158. številka.
Ljubljana, v četrtek 13. julija 1899.
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan avečsr, isimll nedelja in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 9 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za L j obijano brez polivanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e delale toliko več", kolikor poštnina anala. — Na naroCbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po d kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolđ frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniatvo je na Kongresnem trgu It, 12. Upravniltvu naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga 9t. 12.
Telefon hI. 3*4.
Hazletonska afdra.
Meseca septembra 1. 1897. je bil v Hazletonu v Pensilvaniji nastal velik štrajk, katerega ae je udeležilo tudi mnogo, v dotičnih premogokopih delujočih avstrijskih državljanov, največ Slovakov.
Štrajk je zadobil velike dimenzije. Štrajkujoči delavci so uprizarjali razne demonstracije, katerim je hazletonski sherif naredil konec s tem, da je dal na neobo-roženo množico streljati. Dvaindvajset pre-mogarjev je bilo ustreljenih, Šestinštiri-deset jih je bilo težko, štirideset pa lahko ranjenih.
Sherif je s tem zakrivil pravi umor. in vlada ga je takoj odstavila. Za žrtve njegove brutalnosti pa se ni zmenila, nego je prepustila sodiščem, da stvar doženo. In sodišča so rekla, da se je na štrajkujoče in demonstrujoče premogarje streljalo, ker so se zoperstavljali oblastvenim na-redbam.
Avstrijska vlada se dolgo časa za ta umor en roasse ni zmenila, dasi je bilo umorjenih največ avstrijskih državljanov. Šele, ko so se tudi v Avstriji Čuli čedalje energičnejši glasovi, ki so vlado opozarjali, da je njena dolžnost, zavzeti se za žrtve hazletonskega sherifa, ko so jeli na delavskih shodih protestovati proti temu, da grof Goluchowski ne zahteva vsaj odškodnine na korist rodbinam uraorjencev, Sele tedaj se je vlada spomnila, da je njena dolžnost, ščititi avstrijske državljane tudi tedaj, kadar žive v inozemstvu.
To je naposled vzpodbodlo grofa Go-Iucho\vskega, da se je p;inil in je diploraa-tičnim potom zahteval, naj Zjedinjene države plačajo vdovam in otrokom v Hazletonu ubitih premogarjev primerno odškodnino.
Radi te zahteve je prišlo mej avstrijsko in mej ameriško vlado do dolgih obravnav. Zjedinjene države so se postavile na stališče, da so ameriška sodišča stvar že dognala in odklonile zahtevano odško 1-nino, a ko je dunajski kabinet predlagal, naj se vsa  zadeva   predloži posebnemu
razsodišču, so to Zjedinjene države kratko-malo odbile.
Postopanje Zjedinjenih držav je značilno in posebno zanimivo radi tega, ker se ameriški zastopniki na mirovni konferenci v Hagu zavzemajo z veliko eneržijo za ustanovitev permanentnega raejnarod-nega razsodišča, mej tem ko so Zjedinjene države skoro v istem trenotku odklonile nasvet, naj v avstrijsko-ameriškera sporu radi hazletonske afere razsodi tako razsodišče.
Protislovje mej teoretičnim stališčem, ki je zastopajo Zjedinjene države na mirovni konferenci v Hagu in mej njihovim postopanjem v praksi je očividno in toliko večje, ker je javno mnenje v Ameriki glede hazletonske afere bilo vse na strani sheri-fovih žrtev.
Iz postopanja Zjedinjenih držav se sklepa, da je ameriško zavzemanje za permanentno mejnarodno razsodišče zgolj hinavsko in neiskreno in daje ošabnost Zjedinjenih držav, odkar so premagale trhleno Špansko, postala jako velika, da tem državam sploh ni več na prijateljstvu ali neprijateljstvu kontinentalnih držav.
Postopanje Zjedinjenih držav je brutalno. Zadeva sama na sebi ni taka, da bi radi nje prišlo do konflikta. Avstrija ne bo in tudi ne more z oboroženo roko zahtevati, naj Zjedinjene države izpolnijo svojo dolžnost, in vsled tega se stvar izroči pozabi. Ali nam se dozdeva, da so napačna izvajanja, da kaže ta slučaj neiskrenost ameriškega prizadevanja aa ustanovitev permanentnega mejnarodnega razsodišča, nam se dozdeva, da so Zjedinjene države odbile zahtevano bagatelno odškodnino in odbile zahtevo, naj se stvar predloži posebnemu razsodišču zategadelj, da užalijo in kolikor toliko ponižajo Avstro-Ogrsko.
V Zjedinjenih državah je naša monarhija malo v Čislih. Humoristični listi prinašajo o njej skrajno žaljive karikature, politični listi pa jo popisujejo kot skrajno reakcionarno, netolerantno, gospodarsko in kulturno zaostalo državo, v kateri sta policijska in duhovniška oblast v najlepšem
LISTEK.
Idealist.
(Spisal Iv. dol.) (DaUe.)
Enkrat si me obdelal popolnoma. Trdil si, da more ljubiti človek prav tako pošteno, četudi ne tako sentimentalno, skoro neumno, kakor ljubim jaz. Posrečilo se Ti je, dasi me prepričal, kako sem bil dotlej napram ljubici res preotročji, vse premalo resen in moški. Moja vpogljivost Te je menda ohrabrila tedaj. Smelo si trdil dalje, da mora olikan človek, ki pričakuje ugleda in spoštovanja v človeški družbi, poznati svet od dobre in slabe strani, ker le potem mu je možno soditi stvarno o raznih kočljivih zadevah. Da se Človek ne sme zadovoljiti s tem, da spozna do jedra svoj lastni narod, da so mu znane družbene razmere svojega naroda le površno, morebiti le iz knjig — ne, on mora Študirati praktično težnje in mišljenje, vrline in napake, potem pa vzroke, povode, jedro rasnim pojavom v človeški družbi rac neko obte, mejnarodno, človekoljubno stališče. — In na to, prijatelj, al hladno in
mirno povedal bridko resnico, da prav jaz sveta praktično niti ne poznam
Govoril si, kakor vedno, tehtno, premišljeno. Popolnoma sem se strinjal s Tvojimi nazori tudi v tej točki. Kako sem pač mogel drugače? Vendar sem molčal — Alfred, gotovo si uganil, zakaj sem molčal. Le misel na Ivanko me je zadrževala tedaj, da Ti nisem segel v roko rekoč: Prav imaš, Alfred. Praktičnega poznavanja sveta mi manjka, in prav tega si kot mož moram, hočem pridobiti. Prilika, sredstvo mi je na razpolago: odpotovati hočem in potem morebiti ljubiti drugače ... Da, mož sera želel biti in mikalo me je praktično izvesti nazore, ki sem jih odobraval, zoper svojo voljo moral odobravati. Toda slabotna ženska mi je bila na poti, da nisem mogel storiti niti prvega koraka naprej. Pač res: kje sera mogel, kje sem smel zapustiti Ivanko svojo, kako sem mogel prepustiti to nežno, rahlo bitje, četudi le za malo časa samo sebi, brez opore ? Ni mi dalo, in zato sem molčal.
Ti pa, dragi, si me poznal predobro, zato si delal previdno. Vedel si, koliko mi je bilo vselej in povsod do resnice in kako sem želel vedno in ob vsaki priliki priti stvari do dna. A aa resnico asm hrepenel, in to j« bilo edino dobro pri tem
cvetu, in katera je že precej onemogla. Avstrija tako, je prav te dni pisal novojorški „Herald", je danes tam, kjer je bila Španska pred tridesetimi leti.
Ta velika antipatija proti naši monarhiji je nastala v Zjedinjenih državah šele v zadnjem času. Posebnega respekta, kakor n. pr. pred Angleško, Francijo ali Rusijo, niso tam pred nami nikdar imeli, ali zdaj vlada očitna sovražnost proti naši monarhiji, to pa od sedaj, kar se je grofu Golu-chowskemu zdelo potrebno, da se je očitno, na najslovesnejši način v špansko-ameri-škem boju postavil na stran bankerotne Španske.
