Iz ruske zgodovine.
Od 1079. do 1087. leta.
(Po Nestoru.)                                                 "'" "
V  1079. leto  pride Eoman s Plavci k Vojinju,  a Vsčvlad je stal blizu Prejeslavlja in stv<5ril mir s Plavci, ter povrne se Boman s Plavci nazaj, a ubili so ga Plavci meseca avgusta 2. dan.   Kosti njega so še do  zdaj tam ležeče,  sina Svetoslavljega, vnuka Jaroslavljega.    A  Olga ujem6 Kozari ter potoče za m6rje v Carigrad.   Vsevlad je posadil posadnika Ratibora v Tmu-torokanji.
V  1080. leto so rat (vojno) začeli Torci Prejeslavski na rusko zemljo, a Vsžvlad je poslal nanje svojega  sina Vladimera, in Vladimer  odsedši  po-bedi (premore) Torke.
V   1081. leto  zbeži  Igorjevič David z Vladarjem Rastislavičem ničseca maja 18.  dan, ia prideta v Tmutorokanj  ter ujameta Ratibora in sždeta v Tmutorokanji.
V  1083. lčto je Oleg iz Grkov prišel v Tmutorokanj ter ujčl Davida in Vladarja Rastislaviča, ter sedel v Tmutorokanji.    Tudi je izsekal Kozare, ka-teri so bili svetniki na uboj  brata mu in njega samega,  a Davida ia Vladi-mera je pustil.
V  1084. leto pride Jaropolk o velikej  ndči k Vsevladu.    Ob tem 6asi sta pobegnila Rastislaviča  dva od Jaropolka,  a priiedša  nazaj   pregnala sta Jaropolka.    A poslal je Vsevlad Vladimera,  sina svojega,  ter   izgnal Rasti-slavifia in posddil Jaropolka v Vladimerji.   V to 16to je David zajel Grke v Olešji ter vzel njih imenje, a Vsevlad je poslal pdnj ter vdal njemu Dragobiij.
V 1085. leto je hotel Jaropolk iti na Vsžvlada, poslušavši zlih svetnikov. To je zvčdel Vsevlad ia poslal protivo njemu sina svojega Vladfmera.  A Ja-rop61k je ostavil (pustil) mater svojo in družino v Lučasku ter bežal v Lčhe. A kadar pride Vladimer v Lučask,  vdade se  mu Lučane.    Vladimer ppsadi Davida v Vladimerji na Jarop61ka mesto, a mater Jarop61čo in ženo njega in družino njega privede v Kijev, imeDJe mu vzemši.
V  1086. leto Vs^vlad založi (ustanovi) cerkev svetega Andr^ja pri Ivanu, prepodobnem metropolitu;  in stvori pri cerkvi tej samostan, v katerem se je postrfgla hči njega devica, po imeni Janjka, zbravša črnice (nune) mnoge, in je  prebivala ž njimi po  samostanskem činu. — V to leto  pride Jaroptflk iz Lžhov ter stvori mir z Vladimerom,  in povrne se VJadimer nazaj v Črnigov, a Jaropdlk s^de v Vladimerji.    Presedevši malo  dnij  otide  v  Zvenigrad,  a predno je došžl grada tega, prebodel ga je klšti Neredec, ki ga je v to bil
160
naustil zl6dej in zli ljudjž. Ležččega tu na v6zu je s sabljo s konja prebodel meseca novembra v 22. d&n. Tedaj se vzdigne Jaropolk ter iztrga iz sebe sabljo in zavpije z velfkim glasom: ,,to ti si me ul6vil, sovražnik!" Pobčgnil je kleti Nerčdec v Premfšelj k Ruriku. A Jarop<51ka so pred-se na konja vzeli njega služabniki Radko, Bojkfna in dragi mnozi ter ga nesli v Vladimer in od tod v Kijev. Tu mu izide na pr6ti blagoverni knez Vsčvlad se svojima sinoma, z Vladfmerom in z Rastfslavom, ter vsi boljari in blaženi metropolit Ivan 8 črnorfzci (menihi) in svečeniki. Vsi Kijane so velik plač stv6rili nad njim ter s psalmi in pesnimi ga izprevodili do svetega Dimftrija, a tel6 njega so s častj6 pol6žili v rakvi mramorenej v c^rkvi svetega apostola Petra, katero je sam bil pričel zidati poprej, mšseca decembra v 5. dan. Mnogo bčde je trpel; brez krivde so ga bili izgnali bratje; razgrabljen je bil in tudi smrt bridko je vzprijčl: zat<5 je vržden bil večne Žizni (živ6nja) in pokoja. Tak je bil blaženi ta knez: tfh, krotek, ponižen in bratoljubiv, desetino daj<5č svetej Bogorodici od vsega svojega imžnja po vsa 16ta, ter m61il je Boga vsegdar, govor&č: ^gospod, Bog moj! primi molitev mojo in daj mi smrt, kakeršno dv^ma bratoma mojima, Borisu in G-l^bu, od tujih rok, da omijem vse grehe sh svojo krvj<5 ter se izneb6dem ničavega tega sveta in motčža, zždrg vražjih." To prošenje mu je uslišal blagi Bog: vzprijžl je veselje, ka-terega oko nij videlo ni uho slišalo, ni na srce človeku nij prišlo, kar je ugo-tovil Bog njim, kateri ga Ijubijo.                                                   (Dalje prih.)