kulturno - po/if/čno glasilo s v e tov n i h in dom o č i h do godkov 8. '©♦e/Številka 51 >52 v c ovcu. one 20. decembra teše Cena 1 tlllrg JHoiloene je pahnil 3 prestola - povzdignil ponižne Koliko laživesti so v teh 1956 letih po Kristusovem rojstvu v Betlehemu razglašali z velikim vpitjem in hrupom po svetu, z njimi obljubljali človeštvu srečo in blagostanje ter hoteli izpodriniti božično blagovest! Tudi mi sami, vsaj večina izmed nas, smo jih v zadnjih treh desetletjih več slišali, doživeli in tudi preživeli. Spomnimo se samo glavnih, najbolj glasnih in nasilnih: Kmalu po prvi svetovni vojni je vstal iz sive množice in se na svetovni pozornici razkoračil v vsej svoji napuhnjenosti in široko-ustnosti »veliki duče« nove Italije. Samozavestno je naznanil svoj lažievangelij lahkovernemu narodu: »Tvoja rešitev je: fašizem! Tvoj rešitelj: JAZ!« Z njim se začenja, tako si je domišljal, tako je obljubljal, nova noba,z njim se začenja zgodovina nove Italije. Z njegovim nastopom so začeli šteti letnice te nove zgodovine, in ne več ,,po Kristusovem rojstvu«. Pa niso šteli niti leto XXV. »po Mussoliniju«, ko se je s strahotnim hruščem ta »nova doba« zrušila v nič. Ostala je le razvalina pri razvalini, grob pri grobu širom Italije, njenih tedanjih kolonijah in v po njenih četah zasedenih deželah. Gotovo bi se bil porušil pod uničujočimi bombpimi »preprogami« tudi večni Rim, če bi ne bil stal na trdni skali sv. Petra in pod čudovitim varstvom njegovega 267. naslednika na papeškem prestolu, »angeljskega pastirja« Pija XII. Ko so na romanskem jugu milijoni »nepremagljivih« črnosrajčnikov vpili in peli svoj »Gloria« novemu »mesiji«, je že donela na germanskem severu druga nebožična la-živest, v mnogomilijonskem klicu: ___»Hje i 1 Hitler!« ___________________ Ne več od božjega Sina, ne več iz Betlehema v judovski deželi, ampak od njega, Adolfa Hitlerja, naj pričakuje narod svoj »Heil«,' svoje zveličanje. On, čudoviti »vodja«, ki je od »Previdnosti poslan« ravno v najtežji krizi in preizkušnji narodove zgodovine, bo vodil svoje za gospodstvo nad svetom posebej usposobljeno in določeno ljudstvo v novo, nezaslišano veličino »tisočletnega raj-ha« in mogočnost svetovnega imperija. In šli za njim, mnogi, premnogi v neomajni veri, v slepem zaupanju, v junaški in požrtvovalni domovinski ljubezni, mnogi pač tudi pod strahovlado prisiljeni, v strahote totalne vojske, v ponižanje in propast. Ko se je zvezda lažimesijev na jugu in severu dvignila v največje višine — pred bliskovitim padcem v razdejanje in nič — se je močneje oglasilo vpitje in petje novih ne-in brezbožičnih glasnikov in vodnikov z vzhoda in jugovzhoda: »Smrt fašizmu, svoboda narodu!« Ne v znamenju mile betlehemske, marveč v znamenju »peterokrake« zvezde prihaja k vam, svobode željni in miroljubni narodi sveta, svoboda zlata, rajski mir in bohotno blagostanje! In napočil je po grozni moriji in strašnem bratomoru dan »osvobojenja« in »miru«, poln upov in pričakovanja obljubljenega blagostanja za delovno Ijud- Vsi zapojmo iz srca / v slavo Jezusa Boga, I. Grohar: Jaslice da nam Dete betlehemsko blagoslov svoj sveti da! (Narodna) stvo. Pa le prekmalu se je izkazal tudi za tiste, ki so bili v dobri in najboljši veri, ta »mir« le kot nov nemir in strah pod pritiskom novega nasilja v tej ali drugi obleki ali obliki. Prišla je »svoboda« onkraj železne zavese, ki je, kakor kažejo dogodki zadnjega časa v vzhodnem Berlinu, v poljskem Poznanju, v zadnjih tednih po Madžarskem, hujša ko sama smrt. In prišlo je »blagostanje«, ki tira tisoče in tisoče preko vojaško zaprtih in zastraženih meja domovine v morda še trše begunstvo v brezsrčni tujini. In razsrjene ljudske množice po vzhodni Evropi rušijo neštevilne bronaste in kamnite spomenike brkatega moža, ki si je še za časa življenja nadel naslov »oče narodov«. In tisti, ki so se pred živim Stalinom plazili po trebuhu, ga danes žigosajo kot »največjega zločinca«. Tako se uresničuje prerokba ponižne dekle Gospodove: »Mogočne je pahnil s prestola in povzdignil ponižne.« Grozno se dviga na obzorju pošast nove, najstrašnejše svetovne vojne. Grmenje sovjetskih tankov v madžarskem glavnem mestu in po deželi, ki mu odgovarjajo streli iz pušk revolucionarne mladine in zagrizena trma stavkujočih delavskih množic; zapečeta vojska med Izraelom in Egiptom, razdejanje, ki so ga sejali angleški in francoski bombniki nad egiptovsko prestolico in Suezom, je zadosti glasen predalarm in opomin iz nebes vsem narodom sveta, posebej še krščanskemu človeštvu pred Božičem v 1956-tem letu Gospodovem, da se naj vendar strezni, zresni in vzdrami, da se naj spomni in zave edine resnične in zveličavne božične blagovesti iz angelskih ust: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« Oznanja, obeta, zagotavlja pa ta mir le ljudem, »ki so blage volje«, ki so za vse dobro, za pravičnost, za resnico dovzetni, ki so pripravljeni dati svetemu, troedinemu Bogu in Kristusu, Zveličarju sveta vso dolžno čast in slavo s posvečevanjem Njegovega neskončnega veličastva, Njegove svete volje, izražene v božjih in cerkvenih zapovedih, s posvečevanjem Njegovega svetega imena in Njegovega svetega dneva. Tako poedinec kot ves človeški rod bo deležen resničnega, trajnega miru na zemlji le, ako je in ostane pripravljen dajati čast Bogu v višavah ter izpolnjevati njegove zapovedi. Tisti, bodisi poedinec, družina ali družba, bodisi oblastnik ali podanik, ki si drzne Njemu, ki mu v mašnem spevu »Gloria in excelsis Deo« kličemo: ' »Edino Ti si Svet Edino Ti Gospod Edino Ti Najvišji«, kratiti slavo in mu krasti čast in ugled, krade tako zelo zaželeni in potrebni mir tudi ljudem na zemlji! Uporniki zoper Najvišjega, tatovi božje časti in slave so mnogo nevarnejši in hujši zločinci zoper mir in blagostanje narodov kot pa uporniki zoper čast in slavo zemeljskih mogotcev in oblastnikov, so stokrat bolj obsodbe vredni kot tatovi minljivih zemeljskih dobrin. * * * * * * * J!- >'• * * * * * ?:• sj- * * * s;- »:• 5’- fQjSLnifoi& ropHoo Med najglobljimi besedami o krščanstvu, ki sem jih bil kdajkoli slišal, so gotovo te: „Tudi ako bi se Kristus rodil tisoč ali desettisočkrat v Betlehemu, ti to praV nič ne pomaga, ako se ne rodi vsaj enkrat v tr/ojem srcu” (Silesius). Toda kako se more uresničiti to notranje rojstvo? Naša duša je često podobna ozkemU in temnemu hlevu, v katerem je toliko gnoja in nesnage, da vzbuja videz, da v njej ne more biti prostora za Boga, pa čeprav je le otrok. In vendar la novi čudež m nemogoč, samo treba ga je želeli in ga pričakovati. Tistega dne, ko ne boš več občutil v sebi zbodljaja grenkobe ali zavisti spričo radosti tvojega prijatelja ali sovražnika, tedaj se razveseli. Kajti to je znak, da je pričakovano rojstvo blizu. Tistega dne, ko te ne bo preplavil nevidni val veselja spričonesreče ali padca klA £4 T« tvojega bližnjega, tedaj bodi potolažen, kajti pričakovano rojstvo je še bliže. In tistega dne, ko boš začutil potrebo, da pripraviš nekoliko radosti bližnjemu, ki je v žalosti, ali ko boš začutil klic, da olajšaš siromaštvo le enemu samemu bitju, se razveseli, kajti Bog je pred tvojimi durmi. In ako te bo nekega dne doletela nesreča in te preganjala, ako boš izgubil zdravje in moč in boš moral prenašati brezčutnost, zlobnost ter ledeno nebrižnost svojcev in tujcev, pa se ne boš dal premagati od bolečine, ne boš jadikoval, pa tudi preklinjal ter boš ž mirnim srcem sprejel svojo usodo, takrat zapoj pesem zmagoslavja in veselja, kajti čudež, ki je veljal za nemogočega, se je'zgodil in Odrešenik se je že rodil .v tvojem srcu. Nisi več sam in nikdar ne boš več sam. Temo tx>oje noči bo razžarila bleščeča svetloba, kot da bi se tisoč zvezd repatic z vseh strani neba srečalo, da praznujejo srečanje tvojega kratkega človeškega dne z božansko večnostjo. (G. Papini) POGLED NAZAJ začetku leta 1956 so se v večno lepe, simbolične angelske zbore, ki so naznanjali človeštvu rojstvo Božjega deteta v betlehemskem hlevcu, vmešali zapeljivi zvoki nove politične blagovcsti z vzhoda; ubrano pesem „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje”, je poskušal preglasiti spretno organiziran orkester ..koeksistence”. Marsikdo je na prvi pogled verjel, da imata obe pesmi več ali manj isto vsebino. Zato so ljudstva in državniki naše zemeljske oble stopili v leto 1956 z znatno mero zaupanja v trajni mir in vedno večje blagostanje na svetu, ki bi ga človeštvu naj prinesla vedno bolj z vrtoglavo naglico napredujoča tehnika. Toda, ko sedaj gledamo nazaj na leto, ki smo ga preživeli, moramo priznati, da je bilo to burno leto. Varljiva pesem „koeksistence” bi se bila skoraj spremenila v pošasten bojni ples. SVET JE RAZDELJEN V DVA TABORA V začetku leta je bil svet razdeljen v dva trdo vojaško in politično trdno organizirana tabora: Sovjetski blok na vzhodu in Atlantski pakt na zapadu. Meja med tema taboroma' pa je šla preko sredine Evrope, delila Nemčijo v dva dela, vzdolž vzhodne avstrijske meje in naprej preko Balkana. Na ozemlju Jugoslavije je ta črta zadobila nekoliko nejasne oblike. Oba bloka sta zatrjevala, da nimata sovražnih namenov eden proti drugemu. In to je po vsej priliki odgovarjalo resnici. Kajti oba sta vedela, da bi ob uporabi modemih uničevalnih sredstev (atomska in vodikova orožja, interkontinentalne rakete, letala, ki brzijo hritreje od zvoka) totalna vojna pomenila totalno (popolno) uničenje sveta. In zaključek take vojne ne bi bila zmaga ene izmed bojujočih se strank, temveč uničenje in razdejanje obeh in človeštva sploh. In kljub temu je letos svet bil vržen prav na rob nove svetovne vojne. Izkazala se je pravilnost izreka, da je svet en sam in nedeljiv ter da,revščina in pomanjkanje, bodisi materialnih kot duhovnih dobrin, (med katerimi je prva in poglavitna svoboda) predstavlja nevarnost tudi za sosede. Podobno\kot lakota v eni deželi ograža red v celi državi. * V tem svetu, ki je bil razdeljen že od leta 1945 na dva dela, vlada na zapadu sistem demokracije, ki temelji na spoštovanju človeške osebnosti in na svobodi Kot sleherna človeška ustvaritev je pa tudi ta nepopolen. Vodilni državniki na zapadu le prepogosto zapadejo skušnjavi, da kadar vidijo pred seboj možnost pridobiti si kako neposredno korist, tudi oni posežejo po sili. V vzhodnem taboru pod gesli obljube „raja ha zemlji” vlada nasilje, povzdignjeno v vladni sistem. Z gesli ..socializma” in „ljudske demokracije” si je po zmagoviti vojni leta 1945 Sovjetska zveza z orožjem osvojila znaten del Evrope in si ustvarila imperij, ki v zgodovini nima primere, vsaj v zgodovini civiliziranega človeštva ne. Z vojaško zasedbo in brezobzirnim policijskim terorjem se je do letos ta sistem vzdrževal kot mogočna monolitna (enotna) stavba. Toda vprav tam, kjer je bil teror izveden do največje skrajnosti ter izžemanje podjarmljenih ljudstev najbolj brezobizrno, se je pokazalo, da ima ta orjak hude notranje slabosti. Na orjaški stavbi sovjetskega imperija so se pojavile prve globoke razpoke. Na Poljskem se je začel proces razkroja ne le svetovnega komunizma (tu so se prvi znaki pokazali že leta 1948 v sporu med Beogradom in Moskvo, kljub vsem poznejšim poskusom lepljenja in lima-nja ideološkega bratstva), ampak tudi sovjetskega vo-jaško-poliličnega imperija. Na Madžarskem pa se je uprlo ljudstvo tujemu gospostvu. Kot se je v minuli vojni pokazalo, da vsa, tudi največja in najmodernejša bojna sredstva ne more pritisniti k tlom ljudstev, ki so pripravljena vse žrtvovati za svojo svobo- do, tako je madžarski upor dokazal, da imata tudi policijski teror in politična diktatura svoje meje — seveda pri ljudstvih, ki so za svobodo pripravljeni žrtvovati vse. Žalostno je, da so spričo tega orjaškega, neenakega boja med golorokim ljudstvom in do zob oboroženim nasiljem, ki je končno boj za svobodo človeštva sploh, nekateri državniki zapadne Evrope zapadli skušnjavi in izkoristili zmešnjavo zato, da poskusijo ..poravnati” nekatere svoje drobne „računc” z egiptovskim predsednikom Nasserjem zaradi podržavlje-nja angl.-francoske Sueške družbe. To je dokaz, kako šibka je človeška narava. Sueška avantura Angležev in Francozov ter njihovih drobnih pomagačev Izraelcev je omogočila Sovjetski zvezi, da se izmaže iz zadrege, v katero so jo pritisnili dogodki na Poljskem in Madžarskem. Kot igralec, ki je v nevarnosti, da izgubi vse, zato stavi ves svoj denar na eno karto, je Sovjetska zveza izkoristila sueški podvig. Z grožnjo oborožene intervencije na Bližnjem vzhodu, ki bi bržčas izzvala novo svetovno vojno, je premaknila težišče svetovnopolitične napetosti iz nemirne Vzhodne Evrope vstran. Tako je mogla Sovjetska zveza med tem, ko je bila sueška kriza na višku, poslati sveže oklopne divizije na Madžarsko ter z ognjem in Kljub svetovino-poliitični burji pa je v minulem letu Evropa preživela dobo izrazitega blagostanja ter splošnega kulturnega razcvita. čeprav so poskusi za politično združitev Evropskih držav propadli zaradi ozkih egoizmov .posameznih držav, je pa vprav na gospodarskem polju sodelovanje evropskih narodov doživelo pravo zmagoslavje. Premogov-no-že 1 ezarsko skupnost, ki druži šest glavnih zapadno-evropskih držav (Zapadno Nemčijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg in Italijo) je tvorila jedro evropskega gospodarskega sodelovanja. Trgovinska izmenjava med evropskimi državami je bila zelo živahna in ,,Evropska plačilna skupnost”, ki je nastala že za časa ameriške pomoči in je bila prvotno mišljena samo kot pomožni finančni organizem za medsebojno obračunavanje med prejemnicami ameriških dolarjev, se je razvila v nad vse koristno trajno gospodarsko organizacijo, ki pospešuje trgovinsko izmenjavo in splošno gospodarsko sodelovanje med njenimi članicami. Pa tudi na političnem polju je bilo rešene nekaj ,pomembnih vprašanj. Predvsem ustanovitev atomske skupnosti za Evropo, v kateri bodo omenjene evropske države in druge, ki hočejo pristopiti, sodelovale pri mirnodobni uporabi atomske energije, ki bo postala glavni energetski vir bodočnosti. Se že mudi, kajti po večini evropskih držav mečem zasesti deželo, Tudi v drugih satelitskih državah je ojačila svoje čete, da prepreči upore. Kljub temu bo pa leto 1956 šlo v zgodovino kot leto, v katerem je od nekdaj mogočnega komunističnega zavezniškega bloka ostala le še skupina podjarmljenih držav, ki jih držijo skupaj samo sovjetske zasedbene čete. In v tem je največje upanje za dokončno zmago svobode. Ameriški podpredsednik Nixon je pred nekaj dnevi dejal: „Sovjeti so morda dobib bitko za nadoblast nad Madžarsko, toda izgubili so boj za vlado nad svetom, boj, ki so ga s tolikim fanatizmom poskušali odločiti v svoj prid.” Pa tudi na zapadu slika ni posebno rožnata. Atlantsko zavezništvo, ki ga je rodil strah pred cnot-nipi komunističnim blokom in njegovimi zavojevalnimi namerami, je že sredi leta, ko so sc pojavile prve večje razpoke v komunističnem bloku, tudi začel lezti narazen. Angleško-francoska akcija proti Egiptu je pa grozila, da potrga zadnje vezi tega zavezništva, ki je kljub vsemu glavna opora miru na svetu. Zato so se prav pred božičem sestali zunanji ministri držav članic Atlantskega pakta, da hudo prizatedo zavezništvo znova povežejo z vsemi vezmi svobodnega sporazuma, ki temelji na istih skupnih načelih. so dbsedaj običajni viri energijo (premog, vodne sile) že v znatni meri izčrpane. Velika Britanija Spričo ugodnega razvoja evropskega gospodarstva je celo Velika Britanija začutila ipotrebo, da se vključi v evropsko gospodarstvo. To je velik odklon od dosedanje angleške politike ,.bleščeče osamljenosti (splendid isolation)”. Časi so se pač spremenili. Dokler je bila Velika Britanija prva sila sveta, ali vsaj med prvimi silami na sve-tp, si je v blesku svoje imperialne moči lahko privoščila tudi osamljenost, sedaj pa, ko sta jo dve svetovni vojni zdelali, bo pač morala iskati stike s svojimi doslej zaničevanimi evropskimi ..sorodniki”. Angleži z letošnjim letom, ali vsaj z njegovim zaključkom, ne morejo biti preveč zadovoljni. Konservativna vlada pod predsedstvom Sira Anthonyja Edena je sicer vodila zelo prevdarno notranjo in gospodarsko ,politiko in tako so se Angleži lahko letos veselili precejšnjega blagostanja. Ob prijetno polnih želodcih' so se zopet začeli vdajati sanjam, da so še vedno središče velikega imperija. Nasserjevo podržav-Ijenje Sueškega prekopa, pri katerem je imela britanska vlada večino delnic, jih je zbudilo iz tega prijetnega sna. Spočetka so upali, da