Avstrija je takrat Špansko moralno podpirala tako, kakor nobena druga država, Niti Francija ni šla tako daleč, ki je bila vender interesirana in je že iz ozirov na svojo lastno korist ne glede na narodno sorodstvo želela Španski uspeha, dočim je Avstrija, ki je bila popolnoma neintereso-vana pri celi stvari, v prestolnem ogovoru se izrekla na oster način proti Zjedinje-nim državam.
To je obudilo v Ameriki veliko ogorčenje in Zjedinjene države so prvo priliko, ki se jim je ponudila, porabilo v to, da se Avstriji maščujejo in da jo užalijo. Zjedinjene države so v hazletonski afGri odklonile odškodnino in odbile zahtevano razsodišče, jedino da Avstrijo ponižajo in jej pokažejo prav drastično, da jo smatrajo za „quantite negligeable".
V IJiihlJtml. 13. julija.
,,Czas" o poljskem klubu.
Proti poskusom, razbiti slogo med češkim in poljskim klubom, je nastopil tudi „CzasM, ki piše, da sta se borili včasih v poljskem klubu dve struji: jedna je stremila k nemški liberalni levici, druga pa je zastopala načela avtonomije, jednakoprav-nosti in konservativnosti. Vsaka struja je imela ugledne zastopnike Katera je bila v interesu poljske Galicije, to presodi zgodovina. Dandanes pa ni najti z nekdanjimi razmerami v poljskem klubu nobene analogije. Stare nemške levice z večjim šte vilom nadarjenih politikov ni več. Monopol
Poznal si me toraj v tem oziru Alfred. Zadel si zato na pravo struno, ko si mi očital, da me prav neizkušenost moja največ opovira pri raziskavanju resnice, da prav radi nje ne morem presojati razmer objektivno, nepristransko in da zato nimam pravega pojma o ljubezni. To Tvoje očitanje je uplivalo, delovalo morebiti huje, nego si si sam domišljeval . . .
Nekaj dni po poslednjem sestanku sta se kar neprestano bojevali v mojem srcu misel na Ivanko in pa misel na Tvoje očitanje. To sem prestajal tedaj! Toda molčal sem in dasi sem vedel, kam merijo Tvoje besede, kaj mi je bilo storiti, vender me je pretresal mraz pri misli: Odpotujem naj.
Ti pa, Alfred, si bil, Če smem tako reči, vedno predrznejfii s svojimi nazori napram meni. Pri drugi priliki si šel v svojih trditvah dalje, smem reči, predaleč. Menil si zapaziti tudi v nizkotni, ali, ako hočeš, fizični, telesni ljubezni nekaj idealnih, lepih potez, nekaj poezije. Da, trdil si to in videti je bilo, da govoriš iz prepričanja, iz izkušnje. Zatrjeval si mi to resno, ognjevito, kakor bi hotel i mene prepričati o tem, kakor bi mi mogel in moral dokazati resnico svojih trditev. Toda se se spominjat, prijatelj: pri tem poslednjem so bili
te stranke, ki je hotela sama vladati v Avstriji, se je prenehal, če tudi je kazala tvorba poznejših vlad in sedanje veČine, da se v Avstriji brez Nemcev ne da vladati. Cehi se ravnajo po vzgledu Poljakov in o nekdanjem panslavizmu ni skoraj ničesar več slišati po slovanskih deželah. Pač pa je videti v klopeh opozicije pruskih plavic, od povsod doni „Die Wscht am Rhein". Ako bi Poljaki zapustili sedanjo zvezo ter pristopili k levici, bi zatajili in izdali svoja načela o avtonomiji in jednakopravnosti, bi izdali svoje dolgoletne zaveznike ter se izročili parlaraentaričnim anarhistom, za katerimi stopa socialna anarhija. Tej se ustavlja solidarna desnica.
Obstrukcija proti delegacijam.
Nemški nacionalni državni posl. Girst-mayr in deželni poslanec Reiffer sta poročala v Radgoni svojim volilcera. Obžalovala sta. da nemška narodna stranka med počitnicami državnega zbora ne stori svoje dolžnosti, in da poslanci ne prihajajo med svoje volilce, ki se morajo informirati le iz motnih časopisnih virov. Girstraavr je protestiral proti § 14. in naznanil, da opozicija ne bo dovolila izvolitve delegacij ter bo nastopila zopet obstrukcijo. Nemška narodna stranka sprejema binkoštni nemški program ter vstraja neomahljivo na njegovem stališču.
Velikonemška vtikanja v avstrijske razmere.
Avstrijski nemški nacionalci, ki zidajo most med Velikoneračijo in Avstrijo ter so trdno prepričani, da bodo postale avstrijske nemške kronovine prej aH slej del veliko-nemSkega cesarstva, so spoznali, da je katoličanstvo velika ovira popolni asimilaciji naših Nemcev s pruskimi, ki so protestantje. Schunerer in Wolf sta torej začela z vso silo delati na to, da prestopi čim največ avstrijskih nacionalcev v protestantovsko vero, ter da se zgrade na raznih krajih protestantovsko cerkve, ki bodo širile evan-gelično vero. Ker pa je za vspešno agitacijo treba denarja, so priskočili na pomoč Velikonemci. Največji in najuglednejši ve likonemški časopisi so objavili poziv k podpiranju protestantovskega gibanja v Av-
vsi Tvoji dokazi, vse Tvoje prizadevanje nič nego bob ob steno. Kako si me zavračal žaljivo, češ, zagrizenec!
Res, tedaj je kipelo po meni . . .
In da bi Ti dokazal napačnost Tvojega mnenja, sem uporabil vso svojo zgovornost in napel vse moči — toda zaman. Ko sem končal, podal si mi roko mej trpkim nasmehom in rekel skoro ironično : „Prijatelj, dokler ne govoriš iz lastne izkušnje, dokler nisi študiral življenja, tako dolgo ne dokazuj, tako dolgo se s Teboj v polemiko niti spuščati ne morem!"
S tem si se poslovil.
V tistem trenotku pa je dozorel v meni sklep, da odpotujem. Svojih sklepov sem se držal vedno trdno in neomajano. Hotel sem se podati v družbo, v življenje, hotel sem opazovati, razraotrivati, študirati. Ne smem Ti prikriti, da me je obhajala neka sladka zavest pri misli, da potem bom tudi jaz mogel govoriti iz lastne izkušnje in da Ti bom potem prav s tistimi ironičnimi potezami na obrazu mogel dokazati, da si se motil, motil!
črez teden dni sem uravnal svo razmere in nekega jutra sem stopil pred v popotni obleki. Naznanil aem Ti hlad da odpotujem. Kakor bi Te bila vznemirile?
atriji. Poziv je podpisalo već sto duhovskih in posvetnih odličnjakov. V poziva se pobija trditev, da je pojem 1 u t e r s k o jednak pojmu prusko in pojem neraSkonaci-onalno jednak pojmu veleizdajalako, češ da se ravnajo avstrijski Nemci zvesto po zapovedi Kristusovi: .Dajte cesarju kar je cesarjevega, Bogu pa kar je božjega!* V Avstriji velja načelo jednakopravnosti vseh priznanih ver in po zakonu iz leta 1868 si sme vsakdo po izpolnjenem 14. letu prostovoljno sam izbrati svojo vero. Po tem zakonu se ravnajo avstrijski Nemci, in Ve likonemci nabirajo zanje „mile darove*.
Razmere v Srbiji.
Dunajski listi poročajo, da so — iz-vzemši višjega duhovna llica — vsi radi atentata na Milana aretirani radikalci v ječi v železju, in s proklamacijo obsednega stanja in nagle sodbe v Belemgradu se je Srbom sporočilo, da bodo vsi oni. ki so sokrivci Kneževići, ustreljeni, ako jih kralj ne bo pomilostil. Dan na dan se množi število zaprtih, katere dovažajo z dežele v Beligrad. Med temi so ljudje najboljših stanov, trgovci, odvetniki, duhovniki, uradaiki, oficirji in celo nekatere ženske. Radi tega beže radikalci na vse strani iz dežele, kajti nihče ni varen svojega življenja. Nekateri bojazljivci pa proglašajo svoj izstop iz radikalne stranke, ker upajo, da jim bode tako krvniška roka neronskega Milana prizanesla.
