PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 30 (13.563)
Trst, torek, 6. februarja 1990
Na plenumu CK cela vrsta predlogov Gorbačova za pospešitev reform v državi
V SZ kmalu konec monopola KP in možnost političnega pluralizma
Zavzemanje za odločno prenovo v partijskih vrstah - Na čelu partije bo predsednik Partijski kongres naj bi bil že junija - Kmalu sprememba 6. člena državne ustave
MOSKVA - Danes se bo v Moskvi zaključil plenum centralnega komiteja KPSZ, na katerem je Mihail Gorbačov že včeraj predstavil serijo predlogov, ki naj bi občutno spremenili sovjetsko politično sceno (množično podporo so ti predlogi že doživeli v nedeljo, ko je v Moskvi manifestiralo približno 200.000 ljudi), predvsem pa pospešili potek perestrojke in uzakonili spremembe, do katerih je po Gorbačovovih besedah dejansko že prišlo.
Pri tem je sovjetski voditelj mislil na večstrankarski sistem in na konec monopola komunistične partije v državi. Gorbačov je s tem v zvezi dejal, da sovjetski komunisti ne želijo nikakršne z ustavo zagotovljene prednosti pred drugimi političnimi silami, vendar pa sam večstrankarski sistem po njegovem mnenju ne more predstavljati zdravila za vse težave. Sovjetski voditelj je še dejal, da je KPSZ za dialog z vsemi političnimi silami, ki si v resnici prizadevajo za perestrojko in splošen napredek v državi.
Velike spremembe pa Gorbačov predlaga tudi v sami partiji. Tako naj bi generalnega sekretarja nadomestil
predsednik partije. Zavzel se je tudi za demokratično prenovo, tako da bi baza imela neposreden vpliv na izbiro partijskih organov in voditeljev. Izredno novost predstavlja tudi predlog, da bi spremenili besedilo 6. člena sovjetske ustave, kjer je opredeljena vodilna vloga partije v državi in družbi. Sovjetski komunisti se zdaj temu privilegiju odpovedujejo, želijo pa še naprej ohraniti vodilni položaj v družbi, vendar pa naj bi do njega prišli s široko podporo ljudstva in v soočanju z drugimi političnimi silami.
S svojimi predlogi je Mihail Gorbačov želel predvsem pospešiti potek reform v Sovjetski zvezi, da bi na ta način čim prej prebrodili težavno prehodno obdobje, v katerem, kot je dejal sovjetski partijski voditelj, se na star preživeli način ne da več upravljati države in gospodarstva, novi način, ki naj bi prinesel splošni napredek in pomiril velikanska nasprotja v državi, pa še ne deluje tako, kot bi bilo treba. Zato se ni treba čuditi, da je Gorbačov centralnemu komiteju predlagal, da se 28. kongres sovjetske partije z oktobra preloži že na konec junija ali začetek julija, ko naj bi za vse te predloge prižgali tudi zeleno luč.
Montedison je pristal na pogajanja z Enimontom
MILAN Ureditev italijanskega koncerna Enimont je, vsaj tako kaže, na pravi poti. Potem ko je pred dvema tednoma ministrski svet oziroma njegov predsednik Andreotti napovedal, da se bo vlada zavzela za preustroj tega sektorja in da bo v bodoče nakazala morebitne nove smernice za njegov razvoj, je včeraj izvršni svet ENI pristal na pogajanja z Montedisonom. Pogajanja se bodo nanašala predvsem na odnose med delničarji, ki podpirajo interese podjetij koncerna. Da bi ta obljuba dobila verodostojnejšo podlago, so sejo delničarjev, ki bi morala biti včeraj popoldne, prenesli za nedoločen čas. Predsednik odbora delničarjev Enimont, Raoul Gardini, pa je napovedal, da bo seja vsekakor pred 27. februarjem, to je pred dnevom, ko bi se morali sestati vsi delničarji koncerna.
Gardini, ki je včeraj izdal tudi obširno sindikalno sporočilo, je med drugim potrdil, da bo sodeloval pri novih pogajanjih za ureditev tako imenovanega kemijskega pola, ki se nahaja v težki finančni in zaposlitveni krizi. V sporočilu pa je tudi večkrat poudaril, da Montedisonova participacija v Eni-montu ni na prepihu oziroma da delnice Montedisona niso na prodaj najboljšemu kupcu, kot se je šušljalo prejšnje dni. Poleg tega pa je Gardini pojasnil, da je Montedison že izdelala načrt za sanacijo kemijskega načrta in ga bo v kratkem predočila vladi in pristojnim družbenim telesom.
Železničarji bodo v sredo spet stavkali
Sklepi slovenskih komunistov na svoji nedeljski konferenci
ZKS postala »Stranka demokratične prenove« in ni več del Zveze komunistov Jugoslavije
RIM — Pogajanja med sindikatom in upravo železnice so se tudi včeraj nadaljevala, vendar do večernih ur ni Prišlo do nobenega bistvenega premika. Sindikati so zato potrdili 24-urno stavko, ki se bo začela jutri ob 21. uri.
Sindikat in uprava železnice sta si včeraj izmenjala pogajalne dokumen-ki prav tako ne vsebujejo nič nove-9a. Sindikat namreč zahteva umakni-Schimbernijevega sanacijskega ^nčrta, ki med drugim predvideva Ukinitev 29 tisoč delovnih mest, medeni ko v Schimbernijevem dokumen-,u piše, da načrt jasno odraža potrebe 2<-leznic. Z drugimi besedami, uprava nai bi načrt izdelala samo zato, da bi 9a naknadno proučila s sindikalnimi Predstavniki v okviru pogajanj. Sindikati se s takim izgovorom ne strinjajo in zahtevajo pojasnila. Med pogovorom pa je tudi včeraj padlo vprašanje u vlogi in legitimnosti cobasov, ki so e večkrat zaman zahtevali svoj prodor za pogajalno mizo. Tudi to vprašanje še enkrat ostalo brez odgovora.
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Od nedelje ne obstaja več ZKS, niti ZKJ, ustanovljena je nova stranka, ki ima formalni naziv »ZKS - Stranka demokratične prenove«. Ta stranka ni več sestavni del ZKJ, kongres ni prekinjen, je končan, dani te stranke niso več člani ZKJ, njeni funkcionarji ne sodelujejo več v partijski stolpnici na Ušču Save v Beogradu, ne bodo več oddajali partijske članarine.
To je prva velika sprememba, ki je drastičen korak naprej celo od slovenskih kongresnih predlogov, ko so govorili o »zvezi zvez«. Sedaj govorijo o povsem samostojni slovenski stranki, ki o vsem odloča doma sama.
S tem pa niso prekinili jugoslovanske vezi, obratno, pripravljeni so na sodelovanje, na razgovor z vsemi, niso zaloputnili vrat. Pomembna je pobuda, da zvezna skupščina skliče okroglo mizo vseh demokratičnih strank, ki pristajajo na dosledno načelo spoštovanja človeških pravic in demokracije.
Pomemben je tudi sklep o spremembi imena. Tu so skušali združiti vsaj delno ohranitev starega s povsem novim. Novo ime se glasi »ZKS -Stranka demokratične prenove«. Ko je na radovedna in nekoliko sitna vprašanja domačih in tujih novinarjev o imenu odgovarjal predsednik Ciril Ribičič, je povedal, da kratica ZKS pomeni lahko Zveza komunistov Slovenije, lahko pa tudi Za korenite spremembe, Za konfederativno Slovenijo, komentator ljubljanskega radia pa je v komentarju navedel še celo vrsto podobnih zanimivih izpeljank, v katerih seveda ni več ne duha ne sluha o komunizmu.
ZKS bodo dosledno uporabljali samo kot kratico, »Stranka demokratične prenove« pa tako v celoti kot kratico. Kratica SDP se lahko tudi prebere Socialdemokratska partija.
Sklenili so, da bodo za celotno volilno kampanjo veljali simboli in gesla, ki so jih pripravili še za zadnji kongres. To je rumena zvezda na modri
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Srbija in Slovenija za odpravo vseh dosedanjih medsebojnih ovir
BEOGRAD — Na pobudo zveznega izvršnega sveta so se včeraj v palači federacije sestali predstavniki izvršnih svetov skupščin SR Srbije in SR Slovenije. Delegaciji sta vodila predsednika izvršnih svetov Stanko Radmilovič in Dušan Šinigoj.
Pred začetkom pogovora je predstavnike izvršnih svetov sprejel predsednik ZIS Ante Markovič in jih opozoril na velik pomen odprave vseh ovir v medsebojnih stikih med republikama, kar je v prid tako njima kot državi kot celoti. Odprava teh ovir bo prispevala k uspešnemu uresničevanju gospodarske reforme in izboljšanju političnih razmer v državi.
Po pogovorih so objavili naslednje sporočilo:
»Izvršni svet skupščine SR Srbije in izvršni svet skupščine SR Slovenije si bosta v mejah svojih pooblastil in odgovornosti prizadevala, da bi v gospodarstvu in družbi v celoti zagotovili možnosti za uresničitev gospodarske in politične reforme, za uveljavitev in delovanje enotnega jugoslovanskega trga v vseh njegovih oblikah in za odpravo vseh oblik institucionalnih, političnih, administrativnih in podobnih ovir in zapiranja na obeh straneh, ki onemogočajo svobodno kroženje ljudi, idej, blaga, kapitala in informacij.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Težak obračun atentata na izraelski avtobus
JERUZALEM Izraelske oble >lso še posredovale uradnega sezna: jttev nedeljskega atentata na avtot T^aelskih turistov pri Ismailiji v Eg je' tako ni bilo mogoče ugotoviti, i Pri Kairu umrlo enajst oseb (de’ faelskih državljanov in dva Egipi n. )■ kot trdijo neuradni viri, ali d’ \st oseb.
Polri° atentata je prišlo v nedeljo j bar n’ k° je neki peugeot 505 bi bu„Ve Pričel slediti turističnemu av Wu- Na avtobusu je bilo 31 oseb. I Žig - Jetnikov, ki so bili vsi izrael: 6tiJe Puma iz okolice Gaze, z izjei š0» 9a Šveda, so bili na avtobusu ki spremljevalec ter dva Egipčai sfa 3 zastopala turistično agencijo tojstopila na meji jz zasebnega č bustlla S0 Pričeli streljati na av ' tro je šofer zavozil s ceste pa : storviU^eota izstopili dve osebi, ki i Pot -T na avtobus, pričeli streljati ruke in sta nato vrgli še štiri roč
bombe, od katerih sta eksplodirali dve. Že prvi obračun mrtvih in ranjenih je bil izredno visok, vsekakor najhujši odkar sta Izrael in Egipt podpisala campdavidske sporazume, v noči pa sta menda umrla še dva težko ranjena turista.
Odgovornost za atentat si je prevzela doslej neznana organizacija »skupina za obrambo in zaščito zatiranih v egiptovskih zaporov«. Včeraj so se atentata veselili pripadniki Habaševe ljudske fronte za osvoboditev Palestine, prav tako pozitivno pa so atentat ocenili v Iranu.
Egipt in Izrael skušata vsekakor ohraniti mirno kri. Egiptovski predsednik Mubarak je telefoniral izraelskemu premieru Samiru in mu izrekel sožalje v imenu egiptovske države. Šamir pa je dejal, da bodo prekinili sleherno parlamentarno dejavnost do pogreba žrtev.
Avtobusi izraelskih turistov, tarča atentata pri Kairu	(Telefoto AP)
Na veleslalomu v Veysonnazu že 7. zmaga Mateje Svet v svetovnem smučarskem pokalu
NA 12. STRANI
Carraro
držal
besedo
RIM — Rimski župan Carraro je včeraj tudi uradno odstopil z mesta ministra za turizem, kot je že napovedal na zadnji seji ministrskega sveta. Odstopil je, da bi se »lahko odslej s polnim časom posvečal županskim dolžnostim«. Za ministra za turizem je bil imenovan podtajnik PSI Carlo Tognoli, ki bo danes zaprisegel.
Tognoli, ki menda do zadnjega ni vedel, da bo nadomestil Carrara, je novinarjem že včeraj sicer z grobimi potezami orisal svoje novo delo. Poudaril je, da bo nadaljeval po poti, ki jo je začrtal Carraro predvsem v zvezi z gledališko, filmsko in glasbeno dejavnostjo. Nekoliko večjo skrb od sedanje pa bo posvetil vprašanju Jadranskega morja, vendar bo dal velik poudarek njegovemu turističnemu razvoju. Napovedal pa je tudi, da bo skušal ustvariti nekakšno sinergijo med turizmom in kulturnimi dobrinami, ki so po njegovem mnenju še vedno preveč zanemarjene. Kar se tiče športnih dejavnosti pa bo novi minister podprl vse pobude, ki se nanašajo predvsem na razvoj amaterskega športa.
Na pobudo šefa začasne vlade narodne odgovornosti Hansa Modrorva
Vzhodnonemški parlament včeraj pridobil osem ministrov brez listnice iz opozicije
Premier Modrow (na desni) med včerajšnjim zasedanjem ljudskega parlamenta	(Telefoto AP)
VZHODNI BERLIN — Enodomni parlament vzhodnonemške republike Volkskammer je včeraj odprl svoja vrata osmim članom opozicije, ki so prvič smeli stopiti v samo sredo bivšega sedeža komunistične oblasti NDR.
Opozicija je tako postala sestavni del nove začasne vlade narodne odgovornosti, ki jo vodi komunist Hans Modrow. Včerajšnjo pomembno parlamentarno zasedanje so morali prekiniti za dvajset minut, saj se je razširila vest, da je v dvorani peklenski stroj, a se je izkazalo, da je bila vest lažna. Po prisiljeni in neprijetni prekinitvi se je nadaljevalo parlamentarno zasedanje, ki se je zaključilo z odobritvijo predloga premiera Hansa Modrorva, da se vlado razširi tudi tistim strankam in nekomunističnim političnim grupacijam, ki so že sestavni del vzhodnonemškega političnega živelj enj a.
Po 40 letih je vzhodnomeška vlada pridobila osem ministrov brez listnice. To so zastopnik socialdemokratske stranke, 61-Ietni matematik Walter Romberg, zastopnik gibanja demokra-
tičnega prebujenja, 46-letni duhovnik Reiner Eppelmann, 42-letni fizik Se-bastian Pflugbeil politične grupacije Neues Forum in 60-letni teolog Wolf-gang Ullmann, ki zastopa stranko demokracija zdaj. Poleg njih bodo v novi vladi tudi zveza neodvisnih žena, ki jo bo zastopala 35-letna sociologinja Tatjana Bohm, iniciativa za mir in človekove pravice, za katero je bil v parlamentu imenovan 48-letni fizik Gerd Poppe, ter dve skupini zelenih. Štiridesetletni inženir Klaus Schleuter bo zastopal zeleno ligo, štiri leta mlajši izvedenec v higieni okolja Mathias Platzeck pa zeleno stranko.
Nova vlada je včeraj imenovala tudi dva notranja člana, ki jo bosta zastopala na okrogli mizi za gospodarske reforme. Pred zaključkom vladne seje je Modrovv obnovil kolegom željo po treznem razmišljanju o bodočem zedinjenju obeh Nemčij, zato jih je tudi povabil, naj se s skupnimi močmi doseže cilj »enotne Nemčije, ki naj bo nevtralna in neoborožena«. O tem bo tekla razprava na prihodnjem zasedanju.
V Zagrebu legalizirali kar osem novih strank
ZAGREB - BEOGRAD — S slovesno izročitvijo potrdil o vpisu v register političnih organizacij so včeraj v Zagrebu le--galizirali 8 političnih strank. Potrdila so dobili: ZK Hrvaške, SZDL Hrvaške, Hrvaška socialno-liberalna zveza, Socialdemokratska stranka Hrvaške, Hrvaška krščansko demokratska stranka, Radikalno združenje za Združene države Evrope, Hrvaška demokratska stranka in Hrvaška demokratska skupnost. Potrdila so bila izdana v skladu z zakonom o družbenih organizacjah in združevanju državljanov, ki združenjem omogoča legalno delovanje - predvsem na prihodnjih volitvah.
Medtem pa v Beogradu ni uradnih zahtev za registracijo katere izmed novih strank, kljub živahnemu sodelovanju alternative v družbenem življenju mesta. Doslej se je »oglasila« le Narodna radikalna stranka, ki pa je sporočila, da nadaljuje aktivnost, prekinjeno 10. oktobra 1945. Vzrok, da v Beogradu ni javnih želja po registriranju novih političnih organizacij, pa so gotovo tudi sedanji predpisi o združevanju občanov, ki ne
dovoljujejo delovanja političnih strank. Nov republiški zakon, ki naj bi sledanji položaj spremenil, namreč šele pripravljajo... (dd)
Tudi komunisti iz BiH za spremembo naziva partije
SARAJEVO — Kot je na včerajšnji seji CK ZK Bosne in Hercegovine dejal član predsedstva Krstan Maleševič, tudi v tej organizaciji ne izključujejo spremembe imena. Vendar se zavzemajo, da bi ime spreminjali šele potem, ko bi sestavili in sprejeli jasen program, v katerem bi se opredelili za demokracijo, enakopravnost in federativno Jugoslavijo.
Sicer pa je predsednik bosanskih komunistov Nijaz Dizdarevič v oddaji mladinskega radia Sarajevo priznal, da je tudi sam glasoval za abolicijo Azema Vllasija ter da meni, da bi ga bilo treba izpustiti iz zapora, (dd)
Švica v Ticinu ne gradi jedrskega odlagališča
ŽENEVA — V prejšnjih dneh sta tako italijansko časopisje kat televizijske psevdoinformativne oddaje zagnale vik in krik ob vesteh, da Švica dokončuje v kantonu Ticino pod hribom Piz Pian Gran skladišče za radioaktivne odpadke. V vso zadevo se je vpletel tudi minister za okolje Ruffolo, ki je zahteval pojasnila, ker so razni naravovarstveniki zatrjevali, da to ogroža življenje dobršnega dela severne Italije in da bi morebitna nesreča okužila reko Pad in z njo tudi Jadransko morje.
Švicarska pojasnila so po nekajdnevnem modrem molčanju včeraj prišla, ob njih pa bi moral marsikateri novinar in novopečeni naravovarstvenik pomisliti na svetopisemsko prispodobo, po kateri se lažje opazi smet v bratovem očesu, kot bruno v lastnem. Adolf Ogi, švicarski minister za promet, telekomunikacije in energijo, je ministru Ruffolu pojasnil, da so pod omenjeno goro res iskali primeren kraj za odlaganje radioaktivnih odpadkov, a so projekt po začetni fazi pred dvema letoma opustili. Švicarski minister je obenem opozoril, da je zakonodaja konfederacije o radioaktivnih odpadkih med najstrožjimi v Evropi in v svetu.
Kosovska alternativa se utrjuje Slobodan Miloševič pa spet grozi
LJUBLJANA - Zadnje vesti s Kosova potrjujejo izredno velik ugled Albancev in njihovo strnjenost okrog novega demokratičnega, politično že formiranega kosovskega vodstva. To so alternativne politične skupine, ki so 29. januarja pričele pobirati podpise pod deklaracijo z naslovom »Za demokracijo in proti nasilju«. Doslej so nabrali več kot 300 tisoč podpisov.
Včeraj je bilo mirno, ker so podpisniki alternative pozvali ljudi naj tiho in humano počaste spomin na številne žrtve. Ob 14. uri se je življenje v Prištini in po vseh kosovskih mestih, vaseh, v vsakem zaselku ustavilo za četrt ure. Ob 19. uri pa so za pet minut pogasili vse luči po vsej pokrajini. Na prištinski glavni ulici se je zbralo na desetti-soče Albancev, ki so dvigovali roke v znak zmage. Milica ni posredovala, izgredov ni bilo.
O zmagi je še težko govoriti, ni pa dvoma, da prihaja do premikov. Alternativa je napovedala dva dni žalovanja, za dva dni bo torej na Kosovu mirno. Potem mora priti do razgovora o bistvenih zahtevah, ki so jih pismeno že sporočili zvezni vladi in poslali v vednost zveznemu predsedstvu. Pri tem je zanimivo in politično važno, da nista omenjeni ne partija ne srbska vlada.
Kosovska alternativa zahteva: strog ukaz zveznega notranjega ministra, da se preneha uporabljati ubijalsko orožje. Že nekaj dni se na Kosovu ne strelja več. Pri skupščini je treba ustanoviti posebno komisijo, ki naj obravnava vse primere ubijanja, terorja in mučenja.
Alternativa je podrobno dokumentirala sedemnajst namernih ubojev. Primeri so grozljivi. Navedimo dobesedno samo dva najgrozovitejša: V Suvi Reki so 28. januarja pripadniki enot milice ubili devetletnega Milota Kryezijo. To je bil najmlajši »terorist« te dni ubit na Kosovu. V Kačaniku je 2. februarja ostrostrelec iz velike razdalje ustrelil v hrbet 10-letnega Hafiza Shoro, ko je stal pred domačo hišo. Krogla ga je zadela v kolk in mu zatem razmesarila spolne organe. Najbrž je malo upanja, da bo fant preživel. Krogla, ki je potovala skozi spolne organe, ni nekaj naključnega. Takih primerov je bilo na desetine. Srbska milica je načrtno streljala tako na Albance. Alternativa je dokumentirano prijavila sedemnajst smrtnih primerov, ko so miličniki ubijali brez najmanjšega povoda, ko ni bilo demonstracij in je bilo vse mirno. V enem primeru gre za strele iz pištole, ki jih je izstrelil neki oficir JLA.
Na koncu dokumenta je rečeno, da »živi večina kosovskega prebivalstva v popolni negotovosti, pa ne zaradi demonstracij, temveč zaradi nečesa, kar je bolj podobno "eskadrilji smrti" ali "kazenski odpravi za pomiritev Kosova kot pa akciji za vzpostavitev reda in miru s sredstvi pravne države«.
Veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo v sredo. Govori se, da naj bi prišlo do prvih razgovorov in konstruktivnih stikov med zveznimi vladnimi organi in kosovsko alternativo, ki jo sestavljajo podpisniki omenjene izjave. To so: Veton Surroi za podružnico UJDI, akademik Idriz Ajeti za odbor za varstvo človekovih pravic in svoboščin, dr. Ibrahim Rugova za Demokratično zvezo Kosova, Isuf Berisha za Društvo filozofov in sociologov in Blerim Shala za Iniciativni odbor za mladinski parlament.
Včeraj se je sestalo partijsko vodstvo Kosova. Ponovili so stara znana stališča in jih celo zaostrili z napadi na zvezno predsedstvo, Slovenijo in Hrvaško.
Uvodno poročilo je imel Basri Plana, ki je že zahteval, da se univerzo preprosto zapre. Tokrat pa je terjal odgovornost zveznega predsedstva, češ da ni dovolj energično ukrepalo.
Slobodan Miloševič je včeraj na zasedanju zveznega srbskega državnega predsedstva zahteval, da se pokliče na odgovornost člane zveznega predsedstva. Pred skupščino so prisegli, da bodo branili suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije, in pred skupščino mora priti javno do izraza, kakšna stališča so člani predsedstva zastopali. Že prej pa je Miloševič povedal, da je bila tokrat albanska iridenta dobro pripravljena. Nekateri naj bi zganjali terorizem, drugi naj bi jim pomagali s sklicevanjem na demokracijo. »Pri vsem tem pa da so uživali pomoč Slovenije in Hrvaške. Pozivi k dialogu so v resnici podpora nasilju in vsa tako imenovana demokratična gibanja imajo v resnici za cilj, da prikrijejo separatistično gibanje z opevanimi človeškimi pravicami,« je rekel Miloševič.
Miloševič torej zahteva, da se sodi članom predsedstva, pri tem pa navaja Slovence in Hrvate. Očitno gre za zahtevo, da se postavi pred skupščino in pokliče na odgovornost predsednika Drnovška, ker je sprejel albanske akademike in se pogovarjal z Albanci na Kosovu.
V bistvu se ponavlja zadeva z Azemom Vllasijem. Pred dobrim letom je Miloševič množici na trgu zagotovil, da bodo krivce prijeli in kaznovali. Tokrat zagotavlja svojemu predsedstvu, da bo na »demokratičen« način uresničena zahteva, da »za take ljudi ni mesta na kakršnikoli odgovorni funkciji v Jugoslaviji«. Drnovška torej namerava odstaviti, ga bo hotel tudi zapreti?