bodo dobili v. Združenih državah zaveznika, ki jim bo pomagal pritisniti Nas- Vsem Slovencem doma in po sitnem svlu zeli blagoslovljene praznike in srečno novo lelo Narodni svet koroških Slovencev Zapadna in Srednja Evropa KULTURNI OBZORNIK MARTIN JEVNIKAR: Slovenska knjiga doma in po $vetu (Nadaljevanje) Zgodba se razvija v samotnih tolminskih hribih kakor večina Bevkovih del. To je povest Jermolove družine, v katero se vrine tujec po krvi in duhu. S svojim prihodom sproži v družini vrsto navzkrižij, ki jih nekoliko poravna šele njegova smrt. Vzporedno se razpleta življenje Primorcev in delovanje partizanov, ki usodno posežejo tudi v Jermolovo družino. Iz partizanskega življenja je zajelo snov še več pisateljev. Ivan Zorman je izdal pri Prešernovi družbi mladinsko povest Svobodni gozdovi. Glavni junak je mali Jurček, ki pomaga sprva očetu pri ilegalnem delu v skrivni tiskarni, ko pa ju Nemci preženejo s planin, postane deček partizan. Ivan Ribič je za dobro trejino skrajšal in predelal svoj daljši tekst Ljudje onkraj reke, ki ga je zajel iz partizanskega življenja in ga je najprej priobčil kot podlistek v Slovenskem poročevalcu. Delo ob izhajanju ni ugajalo, ker so bili značaji nastopajočih oseb premalo prepričljivo in psihološko izdelani. Tudi v knjižni izdaji pisatelj značajev ni spremenil. Iz partizanskega življenja je zbirka novel In minila so leta. Uredil jo je Vlado Habjan, sodelovali pa so: Rok Arih, Janez Gradišnik, Vlado Habjan, Cvetko Zagorski in Rado Zakonjšek. Zbirka je izšla v samozaložbi. Skupno zbirko Novele so izdali tudi trije mladi pisatelji: Andrej Hieng, Franček B o h a n e c in Lojze Kovačič. Uvod jim je napisal Juš Kozak. V knjigi iščejo mladi pisatelji novega načina izražanja, vsi trije so nekaki oblikovalci človeških usod. Zbirko novel je izdal tudi Beno Zupančič: Veter in cesta. Beno Zupančič se je po vojni lepo uveljavil. Napisal je celo vrsto novel, ki kažejo na dober pripovedni talent mladega pisatelja. Med mlajšimi obeta Zupančič največ. Tudi njegova najnovejša zbirka se uvršča med boljša dela. Po 21 letih čakanja je izšla povest Lepi janičar pokojnega Rada Murnika. Pisatelj je napisal pred prvo svetovno vojno roman Hči grofa Blagaja, ki je tako obširen, da je izhajal tri leta v Ljubljanskem Zvonu. Roman sc pisatelju ni posebno posrečil, zato je po njem napisal mladinsko povest Lepi janičar. Zgodba je napeta in zanimiva. Glavni junak je mala Alijana, ki jo sosednja graščakinja ugrabi, izroči ciganom, ki pa jo prodajo Turkom. Po več letih se vrne s turško vojsko v domovino, kjer spet najde starše. Povest se je mladini že prikupila. Manj pomembne lanske knjige soše:IgnacKo-privefc: Nevidna steza in Mehora Miloš: Gozdarjev Tonček; obe sta izšle pri Kmečki knjigi v Ljubljani; Matevž Hace: Zimske steze, ki jih je izdala Primorska založba v Kopru; Lojze Avsenek: Iz starega p i s k a, ki jo je založila Mohorjeva družba v Celju; Josip Ribičič je izdal knjigo črtic: Trije na pohodu in druge zgodbe ter mladinsko knjigo Tinkin zajček. Več kfajših pravljici je izšlo pri mariborski založbi Obzorja Dobili smo tudi dve knjigi spominov. Dr. Mirko Černič, prunarij iz Maribora, je izdal knjigo Doživljaji in doživetja, v kateri je priobčil več dogodkov iz svojega življenja. Dogodki med seboj niso povezani. Drugo knjigo je izdal znani komunist Ivan Kreft pod naslovom Spomini ljudskega agitatorja 1934—1954. V knjigi govori o svojem življenju in delovanju zlasti na političnem polju. Več leposlovnih del je izšlo v ponatisu. Izmed zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev smo dobili VI. zv. Janeza Trdine, II. zv. Josipa Murna, III. in IV. zv. Josipa Stritarja in IV. zv. Frana Levstika. Ivan Cankar je dobil VII. zv. Izbranega dela in XXI. (dodatni) zv. Zbranih spisov. Izšel je tudi prvi zvezek Izbranega dela Ksaverja Meška. Uredil ga je Viktor Smolej, izdala pa Mohorjeva družba. Jože Pahor je izdal ponatis svojega romana Sere-nissima, France Bevk mladinsko povest Lukcc in njegov škorec, Fran Milčinski Mlado- Bredo, Miško Kranjec Štiri novele, Booomir Magajna pa mladinsko povest Račko in Lija. (Dalje prihodnjič) serja na kolena. Toda Amerikancera ni niti na misel .padlo, da bi oni na svoje stroške čuvali, kar je še ostalo od nekdanjega imperija britanskega leva. Nasprotno, mirno so pustili da dogodki gredo svojo pot ter se pripravljali, da zasedejo oni izpraznjeno mesto potem, ko bo Vel. Britanija izrinjena iz Bližnjega vzhoda. Toda izbruh nemirov v Vzhodni Evropi je izrabil Sir Anthony, v čigar lordskih žilah teče kri nekdanjih ustanoviteljev in braniteljev imperija, da s silo doseže to, kar kljub svoji nesporni diplomatski spretnosti ni mogel doseči pri zeleni mizi. Zlahka je pridobil za svoj načrt Francoze, ki so imeli za Britanci največji paket sueških delnic. Izraelci pa so že itak komaj čakali na zaveznike za udar proti Egiptu, katerega smatrajo za svojega največjega sovražnika. Toda angleško-francoska akcija, ki bi gotovo krasno uspela pred sto leti, se je danes klaverno končala. V glavnem zato, ker je Amerikanci niso podprli, drugič pa, ker jo je hotela Sovjetska zveza izrabiti zase. Tako je prišlo do umika. Angleži so morali spoznati, da če nimaš več kot za nekaj tednov petroleja, ne moreš voditi vojne. Pohod v Egipt pa je tudi razrval državne finance obeh držav, ki morata sedaj prositi Ameriko in Kanado za velika posojila. Kot je bilo nekoč potrebno, po izreku vojskovodje Montecuccolija, za vojno troje: denar, denar in zopet denar, danes isto velja tudi za petrolej. Tudi danes je vojna privilegij mogočnežev in bogatašev. Le da Anglija in Francija nista več med njimi. Francija Notranjepolitični položaj v Franciji se tudi letos ni bistveno izboljšal. Po splošnih volitvah v spomladi, ki zopet niso ustvarile trdne vladne večine v parlamentu, je po dolgih naporih uspelo socialistu Molletu sestaviti vlado, ki se drži sedaj že nad fi mesecev, kar je vsekakor za Francijo velika redkost. Toda drži se ne zato, ker bi imela zanesljivo večino v parlamentu, ampak ker si je nihče ne upa vreči. Ne bi bilo zanjo namreč nobenega boljšega nadomestila kot nova — Molletovavlada. V minulem letu je Francija storila nekaj pametnih korakov, ki so pa postali že skoraj neizogibni. Tako je bila s posebnima pogodbama povrnjena neodvisnost Maroku in Tunisu, dotlej dvema glavnima francoskima kolonijama v Severni Afriki, šele po dolgih in brezuspešnih .bojih se je pariška vlada odločila za ta ukrep. Ugodne posledice pa se kažejo, kajti tako vlada sultana Mohameda Ben Vussefa v Maroku, kot Bourghouibova vlada v Tunisu sta navezali dobre gospodarske in znosne politične od-nošaje s Francijo. Temna točka francoske politike v Severni Afriki pa ostane Al žir, kjer se Arabci vedno huje upirajo. V tej koloniji pa je zadeva v toliko bolj Zapletena, ker 12 odstotkov ondotnega prebivalstva tvorijo Francozi, ki kot kmetje obdelujejo zemljo. Je to najbolj cvetoča francoska posest. Izročitev oblasti arabski večini bi prej ali slej pomenilo izgon vseh Francozov. Vsekakor bo tudi v novem letu Alžir povzročal velike preglavice pariški vladi ali najbrž, pariškim vladam. Nemfija je tudi letos stala v znamenju ,,gospodarskega čudeža”. Kot povsod je ta „čudež”, ki bi ga pravilneje lahko imenovali zapadno-evropski »čudež”, bil možen zaradi obilne ameriške pomoči, katero so potem pridne nemške roke spremenile v obnovljene industrije, v povečano proizvodn jo ter splošno blagostanje. Mnogo pa je k gospodarskemu razcvitu Zapadne Nemčije pripomoglo dejstvo, da po vojni Zapadna Nemčija ni imela omembe vrednih izdatkov za vojaščino. Mlada nemška demokracija pa ne stoji na prav posebno trdnih nogah. V glavnem se opira na starega kanclerja Adenauerja, ki se pa ne more pohvaliti z baš najboljšimi sodelavci. Njegova visoka starost (nad 80 let) .povzroča resne skrbi na Zapadu, kajti med njegoVimi sodelavci ne vidijo moža, ki bi ga mogel v polni meri nadomestiti. Tudi rastoči pojav neonacizma ne kaže podcenjevati. Kljub zavidljivemu materialnemu blagostanju pa ostane Nemči ja glavni evropski in morda tudi svetovni problem. Preko njenega živega telesa gre meja, ki loči oba svetovna bloka. Ta črta je pa tudi ločnica med svobodo in obiljem na zapadu ter nasiljem in revščino na vzhodu. Že let'a 1953 so nastali v Vzhodni Nemčiji težki nemiri, ki so jih 'udušili sovjetski tanki. Ob vretju na (Konec na 5. strani) DCatetuka p ros d e ta na oaii Katoliško prosvetno delo lepo napreduje. Po Zilji, Rožu in Podjuni sprejemajo ljudje z veliko ljubeznijo in hvaležnostjo kulturno hrano, ki jim jo posredujejo naši prosvetarji. Predavanja in prireditve so zelo dobro obiskane. To je zelo razveseljiv pojav. Oiistriea na Ožit ji Še ni dolgo od tega, odkar smo z veliko slovesnostjo sprejeli v naši fari Fatimsko Mater božjo. Zvedeli smo, da je preč. gospod Vinko Zaletel veliko potoval po širnem svetu, med drugim tudi po Portugalskem, zato smo ga povabili k nam, da predava o tej nam precej neznani deželi ter o Fatimi, kraju Marijinega prikazovanja. Kjerkoli bo gospod provizor predaval, naj bi se ljudje v tako obilnem številu odzvali filmskim prireditvam kot na Bistrici. Seveda pa je dobra udeležba viden znak, da so dnevi duhovne obnove v fari za tako dobro uspelo javno prireditev ustvarili vse potrebne pogoje. n)&hrta aei Farna mladina nas je povabila na praznik Brezmadežne v farno dvorano, kjer je lepo podala skrbno pripravljeno igro „Sv. Hema”. du in Fatimi. V tej zvezi bi hoteli povedati, da smo že pri zidavi naše prosvetne dvorane mislili tudi na filmska predavanja. Pri dvorani je bil zgrajen tudi .poseben prostor za filmsko aparaturo. V nedeljo, dne 9. decembra, pa smo imeli zelo prisrčno miklavževanje. Res veliko veselja in presenečenja je pripravil svojim •sv. Miklavž. JŽele&nn CKapla Zelo smo bili veseli, ko smo mogli v nedeljo, 16. decembra, pozdraviti v naši sredi nekdanjega našega kaplana, preč. gospoda Janeza Polanca. Predaval nam je o molitvi. Teh slik še nismo videli, a tudi misli govornika so bile sprejete s ponovnim sklepom, da klic po poglobljeni molitvi, ki je prav danes potrebna, ne bo zastonj. Dr. Valentin Inzko pa je govoril o [poslanstvu katoliške družine v današnjem času. Pretresljivi zgledi so nas prepričali o ranah sodobne družine in da je nujna ozdravitev edina podlaga za zdravi razvoj človeške družbe. Dr. Metod Turnšek: Govorniku, ki je tajnik Dušnopastirskega urada, gospodu Polancu najlepša hvala za obisk. Prepričani smo, da bodo preč. gospod župnik Mesner poskrbeli kmalu še več podobnih prireditev in predavanj. Št. (Vid a Ker je bila 16. decembra ravno dekliška nedelja, so se zbrala.naša dekleta po maši v župnišču, kjer jim je gospa Marija Inzko podala idealno sliko dekleta. Pa ne samo to: dekleta je opozorila na nevarnosti in težave, ki so s tem v zvezi in pokazala tudi sredstva, katerih naj se poslužujejo, da bodo svoje življenje tako vodile, kot je volja božja. Mnogo lepega in skritega jev dekliških srcih, če se to prav goji, dekle vzcveti v krasen cvet, ki je harmonija zdravega telesa in lepe, čiste duše. Št. (Jani. a (Qt)hi Naša mladina je imela v preteklih tednih mnogo dela s pripravo igre ,,Luč z gora”. Zato se je gotovo oddahnila minulo nedeljo, dne 16. decembra, ko je med filmskim predavanjem preč. g. Vinka Zaletela mogla biti med gledalci. A tudi vsi ostali farani smo z užitkom sledili predavanju o Sveti deželi. OB STARIH PESMARICAH V zadnjih tednih se je mladina z veseljem vadila za svoj nastop. Vedno novega veselja in poguma je vlival v srca nadebudnih katoliških igralcev preč. gospod kaplan Rudi Safran. Mil. gospod kanonik Aleš Zechner so kar žareli ob tolikšnem navdušenju in požrtvovalnosti svojih najmlajših faranov. Misterij kaže življenje domače svetnice kneginje Henie, ki jo v Podjuni še prav posebno častimo. Igro smo morali ponoviti v nedeljo, dne 9. decembra. Katoliška mladina iz Št. Janža v Rožu je gostovala s svojo igro „Luč z gora" tudi pri nas. V soboto, dne 8. decembra, smo se zbrali v veliki Adamovi dvorani, da si ogledamo nastop šentjanških prosvetarjev, o katerih smo v preteklih tednih že večkrat brali v naših glasilih. Igralci so nas res navdušili. Napetost je rasla od dejanja do dejanja, dokler se ni zlila ob koncu v spontano priznanje katoliški mladini za ves njen trud in sijajno uspeli nastop. Po prireditvi smo slišali, da bodo sveški fantje in dekleta na prosvetnem polju tesno sodelovali s šentjanško farno mladino. Bog daj, da bi se to uresničilo! G. režiser bo z mladimi igralci gotovo še večkrat rad prišel v Sveče, kajti zelo dober obisk prireditve je tudi vzpodbuda' za požrtvovalnost prosvetnih delavcev. V nedeljo, dne 9. decembra, pa je predaval pri nas preč, g. Vinko Zaletel. Mnogo naših sovaščanov je v Ameriki. Zato je razumljivo, da je predavanje zbudilo veliko zanimanje med poslušalci. Za posredovanje obeh prireditev izrekamo farani preč. gospodu župniku Martinu Škorjancu prisrčno zahvalo! Cj.iabmnijpa Farna dvorana že v polni meri služi svojemu namenu. Za soboto, dne 8. decembra, so nas povabili preč. g. župnik Franc Poš na predavanje z barvastimi slikami o Lur- Že tretjič se mi je prigodilo, da sem dobil v roke staro slovensko pesmarico. Prvo v Beneški Sloveniji v Št. Lenartu (tam celo dve z roko pisani knjižici, vsebujoči’verske pesmi skoz cerkveno leto), drugo v Padri-čah na Krasu. Bili so stari zapisi, da sem komaj mogel kaj razbrati. Nekdo je liste z božičnimi pesmimi že odnesel, jaz sem še rešil kakšne tri božične pesmi. Letos v poletju pa sem v Drabunažah pri Pevcarjevih, v stari slovenski domačiji dobil od Pevcar-jevega očeta Andreja debelo knjigo z roko pisanih pesmi. Knjižica s 130 listi je brez ovitka. Prvi in zadnji listi so nekoliko na-cefrani, robovi obdrgnjeni, dokaz, da je knjižica bila zelo rabljena. Spredaj in zadaj manjka nekaj listov. Na prvem listu se začne pesem z drugo kitico stare božične in novoletne pesmi, na zadnjem listu pa je pesem „od rieshnjega teliesa” ter še naslov pesmi „od usmilanega Jesusha” z dvema stihoma, naprej pa manjka ... Koliko listov v celoti manjka, se ne da ugotoviti. Spredaj po vsej verjetnosti manjkajo adventne in morda celo nekatere božične pesmi. Pisava je seve zelo stara, bohoričica, ki za sičnike rabi dve črki. Tisti, ki je pesmi zapisal ali prepisal, ni bil posebno izobražen, ker je često po dve ali celo tri besede skupaj zapisal, pač po posluhu (napeva ali narekovalca). Ker je ob koncu pesmi navadno zapisal za besedo „konec” latinski f i n i s , je utegnil biti kakšen cerkovnik. Pevcarjevi vedo samo to, da je knjiga pri hiši, kar pomnijo, in da so v rodovini vedno bili pevci. Od tod verjetno tudi hišni naziv „Pevcarjevi”. Vsekakor čast za Pevcarje-vo hišo v Drabunažah v rebrški župniji, da so gospodarji ohranili po moji sodbi vsaj 200 let star rokopis! ^ Ker se na prvem listu začne druga kitica božične — novoletne pesmi, naj prisluhne domovina, kaj so v štirih časih za Božič in Novo leto peli v Podjuni! V prepisu se glasi: Je no Djete rojano notre v tem mesti betlemo, vesjelimo se vsi lidi tega novega leta noj tega rojstva božjega! V anej priprostnej štalici, vaneh osloveh jasleh leži, vesjelimo se vsi ludi - tega novega leta noj tega rojstva božjega! ' Spoznav ga je oslič, volič, da je to Djete pravi Boh, vesjelimo se vsi ludi tega novega leta noj tega rojstva božjega. Kier je stvarov zemljo, nebo, človeko dav dušo, telo, vesjelimo se vsi ludi tega rojstva božjega (se je zmotil zapisovalec!) noj tega rojstva božjega! Za rojstvo jo zahvalimo ljubo Devico Marijo! Vesjelimo se vsi ludi tega novega leta noj tega rojstva božjega! Kier je rodila Jezusa, Zveličarja vsega sveta, vesjelimo se vsi ludi tega novega leta noj tega rojstva božjega! V temo čašo božičnemo, bodi to Djeto hvaleno, vesjelimo se vsi ludi tega novega leta, tega rojstva božjega! Finis Pesem so po vsej verjetnosti peli šele za novo leto, drugi božični praznik. Vendar so imeli še posebno pesem za novoletni priznik, ker takoj sledi ,,Pesem na Novo leto” s 6 kiticami. Pa o tem drugič. NOV POŠTNI NASLOV ZA božička Kot pri nas Jezušček za .božič obdaruje pridne otroke, pa tudi odrasle, ki si to zaslužijo, opravlja ta lepi posel pri mnogih zapadno in severno-evropskih narodih „de-dek Božiček”. Gotovo ste ga že videli na razglednicah, tega prijaznega starega moža z dobrodušnim obrazom in dolgo brado, ki sključen .pod velikim košem, zvrhanim daril, potuje preko zasneženih planjav, da .ponese svoje dobčote svojim malim miljenč-kom. Podobno kot vera v sv. Miklavža, sega tudi nastanek Božička v sivo preteklost. Toda v zadnjih desetletjih se je tudi ded Božiček moderniziral. Uporablja vsa sredstva moderne tehnike, vidite ga na ladjah in letalih. Pa tudi pišete mu lahko. Ima posebno, privatno tajnico ,,za reševanje svoje korespondence”. Že nekaj let pred vojno so v ibožičnem času poštni uradi na najrazličnejših krajih zemeljske oible~prejeli več pisem in dopisnic z naslovom ,,Ded Božiček — Severni tečaj”. Odpremili so jih naprej in kmalu se je na poštnem uradu v Godtahaabu, v ribiški vasi na Groenlandiji, ki leži blizu Severnega tečaja, nabral kup pisem. Poštar ni vedel kaj z njimi početi, zato jih je poslal na poštno ministrstvo v Kopenhagenu na Danskem. Tam sb Sklenili, da ta kup pošte odstopijo danskemu osrednjemu turističnemu uradu. Ta je določil gospodično G er do Staunning, da pošto reši. Bila je imenovana za ^privatno tajnico deda Božička”. Res je odtlej vsakdo, ki je kjerkoli na svetu pisal dedu Božičku na Severni tečaj, dobil čez nekaj tednov odgovor njegove ...privatne tajnice”, otroci pa še za nameček lepo knjigo Andersenovih pravljic. Vojna je to korespondenco prekinila in lani se je v poštnem prometu z dedom Božičkom pojavila neka motnja, zaradi katere je osrednja komisija pri Svetovni poštni zvezi sklenila, da bo določila Božičku nov naslov. Svojevrsten dogodek v Parizu je napotil to mednarodno organizacijo, ki urejuje poštni promet po vsem svetu, da se peča tudi z naslovom Božička. Nek pariški o-trok je pisal pismo dedu Božičku, ker pa ni vedel naslova, ga je kar izročil poštarju s prošnjo, da on napiše naslov in pismo odpremi dalje. Ko se je poštar vrnil v urad, je pismo, ki je bilo odprto in brez znamke, prebral svojim tovarišem. Glasilo se je: „Dragi ded Božiček! Ne prinašaj mi letos igrač. Mamica potrebuje desettisoč frankov za zdravljenje mojega bolnega bratca, a nima ni denarja. Ali nam nebi mogel Ti pomagati?’ Poštarje je pismo ganilo in med seboj so naredili denarno zbirko. Čez nekaj dni je otrok res dobil pismo, v katerem je bilo priloženih 7500 frankov ter prijazno pisemce s podpisom „Dedek Božiček”. Kmalu nato pa je na poštni urad prišlo novo pismo istega otroka: „Dragi dedek Božiček, prav lepa hvala za denar, ki si mi ga poslal. Moja mamica je tako srečna. Moram ti pa povedati, da mi je poštar ukradel 2.500 frankov. Pozdrav!” Neomajna je bila vera otroka v Božička, da prinese prav toliko, za kolikor si ga prosil! — Vendar so potem poštarji pokrenrli potrebne korake, da bi se v bodoče take j,zmešnjave” v zvezi z Božič-kovim naslovom ne ponavljale in sporočili zadevo Svetovni poštni zvezi. FRAN ERJAVEC, PARIZ : 119 koroški Slovenci II. DEL V vsem Rožu in okolišu Vrbskega jezera ni bilo tedaj sploh nobene šole. Ako je hotel poslati oče svojega sina študirat, ga je moral .poslati v Celovec ali v Beljak ali ga je pa doma pripravljal za latinske šole kak duhovnik ali propali dijak, karjpa pri revnih slovenskih kmetih seveda skoro ni prihajalo v poštev. Navzlic takemu stanju šolstva je bilo pa vsaj znanje branja tedaj vendarle razmeroma močno razširjeno tudi po kmetih. Do nastopa spodaj opisanih reform je imelo vse srednje in višje šolstvo skoro čisto latinski značaj, najnižje pa bolj ali manj nemškega. Toda trditve naših kulturnih zgodovinarjev, da za slovenščino tudi v nižjem šolstvu, zlasti, seveda še na Koroškem, ni bilo nobenega mesta, se mi zde vendarle prenagljene. Njih vzrok leži predvsem v pomanjkanju zadevnih podrobnih virov, kar je tudi popolnoma razumljivo. Obstoji pa vendarle ravno za Koroško dragocen dokument, ki smo ga pa puščali doslej vsekakor preveč v nemar. To je namreč celovška slovenska izdaja C a n i s i j - P a r h a m m e r j e v e g a katekizma iz 1. J 762.; torej iz dobe pred terezijanskimi šolskimi refor- mami, ki ga je bil zasledil dr. Oblak v Gradcu. Ta poudarja namreč že v samem naslovu, da je namenjen „h’ perpomaganju vseh Gospudu Farmashtru, Duhouneh oskrbnikom vučenikou: tudi otruk, inu stareishou ...”, a nato objavlja takoj na čelu knjige štiri strani nekakega abecednika („Visha brat se vuzhiti”). Tu je torej izrečno navedeno, da knjiga ni namenjena samo duhovnikom za slovenski pouk katekizma, temveč tudi učiteljem in otrokom ter za pouk (slovenskega) branja. To dejstvo si pa moremo razlagati le s tem, da so pač vendarle morali že tedaj obstajati tudi kaki učitelji, ki so poučevali otroke vsaj slovensko brati, kar se na Koroškem pač ni moglo vršiti drugod kot na znanih nam šolah v Železni Kapli, Labotu, Velikovcu, Pliberku, morda celo pri kakem učitelju v Celovcu in morda še na kaki podeželski šoli, za katere obstoj pa do danes še niti ne vemo ne. Ako je imel s tem katekizmom kaj posla G u t s-man, je danes nemogoče trditi, kajti edini izvod, ki je bil 1. 1887. najden v Gradcu, je zopet izgubljen in je zato nemogoča njegova jezikovna raziskava. Važna in zanimiva je gori omenjena „ V i s h a brat se v u z h i -t i ” zlasti še zato, ker nam dokazuje, da so dobili koroški Slovenci z njo svoj abecednik še pred znamenitimi terezijanskimi šolskimi reformami in predstavlja ona tretji doslej znani nam slovenski abecednik izza prote-stantovske dobe (prva dva podobna sta bila P a g 1 a v -če v a na Kranjskem iz 1. 1742. in 1745). Na štajerskem in na Kranjskem se je sprožilo vpra šanje ljudskega šolstva že kmalu po nasledstveni vojni, a na Koroškem je prišlo na vrsto šele po sedemletni vojni in to v zvezi s težnjami po p o d r ž a v 1 j e n j u vseh javnih zadev. Pojavilo se je najprej v zvezi z vprašanjem, kdo ima pravico nameščati, nadzorovati, kaznovati in odpuščati učitelje: občina, ki jih je po večini plačevala; župnik, kateremu je služil učitelj tudi za cerkovnika in je bil že od nekdaj tudi nekak vrhovni nadzornik šole, ali državna o b 1 a s t, ki si je lastila vedno večje pravice posegati v vse zadeve. Tega vprašanja ni bilo lahko razčistiti, ker so vladali skoro na vsaki šoli drugačni običaji in tudi drugačni pravni odnošaji ter so zaradi tega nastajali večkrat tudi mučni pravni spop. Ker sta se za pravice Cerkve zavzela tudi lavantinski in krški škof, je cesarica 1. 1766. posebni komisiji naročila, naj to zapleteno vprašanje prouči. Zadeva se je vlekla precej dolgo, križala so se razna bolj ali manj nejasna stališča, a končno je cesarica dne 16. I. 1767. odločila v smislu zahteve krškega škofa Auersperga, da „naj botlo cerkovniki in učitelji v cerkvenih in drugih službenih opravilih odvisni zgolj od cerkvenih predstojnikov”. Prav mogoče je, da je cesarica že tedaj mislila na organizacijo ljudskega šolstva v širšem obsegu in se je dobro zavedala, da bo ta, brez močne podpore cerkvenih oblasti neizvedljiva, zato si je hotela s tako odločbo že naprej pridobiti potrebno pomoč Cerkve, Listnica uredništva Vse dopisnike, katerih poročila so v zadnji številki našega lista zaradi večjega števila oglasov izostala, prosimo, da nam zamudo oprostijo. Zato pa je v današnji številki ustreženo vsem. Nadaljevanje krajevnih poročil najdete tokrat tudi na 8. strani. Prosimo le potrpljenja, če se bo priobčitev pri tem ali onem včasih nekoliko zakasnila. Složno z vami pa se hočemo še naprej truditi za snovno in oblikovno izpopolnitev. Sporočamo, da se stran s krajevnimi novicami zaključi vsak teden že v torek opoldne. Kulturna poročila pa morajo biti najkasneje v ponedeljek opoldne v uredništvu lista, ker sicer ne moremo upoštevati kul-turno-prosvetnih objav za predstoječo številko. Nekateri dopisniki imajo navado, da se oglašajo samo ob gotovem času v letu — in tedaj napravijo pregled vaškega življenja kar za pol leta nazaj. Dostikrat se seve zgodi, da nastane iz takega poročila precej obširen roman, ponavadi so poročila pa že zastarela in ne vzbujajo več tiste pozornosti in zanimanja, ki bi ga morala. Zato je v takih in podobnih slučajih urednik večkrat prisiljen deliti članek v več delov, ker bi sicer zavzel dopis n. pr. pol strani. Hvaležni smo tudi tem dopisnikom za dobro voljo in sodelovanje, toda ljubši bi nam. bilo, če bi dopisniki pošiljali vsako novico kar sproti uredništvu. Na ta način bi s skupnimi močmi lahko ustvarili še bolj pestro domačo stran, ki jo čitatelji najrajši prebirajo. V naslednjem pa še nekaj odgovorov našim sot rudnikom: J. S. Zelo smo se razveselili po daljšem času Vašega dopisa. Toda na žalost ga ne moremo objaviti, ker ni več aktualen in smo v našem časopisu že večkrat obravnavali stvari, ki jih navajate v Vašem članku. H. Z. Pozdravljamo Vas kot novega dopisnika in Vam želimo v novem letu pri dopisovanju mnogo uspeha. M. H. Upam, da se boste po praznikih, bodisi v prozi ali rimi, spet oglasila. M. P. Hvala lepa za poročilo, katerega vedno težko pričakujem. Čudim se Tvoji točnosti in hitrosti. Kar tako naprej I Zadevo zaradi duhovniškega jubileja sem vzel na znanje. A. P. Poročilo je v današnji številki. M. A. Vabilo je objavljeno. Iz tehnično-uredniškega vidika Ti pa glede oblike tokrat nisem mogel ustreči. Ob koncu želi vsem dopisnikom, sotrud-nikom in bralcem vesele in milostipolne božične praznike ter prav srečno in uspešno novo leto vaš A. S. RED SLUŽBE BOŽJE V SLOVENSKI CERKVI V CELOVCU med božičnimi prazniki: 23. decembra, četrta adventna nedelja: ob pol 9. uri božja služba. Med božjo službo priložnost za spoved. — Ob četrt na 5 popoldne rožni venec, litanije in blagoslov. 24. decembra, sveti večer: od 23.30 (ponoči) naprej priložnost za spoved. — Od 23.45 petje božičnih pesmi. — Opolnoči slovesna sv. maša polnočnica s skupnim sv. obhajilom vernikov. 25. decembra, sveti dan, praznik rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa: ob 8. uri tiha sv. maša (druga božična, pastirska). — Ob pol 9. uri tretja božična sv. maša (peta). — Popoldne ob četrt na 5 rožni venec, ob pol 5 pete litanije in blagoslov. 26. decembra, praznik sv. Štefana, prvega mučenca: ob pol 9. uri sv. maša. — Popoldne ni blagoslova. 30. decembra, nedelja v božični osmini: ob pol 9. uri božja služba. — Popoldne ob četrt na 5 rožni venec, ob pol 5 litanije in blagoslov. 1. januarja 1957, praznik Obrezovanja Gospodovega. Novo leto: ob pol 9. uri peta sveta maša. — Popoldne ob četrt na 5 rožni venec, litanije in blagoslov. GORENCE Pogrešamo dušnega pastirja Lepo in prijetno je bilo v naši fari, ko so bivali v naši sredi preč. g. Vilko Pipp. Toda marsikaj se je od tega časa že spremenilo. Prav prisrčno se jim farani zahvaljujemo za ves trud in delo tekom let žup- nikovanja med nami. Odkar so nam vzeli dušnega pastirja, plava čoln šmiklavžke fare še vedno sam brez veslača po nevarnem svetovnem vodovju. Prihajajo sicer g. župnik iz Rude in smo jim hvaležni, da toliko skrbijo za nas, toda vidimo, da je za nje to delo zelo na- n nas naMmkem porno, sploh pa pozimi. Vendar pa imamo upanje in molimo v ta namen, da bi dobili čknprej svojega duhovnika. Do tega časa pa smo prepričani, da bo vodil naš farni patron sv. Miklavž varno čoln naše fare in našega življenja preko vseh nevarnosti. Smrt nam leto« prizanaša, čeprav se nagiba leto že svojemu koncu. Imeli smo šele en smrtni slučaj. Daleč naokoli poznani zidar Huber Tonej se je podal na Martinovo nedeljo v Šmartin, kjer ga je doletela smrt. Njegov brat, ki se je nahajal takrat ravno v bolnici, ga je pustil' prepeljati domov. Velika množica ljudi mu je izkazala zadnjo čast. Toneta bomo pa tudi pogrešali, ker ni hiše pri nas, kjer bi Tone ne delal zidarska dela. Pridno zbiramo za zvonove Zadnji čas je že, da se tudi mi pobrigamo za nebeške klicarje. Skoraj vse fare so si jih že nabavile, mi pa do sedaj, poleg vseh drugih opravkov, nismo prišli do tega. Tudi rajni Tone je pred svojo smrtjo daroval lep znesek za nove zvonove. G. župnik Pirker so mu ob odprtem grobu obljubili, da se mu bo zvonilo četrt ure, ko bomo dobili zvonove. MALA VES PRI GLOBASNICI Vaško življenje Kakor nas že ime vasi izda, je naša vas majhna. Nekdaj je morala biti majhna, sicer ne bi dobila tega imena. To pa danes ne drži več, kajti na vse strani, kamorkoli pogledaš, rastejo nove hiše, tako da je Mala ves postala že večja kot pa marsikatera druga vas, ki ne nosi tega imena. „Kje pa se nahaja pravzaprav Mala ves?” 'bo morda kdo vprašal. Podjunčani vedo, da se nahaja med Štebnom in Globasnico. Z ozirom na to, ker vas stalno raste, se bodo v par letih Vse tri vasi — Šteben, Mala ves in Globasnica — skupaj držale in ]>ptem bo verjetno tukaj nastalo glavno mesto Podjune. Življenje pri nas poteka lepo mirno. Z letošnjimi pridelki smo. še kar zadovoljni. Tudi kulturno se pri nas precej udejstvujemo. Naša mladina prav rada sodeluje pri odrskih nastopih ali pri narodnem pevskem zboru v okviru Katoliškega prosvetnega društva. Kljub temu, da je šlo letošnjo jesen nekaj članov pevskega zbora v Švico, se zbor lepo razvija. Ko gledamo ob zaključku leta nazaj, smo ojjazili, da smo sprevideli nekaj posebnega, kar hočemo dqnes popraviti. Pred meseci že se je poročila Marica Gregorič, pd. Homrova v Mali vesi, ki je ena najboljših igralk in pevk v fari, s Francem Markitz, bratom bogoslovca Janeza Markitz, ki bo v Veliki noči posvečen v novomašnika. Marico poznamo vsi prav dobro kot pošteno in pjudnp dekle. Ni se odigravala v Globasnici skoraj nobena kulturna prireditev, pri kateri ne bi sodelovala tudi Marica, bodisi pri igri ali pri pevskem zboru. Bila je več let tudi navdušena cerkvena pevka. France pa je priden in sposoben zidar, ki si je postavil na meji med štebnom in Ma-lo vesjo lep dom, kamor je pripeljal svojo mlado izvoljenko. Tudi on je stal vedno v vrstah naših kulturnih delavcev in rad po- magal, kjerkoli se je pojavila potreba. Želeli bi, da bi se temu delu tudi sedaj, ko sta združena, ne odtegnila. Farani želimo mlademu novoporočenemu paru še tem potom naknadno vse najboljše, mnogo sreče in obilo božjega blagoslova. Čestitkam se pridruži še posebno odbor Katoliškega prosvetnega društva v Globasnici in Kulturna zveza v Celovcu, ki se jima lepo zahvali za vse delo na kulturno-prosvet-nem polju. DOBERLA VES Te dni smo pozdravili v Doberli vesi mladega inženirja'SVITKOTA SIENČNIKA, ki je končal svoje študije na tehnični visoki šoli z aletalstvo v Aachenu v Zapadni Nemčiji. Prisrčno čestitamo in mu želimo prav mnogo uspehov v zraku in na zemlji. Obilo sreče! Dne 19. novembra je bila v št. Primožu poroka in ženitovanjsko slavje v ožjem družinskem krogu. Poročila sta se namreč Fr. Škof, ipd. Furvanov v Gluhem lesu in Ančka C u g v i c, pd. Strnišnikova v Rikar-, ji vesi. Novoporočenemu paru želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. Smrtni slučaji in nesreče Dne 22. 10. je bil v Št. Vidu pogreb rajne Fidove matere Marije Kuster iz Dvora. Dosegla je visoko starost 90 let. Dne 29. 