V Bolgariji vre ! Vesti o nevarnem vretji v Bolgariji so torej vendar-le resnične. Krive so nove finančne pogodbe in nova posojila. Opozicijski časopisi pišejo prav revolucionarno. Cankova „Bulgaria'* pravi, da čaka knez Ferdinand le na inozemski denar, da more iti zopet na zabavna potovanja; list „Ka ravelov" trdi, da je dobil knez Ferdinand za svoj podpis pod finančne pogodbe pol milijona; glasilo Stojlova nMir" pravi, da se bliža Bolgarija velikim dogodkom, „Tribuna" pa piše, da je knez prelomil svojo prisego, da misli samo na zabave, da torej dežela ne rabi kneza, nego je boljša repu blika. Po vsej deželi se vrše shodi proti vladi, in izšlo je že več revoluciona rnih brošur. Gospodarske razmere bolgarske so baje žalostne in politične razmere podivjane. Boj s Transvaalom. Angleži ae torej resno pripravljajo na vojno z Boerci. Pet topni carskih baterij je že dobilo ukaz, da odrinejo v južno Afriko. Na ladije je bilo pripeljanega že mnogo streljiva, trideset lafet za topove s stroji in kroglje „Cartridge-Bullet", ki imajo isti smrtonosni vspeh kakor duradumske. V angleški zbornici je radi teh krogelj interpe-liral irski poslanec, in državni tajnik za vojno. Windham je odgovoril, da so se take kroglje res poslale v južno Afriko. Nato so klicali Irci: „Sramota!" in nastal je velik vihar. Na mirovni konferenci v Hagu je dejal angleški general Ardagh, da rabijo dumdumske kroglje le proti barbarom, ki se bojujejo do zadnjega izdihljeja. Angleži smatrajo torej Boerce — za barbare! In zakaj? Ker nočejo biti angleški hlapci, nego svobodni možje.
vest, nagrbančil si Čelo in me pogledal vprašaje: „Kaj pa Ivanka?"
„Razkril sem jej sklep svoj, razloge svoje, in tudi ona je bila mojih misli. Vidiš, to mi je v olajšavo. Dobro! — Povem Ti, Alfred moj, hudo mi je radi Ivanke, katero zapuščam. Pa tolaži me zavest, da jo prepuščam zanesljivim, zvestim rokam. Izročam Ti najdražje — Ivanko svojo . . ."
Vrgel sera se v kalne valove življenja, opazoval značaje, pomešal se med ljudi, nepoznan med nepoznane, često mej moralne propalice — skratka, bil sem kakor popolnoma drug.
Skušal sem se prilagoditi družbi, s katero sem občeval. Nepoznan sem bival mej ljudmi vsakih stanov. Vendar, ko sem se skušal delati drugim jednakega, poznalo se mi je najbrže, da je moje vedenje le krinka, in ko sem govoril podlo, kakor drugi, govori, sem posiljeno in goltanec se mi je krčil, in srce se mi je krčilo . . .
Šele zvečer, često ob poznih urah, mi je bilo dano, da sem si olajšal srce s par vrsticami, ko sem se smel potožiti v pismu Tebi in Ivanki. — No, to se ve, bala se je revica domačih, in zato sem jej moral na njeno izrecno prošnjo dopisovati posredno po Tebi. Tudi Ivanka mi je odgovarjala ta-
Dnevne vesti
V Ljub! j sni. 13. julija.
— Zsvrsten naskok na kmetijsko
družbo.   Znano je, da je do sedaj veljala ta dražba za neutralna tla, na kojih niso divjali strankarski boji. Odbor je navadno določal osebe, ki naj bi ae izvolile odbor niki,   in nikdar nismo ugovarjali,  in Se celo knezoškofljskega kapelana  Šiško, o kojega strokovno-kmetijakih vednostih nikdo ničesar ne ve, smo izbrali ob svojem času brez ugovora v odbor.   Letos amo menili, da ostane vse pri starem, in da volitve pri  današnjem  občnem  zboru   ne bodo spravljali v dotiko s političnim strankar-stvom.   Pa smo kovali račun   brez gospoda dra. Šusteršiča, ki je  pred kakim dobrim mesecem pristopil k družbi! Po naključji  bilo je izvoliti oaem odbornikov. Kdor bi bil danes prodrl, le-ta si je zajamčil večino v društvenem odboru za cele tri leta.   Dije danes prodrla klerikalna stranka, degradirana bi bila kmetijska družba za dobo treh let v navadno konsumno društvo, in ž njenim denarjem bila bi Šusteršič in Petrifi gradila znano skladišče  za klerikalni sladkor in farovški petijot!  Ker pa je dr. Šusteršič dobro vedel, da v družbi ui klerikalne večine, postopal je zvijačno, ter izdal svojim župnikom tajen pastirski list, v katerem jim je namignil, da naj na skrivnem mobi lizujejo svoje ovčice,  ter jih pripeljejo na volišče. Vse se je tako tajno vršilo, da smo šele včeraj zvečer izvedeli za ves komplot, s kojim se je imela kmetijska družba z njenimi bogatimi sredstvi prikovati h klerikalni stranki. In res, komaj ae je zdanilo, pričeli so se po ljubljanskem tlaku kazati tisti znani obrazi podeželskih župnikov. Za vsakim pa se je vlekla cela štrena privržencev s tistimi tudi znanimi obrazi, s kojim: so svetu oznanjevali, da so v Ljubljano prišli ne radi kmetijske družbe, temveč radi kosila, koje so jim bili  gospod faj-mošter že davno obljubili! Takoj pričetkom shoda nastala je mej našimi veliko razburjenja. Ko smo ob 1 ,9. uri prišli v dvorano „Katoliškega doma4, bila je le-ta natlačena „sumljivih4 členov kmetijske družbe; znani Š t e f e  pa je  ostentativno delil litogra tirane volilne listke, s kojih smo posneli, da je klerikalna stranka izdala po sebno volilno   listo.    Stare   skušene odbornike kakor Lenarčiča,   Golla itd. vrgla je v kot ter  na njihova mesta hotela posaditi    „Johannesbirtovega" Kocmurja in pa horjulskega Stanonika.   Torej same agronomične kapacitete, kakor jih je malo na svetu! O shodu samem poročamo jutri obširneje.   Za  danes omenjamo, da se je takoj pri volitvi podpredsednika Povšeta, kojemu gospod Šiška ni privoščil izvolitve z aklamacijo,  izkazalo, da je dvorana za tako obilo številno obiskan shod pretesna, da ni mogoče volitve nadzorovati,  bodi si v tem, da se jo vdeleže samo pravi členi, bodi si v tem, da jeden in isti farovški pristaš ne voli dvakrat ali trikrat. Zahtevali smo  po vsi pravici  garancij v tem pogledu; to pa je navzoče klerikalce tako razkačilo, da so provzročili rabuko, vsled
kisto posredno. Jaz pa sem bil srečen, ko sem prebiral tista „posredna" pisma. Vajina pisma so mi bila kakor hladilen balzam v mojih mukah, zakaj življenje v tujini meni pač ni bilo življenje, marveč počasna in vedno nova muka.
Bodrila   sta me, naj   vztrajam. —
Vztrajal sem dolgo.
Naposled pa sem vrgel od sebe življenje, ki mi ni prijalo, za kakoršno me ni v .-.t varila narava.
Vrnil sem se domov.
Ko sera stopil zopet na domača tla, zaplula mi je znova kri po žilah, širila so se mi prsa in zaukal. kriknil bi bil veselja in sreče. Bil sem doma in zdaj in zdaj bom zopet objel Tebe in Ivanko !