Srbsko predsedstvo je še sklenilo, da se bodo odločno uprli spodkopavanju legalnih organov na Kosovu. Zahtevali bodo izgon vseh Albancev - emigrantov. V podjetjih, kjer stavkajo, pa je treba uvesti prisilno upravo. Bogdan Trifunovič je predlagal naj se o Kosovu razpravlja z vodstvi vseh republik.	BOGO SAMSA
Tibetanski verski poglavar danes zaključil svoj prvi obisk pri predsedniku ČSR Havlu
PRAGA — Danes dopoldne se bo zaključil prvi obisk tibetanskega verskega poglavarja dalajlame na Češkoslovaškem. Tam je bil od 2. februarja gost predsednika Havla, s katerim je imel tudi več pogovorov. Obisk dalajlame je naletel na veliko pozornost češkoslovaške in tudi mednarodne javnosti, bil pa je deležen tudi kritik uradnih kitajskih oblasti. V štirih dneh bivanja v ČSR se je dalajlama med drugimi srečal s češkoslovaškim katoliškim primatom Tomaškom in tudi predstavniki drugih veroizpovedi v Pragi.
Včeraj je dalajlama skupaj s svojim gostiteljem Havlom pozval vse politike, »da se znebijo vseh spon, ki jih vežejo na privatne interese in dajo prednost odgovornosti, resnici in pravici.« Kasneje se je tibetanski voditelj podal na Trg sv. Vaclava, kjer se je ob spomeniku spomnil vseh žrtev in v njihovo čast ob vznožju spomenika položil tibetanski beli šal, nato pa se je tam skupaj z nekaterimi svojimi duhovniki (na sliki AP) krajši čas zadržal v molitvi. V popoldanskih urah se je srečal še s praškim županom in predstavniki Državljanskega foruma.
nadaljevanji s L strani
• ZKS postala
podlagi z zeleno črto. Ti simboli so se uveljavili in so postali splošno priznani.
Končno, so v nedeljo sprejeli kratek, udaren in zanimiv volilni program, ki je izpeljan iz programa »Evropa zdaj!«, s katerim so tako korenito prenoviteljsko nastopili na svojem kongresu. V programu posebno poudarjajo konfederacijo in torej ne več preprosto federacijo, asimetrično faederacijo in podobne termine, ki so jih uporabljali dosedaj. Vendar pa je treba tudi reči, da je nov v bistvu samo termin, razlaga slovenske samostojnosti in samobitnosti pa že dolgo preveva slovenske komuniste in to od 1937. leta v Čebinah pa vse do Kardelja, ki je utemeljil slovensko državnost, kot je tudi na tiskovni konferenci podčrtal kandidat za predsednika SRS Milan Kučan.
Kandidatna lista je zadnja novost nedeljskega zasedanja. Vsi so pričakovali, da bo ZKS - Stranka demokratične prenove kandidirala Milana Kučana za predsednika slovenske republike, ki se bo torej v političnem dvoboju pomeril s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom. V predsedstvo poleg Kučana še kandidirajo Matjaža Kmecla in Boštjana Zupančiča. Za razne parlamentarne kandidate pa so naved-
li še 39 izredno uglednih imen iz vrst komunistov in nekomunistov.
Nedeljska konferenca je potekala izredno učinkovito v znaku prenovitvenih lastnosti, ko so sestanki in govori kratki, jedrnati. To pa je bil tudi odraz zelo široke enotnosti pogledov in osnovnih usmeritev »ZKS - Stranke demokratične prenove« o dveh bistvenih vprašanjih: glede kongresa ZKJ ih nujnosti razbitja stare centralistični partije in glede volilne kampanje, k° je potrebna notranja strnjenost in uči' kovitost. Oboje so v nedeljo dosegli, ko1 tudi izredno medijsko odmevnost doma v Sloveniji, v Jugoslaviji in po svetu.
• Srbija in Slovenija
Izvršni svet skupščine SR Srbije ih izvršni svet skupščine SR Slovenije & bosta v mejah svojih pooblastil in odgovornosti prizadevala za dosledn0 uveljavljanje jugoslovanske politik6 (o Kosovu in za njeno izpopolnjev0 nje, tako da bodo zagotovljeni vflr' nost in drugi pogoji za mirno iivhe nje vseh narodov in narodnosti, uV Ijavitev demokracije, človekovih prav1 ’ ustavnosti in zakonitosti, preprečevanj prisilnega izseljevanja Srbov, Črnogorcev in vseh drugih, vrnitev vseh, ki radi živeli na Kosovu, in ohranitev ce vitosti Srbije in Jugoslavije«.
Deželna KD mora sedaj izvoliti še dva podtajnika
TRŽIČ Deželni kongres krščanske demokracije, ki se je zaključil v soboto zvečer v občinskem gledališču v Tržiču, označujejo predvsem tri značilna dejstva. Prepričljiva, sicer napovedana, zmaga strankine levice, ki je zbrala skoraj 73 odstotkov konsenzov med člani, kar pomeni, da bo v strankinem deželnem komiteju imela 29 (na 40) predstavnikov, skoraj plebiscitarna ponovna potrditev dosedanjega tajnika Bruna Longa in pa razkol, do katerega je v zadnjem trenutku prišlo v »veliki sredini«, ki je združevala »an-dreottijevce« in »forzanoviste« na eni strani, na drugi pa prestali del te sredinske struje. Prvi so zbrali 13,80 odstotkov soglasij in torej izvolili šest delegatov v deželni komite, drugi pa se bodo morali s 13,40 glasov zadovoljiti s 5 delegati.
Bruno Longo, ki je bil sicer enotni kandidat levice, je prejel podporo celotne stranke s 95,86 odstotkov glasov. Sicer pa je bila prav izvolitev tajnika ena redkih točk, o katerem so vse strankine komponente dosegle soglasje. Polemike na govorniškem odru so bile zelo ostre in tudi brez izključevanja ostrih tonov med predstavniki levice in zastopnikov ostalih struj. Levica je vsekakor dvakrat zmagala: prvič zaradi visokega števila konsenzov in drugič zaradi razkola v »veliki sredini«, »Andreottijevci« in »forzano-visti« so se želeli razlikovati od »ljudske akcije« in predstavili lastno kandidatno listo. Do nesoglasja naj bi prišlo med Mizzauom in tržaškimi »avdreottijevci«. »Velika sredina« je tako na mah izgubila možnost, da bi se predstavila kot sila prihodnosti KD tudi v Furla-niji-Julijski krajini, ker ne more več računati na tistih 30 odstotkov glasov, s katerimi bi razpolagala, če bi ta fronta ostala enotna.
Deželna KD mora sedaj izvoliti še dva podtajnika. Pogajanja so še v teku. Eno podtajniško mesto naj bi pripadlo »andreottijevcem«, v imenu levice pa naj bi bil izvoljen Strizzolo. Alfeo Mizzau pa naj bi bil kandidat za upravnega tajnika.
Sau odgovorni urednik it. programa
KOPER Ob objavljeni novici, da je Silvano Sau novi odgovorni urednik TV Koper-Capodistria, moramo dodati, da je odgovorni urednik italijanskega programa, medtem, ko je za odgovornega urednika slovenskega programa te televizije imenovan Srečko Kavčič.
B. Š.
^Pripravlja se ustanovitev dvojezične trgovske akademije
Šolsko vprašanje je na Koroškem vedno predmet velike pozornosti
CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo še nadalje podpirala starše v njihovi zahtevi za dvojezična spričevala za svoje otroke. V razgovoru s predstavniki Urada zveznega kanclerja ter ministrstva za pouk v prejšnjih dneh na Dunaju je tajnik dr. Marjan Sturm zahtevo staršev, ki imajo otroke prijavljene k dvojezičnemu pouku, posredoval zveznim oblastem in pri tem poudaril, da je ZSO v primeru, da šolske oblasti ne bodo ugodile tej za-
htevi, pripravljena voditi postopek do vrhovnega sodišča.
Predstavniki zveznih oblasti so na razgovoru obljubili, da bodo zahtevo upoštevali in da bodo z zaključkom šolskega leta 1989/90 na voljo dvojezična spričevala. Zveza slovenskih organizacij s koroške zato kljub tej obljubi poziva vse starše, ki so pismeno ali ustno zahtevali dvojezično polletno spričevalo, da le-to kopirajo in original priporočeno vrnejo rav-
nateljstvu šole. V spremnem tekstu naj odvrnitev enojezičnega spričevala obrazložijo s pravicami, ki so zapisane v 7. členu avstrijsek državne pogodbe.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je pri tem še dodal, da bo ZSO na vseh ravneh odločno zahtevala izpolnitev te obljube, v nasprotnem primeru pa sprejela ustrezne pravne ukrepe.
Medtem pa so priprave na ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije v teku. Pred nekaj dnevi je slovensko gimnazijo v Celovcu obiskala komisija, da bi preverila možnosti za namestitev in ustanovitev te višje poklicne šole v njenih prostorih. Komisija, v kateri so bili predstavniki zveznega ministrstva za pouk, koroških deželnih in šolskih oblasti, je ugotovila, da bi bilo delovanje trgovske akademije z določenimi gradbenimi posegi možno pod streho zvezne gimnazije za Sloveče v Celovcu. Pred dnevi se je tudi sestala komisija strokovnjakov, ki načrtujejo trgovsko akademijo. Po mnenju ravnatelja slovenske gimnazije dr. Reginalda Vospernika je pričetek delovanja trgovske akademije iz organizacijskega vidika mogoč s šolskim letom 1990/91, kar so potrdili tudi člani komisije, da pa je sedaj vse odvisno od politikov, če bodo prižgali »zeleno luč«.
KPI in PSDI za takojšnjo odobritev zakona za obmejna področja
VIDEM — Rimska vlada je že dru: gič v enem mesecu, s podtajnikom Sacconijem, zahtevala odložitev razprave o zakonskem osnutku za obmejna območja, ki je takorekoč »perki-ran« v senatu, potem ko ga je poslanska zbornica odobrila že pred dvema letoma.
S tem v zvezi je deželni komite KPI izdal tiskovno noto, v katerem ostro obsoja zavlačevanje vlade, še posebej če tako zadržanje ocenjujemo v luči velikih sprememb na Vzhodu in v okviru strategije, po kateri je nujno potrebno okrepiti sodelovanje s tem delom Evrope na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju.
Tako poudarjata komunistična senatorja Battello in Spetič, ki tudi ocenjujeta, da so »opravičila« vlade, ki je amandmaje k zakonskemu osnutku pripravila že lanskega maja, povsem brez vsake osnove.
O tem vprašanju je med svojim obiskom v Furlaniji-julijski krajini razpravljal tudi vsedržavni tajnik PSDI Cariglia. Ob odhodu iz naše dežele je dejal, da si bo prizadeval za čimpreš-rijo odobritev tega zakonskega osnutka. Gre za ukrep, je še dodal, katerega odobritve ni možno več odlašati. To vprašanje, tako je namreč zagotovil deželnemu odborniku Cisilinu, bo vsedržavni tajnik PSDI Cariglia sprožil na »vrhu« tajnikov petstrankarske večine.
Zelo bogat bistriški mesec kulture
ILIRSKA BISTRICA S kulturnim večerom v počastitev občinskega kulturnega praznika - zanj so razglasili obletnico rojstva »domačega« pesnika Dragotina Ketteja - se je pred dnevi na premskem gradu začel tradicionalni, tokrat že trinajsti, bistriški mesec kulture. Ob tej priložnosti so se s svojimi deli predstavili bistriški literati, nastopili pa so tudi učenci domače glasbene šole, moški pevski zbor Dragotin Kette, otroška ritmična skupina iz Kutuževega in violinist Miodrag Bogič iz Beograda, ki služi vojaški rok v Ilirski Bistrici.
Pester program, ki ga je tudi letos pripravila občinska zveza kulturnih organizacij, so nadaljevali z literarnim večerom, na katerem je Ervin Fritz predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Radoživosti; v galeriji Hodnikov! malni so nekaj dni pozneje odprli razstavo portretov Milka Bambiča. Lutkarji iz šole Podgrad so razveselili mlade gledalce v več manjših krajih, napovedujejo pa tudi kvalitetne glasbene prireditve. Tudi letos bodo na enem od kulturnih večerov podelili občinske kulturne nagrade.
J. O.
Pred bližnjimi spomladanskimi volitvami
Na Koporskem je vse bolj živahno
Tudi muslimanska demokratska zveza
KOPER — Približno 150 Muslimanov s Primorske in drugih delov Jugoslavije je danes zvečer v sejni sobi koprskega dijaškega doma ustanovilo Muslimansko demokratično zvezo (MDZ) oziroma stranko, kot je zapisano v izvirni, v srbohrvaščini napisani verziji predloga statuta. Po tem dokumentu je MDZ samostojna politična organizacija, ki se bo zavzemala za uresničevanje elementarnih človekovih pravic. Vanje se lahko včlanijo pripadniki vseh narodov in narodnosti ne glede na njihovo versko pripadnost in vse drugo, kar omejuje in razdvaja ljudi. Četudi bo sedež nove stranke v Kopru, bo imela vsejugoslovanski pomen, saj bo poskušala povsod v Jugoslaviji ustanoviti republiške, pokrajinske, regionalne in občinske odbore. Med programskimi načeli MDZ velja ob poudarjanju klasične miroljubne in demokratične usmeritve, ki temelji na spoštovanju različnosti in prizadevanju za svobodnejše in kvalitetnejše življenje, med drugim kot posebnost omeniti tudi zavzemanje za to, naj ne bi klicali na odgovornost politikov, ki so že ali še bodo izgubili oblast. Stranka zahteva tudi ponovno temeljito preučitev naše zgodovine in revizijo zgodovinskih učbenikov.
J. O.
Zborovanje za mir na Kosovu
KOPER — V nedeljo ob petnajstih se je približno 200 Albancev, ki živijo in delajo na Obali, zbralo na Titovem trgu v Kopru na neprijavljenem, mirnem zborovanju za mir in sožitje na Kosovu. Kljub prepovedi organov za notranje zadeve so zborovalci, ki so nosili Titovo sliko in jugoslovansko zastavo med vzklikanjem gesel: Tito - partija, Demokracija, Nočemo orožja, hočemo mir in podobno, nadaljevali s shodom. Zborovanje za ustavitev sovraštva in prelivanja krvi na Kosovu so končali z enominutnim molkom v počastitev žrtev, ki so padle med nemiri v pokrajini, in se mirno razšli. Miličniki niso posredovali, organizatorje neprijavljenega shoda pa bodo prijavili sodniku za prekrške.
J. O.
Zeleni proti štiripasovnici
KOPER — Na ustanovnem zboru Zelenih v občini Koper (gre za podružnico Zelenih Slovenije) so udeleženci zbora, morebiti bi bilo bolje reči zanimivega pogovora v ožjem krogu, sklenili, da bodo s svojimi člani nastopili na volitvah na vseh ravneh. Oblikovali so tudi delovno skupino, ki bo formulirala njihov program, pri katerem se - kar zadeva občino Koper in Obalo nasploh - bodo zavzeli za to, da ne bi več uničevali kmetijska zemljišča ob gradnji cest, da ne bi gradili štiripasovnice med Koprom in Izolo in tako »uničili« del obale, da bi v najkrajšem času preprečili izlive odplak v koprski znani Kanal grande (vanj se zliva 12 različnih odtočnih kanalov), poudarili pa so tudi, da naj - če jo že - v Kopru gradijo marino za jahte na območju, kjer so jo deloma že zgradili in naj se torej širi proti Luki in obali do kopališča do starega valobrana, kjer naj bi (na otoku) nastalo novo mestno kopališče; marino ob stari semedelski cesti pa zavračajo.
D. Gr.
Kako sedaj z veliko marino?
KOPER Ob kopici načelnih soglasij za gradnjo male in velike marine v Kopru se med zainteresiranimi in °dgovornimi za uresničitev dveh pro-Jsktov pojavljajo različna mnenja. Dodala vsi v Kopru so za marino; kljub VeUkemu interesu zanjo, pa odločitve £ tem, kako veliko marino zgraditi, £am jo locirati, še ni. V Kopru se odločajo o dveh možnih marinah. Ena naj ^ bila locirana ob stari semedelski /Padnici, druga pa naj bi se "raztegni-a naprej od male marine, ki jo bodo Pokončali v kratkem.
Razprava o koprski marini je pred rievi spet razgibala javno mnenje j ziroma tiste, ki so se udeležili okrog-. nrize o izgradnji marine v Kopru, ala marina z 80 privezi v morju in krog 30 mesti za zimovanje na ko-def111 ie z9raiena. Zadnja gradbena la gredo proti koncu in po začas-j 01 uporabnem dovoljenju, ki ga vatai°. sedaj, je v marcu moč pričako-do1 !zdai° dokončnega uporabnega valjenja za delovanje male marine v Pru. Kot smo izvedeli, je 40 od 80
privezov v morju že "prodanih", nobene bojazni pa ni, da do marca meseca ne bi "prodali" še druge zmogljivosti.
»Naše podjetje "Marina Koper" bo do poletja povsem zapolnilo zmogljivosti male marine, ki naj bi jo uradno odprli za občinski praznik, prepričani pa smo, da bomo dogradili tudi trgovino za t.i. pomorske potrebščine. Trgovina bo zrasla ob sedanjih prostorih marine, nad nekdanjo vratarnico Luke. Z novo trgovino bo ta prostor spet nekaj pridobil, trgovina s posebnim pomorskim programom ne bo namenjena samo gostom marine, pač pa tudi domačinom. Vhod vanjo bo z Bel-vederja, ne pa iz marine,« pravi Janko Kosmina, človek, ki se najbolj zavzema za ureditev prostora ob morju v Kopru, človek, ki zaradi tega "posluša" tudi kopico kritik.
»Če kaj, potem si želim, da bi mesto dobilo nekaj tistega, kar je značilno za življenje ob morju. Očitke o osebnih koristih kategorično zavračam, čeprav jih ni malo. Očitkov, seveda. S svojim angažiranjem bom prenehal, ko bom
od ljudi izvedel, da delam napak, da so moje ideje zmotne,« je dejal Janko Kosmina, zagovornik marine v Kopru.
Nihče ni (to se ni zgodilo prvič, kot ni bila prvič sklicana "širša" razprava o marini) oporekal idejam o marini. Najodgovornejši (tako naj bi rekli vsem zbranim na okrogli mizi v Kopru) pa so vseeno menili, da bi bilo nujno narediti nove analize o raznovrstnih "negativnih" in ekonomskih (ali niso to skrb investitorjev?) učinkih marine v Kopru. Strokovno že dokaj dodelana marina ob stari semedelski vpadnici (do 500 privezov) je na zadnjem srečanju 'najbolj odgovornih" bila soočena z različico, ki je nekoliko manjša, a še vedno sprejemljiva. Gre za različico marine, ki bi jo zgradili na območju starega koprskega kopališča in še naprej proti valobranu. Na koncu le-tega naj bi uredili novo kopališče. Poudariti je treba, da gre le za ideje. Nič ni še določenega in sploh ni res, da bo mestno kopališče žrtev marine.
D. Gr.
PIRAN - Pirančani in drugi prebivalci te občine so se že večkrat odločili za prenovo mesta Piran. Zgodovinski biserček pa vse prepočasi dobiva tisti videz, ki bi si ga vsi želeli. Prav zaradi tega so se nekateri ljubitelji Pirana odločili, da ustanovijo »Gibanje za Piran« (menda bo tak naziv primernejši kot Lista za Piran).
Ustanovili bi radi skupino ljudi, v kateri bi delovali vsi (nikakor ne samo Pirančani), ki bi lahko kakorkoli pomagali prenovi Pirana.' Seveda še zdaleč ne mislijo le na prenovo starih streh, pročelij, trgovin in ulic. Mesto naj bi predvsem omogočalo lepše in boljše življenje, pri tem naj bi se zgledovali po evropskih kriterijih. Zdaj se namreč stari Piran vse hitreje spreminja v socialni geto in na ta način propada še bolj, kot je kdajkoli prej. Sožitje ljudi je v mestu do neke mere vzpostavljeno, prav od krajanov in njihovih medsebojnijh odnosov pa je seveda najbolj odivsno, kakšna bo nadljnja zgodovina tega kraja.
In kaj bi morali storiti, da bi zgodovino spet obrnili Piranu v korist? Omenjeno gibanje naj bi poiskalo konkretne odgovore na ta vprašanja. Zato nameravajo na začetku terjati strokovnješi pristop pri urejanju prometa in nasprotujejo delnim in začasnim rešitvam. Radi bi imeli mirno, prijazno in predvsem čisto mesto. Zaustavili naj bi priseljevanje v mesto, staro mesto naj bi bilo namenjeno predvsem mladim družinam, bolj naj bi izkoristili številne lokale in kleti, ki so zdaj zaprte, zavzemali se bodo za takojšnjo prenovo Tartinijevega gledališča s kavarno itd. Piran bi moral zaživeti kot enoten organizem... Zdaj so se že dogovorili, da bodo čez nekaj dni v Piranu pripravili javni pogovor na katerem se bodo šele odločali, na kakšen način bi omenjeno gibanje za Piran lahko pomagalo staremu mestecu. Vsekakor bi Gibanje moralo imeti privržence v občinski skupščini. Pobudnik zamisli o listi za Piran - Ljubo Koler, sekretar predsedstva CK ZKS Piran - pa meni, da je zdaj na voljo le malo časa za pripravo programa, s katerim bi lahko do volitev pridobili volilce.
B. Š.
V soboto in v nedeljo 15 sekcijskih kongresov
Occhetta je doslej podprlo skoraj 55 odst. članstva KPI
V soboto in v nedeljo je bilo v naši pokrajini kar petnajst sekcijskih kongresov KPI, na katerih so glasovali o treh političnih resolucijah in izvolili delegate za pokrajinsko skupščino. Vsega skupaj so doslej izvolili 121 delegatov od skupnih 181. Occhettova politična resolucija je doslej dobila 54,7 odstotka glasov (73 delegatov), dokument Ingrao-Natta je podprlo 27,8 odst. udeležencev kongresov (34 delegatov), tretja resolucija, ki jo je predložil senator Cossutta, pa je doslej dobila 15,9 odst. glasov in 14 delegatov. Slika kot vidimo še ni dokončna (nanaša se na dve tretjini kongresov) in priča le o neki usmeritvi, tudi zato, ker bodo v prihodnjih dneh na sporedu kongresi še nekaterih številčno pomembnih sekcij.
Occhettova politična platforma je prevladala v Barkdvljah, Greti in v Rojanu, v mestnih sekcijah Čermelj ter Curiel, v Skednju, Nabrežini, Trebčah, Miljah, v pristanišču ter v škedenjski železarni. V Križu in na Pončani je prevladala resolucija Natta-Ingrao, pri Sv. Ivanu je prodrla resolucija Cossutte, komunisti v bolnišniškem sektorju pa so se enakovredno opredelili za vse tri resolucije. Pri Sv. Jakobu sta prva in druga resolucija prejeli enako število preferenc.
Miljski komunisti so se precej množično opredelili za Occhettove predloge, ki so naleteli na 69,4 odstotka podpore navzočih, resolucija Natta-Ingrao je prejela 16,3 odst. glasov, Cossut-to pa je podprlo 12,5 odst. udeležencev kongresa. Glasovalo je 190 članov in članic KPI (35,7 odst. vseh vpisanih), prvo resolucijo bo zastopalo 16 delegatov, drugo trije, tretjo pa dva. V Miljah so v soboto tudi izvolili novo vodstvo občinske sekcije in soglasno potrdili Fulvia Vallona za političnega tajnika. Vodstvo so izvolili na osnovi enotne kandidatne liste, podobno kot v Nabrežini, kjer je, kot smo že poročali, prevladala Occhettova usmeritev. Šest delegatov bo zastopalo tajnikovo resolucijo, trije pa teze predsednika strankinega centralnega komiteja Natte in pio-slanca Ingraa. Na nabrežinskem kongresu je bilo precej govora tudi o upravnem in političnem položaju v občini posebno v luči majskih upravnih volitev.
Resolucija Natta-Ingrao je, kot rečeno, prevladala v Križu in na Pončani. V Križu je Occhettova stališča zagovarjal Miloš Budin, drugo resolucijo Stojan Spetič, Cossuttov dokument pa je obrazložil Paolo Šema. Stališča Natte in Ingraa je podprlo 68 odstotkov prisotnih, Occhetto-vo platformo 32 odst., tretja resolucija pa ni dobila niti enega glasa. Na podlagi teh odstotkov so izvolili tri delegate prevladujoče resolucije, en delegat pa bo na pokrajinskem kongresu zastopal pozicije vsedržavnega sekretarja. Na Pončani je resolucija Natta-Ingrao zbrala 47,6 odstotka
glasov (pet delegatov), Occhetto je dobil 36,9 odst. (tri delegate), Cossutta pa 15,3 odst. in enega delegata. Pri Sv. Jakobu sta kot rečeno prva in druga resolucija prejela vsaka po 41,2 odstotka glasov in po štiri delegate, Cossutov dokument (17,4 odst.) pa bo na pokrajinski skupščini zastopal en delegat. Ta dokument pa je prevladal v svetoivanski sekciji Vostok, ki združuje tudi Lonjer in Podlonjer. Cossuttova stališča je podprlo 51,9 odst. navzočih (4 delegati), tajnikova stališča je podprlo 20,7 prisotnih (2 delegata), resolucija Ingrao-Natta pa je dobila 22,8 odst. in tudi dva delegata.