10. pa smo pokopali staro Odelovo mater Katarino Brumnik na Proboju. Tudi nesreče zadnje čase pri nas niso počivale. Tako smo dne 11. novembra zane- • sli k večnem počitku Vida Slamič — Ci-peja v Mlinčah, ki se je v četrtek prej smrtno ponesrečil, ko sta trčila z motornimi kolesi skupaj s sinom Hanzijem. Peljala sta se eden na del,o, drugi pa od dela domov. Oba — sin im oče — sta bila zaposlena v celulozni tovarni na Reberci. Tragični dogodek je vzbudil v vsej okolici globoko sočutje in sožalje s prizadetimi. Istega dne se je smrtno ponesrečil 24'-let-ni Zdovčev sin Franc Pekec iz Proboja. Nezgoda se je pripetila na državni meji v bližini Vrata-Megvarje. Brata Franc in Vid sta se j>eljala z motornim kolesom iz Italije domov. Med vožnjo sta se zaletela v drevo in padla: Franc se je smrtno ponesrečil, Vid j>a je zadobil težke poškodbe. Dne 29. novembra je bil'pogreb Jakoba Hobel, Kozlovega očeta v Spodnjih Vina-rah. Vse te rajne smo spremljali na farno pokopališče. Rajnega Cipejii pa je spremljala na zadnji poti tamošnja tovarniška godba iz Reberce, Zdovčevega Franca pa godba Leitgebove tovarne, kjer je bil za-poslen. Pri ostalih so se poslovili od rajnih cerkveni pevci z žalostinkami, od vseh pa naš dušni jrastir — posebno tolažilno še ob pogrebih obeh žrtev prometnih nesreč.Vsem rajnim želimo večni mir, žalujočim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. SELE V dvorani farnega doma je zadnje čase precej življenja. Miklavž ima Selane posebno rad, kajti prišel je med nje že v nedeljo 2. dec., ko je prosvetno društvo uprizorilo znano, a vedno mikavno opereto „Miklavž prihaja”. Tokrat je obdaroval na- = Naše prireditve VABILO KAT. PROSV. DRUŠTVO »DANICA” V ŠT. VIDU V PODJUNI vabi vse prijatelje odrskih nastopo na Božično prireditev, ki bo v nedeljo, dne 23. decembra ob pol 3. uri v prosvetni dvorani pri VOGLU v ŠT. PRIMOŽU. Na sporedu je igra »VRNITEV” — drama v 3 dejanjih, in nastop domačega moškega zbora pendivija; 3. Mešan kompot; 4. Piškotna rolada; 5. Vino. Manj znani recepti za prvi jedilnik: Mesni zavitki za govejo juho. Potrebuješ testo: V4 kg moke, 1 jajce, malo vode; nadev: )4 kg ostankov pečenke, govedine ali pljuč, 1 jajce, drobtine in začimbe. Iz jajca, moke in malo vode naredi testo kot za mehke rezance, ga prav tako tanko razvaljaj in nanj .polagaj iz nadeva za lešnik debele kroglice za dva prsta od roba in dober prst narazen. Okrog nadeva pomaži z oljem, testo pripogni čez nadev, ob nadevu malo stisni in z obodcem ali z nožem Ijak z metheo stepamo, dokler ni masa zgoščena. Mlečna glazura: 15 dkg presejanega sladkorja mešamo z dvema žlicama mrzlega mleka tako dolgo, da je gladko. Na torti lahko upodobimo božično svečko, zeleno vejico ali napišemo s čokolado na belo površino: Vesel Božiči Črna kava: Za*l liter vode zmelji približno 2 pesti prave kave. Ko vodo pristaviš, deni v mrzlo vodo zaradi barve košček cikorije. Ko ta voda dobro zavre, stresi vanjo zmleto kavo, z zajemalko premešaj, pusti, da samo enkrat zavre in jo takoj odstavi. V kavo vlij žlico mrzle vode. Pusti, da malo stoji, sladkaj jo in serviraj. # Zdaj pa želim vsem dragim bralkam — gospodinjam prav lepe praznike. Naj se na vso Vašo družino razlije milost in ljubezen božjega Deteta! Vzemite si čas za svoje drage, posebno za malčke. Zberite se z njimi okrog jaslic, zapojte skupaj božično pesem, povejte jim zgodbo iz svetega pisma. — Potem ko boste imele čas, pa sedite k papirju in pišite, kaj bi rade še imele v gospodinjskem kotičku. Lep pozdrav! lw žiene praznike ter srehto nono Lela as eni sLoaenskim kmeta m Kmečka gospodarska zveza Jugoslavija V minulem letu je Jugoslavija nadaljevala svoj riskatni „ples na vrvi” med obema svetovnima blokoma. V notranji politiki ni bilo posebnih spre- skalilo. Ko so se .pojavile sovjetske čete na Madžarskem, Romuniji in Bolgariji, je Jugoslavija ojačila vojaške posadke na svojih vzhodnih mejah. Politika „lastne pod” med obema blokoma se je izkazala kot tvegan šport. Amerika Če moremo v Zapadni Evropi govoriti o sorazmernem blagostanju, pa ima ljudstvo Združenih držav za seboj izrazito leto obilja, kot ga v svoji zgodovini še ni doživelo. V zunanji politiki se Amerika le počasi vživlja v vlogo prve sile na svetu, ki ji po njeni vojaški in gospodarski moči gre. Predsedniške volitve so prinesle ponovno zmago republikancu Eisenhowerju, v parlamentu pa zmago njemu nasprotni stranki demokratov. Povprečni Amerikanec se je ponovno odločil za Eisenhowerja, ker mu njegova povezava z gospodarskimi krogi zagotavlja skrb za nemoten gospodarski razvoj ter štednjo, kar pomeni omejitev davkov. Poleg tega so tudi burni dogodki v drugi polovici leta napotili ameriške volilce, da dajo zaupanje generalu, ki se na vpjaške zadeve „spozna”. Bližnji in Daljni vzhod Bližnji vzhod s svojimi številnimi arabskimi državami, med katere se je zajedel Izrael, je bil v minulem letu glavno ognjišče nemika na svetu. To pa ne samo zaradi tam obstoječih nasprotij, temveč tudi zato, ker je vpliv Anglije, ki je zadnjih sto let tam vedrila in oblačila, upadel. Deloma kot pozna posledica izčrpanja v minuli vojni, deloma pa zaradi vedno močnejšega porasta arabskih nacionalističnih gibanj. Med Sovjetsko zvezo in Ameriko se je začel boj za vpliv v tem prostoru. Ta prostor je važen zato, ker skozi njega (Suez) vodi najkrajša pot iz Evrope na Dalj-nji vzhod in drugič, ker se tu nahajajo na jbogatejša ležišča petroleja. Zgodovina se večkrat ponavlja. Stari Rimljani so bili izpodrinili Grke; po razpadu vzhodnorimskega cesarstva so ta ozemlja zasedli Turki; Angleži in Francozi so izpodrinili Turke, danes se pa Amerikanci pripravljajo, da stopijo na mesto Angležev in Francozov. Na Daljnjem vzhodu pa se je iz poraza vzdignila Japonska. Po vojni je najprej dosegla mirovno pogodbo z zapadnimi velesilami, pred nekaj meseci pa je podpisala mir tudi s Sovjetsko zvezo in pred nekaj tedni je bila sprejeta v Združene narode. V svetovno-,politično areno je stopila nova velesila. Skupina »nevtralnih” azijsko-afriških držav pod vodstvom Indije pa se je trudila, da ostane izven vojaških blokov. Vsaka izmed razreži zavitke in jih zakuhaj v vrelo vodo. Kuhaj 20 minut. Nadev: Meso drobno zreži ali zmelji in ga v masti na zarumeneli čebuli z drobno zrezanim peteršiljem prepraži in postavi na hladno. Hladnemu primešaj jajce, prideni malo drobtin in 3 žlice mleka ali juhe, drobno zrezanega majarona, popra, limonove lupinice, in če je teeba, malo posoli. Vse to zmešaj in oblikuj majhne kroglice, ki jih .polagaj na testo. Take vložke lahko daš ha mizo kot samostojno jed. Božična torta. Potrebuješ: 5 dkg masti, 2 rumenjaka, 1 žlico medu, 30 dkg moke in % zavitka pecilnega praška, 15 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilij e vega sladkorja, '/g 1 'vode, sneg dveh beljakov. Za nadev: zmlete orehe, nekaj punčevega izvlečka (Punsch-essenz, nekaj rozinov, drobno zrezane fige, dateljne ali kaj podobnega za nadev — lahko dobra marmelada). Priprava: Mast, rumenjake in med dobro zmešaj, dodaj s pecilnim praškom pomešano moko, vanilijev sladkor, V vodi raztopljen sladkor in nazadnje sneg dveh beljakov. Pečeno torto drugi dan dvakrat prerežemo in obložimo z nadevom. Povrhu jo namažemo z marmelado in posujemo z orehi. Namesto nadeva iz zrezanih dateljnov, fig in rozin lahko uporabimo marmelado. Če hočemo lepo belo torto, jo namesto z marmelado oblijemo povrhu z belo glazuro. Beljakova glazura: M) dkg presejanega sladkornega prahu (Staubzucker) in velik be- Obračun Okrožne bolniške blagajne Dne 10. decembra je bil v Celovcu občni zbor koroškega okrožnega urada za zavarovanje delavcev in nastavljencev. Zasedanju je prisostvoval tudi deželni podglavar Krassnig ter predstavnik osrednjega urada na Dunaju, dv. svetnik dr. Steinbach. Dr. Steinbach je uvodoma orisal težko stanje, v katerega je zašlo avstrijsko bolniško in nezgodno zavarovanje v minulem letu. Proračuni bolniških blagajn za prihodnje leto predvidevajo znaten deficit. Deloma je vzrok za to napeto finančno stanje v tem, ker nekatere bolniške blagajne se niso držale zakonitih določil glede zavarovalnih prispevkov, deloma pa tudi v tem, ker so izdatki za rentnike ter svojce vojnih žrtev znatno narasli, dočim prispevki teh kategorij zavarovancev niso odgovarjali zanje izdanim vsotam na zdravilih, oskrbi in drugih stroških. Izrazil je upanje, ^da bo ta zadeva v novem letu preurejena. Narasli so tudi stroški za zdravniške honorarje, zdravila in oskrbo po bolnicah. Čeprav zdravniki ponovno zahtevajo zvišanje honorarjev, bo ureditev tega vprašanja morala upoštevati dejanski finančni položaj bolniških blagajn. Predsednik nadzornega odbora dr. Weissmann pa je v svojem poročilu ugotovil, da je bilo minulo poslovno leto izrazito leto splošne gospodarske konjunkture. število zavarovancev je preseglo vsa prejšnja leta in skupni znesek prispevkov se je zvečal za 10 odst. Vendar je pa koroška bolniška blagajna zaključila to poslovno leto z okrog 1 milijonom šil. deficita (izgube), ker so se izdatki povišali za | 20,7 odst. Izdatki so dosegli skupno vsoto 105 milijonov šil. Od tega so dobili zdravniki 19 mil., za zdravila so porabili 15 mil., za bolniško oskrbo 20 mil., za bolniške in družinske podpore 21 mil. in podpore materam 6 mil., za nego zobovja in drugo 11 mil. Proračuni za prihodnje leto so bili odobreni in ob zaključku je predsednik g. Schmid pohvalno omenil delo .uradništva in nameščenstva bolniških blagajn, ki so se potrudili, da so v redu opravili povečano množino dela. njih ima še obilico težkih notranjih vprašanj, kot revščina, gospodarska zaostalost, analfabetizem, ki jih v minulenr letu niso mogle rešiti. Vzhodna Evropa Ko letos Zapadna Evropa praznuje božič v znamenju blagostanja, ki ga najbolje po1 očitujejo bogato obložene božične mize tudi pri najširših slojih prebivalstva, kupi daril pri jaslicah ali pod božičnim drevesom, je pa na vzhodu slika drugačna. Na Poljskem letos že ne bo več »dedka Mraza” — komunističnega konkurenta krščanskega Božiča, ampak bodo rojstvo božjega Sina praznovali zopet z zvonovi in pol-. nočnicami. Pač pa bo dedek Mraz še hodil po Sovjetski zvezi in ostalih vzhodnoevropskih satelitih. Toda na Madžarskem ga bodo morali čuvati sovjetski tanki in tudi v Bolgariji in Romuniji ne bo nič bolje sprejet. Sicer pa nič čudnega. Kot »božični mož” na zapadu ima tudi ,,dedek Mraz” velik koš, le da je ta letos — prazen. Služi mu kvečjemu zato, da iz satelitskih držav kaj odnese. Zato je pa njegov koš tudi zelo zajeten in trebušast. Sovjetska zveza Tudi za narode Sovjetske zveze nima dedek Mraz veselih presenečenj in daril. Po Stalinovi smrti je policijski teror sicer nekoliko popustil, vendar se obljube sovjetskih oblastnikov po zvišanju življenjskega standarda niso izpolnile. Industrijska proizvodnja se je na oborožitvenem sektorju znatno zvečala, zato pa je proizvodnja potrošnih dobrin za široke ljudske množice še daleč nezadostna. Tudi v minulem letu sovjetska vlada ni znala rešiti svoje ostre poljedelske krize. Lani smo doživeli »destalinizadjo”, ki bi naj pomenila vsaj delno osvoboditev širokih mas v Sovjetski zvezi in satelitov izpod neznosnega policijskega terorja, ki je vladal pod Stalinom, toda nenadoma so se ihorali zopet povrniti k starim metodam. Pokazalo xse je, da je tudi svoboda nedeljiva, to je, da jo ljudstvo hoče v celoti, ali pa si jo samo vzame, če more. Sovjetski vrhovni voditelji na minulo leto ne morejo gledati s posebnim veseljem, kajti vprav v tem letu se je zamajal ves njihov imperij, ki ga drži pokonci le še nasilje. Tudi mednarodni komunizem je zašel v težko krizo. Mir ljudem na zemlji . . . V veselem zvoku so zapeli zvonovi in orgle so s polnim glasom zadonele v polnočni mir. Na nebu se je utrnila zvezda in posvetila od vzhoda do zahoda ter naznanila ljudem Kristusovo rojstvo. V revnem domu je pokleknila pred jaslice zbrana družina in v vroči molitvi prosila: „Svoj mir nam daj, mir, ki ga svet ne more dati!” O, kako lepi so ti dnevi, ko se zbirajo naše družine ob jaslicah. Nikdar ni v družini toliko odkrite ljubezni, toliko odpuščanja in razumevanja, kot'prav v božičnih dneh. Hiša diši po kadilu in poticah. Vse je nekam svečano in taj bistveno. Družine ob-hajojo praznik rojstva Gospodovega, praznik Luči, ki je prišla na svet, da razsvetli temo. Kako lepi so ti dnevi. Če redkokdaj v življenju, za Božič si želi vsakdo domov, pa če je dom še tako skromen in preprost. Božič je pač praznik družin in ga brez družine ni mogoče praznovati. Vprašajmo se, ali bo tudi naš Božič praznik miru in sprave. Bomo li imeli v sebi toliko moči, da bomo zatrli človeške strasti in iz srca odpustili vsem, da bo tudi nam odpuščeno? Bo li v nas toliko božičnega duha, da bomo mogli razumeti glas angelskega petja na betlehemskih poljanah „mir ljudem na zemlji, ki so blage volje?” V teh mislih praznujmo vsak po svoje morda bil nekdaj. Veliko je ravno letos ljudi, ki Božiča ne bodo preživeli ob domačih jaslicah. Daj Bog, da bi tudi ti občutili v svojih srcih mir božičnih praznikov. „Angelsko petje se sliši v višavi, mili Zveličar nocoj se rodi...” V dar mu podajmo srce pošteno, srce brez greha, polno ljubezni in sprave, da bo Božič povsod, v cerkvi, v družinah in srdh. Pripravimo svoje hlevčke in ne pozabimo prižgati svetilke ljubezni. Potem bodo božični prazniki tudi za nas prazniki veselja in tihe sreče, prazniki angelskega speva: „Mir ljudem na zemlji!” V teh mislih praznujmo vsak po svoje in s svojimi svoj Sveti večer, da bo poln blagoslova za nas, pa tudi za tiste, ki so ga z nami vred potrebni. Siu ti zoezdu SVETI ZVEZDA MILA, DA BOS VSE VODILA K JASLICAM NOCOJ! ROD ČLOVEŠKI POJ! SVETI ZVEZDA LEPA, DA TE DUŠA SLEPA V GREHU SPET UZRE! MOLI ZDAJ SRCE! SVETI ZVEZDA VEČNA, DA V NEBESA SREČNA SVETIS NAM NEKOČ! SVETA, SVETA NOČ! Valentin Polanšek P R I JASLICAH IZ SLOVENSKEQA KULTURNEC/A ŽIVLJENJA Miklavževa nje v Šf. Lipšu Tudi pri nas smo imeli miklavževanje, ki je zelo lepo uspelo.' Na dnevnem redu smo imeli opereto „Miklavž prihaja”, ki je sicer že. precej znana, toda je vsako leto zanimiva in vzbuja pozornost pri občinstvu. Igralci so se letos kar dobro odrezali. Pavle Rožman, pd. Ligočev Pavlej iz Globasnice je nam dobro poznan vsem in je tudi pri nas v Št. Lipšu priljubljen. Zato ni nič čudnega, da smo ga naprosili za Miklavža, ki je svojo vlogo dobro rešil. Za vsakega ima primerno besedo in njegov humor ustvari v dvorani veselo razpoloženje. Zato se mu Št. Lipšani prav lepo zahvaljujemo. Vlogo luciferja pa je igral naš domači Še bolj skriti talent in humorist Gerhart Prešern, pd. Primov. Zelo rad je hodil na vaje in upamo, da se bo še večkrat prikazal na odru. Kar korajžno naprej! Vlogo Krišpina - nebeškega čevljarja - je dobro rešil naš Štrekelnov Francej. Ker je Francej v resnici izučen čevljar, je bila vloga še tembolj posrečena. Rekel je: „Če bo pa za parklje preveč dela, bo pa še moja kneftra pela.” Prosili -bi ga, da bi tudi v bodoče sodeloval pri naših prireditvah. Pa še krojač se je prav dobro odrezal. Kdo bi si mislil, da tiči v Martinovem Tončku takšen talent. Bil je namreč prvič na odru in je svojo vlogo dobro rešil. Tudi Lampelnovega Nužeja in Lepovnikovega Eriha ne smemo pozabiti. Lampelnova Zofi pa je igrala izvanredno lepo nebeškega Koderčka in z njenim lepim glasom pokazala tudi pevski talent, čestitamo pa v prvi vrsti našim malim angelčkom in porednim parkeljčkom, ki so tako krasno izvedli svoje plesne točke. Prav iskreno se zahvaljujemo tudi našemu preč. g. župniku Kristu Sriencu za njegov lep nagovor ob začetku kulturne prireditve, kakor tudi našemu organistu Hermanu in njegovi ženki Marici za ves trud, ki sta ga imela j. otroki. Prosili pa 'bi g. organista, da bi nam še večkrat pripravil kakšno kulturno in družabno prireditev ter poskrbel tudi za duševno hrano v našem kraju. Ta prireditev je nam jasno pokazalo, da se nahajajo tudi v št. Lipšu dobri igralci, samo najti jih je treba. Mesec obseva božje stezice — Jezuščka zebe v drobne ročice. Angelci beli k njemu zlete, tople peruti nanj polože. JczuSčka grejejo, zvezdice štejejo — tiho, prav tiho. da ga iz spanja ne prebude. Sveta Devica gleda, posluša — hvalnice Bogu poje ji duša. Z Jožefom Dete v jaslih varuje — blagoslov božji pri njih domuje. Ljubka Šorli Jtlo j Ojožle a drugi ioli Z neverjetno naglico so se tisto leto približali božični prazniki. Komaj je izginil za nami dan spomina rajnih in komaj so pospravili stojnice Miklavževega sejma z glavnega trga, že so minevali dnevi adventa. V šoli smo z živahno neučakanostjo pričakovali okrožnice, ki nam bo naznanila pričetek božičnih počitnic. Hej, kaj bi je ne! ✓ „Nam bodo podarili ponedeljek? — Menda ne bodo letos krajšali počitnice? — Kdaj se odpelješ domov?...” Vprašanja so padala eno za drugim. Iz vseh je žarelo hrepenenje mladih src po sreči, ki ožarja sleherno družino, zbrano okrog jaslic, Ravnateljeva okrožnica je prišla, z njo pa tudi razočaranje. Preko žarečih obrazov drugošolcev se je privlekla od nekod rahla megla. V okrožnici je bila namreč napovedana poleg božičnih počitnic tudi — konferenca. „Pa ravno jutri! Da!n pred počitnicami ...” sem se jezil ter malomarno metal zvezke v šolsko torbo. Konferenca mi ni šla prav nič v račune. Pri francoščini mi je spodletelo in tudi matematične naloge dvomljive ocene še nismo dobili nazaj. Čudne slutnje so me spreletavale in mi kalile veselo pričakovanje božičnih praznikov... Zadnji dan pouka ... Običajna živahnost je pred razrednikovo uro zamrla. In potem tisto čakanje, ko je profesor vso uro počasi odpiral dijaške knjižice, pomakal pero v črnilo in pisal, pisal... Drugikrat bi ugibal, kdaj bom na vrsti, danes sem pa to opustil. Grizel sem si nohte in gledal skozi okno: „Morda mi bo pa v francoščini le prizanesel: saj je bilo prvič, da nisem znal. In če sem pisal pozitivno tudi matematično ... Ah ... !” Ako bi šolska ura ne bila tako kratka, bi se skoraj prepričal, da sem zopet srečno ušel skozi konferenčno rešeto. — S trepetajočo desnico sem sprejel knjižico in jo nesel v klop. Odprl sem jo: pogled mi je obstal na okroglih črkali-razrednikove pisave. „Slaba ocena iz francoščine in matematike pismeno.” V trenutku so se zrušili