Pa Te ni bilo, dragi. In ker Te ni bilo, sem stal sredi rojstnega mesta tako sam in neopazen. Pozno je bilo, kakor veš, in težko sem Te pogrešal. Mislil sem nate tedaj, mislil pa tudi na osebo, ki mi je bila prav tako draga, kakor Ti, ki me je umela, kakor Ti. V tem hipu se mi je črtala pred dušo Ivankina podoba jasneje, določneje in z ostrejšimi potezami, kakor kdaj poprej. Kako sem koprnel in želel jo videti, govoriti ž njol
(Konec prih.)
koje je gospod predsednik zborovanje zaključil. Pri razbeljeni atmosferi, v koji smo vsi dihali, bilo je to najpamatnejs, kar se je moglo zgoditi Ta pamet pa ni Ha v glavo dr. šoSterSičn, ki je moral gledati, kako ao mn lepi upi splavali po vodi! Drl se je naprej nad predsednikom osa. svet. Murnikom, ker pa ta ni imel veselja prenašati šušterličeve arogance, apravil ae je dr. šusteršič nad dr. Tavčarja, ki je znan, da arogance prenaša, da jih pa tudi deli. Razvil se je sledeči razgovor: Dr. Šusteršič: Ker niste člen »Kat. doma", poberite se iz te dvorane! — Dr. Tavčar: Dvorana je najeta in plačana za kmetijsko družbo Tudi ni videti, da je katoliška, ker ne vidim nikjer pobožnega obraza, in ne svete podobe! — Dr. Š.: K „Naši straži" vas ni bilo tu sem, danea, ko vas treba ni bilo, ste pa prišli! — Dr. T.: Pustite me z „NaŠo stražo*! Sicer pa vsak ve, da tudi vaša narodnost niti toliko vredna ni, kot zakrpan star tal ar! — Dr. Š : Kaj pa ste vi za kmeta storili? Nič — Dr. T.: In vi? — Dr. Š.? Desetkrat več kot vi! — Dr. T.: Torej desetkrat nič. — Dr. Š.: Vi ste vedno proti kmetu, da, vedno ste proti kmetu! — Dr. T.: Prijatelj priznajva resnico! Oba živiva od kmeta, samo da ga Vi derete z Zegnano vodo, jaz pa brez žegnane vode! — V smehu, ki je pretresel dvorano, si dr. ŠušterŠič ni vedel drugače pomagati, nego da je oblastno spregovoril: Jutri zvečer sem na Dunaju, tam bom pa kmetijsko družbo pri ministru zatožil! Ta grožnja pa nas je vse pretresla, sapo nam je zaprla, in kar vsi smo oka meneli. Pri ministru nas bo tožil! Vsemogočni dr. Šusteršič nas bode pri ministru tožil! Zdaj pa smo res izgubljeni! S to obupno zavestjo zapustili smo dolgočasno dvorano nKatoliškega doma". Morda pa dr. Š usteršič bratomorstva vendar ne bo tiral tako daleč, da bi nas pri ministru tožil! To je pa tudi zadnji upek, kojega gojimo v ti grozni krizi !
— Moška Št. Jakobaka-Trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo imela občni zbor dne 17. julija t.
I. ob 7. uri zvečer v bralni sobi v „Kato-liškem domu", Turjaški trg št 1. Odbor vabi k obilni vdeležbi.
— Zgradba justične palača. Stavbeno vodstvo pri zgradbi nove justične palače je vlada poverila c. kr. inženerju vit. Spindlerju.
— Oluhdnemnica v Ljubljani. Načrti za zgradbo gluhonemnice, ki bo stala v Vodmatu, so odobreni.
— Slovensko politično društvo za Južni štajer, namerava imeti dne 23. julija 1899. popoldne ob 3. uri v prostorih gosp. Antona Mr a vijaka v Vuzenici ob Koroški železnici, politično zborovanje s sledečim vsporedom: I. O političnem položaju ; govori drž. poslanec prof. R o b i č.
II. 0 deželnem zboru; poroča dež. poslanec dr. Ivan Dečko. III. O gospodarskem napredku Slovencev ino ljudskem štetji; govori dež. poslanec dr. Franjo Rosina. IV. Razni nasveti. Slovenski rodoljubi se na to zborovanje vljudno vabijo.
— Obrtns nadaljevalna Šola v Smart-nem pri Litiji. Začasni Šolski odbor je dovršil vsa pripravljalna dela, in je ustanovitev te Sole zagotovljena. Šola, ki bo ob-sezala pripravljalni tečaj in dva letna tečaja, se otvori 1. oktobra t. I.
— „Narodna čitalnica v Kranji" priredi dne 16. julija izlet v Podbrezje, in to v zvezi z bratskimi društvi „Slov. bralno društvo", .Prostovoljno gasilno društvo" in „Gorenjski Sokol'. Na vzporedu je telovadba, petje in prosta zabava. Pešci zbirajo se v ,Zvezdi", od koder odidejo ob 1. uri popoludne, drugi odpeljejo se lahko z vlakom ob polu 1. uri do Podnarta, od tu do Podbrezja pa grejo peS. Izlet vrši se le ob ugodnem vremenu.
— Slavnosti desetletnice in blagoslovljena zastave slovenskega brslnega društva v Tržiču dne 23. t. m. bo do zdaj oglasila svojo vdeležbo sledeča  društva:
1. „Gorenjski Sokol" v Kranji z zastavo.
2. „Narodna čitalnica" v Kranji z zastavo.
3. »Slovensko bralno društvo" v Kranji z zastavo. 4. „Slovensko trgovsko pevsko društvo v Ljubljani po deputaciji. 5. »Glasbena Matica"  v Ljubljani po deputaciji.
6. Prostovoljna požarna bratnba tržiSka
7. , Bolniško in podporno društvo" v Tržiču a zastavo. Društva, katera bi rada pela na koncertu, naj blagovole to odbora naznaniti, da se postavi na vspored.
— PedagofiSkega društva občni zbor aa je vršil dne 12. julija 11. pri jako obimi udeležbi. Društveni predsednik, j. Bezlaj, je poročal na kratko o društvenem delovanju ▼ minulem letu. Za lani poslano udaaostno izjavo Njeg. Veličanstvu je dobil odbor od g. deželnega predsednika cesarjevo zahvalo. V začetka novega leta je izdalo društvo .Stavbne črtete a proračuni" v 400 izvodih. — Društveno delovanje ao gmotno podpirali deželni odbor, bivši poslanec g. J. Gorup, kardinal g. Misaia, si. krška posojilnica in g. prof. M. PleterSnik Blagajnik g. Fl. Rozman je poročal o dru štvenem gmotnem stanju, katero kaže vzlic velikim stroSkom le majhen primanjkljaj K temu vspehu so največ pripomogli prej imenovani blagi podporniki in pa nekateri vrli društveni poverjeniki, ki so s posebno vnemo razpečali veliko društvenih knjig; upamo, da tudi drugi tako store. Na predlog gosp. J. Ravnikarja imenoval ,e občni zbor za Šolstvo velezaslužnega profesorja in Šolskega nadzornika g. Fr. Levca društvenim častnim členom. K otvoritvi hrvaškega učiteljskega konvikta v Zagrebu se je odposlala brzojavna čestitka. V odbor ao bili izvoljeni vsi prejšnji odborniki. G predsednik je zaključil zborovanje s Slava klici presvitl. cesarju. ObSirneje poročilo sledi v šolskih listih.
— Tržaški uradniki. Slovenski carinski uradniki v Trstu so nameravali ustanoviti svoj klub. To pa nekaterim drugim ni bilo po volji in začeli so snovati splošno uradniško društvo, v katerem slovenski uradniki kot Slovenci seveda ne bodo prišli do veljave, a prav na tem je menda gotovim krogom največ leZeče.
— Slepar. Minoli teden klatil se je po Zagorju ob Savi in v ondotni okolici tuj, mestno oblečen človek ter usiljeval ljudem vsakovrstne srečke. Blizu postaje Sava je pregovoril železniškega čuvaj i Ant. Bevca, da mu je izročil svoje tri srečke, vredne kakih 70 gld. v namen, da jih proda. Tujec je obljubil, da to stori in da prinese skupiček Bevcu najkasneje v treh dneh. Za pokritje svojih stroškov je zahteval 3 gld. 30 kr. in jih je tudi dobil. Ko je imel srečke in denar je odnesel, pete in ae ni več oglasil. Orožniki ga ziaj iščejo, a doslej brez vspeha.