V Barkovljah so volitve privedle do tega rezultata: Occhetto 69,2 odst. in trije delegati, Natta-Ingrao 23 odst. in en delegat, Cossuta 7,6 odst. in brez delegatov. Tudi na Greti in v Rojanu je prevladala prva resolucija s 40,6 odst. glasov in tremi delegati. Druga resolucija je dobila 35,5 odst. in dva delegata, tretja pa 23,7 odst. in enega delegata. V sekciji Curiel je Occhetta podprlo 50 odstotkov prisotnih (4 delegati), za drugo resolucijo je glasovalo 35,8 odst. (2 delegata), Cossuta pa je naletel na podporo 13,4 odst. navzočih in bo zastopan z enim delegatom. V sekciji Čermelj je Occhettov dokument dobil 63,1 odst. (6 delegatov), Natta in Ingrao sta prejela 22,6 odst. in dva delegata, tretjo resolucijo pa je podprlo 14,2 odst. prisotnih, ki bodo zastopani z enim delegatom. Tudi v Škednju je prevladal Occhetto (44,9 odst. in trije delegati), drugo resolucijo je podprlo 26,5 odst. navzočih (en delegat), tretji dokument pa 28,5 odst. (dva delegata). Occhettova linija je prevladala tudi v Trebčah (65,2 odst.) Njegova stališča bodo zastopali štirje delegati, pristaši resolucije Natta-Ingrao (21,7 odst.) pa so izvolili enega predstavnika za pokrajinski kongres, Cossutta pa je dobil 4,5 odstotka (brez delegatov).
Occhettova politična platforma je prodrla tudi v sekciji pristaniških delavcev, v škedenjski železarni in v sekciji Tovarne velikih motorjev. V pristanišču bo Occhetto zastopan s petimi delegati, eden pa bo zastopal pozicijfe Natte in Ingraa. V Tovarni velikih motorjev so izvolili dva delegata prve resolucije, en član pa bo zastopal drugi dokument. Komunisti v bolnišniškem sektorju pa so se enakomerno opredelili za vse tri dokumente, ki bodo na pokrajinskem kongresu zastopani vsak s po enim delegatom. Sinoči je bil kongres repenske sekcije, komunisti dolinske občinske sekcije pa se bodo zbrali v nedeljo, ko bo tudi kongres proseško-kontovelske sekcije KPI. V soboto bodo kongresi sekcij Pratolongo, Tomažič, Marije Magdalene, Pescatori in komunistov, ki delajo v železniški upravi.
S. T.
Bakalavreat tudi za sovjetske dijake
Devinski Zavod vedno bolj odprt Vzhodu
Zavod združenega sveta Jadrana postaja vedno konkretnejši most med Furlanijo-Julijsko krajino in vzhodom. Zanimanje v nekaterih vzhodnoevropskih državah za devinsko šolo je vedno večje, sam Zavod pa se je z nekaterimi pobudami na konkreten način približal sosedom. Letošnje šolsko leto so na primer slovesno odprli v Ljubljani, leta 1987 pa so odprli akademsko leto v Budimpešti.
Prav v Budimpešti so stiki že rodili konkretne sadove. Funkcionar madžarskega ministrstva za šolstvo Gabor Boldizsar je tako javil upravnemu svetu Zavoda združenega sveta Jadrana, da nameravajo v nekaterih budimpeštanskih licejih uvesti učne programe, ki jih imajo v Devinu, o namenu pa je poročal Svetu mednarodnega bakalavreata tudi rektor devinskega Zavoda David. B. Sutticliffe. Svoj interes, da bi uvedle program bakalavreata, so izrazile tudi nekatere šole iz Maribora in Ljubljane.
Pomembna novost je novica, ki jo je sovjetski veleposlanik v Rimu Lunkov povedal predsedniku Zavoda Belciju. Sovjetska zveza je namreč pripravljena poslati v Devin nekaj svojih dijakov. O tej perspektivi se bosta Belci in rektor Zavoda razgovarjala med svojim skorajšnjim obiskom v Moskvi. Prav tako naj bi prišli v Devin tudi nekateri romunski dijaki.
Vloga Zavoda združenega sveta Jadrana zadobiva zato vedno večji pomen, hkrati pa se izkazuje, da je bila izbira Devina kot sedeža šole posrečena. Novi odnosi med Zahodom in Vzhodom ter volja po spremembah prihajajo lahko do izraza prav ob meji. Ni naključje na primer, da so na srečanju, ki je bilo novembra v Budimpešti, zunanji ministri iz Italije, Jugoslavija; in Madžarske vključili v svoje razgovore tudi devinsko šolo. Zavod naj bi postal "sredstvo", s katerim bi širili bakalavreat bodisi v Jugoslaviji kot na Madžarskem. Gre seveda za dalekosežne namene, saj noben šolski sistem in noben učni program ni "nevtralen".
Zanimanje za vzhodne države je razvidno tudi v sami šoli. Med dijaki, ki bodo letos zaključili bienij, se jih je približno polovica odločila, da bo svoje zaključne referate posvetila državam, kot so Jugoslavija, Poljska, Bolgarija itd. V referatih bodo dijaki pisali o gospodarskih in razvojnih vprašanjih v omenjenih krajih. Odločitev za takšno temo pa je prav gotovo vzpodbudilo tudi dejstvo, da bodo prihodnji mesec maturanti Zavoda obiskali prav omenjene države in se tako na licu mesta seznanili z nekaterimi tamkajšnjimi problemi. Ena izmed prednosti devinskega Zavoda je namreč tudi ta, da so mu odprta vrata v svet, prav gotovo bolj odprta kot drugim šolam. Med drugim obiskuje Zavod že več dijakov iz nekaterih vzhodnih držav, osebni stiki med mladimi pa so najboljši način medsebojnega spoznavanja. Kot zanimivost bi dodali, da prav omenjeni dijaki pripravljajo v Zavodu večer, na katerem bodo sošolcem in profesorjem prikazali značilnosti krajev, od koder prihajajo.
Vprašanji deželnih svetovalcev KPI
Kakšna usoda železarne in tobačne tovarne
Komunistična svetovalska skupina v deželni skupščini je naslovila na predsednika deželne vlade Adriana Biasut-tija vprašanji, ki zadevata neustreznost razvojne politike v škedenjski železarni in nadaljnji obstoj tržaške tobačne tovarne oziroma njene oddeljene enote na Goriškem.
Svetovalca Poli in Travanut navajata, da namerava menda novo lastništvo podjetja AFT- Altiforni Fonderie Triestine poveriti neki zahodnonem-ški družbi izgradnjo in režijo obrata za proizvodnjo kisika in dušika v Škednju, katerega proizvodna zmogljivost pa bi bila prevelika glede na povpraševanje po izdelkih, ki so sad predelovalnih dejavnosti v železarni. Poli in Travanut naglašata, da prevoz plinov za industrijsko rabo na razdaljah iznad 150 kilometrov ni ekonomičen, predvsem pa, da delujeta v deželnem merilu na tem področju že dve tovarni iz grupe SIAD. Ena je v samem Trstu (39 delovnih moči) in se bavi s polnjenjem plinskih jeklenk, drugo pa so odprli leta 1988 v industrijski coni Aussa-Corno in proizvaja kisik, dušik ter argon, a njena proizvajalna zmogljivost je le delno izkoriščena. To pa pomeni, da bi bilo odprtje še enega podobnega obrata v Škednju nepotrebno, menita Poli in Travanut ter vprašujeta Biasut-tija, po kakšnem ključu ocenjuje Dežela združljivost javnih prispevkov s takšnimi podjetniškimi pobudami.
V drugem vprašanju pa izražajo svetovalci Budin, Luša in Poli zaskrbljenost nad bodočnostjo tobačne' tovarne (Manifatture Tabaccjii) spričo načrta o preustroju državnega monopola, ki ga proučuje zdaj finančno ministrstvo. Minister Formica se je namreč postavil na stališče, da zdajšnji sistem uvoza, proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov, ki je v izključni pristojnosti Države, ne ustreza več logiki ekonomičnosti pa tudi ne moralnim pogledom, zato ga namerava vlada vključiti v režim državnih udeležb in lastne posege omejiti zgolj na pobiranje davka na proizvodnjo.
Poli, Budin in Perla Luša se tedaj sprašujejo, kaj bo s tržaško tobačno tovarno, ki zaposluje 330 uslužbencev in pomeni važno industrijsko stvarnost v pokrajinskem, a skupaj z obratom na Goriškem tudi v širšem merilu.
V nedeljo popoldne v Zgoniku
Uspel koncert Taimsov ob 20-letnici delovanja
V soboto zvečer v gosteh prebeneškega KD Rapotec
Krstni celovečerni koncert gropajskega pevskega zbora
------tržno obvestilo---
KREM01/6
Iz Basla nov doprinos znanosti
Plešavost: novost iz Švice
MILAN — Pred nekaj tedni je povzročila veliko razburjenja neka vest iz švicarskih znanstvenih krogov. Vest je razburila predvsem tiste osebe, ki živijo v strahu, da bi jim lahko izpadli lasje (in v italiji je že več kot sedem milijonov plešcev).
Iz Basla, prestolnice kemije, so namreč sporočili novico, ki je nudila nekaj utehe vsem, ki jim grozi bodočnost v znamenju pleše.
Laboratoriji Labo neke znane multinacionalne družbe so pripravili kozmetični preparat za lokalno uporabo na osnovi 0,84% raztopine Nicotenila, nove snovi proti izpadanju las. Snov so odkili pred kratkim, ima pa prenost v tem, da ne pušča škodljivih stranskih posledic. Ugotovili so le eno nevšečnost: na kraju aplikacije se pojavi rdečica, ki traja približno eno uro.
Snov je testiral profesor Therapy and Performance Research Institute iz Erlan-gena, Fink, ki je zasledil re-generativne učinke snovi pri vseh treh stopnjah fiziološke rasti las.
Ta novi čudež raziskovalcev družbe Labo je že nekaj tednov na voljo v nekaterih italijanskih lekarnah. Ko se je razvedla vest o njem so ga namreč že pričeli izvažati iz Švice v mnoge druge evropske države.
S slavnostnim koncertom v občinski telovadnici v Zgoniku je glasbeni ansambel TAIMS v nedeljo popoldne obeležil 20-letnico svojega uspešnega delovanja.
Bilo je tako, kot smo v naši napovedi prireditve zapisali: lepo, veselo, prijetno in zabavno, tako da se je številno občinstvo - tokrat res tudi zelo veliko mladih - nazabavalo in nasmejalo. Ko smo odhajali iz dvorane, smo slišali samo pohvale, dobre ocene pa tudi želje, da bi skupina še naprej vztrajala, delala in nas razveseljevala s svojo narodno zabavno glasbo.
Program prireditve je bil pa tak: veliko glasbe, ki je takoj prispevala k prijetnemu vzdušju v dvorani, pa še veliko šal in duhovitosti, ki jih je kar na tekočem traku stresal znani slovenski humorist Jaka Šraufciger, in nenazadnje še prav tako duhovit nastop našega čarodeja Vikija, ki je s pomočjo Eve in ob zvokih tirolske glasbe na vse pretege čiral in čaral.
Ansambel TAIMS v sestavi Janez Beličič, Zoran Lupine, Peter Filipčič, Jožko Terčon, Evald Krevatin, Igor Košuta ter pevca Nadja Fabris in Boris Košuta, je zaigral vrsto svojih najuspešnejših skladb, nekaj skladb pa tudi iz repertoarja Avsenikov in Alpskega kvinteta. Člani so bili dobro uigrani, pevci pri »dobrem glasu«, ploskanje in vzpodbujanje občinstva pa je tudi pripomoglo, da je bilo vse še bolj veselo in poskočno.
Posebno točko je imel na nedeljskem koncertu Zoran Lupine, naš svetovni prvak v diatonični harmoniki, ki
je ponovno potrdil (če je to bilo sploh še potrebno), kaj vse se da ha takšno harmoniko zaigrati in iz nje izvabiti, če le to človek zna.
Jaka Šraufciger je imel na prireditvi dvojno vlogo: napovedoval je program, vmes pa stresal svoje šale. Marsikatero je povedal na račun sedanjih razmer v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji. Če se je morda na začetku bal, da ga ljudje ne bodo vedno razumeli, se je motil. Začeli so se smejati, še preden je šalo do konca povedal.
In ko smo ga po koncu večera povprašali, kako se je med nami počutil, kako je spremljal nastop in obletnico TAIMS-a, nam je dejal: »Tako imenitnega občinstva nisem že dolgo imel. Izredno lepo sem se počutil in lahko vaš ansambel samo pohvalim. Odlično so igrali in lepo je, da je tudi med vami narodno zabavna glasba tako priljubljena.«
Pa še vic nam je povedal - to samo za naše bralce. »Moški gre k zdravniku. Gospod zdravnik, zelo veliko sanjam v slovenščini. No, ja, to ni nič hudega, ga je skušal potolažiti zdravnik. To res ne bi bilo nič hudega; skrbi me samo to, da so podnapisi v cirilici.«
Še po končanem koncertu so se morali jubilanti zaustaviti s svojim občinstvom, sprejemati čestitke in dobre želje, ki bodo prav gotovo vzpodbudne tudi za njihovo nadaljnje delovanje.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Križmančič) nastop ansambla TAIMS v Zgoniku.
Pod zanesljivim in energičnim vodstvom Anastazije Purič je gropajski MePZ v soboto zvečer zapel svoj prvi celovečerni koncert. Prireditelj krstnega nastopa je bilo KD Jože Rapotec iz Prebenega, ki je goste iz Gropade prisrčno in navdušeno sprejelo v dvorani srenjske hiše.
Že zaradi skromnejših razsežnosti dvorane je sobotni koncert izzvenel v prijetnem domačem vzdušju. Gropaj-skim pevcem je bilo to v precejšnjo spodbudo, saj je bila to zanje res pomembna priložnost. Doslej so namreč nastopili le s krajšimi koncertnimi sporedi, na raznih proslavah, pevskih revijah in gostovanjih. Skoraj poldru-gourni spored pa nedvomno zahteva svoj trud in požrtvovalnost, za kar gre poleg pevcev pohvaliti predvsem mlado in sposobno dirigentko, ki že peto leto vestno skrbi za čim boljšo kakovostno rast te številne skupine ljubiteljev zborovskega petja.
Glede na sicer nekoliko povprečno glasovno zmogljivost mešanega pevskega zbora Skala je bil koncertni spored zelo zahteven', predvsem v nekaterih pesmih. Napetost in upravičeno tremo pevcev, ki so prvič toliko časa stali pred občinstvom, je bilo ne-
koliko občutiti v kakem težjem prehodu, ob podajanju neobičajnih harmonij. Naravnost presenetljiva pa je bila dinamika izvajanja: pri nekaterih pesmih je res sugestivno prišel do izraza crescendo, od umirjenih tonov do glasne mogočnosti, druge melodije so bile prijetno ritmično razgibane, tako da je bila zborovska interpretacija iz tega zornega kota prav dobra. Krstni nastop MePZ Skala lahko torej pomeni za pevce in dirigentko odlično spodbudo za nadaljnje delo.
Zbor, ki združuje okrog štirideset pevcev, je na sobotnem koncertu v Prebenegu predstavil dovolj bogat in raznolik spored ljudskih in umetnih pesmi in priredb uglednih slovenskih skladateljev, kot so Pahor, Vrabec, Kogoj, Marolt, Žganec, Merku in Vremšak. Posebej gre omeniti dva slovaška ljudska napeva, ki ju je za zbor priredila Anastazija Purič. Neobičajen je bil tudi zaključek koncerta, ki ga je povezoval Aleksander Muži-na, z nabožno Monzovo Regino Coeli in pesmijo Tourdion, ritmično razgibanim francoskim napevom iz 17. stoletja. (dam)
Na sliki (foto Magajna) koncert gropajskega zbora v Prebenegu.
PAPIRNICA - IGRAČE - BOMBONIERE
OPČINE - Narodna ul. 48
llgheri - Pavat
TRST - Ul. Limitanea
PUSTNE MASKE, KOSTUMI IN ŠALE
S sinočnje občinske skupščine v Nabrežini
Razširitev papirnice vzbuja ostre polemike
Na sinočnji seji
Občinski svet odložil
1	•	1 • *VV«1
glasovanje o parkiriščih
Zasedba na Inštitutu za zgodovino še traja
Protest univerzitetnikov ujet v različne »struje«
Devinsko-nabrežinski občinski svet se je sinoči do pozne ure znova ukvarjal z načrtovano razširitvijo štivanske papirnice Cartimavo, ki je bila pred dnevi predmet ostrih političnih polemik med Brezigarjevo upravo in socialistično ter komunistično opozicijo. Načelniki svetovalskih skupin, ki jih je sklical župan, se niso v jutranjih urah utegnili zediniti za enotno stališče o tem kočljivem problemu, kar jim ni uspelo niti zvečer. Po dolgi prekinitvi seje so predstavniki uprave in socialisti oblikovali resolucijo, ki po eni strani odpira pot takojšnji odobritvi urbanističnega načrta, po drugi pa vsebuje vrsto zahtev, da razširitev obrata ne bi negativno vplivala na okolje.
Komunisti so vsekakor včeraj vztrajno zahtevali odložitev razprave, koalicija in socialisti pa niso bili tega mnenja in so formalno zavrnili ta predlog. Naj omenimo, da bo v četrtek na Deželi spet sestanek o tem vprašanju, ki ga je sklical odbornik za industrijo Saro. Na sestanek je odbornik povabil lastnika papirnice, sindikate, tovarniški svet in predstavnike občinske uprave. Za to srečanje vlada veliko pričakovanje, marsikaj pa bo odvisno od
poteka, oziroma od političnega razpleta sinočnje seje.
Na začetku sinočnje občinske seje je župan Brezigar predstavil svetovalcem finančni proračun za tekoče leto, ki ga je kasneje tehnično utemeljil pristojni odbornik Gobbo. Župan je podčrtal, da je uprava izdelala finančne dokumente na osnovi določil državnega finančnega zakona, kar velja tudi za triletni načrt javnih del. Od prihodnjih volitev nas ločijo le še trije meseci, je dejal Brezigar, in bilo bi nepošteno, da bi občinski svet sprejemal odločitve, ki biprbvezovale tudi bodočo skupščino. Županovo proračunsko poročilo je bilo zaradi tega bolj podobno obračunu, »saj devinsko-na-brežinska uprava lahko z mirno vestjo podaja svoje račune za delo, opravljeno v petih letih«. Brezigar je med drugim dejal, da si je občinska uprava zastavila v glavnem dva cilja: utrjevanje sožitja med Italijani in Slovenci ob ohranjevanju in vrednotenju kulturnih značilnosti vseh komponent, ter družbeni in gospodarski razvoj občine. Glasovanje o proračunu in o triletnem razvojnem načrtu bo predvidoma v drugi polovici tega meseca.
S. T.
Na sliki (foto Križmančič); posnetek iz štivanske papirnice
Kot je bilo pričakovati, je načrt za parkirišča, ki bi ga občinski svet moral sprejeti na sinočnji seji, dvignil precej prahu. Zato je občinski svet - še pred zaključkom razprave, ki je trajala do polnoči - na predlog misovskega svetovalca Depola sklenil, da bo o načrtu glasoval prihodnji ponedeljek. Pomislekov je bilo namreč preveč, da bi jih gladko premostili, zato so svetovalci - za tako rešitev so se zavzeli tudi komunisti in trije predstavniki zelenih (različnih list) -sklenili, da bodo vprašanja poglobili na seji pristojne komisije in da bodo prvi del prihodnje seje posvetili repliki odbornika za urbanistiko Cecchinija.
Gre sicer poudariti, da je dejansko prepozno, da bi temeljito spremenili načrt, saj ga je Občina, ki želi prejeti prispevke zakona Tognoli za gradnjo parkirišč, že predstavila ministrstvu za mestna območja. Zato bo mogoče sprejeti le majhne popravke, kot je na primer zahteva, da bi pred začetkom gradnje preučili učinke, ki jih bodo parkirišča in pospešen promet ob njih imeli na okolje (tako so predlagali komunist De Rosa, socialist Perelli in zeleni Ghersina).
Naj na kratko omenimo značilnosti načrta, ki ga je izdelala družba Fiat Impresit. Načrt predvideva deset parkirišč s 6.958 parkirnimi prostori, ki bi skupno stala 127 milijard in 944 milijonov lir (po zakonu Tognoli bi Občina Trst lahko prejela 60 milijard lir). Parkirišča bi bila razmeščena ob glavnih prometnicah, v perifernih mestnih predelih in v bližini velikih kompleksov.
Kot rečeno, pa je na tako zamišljen načrt letelo veliko kritik. Prvi se je oglasil svetovalec KPI De Rosa, ki je s svojim posegom žel veliko odobravanja in dejansko botroval zahtevi po odložitvi glasovanja. De Rosa je kritiziral postopek, s katerim je bil sprejet načrt (s členom za nujnos-tne postopke 140), medtem ko je Občina imela veliko časa na razpolago, preden bi se iztekel rok za predstavitev načrta ministrstvu, po drugi strani pa je kritiziral dejstvo, da načrtovalci niso. vzeli v poštev razsežnosti prometa (v Trstu je 124 tisoč avtomobilov). Največja hiba pričujočega načrta pa je po njegovem dejstvo, da ne "zaustavlja" prometa izven središča, pač pa da ga usmerja v mesto. Na prometnici med Senenim trgom in Trgom Liberta načrtujejo namreč kar štiri parkirišča, ki bodo gotovo "privabila" veliko avtomobilov. De Rosa pa je tudi ugotavljal, da se načrtovalci sploh niso vprašali, ali bo okolje "zdržalo" tako veliko koncentracijo plinov in cementa. Zato je predlagal celo vrsto popravkov.
Svetovalec Zelene alternativne liste Bekar je ugotavljal, da načrtovalci niso poskrbeli za "prevzgojitev" avtomobilistov, medtem ko je tudi za svetovalca Mestne laične in zelene liste Ghersino načrt neustrezen, ker ne predpiostavlja zaprtja mestnega središča za motorni promet in ne jemlje v poštev problem pomanjkanja parkirišč v perifernih mestnih predelih (razen tega, da ga ne spremljajo ukrepi za zmanjšanje zračne in zvočne onesnaženosti). Svetovalec PSI Perelli pa je s svetovalko KPI Anamarijo Kalc predstavil resolucijo za gradnjo parkirišč tudi na Opčinah.
Naj še omenimo, da se je župan Richetti na začetku seje spomnil na žrtve spopadov na Kosovu in da je izrazil upanje, da bodo v Jugoslaviji dosegli sožitje med narodi tudi glede na to, da je Slovenija že ubrala pot demokratizacije.
B. G.
Po dolgem zborovanju, ki je trajalo ves popoldan in del večera, so študentje Inštituta za zgodovino včeraj sklenili, da ne bodo popustili s svojo protestno akcijo in sicer z zasedbo inštituta, ki so ga v zadnjem tednu sami tudi učinkovito upravljali (sinoči so imeli na primer v gosteh predstavnika albanske narodnosti Odbora za zaščito človekovih pravic). Sicer so vzeli na znanje pozitivne rezultate zasedbe (akademski senat je včeraj med drugim odobril namestitev sluge,'kar bo omogočilo tudi popoldansko odprtje inštituta), vendar se z obljubami in izjavami niso zadovoljili.
Pozno zvečer so z veliko večino odobrili resolucijo, s katero so zavzeli tudi stališče do reforme ministra Ruber-tija, kar v bistvu pomeni, da so se vključili v vsedržavno problematiko. Kot smo že poročali, so inštitut zasedli prvotno iz čisto "strukturalnih" razlogov, zasedba pa je nato - kot je včeraj prišlo jasno do izraza - zadobila tudi političen značaj. Med včerajšnjim zborovanjem so številni študentje namreč naglasili, da kontestirajo ves sistem upravljanja Univerze in ne samo Rubertijev zakonski predlog, torej tudi italijanski sistem oblasti nasploh. Zato bodo skušali ponovno sprožiti širšo razpravo med vsemi študenti, da bi ugotovili, ali je še sploh možen množičnejši protest.