v meni prelepi načrti: vse veselje do božičnih*praznikov je v meni namah ugasnilo. Zaprl sem dijaško knjižico in se zopet zagledal skozi okno v plešoče snežinke, ki so se gosto usipale izpod nebesne sivine. Prvikrat mi je v šoli zdrknila po licu solza... Tisti dan se nisem poslovil od sošolcev. Tudi veselih praznikov nisem voščil nikomur. Stopal sem po zasneženi celovški cesti in pred očmi so mi venomer migljale tiste okrogle črke. Videl sem jih v plesu snežink, videl pred nogami v snegu ... in ko sem zamižal, da^ bi se jih vsaj za hip znebil, mi je v srcu zakljuvalo: „Lepe praznike si si pripravil! In kaj bo rekla mati?” Saj res! Mati... Tako skrbi zame. Veseli vuSkIM a se svetonočnega miru, jaz pa ji nosim domov tako grenko bol. „Da so morali sklicati konferenco tik pred prazniki! ...” me je zopet pograbilo in bruhnilo iz mene. Nikamor več se mi ni mudilo. Mati, uboga mati! Vse praznike ji bom skvaril.. . Obstal sem za trenutek. „Ne, ne! To se ne sme zgoditi! Ne smem kaliti božičnega veselja ne drugim, ne sebi!” In sklenil sem, da izida konference pred koncem počitnic ne bom izdal. „Kako je?” me je vprašala mati s tistim — meni tako znanim glasom, ki je kar pričakoval nehvaležnost. Za hip sem molčal, potem pa sem se ji zlagal, čeprav me je davilo, da sem komaj izjecljal tistih nekaj besed: „še nismo dobili knjižic... ” Mati ni spraševala dalje: preveč je imela pripravljanja za praznike. Jaz pa sem se globoko oddahnil, ko je odšla po opravkih v sobo. Vendar sem še čutil rdečico, ki mi kar ni hotela iz lic: Pred samim seboj sem se sramoval, da sem mater tako grdo nalagal. Tega nisem storil napram materi nikoli več v poznejšem življenju. Vedel sem jo ceniti in spoštovati. Neljuba pomota Neki gospod je bil povabljen v imenitno hišo kot gost. Med drugim so govorili tudi o muziki. ,,Ali poznate Beethovenovo osmo?” je vprašala gospodinja gosta. Ta pa je bil v zadregi in je sčasoma izblebetal: ..Oprostite, nisem vedel, da je bil spoštovani mojster osemkrat oženjen." Posebna želja Jezna mati: „Želela bi, da bi bil tvoj one enkrat doma, da bi videl, kako se obnašaš, če njega ni doma.” KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA itU vsem svojim prosvetnim društvom in farnim mladinam ter vsem prosvetašem in kulturnim delavcem vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto. ZA BISTRE Q L A V E NAROČITE „VERO IN DOM“! S prvo številko novega letnika bo začel izhajati v tem kulturnem mesečniku izviren roman Valentina Polanska. V njem vas bo koroški pisatelj povedel v kraljestvo' Obirja. Poleg tega romana l»oste našli v glasilu še mnogo domačega čtiva: črtice, narodopisno blago izpod peresa prof. dr. Pavla Zahlatnika, pregled o prosvetnem delovanju na Koroškem, Goriškem in Tržaškem, paberke iz svetovnega kulturnega ustvarjanja, razne nasvete za naše gospodinje ter še mnogo drugih zani mivih prispevkov. V vsako družino „VERO IN DOM“! Oče je prinesel iz gozda lepo božično drevo. Zgoraj v desnem kotu ga vidimo z drevescem. Stanuje pa spodaj v mestu, in sicer v drugi hiši od leve, kjer ga družina že težko pričakuje. Po kate ri poti mora mož iti, da pride domov? Božiček mu je sicer prižgal že pet svečk, da bo pot laže našel. Njegova pot vodi torej mimo vseh petih svečk. REŠITEV iz zadnje številke našega lista: Osem razlik: 1. gumb na plašču, 2. zapiralnik na oknu, 3. dim na strehi, 4. svetilka pred hišo, 5. vrv pri zvonu, 6. ledena sveča na strehi, 7. vejica na božičnem dre vesu, 8. okno srednje hiše. BOŽIČNI LABIRINT i 1 j i T J i i -4 4— -i i ’ jP- i J ► . V - _IU -- -JE- -* E- -J E- -1 l- _it_ -J E. -1»-- -• L -* E- -4 E— -J'— i i '* ~ r H H-1 gS2A J 1 L m S Ln_ & 1 Yč s b ir /v. ENI i P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E HENRY BORDEAUX: /^/> • VC / V' eiaL&z Marička in Drejče sta otroka drvarja Andreja Lesjaka, saj ga poznate, tistega Andreja Lesjaka, ki prebiva v bornem gnezdu nad pečinami ob robu Marijinega gozda. Ob gozdnem parobku je drvarju pač najbolj na roko. Naš Andrej Lesjak je vrl mož', ima pa eno samo napako. Seveda si boste vsi takoj mislili — pijanec je. Kadar pripovedujejo v Savoji (pokrajina na jugu Francije, op. ur.) o kakem človeku, da ima eno samo napako, tedaj ipomenja to vedno, da preveč ljubi kozarček. Toda z Andrejem prav zares ni tako: zaradi revščine ne pij e drugega kot vodo. Kadar mu pa kdo ponudi rdečega vina ali celo belega, ga seveda spije toliko, kolikor se le da, kajti sicer bi vendar ne bil Savojec. Toda taka prilika nanese le prav redko. Njegova napaka — povem vam jo kar brez odlašanja — je ta, da ne zna odkloniti usluge. Kadar konča svoj lastni posel, mu na primer pravijo: „Tu blizu živi vdova, ki ima še vsa drva nerazžagana.” Takoj ji bo odšel žagat drva. Ali pa .poseda ima bolnega moža in njeno seno še ni pokošeno.” Odvrnil bo takoj: (,Jaz vihtim bolje sekiro nego koso,” toda odšel bo vendarle kosit na sosedov travnik. To je za moža z družino precej nerodna lastnost. Družinsko življenje zahteva red, ne glede na mnoge druge čednosti, ki si jih ni tako lahko pridobiti, zlasti potrpežljivosti. Andrej Lesjak ne pride nikoli pravočasno k večerji in Polono, njegovo ženo, to seveda močno vznevoljuje. (Pa tudi sicer se na Andreja ni moč zanesti. Na dan, pred božičem mu je žena Polona pri odhodu na delo naročila, da naj zvečer na poti domov kupi v bližnjem mestu Modani pitano puro za praznično pečenko ter nekaj igrač za božično obdaritev otrok. Andrej se je zvečer vrnil domov pozneje kot običajno, toda brez pure, brez igrač in brez denarja. Povedal je ženi, da je v mestu pred trgovino s perutnino, kjer so bile v vrsti razpostavljene sveže oskubljene tolste pure, srečal sosedo Bezjanko, ženo s petimi malimi otroki, ki jo je bil pred kratkim v revščini zapustil mož in pobegnil v Italijo. Otroci zapuščene žene so bili borno opravljeni in na obrazu jim je bilo brati lakoto. Andreju Lesjaku so sc zasmilili, zato je dal zapuščeni Bezjanki denar, ki je bil namenjen za nakup pure in igrač za njegova lastna otroka. Polona je ob tej zgodbi le vdano, tiho zaplakala.) Sveti večer je nocoj. Drejče in Marička, dobro pokrita v svojih lesenih posteljah, nočeta zaspati, preden ne vidita Jezuščka. Druga leta sta bila trdno (prepričana, da Jezu-šček res pride, toda letos ne več tako zaradi čudnih učiteljevih besed. Ta dvom ju je precej vznemirjal. Od kod neki pride? „Skozi dimnik,” meni Marička. vJaz pa mislim, da skoz vrata,” pravi Drejče. „Jezušček vendar ni noben dimnikar.” In tako pretresata čudež še naprej. V veži v kotu, kjer je bilo ognjišče, si Andrej Lesjak in njegova žena nimata mnogo povedati. Polono je že nekoliko minilo prvo razburjenje: to počasi vedno preide, kajne? Usmiljenje je res usmiljenje, toda kadar ga izkazujemo, si ne moremo z njim zapaliti niti pipe. Vsak .potroši enkrat na leto nekaj tudi za svoje otroke in enkrat na leto položimo kaj boljšega tudi na krožnik, toda letos bo treba pač potrpeti. — Ti si res nesrečna, Bezjanka, s štirimi otroki brez očeta. Jasno je, nesrečna si. Toda zakaj nisi bolje pazila na svojega moža, ali pa šla za njim na Laško? Seveda, on se te je nagledal in ti greš sedaj lahko beračit. Tako.premišljuje na tihem Polona. Toda kar jo bolj draži, je to, da brska sedaj mož mirno po ognju, tako mirno, kot bi imel polne žepe srebrnikov. In za vse to se splph ne zmeni.- Ali morda misli, da mu bo kar sam ljubi Bog prinesel puro^pečeno in še toplo, z lepo opraženo kožo in igrače za Maričko ter igrače za Drejčeta? In pri vsem tem je kar dobre volje; še smeje se in šali; res, to mora človeka končno razjariti! — Tok - tok - tok! — Kdo trka na vrata? Drvar in žena se hkrati obrneta. Kdo bi le mogel -priti ob taki uri? In v svojih .posteljah se vznemirita tudi Marička in Drejče. Gotovo trka Jezušček; da, on je potrkal na vrata. Drejče je le imel prav. Drejče je moški in moški vedno vse bolje vedo nego ženske. — Tok - tok - tok! — „Ali ni nikogar? Bom pa kar vstopil; to bo .še naj preprostejše.” Kdo je prišel? Stric Tomaž. ,,Dober večer, dober večer, prijatelja!” „Oh, ti si, stari nepridiprav!” Tomaž je Andrejev brat, nekaj mlajši in tudi bolj veseljaški. Prebiva više gori v dolini, pri Sv. Petru, tam pod Ceniško goro, ki jo prevaljuje velika cesta. Je precej na slabem glasu? Pred nosom orožnikov se u-kvarja z divjim lovom, nastavlja pasti, lovi na skrivnem ribe, popravlja zlomljene ude, sestavlja zdravilne čaje za vročične, zagovarja živino, ima recepte, po katerih je lahko dobiti pravdo, prenaša tihotapsko blago in vsi vemo, da so taki posli po postavah prepovedani. Toda kaj postave, Tomaž se požvižga nanje! Ta človek nima spoštovanja pred ničemer. Niti pred divjimi kozli Njegovega Veličanstva kralja Italije, ki se pasejo tam onkraj Alp v posebnem zastraženem lovišču. Po levanskih prehodih se splazi preko meje, pihne iz zasede kakega kozliča in ga prinese na hrbtu preko ledenikov in snežnikov. Celo s kraljevimi stražniki samimi je že časih izmenjal kake strele. Skratka: strašen človek je to. „Ej, motiš se, brat moj!” Tudi Polona zavzdihne. „Padem kot strela z jasnega. In še sveti večer je nocoj.” „Da, božič in mi nimamo kaj postaviti pred-te.” Poloni se podaljša obraz, drži se kislo, zbegano, kot bi bila vsa polomljena. Tomaž, ki jo opazuje, bruhne hitro v smeh. „To je že stara pesem! Nimate mi kaj ponuditi? In ta zajec?” In privleče iz svoje torbe za ušesa zajca, planinskega zajca s skoro čisto belo dlako, ki je bil s svojimi nekoliko zavitimi sprednjimi tačicami videti, kakor bi vabil vse na pojedino. To je res višek vljudnosti: vabiti ljudi, naj pojedo njega samega! Andrej se približa, .pretiplje žival in izjavi: „To,je pa letošnji zajec. Prav mehak bo pod zobmi.” Toda Polona še vedno godrnja: „Zajec še ni pura. Zajec ni božična pura.” „Ej, svakinja, ti si pa žolčna! Počakaj nekoliko, za vraga. No, tu imaš še svojo puro!” In Tomaž potegne kot pravi čarovnik iz svoje globoke in široke torbe še purico, zalito kot krogla. (Konec na 8. strapi) Kako je bilo v minulih časih na (Po zapiskih L. P. priredil *) Župan Drobiunlk — ..slovenski kmet” Radišah Za novega župana so kmetje izvolili Janeza Drobiunika, pd. Pridovnika iz Verovc. Mož je bil rojen leta 1818 pri Drobiuniko-vih v Medgorjah. Leta 1843 je kupil Pri-dovnikovo domačijo v Verovcah. Bil je možak orjaške postave, pošten, bister in zelo delaven. Poleg kmetovanja se je pečal tudi s trgovino z žitom, ki je imelo takrat še precej dobro ceno. Postal je imovit in ugleden mož. Znal je tudi kar dobro slovensko brati in celo nekaj malega pisati. Imel je pa izvrsten spomin in je znal na pamet cele dolge odstavke iz sv, pisma. Bil je tudi cerkveni ključar. Nisem mogel ugotoviti, kako dolgo je županova! in zakaj so potem tudi njega odstavili. Ljudsko izročilo ve povedati le, da je župan Drobiunik imel glavno besedo pri zidavi šole v Verovcah leta 1874 in pri prezidavi farovškega skednja leta 1877 za časa župnika Drobeža. Bil je to prvi ud Mohorjeve družbe na Radišah. Bil je tudi prvi zavedni Slovenec, ki je svojo zavest pismenp izpričal. V Mohorjevem koledarju za leto 1855 je z lastno roko zapisal: „Janez Drobiunik, Pridevnik, slovenski kmet”. In na neki drugi strani je še zapisal: Liet’s je bon čudne an mrz’ve lete, na Šentjurjevc’ sem slišou te prv’ bart škrjanca prepevlat’ ”. Ta koledar in polno omaro Mohorjevih in drugih knjig so uničili nacisti leta 1942, ko so bili potomci Janeza Drobiunika izseljeni. Na splošno se ljudje niso dosti zanimali za občinske zadeve, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je volitev prvih županov udeležilo le malo volilcev. Tako je moral Janez Drobiunik sam hoditi okrog kmetov in jih prositi, da so prišli na volitve ter določili župana in občinske može (odbornike). Še teže pa je bilo dobiti dovolj podpisov za volilni zapisnik. Postava je namreč zahtevala za veljavnost izvolitve,da je bil volilni zapisnik podpisan po določenem številu volilcev. To pa po večini niso znali pisati in bra- 1ŠČEM NOVE . . . Iščem nove melodije srca tej trdi okorni besedi, ki prikipi na površje duha, ki hoče zveneti kot najplemenitejši bron, ki je ošabna in skrajno zahtevna, tako zemljansko revna kot more pač biti beseda, kot očitna tostranska beda! Iščem nove žive lepote one' teptane, mlade, vsem znane sirote: ljubezni! Iščem tisto resnico, po celem svetu razbito, po vseh srcih razlito ... a vselej še nekje skrito, da je nam le zlo očito!... Valentin Polanšek ti, zato so z velikim nezaupanjem gledali popisani papir, ki ga niso razumeli. Zelo težko jih je bilo pregovoriti, da so ga še potem podpisali. Podpisovali so se povečini kar s tremi križi, da je bilo zadoščeno postavi. Za Pridovnikom je bil izvoljen za župana Šiman Lakner, pd. Štefan iz Dvorca. Bil je premožen in spoštovan kmet ter gostilničar, Kaj podrobnega o njegovem župno vanju ni znanega. Prav tako tudi ne, zakaj so občani tudi njega odstavili in izvolili drugega. Zanimanje za občinske zadeve pa je vendarle počasi začelo rasti, ker so kmetje pač le spoznavali pomen in potrebnost občinske uprave. Zato so se kmetje tudi raje puščali voliti v občinski svet. Tako pri izvolitvi Korpiča pd. Pistotnika ni bilo več treba občanom prigovarjati, da se naj udeleže volitev. Nekako okrog leta 1880 so izvolili za župana Riepana, pd. Hrastnika iz Strančič. Za občinskega pisarja je bil tedanji učitelj Mortel. Ker novi župan ni znal ne brati in ne pisati, je Mbrtel na lahko delal na občini, kar je hotel, posebno ker se župan in občinski možje za potek poslov v občinski pisarni niso brigali. Župan jih je dva do trikrat na leto sklical kako nedeljo na sejo, na kateri so k vsemu prikimali. Zato je učitelj Mdrtel lahko poneveril večjo vsoto denarja, kot je že bilo opisano v prejšnji številki, Zaradi te zadeve je župan Hrastnik odstopil in občani so ponovno izvolili prejšnjega župana Korpiča, pd. Pistotnika. Ta je občinsko pisarno zopet spravil v red. Zato so ga potem večkrat zapovrsti znova izvolili in je županoval na Radišah nekako do leta 1896 ali 1897, ko je zbolel in odstopil. Za časa svojega dolgoletnega županovanja si je Korpič pridobil mnogo privržencev, pa tudi mnogo nasprotnikov. Ti so mu očitali, da je sčasoma postal preveč oblasten in se je njegovi volji moralo vse ukloniti, čeprav je bila večina ljudi mnogokrat drugačnega mnenja kot župan. Toda morali so se mu podati, ker je tudi orožništvo in višja oblast vedno z njim 'potegnila. Posebno mu je ljudstvo zamerilo njegov nastop proti novi romarski kapelici v Rutah. (Dalje) F. GRIVŠKI: 2 (Oazmkl povest Spodaj v vasi je udaril veliki zvon, za njim srednji in za obema je drobencal mali. Klenkalo je k šmarnicam. Gregor je vstal, stegnil roke in zazehal. Privezal si je jermene na močno okovanih čevljih, ogrnil čez rame flanelast jopič in se pokril s slamnikom. Sam je bil doma. Žena Marička je takoj po kosilu odšla s Tilko in Markcem v bližnjo samostansko cerkev, kjer je pater z dolgo sivo brado molil za dež. Prigovarjala pa mu je pred odhodom, naj tudi on stopi k šmarnicam v domačo cerkev in pomoli za dež. Gregor ni spadal ravno k popoldanskim vernikom, vendar je ubogal. Zaklenil je vežne duri, pogledal v hlev in spodil kokoši ki so zevale z odprtimi kljuni zakopane v vroči pesek. Po klancu pa ni šel, da bi ga ne srečevale sosede. Med brajdami jo je urezal kar čez brežine, da ne bi mudil molitve. Ni si upal pogledati na njive, kjer se je zvijala v vročini turščica in klonila stisnjena med kamenito zemljo. Samo med plante je zavil in z roko odgrnil uvela pe- resa, pod katerimi so se svetile drobcene, zelene jagode, poprašene z rumenim žveplom. „Vse bo zgorelo,” je žalostno ugotovil in trpka misel ga je spreletela. „Čemu orješ, seješ, škropiš, ko bo pa vse šlo .po zlu?” S temno mislijo je vstopil v razsvetljeno cerkev. Oltar božje Matere je bil okrašen z uvelim cvetjem, ki je opojno dišalo med prižganimi svečami. V cerkvi je bilo nekaj otrok in precej žensk, moških pa prav malo. Zavil je v zadnjo klop pod korom, kjer je bilo najbolj mračno in samotno. Prijeten hlad mu je lezel v ožgani obraz. Župnik je bral iz šmarnične knjige, robantil nad nemirnimi otroci ter dramil k čuječnosti ženske, ki so počasno, zategnjeno in mrmrajoče odgovarjale na vzklike. Brkati cerkovnik Luka je zvonil s pušico in nabiral drobiž. Ko je prišel do Gregorja, se je poredno nasmehnil, pogladil svoje košate brke in zamrmral: „Naj v miru počiva!” Možak je v klopi zaspal. Glavo je sklonil na očrnele roke in polglasno zasmrčal. Prijeten