— Ponesrečil je 241etni hlapec Ant. Kunst iz Brinja, ki je služil pri posestniku Civhi iz Beričeva. Blizu Št. Jakoba se je nanj zvrnil visoko naložen voz. Kunst je obležal pod vozom. Šele ob 2. uri zjutraj ga je našel njegov gospodar in ga spravil izpod voza, a siromak je bil tako poškodovan, da je četrt ure pozneje umrl.
— Trgovina a prašiči. NamestniStvo v Pragi je z naredbo z dne 7. t. m., št. 113295, razglasilo, da je svinjska kuga na Štajerskem in na Kranjskem ponehala, in je dovolilo uvaZanje praSičev iz teh dveh kronovin na češko. Naj bi se zdaj to tudi za druge kronovine dovolilo, da se vender že obnovi ta važna kupčija.
— Toča je dne 10. t. m. pobila po vipavski dolini. Najbolj prizadeta je občina Vipava in sosebno vas Gradišče, kjer so vinogradi popolnoma uničeni. Lepi zarod in listje je popolnoma obtolčeno, tako da golo trsje moli kviSku. škoda je velika; vse dosedanje delo, Škropljenje, žepljanje, vse zastonj.
— Umor v železniškem kupeju. V Velikovcu aretovanega pekovskega pomočnika, na katerega je letel sum, da je umoril sodnega pristava Hallado, so že izpustili, ker se je izkazala njegova popolna nedolžnost.
— Skrivnosti zagrebške bolnioe. V bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu se je te dni primeril prav neprijeten prizor. Ti usmiljeni bratje, sami Madjari, so se bavili z izdelovanjem ponarejenega vina in so to zdravju škodljivo tekočino dajali bolnikom. Vsled neke ovadbe je obrtna oblast na jesen preiskala bolnične kleti in je na podlagi kemične preiskave »vina" obsodila bolnično vodstvo, da mora svoje z vodo in drugimi stvarmi prav izdatno „popravljeno" vino denaturirati, ponarejeno vino pa uničiti. Dne 8. t. m. je priSla oblastvena komisija v bolnico, da izvrši rečeni ukaz deželne vlade. Ko je komisija vprašala, kje je prijor pater Lengvel, so jej usmiljeni bratje rekli, da ga ni, in tudi namestnika niso hoteli imenovati. Končno je komisija zahtevala, naj usmiljeni bratje odpro klet, a tndl to ae ni zgodilo. Redovniki ao
rekli, da ne vedo, kje ds ao ključi. Komisija jo odšla, ali vlada ni imela amisla aa •sle usmiljenih brstov in js odredila, naj da komiaija ailoma odpreti bolnične kleti, povrh pa je usmiljenim brstom naložila globo 100 gld. Komiaija je prišla popoludne drugi* v bolnico, in to pot je prišlo £ njo 12 redarjev. Zdaj je bil nakrat tudi prijor pater Lengvel doma in je proteatovsl proti razsodbi deželne vlade ter grozil, da zapre bolnico in odpnsti razen dveh vse zdravnike, s komisija je vzlic temu vse ponarejeno vino, katerega je bilo 25 hektolitrov zlila v kanal zaradi pozne ure pa denaturiranje »popravljenega" vina odložila za drug dan.
— MWoriahofen pod Rožnikom" so osnovali nekateri podjetni ljubljanski možje in so včeraj poslali na magistrat posebno deputacijo, da posreduje v tej zadevi.
— Vojalka godba svirala bode danes 13. t. m. v Bleiweisovem parku poleg »Narodnega doma".
— Zdravstveno atanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. julija kaže, da je bilo novorojencev 20 (=* 29*70 °/oo)i mrtvorojenca 2, umrlih 25 (— 3712 °/oo)» <**eJ njimi so umrli: za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvonda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 19. Mej njimi so bili tujci 4 (=16°/0), iz zavodov 9 (=a36°/o). Za infekoioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 11, za škarla-tico 5, za dušljivim kašljem 1, za vratico 1, za ušenom 1 oseba.
• Orožno trpinčenje ns Ogrskem.
O nečloveškem trpinčenju v občini Mocsa v komornskem komitatu poroča „ Agrarne r Tagblatt": V noči od 15.—16. novembra m. 1- ukradel je nekdo v občinski hiši v Mocsi 2137 gl. 81 kr. iz železne blagajnice. Okrajni sodnik Koloman S za bo je vodil preiskavo ter izvrševal svoj posel na strašen način. Dal je najprej zapreti 13 že prej kaznovanih ljudij. Pri zaslišavanju so bili prisotni knjigovodja Molnar, občinski notar Gdbel, občinski sodnik Czunvi in 4 orožniki. Začeli so s Št. Kovacsem, ki o vsem dogodku ni hotel ničesar vedeti. Hoteli so ga toraj prisiliti, da izpove\ Najprej so ga nakratko uklenili ter ga pustili tako do 18. novembra zjutraj; takrat so ga pretepli po podplatih in spodnjem telesu. Palica se je pri tem vsa razletela. Ker pa Še to ni pomagalo, so trpinčenje še povečali. Pri tem je Czunvi sunil obdolženca večkrat v trebuh. Molnar je dal prinesti špirita ter ga je za žgal pod Kovacsevimi podplati. To se je zgodilo trikrat. Končno so mu polili noge z gorečim špiritom. Napol mrtev je dejal Kovacs, da je zakopal denar v bližini nekega ribnjaka. Ker seveda denarja niso našli, so reveža vnovič, a Še groznejše mu čili. Molnar je rezal Kovač su z nožem meso s prstov ter mu ni dal štiri dni nič jesti. Prav tako zverinsko so trpinčili Ženo Ko-vacsevo, Jožefa Tervensskega, Ladislava Baranko in Lavro Sztlcsevo. Zadnja je morala tudi gledati, kako so mučili Kovacsa. Po vseh teh grozodejstvih šele se je oglasil neki Dezider Totb, katerega sploh niso sumili ter povedal, da je — tat. Toth je ukradel 613 gld., njegov tast pa ostanek. Komornsko sodišče je dalo vse mučitelje zapreti, in oba sodnika sta odstavljena. Preiskava bo dognala baje še mnogo grozodejstev teh madjarskih zverin.
* Najhitrejša ladija aveta je bila doslej parnik »Cesar Viljem Veliki", kateri je prišel iz Cherbourga v New-York v Šestih dneh. To velikansko ladijo je prekosil angleški parnik »Oceanic", a sedaj kanijo napraviti Nemci 1 adi jo, »Deutschland", ki bo vozila Še hitrejše nego »Oceanic". „Deutschland" bode vozila iz Hamburga v Ameriko ter je namenjena za veliki promet, ki bo nastal za časa parižke razstave mej Evropo in Ameriko. Vožnja ene ure na tej ladiji bode veljala 1440 mark, potovanje iz Havrea v New-Jork pa 435.000 mark.
* Kitsjaki zid. Cesarica vdova Tzu-hsi je dovolila, da poderd* veliki, »10.000 let stari" kitajski zid. Ta zid je bil sezidan radi napadov Tatarov in je več sto mil dolg. Vender ima le štiri vrata, kar promet jako ovira. Razen tega so stroški za vzdrževanje zida jako veliki. Podirali in odnašali bdo ta te prislovično slavni zid najmanj deset let
• Dva operaolje. Židovski rabineo Louis Ginaberg v Binghamptonu je prejel
od nekega ssmorcs toliko rano v are«5, ds je obležal navidezno mrtev. Not mn je ranil med dvema rebroma srce. Zdravniki so mn srčno rano zsšili. in bolnik še živi, dsai se je zgodilo to še 5. t. m. in baje bo zdravel. — Milijonarju Forstaju v Cleve-landn ps ao v bolnici v Chicagn spustili a fotografično galerto prevlečeno guraikrogljo v želodec; krogljo so potem napihnili, da je pokrila vea želodec, potem pa izpostavili krogljo vplivu Rontgenovih žarkov. Nato so potegnili krogljo iz želodca in našli na njej sliko želodca. Slika je kazala mesto otekline. To oteklino so potem baje zlahka operirali in rešili milijonarju življenje.