Medtem pa študentskih zborovanj, na katerih bi razpravljali o Rubertijevem zakonskem predlogu in o tem, kako predložiti ministru morebitne popravke, ni bilo. Po četrtkovem zborovanju, ki je povzročilo val nezaustavljivih polemik, se študentje niso več sestali ne na posameznih fakultetah, ne na skupnem zborovanju. Medfakultetni odbor, ki je prvi sprožil razpravo o zakonskem predlogu z zborovanjem na filozofski fakulteti, se sicer pripravlja na novo zborovanje (še ni znano, kdaj ga bodo priredili), vendar je zelo malo verjetno, da bi mu uspelo ponovno zbrati tako veliko množico študentov in zediniti različne "struje". Katoliški študentje (cattolici popolari) so mu namreč že izrazili nezaupnico in se odločno ogradili od njega. Z novim ostrim tiskovnim sporočilom, ki smo ga prejeli včeraj, izjavljajo, da medfakultetnemu odboru ne priznavajo več nikakršne "oblasti" in da le-ta v bistvu ne predstavlja več nikogar. Edini referenti ostajajo zanje samo izvoljeni predstavniki študentov, katere vabijo, naj sprožijo akcije v korist avtonomije univerze in za izboljšanje zakonskega osnutka. Glede na to, da morajo študentje pripraviti osnutek statuta Univerze Trst (kot predvideva okvirni zakon, ki vsebuje tudi predlog o avtonomiji), pa izražajo svojo pripravljenost za sodelovanje z vsemi, »katerim so resnično pri srcu problemi univerze«.
Nazadnje pa moramo zabeležiti, da se je skupina 30 tržaških srednješolcev in univerzitetnih študentov udeležila vsedržavne manifestacije, ki je bila v soboto v Rimu ob zaključku Vsedržavne konference o šolstvu. K udeležbi rimske manifestacije, ki so jo priredili srednješolci za reformo srednje šole, a katere so se množično udeležili tudi univerzitetni študentje iz vse Italije, je pozvala ZKMI, kateri pa so se pridružili tudi drugi študentje, ki niso tako odločno politično opredeljeni.
Na pobudo odbornika za ozemeljsko načrtovanje
Pod drobnogledom deželnega odbora načrt o ustanovitvi kraškega parka
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na svoji zadnji seji obravnaval načrte za ustanovitev treh naravnih parkov v naši deželi. Gre za parke v laguni, za park ob reki Stella v pordenonski Pokrajini in za kraški park. O načrtih je poročal deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje Gi-snfranco Carbone.
Naravni parki bodo zajemali nekatera naravna področja, ki so prav gotovo med najznačilnejšimi v FJK. Nekatera izmed njih sodijo prav gotovo med izjemna naravna bogastva v Evropi.
žalost gre za področja, ki so kljub izjemnosti ogrožena in ki jih je treba v najkrajšem času Primerno zaščititi. Carbone je na seji posredoval Vrsto zanimivih podatkov, v kroniki pa se bomo omejili na kraški park.
Park naj bi meril 15.500 hektarjev in bi zaobjemal enajst občin tržaške in goriške pokrajine. f.Ootraj parka so določili osem zaščitenih področji ki imajo največjo naravno vrednost. Kraji, ki P« bodo zaščitili, so Doberdobsko jezero, devin-Čko-nabrežinska obala, območje od Barkovelj do “Oveda, dolina pri Briščikih, kraški obmejni pas, v®itia, Globojner in Drašca, Dolina Glinščice in 'molica Miramara.
Omenjena območja so prav gotovo vsestran-ko znamenita, ne gre pa podcenjevati širše kraš-- stvarnosti. Kot je dejal sam odbornik Carbo-Pe, so izvedli na tržaškem delu Krasa veliko po-egov. Ni treba posebej omenjati številne grad-
nje, od cest pa do urbanizacije, ki so usodno zaznamovala dragoceno naravo. Carbone je sicer naglasil, da so bila dela posledica tega, da ima Trst majhno zaledje, potreboval pa je vrsto struktur, ki bi mu omogočale razvoj. Izjava bi lahko bila povod za obširno polemiko, saj je vrsta kritik na račun raznih uprav in upraviteljev utemeljena. Priznati je na primer treba, da so dela marsikdaj potekala brez globalnih načrtov in da so s popravki načrte prilagojevali potrebam, posledice so iste in enako škodjjive.
Carbone je na sestanku deželfrega odbora med drugim povedal tudi, da so v teku priprave na sicer že tolikokrat obljubljeno konferenco o teritoriju tržaške pokrajine. Prav gotovo bo to priložnost za polemike, saj se povzročene škode ne da več v celoti popraviti. Naravni park pa bi vsekakor po zamisli deželne uprave bil korak v to smer, saj bi pripomogel, da se ohranijo vsaj tisti predeli, ki jih nismo še zazidali in ki so zaradi svojih naravnih značilnosti izjemno dragoceni. Z ustanovitvijo naravnega parka na Krasu pa bi morda le uredili nekatera področja, ki so danes zapuščena, ali pa izrazito ogrožena.
Vsekakor bo pred ustanovitvijo parka potrebna široka in poglobljena razprava o vseh aspektih tega načrta (že v teku je na primer polemika o tem, kdo naj bi park upravljal), saj park ni nekaj abstraktnega in odmaknjenega. Bistvo so tudi (morda predvsem) ljudje.
Mlada Romunka izdihnila takoj po sprejemu v Burlo
V otroški bolnišnici Burlo Garofolo je včeraj okrog poldne umrla 15-letna Cristina Eremia, mlada Romunka iz Bukarešte, za katero se je zavzel italijansko-romunski solidarnostni odbor iz Trsta, ki je v sodelovanju z italijansko ambasado v Bukarešti in Rumenim križem iz Ancone organiziral njen prevoz v naše mesto. Dekletce je bilo že od aprila lani v bolnišnici v Bukarešti, kjer so ji skušali zdraviti bolno srce in ledvice. Cristina je potrebovala posebna zdravila in nege tudi zato, ker je bila — tako po teži kot višini — nedorasla svojim letom. Toda teh zdravil in specializiranih naprav v Bukarešti ni bilo in njeno stanje se je v preteklem tedno zelo poslabšalo, tako da je italijanska ambasada v Bukarešti telefonirala tržaškemu odboru, naj ji skuša pomagati.
Predstavniki odbora so prejeli poziv v petek popoldne in že drugi dan ob petih zjutraj je proti Bukarešti odpotoval rešilec anconskega Rumenega križa, v katerem je bila tudi naprava za hemodializo. Z njim sta se odpeljala dva zdravstvena delavca iz Ancone in tržaški zdravnik Marino Ando-lina. V nedeljo okrog 15. uro so prispeli v Bukarešto, naložili na voz Cristino in njeno mater, ter se nemudoma obrnili proti Trstu, kamor so prišli včeraj nekaj pred poldne. Žal je bila vsa'akcija neuspešna, saj so pri Cristini že med potjo
kljub strokovni negi zdravnika Andoline — nastopile hude možganske komplikacije in epileptični krči. Cristina je izdihnila dvajset minut po sprejemu v bolnišnico. Odbor sesedaj ukvarja z organizacijo prevoza trupla.
Cristinina mati, ki je vdova in ima še tri otroke, se bo verjetno vrnila z rešilcem, v katerem bodo prepeljali v domovino tudi nekega romunskega zdravnika, ki se je zdravil na kardiološkem oddelku.
V nedeljo zjutraj na Trgu Riborgo
Skupina prof. Pahorja manifestirala
jkupina Slovencev in Slovenk, je v ftia-f ° ziutraj priredila v središču mesta » nifestacijo, da bi opozorila na nevzdr-sk® zainude pri izvajanju zaščite sloven-Ust narodnos,;ne skupnosti, kot jo določa vs ?Ya'. ter protestirala proti omejevalni tem v * črnega zaščitnega osnutka. Po-tti t je kvestor prepovedal, da bi bila festI,stacPa na Tr9u Unita, so se mani-zbr®,ntl s Pr°f' Samom Pahorjem na čelu itgijj na Trgu Riborgo ob Korzu Italia z tj, tansk° in slovensko zastavo ter s o^rentom proti Maccanicovemu
ka^Iani£č?taciia j6 ob diskretni ampak še p množični prisotnosti sil javnega reda rabiiy a- povsem mirno in omikano. Ka-dva erji 80 morali nastopiti šele, ko sta stra mlada pripadnika neofašistične vokac'^ s^U8a^a izvesti ze običajno pro-
(foto Križmančič): slovenski miestanti na Korzu Italia.
Na manifestacijo v Rim tudi delavci iz naših krajev
Na vsedržavni manifestaciji v podporo sindikalnih pravic v malih podjetjih, ki bo 24. februarja v rimski Športni palači, bodo sodelovali tudi predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL iz Trsta oziroma vse Furlanije-Julijske krajine, spremljalo pa jih bo dvesto delavcev. V naši deželi sloni proizvodno-predelovalni aparat pretežno na manjših in celo zelo majhnih, v glavnem obrtnih podjetjih; ta zaposlujejo vsega skupaj kakšnih 40.000 delovnih moči, ki pa so po večini sindikalno nezaščitene. V Rimu bodo sindikalisti zahtevali od vlade in parlamenta pospešitev postopka za odobritev zakonskih predlogov, ki predvidevajo tako zaščito in pod katerimi je že več kot milijon podpisov. Predlogi zadevajo med drugim ureditev problema odpustov v podjetjih, ki ne izvajajo določil iz zakonov 300/70 in 604/66, in uveljavitev posebnih kazni za delodajalce, ki ne bi izplačevali uslužbencem sporazumno dogovorjenih prejemkov.
Javen protest preprodajalcev tekočih goriv
Kdor je želel včeraj nabaviti večjo količino kurilnega olja, kerozina ali utekočinjenega plina za gospodinjsko oziroma industrijsko rabo, je ostal z dolgim nosom. Vseh sedem tržaških tvrdk, ki prodajajo gorivo na debelo, je namreč z napovedano zaporo protestiralo proti fiskalizaciji pocenitve plinskega olja oziroma proti okoliščini, da jim vlada še zmerom ne dodeli višje marže, ki znaša zdaj komaj 43 lir pri litru nafte, torej prav toliko kot leta 1982. Ne samo, protest, ki se uokvirja v vsedržavno akcijo, se bo danes nadaljeval (morda pa še jutri) in grosisti bodo uprizorili tudi demonstracijo: dopoldne bodo pri bivši rafineriji Aguila sedli na kamione, z njimi prevozili mestno središče in se ustavili pred Prefekturo na Trgu Unita.
-J- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Teofilo Švagelj
(Milko)
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči nečaka Krešo in Stanko, sestrična Silvija in ostalo sorodstvo.
Trst, 6. februarja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marie Krmac por. Samec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 6. februarja 1990
Starši, vzgojiteljici in osebje vrtca v Dijaškem domu sočustvujejo z Vero Kosovel - Scarcia ob izgubi dragega očeta.
Glasba in prikaz diapozitivov na prijetnem večeru v Rovtah
KD Rovte-Kolonkovec je pripravilo v soboto svojim članom večer, ki je bil številnim udeležencem (na sliki - foto Magajna) zelo všeč. Štirje člani fotokrož-ka Trst 80 so namreč prikazali niz barvnih diapozitivov, nekaj s posnetki iz Slovenije, drage iz naših krajev, ki so prikazovali na primer razne naše domačije, zaselke in vasi in za konec tudi nekaj živali.
Prikaz diapozitivov je spremljalo s svojim igranjem na_tamburice osem članov tamburaškega ansambla iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Glasba je tako lepo in smiselno dopolnjevala to, kar so želele fotografije pokazati in povedati. Po prikazu diapozitivov je skupina še dobro uro s svojo glasbo zabavala udeležence, ki so se v društvu zadržali ob kozarčku vina in v prijetnem razgovora.
Goste je pozdravila in spored napovedala tajnica domačega društva Jolanda Gustinčič. Sobotni večer je bil prispevek KD Rovte-Kolonkovec k letošnjim proslavam Dneva slovenske kulture, (ni)
V škedenjskem KD Ivan Grbec predavanje o Rimljanih in Trstu
KD Ivan Grbec iz Skednja je priredilo v soboto zvečer predavanje z diapozitivi na temo »Rimljani in Trst«. Predavateljica je bila tokrat mlada tržaška arheologinja Katja Kjuder, ki je na preprost in vsem razumljiv način predstavila to zgodovinsko tematiko. Diapozitivi so spremljali njeno podajanje, ki je bilo tako še bolj privlačno in zanimivo. Predavateljica je v glavnem ponovila snov, ki jo je preteklega meseca novembra že predstavila občinstvu v Slovenskem klubu.
Udeleženci so bili s predavanjem zelo zadovoljni; na koncu so postavili Kjud-rovi še razna vprašanja. Predavateljico je na začetku predstavila in se ji ob koncu tudi zahvalila predsednica KD Ivan Grbec Devana Černič, (ni)
(Foto Magajna)
Lidiji Sancin v spomin
Zadnji dan januarja nas je iznenadi-la novica v Primorskem dnevniku, da je nehalo biti srce požrtvovalne in zavedne učiteljice Lidije iz Skednja.
Zadnje čase je bila res bolehna. Nekaj mesecev je preživela v domu onemoglih, vendar nismo pričakovali, da nas bo tako kmalu zapustila. Lidija se je rodila v Skednju, 7. februarja 1902, torej bi prav te dni praznovala 88 let. S poučevanjem na slovenskih šolah je začela leta 1946. Več let. je poučevala v Dolini, eno leto pri Domju, enajst let v Boljuncu in končno od 1962 do 1967 v Ricmanjih. Tu je bila upokojena.
Kolegom bo ostala v spominu radi njenega lepega značaja: bila je odprta, nasmejana, vestna in dobra tako kolegica kot učiteljica. Osebne stiske ni nikoli zvračala na sočloveka. Če so bile na šoli težave in je bilo morda kako trenje, je drugo jutro prinesla sladico, ki jo je doma spekla po receptu svoje matere, škedenjske krušarce.
Niti njeni učenci je ne bodo pozabili, saj je s ponosom sprejela povabilo na večerjo svojih prvih učencev v Dolini, ko so ti praznovali 50-letnico rojstva. Njena vedrina, globoka kultura in prijetna zunanjost so povezovale ljudi obeh narodnosti.
Da je bila priljubljena, je pričal tudi njen pogreb, saj jo je ves Skedenj pospremil k večnemu počitku.
Kolegice
gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Nocoj ob 20. uri bo v gledališču Verdi na sporedu šesta ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red E). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi, G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco.
ROSSETTI
Jutri, 7. t. m., ob 19. uri (red premiere) bo Teatro Stabile iz Turina predstavil 0'Neillovo delo STRANO INTERLU-DIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 16. in 18. uri bo tržaško gledališče Teatro stabile v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost predvajalo video UOMBRA Dl DUBBIO v režiji A.Hitchcoocka in UN TRAM CHIAMA-TO DESIDERIO v režiji E. Kazana. Vstop prost.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Danes, 6. t. m., ob 10.00 bo na sporedu ponovitev igre za otroke LINVERNO DEL PETTIROSSO (Taščica sredi zime). Režija Francesco Macedonio.
Predstava, ki je vključena v ciklus "V gledališče z družbo", bo na sporedu ves teden ob 10. uri, namenjena pa je šolam.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili MADRIGALISTI iz Prage.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri, v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert za violino in harfo. Nastopata IGOR KURET - violina in FRANCESCA FRIGOT-TO - harfa. Na sporedu: Corelli, Vivaldi, Donizetti. Vabljeni!
Naš bas
WALTER KOVAČIČ
raznoval 40 let.
a bi zdrav in vesel še dolgo let >el v krogu svoje družine in prijate-iev mu želi
Tržaški oktet
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
Tetovirana roža
Režija MARIO URŠIČ
PONOVITVI:
jutri, 7. februarja, ob 16. uri
-	Abonma red H
v četrtek, 8. februarja, ob 16.uri
-	Abonma red I
SEKCIJA KPI OBČINE DOLINA vabi danes, 6. februarja, ob 20. uri v malo dvorano gledališča France Prešeren v Boljuncu
na javno predavanje z naslovom:
»ZKS NA PRAGU PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V SR SLOVENIJI«
Predaval bo član CK ZKS -Stranka demokratične prenove -
Lev Kreft.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L’-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ultima fermata a Brooklyn, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Voglia di godere, porn., □ □
NAZIONALE IV - 17.30, 22.15 Santa Sangre, r. Alejandro Jodorowsky, □□
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Pa-cino, Ellen Barkin, □
MIGNON - 16.30, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□
EDEN - 15.30, 22.00 Stimulator, eccitazi-oni bestiali, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Ritorno al futu-
ro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
LUMIERE - 17.00, 22.00 Arancia mecca-nica.
ALCIONE - 17.45, 21.45 II cuoco, il lad-ro, sua moglie e 1'amante, r. Peter Greenaway.
RADIO - 15.30, 21.30 II vizio preferito di mia moglie, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK.
V	občinski galeriji v Miljah na Trgu republike 2 razstavlja slikar DANTE PISANI.
V	konferenčni dvorani v Miljah, na Trgu republike 2, bodo 9. februarja predvajali video o slikarjevem ustvarjanju in delu..
V	galeriji Bassanese na Trgu Giotti 8 je na ogled fotografska razstava SERGIA SCABARJA.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja dela do 15. februarja slikarka RENATA PINAGLIA BERTOG-LIO.
V	Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA 'SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V petek, 9. t. m., ob 20. uri odprtje razstave silk, risb in grafik IVANA ROBA, ki ga bo predstavil Marko Vuk. Na večeru sodelujeta s klavirskima točkama Katja Granier in Ivan Milič. Vabljeni!
V	galeriji C.P.A. - Centro Piccola Arte, Ul. Bernini 4 razstavlja do 15. t. m. svoja dela slikarka FULVIA FERMO.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
MARIJ ČUK
LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI
Režija: Jože Babič V nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 6. februarja 1990
LJUBO
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 9.58 - Luna vzide ob 13.25 in zatone ob 5.13.
Jutri, SREDA, 7. februarja 1990
RIHARD
PLIMOVANJE DANES: ob 1.09 najnižja -1 cm, ob 6.42 najvišja 35 cm, ob 13.52 najnižja -55 cm, ob 20.46 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
6.2	stopinje, zračni tlak 1035,2 mb raste, brezvetrje, vlaga 95-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja
9.3	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mattia Rotta, Francesco Acone, Roberto Guadagnino, Stefane Spinelli, Noemi Marturano.
UMRLI SO: 76-letna Gisella Ušaj por. Gironda, 59-letna Maria lenco por. Ludvik, 84-letni Giuseppe Anelli, 61-letni Bartolomeo Valentič, 61-letni Silvano Rossetti, 45-letni Giampaolo Ricatti, 75-letni Galliano Cattaruzzi, 101-letni Cesa-re Lippi, 67-letni Erminio Cataldi, 76-let-ni Marcello Paoli, 88-letni Raffaele Bruni, 79-letni Arrigo Zacutti, 76-letna Ersi-lia Carmeli vd. Ria, 72-letni Gaetano Chendi, 65-letni Dario Bralni, 38-letna Elena Černe, 77-letni Ennio Larese, 68-letna Antonia Vogliacco, 76-letna Ermi-nia Travia vd. Trisolini, 76-letni Vittorio Scuka, 69-letni Rodolfo Feresin, 86-letna Maria Bassanese vd. Bacci, 65-letna Bruna Santini, 81-letna Narcisa Zidarich vd. Parenzan, 72-letni Felice Stivanin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote,
10. februarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
KD F. Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz, operno predstavo, ogled Cankarjevega doma in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah - tel. 232114.
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja PREŠERNOVO PROSLAVO jutri, 7. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20. Program obsega: govor - Jože Babič, lastne pesmi recitira - Aleksij Pregare, solo petje - Aleksandra Pertot in Giulia-no Pelizon, pri klavirju dr. Gojmir Demšar. Vabljeni!
Narodna in študinska knjižnica v Trstu — Ciklus otroške urice v NŠK -ČRTA, PIKA, KROG IN NOS - ŠE VPRAŠAJ - IN BOŽO KOS. Prijetno urico bomo preživeli skupaj z ilustratorjem in urednikom Cicibana v četrtek, 8. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11 vabi danes, 6. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer
SEVERNI ROB V SLOVENSKI POEZIJI IN STVARNOSTI
Srečanje s koroškimi ustvarjalci
MAJO HADERLAP, CVEKTO LI-PUŠ in FABJANOM HAFNERJEM
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja TRADICIONALNO DRUŽABNO VEČERJO v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici. Zabavali vas bodo Veseli godci iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja.
KD Kraški dom vabi vse, ki bi želele izdelati nošo ali urediti staro, da se v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 zglasijo v Kulturnem domu na Colu. Uvodno srečanje bosta vodili Marta Košuta in Nadja Kriščak, ki bosta na razpolago za morebitne nasvete.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta v petek, 9. feburarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani Igo Gruden REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, diskusija, raz-rešnica, volitve in razno. Vabljeni!
Sekcija KPI občine Dolina vabi na IZREDNI SEKCIJSKI KONGRES, ki bo v nedeljo, 11. t. m., ob 9. uri v centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Pustni odbor občine Dolina vabi vse tiste, ki se mislijo udeležiti sprevoda na SESTANEK, ki bo danes, 6. t. m., ob 20.30 v taverni v Boljuncu.
__________mali oglasi_______________
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri. RADA šivam in opravljam vsa gospodinjska dela, zato si želim dobiti primerno delo. Tel. (003866) 81100. ANDREJ FERFOLJA je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Gostom nudi vino ter suho in svežo jed lastne proizvodnje.
OSMICO je v Zgoniku odprl Mario Milič. Toči belo vino in teran.
GEOLOŠKI inženir, v Italiji za spoznavanje italijanskega jezika, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 43007.
23-LETNI ELEKTRONSKI tehnik z opravljenim vojaškim rokom išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 229373 zjutraj.
PRODAM fiat 126 bis, letnik '88, bele barve. Tel. 226752.
PRODAM lancio delta 1300, letnik '84, po ugodni ceni. Tel. na št. 200605/200371.
PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355 po 20. uri.
PRODAM majhno stanovanje blizu bolnišnice Burlo: kuhinja, spalnica in kopalnica. Tel. 774434.
PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic , letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za 7.000.000 lir. Tel. 299622 v večernih urah od 18.30 do 20. ure.
PRODAM stanovanje v Ul. Capodistria.
Tel. 911578 ob uri kosila in večerje. PRODAM domač teran. Tel. na št.
(003865) 65693 po 20. uri.
19-LETNO dekle s končano šolo za ta-petnika in dveletno prakso išče katerikoli resno zaposlitev na Goriškem ali Tržaškem. Tel. (003865) 31846 ali (040) 228582.
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali varuška. Tel. (003865) 65693. IŠČEM univerzitetnega študenta, pripravljenega dajati lekcije srednješolcu. Tel. 829963.
PRILOŽNOST: fiat 1300 mirafiori, letnik '76, nove gume, nov motor, avtoradio, komaj opravljena revizija, prodam za 1.100.000 lir. Tel. na št. 225590 v večernih urad.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v pritličnih prostorih. NATAKAR išče kakršnokoli zaposlitev, najraje pomoč v gostinstvu, dvakrat/trikrat tedensko. Tel. (003867) 73977.
35-LETNA gospa išče delo ob sobotah na Opčinah in okolici. Tel. (003866) 772207.
PRIZNANA firma nudi zainteresiranim v Jugoslaviji, zaposlenost z izredno dobrim zaslužkom. Tel. na št. (040) 299012.
šolske vesti
Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje v 1. razred za šolsko leto 1990/91. Otroci so lahko v šoli do 16. ure. Preskrbljeni so s kosilom in popoldanskim poukom. Vse informacije dobite v šoli od 8. do 16. ure, tel. 812214.
V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo.
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990.
menjalnica			5. 2. 1990	
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI 1	MIT.AN	TRST	TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1246,250 1235,—	Japonski jen 		8,554	8,400
Nemška marka .		 742,100 740,—	Švicarski frank		832,490	834.--
Francoski frank		 218,550 217.—	Avstrijski šiling		105,345	104,800
Holandski florint ... 658,010 656.—		Norveška krona		192,130	190.—
Belgijski frank	.....	35,512	35,100	Švedska krona		208,500	203.—
Funt šterling ..		 2106,350 2075 —	Portugalski eskudo .	8,429	8.—
Irski šterling ..		 1968,900 1940,—	Španska peseta 		11,493	11.—
Danska krona .		 192,149 190,—	Avstralski dolar		951,700	900.—
Grška drahma .	......	7,900	7,500	Jugoslov. dinar 		—	100 —
Kanadski dolar		 1046,300 1020.—	ECU			1514,200	:	
				
Na Radiu Trst A od ponedeljka do petka
Kaj vse je v Mladem valu
Pred nedavnim so bili na Radiu Trst A nastavljeni trije mladi in talentirani Programisti. Nekaj časa so si seveda nabirali izkušnje in se naposled odlo-iili, da poskrbijo za mlada ušesa.
Močni konkurenci so iztrgali kar zajeten večerni pas in predali etru novo oddajo: Mladi val. Rubrike se vrstijo od 17.30 do 19. ure vsak dan od ponedeljka do petka. Poskrbeli so, da bo Program zajemal nekaj za vsakogar, vse pa so posladkali z glasbo.