hlad, ki je vel od mokrih sten, in enakomerna molitev sta ga vsanjala. Molitve za dež so šle nesluiteno mimo njega, ki je sanjal, da leži v postelji in posluša, kako padajo deževne kaplje na steklo ob oknih ter se odbijajo na tla. Zbudil se je šele, ko so otroci drli mimo njega ter s prstom kazali v njegovo klop. Mežnar je ugasnil sveče. Neprijeten vonj po ugaslem stenju in kadilu mu je udaril V nos. Ženske so počasi drsale proti vratom in se škropile z žegnano vodo. Kinkale so, se udarjale na prša in škilile z očmi na klop pod korom. Gregorja se je oprijela nevolja. Sam nase je bil jezen in kar nič zadovoljen, da je prišel v cerkev. Hitro je vstal, prijel slamnik in jo kot tat odkuril iz cerkve, ne da bi se poškropil. Zavil je proti zakristiji. Pred vrati ga je prestregel Luka v rdeči halji, s špičkasto srajco. Vihtel je čolnič z ogljem in- hudomušno zastavil Gregorju pot. „Ne boš ušel, Grega! Zastonj ne boš spal v cerkvi. Prenočnino odrini!” Brez besed je segel Gregor v žep in vrgel drobiž pred Luka. „Da boš drugič manj smradil!” ga je nagnal in izginil za voglom. Po ozki ulici je odhitel in nič ga ni vleklo v gostilno. Za vasjo so ob usahlem potoku pod orehi balinali delavci iz fabrike. Umaknil se je za mejo, da bi ga nihče ^ne srečal. Urno je stopal ob travnikih po uveli travi. Sonce je peklo, dasi je šlo že pod večer. Pred njegovimi koraki so skakale kobilice in plašno prhutali metulji. Krenil je v re- ber. Pod velikim hrastom se je ustavil, si obrisal potno čelo in se oddahnil v senci. Že dolgo ni bil samemu sebi tako odveč kakor to nedeljo. Kesal se je, da je sploh šel od doma. Vsa vas bo zvedela, da je v cerkvi spal; „Zato pa dežja ni, ker ga Gregor plaši s smrčanjem, da se še gospodu Bogu zameri!” tako ga bodo zbadali. In povrhu ga bo oštela še žena: „V cerkev gremo molit, ne pa dremat!” Obšla ga je misel, da se je zameril vsem: Bogu, zemlji, družini in ljudem. Zakaj ne pošlje dežja? Prešerna misel mu je kljuvala v podzavesti. Da bi bil on Bog — on, Gregor, pa bi zbral oblake, udaril drugega z drugim, jih zmečkal in kakor mokro cunjo očedil na zemljo. Zakril bi sonce in mu velel, naj se skrije vsaj za par ur, da bi si opomogla setev. Z vetrom bi ohladil ozračje, da bi lahko dihali ljudje in živina. Vsaj roso bi poslal zjutraj, da bi oživele rastline. Tako pa vse usiha in vene sredi pomladi, ko bi moralo najbolj rasti in zoreti. Radi grehov — bo pridigovala žena. Greh se dela po fabrikah in gostilnah, ne pa na kmetih, kjer niti časa nimaš, da bi grešil. Po delavcih in oštirjih naj udari Bog! Ti pijejo, kolnejo, pa še v nedeljo k maši ne znajo! (Dalje prihodnjič) rPri na L na DCa^alkem (Nadaljevanje s 4. strani) tične slike o romanju v Fatimo in Lurd. Pokazal nam je slikovite kraje iz Španije, Portugalske, Lurda, Monserata in Fatime. Navduševal nas je za lepoto in krasoto Lurda ter pripovedoval o veliki odpovedi, ki vlada v Fatimi in v Arsu. Slišali smo tudi o borbi za narodno svobodo, o hudih bojih pri zadnji meščanski vojni. Nekatere pa so najbolj zanimale bikoborbe, toda ne samo na romanju, ampak tudi pri ■predavanju. G. predsednik Krščanske kulturne zveze Jožef Picej se je g. patru Jakobu lepo zahvalil ter ga prosil, da bi nas kmalu zopet obiskal s slikami in predavanjem. Saj podobice gledajo stari in mladi radi. Duhovne vaje in Marijino romanje Od 5. do 8. decembra so imeli preč. g. Cvetko duhovne vaje za dekliško Marijino družbo. Teh duhovnih vaj se je udeležilo 23 deklet. Od 12. do IG. decembra smo imeli Marijino romanje, v tej tridnevnici so nas preč. g. Cvetko navduševali za lepo versko življenje po vzgledu Fatimske Gospe v duhu pokore in molitve. O tej slovesnosti bomo še obširneje poročali. Žalostna novica ... V nedeljo, dne 9. decembra popoldne smo spremljali šmihelčani k zadnjemu počitku Uršulo Zaluberšek, rojeno Hažej, v prav obilnem številu vaščanov, faranov, prijateljev in znancev. Pri hiši žalosti je zapel . mešani zbor pod vodstvom Valentina Kogoja „Mati se poslavlja". Pri žalnem sprevodu pa je zapel „Usmili se me” in dve ža-lostinki pri odprtem grobu. V žalnem sprevodu med pevci smo opazili tudi g. zdravnika dr. Fr. Krajgerja z gospo. Slovo od rajne matere so vzeli gospod župnik: „Letos ima smrt v naši fari bogato žetev. Zdi se nam, da pobira zrelo, zlato klasje v svoje božje žitnice nebeški Gosppdar. Rajna je bila rojena dne 29. 9. 1876 v Žvabeku, poročila se je 21. I. 1901 s Ferdinandom Zaluberšek v Šmihelu v starosti 25 let. Ta zakon je bil blagoslovljen z devetimi otroki. 45 let je'bila v zakonskem stanu, nakar je dne 26. 10. 1946 postala vdova, ko ji je umrl mož. O rajni materi veljajo besede božjega Zveličarja, ki jih je govoril na gori osmerih blagorov: „Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.” Devet o-trok vzrediti m vzgojiti v skromnih razmerah, pri pičlem zaslužku, ob trdem kruhu (Božični Čadež. (Nadaljevanje s 7. strani) »Izmaknil si jo kje," pravi Polona, „in take vendar ne moremo jesti.” »Prijateljica ti sodiš nekoliko prehitro in prelahka si z obsodbami; purica je po vseh postavah moja last.” »Toda je nisi kupil?” »Jaz nikoli ničesar ne kupujem, draga.” »Torej pobiraš take stvari kar na cesti.” »Neki kmet mi jo je pravkar dal.” »Kmet? No, kmetje navadno niso tako radodarni. In zakaj naj bi ti jo dal?” »Ti si pa res neverna, Polona, kakor moj veliki patron sv. Tomaž. Za lisico, ki sem jo podrl in ki mu je žrla kokoši, mi je dal kmet Fernač iz Zagozda'to purico. Prav mirne duše jo lahko spečeš.” Andrej se zmagoslavno na široko zasmeje in ta smeh se vsipa iz njega kakor voda tam zunaj pri slapu. Prav nič se mu ni bilo treba truditi in vendar je prišla pojedina kar sama od sebe. Toda Polona še ni bila razr orožena: »Prav, prav, jaz jo oskubem, vidva pa oderita zajca. Toda mala dva bodeta še vedno našla jutri zjutraj prazne cokle. Lepo st» povedala in lepo naredila; otroka pa ostaneta vendarle brez veselja.” »Ti jima torej nisi pripravil ničesar?" »Ti bom že jaz razložil," se vmeša Andrej, ki je to zakrivil. »Je že vse razloženo, Tomaž. On da temu in da onemu, a za njegove ne ostane nič, še manj kot nič.” »Kar mirna bodi, Polona; pobrigaj se za puro, jaz se bom pa za otroke. »Toda tvoja torba je že prazna.” »A moje roke, Polona, moje roke? Tudi te so še za kako rabo. Vidva si res ne znata prav nič pomagati in sta takoj vsa v zadregi, zaskrbljena, potrta in obupana. Pelji me v delavnico, Andrej. Ali imaš kaj hrastovega ali kostanjevega?” ni lahka reč. Svojo trdo usodo in svoje uboštvo pa je prenašala mati udano v voljo božjo in se ni pritoževala. Molitev ji je dala moč, da je svoje uboštvo lažje prenašala. V zakrament« sv. Rešnjega Telesa je iskala svojo moč in tolažbo. Vera v božjo previdnost jo je držala pokond, da je kljub šibki naravi sprejela devet otrok kot dar božje ljubezni. Upamo, da je sprejela tudi plačilo križa. Uboga v duhu, kakor sveti Frančišek — bila je 33 let zvesta članica III. reda — je šla tja v večnost po nebeško plačilo: Rajna mati naj počiva v miru! Zaluberšek Tini in vsem sorodnikom naše sožalje. ... in veselo razpoloženje Tokrat so g. župnik oklicali samo en par in sicer Jožefa Kert iz Gonovec. pd. Krtov, in pa Štefanijo Marijo Partl iz Št. Janža. Poroke pa nobene ni bilo v Šmihelu; nevesta ima prednosti in tako so šli Gonovečani s Sienčnikovim avtobusom v Rož, ki je bil nabit do zadnjega kotička. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova na novi skupni življenjski poti. Lojze Kraut in Marija Wetzl sta se poročila v Celovcu! Novemu paru obilo sreče in blagoslova. Velika skrb Dragica Krištof je napravila očetu Francu Krištof veliko skrbi, mami Amaliji pa obilo trpljenja. Spretne roke dveh zdravnikov in babice Ane Petschnig iz Pliberka so rešile življenje materi. Upamo, da bo tem večje veselje sedaj pri Krištofovih z malo Dragico, Francej pa je najbolj vesel, da ni več sam, ampak da se bo mogel kmalu igrati s sestrico. Boter je bil Lojze Krištof. in še bolezen Sinček Tonček našega vrlega organista Mihe Sadjaka je že 14 dni v bolnid. Otrok je bil hudo bolan, tako da se vsi zdravniki v celovški bolnid, ki so otroka preiskovali, čudijo, da je otrok ozdravel in mu gre na bolje. Tončku želimo, da bi kmalu popolnoma ozdravel in prišel zopet nazaj zdrav pod svoj domači krov. BREŠKA VES V sredo, dne 28. novembra smo v lepem številu spremljali k zadnjemu počitku Ulce-jevo mater iz Breške vesi. Vodenica in naduha sta jo vec let sem hudo nadlegovali. Zadnji tedni pa so bili posebno hudi, tako da si je rajna že želela rešitve, ko je videla, da ni več upanja na ozdravitev. Rajna mati je bila rojena na Komelnu 23. I. 1878, se poročila v starosti 28 let z Leopoldom Ulce-jem leta 1906 v Pliberku. Skoraj petdeset let sta šla skupno skozi to življenje. Obadva sta umrla na sredo in sedaj počivata v skupnem grobu drug poleg drugega in čakata vstajenja. Pri maši-zadušnici je pel moški zbor lepo latinsko mašo, po maši pa so pevci zapeli ,,Nad zvezdami”. Tretjerednice so jo spremljale z zastavo in vencem na zadnji poti, ravno tako sestre Živega rožnega venca. Gospod župnik sO se poslovili od rajne matere pri odprtem grobu in jo stavili ženam kot vzgled in vzor, kako naj bi bile tudi one posebne častilke Najsvetejšega Zakramenta. Bila je tudi velika in tiha moiil-ka. Večkrat se je Bogu zahvaljevala, da ji je dal tak dopust, da je mogla moliti; veliko je molila tudi za duhovnike. Rajna mati pa je bila tudi velika mučenica v bolezni in je bolezen prenašala vdano v voljo božjo. Vedno je bila — ko je bila še zdrava — med prvimi v cerkvi, bodisi v Šmihelu ali v Pliberku. Rajna je bila tudi marljiva bralka »Nedelje”, »Našega tednika”, prej »Koroškega Slovenca” in »Mira” ter dolgoletna Mohor-janka. Svojega slovenskega prepričanja se nikoli ni sramovala in je bila ponosna na to, ker je bila zavedna Slovenka. V domači zemlji poleg farne cerkve naj v miru [Krčiva! Ulcejevim naše iskreno sožalje. Pri Konečniku sta dobila Pepej in Fridej sestrico Trezko, na katero bosta morala pridno paziti. Janez in Marija Sadjak, roj. Dlopst, iz Vogrč sta bila botra. Jožefu in Tereziji Dlopst čestitamo. GONOVECE V soboto je zatisnil oči za ta svet Ambru-žev Janez. Leta sem je bolehal na nogi. Gluh je bil in mutast, tako da je bil pravi revež. Kljub temu je pridno še pomagal in sedaj, ko drugega ni mogel, je pazil na otroke. Čez šestdeset let je bil pri Ambružu. To so bili dobri hlapci, dobri ljudje in vstrajnl. Ti značaji pa izumirajo na naših domovih. Mladina ne prozna več tega. Malo v zadrego je spravil Janez Gonovečane, ravno v soboto ti umrje, so dejali. V nedeljo .poroka Krtovega Pepa, kako iti na poroko ali na p>o-greb, kaj bo prej, pogreb ali poroka? No pa smo vse lepro opravili, Janez je lepo počakal na ,,parah”, da so se vrnili po pre-čuti in preplesani noči svatje domov iz Rožne doline z nevesto in ženinom, potem pa so šli na pogreb in je bilo vse v naj Lepšem redu. Tako smo tudi 74 let starega Janeza dostojno in častno pokopali. Rajni naj po- čiva v miru! Dvor: Roza Kert je prinesla h krstu otroka Valentina Rožmana in Štefanije Rožman, rojene Mandl. Deklica je dobila ime Štefka-Roza. Gospod poštar Janez čas in njegova gospa sta prinesla h krstu Stropejevega otroka na god sv. Katarine. Nosil naj bil ime očeta ter krstitelja. Oče je mizar, patron mizarjev pa je sv. Jožef. Zato so dali otroku ime Jožef. Bistrica. Erika Leitgeb je zagledala luč sveta 5. novembra. 11. novembra pa je bila krščena. Botra sta Peter in Tončka Visočnik iz Vogerč. Guštinu in Mariji Leitgeb, srečnim staršem, čestitamo! Letina. Avgust in Terezija šumnik iz Ka-zaz sta prinesla h krstu Toneja Maleja dne 8. decembra 1956. Blato. Leopold Leben in Lizika, rojena Skuk, sta dobila drugega otroka; botrino sta prevzela Lojz in Ana Milač. Deklica nosi ime Marija Elizabeta. ŠT. ILJ OB DRAVI Dalj časa se že nismo oglasili, pa še sedaj imamo žalostne novice, kajti smrt nas zaporedoma obiskuje: najprej je posegla po mladi Habnerjevi materi v Vesci, ki je zapustila štiri otroke. Težko je, če zgubijo še nepreskrbljeni otroci skrbno mater. Dne 24. novembra se je peljal mizar Polti Kafer z motornim kolesom v smeri proti Celovcu. Pod škofičami v Rodi pa je padel in si zlomil nogo. K tej bolezni pa se je pridružila pozneje še pljučnica, vsled katere je dne 27. novembra umrl v bolnici. Mati pa ga je pustila prepeljati na dom k Domižu na Klopice, od kjer smo ga 30. novembra sprejmili na farno pokopališče v Št. Ilj k večnemu počitku. Tam počiva v očetovem grobu, ki je tudi mlad umrl. Z m ^ ter jo-vdovo, brati in sestrami sočustvuje vsa fara. Folti Stomik je imel neko bolezen v glavi. Ker se je bolezen vedno stopnjevala, se je podal v bolnico v Celovec. Iz Celovca so ga poslali na Dunaj, kjer pa\je pri operaciji umrl. Ob lepi udeležbi vernikov smo ga spremili na farno pokopališče v Št. Ilj. Rajni zapušča staro mater, ženo in dva o-troka. Naj počiva v miru! Poroko smo imeli Letos jeseni samo eno, in sicer sta se .poročila Gusti Zdttl in Elfrida Valentinič. Veseli del poroke pa se je vršil pri Markovcu, kjer so svatje v veselem razpoloženju vztrajali prav do jutra. Obilo sreče! „Drvar.. »In žago ter nož in oblič in 'kladivo in klešče?” »Imam vse, kar rabi mizar.” • In vso noč se razlega iz delavnice oglušujoče razbijanje. Marička in Drejče sta se enkrat ali dvakrat prebudila. Jezuščka mora vendar spremljati godba. Toda nebeški godci se očividno niso dovolj izvežbali in angeli ter arhangeli, serafini in kerubini — ne vštevši tistih, ki stoje ob božjem tro-nu in na katere najčešče sploh ne mislimo — se morajo sedaj vaditi na gosli ali na piščali ali celo na harmonike. Tako si mislita otroka, ki poslušata nerazločen hrušč škripajočih desk. Zjutraj se vrneta Andrej in Tomaž v kuhinjo s polnimi rokami stvari, ki jih prvi hip ni bilo mogoče natančno spoznati. Tudi Polona ni zapravljala časa: pura je o-skubljena, raženj pripravljen in zajca ni mogoče niti spoznati več: ves lepo razrezan že čaka, da bo prekuhan v juho; duh po razsoli že napoljuje kuhinjo, duh po olivnem olju in vinu pa udarja človeku v nos že na pragu. »Kakšnega šmenta pa prinašata vidva?” »To so igrače zg otroke.” »Pokažita no, pokažita! Oh, lep prašiček s .pokonci štrlečimi ušesi in s kratkimi nogami ter s trebuhom, ki se vleče skoro .po tleh.” „To ni prašiček, draga, to je konjiček.” »In ta psiček s kratkim repom?” ,,Ta psiček je ovčka, Polona.” »In ta kokoš z dolgim kljunom?” »Ta kokoš je gos.” »In te dve kepi, ki sta postavljeni druga na drugo ter imata nekake roke in noge?” ,,To je punčka, draga. Spodnja kepa je telo, gornja pa glava.” „Glava?j Kaj res? Saj se ne motiš? Kje so pa oči, usta, nos?” »Kako se ti vendar mudi! Daj mi kos oglja. No, poglej nos in usta in oči, ki te gledajo.” »Marička je zvita in tega ji pač ne boš mogel dopovedati, da je ta spalka punčka.” »Obleci jo v rdečo obleko. Tako bo bolj pokrita in tudi spodobnejše bo.” »To je dobra misel; oblekla jo bom.” In medtem ko Polona iz stare, obrabljene cunje s škarjami, naprstnikom in s šivanko urezuje in šiva obleko, pripravi Tomaž iz kleja in oblancev imenitno počesano lasuljo. Potem se splazijo potihem v sobo, kjer spita otroka, vzamejo njih obutev, napolnijo cokle do vrha in zopet po prstih odidejo. Jezušček je bil tu ... »Ali vidiš,” je pošepetal Andrej svoji ženi, »prav nič si ni treba ubijati glave.” »Toda če bi ne prišel stric Tomaž nadomestit Jezuščka!” # Marička in Drejče sta se prebudila skoraj istočasno in z enako tesnobno mislijo v srcih: »čudeži se ne dogajajo več.” Odkar je učitelj v šoli tako govoril, ju je mučil dvom. Pokličeta se s preplašenimi glasovi: »Marička!” »Drejče!” In v samih srajcah z utripajočimi srci planeta k svojim coklam. »Bo nekaj, Drejče!” »Marička, pplno stvari je.” „ Joj ^ kako lepa punčka Drejče!” »Poglej, Marička tega konjiča!” »Ima modro obleko, kakor lani mama, in lase kakor svetel les.” »Dobro je rejen in ušesa mu stoje pokonci.” t »Glej, kako lep koštrunček!” »In ta gos s špičastim kljunom!” Niti enkrat se nista zmotila. Očividno ne razume Polona ničesar o živalih in niti o punčkah: konja ima za pujska, koštruna za psa in gos za kokoš in punčko, o groza', za par kep. Na srečo imajo otroci boljše oči in pravilnejšo domišljijo. Tudi se ne spotikajo ob vsaki pogreški, čeprav je časih precej debela. J>• *-----------------J ’ je prišel nocoj!” »Torej vidiš, Drejče!” „Slišal sem ga, ko je trkal.” »Slišal si ga itrkati?” »Tok - tok - tok! In je vstopil.” »Ker torej veš, zakaj