* Sad praznoverstva. Histerična žena polj. monterja pl. Sulkovvskega v Berol. je obiskala neko staro »čarovnico", ki zna »prerokovati iz kart*. Ta ji je povedala, da ima njen odsotni soprog ljubico. Žena je to verjela ter postala sila ljubosumna. Pisala je odsotnemu soprogu pisma, a on ji ni odgovoril. To jo je docela prepričalo, da je govorila babnica resnico. Njena razburjenost je naraščala ter ji končno zmešala pamet. V petek ponoči je prerezala z britvijo vratove svojim trem spečim otrokom in še sebi. Zjutraj so našli ljudje vse štiri mrtve. Monter pa je bil med tem v Peter-burgu
* Ssmoumor milijonarja. V Đaku so nedavno zaprli večkratnega milijonarja Hi-poli ta Rylskyja, ker je tuje vrelce nafte napeljal v svoje, pri čemer je imel veliko dobička. Milijonar ni Čakal obravnave in obsodbe, marveč se je v ječi z arzenikom zastrupil.
* Drage mačke. V Ameriki postajajo mačke vedno »modernejše". Na^ zadnjem Cat Showu v New-Yorku je razstavil neki bogataš jako lepo Angora-mačko, za katero so mu različni kupovalci ponujali 25000 frankov, a ni je hotel dati. Gospa Vander-bilt ima mačko, katera jo je stala 7500 frankov; druge Američanke ji v tej modi konkurirajo. Istotako po sn emajo Angleži to modo — tako piše Roumaine. Lord Duf-ferin, prejšnji poslanik na Francoskem, redi v svojem stanovanju ducat maček. Vsa pohvala in čast pa gre mr. Sam Woodi\visu. ki ima izvanredno veliko mačko z zelo dolgo dlako, mačka ima ime »Ksenofon". Poznavalci cerč to mačko na 60 000 frankov in tudi višje.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 13. julija. Z ozirom na komentare Dipaulijevega govora o nagodbi, izjavlja danes vlada, da jc mej avstrijsko in mej ogrsko vlado dogovorjena popolna reciprociteta glede nagodbenih predlog, in da se bo avstrijska vlada tega dogovora lojalno držala.
Dunaj 13. julija. Ogrski finančni minister Lukacs je prišel danes sem. V kratkem pride tudi ogrski ministrski predsednik SzčlL Ogrski ministri pojdejo v Ischl in to v zadevi sankcije nagodbenih predlog.
Dunaj 13. julija. Za danes sklicani shod združene opozicije, ki naj bi demonstroval proti kršč. socialni volilni reformi, je vlada prepovedala.
Dunaj 13. julija. V pivovarni Dreher in v hernalski pivovarni sta bila sinoči dva velika socialno-demo-kratična shoda, na katerih se je govorilo o dunajski volilni reformi. Ude-lcžniki so koncem zborovanj uprizorili velike demonstracije kličoč: „Dol z Luegerjom", potem pa so se mirno razšli.
Praga 13. julija. »Narodni Listy" prijavljajo dopis iz poslanskih krogov, v katerem se dementuje vest, da v zadnjem zasedanju deželnega zbora češkega sklenjeni jezikovni zakoni — glede uradovanja pri avtonomnih uradih — ne zadobo sankcije. Dopisnik pravi, da vprašanjo o uveljavljenju jezikovnega zakona s § 14. sedaj ni aktu-velno, potem pa povdarja, da mora vlada izpolniti svojo obljubo, sicer premene češki poslanci svoje stališče, kajti češki narod se je naveličal ravnanja sedanje vlade. Tako, kakor doslej, ne more iti več naprej.
Zagreb 18. julija. V Siraču pri Daruvaru so neznani zlikovci, ki so imeli črno pomazane obraze, vlomili v
poštni urad. Zvezali so poštarja in oropali poštno blagajno.
Bal igra d 13. julija. Kralj je napram deputaciji beligrajskih trgovcev, ki se mu je vsled policijskega ukaza poklonila, obdolžil radikalce, da so uprizorili atentat na Milana. Da bi se ne izvedela resnica o tem, kar zdaj počenja vlada, je uvedena preventivna cenzura. Časopisi morajo tako poročati, kakor zahteva vlada. Nevolja ljudstva rase.
Paril 13. julija. »Echo de Pariš" javlja, da se nemški kancelar, knez Hohenlohe mudi v Parizu, da se dogovori z vlado glede potovanja cesarja Viljema po Francoskem. Francoska vlada je zadovoljna, da pride nemški cesar na Francosko.
Pariz 13. julija. Doslej še ni določen dan. kdaj se začne Drevfusov proces pred vojnim sodiščem v Rcn-nesu. Sodi se, da se začne mej 3. in 18. avgustom. Povabljenih je 175 prič.
Narodno gospodarstvo.
O svetovnem gospodarstvu.
(Konec.)
Bližje nam je seveda naša Evropa.
Kar ae zasebne statistike v Evropi tiče, nisem doslej mogel posebno natančnih podatkov zaslediti. Morda bom o priliki zamogel kaj več poročati. Znani so bankovnidomi Rothschild (Samuel Mozes R. na Dunaju, Nataniel Mozes R. v Londonu, Artur R. v Frankfurtu). Koliko premore ta evropska denarna dinastija, ki je vredno vrstnica Rockefellerju v Ameriki, se lahko iz tega sklepa: samo dunajski Rothschild je po najnovejših dohodninskih izkazih fatiral (ima torej gotovo še več) 830 milijonov gold. avst. velj. premoženja (bilo bi to blizu 1700 milije nov frankov, ne torej posebno manje od Rockefelierjevega premoženja). Londonski Rothschild zapu stil je pri nedavni smrti 300 milijonov gld. avst. velj. Vidi se torej, da so Rothschildi, ako se smatrajo kot jedna obitelj, kar nazadnje tudi so, najbogatejši na celi zemlji .
Kar se ostalih milijonarjev tiče, morem samo omeniti, da je baron Hirsch. (ki je, mimogrede povedano, okupiral vse železnice bolgarske in si tako podjarmil Bolgarsko), zapustil blizu 620 milijonov frankov, kakor se Čita, katere so podedovali največ .,Alliance Israelite Universele", znano židovsko podjetje, in bankir BischotTdheim v Bruselju kot Hirschov adoptivni sin.
0 drugih milijonarjih (BleichrOder v Nemčiji, znani Bismarckov financier, Bar-nato [tudi zid j. kralj dijamantov, Maver, Goldschmidt itd) ne morem natančneje ga poročati.
Rekli smo že, da se v Evropi največ bogastva koncentruje in zgoščuje v Angliji. Ako se oziramo na plemena ljudij, je oči-\idno, da so primeroma najbogatejši Židi, ki so razškropljeni po celi zemlji; že v Avstriji ima jedini Rothschild okolu 3° 0 vsega avstrijskega bogastva v svoji roki. Po ra Čunu francoskega lista „ Mat in" (gl Fese h, L Annee sociale, Pariš 1898) znaša premakljivo premoženje cele Francije 80 milijard frankov; od tega spada 20 milijard frankov, torej cela četrt, Židom, akoravno je Židov v Franciji samo 0-19% (med 38,000.000 Francozov je 70.000 Židov). Židi imajo torej primeroma nad lOOkrat več premoženja ko arijski Francozi. Za Židi najbogatejši so Germani in Romani (to je Francozi); v poslednjem času se Rusi velikansko dvigajo; leta 1880. so imeli Rusi komaj kakih 10 milijard rublje v narodnega bogastva, Mulhall pa navaja leta 1897. že 64 milijard.