Ob ponedeljkih je, recimo, na sporedu Hit-Parade, tej sledi rubrika S telefonom pri... Maja se navadno poveže z nekom, ki prikaže zanimivost zadnjega week-enda. Spet je na sporedu glasba, in sicer narodno-zabavna iz rubrike Harmonika zapoj, za katero skrbi Marija. Ob ponedeljkih imajo svoj kotiček tudi dijaki tržaških šol, ki se oglašajo prav v rubriki Tržaška dijaška tribuna. Ob torkih je poleg rubrike Top 10, ki jo pripravlja Andro, na vrsti intervju z glasbenimi ustvarjalci v rubriki Domača delavnica, aktualne dogodke pa obravnava rubrika Tema tedna. Glasba iz bližnje preteklosti (beri revival) služi kot podlaga sredi. Navadno je v studiu Gost tedna, za zabavo pa poskrbi duo Kobal-Verč s svojim kabaretom. Ob četrtkih se oglašajo dijaki iz Gorice in tožijo nad svojo usodo (oz. se veselijo) ob zvokih priljubljenih slovenskih popevk. (Rubriki sta namreč Goriška dijaška tribuna in Ostani z nami). S studiom se
poveže tudi slovenski novinar, da poslušalcem posreduje Zadnjo novico.
Različne dni v tednu so si razdelili zunanji sodelavci s svojimi prispevki. Igor Škamperle pripravlja za torek Pesem vetra-, Erik Dolhar pripoveduje ob sredah o potovanju po Avstraliji, ob četrtkih pa je na vrsti Zorko Pelikan z rubriko Moja srečanja z umetnostjo. Teden se za Mladi val zaključi ob petkih s programom Full-Kontakt-Kviz, za katerega skrbi Andro. Tu se vrstijo kvizi (z nagradami), skeči in pogovori.
Omenili (in podčrtali) bi tudi rubriko Novi talenti, to je vabilo komurkoli, ki misli, da je umetniško nadarjen (se pravi, da poje, pesnikuje ali igra). Ta »kdorkoli« naj se le opogumi in pošlje kaseto (oz. zapis) na naslov: Novi talenti, RAI Radio Trst A, ul. Fabio Severe 7, 34133 Trst. Posnetke bodo predvajali (oz. prebrali) v omenjeni rubrike, najboljši mesečni prispevek pa bo bogato nagrajen. Kdo ve, da ne bo neki »kdorkoli« postal »nekdo«?
Vse to je Mladi val. Imena treh »inovatorjev« so bila že omenjena, za oboževalce (oboževalke) pa naj imenom dodamo še očetovstvo. To so: Marija Brecelj, Maja Lapornik in Andro Merku. Do konca meseca marca pa ekipi pomaga še Martina Repinc.
P.S.: Vsi trije zagotavljajo, da so nove (nore) ideje s strani (mlajših) poslušalcev še kako dobrodošle!
MARTINA REPINC
Uspeh Hobotnice v Bolgariji
Večdelna nadaljevanka Hobotnica,katere producent je bila italijanska državna televizija, je v svetu doživela res enkraten uspeh, saj so jo uspeli prodati v mnoge evropske države in celo preko ocena. Slave je bil seveda deležen tudi protagonist Michele Pla-cido.
Bolgarska televizija je lani kar dvakrat - in obakrat z velikim uspehom -predvajala Hobotnico 1. V kratkem namerava poslati v eter Hobotnico 2, kar gledalci očitno nestrpno pričakujejo, kot dokazuje včerajšnji dogodek. Ena od osrednjih knjigarn v Sofiji je namreč prejela prevod scenarija in takoj se je pred trgovino ustvarila dolga vrsta pretežno mladih kupcev.
Bolgarski oboževalci Michela Placi-da so kljub nespomladanski temperaturi (bilo je približno pet stopinj pod ničlo) mirno čakali, da so prišli do pulta, ki so ga zaradi navala ljudi postavili kar pred trgovino in na katerem je bilo razstavljenih na stotine prevodov Florestanove Hobotnice. Cena izvoda je znašala približno 1500 lir, skoraj vsi kupci pa so si nabavili več izvodov »tudi za prijatelje in za tiste, ki si zaradi službe niso mogli dovoliti dolgega čakanja pred trgovino«.
Po lanskem prvem predvajanju Hobotnice 1 so se nemalokrat dogajali kar zabavni prizori. Če so na ulici srečali Italijana, so ga domačini pogosto vprašali po komisarju Cattaniju.
Razstava o najstarejši obrti na svetu
Beneške kurtizane - naslov je sicer zgovoren, a daje samo slutiti pravo vsebino razstave, ki so jo ob koncu preteklega tedna odprli v beneškem Zimskem kazinu na Pobudo Občine. Pri postavitvi je sodelovala številna skupina uglednih zgodovinarjev, ki so poskrbeli, da je pregled šestih stoletij prostitucije v Benetkah čim popolnejši. Vstop je dovoljen vsem (razstava ima namreč na razpolago poseben vhod), vstopnina je neobičajno skromna - le 5000 lir, razstava pa karseda obsežna, saj so na njej razstavljene slike znanih avtorjev (od Tintoretta do Longhija), dokumenti celo iz 13. stoletja, risbe - nekatere nas lahko upravičeno spravijo v zadrego - iz 18. stoletja, knjige o tej najsta-
rejši obrti in njenih svečenicah, ceniki, zapisniki obsodb in najrazličnejši predmeti, od primitivnih preservativov do spodnjih hlač z neobičajnimi odprtinami.
Beneške kurtizane so predstavljale mit, ki je skozi stoletja privabljal potnike iz tujine. Bile so to izobražene in razgledane dame, pogosto prijateljice ali zaščitnice umetnikov, tudi same pesnice ali glasbenice, nemalokrat modeli uglednim slikarjem. Oblasti v Benetkah pravzaprav nikoli niso prepovedale prostitucije, poskušale so le omejevati javno prodajanje ljubezni. Prve javne hiše, ki so bile le na pol javne, segajo v 14. stoletje. Bile so last plemičev in v njih so se zbirale dame, da so opravljale svoj poklic.
Flamenko Antonia Gadesa za italijansko občinstvo
Prav v teh dneh nastopa v Italiji Ballet Antonio Gades, skupina najbolj privlačnega španskega koreografa in vrhunskega plesalca flamenka. Po Car-men, Bodas de sangre in El amor brujo - postavitve, ki so doživele tudi filmsko verzijo z režiserjem Carlosa Saure - predstavlja Gades tokrat koreografijo Fuego, spet na glasbo španskega skladatelja Manuela de Falle iz opere El amor brujo. Po Bariju bo skupina obiskala še Bologno (od 7. do 11. 2.), Modeno (13. in 14. 2.) in končno Milan (od 1. do 4. 3.). Čeprav je snemal nekaj filmov, Gadeij zagotavlja, da mu je najbolj pri srcu gledališče. V flamenku vidi obliko samomora, napovedane smrti, ko je plesalec podobenm toreru in flamenko včasih smrtnemu plesu koride, ki jima so skupne tragičnost življenja, obrednost in ponavljanje vedno enakih gest. Oblačenje torera ima v sebi nekaj magičnega, kot ima pripravljanje umetnika, ki bo stopil na oder. Vse skupaj pa prinaša tudi sporočilo o revnem španskem ljudstvu, ki je moralo plesati na trgih in v krčmah, da je zabavalo buržoazijo. Tako je flamenko kot del kulture postal poceni zabava, a v zapateadu plesalec kot v nekakšenm klicu po svobodi kljub vsemu ponosno dvigne glavo.
H* 1 * * * 5
II it
današnji televizijski in radijski sporedi
v

	
!- '£ ...............................
a:
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattin;
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Occhio al bi glietto
14.10	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanska kronika
15.30	Italijanske dežele
16.00	SP v smučanju: mošk veleslalom (iz Courma yeura)
16.15	Mladinska oddaja: Big
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop pia?
19.40	Almanah, vreme ir dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.30	Variete: Biberon
22.25	Dnevnik
22.45	Glasbena oddaja: Le li riche da camera di Giu seppe Verdi
24.00	Dnevnik in vreme
0-25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
°'45 Otroški laboratorij Lampedusa
^ RAI 2_________________
7.00	Variete: Patatrac, nato risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaja angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e, vmes (11.50) moški veleslalom
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igra: Lamore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Cuore e batticuore
16.30	Videomusic
17.00	Kratke vesti
17.10	Rubrika: Tutto sul Due
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: Gli inesorabili (vestern, ZDA 1960, r. John Huston, i. Burt Lancaster, Audrey Hepburn)
22.40	Dnevnik in dosje
23.40	Dnevnik in horoskop
24.00	Film: II mago della pioggia (kom., ZDA 1956, r. Joseph Anthony, i. Burt Lancaster, Katha-rine Hepburn)
RAI3______________
10.15	Hpja (iz Bertinora)
10.45	Šport: Ice Mountain Bike, rokomet Cividin-Forst Bressanone, hokej na travi
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Fisica e senso co-mune, Chimica in labo-ratorio, Veleggiando sotto costa, Andiamo in montagna
14.00	Deželne vesti
14.30	Videosport: teniški turnir ATP
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo (vodita Gigi Grillo in Claudio Pasanisi)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di pili
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Telefone giallo - LTncredibile caso di Daniel Giner (vodi Corrado Augias}
22.00	Dnevnik - nocoj
22.05	Telefono giallo (2. del)
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Teniški turnir ATP (posnetki iz Milana)
TV Ljubljana 1
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Ko se korenin zavemo - Velika zmaga,
10.30	Lonček kuhaj -Pečena riba v foliji,
10.40	Nagelj s pesnikovega groba
11.10	Mozaik. Oddaja o športu: Sedma steza (pon.)
11.25	Video srani
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.50	Mozaik. Ko se korenin
zavemo: Velika zmaga
17.55	Ex libris: Gledališče -Jurij Souček
19.10	Risanka
19.20	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Odmevi
v temi (J. Wambaugh, r. Glenn Jordan, i. Peter Coyote, Stockard Chan-ning, 1. del)
21.00	Glasbena oddaja: Ženska pod zvezdami
22.20	Dnevnik
22.35	Vremenska napoved
22.40	Video strani
TV Koper____________
13.45	Nogomet - argentinsko prvenstvo
15.30	Nočni boks (pon.)
16.15	Oddaja o športu: Juke Box
16.45	Košarka NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Oddaja o športu: Juke Box
20.30	Nočni boks - posebna oddaja
21.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
22.15	TVD Novice
22.25	Rubrika: Obiettivo Sci
23.25	Rubrika: Eurogolf
0.25 Nogomet - špansko prvenstvo
TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
18.10	Svet športa
19.00	Naša pesem '88
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Umetniški večer: film Samuel Beckett - sence, portret in premiera (dok., VB, r. T. Powell)
C
CANALE 5
7.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love
1 n Boat
u-30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle coppie '80 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 iR Cerco e offro
00 Zdravniški pregled j,'80 CanaleSzavas
00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 2q0 Tra moglie e marito
5 Variete: Striscia la noti-
20 '3
5 Film: Oggi ho vinto an-ch'io (dram., It. 1989, r. Lodovico Gašperini, i. Barbara De Rossi, Franco
22	Nero)
0 Dosje konec stoletja:
23	, Storie di cuore
5 Variete: Maurizio Co-
1 Os stanzo Show
Variete: Striscia la noti-
1.2s z'a(Pon-)
Nanizanki: Lou Grant -Atterraggio di fortuna,
2.20	Bonanza
	RETE 4		ITALIA 1
8.00	Nan.: II Virginiano - Una donna di legge
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Una vista guasi perfetta
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Occasione mancata
20.30	Film: Non disturbate (kom., ZDA 1965, r. Ralph Levy, i. Doris Day, Rod Taylor, Hernione Badde-ley)
22.30	Variete: Holiday On Ice
0.30 Dokumentarec: Conti-
nentPin fiamme (It. 1955, r. C. Rivelli)
2.30	Nanizanka: Dragnet - Il giocatore d'azzardo
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Fantozzi (kom., It. 1975, r. Luciano Salce, i. Paolo Villaggio)
22.30	Nanizanka: I-Taliani
23.00	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
23.10	Šport: Settimana gol 0.20 Nanizanki: Crime Story,
1.20	Gli intoccabili
ODEON
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
15.00	Nadaljevanke: Avenida Paulista, 16.00 Pasiones,
17.00	Mariana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	Film: Lmferno di cristal-
lo (dram., ZDA 1974, r. John Guillermin, i. Paul Nevvman, Steve McOue-en, Faye Dunaway)
23.00	Film: La ragazza di Manila (dram., r. Bobby Sua-rez, i. Juha Kant)
10.15	Nanizanka: il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.20	Aktualno: Ženska TV
11.55	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Courma-yeurja)
13.30	Dnevnik in šport
14.30	Clipclip
15.00	Risanka: Snack, nato nanizanka Segni particola-ri - genio
16.00	Film:	LTmplacabile
(pust., ZDA 1977, r. Lee
. H. Katzin, i. Will Sam-pson)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Igre in kvizi: La coppia del mondo
21.30	Mednarodni prenosi
22.20	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Shaft, per la polizia e solo Lincidente morta-le n. 27 (krim., ZDA 1972, r. H. Harris, i. Tony Cur-tis, Richard Roundtree)
TELEFRIULI____________
11.30	Dražba
12.00	Nanizanka: Boys and Girls
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.00	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Diciott'-anni, Versilia 1966, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Šport in šport
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba;
13.20	V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (26. del); 17.25 Mladi val;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost;
14.20	Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Franza Liszta; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; -23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta - dogodki in odmevi; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glas-beni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Zaključena večina sekcijskih kongresov
Precejšnje ravnotežje sil v Komunistični partiji na Goriškem
Dogovor med županstvom in vojaškim poveljstvom
Vojaki čistijo ceste v bližini Doberdoba
Dokončni podatki o razmerju sil v Komunistični partiji na Goriškem niso še znani, saj so v teh dneh napovedani še nekateri sekcijski kongresi, Največ kongresov je bilo v soboto in nedeljo, zaradi tega lahko že sedaj dobimo precej uokvirjeno sliko stanja v KPI na Goriškem.
Iz dosedaj znanih podatkov je Oc-chettova struja dobila vsega skupaj 437 glasov in 109 delegatov, Nattova in Ingraova struja 302 glasova in 65 delegatov, Cossuttova struja pa 75 glasov in 7 delegatov. Tu niso všteti izidi glasovanja v Romijanu in v Pierisu. Kongresa v teh krajih sta bila v soboto. Gornjim podatkom je treba dodati še 6 delegatov za Occhettovo strujo v Gradežu in 4 za Nattovo strujo v istem kraju. V tem primeru razpolagamo samo s številom delegatov, ne pa s številčnim rezultatom volitev. Na sporedu v teh dneh so še nekatere druge skupščine: v Števerjanu, v Sovodnjah, v Vilešu. Konec tedna pa bosta še dva kongresa v dveh močnih tržiških sekcijah. Pomembna bosta rezultata tržiških sekcij, ker tam imajo veliko članov, in torej tudi sorazmerno veliko delegatov.
Pokrajinski kongres bo na gospodarskem razstavišču v Gorici konec prihodnjega tedna, od 15. do 18. februarja. v istih dneh bosta tudi pokrajinska kongresa v Trstu in Vidmu. Tam bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres.
Iz pregleda dosedanjih rezultatov razvidimo, da je razmerje sil precej izenačeno, če bi struji, ki se sklicuje na Natto in Ingraa, dodali še pristaše Cossutte. Treba bo sicer videti kakšni
Nad 700 oseb na pohodu Bismarcia
Goriška atletska skupina "Gruppo marciatori Gorizia" je priredila v nedeljo prvi letošnji netekmovalni pohod po goriških cestah "Bismarcia". Malega maratona se je udeležilo rekordno število 700 ljudi. Prišli so iz naše dežele, z Novogoriškega in celo iz Veneta. Pot jih je vodila izpred telovadnice v dolini Korna na 11 kilometrov dolgo pot, po Placuti in Ulici don Bosco vse do Pevme, po tamkajšnjem parku nazaj do cilja, ki so ga postavili na Drevoredu XX. septembra pred sedežem prirediteljev.
Najhitrejši, kljub netekmovalnosti pohoda, je bil Tullio Sponza, ki je pretekel progo v 40 minutah in 25 sekundah, najhitrejša ženska pa je bila Daniela Spilotti. Priznanje so prejeli vsekakor vsi udeleženci. Najštevilnejše skupine so bile deležne še posebnih priznanj. Največ udeležencev, kar 67, je prijavila skupina iz Terenzana, nedeljskemu maratonu pa so se številno odzvali tudi upokojenci iz Nove Gorice, teh je bilo 29. Najstarejši udeleženec je bil 81-letni Gino Ruzzini.
bodo rezultati sekcij, iz katerih nimamo še podatkov.
Iz gornjih podatkov pa izhaja, da bo goriška federacija KPI med tistimi v naši deželi in v Italiji, kjer imajo pristaši tajnika Occhetta sorazmerno najmanjši odstotek privržencev.
Če pobliže pogledamo rezultate lahko ugotovimo, da je v nekaterih sekcijah bila udeležba na kongresih povprečna, približno eno tre tj inska, v nekaterih primerih (glej Zagraj: 41 udeležencev na 87 vpisanih) skoro petdesetodstotna. V večini sekcij pa je bila udeležba pod vsakim povprečjem. V Beglianu je le 22 članov KPI od 169 vpisanih prišlo na kongres. V Škocija-nu ob Soči imajo 236 vpisanih, na kongres'jih je prišlo le 52, v Krminu je članov 346, na kongres jih je prišlo le 65.
V	soboto in nedeljo je bil kongres goriške mestne sekcije Marvin. Tu imajo 173 članov, na kongres jih je prišlo 58. Occhettova struja je dobila 33 glasov in 6 delegatov (Nereo Bat-tello, Marzio Lamberti, Vittorio Chia-rion, Anna Di Gianantonio, Italo Chia-rion in Duilia Bernes). Nattova struja je dobila 17 glasov in 3 delegate (Gi-anna Pirella, Giuliano Bon, Umberto Hvalič). 5 glasov je bilo oddanih za Cossutovo strujo, ki pa ni dobila delegata.
V	nedeljo je bil tudi v Podgori kongres tamkajšnje sekcije Jenko. Tu je na kongres prišlo 21 članov. Kar 19 jih je bilo za Cossuttovo strujo, ki je dobila tri delegate (Stanko Maligoj, Salva-tore Monello, Edi Maligoj). Le en glas je bil oddan za Nattovo strujo.
V	petih sekcijah v goriški občini je Occhettova struja dobila 56,6 odstot-
O sovodenjskem upepeljevalniku je bilo precej govora na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici. Polemično razpravo je sprožil socialdemokrat Gentile, ki je župana in odbor obtožil, da ne spoštujeta niti zakonov in niti v zakonih predvidenih terminov, ter da so zaljubljeni v ta upepeljevalnik. Gentile je župana obtožil, da sploh ni vzel v poštev študije družbe Ispra (ta je svojčas študijo izdelala po naročilu sovodenjske občine). Dejal je tudi, da je v deželnem načrtu napisano, da so obstoječi upeljevalniki v deželi izven zakona, in da jih ni mogoče na novo oblikovati, z izjemo tržaškega in videmskega. Četudi bi v goriškem zgradili nekatere že prej predvidene nove naprave, bi bile te brezuspešne in bi bil denar zanje zavržen. Gentile je še omenil proteste številnih naravovarstvenih ustanov ter krajevnih sosvetov kot tudi sodne prijave.
O tem je govoril tudi zelen Fiorelli, ki je izrazil mnenje, da ne bi smeli začeti s predvidenimi preurejevalnimi deli v sovodenjskem upeleljevalniku.
kov glasov in si s tem priborila 14 delegatov, struja Natte in Ingraa je dobila 24,2 glasov in ima 4 delegate, Cossuttova struja pa je dobila 19,1 glasov in ima 3 delegate.
V	Doberdobu je v KPI včlanjenih 74 ljudi. Le dvajset jih je bilo na kongresu, ki je bil prejšnji teden, vendar pa niti vseh dvajset ni glasovalo. Occhettova struja je dobila 8 glasov in 3 delegate (Mario Lavrenčič, Jože Jarc in Jožef Ferfolja), Nattova struja je dobila 4 glasove in enega delegata (Karlo Ferletič).
V	Krminu imajo 346 članov. Na kongres jih je prišlo 65. Tu je 24 glasov in 9 delegatov dobila Occhettova struja, 21 glasov in 8 delegatov pa Nattova struja.
Ni enotnega razmerja sil v posameznih predelih Goriške. V tržiškem okolišu so sicer zelo močni pristaši Natto-ve struje. To je tudi precej razumljivo, saj so med komunisti na Tržiškem od vedno prevladovale integralistične ideje. V teh krajih so vsa povojna leta komunisti imeli polovico in več glasov, vso povojno dobo upravljajo tamkajšnje občine, v zadnjem času pa so tudi v teh krajih na volitvah nekoliko nazadovali, pa čeprav še vedno igrajo preminentno vlogo.	-v
Na pokrajinskem kongresu bo razprava zelo ostra (takšna je bila v marsikateri sekciji). Prišlo bo do delne zamenjave pokrajinskega vodstva, saj je bila velika večina sedanjih voditeljev na pozicijah, ki jih zagovarja Occhet-to, predkongresni rezultati pa kažejo, da je v komunistični partiji na Goriškem precej drugačno vzdušje.
Fiorelli je še povedal, da v novem deželnem načrtu ni na Goriškem predvi-denupepeljevalnik, in da so zaradi tega vse nove investicije v sovodenj-ski upepeljevalnik brez vsakega pomena.
Župan Scarano je bil drugačnega mnenja. Dejal je, da z novimi napravami bodo 100-odstotho odpravili vsako možnost pridelave dioksina. Z gradnjo novih naprav začnejo čez nekaj dni. Scarano je tudi povedal, da so na Pokrajini izrazili mnenje, da z novimi načrti ne bo novosti več let. Goriška občina pa mora že sedaj zadostiti obstoječim zakonskim predpisom.
Na sinočnji seji je bilo govora tudi o Maccanicovem osnutku. Misovec Coa-na je zahteval javno razpravo v občinskem svetu, seveda z željo, da bi se ta opredelil proti vsaki zaščiti za Slovence v goriški občini. Župan mu je odgovoril, da je mnenje goriške občine že znano, ter da želi, da se v parlamentu sprejme tak zakon, ki bo zadovoljil vse, seveda s primernimi popravki Maccanicovemu osnutku.
Dogovor Občine Doberdob s predstavniki poveljstva vojske se je v ponedeljek prelevil v stvarnost. Kakih petnajst vojakov Goriške mehanizirane brigade s sedežem v Krminu, ki jim poveljuje kapetan Lucio Canarile je namreč začelo z akcijo urejevanja, čiščenja grmičevja in odstranjevanja drugih ovir, ki so postavljene ob robovih cestišča.
Doberdobska občinska uprava je namreč pred kratkim zaprosila vodstvo vojske za severno-vzhodno področje za pomoč pri vzdrževanju cestišča in
Coana je še sprožil vprašanje gradnje avtoceste na jugoslovanski strani tja do Razdrtega, podžupan Del Ben je prisotne seznanil s finančnimi vprašanji gradnje avtoceste kot tudi z zahtevami naraovovarstvenikov in kmetov v Vipavski dolini, ki se zavzemajo za spremembe prvotno predlagane trase.
Seji na Pokrajini in v Sovodnjah
Danes popoldne ob 15.30 se bo v Gorici sestal pokrajinski svet. Poleg številnih sklepov upravnega značaja bodo svetovalci preučili socialistično resolucijo o zakonu o krajevnih avtonomijah.
Drevi ob 20.30 se sestanejo tudi občinski svetovalci v Sovodnjah. Govorili bodo o upravnih zadevah, ki pridejo na vrsto ob začetku leta.
to iz dveh razlogov. Prvi zadeva pomanjkanje zadostnega števila osebja, ki je v organiku občine, drugega pa gre pripisati dejstvu, da na Doberdob-skem so vojaške služnosti številčno prisotne in vožnja težkih vojaških vozil in tankov povzroča trajne okvare na občinskih cestah.
Včeraj zjutraj sta doberdobski župan Marij Lavrenčič in odbornik za osebje Janko Gergolet pričakala skupino vojakov in se domenila o programu dela. S čiščenjem in vzdrževanjem so včeraj začeli v kraju, ki mu domačini pravijo »Deblestena«, to je na cesti, ki meji na občino Zagraj in pelje na Poljane. S skupino vojakov sodelujejo tudi občinski delavci, saj bo delo trajalo nekaj tednov.
Na sliki skupina vojakov, ki sodeluje pri vzdrževanju cest na Dober-dobskem. (Foto Pavšič)
razne prireditve
KD DANICA priredi v petek, 9. februarja, ob 20.00 Prešernovo proslavo. Prireditev bo v ŠK Centru. Sodelujejo Sovo-denjska dekleta in člani mladega odra KD Danica.
I včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 28. 1. do 3. 2. 1990.
UMRLI SO: 61-letni upokojenec Fran-cesco Besazza, 69-letna gospodinja Pieri-na Obljubek, 84-letna gospodinja Maria Crasseviz vd. Bregant, 90-letna gospodinja Marcellina Decolle vd. Boraso, 67-letna gospodinja Maria Misdaris.
OKLICI: delavec Paolo Comussi in gospodinja Rossana Marangon, delavec Giuseppe Venier in uslužbenka Giusep-pina Barbiero, delavec Giuliano Silvestri in delavka Cristina Feresin, električar Antonio Pilo in otroška negovalka Roberta Vizin, podoficir karabinjerjev An-drea Ouintavalle in delavka Sinia Zocco-lan.
POROČILI SO SE: policaj Fabio Petea-ni in uslužbenka Blanca Birri, strugar Renato Dose in delavka Silvana Furlan.
kino
Danes srečanje dijakov s predsednikom APT
Prejšnjo noč kraja v doberdobskem vrtcu
Spet razprava o upepeljevalniku v goriškem občinskem svetu
Neznanec ali neznanci so v noči od nedelje na ponedeljek vdrli v otroški vrtec v Doberdobu in iz omare odnesli denar v vrednosti 700 tisoč lir. Gre v bistvu za vsoto, ki so jo učiteljice zbrale od staršev in ki je služila za nakup hrane za kosila. Ker običajno imajo učiteljice ta denar shranjen le omejeno časa, je možno, da zlikovci so o tem znali in so zato v »pravem času« prišli v notranjost vrtca.
O vlomu in kraji denarja so se prve zavedle učiteljice, ki so takoj obvestile doberdobske orožnike. Neznanci so v prostore prišli skozi zadnji vhod, potem ko so, ne da bi jo razbili, sneli šipo s steklenih vrat. Najprej so preiskali nekaj predal, v omari pa so našli denar, ki je bil shranjen v dveh različr nih krajih.
Zdi se, da je postala kraja manjših vsot denarja v raznih šolah in vrtcih skorajda »običjna« stvar na Goriškem, saj so podobne kraje zabeležili že marsikje pri nas.
Orožniki iz Doberdoba pa bodo morali preiskovati še o drugem vandalskem dejanju, ki se je v Doberdobu zgodil vedno v nedeljo ponoči, a verjetno nima nobene veze z vdorom v otroški vrtec. Neznanci so namreč posebno v središču vasi delno poškodovali razne prometne table (v glavnem so table obrnili v napačno smer) in se znašli tudi na kovinske koše, ki so pritrjeni dober meter višine na drogih prometnih tabel samih. Zlikovci so dokaj »strokovno« odvili vijake, ki so dr-
žali koše pritrjene tablam, in jih spustili na tla.
Pri vsej zadevi pa čudi, rekli bi skoraj »olikan« vandalski poiskus, saj storilci v bistvu niso resno poškodovali tabel in košev, poskrbeli so le, da bodo občinski delavci imeli kakšno uro dodatnega dela.
Tako je izgledal koš ob tabli po nedeljskem nočnem »obisku« zlikovcev.
Danes ob 12. uri se bodo na sedežu pokrajinskega prevozniškega podjetja APT sestali s predsednikom Francom Vižintinom predstavniki goriških viš-ješolcev. Na srečanju bodo skušali skupno preučiti najbolj pereče probleme avtobusnih prevozov, ki ne zadoščajo potrebam dijakov. Slovenske višje šole bodo predstavljali Aleksij Soban (gimnazija-licej Trubar), Robert Frandolič (tehnično-trgovski zavod Zois) in Suši Ferfoglia (učiteljišče Gregorčič).
Položaj je precej zapleten, saj so viš-ješolci letos že večkrat stavkali. Dijaki so med drugim zahtevali ureditev goriške avtobusne postaje, ki je že močno pretesna ter razširitev nekaterih avtobusnih prog v nekatera periferna središča. Prejšnji teden jih je sprejel tudi predsednik pokrajine Crisci, ki se je zavzel, da bo čimprej sklical srečanje z upravitelji avtobusnega podjetja in predstavniki italijanskih železnic, da bi uskladili urnike javnih prevozov za čimustreznejše poslovanje. Na današnjem srečanju bodo med drugim obravnavali tudi možnost čimboljše propagande javnih prevozov. Na ta način bi se lahko izognili vsevečjemu prometu, ki onesnažuje okolje in ogroža zdravje vsega prebivalstva.
Jazz srečanje
Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma drugi koncert iz ciklusa "Jazz srečanja", ki jih prirejata
odborništvo za kulturo goriške občinske uprave in skupina Kappa Vu iz Vidma. Nastopili bodo gledališka igralca Enrichetta Bortolani in Gualtie-ro Mramor ter pianist Silvio Donato. Večer je posvečen blues glasbi, saj bodo nastopajoči prikazali razvojno pot glasbe, ki je nastala v revnejših črnskih predelih ameriških velemest. To je vsekakor lepa priložnost, da se seznanimo z močno čustveno glasbo.
Naslednji koncert bo na sporedu v soboto, 10. t. m., ko bo nastopila skupina Milano Jazz Band, ki jo sestavlja kar sedem prvovrstnih italijanskih jazz izvajalcev.
Avto trčil v rešilca
V nedeljo zvečer se je pripetila v Štandrežu v Ul. del Carso lažja prometna nesreča. Iz še nepojasnjenih vzrokov je voznik večjega avtomobila, 55-letni _ Goričan Antonio Francesco Macus, Šmihelova Ulica 129 trčil v re-šilec rdečega križa, ki ga je upravljal 41-letni Fiorenzo Antonelli iz Gorice, Ul. Brass 15. V nesreči se je poškodoval le Macus. Ponesrečencu so dežurni zdravniki goriške splošne bolnišnice ugotovili nekaj udarcev in odrgnin po telesu. Okreval bo v petih dneh. Zapisnik prometne nesreče sestavljajo goriški karabinjerji.
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Dis-ney.
VERDI 18.00-22.00 »Seduzione pericolo-sa«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Josephine, la porcacciona«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Lo zoo di vetro«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Detenuta del piacere«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino (Baldini) - Verdijev korzo 57 - Tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. Fratelli Rosselli 23 -Tel. 410340.
pogrebi
Danes ob 9.30 Antonia Mavric vd. Sfi' ligoi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Pevmi, ob 10.30 Elena Černe iz Trsta v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 13.15 Giuseppe Zuppel iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Fari.

Od občinskih volitev leta 1985 so bile še druge volitve
Čez tri mesece, v prvih dneh maja, bodo tudi na Goriškem občinske volitve. Volitve bodo, kot smo že poročali, v dvajsetih občinah naše pokrajine z izjemo Tržiča, Ronk, Gradeža, Vileša in Romansa. Ker ne kaže, da bodo v rimskem parlamentu spremenili obstoječo zakonodajo, bodo volitve potekale po starem. V nekaterih občinah (Gorica, Gradišče, Krmin in Škocijan ob Soči bo veljal proporčni sistem, v manjših občinah pa večinski sistem).
Se bo kaj spremenilo? Bodo sedanje politične spremembe v Vzhodni Evropi in sedanja razprava v italijanski komunistični partiji botrovala novemu razmerju sil? Bodo kak vpliv na volivce imeli ostri spori v italijanski in deželni vodilni koaliciji? Na kak način bo ekološka problematika vplivala na tukajšnje volilce? Politične spremembe v Sloveniji bodo na kak način vplivale na slovenske volilce pri nas?
To so vprašanja, ki jim je težko dati odgovor. Jasno je, da bodo stranke, ki bodo nastopale na volitvah, tudi te argumente uporabile v predvolilni kampaniji. Jasno pa je, da bodo lokalni faktorji imeli velik vpliv na volilce. Sem sodijo predvsem izbira kandidatov in, za stranke, ki so dosedaj upravljale občine, obračun njihovega dela.
Dosedanji volilni rezultati v Italiji, in torej tudi pri nas, so na vseh prejšnjih volitvah pokazali, da zelo počasi prihaja do sprememb.
To velja še zlasti za Gorico, kjer Krščanska demokracija na vseh volitvah, od občinskih do evropskih, ohranja trdno relativno večino, ki se še zlasti na upravnih volitvah naslanja na skoro polovico glasov.
Prejšnje občinske volitve so v Gorici bile pred petimi leti, 12. maja 1985. Krščanska demokracija je tudi takrat bila prva, dobila je 12.472 glasov in 18 svetovalcev, župan Scarano je zbral več kot tri tisoč osebnih preferenc. Ocenjevalci so takrat menili, da je on sam listi KD prinesel velik uspeh. Na drugo mesto so se plasirali komunisti s 4.395 glasovi in 6 svetovalci. V primerjavi z njihovo prejšnjo prisotnostjo v občinskem svetu so izgubili enega svetovalca. Tretji so bili socialdemokrati s 2.646 glasovi in štirimi svetovalci. Na četrtem mestu so bili socialisti S 2.405 glasovi in tremi svetovalci, tik za njimi pa misovci s 2.393 glasovi in prav tako trojico svetovalcev. Zatem so bili na vrsti republikanci z 1.641 glasovi in dvema svetovalcema. Prav toliš-no število svetovalcev je dobila Slovenska skupnost, ki je imela 1.437 glasov. Lista zelenih, ki se je takrat prvič predstavila na občinskih volitvah in v kateri so bili predvsem radikalci je dobila
1.089 glasov in enega svetovalca. Svojega svetovalca so ohranili tudi liberalci, ki so dobili 957 glasov.
Po teh volitvah se je ponovila prejšnja koalicija med KD, PSDI, PSI, PRI in SSk, ki je lahko razpolagala kar s 29 svetovalci od skupnih 40, kolikor jih je v.občinskem svetu.
V	teh petih letih je prišlo do nekaterih sprememb. Iz socialdemokratske stranke je odšlo večje število njenih pristašev. Med temi sta bila tudi dva občinska svetovalca, ki sta prijadrala v socialistične vrste. Zaradi tega je večinska koalicija šla v krizo. Socialdemokrati in republikanci so šli v opozicijo. Slednji le za nekaj časa, saj so pred kratkim spet zastopani v odboru. Dva socialdemokratska svetovalca pa sta v opoziciji.
V	zadnjih petih letih so bile tudi nekatere volitve, nekajkrat smo glasovali tudi za nekatere referendume. Tudi v goriški občini so volitve zadnjih let prinesle nekatere spremembe.
Prve smo videli že na parlamentarnih volitvah v letu 1987. Skoro podobne rezultate smo videli na predlanskih deželnih volitvah, isti trend se je nadaljeval na lanskih evropskih volitvah. Ker na parlamentarnih in evropskih volitvah glasujejo tudi vojaki, teh pa je pri nas precej, bi primerjava občinskih s temi volitvami utegnila biti neresnična. Kar se enega dela slovenskih volivcev tiče, je treba tudi vedeti, da je bila SSk na evropskih volitvah povezana s koalicijo manjšinskih in avtonomističnih strank in bi bila torej primerjava najbrž neodgovarjajoča.
Zaradi tega bi se omejili na rezultate deželnih volitev 26. junija 1988. na teh so volili domačini.
KD je takrat nekoliko nazadovala v glasovih, dobila jih je 11.368. Če bi upoštevali takratne rezultate, bi bila KD imela 17 svetovalcev, enega manj. Na drugem mestu ni bilo več komunistov. Prehiteli so jih socialisti, ki so dobili 3.585 glasov
(s temi glasovi bi dobili 5 svetovalcev namesto prejšnjih treh). Komunisti so bili na tretjem mestu s 3.308 glasovi; dobili naj bi Te 5 svetovalcev, enega manj. Četrti so bili misovci s 2.736 glasovi in 4 svetovalci (pridobili bi enega). Tik za njimi so bili Zeleni-sonce s 1.800 glasovi (dobili bi dva svetovalca, pridobili bi torej enega). Tema bi bilo treba na kak način dodati še Zelene-marjeti-ca, ki so dobili 556 glasov (dobili bi enega svetovalca). Slovenska skupnost je pridobila glasove, imela jih je 1.536, ohranila bi bila svoja dva svetovalca. Socialdemokrati pa so dobili le polovico prejšnjih glasov, 1.435, dobili bi dva svetovalca, izgubili bi torej dva (ta pa sta medtem že odjadrala k socialistom). Tudi republikanci so izgubili več kot polovico glasov, dobili jih le 731, izgubili bi enega svetovalca, saj bi ostali le z enim. Za las bi v občinskem svetu ostal en svetovalev liberalne stranke, ki je dobila 565 glasov.
Takšna bi torej bila sestava občinskega sveta v Gorici, če bi upoštevali rezultate deželnih volitev leta 1988. Dodati bi bilo treba, da so takrat še nekatere druge stranke dobile nekaj glasov, pa čeprav niso dobile dovolj glasov za en svetovalski mandat. Furlansko gibanje je dobilo 284 glasov, Proletarska demokracija 272, Republikanski razkolniki gibanja Giustizia e Liberta 206.
Lanske evropske volitve so pokazale, da ne bi prišlo do velikih premikov, pa čeprav so si nekatere stranke nekoliko opomogle, druge pa nazadovale v primerjavi z volitvami leta 1988.
Že skoro gotovo je, da, kljub ostrim notranjim sporom, bodo demokristjani postavili na čelo njihove liste župana Scarana. Mož vleče, pa čeprav je v stranki deležen ostrih kritik, kar smo videli tudi na sobotnem deželnem kongresu KD v Tržiču. Demokristjani naj bi torej ohranili premoč v Gorici in čeprav bodo šli v koalicijo z dosedanjimi partnerji se ne bodo odpovedali mestu župana. Zanimivo bo videti kako bodo sedanje mednarodne in italijanske dogodke vzdržali komunisti. Če bodo kaj izgubili, komu bodo šli njihovi glasovi? Pri drugih strankah pa najbrž ne bo velikih premikov.
Vedno več je mladih volilcev. Ti pa stopajo v politično areno s čisto novimi pogledi, niso obremenjeni z ideloškimi zaporami, zanimajo jih vprašanja okolja kot tudi novega pristopa do zaposlitve. Manj je političnih trenj, pa čeprav ta prihajajo od časa do dača na dan. V teh pogledih ni veliko razlik med mladimi slovenske in italijanske narodnosti.
Razstava Vladimira Klanjščka
Odprtje slikarske razstave briškega umetnika Vladimira Klanjščka, ki sta jo pripravili Zveza slovenskih kulturnih društev in Galerija Kulturnega doma, je pomenilo najprimernejši uvod v letošnje praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo svoj epilog imel v četrtek, 8. februarja, ko bodo v deželnem avditoriju ob 20.30 Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev pripravili proslavo za naslovom »...Da bi zedinil rod slovenšne cele...«.
Za to priložnost se je v zgornjem preddverju Kulturnega doma zbralo sto in več obiskovalcev, italijanskih in slovenskih umetnikov, Klanjščko-vih šolskih kolegov pa tudi številni taki, ki že dalj časa cenijo in poznajo umetniško prizadevanje Vladimirja Klanjščka, ki se je na tej razstavi predstavil v nekoliko drugačni obliki, kot slikar na velikih platnenih površinah in to tudi v želji, da bi obogatil svojo študijsko pot barv in njemu priljubljene briške motivike.
Sicer razstava Vladimira Klanjščka, kot je v uvodnem nagovoru Podčrtal predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič, se uokvirja v prizadevanje, da bi v Galeriji Kulturnega doma gostovali najpomembnejši likovniki, ki so se uveljavili v goriš-kem in širšem prosotoru in ki z njihovim delom prispevajo, da ta umet-djška stvarnost zadobiva vse večje dimenzije. Zato nič čudnega, če je Klanjšček prevzel »likovno štafetno Palico« od goriškega akvarelista Andreja Košiča oziroma od tržaškega slikarja Klavdija Palčiča, ki sta bila 9°sta Galerija v prejšnji sezoni.
O »metamorfozi« Klanjščkovih stvaritev ter o njegovem umetniškem izročilu pa je v slovenščini in italijanščini spregovoril umetnostni kritik Joško Vetrih, čigar misli ob-Javljamo na drugem mestu.
Za konec bi povedali, da sta organizatorja ob priložnosti odprtja raz-tave izdala tudi predstavitveni list, ® katerega so poskrbeli sam Jožko etrih, Lučana Budal in Silvan Bev-čar.
Razstavni prostori v Kulturnem domu so odprti Vsak delavnik dopoldne med 10.00 in 12.30, popoldne pa med 17.00 in 19.30. Razstava je odprta do 13. februarja.
V minulih letih je Klanjšček izražal svoj umetniški svet povečini na platnih manjšega formata ali na lesenih podlagah; vrezoval jih je z drobnimi potezami in kazal osredotočenost na kompozicije, ki so dovoljevale morda nekoliko nezahtevno oblikovanje, tako da so včasih zdrknile v dekorativnost. Platna velikega formata, ki jih umetnik daje na ogled na tej samostojni razstavi, pa predstavljajo pomemben prelom. V resnici ni hudo pretresljiv, saj so ga nakazovali napovedujoči znaki prejšnjega ustvarjalnega obdobja, ko je vodila njegovo delo, rekel bi skoraj obsesivna stilizacija pokrajine, figur in njemu domačih predmetov rodnih Brd.
Polja prejšnjih stvaritev označujejo mehke barve, usklajene in nekoliko ugasle, ujete v drobne risbe, tako da včasih spominjajo na tehniko all-over iz štiridesetih-petdesetih let, in potrpežljivo usklajene v nežne tonske igre. Sedaj pa čedalje bolj prepuščajo prostor sproščenim potegom s čopičem in zrnastemu videzu poslikave. Platno prekriva paleta gostih, najraje hladnih barv, predvsem zelenih in svetlo modrih, ki jih sem ter tja poživljajo kričeče rdeče in rumene barve. Izhajajoč iz tega gledišča, se nam obsežna platna, prekrita s svežimi in živahnimi barvami, ki jih umetnik nanaša v širokem in sunkovitem zamahu, čeprav nekoliko zadržanem in vedno nadzorovanem, zdijo precej različne od prej-šnnjih stvaritev. Zanje so bili namreč značilni topli in zabrisani toni, prečiščen izraz, gladke in čiste kromatske površine, malenkostne podrobnosti, podobne dragocenim geometriziranim miniaturam.
In kakor se nam zdi povsem spremenjen umetnikov odnos do materialne podlage, barv, kompozicijskih in slogovnih podrobnosti, tako začutimo predru-
gačeno tudi njegovo duševno naravnanost do najljubših tem. Čeprav ohranja v bistvu prejšnje, jih ponovno obravnava in obdeluje z drugačnim prijemom in močjo, ki ju pri njem nismo poznali. Velik protagonist prikupnih Klanjščkovih kompozicij ostajajo še vedno Brda s svojo pokrajino, s svojim malim svetom hiš, vinogradov, cestic, polj, figur, kmečkega orodja, s svojimi prvotnimi strukturami, ki za globljo preobrazbo zahtevajo obdobja daljša od človeškega življenja. Spremenjen pa se nam zdi umetnikov pogled na obdajajoči svet. Njegov vid se je izostril. Na številnih platnih pokrajina ne kaže več statičnosti, kakor če bi jo opazovali skozi okno, ni utesnjena v geometrične okvire in profili gričev niso odtisnjeni na ploskovitem in enoličnem nebu. Razgiba jo namreč in utelesi ustrezna raba barvnih mas, ki jih oživlja nenehno notranje premikanje pod učinkom posrečenih potegov s čopičem, podobnih hitrim zamahom z lopatico. Ti se gnetejo, tako da se množijo in prepletajo na ozadjih bolj enotnih in zabrisanih barv, s tem pa ustvarjajo veličastne scenografske učinke. Po drugi strani se umetnikova pozornost čedalje bolj osredotoča na majhne izseke in podrobnosti, ki jih v tesnem stiku z njimi umetnik pobliže opazuje in ponovno doživlja na posekah, latniku, grozdu, listih in grčah stare trte. Vse te podrobnosti so upodobljene v prvem planu, tako da povečane skoraj prekrijejo platno; tekoči potegi s čopičem, polni barve, gotovi in odločni, jim dajejo materialnost in otipljivost. Figura, v primerih, ko je prisotna, je komaj naznačena in zdi se, da jo pokrajina s tem, da se zgosti in krči okrog nje, požira, kakor da bi nakazovala, da je v bistvu kot ona iz iste, razpadljive snovi.
JOŽKO VETRIH
Odprtost in
Zadnje čase se v marsikaterih krogih odpirajo razprave o sodelovanju med manjšino in večino, o medsebojnem spoznavanju, o sožitju ter tudi o odprtosti, oziroma zapiranju. Čeprav so razprave o teh vprašanjih pogosto kočljiva zadeva, so vsekakor koristne, saj se ne razvijajo le v naših krogih, ampak tudi med pripadniki večinskega naroda. Priznati je treba, da so, posebej pri večinskem narodu, še zmeraj prisotni razni predsodki. Istočasno ugotavljamo, da predsodke in zadrege zaznavamo tudi v naših, manj-šinjskih krogih. Dokončnega recepta za tovrstno "delo za sožitje" nimamo, oziroma si vsak tolmači zadeve po svoje, še posebej, če je volja razmere na tem občutljivem področju, vsaj poskusiti izboljšati.
Kulturni dom v Gorici, to je bilo že velikokrat poudarjeno, želi biti, poleg tradicionalnega hrama slovenske kulture, tudi kulturni hram sožitja za tu živeče prebivalstvo; za Slovence, Italijane, Furlane. Nihče ne odreka zaradi tega Kulturnemu domu narodnega pečata, saj nam je jasno — in tudi večinskemu prebivalstvu — da je dom izraz slovenskega življa v mestu.
To želi biti goriški Kulturni dom, kar v skopih besedah pomeni, da je Kulturni dom odprt vsem, ki hočejo vanj vstopiti in pomagati pri soustvarjanju kulture prijateljstva med pripadniki različnih narodnosti v mestu, kjer je, kakor vemo, prisotnih veliko usedlin nam nasprotnih krogov.
Obenem želi biti Kulturni dom odprt za vse Slovence, tako pri nas, kakor preko meje. Želi postati, tudi v sodelovanju z vsemi laičnimi in katoliško usmerjenimi komponentami izraz naše bogate večplastne dejavnosti in ustvarjalnosti. Istočasno teži k temu, da bi to stvarnost večinski narod tudi postopoma spoznaval. Glede tegfa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je Kulturni dom v devetih letih delovanja, s požrtvovalnim in vztrajnim delom članov in uporabnikov premaknil marsikatero čer, oziroma se je jasno izpostavil kot izraz "naše kulture" in bit-nosti v Gorici. Danes nam to velika večina goriškega prebivalstva, razen izjem seveda, tudi priznava. Istočasno pa bi radi povedali, da nočemo biti kulturni hram le za "pristne Slovence". Nam je tudi do tistih sonarodnjakov, ki se nahajajo na obrobju in niso neposredno vezani na manjšinjsko dejavnost. Pa tudi otroci iz mešanih zakonov morajo najti v tem kontekstu svoje mesto.
Prav gotovo se nam v tej zvezi odpirajo nenehna vprašanja, za katera nimamo, ne kot kulturne ustanove, ne kot šolski organizmi, jasnih in izdelanih rešitev, vendar nam je jasno, da teh vprašanj ni mogoče puščati venomer odprtih. Naš namen je še nadalje — čeprav z omejenimi možnostmi — kljubovati valu asimila-
ograjevanje
cije; vzporedno s tem pa si postavljamo tudi vprašanje "deasimilacije".
Tej misli bi kazalo dodati še nekaj, kar sem sicer že povedal na nedavnem posvetu o telesni kulturi. Tematika namreč ne zadeva samo športa, ampak pravzaprav sleherno dejavnost. "Z rastjo dejavnosti moramo poskrbeti tudi za izboljšanje odnosov z zunanjim svetom, kar pomeni, da moramo težiti k izboljšanju informiranja pripadnikov večinske skupnosti o naši dejavnosti.
Menim, da smo na tem področju še precej deficitarni, čestokrat tudi togi in samozadovoljni z lastnim zaprtim svetom. Prebiti te okvire pomeni na določen način tudi izpostaviti našo dejavnost v širši prostor, v katerem živimo in potrditi, da je naša dejavnost tesno povezana z izraznostjo celotnega prostora in da deluje v prid in za napredek širše družbe.
Z rušenjem berlinskega zidu je prav gotovo zapihal nov, svež veter. Občutek pa imam, da ta veter še ni zajel naših krajev. V našem, obmejnem mikrokoz-mosu, je namreč še marsikaj po starem. Sprašujem se, kdaj bo veter pometel pregrade in odstranil tiste, ki so v nas samih? Koristno bi bilo, da bi se berlinski zid porušil, tudi pri nas, še posebej, kar zadeva odnose med sosedi, med Slovenci in Italijani v naši deželi, in, zakaj ne, tudi v okviru narodnostne skupnostii, sicer razdeljene med ideološke in strankarske komponente. V obeh primerih je pred nami zahtevna pot, a upam, da ne predolga.