pa .potem spraši ješ?” In Marička tudi noče zaostajati. Če g< vori eden, drugi ne sme molčati. »Bil je gotovo on, ki je delal tak ropo mama.” »O kakšnem ropotu govoriš?” Drejče priskoči sestri na pomoč: »Velik ropot v delavnici. Prav dobro s\ ga slišala.” »Morala bi spati, neumneža mala.” »Toda vedno vendar nisva mogla spati Dandanašnji otroci hočejo vedeti vs Mati išče kako pojasnilo, kako dobro ra lago, ki bi rešila čudež. Bilo bi res lepo, i. bi še ženska podirala otrokom čudež kake taki-le učitelji. »Ej, tlobro! pravi. »Glej, moral je ra deliti toliko igrač v mestu in ,[>o kmetih Modani, v Podborštu, v Zaholmu in drugo in ko je dospel do našega gozda, mu t ostalo ničesar več. Tedaj je odšel pač v n; so delavnico in hitro sam izdelal to, kar naložil potem v vajine cokle.” »Ali zna?” vpraša Drejče »I seveda! Ali ni bil nekoč mizar s sv tim Jožefom? »Res je ics je, mama, bil je mizar.” Ln otr."ka Ploskneta z rokami, kajti s daj je bila stvar jasna. Ker je bil mizar, izdelal igrače. Spričo takega dokaza ne m rej n’ t nobenega dvoma več. če bi bil J zuMok doma pri trgovcih, pri gospodi a pr bogatinih, b, bilo seveda drugače. ki JLiT na k°11CU sohe se muza Toma i posluša razgovor, se nagne k Andrejevi) usesom in mu pošepeta: tod’^ drf - ? mi Že očitali- (la sem cel vra me imeb ? ’! mC p;‘ ic doletelo, da i imeli tud! za samega l jubega Boga ... (Prevedel F. Erjave Deželna kmetijska zbornica konstituirana Dne 29. novembra se je vršil občni zbor Deželne kmetijske zbornice v Celovcu. Novoizvoljeni svčtniki so izvolili za predsednika Deželne kmetijske zbornice ponovno O. R. Gruberja. Tam so se konstituirali glavni odbor in pododbori, katerih je šest. Na občnem zboru je 'bilo večje število zastopnikov kmetijstva, med drugimi tudi kmetijski minister Thoma, predsednik O-brtne zbornice Pfrimer, predsednik Zbornice za podeželske delavce ter zastopniki deželne vlade. Naš zbornični svetnik Janko Janežič je v svoji izjavi pozval Kmetijsko zbornico, da poskrbi — ker je bila nakazana potreba po strokovnem izobraževanju — tudi za južni predel dežele, da bo našim šolam dana •možnost, da čimvečje število nastopajočih kmetov dobi poklicu in času primerno izobrazbo. S tem je poudaril dejstvo, da nemške kmetijske in gospodinjske šole zobmica podpira, naše šole pa ne. Tudi Slovenci imamo svoje strokovne šole, za katere ima naša mladina veliko zanimanje. še večje zanimanje pa bi vzbudilo pri kmečki mladini, če bi vedela, da razume njih težnje tudi Deželna kmetijska zbornica in bi jim šla na roko s tem, da bi podprla tudi naše šole na kakršenkoli način. t Kučejeva mati v Strpni vesi Na prvo adventno nedeljo popoldne smo v veličastnem številu spremljali k zadnjemu počitku Kučejevo mater Alojzijo Rricman, rojeno Kapus. Žalni sprevod od hiše žalosti proti Šmihelu je bila velika procesija. Spredaj so korakali možje in fantje, prijatelji, znanci ter sorodniki Kučejeve družine. V žalnem sprevodu smo videli med drugimi g. dr. Franca Krajgerja, zdravnika iz Rože-ka, bogoslovca Ropica iz Celovca. V Šmihelu se je pridružil žalnemu sprevodu moški zbor pod vodstvom Mihe Sadjaka. Pri križu so zapeli „Vigred se povrne”, med žalnim sprevodom skozi vas pa »Usmili se o Gospod”, na pokopališču pri odprtem grobu pa „Nad zvezdami”. Vse pesmi so res mogočno in svečano donele preko množice in grobov. Pevovodju smo tem bolj hvaležni, ko je kljub težki bolezni svojega sinčka Tončka, prišel iz Celovca ter vodil zbor. Upamo, da ga bodo pevci večkrat poslušali in se zbrali tudi k cerkvenim slovesnostim ter drugim našim prireditvam v tem 'lepčrn številu. V zbrani besedi so se poslovili gospod župnik od rajne matere, ki je bila nadvse ljubeča mati svojim otrokom, ki je imela skrbno roko za vsakega, ter ljubezniipolno srce, ki je vse povezalo v lepi družinski slogi. Rlagopokojna je bila rojena v Dravogradu 17. 6. 1876. Dne 17. 7. 1911 se je poročila s Francom Bricman, Kučejem. Zakon je bil blagoslovljen s petimi otroki: eden je majhen umrl, dva fanta sta padla v zadnji svetovni vojni, mož je umrl leta 1938. Tako, da je bila skoraj 19 let vdova. Mati je bila pri III. redu sv. Frančiška. Posnemala je sv. Frančiška v treh rečeh: v češčenju Najsvetejšega, v molitvi in v udanem trpljenju v 'bolezni. Kakor je rada sprejemala sv. zakramente, ko je bila še zdrava, tako je tudi v bolezni velikokrat prejela angelski kruh. Ravno rajna mati je omogočila, da smo i-meli zadnja leta pri Kučeju ob posebnih slovesnostih popoldansko pobožnost z blagoslovom in ob koncu blagoslova je rajna mati prejela vedno sv. obhajilo. Veliko je molila, še več žrtvovala in trpela v svoji dolgotrajni in težki bolezni. Jezus dobri pastir je prišel po svojo dobro ovčico, ki je vanj verovala, nanj upala ter ga otroško ljubila. Rajna mati naj počiva v miru. Ku-čejevim pa naše iskreno sožalje. Martin Bricman in Marija, roj. Gross, sta dobila devetega otroka. Mali Mirko bo i-mel dosti varuhov in tudi dosti soigračev, ko priraste. Botra sta mu Miha Valant iz Strpne vesi in Marija Wernig iz Goselne vesi čestitamo! NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO V založbi Ferd. Kleinmayr v Celovcu je izšla knjiga »Geistiges Karmen”. Knjiga prinaša prerez kulturnega življenja na Koroškem in poskuša prikazati tudi razvoj samo-lastnega kulturnega življenja koroških Slovencev in prikazuje tudi važnost, (katero je Celovec z Mohorjevo družbo igral v kulturnem razvoju vsega slovenskega naroda. Knjiga bi bila primemo božično darilo za marsikatero družino in stane 160.— šil. in obsega v tekstnem delu skoraj 600 strani. O knjigi oziroma njeni vsebini bomo ob priliki spregovorili podrobneje. Res je revež Odkar je Indija postala samostojna republika, so razni maharadže, kakor oni trde — obubožali. Nekdanji vladar Jajpura, države v srednji Indiji, je sklenil spremeniti svojo razkošno palačo v hotel, češ da ne more več izhajati, ker znašajo njegovi dohodki sedaj le 200 milijonov lir na leto. Kdo izmed nas ne bi želel biti tak — revež? Opozorilo brakom! ČITATELJEM »NAŠEGA TEDNIKA” SPOROČAMO, DA IZIDE PRIHODNJA ŠTEVILKA NAŠEGA LISTA DNE 3. JA. N U ARJA 1957. Oj zoezdiee. Oj zvezdice, ognjene očke večnih dalji Poglejte ve, kje božje Dete spi... in ko se prebudi, naj pride k nam in v vsako vas in v vsaki hrkm prinese mir srca in božjega Duha, in nam zavlada — Kralj. In zvezdice so se razvnele, v to zemljo toplo zastrmele, na pot so biserov nastlale pa žarko so dejale: Zemljani vi, le v cerkvice hitite vsi pri maši tam o polnoči se Jezušček rodi... Poglejte v jasli svete: Oj, božje Dete v presveti hostiji živi... Hitimo, bratje, zdaj, sestre, pri jaslih sklenimo roke: »Otrok Ljubezni večnih dalj o bodi nam ubogun — Kralj!” Milka Hartman i ■ • « Narodna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu Kmetijsko-gospodarska in šola v Tinjah Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu želi svojim dobrotnikom, profesorjem, želita svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike. nekdanjim gojencem, rojakom ter staršem blagoslovljene božične praznike in polne božje ljubezni in miru ter srečno novo leto! srečno novo leto. DSTERREKMStHE DRAUKRAFTWERKE G. PRIPRAVLJA ► GRADI > POGANJA VELETOVARNE ELEKTRARNA EDUNG-KAZAZE Oti leta do leta nenehoma narašča v Avstriji potreba po električni ener-! giji in s tem tudi zahteva po intenzivni izgradnji vodnih sil, katerih poseduje ! naša domovina veliko in izgradenj vredne zaloge. Uporaba vodnih sil Drave predvideva izgradnjo vodnega korita od Be-? Ijaka do Labuda v okviru takoimenovane regulacije Drave v okviru »Rahmen- - "" planung Drau”. V okviru teh izgradenj bi v gornji tretjini vodnega korita jem ^ v< C/ elektrarne Žvabek v bližini naselja Kazaze-Edling približno 7 km vzhodno od Velikovca bila zgrajena elektrarna , K A Z A Z E — E D LIN G ”. Ta elektrar-' . 1 J na bi kot najvišje Ržeča od obeh že obstoječih elektrarni žvabek in Labud re- gulirala dotok vode za novi posebni obrat korita novega jezu. ELEKTRARNA V KAZAH. Pogled od spodnje, vodne strani. Tehnični podatki elektrarne, kakršna je v načrtu: volkermarkt Zmogljivost po dovrši tvi: 2 X 30.000 kW = 60.000 k\V kla^nfukt Norma delovne sile: = 330,000.000 kWh Količina-vodne izrabe: = 375 ma/s * Povprečna višina potrebnega vodnega padca: = 18,70 m . WOLFSBEH6?Je in Sr ečn o iw iw trto 1957 Vsem rojakom volilne skupnosti KGZ ter znancem ^ JANKO JANEŽIČ itoŠ svetn. Dež. kmetijske zbornice in družina Vsem izseljencem, prijateljem in znancem družina URANK, pd. KAVH ENCELNA VES Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družina BISTRIČNIK OBIRSKO Vsem sorodnikom in prijateljem MIHEJ ROHM in družina MESSNER TALE pri PODGORJAH a Vsem naročnikom in bralcem „NaSega tednika” ANTON DOLINŠEK inkasant ŽELEZNA KAPLA Družina ANTON GRIL PLAZNICA TOMAŽ DUMPELNIK Svetnik Okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu STEBEN V PODJUNI Vsem svojim klientom in znancem želimo vesel Božič in srečno novo leto družina ARBEITSSTEIN PLIBERK FARNA MLADINA v ST. JANŽU v Rožu vsem fantom in dekletom v župniji JOŽEF KOGLEK župnik v SKOCIJANU Vsem odjemalcem in znancem v Šmihelu in okolici TEREZIJA in FRANC KUSEJ trgovina ŠMIHEL pri Pliberku Vsem sorodnikom in znancem želi vesel Božič NEŽKA HREN iz ŠVICE FARNA MLADINA v ŽELEZNI KAPLI vsem fanton in dekletom v župniji MARTIN ŠKORJANC, župnik v SVEČAH Dr. VALENTIN INZKO z družino SVEČE v Rožu Vsem našim odjemalcem blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto ANNA OUSCHAN trgovina ŽELEZNA KAPLA. Vsem gostom iz Šmihela in Pliberka gostilna LUDMILLA MLINAR ŠMIHEL pri Pliberku Vsem cenjenim odjemalcem sadnih drevesc in kmetijskih strojev RUDI MA1ERHOFER KAJZE - BILCOVS Vsem odjemalcem in znancem SLAJK ANNA, pd, RIPLNOVA trgovina, modni salon za moške in dame ŽELEZNA KAPLA Vsem znancem in prijateljem po širnem svetu JOŽEF PICEJ župnik v ŠMIHELU Vsem čč. sestram v Št. Jakobu v Rožu in sošolkam ZOFKA KASSL ŽELINJE STEFAN MESSNER, provizor v ŽELEZNI KAPLI ALOJZIJ NEMEC, kaplan v ŠMIHELU Vsem cenjenim (Kljemalcem trgovina STANKO SRIENC OBIRSKO FRANC FISCHER časnikar CELOVEC Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom ŽUPNI URAD POKRČE Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi družina TRAMPUŠ, pd. BOŽIČ DOB pri Pliberku Vesele in blagoslovljene božične praznike in prosit novo leto 1957 žel tvrdka JOSEF ENZI čevljarski mojster CELOVEC, Lidmanskygasse 41 Vsem sorodnikom in znancem družina JANEZ MIKLAVČIČ GORINCICF. 16 pri St. Jakobu v R. Vsem naročnikom in bralcem .Našega tednika" družina MALEJEVA LEPENA IGNAC ZUPAN župnik v ŽVABEKU Vsem cenjčnim odjemalcem in gostom F. FRANK trgovina, gostilna in mlin ŠT. JAKOB v Rožu ALOJZ in MATILDA HUTTER GREBINJ Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem gostilna in trgovina MARIA PAULITSCH BELA pri Železni Kapli IGERC MATEJ župnik Vsem znancem in prijateljem Dr. FRANC ZEICHEN, župnik ST. RUPERT pri Velikovcu F. NACHTIGALL krojaški mojster ŽELEZNA KAPLA na SUHI Vsej duhovščini in vernikom DEKANIJSKI URAD PLIBERK Vsem cenjenim odjemalcem in znancem trgovina FRANZ RAUTER ŠT. JAKOB v Rožu Družina WEISS krojaštvo ST. JANŽ v Rožu Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi družina WILHELM WINKLER trgovina z urami in nakitom VELIKOVEC, Glavni trg 138 Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem družina VALENTIN HARTMAN v KORTAH Vsem prijateljem in znancem doma in v tujini SUKIČ JANEZ, provizor v VOGRCAH Častiti duhovščini in prijateljem LUDIVIGER v. EICHFELS zaloga cerkvenih paramentov Celovec, Ebentaler Strasse 36 ALEKSIJ ZECI IN ER DOBRLA VES Vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem družina SMRTNIKOVA v KORTAH Vsem zavarovalcem želi inšpekcija Jadranske zavarovalne družbe „Riunione’ vesel Božič in srečno novo leto FRANC NACHBAR CIRKOVCE pri PLIBERKU Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želim iskrenega božičnega veselja in obilo blagoslova anno damini 1957 RUDOLF SAFRAN DOBRLA VES Vsem znancem in prijateljem družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR v KORTAH Vsem gostom in bralcem .Našega tednika’ ANNA HUTTER, pd. ŠOŠTAR gostilna v GLOBASNICI Vsym cenjenim gostom iti odjemalcem MIHA GABRIEL, pd. TIŠLER trgovina in gostilna ST. JANŽ v Rožu Vsem bralcem „Našega tednika”, vsem prijateljem in znancem po širnem svetu, vsem Slovencem KAREL MAUSER CLEVELAND, OHIO Družina dr. VINKO ZWITTER ST. JAKOB V ROŽU Vsem znancem in prijateljem TOMAŽ HOLMAR, na OBIRSKEM Vsem sobratom-duhovnikom, rojakom in bivšim faranom VILKO PIPP, provizor GRADENEGG, P. Feistitz Pulst Vsem znancem in sorodnikom in prijateljem družina HARTMAN ^ v LIBUCAH 1^7 Vsem cenjenim odjemalcem in znancem Zastopstvo JOHANN KASTRUN BELA pri Železni Kapli Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družina KARNIČAR, pd. VARH na OBIRSKEM Vsem odjemalcem in znancem drevesnica ing. MARKO POLZER ŠT. VID v Podjuni ANA PERCHINIG CELOVEC, Feldhofgasse 8' Vsem bivšim tečajnicam, članicam Zveze bivših gojenk gospodinjskih šol, ter vsem prijateljem MILKA HARTMAN Želim vsem svojim odjemalcem, znancem in prijateljem vesele božične praznike in src6io novo leto JOHANN LOMŠEK St. LIPŠ pri Dobrli vesi Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem pjijetne božične praznike in prosit novo leto 1957 tvrdka V. TARMANN Celovec, Vdlkcrmarkterstrasse. HRANILNICA in POSOJILNICA ŠT. JAKOB V ROŽU želi svojim vlagateljem in članom vesele božične praznike in uspešno novo leto 1957 HRANILNICA in POSOJILNICA BISTRICA na ZILJI želi svojim vlagateljem in članom vesele božične praznike in uspešno novo leto 1957 Odbor zveze slovenskih katoliških viso-košolcev želi v svojem in v imenu članstva zveze vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto uredništvu, upravi in bralcem ..Našega tedni-ka-Kronike”. Vesel Božič in srečno novo leto želimo tudi vsem rojakom na slovenskem Koroškem. ' MADRID V ŠPANIJI Rojaki vsi po širnem svetli naj srečna pota bi hodili in domovini v novem letu ljubezen vso bi posvetili družina VALENTIN POLANŠEK OBIRSKO Rim, dne 10. 12. 1956 Prcvzvišehemu g. škofu, preč. duhovščini Krške škofije, družini Olip - Kališniko-vi v Selah, vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem želiva milostipolne božične praznike in blagoslovljeno novo leto iz Večnega Rima CVRIAC KUNNACHERV CIRIL ŠTERN Naj prisrčne j ša voščila k božičnim praznikom želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem EIcktro in radio HANS BERGER SINCA VES - ŽELEZNA KAPLA Vesele božične praznike in prosit novo leto 1957 želi „Columbia”-kavarna in trgovina s špecerijami HELMUT PERKO Celovec, Villacher Strasse, tek 50-09 Vsem slovenskim akademikom, duhovnikom in Slovencem širom sveta želi vesel Božič in blagoslovljeno novo leto Akademija slovenskih bogoslovcev v CELOVCU Vsem odjemalcem, sorodnikom in znancem želi vesele in blagoslovljene božične , praznike in uspešno novo leto Paul Kropfitsch mizarstvo ILOVJE - LAMBICHL jakdl Setna ŽAGA in LESNA TRGOVINA VOGLE - KOHLDOKF Post Kiihnsdorf, tel. 281 Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijale-Ijem mesar in prekajevalec Rudolf Sablatnik CELOVEC, Siebenhiigelstrasse št. 81 Telefon 49-36 Vesele božične praznike in srebno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem VELETRGOVINA Z VINOM Sima ^Ouhert BELJAK - VILLAOI Ringmauergassc 11 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslov Ijene božične praznike in srečno novo leto Husikhaus Hergeth CELOVEC, BURGGASSE 23 Vsem odjemalcem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 optični mojster in dobavitelj vseh bolniških blagajn Kari Sekerka KLAGENFURT, lO.