Ako se oziramo na veroizpovedanje, ima najboljši vpliv na gmotni blagostan židovska religija in židovsko svetovno na-ziranje, kojega jedro je: Človek je vst varjen s svojimi končnimi silami za ta svet in ima skrbeti, »da bo dolgo živel in mu bo dobro na zemlji". Oni svet ne dela židu nobenih preglavic; Bog, ki je Bog Židov, bo že za sv oje ljudstvo prav naredil. „Da mu bo dobro na zemlji", ta Mojzesov nasvet razumejo žjjdi tako, da treba skrbeti za zdravje, bogastvo in mnogo otrok. Bogastvo in kolikor mogoče mnogo otrok je znak božjega blagoslova, zato se pa Židi ne aamo bogatijo, ampak strašno množijo, poslušajoč božjo zapoved: »Množite sel* Dalja vpliv tega naziranja na avet analizo-vati ne spada sem.
Zs Židi prihajajo ns vrsto kristijani, drugih veroizpo vedsnj ps sploh akoro v po-štev jemati ni. Med kristijani zavzemajo dandanes prvo mesto protestanti, kar dokazujejo Zje dinjene držsve, Anglija in Nemčija. Kar se katoličanov in pravoslavnih tiče, ne morem odločno trditi, katerim bi dal prven stvo. Pa ako se prevdari strašna mizerija k a toliške Španije in Italije in dalje premisli, da v katoliških deželah fv tostranski Avstriji je malone toliko Židov kakor Slovencev, namreč 1,143.000 ali 45° 0, med katoliškimi Poljaki jih je neprimerno veliko, kakor v povestni Galiciji in na Ruskem Poljskem 14% Židov [1,140.000], dočim jih je v protestantski Angliji samo 93 000, v Nemčiji 512 000 ali 0 5° 0, v Zjedinjenih državah*) 13.0000) židje najboljše prosperi-rajo, da torej katoličani slabo umejo z Žid konkurirati, na drugi strani pa v poštev jemlje, ka ko pravoslavna, sicer gospodarsko dolgo zane marjena Rusija v poslednjih letih velikansko napreduje, kakor smo gori dejali, potem bi skoro z gotovostjo mogel reći, da je pravo slavje v gospodarskem ozira na prednejše od katolicizma, ki se prežilavo drži fevdalizma in naturalnega gospodarstva, v obče pa, kakor se nam zdi, etični pomen ekonomičnih odnošajev zanemarja.
Takova dejstva si imamo brezobzirno predočevati, t udi če so nam neprijetna in nas bolijo; kajti le tako si moremo pomagati, in p omoči nam je krvavo potreba, kakor vsem v katolicizmu vzgojenim narodom — če poznamo celo resnico; »spoznavaj sebe* velja tudi na ekonomičnem polju.
*) Ovi podatki so posneti po izbornem „The Statesmans Year-book*\ London 1898.
Fatalist.
(Ruski spisal Ivan Turgenjev.) (Dalje.) ' XVI.
.No," ga vprašam, »ali si videl Iljo Stepanoviča in kako si ga našel? Še živi?"
„Celo govoril sem ž njim!"
Težak kamen se mi je odvalil od srca.
»Zavit v svoj plašč sedi pod neko brezo ... To je vse. Rekel sem mu: Ilja Stepanovič, prosim, izvolite iti domov; Aleksander Vasiljevič je ves vznemirjen zaradi vas. A on mi odgovori : Kaj mu pade v glavo, da se vznemirja zaradi mene! Gibal bi se rad nekoliko na pro stem, boli me glava. Idi domov in pridi pozneje."
»In ti si šel?" vskliknem in sklenem roki.
»Kaj sem hotel? . . . Ukazal mi je, naj grem, sem li zamogel torej ostati?"
Ves strah se mi je zopet za jeden hip povrnil.
»Pelji me takoj k njemu, čuješ, takoj I 0, Semen, kaj tacega nisem pričakoval od tebe! Je li blizu tukaj?"
»Prav tukaj v bližini. Tam, kjer se začenja les . . . tam je sedel . . . prav blizu bregu reke."
»No, vodi me tja!-
Semen gre naprej.
»Tu, prosim, glejte, treba je iti samo ob reki, potem sva na mestu."
Ali mesto dospeti do reke našla sva jarek pred prazno sčnico . . .
»E, Čakaj," pravi nenadoma Semen, „krenil sem menda preveč na desno . . . obrniti se morava bolj na levo."
Krenila sva na levo in zašla v tako gosto travo, da sva se komaj izmotala. In potem naenkrat začutiva močvirna tla pod seboj ter tu in tam male z mahom porasle kraje, kakoršnih še nisem videl nikjer .. . zopet se obrn eva; tu se prikaže pred nam «, mal, strm grič; na njem je stala poljska koča, iz katere je donelo neko hropenje nt naj na ušesa. Semen in jaz zakličeva večkrat proti koči; začelo se je nekaj gibali in premikati slamnato streho in hripav glas vpraša: »Kdo je?"
Obrneva se Še enkrat. .. samo polje, brezmejno polje .. .
»Kam naj kreneva?" vprašam obupno Semena. (Dalje prih.)
Darila.
TJ rednistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: GoBp. Dragotin Žaga r, dež. blagajnik 5 K. — G. F. T. 5 K. — G. Fran Zagorjan, c. kr. poštar v Cerknici 6 K 20 vin, iz pusice v gostilni na poŠti v Cerknici. — G. Fr. K u h a r v Brežicah 5 K10 vin , nabrala vesela družba pri g. Agrežu v Pieecih (Štajersko). — Skupaj 81 K 80 vin. — Živeli rodoljubni darovalo! in darovalke t
Umrli so v Ljubljani:
Pnć 11. julija:  Neta Smrekar, delavčeva lena, 20 let, Tržaška cesta it. 98, jetika.
V deželni bolnici:
Dne" 8. julija: Alojzij Rumpret, usnjarski pomočnik, 29 let, jetika.
Dnč 9. julija: Mihajl PerunS, čevljar, 38 let,
jetika.
Meteorologicno poročilo.
VUtna n».l morj.ra SO«-« m. «f*dnjl ancnt tlak 73« O mn.
II U
čaa op* lovanja	Stanje barometra v mm.	I* s§	Vst-ovi	Nebo 1
9. zvečer	735 6	km	s! sever	skoro jas.
7. sjutraj 2. popol	730-1 734-8	159 si. svzhod 26 4 sr. jvzhod		oblačno pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 201°, nor-male: 19 7'
ZDTjLia.a.3slca. borza.
dn<5 13. julija IS99.
Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta (P ,. Ogerska zlata renta 4',. . . Ogerska kronska renta 4" 0 Avstro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......38»)
London vista . ......
Samski drž. bankovci za 100 mark
□0 mark..........
JU frankov.........
(talijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
100	gld. 60 kr	
10O		35 „
119	«	46 ,
l1 * i		60 ,
119		25 „
M	*	70 ,
909	n	t
380	S	16 i
120	n	65 ,
58	a	92' , ,
U	it	77 ,
9	n	65 „
44	n	60 .
5		67 „
Va« vrednostn« papirje preskrbuj« BANKA MAKS VERSEC, LJubljana. Sslenburgove ulice 3. Srećko na mesečne obrok« po 9, 3, 5—10 gld.
Sedmošolec
z dobrim spričevalom, išče za počitnice instrukcije.
Ponudbe na upravniatvo ..Slov. Nar." pod „Učitelj". (1261-3)
Kupi se dobro ohranjena
posoda za olje
s 4—5 predali, B ca. 80 to, (Oelstander >, ki se ob jednem lahko rabi za „pudel".
Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprav-ništvo ,.Slov. Naroda". (12*5-1)
Dobra prodajalka
(1268-2)
učenec
za trgovino z mešanim  blagom se sprejmeta pri
J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku,
kjer se izvedo tudi pogoji.
Avtomatični
lovilci i a mnome.
Za podgane gld. '2—, za miši gld. 120 Love brez nadzorstva po 40 v jedni noči. ne puščajo nobene Bsfistoati in se postavljajo zopet sami. Lovilnica za ščurke „Eclipso", na tisoče Ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod naj boljši vspehi. PoSilja se proti povzetju. <1287-lj iviC. PEITH, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B.