IGOR KOMEL
Program skupine »Terzo Teatro«
Delovni program amaterske gledališke skupine »Terzo Teatro«, ki deluje na Goriškem že celih trinajst let, je tudi zk to sezono dokaj bogat in zanimiv. O tem so razpravljali na občnem zboru skupine, kateri so zagotovili tudi nov vodstveni odbor.
Z delom »Fiore di cactus« Barilleta in Gredyja bodo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih. Po nastopih doma in v drugih krajih bodo sodelovali na gledališkem natečaju v Pesaru, ki je največja tovrstna manifestacija v državi.
V teku sezone bodo člani skupine »Terzo Teatro« naštudirali še dve deli in sicer »Non tutti i ladri vengono per nuocere« Daria Foja in obdelavo De-camerona v priredbi Goričanov Paola Cicute in Maura Fontaninija.
Ta goriška skupina deležna priznanja »Fitalia 1989« za izdelavo najboljših kostimov v Molierovem delu »II borghese gentiluomo«.
STKVlI.K t I
Vojan Tihomir Arhar
Zobobol

Sivo miško zob boli, av in oh in joj in jej!
Nič ne trka, le leži, stoka v kotu kar naprej.
Kmalu zobek je spet zdrav, snežno bel, kot jeklo trd, da se ustraši muc Mrnjav, brž pobriše jo na vrt.
Ikdno mlad
Vida Taufer
GALEB
Kot ptič galeb razgrne svoja krila in ga v poletu gledajo ljudje, tako naj bi mladina občutila, da list Galeb razgrinja ji srce.
Srce, ki ljubi morje in obalo, ob vsakem času k njima hrepeni in neprestano bo ob njih iskalo človeka, ki tod hodi in trpi.
Mladina naj občuti, da utripa, da ji nikdar utripati ne jenja in da je z njo od hipa pa do hipa, ko ptič galeb, ki krila v zrak razpenja.
IZ PRVE ŠTEVILKE PRVEGA LETNIKA GALEBA
Galeb je torej morska ptica, ki se v ponosnem letu dvigne z domačega obrežja, preleti širno morsko prostranstvo in se utrujena vrača nazaj. Za nas pa, ki smo ob morju doma in ki ga ljubimo, tako, kot ljubimo bore in Kras, je galeb tudi pravljična prispodoba te naše obrobne slovenske zemlje, ki je naša domovina,
Ko smo iskali ime reviji, ki je namenjena vam, dragi otroci, nam je vstala pred očmi njena podoba. Pred nami sta ležala Trst in morje, in sonce se je v tisočerih kristalih poigravalo z njim. Toda nenadno se je nebo stemnilo. Nevihta se je bližala in morje je pričelo butati ob skale, kot bi tako nadaljevalo svojo večnostno pesem. V tišino so se tedaj zaprle naše bele kraške vasi in srca so se skrčila v trepetu za tistimi, ki si na morju služijo svoj grenki kruh. Ko pa je huda ura minila in se je morje umirilo, se je izza kraš-kih obronkov spet zabelil Nanos in tam za njim smo zaslutili vso domovino tja do Triglava in še onkraj Karavank. In ponosni smo bili na njeno lepoto, na naš rod in jezik, na vse, kar je lepega povedano v njem in je naše kulturno bogastvo.
»Galeb« prihaja k vam z željo, da bi se tudi vaša srca polnila s ponosom, ko bi od tega bogastva neprestano zajemala. Le skozi velike duhovne vrednote naše besede in kulture nam je dano resnično spoznati duhovne vrednote drugih jezikov in drugih narodov. Skupaj tvorimo samo veliko družino, ki ji pravimo človeštvo.
□ □ □
S temi besedami je glavna urednica Mara Samsa oktobra 1954 predstavila novo revijo za našo mladino: Galeb.
Od tistega daljnega oktobra je minilo dolgih 36 let in Galeb je še ob vsakem začetku novega šolskega leta razprostrl svoja krila in poletel više in više, segel še v vsako mlado srce in sedel v zavest vsakega mladega šolarja, kot na čer ob morju, na čer, ki se kljubovalno upira morju in butanju valov. Tudi mi smo čer, ki trdovratno vztrajamo na tej obali, kjer s ponosom branimo svojo bit, svoj jezik in kulturno bogastvo.
V vseh teh letih je Galeb razveseljeval, poučeval, vedril generacije naših šolarjev in še danes nadaljuje s svojim poslanstvom, vedno mlad, vedno nov, vedno bolj pester in zanimiv, v veselje in poduk naših naj-mlajših, katerim usmerja pot v življenje zavednega Slovenca in ga seznanja z bogastvom slovenske kulture in omike.
Letos se je Galeb pojavil z novimi pedagoškimi prijemi. Mladi bralci so jih z veseljem in zanimanjem sprejeli. Nova, pestrejša vsebina je sad prizadevanja razširjenega uredniškega kolektiva, ki si prizadeva dati čim-več, da bodo najmlajši z večjim veseljem segali po svoji reviji in nestrpno čakali na izid vsake nove številke.
Galeb je vaš, dragi otroci, prebirajte in listajte ga, pišite vanj in uporabljajte ga doma in v šoli, kajti Galeb je slovenska revija samo vam posvečena. Odkriva vam nova obzorja, vas seznanja z najnovejšimi slovenskimi mladinskimi literarnimi stvaritvami, skrbi za poglabljanje vašega znanja, utrjevanje vaše zavesti in ne nazadnje tudi za vaše razvedrilo.
Galeb
Danilo Gorinšek
GOLTNEŽ IN GARAČ
Je bil nekoč goltnež, tolst in zavaljen požeruh. Imel je trebuh kot sod, saj je nenehno tlačil vanj, kolikor je bilo v njem prostora za jedačo in pijačo. Včasih še več. Ni mu bilo mar dela še malo ne. Niti toliko ne, da bi kdaj s prstom mignil ali celo odprl usta. S prstom mignil in odprl usta je le takrat, kadar je segel po kakšni jedi in jo stlačil v usta. Tako seveda tudi ni imel nobenih želja razen ene same: da bi kdaj dobil tako čudežno skledo, skledo polno dobrot, ki bi se sproti polnile, čeprav bi jo venomer praznil...
Pa je prav v istem času živel tudi garač, bolj lačen kot sit suhoten človeček, ki je z zavihanimi rokavi delal od zore do mraka. Včasih pa še pozno v noč. In če bi bil imel roke iz jekla, bi bil delal ne samo vse dni, temveč vse noči. Tudi on ni nimel prav nobenih želja razen ene same: da bi imel take roke, ki mu ne bi nikoli obnemogle. Take roke, ki, bolj kot bi se trudile, manj bi se utrudile...
In zgodilo se je, da je bila obema uslišana tista ena in edina želja: goltnež je dobil čudežno skledo, ki se je sproti polnila, čeprav jo je nenehno praznil, garač pa je dobil tako urne in neutrudne roke, da je bilo vsako delo že opravljeno, ko je bil komaj zasukal rokave...
Tedaj je goltnež popadel prižel-no čudežno skledo, globoko je iz nje zajemal, grabil, glodal, žvečil in goltel. In ko je v želodec nabasal in naphal več kot bi mogli snesti trije želodci, mu je seveda prepolni želodec počil in nesrečni goltnež je sam postal žrtev svoje goltnosti. Padel je po tleh in ni več vstal...
Suhotni garač pa je tedaj zavihal rokave, delal podnevi, delal ponoči in ker si je bil prižel neutrudne roke, take, ki nikoli ne obnemorejo, živi še danes med nami in gara. Ne samo zase, temveč za nas vse!
SOLARJI PIŠE JO
CESTNI ZNAKI
V	bližini naše šole je 15 cestnih znakov. Znaki so okrogle, trikotne in pravokotne oblike. Največ je okroglih.
EUGENIO CHIARLE
JOGI
Jogi je pes učiteljice Vere. Je mlad pes. Jogi se rad igra z mačko in z zajčkom. Rad je češnje. Jogi ima rjavo, dolgo dlako.	SARA LO CASTRO
VEVERICA
Veverička živi v gozdu. Ima tačke. Njen rep je košat. Rada gloda lešnike. Luka je prinesel v šolo nagačeno veve-
nCO*	DEVAN CECCHI
Učenci 1. r. (1988-89) OŠ »F. S. Finžgar« BARKOVLJE
VELIKONOČNE POČITNICE
V	torek zvečer smo se odpeljali z avtobusom na Češko. Po dolgi vožnji smo prispeli v Olomouc, kjer je pevski zbor Primorec-Tabor imel tri koncerte. V zboru pojeta tudi očka in mamica. Bila sem v dvorani in sem poslušala skupaj z Andrejem in Evo. Ogledali smo si tudi mesto.
V	nedeljo smo odpotovali v Prago. Praga je zelo lepo in veliko mesto. Ogledali smo si ketedrale in gradove. Skozi mesto teče reka Vltava. Na izletu je bilo zelo lepo, ker sem bila v prijetni družbi in smo se zabavali.
NIKA VOUK
MED VOJNO
V	času vojne so pionirji nosili partizanom pošto, pisali gesla osvoboditve po zidovih in metali letake po cestah.
BARBARA MAHNIČ
Ko je bila vojna, je bil moj očka zelo majhen. Njegov oče je bil vojak v Piom-binu, v Toskani. Leta 1943 je bilo mesto večkrat bombardirano. Kadar je babica Nerina slišala sireno, je z očkom v naročju bežala v zaklonišče.
IGOR PISON Učenci 1. r. (1988-89) OŠ »»F. Milčinski«
KATINARA
GORE IN PLANINE
Na počitnicah sem bila v Savinjski dolini na kmečkem turizmu. Skoraj vsak dan smo hodili v gore. Počitnice smo preživeli na veliki kmetiji, kjer imajo prašiče, kokoši in mnogo krav, ki se vsak dan pasejo.
Stric Sergij je s seboj pripeljal svojo psico Laiko, ki nas je kratkočasila. Veliko smo hodili in se igrali. Večkrat smo hodili nabirat jagode, borovnice in maline. Gospodinja Vera je potem z gozdnimi sadeži naredila odličen sladoled. Med drugim je tudi odlično kuhala.
NINA TAHA 4. r. OŠ »1. maj 1945« ZGONIK
Stran uredil
LOJZE ABRAM

Brez
samozavesti je vsaka pravna
\sw .
zaščita
neučinkovita
Livio Semolič
Že vrsto let si prizadevamo, da bi dobili zaščitni zakon, vse premalo pa se nanj pripravljamo in preskromno izkoriščamo že obstoječe možnosti.
Prepričan sem, da bi z določenim obnašanjem lahko de facto izvajali dvojezičnost ter tako pripravili tiste pogoje, ki so neobhodno potrebni za dosledno izvajanje eventuel-ne pravne zaščite. Zavedati se pač moremo, da čim višja bo stopnja zaščite, ki nam bi jo priznali, tem večja trauma bo prizadela tako italijansko večino kot samo slovensko manjšino. Zato bi si morali prizadevati, da čim bolj omilimo vsakovrstne težave, ki jih že sedaj lahko predvidevamo. V tem pogledu postane nujno, da ustrezno opremimo okolje, v katerem živimo, in da si pridobimo določeno samozavest, brez katere bo vsaka pravna zaščita neučinkovita. Samozavesti pa ne gojimo z nekim večkrat neutemeljenim ponosom ki si ga izkazujemo predvsem v slovenski sredi, ampak v sproščenem doživljanju naše pripadnosti.
V tem pogledu bi lahko imela odločilno vlogo komunikacija. Oba tu živeča naroda razpolagata s preskromnim številom informacij, kar seveda pripomore, da številna bistvena vprašanja ostajajo še vedno brez jasnih ali občepoznanih odgovorov. Kaj pravzaprav pomeni pojem "bilingvizem"? Kolikšna je bila v preteklosti prisotnost Slovencev v tem prostoru in kakšen je bil njihov delež na kulturnem, gospodarskem in političnem področju? Zakaj odklanjamo preštevanje? Ker nas je veliko in bi prešteti kazali, da ne potrebujemo zaščite. Ali je vzrok prepričanje, da se naše vrste redčijo in bi bila s preštevanjem potrjena asimilacija, ki bi pa jasno kazala, kako naša narodnostna skupnost potrebuje pravne zaščite. Sicer tudi o raznih možnih kriterjih preštevanja bi se bilo zanimivo pogovarjati. Dokler bodo taka in podobna vprašanja ostala brez jasnih odgovorov tako za veliko večino Italijanov kot tudi za Slovence, se bodo brezvezne in demagoške diskusije nadaljevale in negativno učinkovale na vse nas. V tej zvezi si slovenski časopisi premalo prizadevajo, da bi nudili svojim bralcem čim bolj strokovne in znanstvene
informacije o manjšinski problematiki, da ne omenjam italijanskega lokalnega časopisja, ki se načrtno ne ukvarja z omenjeno tematiko. Občasno se sicer pojavijo določeni prispevki, v obliki pisem uredništvu, ki se nas neposredno tičejo, žal pa se v take javne polemike raje ne vtikamo in čakamo določene italijanske intelektualce (za Goriško Tavano, Stasi itd.), da nam priskočijo na pomoč. Škoda, da smo Slovenci navadno prezasedeni ali nepripravljeni, da bi se ob italijanskih zgodovinarjih vključili v omenjene polemike ali razmišljanja in na ta način posredovali širši italijanski javnosti dokumentirane informacije ter odgovore, ki bi vsekakor pripomogli k razčiščevanju marsikaterih dvomov. Stalno iščemo nove komunikacijske kanale,
preko katerih bi prišli z informacijami do večinskega naroda, ob tem pa zanemarjamo že obstoječe možnosti.
Vzrokov za današnje nezadovoljivo stanje je nešteto. Vendar odigrava psihološka obremenjenost ali pogojenost, ki smo jo podedovali iz tradicije stoletne ponižanosti do vladajočih, preko fašističnega terorja, do povojnega ustrahovalnega ozračja, nedvomno važno vlogo v biti naše skupnosti. Tudi ta psihološki občutek pogojenosti - večkrat tudi manjvrednosti - nam preprečuje, da se v javnosti sproščeno poslužujemo slovenščine in da ne dovolj skrbimo za ustrezno (slovenska simbolika) opremo okolja, v katerem živimo, saj se bojimo, da bi se s takim početjem zamerili svojim italijanskim sodržavljanom. Torej menim, da največje težave za našo
globalno zaščito niso samo pravnega značaja, ampak predvsem psihološke narave. Občutkov manjvrednosti ni lahko odpraviti. Veljalo bi vsekakor posvetiti več pozornosti tej problematiki in se tudi kaj več posluževati raznih specifičnih študij, ki obravnavajo to tematiko. Prav gotovo imamo tudi med Slovenci izvedence, ki bi lahko o tem marsikaj povedali. Za primer navajam psihologa P. Fondo in njegov prispevek v publikaciji "Presenza e contributo della cultura slovena a Trieste" (Prisotnost in prispevek slovenske kulture v Trstu) izdal leta '88 IRRSAE, ki bi ga bilo vredno posredovati širši javnosti. Iz njegove študije "Llmmagine socio-culturale della citta di Trieste in una lettura psicoanalitica'' (Družbe-no-kulturna podoba mesta Trst iz
psihoanalitičnega vidika) jasno izhaja psihološka labilnost, razne anomalije in kompleksi, ki so prisotni v obeh narodih in ki negativno učinkujejo na obnašanje posameznikov. Veliko je simptomov take psihološke negotovosti, ki se večkrat izražajo v paranoičnih izgredih in raznih oblikah frustracij. Nedvomno so na tako realnost odločilno vplivali določeni zgodovinski dogodki, ki sem jih sicer že omenil, le-ti pa ne smejo ostati neuničljiv alibi, na katerega se sklicujemo v svoji nemoči.
Jasen dokaz, da še vedno občutimo razne etnične komplekse in da živimo v precej nenormalni realnosti, je skoraj absolutno pomanjkanje zunanjih napisov, ki bi odražali našo prisotnost v teh krajih. Verjetno pozabljamo, da prav simbolika večkrat pogojuje obnašanje posameznika tako, da vpliva na zavest in podzavest vsakogar. Tega so se prav gotovo zavedali fašisti, ko so v svoji logiki nasilne asimilacije najprej odstranili vse, kar je že z Zunanjostjo nemo govorilo o prisotnosti "drugorodcev".
Gotovo bi se lahko tudi glede simbolike in njenega vpliva bolj opirali na specifične znanstvene teorije oz. se posvetovali z izvedenci, ki se na to dobro spoznajo. Že sami prispevki, ki so jih večkrat dali razni E. Sussi, D. Bratina, P. Sedmak, itd., bi lahko postali temelj za poglobljeno diskusijo in širšo debato, ki bi prispevala skrbi za načelnejšo rabo slovenščine v zunanjih napisih in javnem življenju.
Sicer ne morem mimo dejstva, da današnje stanje odraža precejšnjo brezbrižnost s strani vseh do te problematike, če je to opravičljivo za posameznike, ki si lahko privoščijo, da ne zapopadejo velikega pomena simbolike, je to prav gotovo nesprejemljivo za naše organizacije. Vsekakor tudi glede tega je občutiti pomanjkanje kvalitetnih in strokovnih informacij, ki le s težavo prodrejo v širšo javnost.
Takšna stvarnost nedvono zahteva večjo angažiranost slovenskih medijev, ki naj torej še bolj učinkovito opravljajo svoje poslanstvo in posredujejo informacije, ki pa se morajo dokončno rešiti okovov gole retorike in obrabljene demagogije.
pisma uredništvu
Praksa in doslednost
V članku Primorskega dnevnika z dne 12. januarja, 5. stran, ki prinaša pogovor vaše časnikarke s podpisano v trudnih urah potnega popoldnega, je prišlo do netočnosti, ki jih želim popraviti.
Slovenski šolniki imamo od zdavnaj priznano pravico, da vlagamo - kot vedno doslej - katerokoli prošnjo in vlogo na skrbništvu v slovenskem jeziku. To pravico nam dajejo 5. člen Posebnega statuta, ki je priložen Memorandumu z dne 5. oktobra 1954, in 8. člen osimske pogodbe, ki je bila ratificirana z zakonom dne 14. 3. 1977, št. ?3, torej sprejeta v notranji pravni red. To pravico nam je nadalje potrdila razsodba Ustavnega sodišča z dne 11. 2. 1982, po kateri je 6. člen ustave "gia °ra" že zdaj direktno operativen.
Natečaje v slovenščini nam priznavajo še dodatni zakoni kot so zakon z dne 6. 12. 1971, št. 1074, zakon z dne 22. 12. 1973, št. 932, zakon z dne 31. 5. 1974, št. 417 in zakon z dne 20. 5. 1982, št. 270.
Ta dejstva so nesporna in o njih ni nobenega dvoma, kar nam dokazuje Vsakodnevna praksa.
Potrebno pa je, da se te zdavnaj pri-2t>ane pravice v občevanju s šolskimi oblastmi vsi dosledno in vedno poslužujemo, da si ne kratimo sami pravice do rabe slovenščine in s tem ne tepta-dro sami sebe kot manjvredne.
Živka Marc
Solidarnost
V torek, 23. januarja 1990, je Primorci dnevnik objavil na 10. strani-pismo Priznanega slovenskega kulturnega delavca, skladatelja Ubalda Vrabca in °P njem ogabno nizkoten komentar
Uredništva.
Staviti prvo tržaško uprizoritev dela rzaškega umetnika na isto raven kot Praznovanje petdesetletnice skupine ralcev je žalitev kulture na splošno, citati, da želi biti vedno v ospredju uniinanja, Ubaldu Vrabcu, človeku, ki je tudi v najtežjih časih nesebično Postavljal za razvoj in napredek sionske kulture, je žalitev, ki ne priza-
Izposojena karikatura
NER.ESTR.OJKA
Pred nekaj dnevi so v Južni Afriki dovolili delovanje vsem političnim strankam, tudi tistim, ki so bile doslej prepovedane. To pomeni, da se bodo tamkajšnji črnci, ki tvorijo veliko večino prebivalstva, lahko svobodno organizirali. Seveda bo treba še veliko časa preden se bodo spremenili zakoni, ki v tej državi onemogočajo enakopravnost vsem državljanom. V nedeljskem dnevniku La Repubblica je znani italijanski karikaturist Forattini takole komentiral ta zelo pomemben dogodek.
dene samo umetnikove osebe, temveč vse Slovence, ki jim je pri srcu slovensko kulturno izročilo.
Medtem ko izražamo mnenje, da takega pisanja ni mogoče ne opravičiti ne odpustiti, podpisani izrekamo Ubaldu Vrabcu iskreno solidarnost.
Samo Pahor in 239 podpisnikov
Poročanje o naših zadevah
Spošt. uredništvo
Primorskega dnevnika
Trst
Naj mi ne zamerijo, če bo ta moj prispevek nekoliko polemičen do načina poročanja PD o zadevah, ki se nas neposredno tičejo in do katerih moramo biti kot občani pozorni.
V mislih imam zadnje poročanje PD o poteku seje občinskega sveta v Doli-
ni. Kritičen želim biti kot bralec-na-ročnik in obenem kot dolinski občan, ki je zaupal svoj glas občinskim možem.
Kot bralec sem preko PD redno in vsakodnevno seznanjen z dogajanjem o političnih razvojih in pouličnih bojih na Zakavkazju, kot dolinski občan pa niti o delovanju občinskega sveta.
Objavljeno poročilo in priobčena slika vzbujata v meni dvom, če gre za sejo občinskega odbora ali sveta, kajti iz obeh ne izvem, če so bili poleg g. župana in predstavnikov uprave prisotni tudi drugi občinski svetovalci, in če so bili, ali so se sploh oglasili, in če so se, kaj so spregovorili.
V tem duhu vabim PD, če želi obdržati vsaj sedanji krog bralcev-naročni-kov, naj poskrbi za primernejše in kvalitetnejše poročanje d naših zadevah.
S spoštovanjem
Silvester Metlika

BANC02/2
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1989
Upravni svet bančnega zavoda BANCA POPOLARE Dl NO-VARA je na svoji seji, dne 30. 1. 1990, obravnaval poslovne rezultate zavoda v POSLOVNEM LETU 1989. Uspeh poslovanja je izražen v naslednjih postavkah:
(v milijonih lir)
— GLAVNICA, REZERVE, PREMOŽENJSKI IN PROSTI REZERVNI RIZIČNI SKLADI
(po odobreni bilanci 1989)	1.799.832 lir	+	15,94%
— NEPOSREDNO VARČEVANJE	21.723.605 lir	+	12,07%
— POSREDNO VARČEVANJE	15.107.308 lir	+	18,28%
— UPRAVLJANA SREDSTVA	39.265.611 lir	+	14,86%
— SKUPNE NALOŽBE	16.309.583 lir	+	19,10%
— BRUTO DOBIČEK POSLOVNE DOBE	454.942 lir	+	15,84%
— ČISTI DOBIČEK	194.992 lir	+	33,68%
Vse izgube od posojil so krite z ustreznimi izločitvami v sklade. Te izgube, kot tudi minusvalence od vrednostnih papirjev, so bile odplačane, medtem ko so nove tehnične, tehnološke in nepremičninske naložbe ter soudeležbe vnesene v posamezne bilančne postavke s predvideno možno amortizacijo.
Sklad za odpravnine krije vse dozorele obveznosti do osebja na dan 31. 12. 1989.
Upravni svet na osnovi zgoraj omenjenega dobička v višini 194.992.193.978 lir ( + 33,68%) predlaga članom, da na občnem zboru, ki bo prihodnjega meseca aprila v Novari, odobrijo razdelitev dividende v višini 1000 lir za vsako od 130.366.449 delnic, ki so bile v obtoku 31. 12. 1989.
Banca Popolare @0 di Novara
Zadruga z omejeno zavezo Družbeni in glavni sedež v Novari Članica medbančnega sklada za varstvo vlog Registrirana pri sodišču št. 1 v Novari
V veleslalomu v švicarskem Veysonnazu
Sedmi pečat Mateje Svet
VEVSONNAZ — Slovenska smučarka Mateja Svet je z najboljšima časoma v obeh tekih zmagala na včerajšnjem ženskem veleslalomu v Veyson-nazu. 21-letna Ljubljančanka je osvojila tako svojo sedmo zmago v tekmah svetovnega pokala. Za sabo je pustila vodilno na lestvici veleslaloma Anito VVachter in bivšo svetovno prvakinjo Dianne Roffe. Jugoslovanski uspeh je dopolnila Veronika Šarec (4.).