-Oktobcr Strasse Poleg kino Prechtl Vsem odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1957 Josef Kropfitsch UMETNI MLIN VETRINJE pri Celovcu - VIKTRING bei Klagenfurt Telefon 52-81 (Stara ^Jitohevjanka pripoveduje (Zapisal Alojzij Vauti) Začetkom julija letos je v Selah umrla v 84. letu starosti Neža Kelih. Doma je bila pri Zvrh. Mlečniku na Zgornjem Kotu. Tam na Kotu je bila ustanovljena šola šele pred tremi leti. Prej je bil Zgornji Kot všo-lan v oddaljene Bajtiše. V mladih Nežinih letih pa tudi tam ni bilo šole in je bilo v Selah prav malo ljudi, ki bi znali brati in pisati. A Neža je znala brati in je do zadnjega rada prebirala verske liste in Mohorjeve knjige. Kako to? Moj oče Jakob — tako mi je pripovedovala nekoč Neža — so kot fant nekajkrat šli k duhovniku na Bajtiše, da jim je .pokazal črke. Potem so se oče z velikim veseljem oprijeli učenja, da so prav gladko brali in tudi pisali. Bili so umen čebelar in so spisali obširno razpravo o čebeloreji, ki naj bi jo izdala Mohorjeva družba, a spis se je žalibog nekje izgubil. Oče je naučil brati tudi nas otroke: Ja-keja, Mojco in mene. Moj starejši brat Janez je bil določen za naslednika, gospodarja na hiši. Njega so dali oče v šolo v Celovec. Tudi brat Peter je znal brati. Trdo je bilo naše življenje in še nesreča nas je zadela. Očetov brat Ožbolt je bil potrjen in poklican k vojakom, ker ni imel posestva. A ni hotel k vojakom, skrival se je doma in v okolici. Oblast je sumila, da mi zalagamo skrivača in nas kaznovala; biriči so nam odgnali vso živino. Oče so skrbeli, da so oni in mi otroci imeli kaj branja. Vpisali so se v Mohorjevo družbo. Prvi udje Mohorjeve družbe iz Sel so bili oče, potem stari Zebrad Urh. Ta je bil namreč močno šepast in zato na dom priklenjen, pa se je tudi naučil brati. Tretji pa je bil Kugler, kmet pd. Zgornji Bošnjak. Ta je pozneje zastopal kmete, ko so jim namesto servitutnih pravic v graščinskih gozdovih pridelili gozdne parcele v lastnino. Pravijo, da se je Kugler dal podkupiti in je kmete oškodoval. Njegova duša, da ne najde pokoja in se je njegov duh prikazal, da ga je ne vem kdo že videl tavajočega po gozdu. Oče so vpisali tudi nas štiri otroke: Janeza, Petra, Jakeja in mene v Mohorjevo družbo in sicer vse štiri kot dosmrtne ude. Za vsakega je bilo treba plačati enkrat za vselej po 15 goldinarjev. To ni bil majhen denar in denarja je bilo takrat malo. Pa so pozimi delali grablje, jih na vigred prodajali in z izkupičkom plačali dosmrtnino! Mohorjevo družbo so zelo cenili in se vsako leto veselili jeseni, ko so prišle Mohorjeve knjige v hišo. Tudi moj brat Janez je bil ves navdušen za Mohorjevo družbo. Včasih me je vzel seboj, ko je s konjem kaj peljal v Celovec. Ko sva se peljala mimo Mohorjeve hiše, mi je vsakokrat s ponosom pokazal nanjo in rekel: ,,Vidiš, to je pa naša hišal” Tako mi je pripovedovala Neža. S kako hvaležnostjo se je spominjala svojega očeta, ker jo je naučil brati in jo vpisal v Mohorjevo družbo. Koliko si je posebno v starih letih kot samotarka z branjem koristno krajšala čas! Zanimanje za knjige in prosveto prehaja v Mlečnikovo hišo od roda do roda. Tudi vnuk Jakobov, sedanji posestnik in pravnuk se držita izporočila svojega pradeda. Dobra knjiga in časopis bistrita razum, blažita srce, širita obzorje in znanje, krepita značaj. Nad 100 let že širi Mohorjeva versko in narodno kulturo. Odprimo z veseljem vrata njenim knjigam, revijam in listom, ki prihajajo iz njene tiskarne! KOLESA, ŠIVALNE STROJE IN ELEKTRIČNE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri » Klagenfurt, lO.-Otober-Strasse 7 Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto ZELLSTOFF-UND PAPIERFABRIK FRANTSCHACH A. G. F R A N T S C H A C H, POST ST. GERTRAUD IM LAV., KARNTEN Telefon: \Volfsberg, Kamten 521, 522 ali 523. — Brzojavni naslov: Natron VVolfsberg Karntcn I I KUPUJE NA KOROŠKEM V KRAJIH SEVERNO OD DRAVE smrekov in borov brusni les stoječ, dovozen do ceste ali natovorjen v vagon Na željo vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu , Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem (^frafelti (H&matttUL Lesna industrija ETTENDORF I. LAVANTTALE T el. Lavamiind štev. 300 Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem Haderlap Franc KROJA5TVO CELOVEC, Tarviserstrasse 100 Zidani most (Steinerne Brucke) Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 želi vsem naročnikom in prijateljem Fa. Thomas Wurzer splošno s t r u g a r s t vo CELOVEC - KLAGENFURT, Lindcngassc 8 Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto MATTHIAS MORITZ UMETNI MLIN IN ŽAGA BREG pri GRABŠTANJU RA1N bei Grafenstein, t e 1 e f o n 28-44 f * * * * * * **., * ** * * , * * * ** * ** ****** ***** ** .** * *% * * * * * * * J, * ^ „ ** * ** ** ; *** •* * * allen Mitarbeitern und Freunden unseres Werkes FASERPLATTENFABRIK ADOLF FUNDER JUN. • ST. VEIT/GLAN INTERCONTINENTALE USTERREICHISCHE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROŽČICA - ROSENBACH Telefon 248 - Teleg. 034490 prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni Vsem svojim cenjenim poslovnim prijetljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto LESNO PODJETJE Josef Jteiiet ŽAGA - LESNA TRGOVINA - IZVOZ LESA PLIBERK, telefon 323 jS^j^^bev/dhrte Backer- - ^ und Haushalts Mehle Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene 'božične praznike in srečno novo leto Jo&efi k/eUttandec UMETNI MLIN Celovec Klagenfurt P A P I E R M O H L G A S S E 6 6 Telefon 20-69 ADOLF CAMPIDELL S L I K A R - Z L ATA R - K I PA R Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 Blagoslovljene in vesele božične praz- IBSglMlSHtfiBI« nike ter srečno novo leto želi vsem cen j e- ' nim odjemalcem Trgovina / C/anesek VOLKERMARKTER STRASSE 9 POCENI IN PRAKTIČNA DARILA ZA BOŽIC PRI /Papierkonui Anton Nowak KLAGENFURT, Feldmarschall - Conradplatz 2 Telefon 58-12 Ccz 30 let — kvalitetno blago, perilo, nogavice, volno, pletilno blago pri S P E R D 1 N KLAGENFURT, Paradeisergasse 3 KOROŠKI PREMOG LAVANTTALER KOHLENBERGBAU GES M. B. H. ST. STEFAN i. L. Hupufe dtonaci Uu je ipouni Ut edef»e#» pamafrate datnacetnu gosfi&dacsti/U Ut delcu/sb/u, Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim poslovnim prijateljem C/ottfried in Ignaz Qlawar žaga in preša za olje, tesarstvo, tvomica parkctov, mlin LIBUČE - LOIBACH pri PLIBERKU Nakup bukovih hlodov Ha\modeme\se tetatisce na miu DG Po Statističnih Dodatkih ie Dd vsem svetu kotna! nromet za 9 miliinna . rMvtnikrvu v Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto \ ROBERT ERSCHEN preša za olje in mošt sTEBEN V PODJUNI Po statističnih podatkih je pd vsem svetu več kot 50.000 letališč. Med temi je relativno malo večjih in modernih letališč in še ta so le v Ameriki, Aziji, Evropi in Afriki. Takšna letališča, na katerih pristajajo in s katerih vzletajo največja potniška letala, kot so Constelation, Camveier in druga, so zelo velika, imajo dolge in široke betonske proge in v enem dnevu sprejmejo po nekaj sto letal z nekaj tisoč potnikov. Toda vse večji zračni promet zahteva najmodernejša letališča z najmodernejšimi pripravami, ki dopuščajo vzletanje in pristajanje čim večjega števila letal, ne da bi se pri tem zvečalo število skupnih betonskih prog. To se doseže s popolno preureditvijo, ki dopušča hitro pristajanje in vzletavanje. Kot trdijo strokovnjaki, je takšno najmodernejše letališče na svetu zgrajeno v Londonu, katero je bilo pred kratkim predano prometu. Poslopja so velika, udobna in moderna in nudijo prehod do 7 milijonov 'potnikov na -leto. Do /daji je londonsko letališče vzdržalo SLIKE IN OKVIRJI HANS TREFFER KLAGENFURT, B^irggasse 8 komaj promet za 2 milijona- potrnkov. V teh poslopjili so hoteli, frizerski saloni, prostori za šport, kopalnice, trgovine, čitalnice in kinodvorana. V poslopju je velikanski steklen zimski vrt odkoder potniki opazujejo pristajanje in vzletanje letal. Vse,- kar je potniku .potrebno, lahko najde v teh poslopjih, ki so že sama na sebi mesto v mestu. Kontrolni stolp na letališču je visok okrog 40 metrov in ima vse naprave, potrebne za varen promet- Tu se nahajajo najnovejše priprave za kontrolo letanja, radijske naprave, televizija ter su-perradarske naprave. Kontrolni organ, ki spremlja potek prometa in vrši prometno službo, ima pred seboj jasen pregled v vsakem času, podnevi, ponoči in v največjem nevremenu. Na steni ima filmsko platno, na katerem stalno vidi, kako letala vzletavajo, pristajajo in ko so v velikih višinah. S pomočjo radijskih naprav se usmerja ves promet. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem TRGOVSKA HIŠA HERZELE BLEIBURG - KUMESCHGASSE Vsem prijateljem in znancem po Sirnem svetu ter vsem dobrim Galifanom želim prisrčnega božičnega veselja in obilo božjega blagoslova v novem letu 1957 JAKOB ŠKOFIČ, župnik v GALICIJI Vsem znancem in dobrotnikom na Koroškem: posebno čč. gg. župniku in kaplanu iz Šmihela ter kuharici; Mlinarjevim iz Blata, Hudelnovim iz Šmihela, g. župniku Verhnjaku in čč. sestram' v Mohorjevi hiSi ter št. Rupertu. Vesel božič in srečno novo leto 1957 VINKO FLEK, izselj. duhovnik UČITELJICE KUHARSKIH TEČAJEV želijo vsem bivšim tečajnicam blagoslovljene praznike in srečno novo leto Župan občine Blato MIRKO KUMER želi svojim občanom, sorodnikom, znancem in prijateljem blagoslovljen Božič in srečno novo leto. Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto družina ZERZER v SVEČAH Znancem in prijateljem po KoroSkem in Primorskem, v domovini in po svetu želi od srca osrečujočo radost sv. Zveličar-jeve noči in vame blage dni v novem letu Gospodovem Dr. METOD TURNŠEK provizor na REBERCI Vsem Štebjanom, domačim, sorodnikom, in prijateljicam želi prav vesele in prijetne božične praznike in srečno novo leto NEŽKA REINVVALD ŠVICA, Kanton Aargau Vsem cenjenim odjemalcem in znancem KARL KOGOJ trgovina z mešanim blagom ŽELEZNA KAPLA ® Podružnica: SUHA-REBRCA pg ALLEN UNSEREN Jrtsetenten UND Tteundet WERBE-ABTEILUNG VSEM NAŠIM insetenlom IN prijateljem želi oeSeie božihte. praznike, in srebro, rupelno iumo telo OGLASNI ODDELEK VOŠČILA Vesele božične'praznike in srečno novo leto 1957 želijo vsem Podjučanom Trgovina in gostilna RUTAR ŽIT ARA VES Trgovina ANTON RUTAR ŠT. VID v Podjuni Podjunska trgovska družba FRANZ RUTAR DOBRLA VES VESELE BGŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1957 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Max Gramiller čreve in mesarske potrebščine CELOVEC - KLAGENFURT Adlergasse ŠL 14, telefon 45-59 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem H. KREUTZ Celovec — Klagenfurt St. - Ruiprechter Str. 10 Slovensko prosvetno društvo ŠT. VID V PODJUNI — Slovensko prosvetno društvo „EDINOST” ŠTEBEN V PODJUNI - Katoliško prosvetno društvo v GLOBASNICI - Katoliško prosvetno društvo „Planina” v SELAH — Katoliško prosvetno društvo v ŠMIHELU — Slovensko kulturno društvo v VOGRCAH — Slovensko kulturno društvo v CELOVCU — Zveza bivših gojenk gospodinjskih šol v ŠT. RUPERTU — Zveza pevskih društev želi vsem članom, sotrudnikom, igralcem in pevcem prav vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 1957. Blagoslovljene in vesele 'božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem trgovina FERDINAND STEFITZ PLIBERK- BLEIBURG - TELEFON 327 Prijetne in vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter trgovskim prijateljem s prošnjo, da bi naši veletrgovini s tekstilijami ostali zvesti tudi v letu 1957 CELOVEC - KLAGENFURT, ALTER PLATZ 12 1 Gradbeno in stavbeno kleparstvo, galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov HELMUT GROSSNEGGER KLEPARSKI MOJSTER CELOVEC - KLAGENFURT Villachcr Ring 31, TeL 24-90 1 Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in iposlovnim Allen unseren Abnehmern und Bekannten vviinscht gesegnete VVeihnacbtsfeier-tage und ein gliicklichen Neujahr ^ Landwirtschaftliche Landvvirtschaftliche jlf Genossenschaft Genossenschaft Volkermarkt VILLACH, Filialen in Mallestig und Wernberg KMETIJSKA ZADRUGA R. Z. Z O. J. VELIKOVEC ip Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto Skladišče — mlekarna — žganjarna ŽE OD LETA 1 899 V SLUŽBI KMETIJSTVA Kmetijska zadruga 1 v BELJAKU-Podružnice v Maloščah in v Vernberku 5? BARIEL VELETRGOVINA S PREMOGOM IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstrasse 34, tel. 58-61 in 56-67 SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO " i¥ « ■ GROSSE ACKEREI S e h a Id l&cdiez KLAGENFURT, lO.-Oktober-Strasse 16, Telefon 22-68 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto WEINKELLEREI DCzfbs CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Strasse 1. Telefon 32-74 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi HOCH- UND TIEFBAU DipL-Ing. RUDOLF MOSER KLAGENFURT, EHRENHAUSER STRASSE 7 - TELEFON 56-28 K | PODJETJE ZA STAVBENA IN INŽENIRSKA DELA | HCam Tjruiiiiujei' HOLZ- UND KOHLENGROSSHANDEL Ausfuhr — Einfuhr / , KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse 38, Femruf 55-95, Bahniibersetzung p štedilnike, .peči, orodje, žeblje in žico GRADBENI ___________MATERIAL Stefan Andrecs KARFREITSTRASSE 9, telefon 47-06 Doživetje v Božiču Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 želi tvrdka Hom tiftanH trgovina t usnjem Celovec - Klagemfurt, Priesterhausgasse 4 Večkrat pride človek med tuje in domače ljudi, vsakokrat dobi vtise, ki so ali dobri ali pa ostudni, čeravno ni dober ali slab vtis zadovoljiv dokaz značaja, vendar nam-razodeva mnogo o notranjosti in duševnem razvoju dotičnih osebnosti. Morda bo kdo zdaj ugovarjal: kaj pa ima dober ali slab vtis z božičnim drevesom opraviti? — Neko doživetje okoli božičnega drevesa mi je letos očividno pokazalo, česar je današnji človek vsega zmožen. Je to prav majhna reč, pa vseeno mi je to več ali manj seglo v srce in dušo in jo hočem ob zaključku božičnega časa povedati. Navada ,je pri ljudeh, da se postavi v vsaki hiši o Božiču — božično drevo. To je pač znamenje Božiča, če stoji na mizi drevesce, ki nam tako simbolično predstavlja doživetje tega velikega praznika, če gorijo na vejah sveče vseh barv, če se blešči v luči vse božično okrasje. Ne morem si predstavljati božiča brez tega znamenja. , Zgodilo se je,.da sem stopil nekje tako mimogrede v hišo. Koj na prvi pogled sem opazil, da tukaj nekaj manjka. Doma je stalo v kotu lepo božično drevo, in tukaj? — Gledal sem okrog sebe, pa ni bilo ničesar videti. Predstavljal sem si, da mi bodo otroci začeli razkazovati vso krasoto tega drevesa, ko bom vstopil... „Kje pa imate božično drevo?” sem vprašal čez nekaj časa. ,,Ah, takšne neumnosti! To so vendar stare /komedije!” Poskušal sem jih prepričati, da je to vendar lepa tradicija, ne pa komedije, da je to znamenje božičnega veselja in ne neumnosti, pa bilo je, kakor bi govoril za zid. „Zakaj pa ste opustili to navado?” sem spet vprašal. ,,Zakaj? — Zato, ker vse stane denar, vsaka krogla, vsaka zvezda, vsaka sveča. Za takšne igrače danes ni denarja! Saj brez tega tudi mine Božič! In res. Božič je minil brez tega. Hvala Bogu, da mi ni dana možnost gledati v notranjost ljudi. Vendar mislim, da v takih slučajih manjka nekaj, kar človek za življenje nujno potrebuje; ni več tiste ljubezni in udanosti do vere, ni več ljubezni do naroda, ne več medsebojne ljubezni. Morda so otroci povpraševali, zakaj se ne postavijo jaslice in božično drevo kakor drugod, na deželi ali v mestu, — toda, ko jim je bila ta prošnja odbita, tega tudi kot odrasli ne bodo več storili. Kako vendar, če nimajo veselja do tega? — Saj hočeta oče in mati sama tako. B. C. ing® TR U J- TRGOVINA S ČEVLJI I. Bbtlnig CELOVEC - KLAGENFURT BAHNHOFSTRASSE 13 želi svojim slovenskim kupcem vesele božične praznike in srečno novo leto. Ustanov, leta 1796 Kot božično darilo usnjene hlače in 1 par rokavic iz strokovne trgovine J. KOMMETTER & SOHN KLAGENFURT, ALTER PLATZ OOI^ID Leistungsfahig Altbewahrt MOBEL Aatbekannt KLAGENFURT St. Veiter StraBe 15 Telefon 22-58 Die groBle Eisenhandlung Karnfens Klagenfurt, BahnhofstraBe 6 TCerdt - Of en - Jdodeene dtnini h a l f$g e tuite Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem AUTOHAUS KAPOSi Sc CO. KLAGENFURT, HERRENGASSE 10 MoBEL-ZENTRALE Klagenfurt, Heiligengeistplatz I, Telefon 59-46 Pohištvo za šole, vrt in hotele. — Pisarniške- in vse šolske potrebščine Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem in znancem JOHANN RAUNIKAR ŽGANJARNA NAJBOLJŠIH ŽGANIH PIJAČ - TVORNICA LIKERJEV FELDKIRCHEN in KARNTEN PODRUŽNICA CELOVEC - KLAGENFURT, Herrengasse 6 Priporoča se tudi v letu 1957 Gumijasti in umetno gumijasti predmeti, dežni plašči (Gummircgenbekleidung), prašni plašči (Staubmantel aller Art) in vse za šport, kopalne obleke, ročne torbice in aktovke ter igrače. Gumijasti obodi za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila točno in solidno. Gummi BERGER CELOVEC -KLAGENFURT Kardinalsplatz 11 in Bcncdiktincrplatz 10 Lastna delavnica Vesele božične praznike ter blagoslovljeno in srečno novo leto želi vse cenjenim odjemalcem in znancem GAŠPAR OGRIS -MARTIČ • trgovina BILČOVS Kostlich istdie Backerei Darum bleiben wir dabei! backen mit mit eten {fli&tm&ze/r/eH Ziegel- und Klinkerwerk Dipl.-lng. Unger-Ullmann VELIKOVEC - VOLKERMARKT ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO. Dacat/ail ImUc sitna Jyr