Lapa mesečna soba
odda se kakemu  ptujcu,  nradečemu se preko poletja v Ljubljani.   Vrt v uporabo. Dobi se lahko tndi popolna hrana. (1264-2) Več ne i t ve v Ftortjarisfcih elicsh 31.
Sobna oprava
tn (1274—2)
krčmarske potrebščine
se ceno prodajo
v Sospsdski ulici St. 3. I naditr.
Izvod iz voznega reda
veljavea od da« L jaalja lSSe. leta. Odkod trn LJubljane jas. kol. Proga 4«s Trbls. Ob 12. nri 5 m. po nofii osobni vlak v Trbiž, Deljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno ; fies Selzthal v Atisse, HI, Solnograd , čez Klein-Reiflin< v Steyr, t Line, na Dunaj via Amstetteu. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Frau-zensteste. Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klem- Reirtm^ v Line. Badejetice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako; čez Amgtetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Cea Selzthal v Sotnograd, Lond-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Carin. Genevo, Pariz, čez Klein-Reithng v Steyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amsteten. Ob 7. nri 15 min. avećer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob (> uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga v lovo mesto ln v Kooevje. Osobni vlaki : Ob t>. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga U Trblia. Ob 5. uri 4t> m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, Soluograda. Linca, Steyra, IsLa, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste- Ob 7. nri 55 nun, zjutraj osobni vlak iz Legec-Bleda. — Ob H. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, InomoBta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljnbna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, FraucenafeBta, Pontabla. — Ob 9. uri tt m. avećer OBobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijin h varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob h. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga Is Hovega mesta ln Ko-ć«vja. Osobni vlaki: Ob 8. uri il m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoladne iu ob 8. uri 43. tn zvečer. — Odhod ll LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7- nri g& m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob ti. ari 50 m. in ob 10 ari ib m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod V LJubljano d. k. Iz Kamnika. Ob ti. uri M m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob y ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.__(1200)
Solidni in pridni
tovarniški delavci
dobe dober zaslužek, delo v akordu, v tovarni za usnje
Ph. Knoch-a v Celovcu.
Prednost imajo taki, ki so že delali v tovarnah za usnje. (1278-2) (Ponudbe v nemškem jeziku.)
(M-1M)
pasterizovano v steklenioah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
m I i.kl lami    m m - ■   -       "   -11__*-
V Ljtlljlllf v n M Mili MINI«
Abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani
priredb
v nedeljo, dne 16. malega srpana 1899
klet a cKamnih.
Odhod iz Ljubljene ob 7. uri 23 minut
zjutraj z državnega kolodvora. Prihod v Kemnik ob 8. uri 37 minut. —
Ogledovanje mesta. Ob polu 11. uri ev. meie v samostanski
cerkvi oo. frančiškanov.   Pri maši poje
moški zbor. Ob polu 2. uri skupen obed v Fischerjevi
restavraciji.
Točno ob 8. uri zvečer
KONCERT
v čitalniški dvorani n* korist učiteljskemu konviktu.
O. M. Adamič.
"VeiporodL:
1. Bela Keler: Predigra k veseloigri, klavir
(četvororočno).
2. Slavnoatni prolog.
3. Jo s. Haydn: Cesarska pesen, zbor s sprem-ljevanjem klavirja.
4. Stanko Pirnat: Oblaku, šesteroglasen mešan zbor.
5. M. Moszkowaki: Poljski plesi a) Mazurka,
klavir (četveroročno).
6. Job. Nesvad ba: Hrepenenj« ljubezni (Laaky touha), četverospev.
7. Mat Hubad: Slovenske narodno pesni : a) Ljubca, povej, povoji bj Skrjanček poje, žvrgoli; za mešan zbor.
8. AntonNedvSd: Pri slovesu, slavnostna kan-tata za moSki zbor.
9. M. M o s z k o w s k i: Poljski plesi b) Krakovjak, klavir (četveroročno).
10. Fran Qerbit5: Žitno polje, medan zbor.
11. P. H. Sattner: Po zimi iz šole, mešan zbor.
12. Vatr. Lisinsk i: Prosjak, tonor-aolo s sprem-ljevanjem klavirja.
13. P. Iljič Čajkovskij: Legenda iz otročjih pesni, mešan zbor.
14. Angel B u k o re 31 j e v: Kitica bolgarskih narodnih pesni, mešan zbor.
Fo koncertu prosta zabava in ples.
--K} O--
Cene prostorom: Sedeži I. —III. Trste & 2 K, sedeti na-slednjih rrst tli, stojišča a 30 kr.
Vstopnic« s« dob« na večer koncerta pri blagajni od 7. ur« dalj«.
Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno Bprejemajo.
K obilni udeležbi vabi najuijudneje
(1270-2) odbor.
Zanesljiv vozitelj piva
se sprejme v trajao sluibevsnjs.
Zdoft pivi kntov Itahris^lNMSf LjvfcvjMM*«^!««!«1
(12H6-1)
V Florijenskih uliceh 31, I. nedstr. ss sprejmejo
dijaki
v dobro oskrbo.
Vrt v poljubno uporabo.        (1263—3)
v Kisovou poleg rudnika pri Zegorji ob Savi se prsmiOTolJns) prode«. Hiša, v kateri se izvršuje gostilniška obrt, je pripravna tudi za vsako drugo obrt. Plačilo po dogovoru.
Pojasnila daje g. Andrej Msuer, posestnik v Zegorji ob Savi. (1236—4)
A. Elohlor-J«
američanske harpne citre
se dobu za samo 13 gld. (1.81—2)
v prodajalnlci glasbil v Solinburgovih ulicah it. 1.
■ST" Tu se prevzemajo tudi uglaševanja, in bo razni godbe nI komadi k tem cltram v veliki zalogi.
Razpis.
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani iftee v davčnih in sdministraeijskih zadevah izurjenega
uradnika.
Uradne ure vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 6ty»«—7. ure popoludne.
Ponudbe vložiti je do 31. julija t. I. na odbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. (1288—1)
I. društvo hišnih posestnikov ▼ Iajubljani.
Graščina
3
srednjeveška, z dotikajočimi se gospodarskimi poslopji, kompleks okolu 120 oralOT vinogradov, travnikov, njiv in gosdov, z mlinom ob reki Vissaco,
se takoj proda.
Graščina je t Štanjelu na Krasu
mej Gorico in Trstom, v slikoviti legi 480 m nad morsko gladino. — Proda se po jako zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod „Contei' na adreso: K. Sohalek, Wlen, Z., Wollselle 11.
St. 465.
M. 5. sv.
Razpis učiteljske službe.
Na II. mestni Srazrednl deški ljudski ioll t Ljubljani je popolniti
mesto stalnega učitelja
h službenimi prejemki, kakor jih določa deželni zakon z dne" 14. maja 1898, dež. zak.
štev. 25.
Prošnje je po pravilnem po? i vlagati
do 12. avgusta 1899
pri podpisanem šolskem oblast vu
Prepozno dospele prošnje se ne bodo jemale v razpravo. (1284)
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dnć 10. julija 1899.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem kupil v svojo last Hrovatovo hiSo, kjer se nahaja dobroznana
gostilna pri „Hrovatu"
na Dolenjski cesti štev. 5.
Točil bodem pristna dolenjska, istrijanska in štajerska vina ter Koslerjevo marčno pivo. Mrzla in gorka jedila so vedno na razpolago.
pajT~   Pri gostilni je lep BenCnat vrt in keglji&če. "Sjaj
K mnogobrojnemu obisku vabi
Jafeofe SCali
gre©tlinićavr iza poseetrallc Dolenjska cesta 5.
Posrečilo se je
konečno nama pridobiti evetovncznaniri
(1214-4)
glavno zastopstvo:
Š'littllikia gtr
^^^^^^^^^^^^ ^^P^
Preselitev urarskega obrta.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se preselim s svojim obrtom dne 1. avgusta 1899. leta
na Sv« Petra cesto št. 8
ter prodajam ure kar mogoče po niski ceni.
(1258-2)
vueetag.
ladajfttetj in odgovorni urednik: Jotlp Nolli.
LestMiaa ln tisk .NArodne Tiskarne«.