Mateja Svet je na težki in deloma poledeneli progi smučala v obeh tekih odlično. Tokrat v drugem teku ni zatajila, kot se ji je to pripetilo pred dnevi v S. Caterini, in tako je zabeležila zmago z izdatno prednostjo: Wac-hterjeva je zaostala za več kot 8 desetink, Roffe za' poldrugo sekundo, Schneiderjeva (7.) pa za več kot dve sekundi.
Veronika Šarec se je v prvem teku s štartno številko 41 prebila do 13. mesta, v drugem teku pa je bila vse do spusta Mateje najboljša. Ob koncu jo je Svetova v drugem teku prehitela le za pičlo sekundo.
VRSTNI RED VELESLALOMA: 1.
Svet (Jug.) T54"31, 2. VVachter (Av.) 1'55"15, 3. Roffe (ZDA) 1'55"81, 4. Šarec (Jug.) in Haas (Švi.) 1'56"23, 6. VValliser (Švi.) r56"38r 7. Schneider (Švi.) T56"55, 8. Maierhofer (Av.) 1'56"60, 9. Salvenmoser (Av.) 1'56"97, 10. Gerg (ZRN) 1'57T3, 11. Terzian (ZDA) 1'57"66, 12. Ginther (Av.) 1'57"79, 13. Volker (Av.) r57"94, 14. Kronberger (Av.) 1'57"96, 15. Hurler (ZRN) 1'58 '00.
LESTVICA VELESLALOMA: Wac-hter (Av.) 120 točk, 2. Roffe (ZDA), 3. Kronberger (Av.) 68, 4. Svet (Jug.) 62, 5. Schneider (Švi.) 57.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Kronberger (Av.) 258 točk, 2. VVachter (Av.) 217, 3. Gerg (ZRN) 217, 4. VValliser (ŠviJ 174, 5. Schneider (Švi.) 161, Figini (Svi.) 131, 7. Dedler (ZRN) 116, 8. Gutensohn (ZRN) 110, 9. Švet (Jug.) 103, 10. VVolf (Av.) 102.
V nedeljo v Cortini in Veysonnazu
Helmut Hoflehner -Katrin Gutensohn - bis!
GORTINA, VEVSONNAZ — V nedeljo so se smučarji in smučarke pomerili v smuku: moški v Cortini, ženske v Veysonnazu. Med moškimi se je Avstrijec Helmut Hoflehner oddolžil domačinu Ghedini za sobotni poraz in tako osvojil že tretji smuk v letošnji sezoni. Ghedina se je moral zadovoljiti s 15. mestom. Boljši od njega je bil Sbardellotto, ki je osvojil peto mesto.
Nedeljski ženski smuk je bil prava kopija sobotnega: zmaga je šla spet Avstrijki Katrin Gutensohn-Kopf, ki tekmuje za zahodnonemške barve, častno drugo mesto pa je ponovno pripadlo Francozinji Carole Merle.
VRSTNI RED MOŠKEGA SMUKA: 1. Hoflehner (Av.) 1'44"57, 2. Skaardal (Nor.) in Heinzer (Švi.) 1'44"77, 4. Mahrer (Švi.) 1'44"90, 5. Sbardellotto (It.) 1'44"97, 6. Zurbriggen (švi.) 1'45"07, 7. Huber (ZRN) 1’45"20, 8. Rupp (Av.) 1'45"21, 9. VVirnsberger (Av.) r45"27, 10. Zehentner (ZRN) in Besse (Švi.) T45"35, 12. Stock (Av.) T45"36, 13. Fahner (Švi.) T45"41, 14. Belczyk (Kan.) 1'45"43, 15. Ghedina (Švi.) T45"45.
LESTVICA MOŠKEGA SMUKA ZA SP: 1. Hoflehner (Av.) 131 točk, 2. Zurbriggen (Švi.) 92, 3. Skaardal (Nor.) 84, 4. Mahrer (Švi.) 77, 5. Besse (Švi.) 70, 6. Heinzer (Švi.) 64, 7. Ghedina (It.)
SKUPNO ZA SP - MOŠKI: 1. Zurbriggen (Švi.) 270, 2. Furuseth (Nor.) 212, 3. Mader (Av.) 173, 4. Bittner (ZRN), 5. Hoflehner (Av.) 139, 6. Skaardal (Nor.) 122, 7. Accola (Švi. 103), 8. Piccard (Fr.) 100, 9. Strolz (A) in Eriksson (Šve.) 99.
VRSTNI RED ŽENSKEGA SMUKA: 1. Gutensohn-Knopf (ZRN), 1T7"86, 2. Merle (Fr.) 1T8"05, 3. Dedler (ZRN) 1T8"29, 4. VVallinger (Av.) 1'18"31, 5. Lee-Gar-tner (Kan.) 1T8"32, 6. Gerg (ZRN) 1T8"38, 7. Walliser (Švi.) 1T8"39, 8. Kronberger (Av.) 1T8"41, 9. Figini (Švi. 1{18"50, 10. Kobelka (Kan.) 1T8"72, 11. Sadleder (Av.) 1T8"74, 12. Stbckl (Av.) 1T8"76, 13. Wolf (Av.) 1T8'79, 14. Schuster (Av.) 178"81, 15. Zurbriggen (Švi.) 1T9"03.
LESTVICA ŽENSKEGA SMUKA ZA SP: 1. Gutensohn-Knopf 110 točk, 2. Kronberger (Av.) 106, 3. Figini (Švi.) in Gerg (ZRN) 105, 5. VValliser (Švi.) 99, 6. VVallinger (Av.) 69, 7. Zeller (Švi.) in Dedler (ZRN) 62.
Davisov pokal: Italija uspešna
CAGLIARI — Italija je včeraj presenetljivo izločila favorizirano Švedsko iz nadaljnjega tekmovanja za Davisov pokal. Odločilno točko za »az-zurre« je osvojil včeraj Paolo Cane, ki je v petih setih odpravil Matsa VVilandra.
V	nedeljo je najprej Šved Svensson premagal Campore-seja s 6:7, 6:1, 6:3, 6:1, nato pa sta Cane in VVilander odigrala štiri sete. Pri stanju 2:2 so dvoboj prekinili, ker je na igrišče že legal mrak. Nadaljevali so ga včeraj, v odločilnem nizu pa je bil požrtvovalni Cane prisebnejši in zmagal s 6:4, 3:6, 4:6 7:5, 7:5.
Italija bo v naslednjem kolu igrala proti Avstriji, ki je premagala Španijo s 3:2.
V	nadaljnje kolo so se uvrstili Urugvaj, Kitajska, Romunija, Finska, Malaysia, Tajvan, Bahrein, Kuvajt, Haiti, Venezuela, Kolumbija, Dominikanska repulika, Barbados in Slonokoščena obala.
Tako zagrizeno je Mateja Svet včeraj smučala zmagi naproti (Telefoto AP)
»Modri« nogometaši bodo igrali proti Danski, Avstriji, S. Irski in Ferenskim otokom
Jugoslovani zadovoljni z žrebom za EP
Tako kot z žrebom za SP v Italiji so bili v jugoslovanskem nogometnem taboru zadovoljni tudi s stockholmsko razporeditvijo skupin kvalifikacij za EP. »Bolje niti ni moglo biti,« to je tipičen komentar iz jugoslovanskega tabora, potem ko so modri za nasprotnike dobili Dansko, Avstrijo, Sev. Irsko in Ferenske otoke.
»Mi ali Danci, mislim, da je samo to vprašanje. A vendar ne bi čisto zanemaril Avstrijcev in Severnih Ircev,« je dejal po žrebu za EP jugoslovanski selektor Ivica Osim. Zvezni kapetan Miljan Miljanič je bil na licu mesta, bil pa je previdnejši: »To je priložnost, a le za pametne. Jugoslovanska filozofija s parolo "lahko bo" bi nas lahko pokopala. Treba se je dobro pripraviti, kajti čakajo nas nasprotniki s povsem različnimi slogi. Z Danci bo seveda najtežje, pa čeprav jih bo menda zapustil trener Sepp Piontek, režiser vseh uspehov danskega nogometa. Svež je še spomin na EP leta 1974 v Franciji, ko so Danci Jugoslovanom priredili največjo katastrofo -5:0. V kvalifikacijah za SP 1982 v Španiji je bilo veliko lažje, a ne prav lahko. V Ljubljani so modri slavili srečno zmago, v Kobenhavnu pa je šlo zelo gladko. S Severno Irsko imajo modri dobre izkušnje, tudi v Belfastu so bili
nepremagljivi. Z Avstrijci sicer ni bilo najpomembnejših tekem, toda v manj pomembnih so si Jugoslovani ustvarili občutek velike premoči nad sosedi. O outsiderju s Ferenskih otokov ne kaže izgubljati besed, kajti v tej deželi premorejo samo igrišča z umetno travo, zato bodo v tekmah doma "gostovali" na Švedskem.«
Zanimivo je, da bo selektorju Ivici Osimu mandat potekel že aprila letos, po prvotnem načrtu naj bi mu ga podaljšali do konca SP v Italiji, toda Miljanič si prizadeva, da bi ga že kar zdaj ustoličil do konca EP 1992. Osim na to temo še ni spregovoril, menda pa bo predlog sprejel pogojno: če se bo v Italiji vse dobro končalo.
Miljanič se nasploh zavzema za načrtno planiranje, pri delu z reprezentanco pa mu to tokrat tudi ne bo težko. Po SP v Italiji se bodo od reprezentance poslovili Zl. Vujovič, Sušič in Hadžibegič, morda pa še kdo, ki ga bo »odplaknilo« SP. »Skoraj zanesljivo bo tako, toda to ne bo tako usodno. Osim je v tem pogledu v veliki prednosti pred tekmeci, kajti v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo bodo lahko dozorevali nekdanji mladinski svetovni prvaki: Šuker, Prosinečki, Bo-ban, Mijatovič, Petrič, Panadič... Ta
"kapital" bo treba enkrat vnovčiti, SP bo zanje še prezgodaj, toda zato upam, da bodo ti igralci igrali na "Euro 92",« je dejal po žrebanju nekdanji Osimov najtesnejši sodelavec in zdaj inštruktor FIFA Ivan Toplak, ki prav tako poudarja, da je bil žreb spet zelo srečen za Jugoslavijo.
V kvalifikacijah za EP mladih reprezentanc, ki bodo hkrati tudi olimpijske kvalifikacije za Barcelono, naj bi imeli Jugoslovani še lažje delo. To moštvo so že zdavnaj formirali (v njem je tudi mladi ljubljanski igralec Novak), tekmeci pa bodo Danska, Avstrija in San Marino.
Zaključne priprave jugoslovanskih nogometašev za »mondiale« bodo v Poreču, zvezni kapetan Miljan Miljanič pa^ se je na Švedskem že dogovoril s Špancem Suarezom za prijateljsko tekmo s Španijo, ki bo 26. maja na Reki. Modri pa bodo 3. junija igrali tudi z Nizozemsko. Za to izredno atraktivno tekmo se bo potegovala Ljubljana, ki že dolgo ni videla pravega spektakla. Zdi se, da ne bo imela prehude konkurence, Zagreb je očitno predaleč od Poreča, ustrezna štadiona za takšno tekmo pa sta v severozahodnem delu države le še v Kopru in Pulju. FRANCI BOŽIČ
Italijanska A liga
IZIDI 23. KOLA
Inter - Ascoli 0:0, Genoa - Bologna 0:0, Napol! - Cremonese 3:0, Lazio -Verona 0:0, Bari - Juventus 1:1, Udine-se - Lecce 3:1, Fiorentina - Milan 2:3, Cesena - Roma 0:0, Atalanta - Samp-doria 2:2.
LESTVICA
Napoli 36 točk, Milan 33, Sampdoria in Inter 31, Juventus 29, Roma 28, Atalanta 27, Bologna 24, Lazio 21 in Bari 21, Genoa 19, Fiorentina, Cesena in Lecce 18, Udinese 16, Cremonese 15, Ascoli 14, Verona 13.
PRIHODNJE KOLO
Cesena - Atalanta, Ascoli - Bari, Cremonese - Bologna, Udinese - Fiorentina, Sampdoria - Genoa, Lecce -Verona, Roma - Inter, Juventus - Lazio, Milan - Napoli.
Italijanska B liga
IZIDI 22. KOLA
Barletta - Ancona 1:1, Licata - Avel-lino 0:0, Torino - Brescia 2:1, Cosenza -Cagliari 0:2, Piša - Catanzaro 1:1, Parma - Como 0:0, Padova - Pescara 1:1, Messina - Reggiana 1:2, Monza - Reg-gina 1:0, Foggia - Triestina 3:2.
LESTVICA
Torino 32 točk, Piša 31, Cagliari in Reggina 27, Parma 26, Pescara 25, Ancona 24, Triestina in Reggiana 23, Avellino in Monza 22, Padova 21, Licata in Brescia 20, Foggia in Messina 18, Barletta 17, Cosenza 16, Como in Catanzaro.
PRIHODNJE KOLO
Cosenza - Barletta, Triestina - Catanzaro, Avellino - Foggia, Cagliari -Licata, Brescia - Messina, Reggiana -Monza, Reggina - Padova, Ancona -Parma, Como - Piša, Pescara - Torino.
Meddeželna liga
IZIDI 21. KOLA
Venezia - C. Mobile 1:0, Pordenone - Conegliano 0:2, Sacilese - Fontanaf-redda 1:0, Pievigina - Mira 1:1, Giorgi-one - Monfalcone 0:0, Ponte Piave -Montebelluna 0:0, Caerano - Opitergi-na 4:1, Pro Gorizia - San Dona 4:1, Sal-zano - Sedico 2:1.
LESTVICA
Pievigina 33 točk, San Dona 27, Gi-orgione in Venezia 26, Caerano in Pro Gorizia 25, C. Mobile, Montebelluna in Sacilese 23, Ponte Piave in Monfalcone 21, Mira in Salzano 20, Sedico 19, Conegliano in Fontanafreddal7, Opi-tergina 15, Pordenone 13.
PRIHODNJE KOLO
Monfalcone - Caerano, Conegliano -C. Mobile, Fontanafredda - Pievigina, Sedico - Giorgione, Venezia - Ponte Piave, Opitergina - Pordenone, Mira -Pro Gorizia, San Dona - Sacilese, Montebelluna - Salzano.
Italijanska A-1 liga
S. BENEDETTO - FANTONI 93:84 (46:46)
S. BENEDETTO: Gnecchi 8 (4:5, 0:2), Ardessi 12 (0:1, 4:7), Ponzoni 18 (5:8, 2:3) Vargas 14 (5:7), Aleksinas 21 (7:10, 1:4), Esposito 8 (1:4, 1:1), Vitez 2 (0:4) Biaggi 10 (3:5, 1:4).
1. — 1. Iseido	2
2. lunger	X
2. — 1. Flying Ram	1
2. Importo	2
3. — 1. lorlobel	1
2. Cobalkur	X
4. — 1. Epernon	1
2. Indy Chic	X
5. — 1, Eurosport	2
2. Ekemberg	X
6. — 1. Spring Spring	2
2. Hone Shore	2
KVOTE	
12 (33 dobitnikov)	22.325.000 lir	
11 (679 dobitnikov)	1.080.000 lir
10 (7.113 dobitnikov)	101.000 lir
FANTONI: Bettarini 18 (3:6, 3:4), Valeno 4 (1:2), Castaldini 6 (3:7), Johnson 25 (9:16, 2:5), King 27 (11:18, 1:2), Nico-letti 2 (0:1, 0:2), Cecchini 2 (1:3, 0:1), Sorrentino (0:2).
SODNIKA: Pigozzi iz Bologne in In-drizzi iz Ferrare.
PM: S. Benedetto 16:20; Fantoni 10:19. PON: Valerio (26. min.), Castaldini (34. min.), Aleksinas (40. min.).
KLEENEK - STEFANEL 82:70 (41:37)
KLEENEK: Rowan 23 (9:25, 1:1) Douglas 9 (3:5) Crippa 17 (5:6, 2:3), Mazzo-ni 12 (6:8), Silvestrin 13 (6:11, 0:1), Ca-pone, Greco 3 (0:0, 1:1), Vitiello 5 (2:4).
STEFANEL: Middleton 10 (3:5, 1:6), Cantarello 4 (2:2), Pilutti 9 (3:4, 1:6), Sartori 4 (2:4, 0:3), Tyler 25 (10:16, 1:2), Zarotti, Bianchi (8 (2:2, 1:4), Maguolo 10 (5:9).
SODNIKA: Fiorito in Maggiore iz Rima.
PM: Kleenex 8:15; Stefanel 4:7. PON: Cantarello (36. min.), Pilutti (37. min.).
IZIDI 20. KOLA
Scavolini - Enimont 103:111, Neutro-roberts - Knorr 88:87, Irge - Benetton 75:118, Philips - Ranger 99:102, Mes-saggero - Paini 89:76, Phonola - Vis-mara 85:83, Viola - Cantine Riunite 90:82, Arimo - Panapesca 96:81.
LESTVICA
Ranger in Scavolini 30 točk, Enimont in Knorr 28, Vismara, Viola in Phonola 24, Philips, Benetton, Messag-gero in Cantine Riunite 20, Arimo 18, Paini 14, Neutroroberts in Panapesca 10, Irge 0.
PRIHODNJE KOLO
Vismara - Philips, Benetton - Phonola, Scavolini - Arimo, Knorr - Ranger, Enimont - Viola, Panapesca - Irge, Paini - Neutroroberts, Cantine Riunite -Messaggero.
Italijanska A-2 liga
IZIDI 20. KOLA
Garessio - Ipifim 95:91, Filodoro -Alno 79:82, Teorema - Glaxo 69:82, Braga - Annabella 83:72, S. Benedetto - Fantoni 93:84, Marr - Jollycolombani 100:87, Kleenex - Stefanel 82:70, Hitachi - Banca Popolare 92:91.
LESTVICA
Garessio 28 točk, Ipifim, Glaxo in Stefanel 26, Jollycolombani in Alno 24, Hitachi 22, Kleenex 20, Teorema, Annabella in Fantoni 18, Banca Popolare in Filodoro 16, Marr in Braga 14, S. Benedetto 10.
PRIHODNJE KOLO
Fantoni - Garessio, Glaxo - Hitachi, Annabella - Kleenex, Stefanel - Filodoro, Banca Popolare - Braga, Alno -Jollycolombani, Ipifim - S. Benedetto, Marr - Teorema.
1. jugoslovanska liga
IZIDI 16. KOLA
Zorka - Smelt Olimpija 70:63, Gibona - Bosna 110:112, Jugoplastika - Slo-boda Dita 89:68, Partizan - Novi Zagreb 105:9, Vojvodina - Zadar 81:72, IMT - Crvena zvezda 101:91.
LESTVICA
Jugoplastika 26 točk, Crvena zvezda 24, Bosna 22, Cibona 20, Zadar 18, Vojvodina 16, Smelt Olimpija in Novi Zagreb 14, Partizan 12, IMT 10, Zorka in Sloboda Dita 8.
PRIHODNJE KOLO
Zorka - Jugoplastika, Smelt Olimpija - Partizan, Novi Zagreb - Vojvodina, Zadar - Cibona, Bosna - IMT, Crvena zvezda - Sloboda Dita.
totocalcio
Atalanta - Sampdoria	X
Bari - Juventus	X
Cesena - Roma	X
Fiorentina - Milan	2
Genoa - Bologna	X
Inter - Ascoli	X
Lazio - Verona	X
Napoli - Cremonese	1
Udinese - Leče	1
Cosenza - Cagliari	2
Foggia - Triestina	1
Ternana - Sambenedettese	1
Nicastro - Battipagliese	2
KVOTE
13 (380 dobitnikov)	42.700.000 lir
12 (12.739 dobitnikov) 270.700 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (11. 2.): Ascoli - Bari, Cesena - Atalanta, Cremonese - Bologna, Juventus - Lazio, Lecce - Verona, Milan - Napoli, Roma - Inter, Sampdoria - Genoa, Udinese - Fiorentina, Ancona - Parma, Pescara - Torino, F. Andria - Taranto, Siracusa - Salernitana.
049f-387333 NEPOSREDNA ZVEZA
presti m m
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
H Banca Agricola 3 Kmečka banka Gorica
Po nedeljskem porazu v 19. kolu košarkarske B-2 lige v gosteh v Pordenonu
Jadran premalo uverjen v lastne moči
ELECTROLUX PN - JADRAN TKB
100:80 (51:43)
ELECTROLUX PN: Pupulin 8 (2:2), Napoli, Vescovo, Moro 6 (6:6), Delle Vedove 18 (4:4), Turel 34 (11:13), Span-garo 15 (1:2), Zaghis, Basti 3 (1:3), Pig-nolo 16 (4:7).
JADRAN: Crisma 16 (1:3), Oberdan 7 (1:2), Čuk 19 (1:1), Stanissa 4, Sosič 2, Pertot, Battim 2 (0:2), Rauber 9 (0:1), Daneu 21 (7:9), Lesizza.
SODNIKA: Anesin iz Benetk in Minchillo iz Trevisa; ON: Electrolux 18, Jadran TKB 30; PON: Sosič (29), Daneu (40), Rauber (40); 3 TOČKE: Crisma i, Rauber 1, Pupulin 2, Turel 3, Spangaro 2; GLEDALCEV: 450.
PORDENONE - Kljub precejšnji končni razliki v korist Pordenončanov lahko rečemo, da zmaga za naše fante ni bila nedosegljiva, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da lahko govorimo o izgubljeni priložnosti. Ekipi sta si namreč bili v glavnem enakovredni, a v takih primerih zadostuje, da se v mehanizmu le za nekaj trenutkov kaj zatakne in tehtnica se nagne na drugo stran. Tako je bilo tudi v nedeljo. Pomanjkljivosti je bilo več, vendar je vprašljivo, katera je bila, če sploh je bila, odločilna. Nekdo bo rekel, da so naši pokazali premalo srca, a ne gre pozabiti, s kakšno zagrizenostjo so nadoknadili zaostanek, ko so že v 16. minuti izgubljali s 40:28; šepal je met, vendar ne vseskozi in ne pri vseh; bilo je nekaj nepazljivosti v obrambi, vendar je tudi nasprotnik po nepotrebnem izgubil precej žog; sodnika gotovo nista prispevala k sproščeni igri, vendar sta oškodovala obe ekipi; naši so bili brez Pregarca, ki je komaj prebolel gripo, a tudi pri domačih je manjkal Zamparo, itd. Kaj je torej privedlo do poraza? Verjetno gre vzrok le iskati v nekoliko slabem metu in na trenutke premajhni zagrizenosti.
Kljub vsemu pa bi se lahko tudi drugače zasukalo, če bi naši imeli nekaj več sreče ali prisebnosti: tekla je 12. minuta drugega polčasa, a priložnosti, ki se je tedaj ponudila, naši niso izkoristili in vse je slo po zlu, namesto izenačenja se je zaostanek spet vrtoglavo povečal. Nekoliko prej, okrog 30. minute, je Jadran nasprotnika skoraj dohitel (61:56). Čeprav so ostali brez Sosiča (5. osebna napaka), ki je v začetku dobro kril najboljšega od nasprotnikov, Turela, so naši po vrsti
prekinitev in dokaj zmedene igre zmanjšali zaostanek s Čukom, Dalle Vedove je naredil 4. osebno napako in odšel na klop, a Basti se je zaletel z Rauberjem, naredil napako in si pri tem zlomil še zob, sam Rauber pa je v tej »akciji« dosegel 3 točke. Pordenon-čani so bili tedaj kot brez glave, izredno ranljivi, a našim žoga zal ni hotela v koš. Domači so tako prebrodili slab trenutek in se bliskovito spet oddaljili, predvsem po zaslugi Pupulina. Porde-nončani so samo nekaj minut kasneje bili že skoraj na varnem: v 16' je bil izid 80:66, v 18' 90:76. Tedaj je bilo očitno, da je vse izgubljeno, naši niso dajali vtisa, da lahko obrnejo potek dogodkov.
Srečanje pa se je za Jadran začelo udogno, saj je povedel z 9:3. Domači so izenačili v 5. minuti (9:9), Turel je
Janeza Drvariča, ki letos vodi Electro-lux, gotovo ni treba posebej predstavljati. Rade volje nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Najprej nas je zanimalo, kako se je v novem okolju znašel.
»Kot profesionalni trener se moram pač prilagoditi, saj menjujem sredine, od Ljubljane preko Zagreba do Italije, kjer pa sem se znašel dobro. Ljudje so me dobro sprejeli, zadovoljen sem.«
»In z jezikom?«
»V začetku je bilo nekaj težav, italijanščine nisem znal, obvladam angleščino in nemščino, a doslej sem se že navadil tisto potrebno za košarko, tako da tudi teh problemov nimam več. Večina igralcev govori angleško in smo se lahko že takoj v začetku v tem jeziku sporazumevali.«
»Živite v Pordenonu ali hodite samo na treninge in tekme?«
»Tukaj sem z družino, kljub vsemu je le predaleč, da bi vsak dan odhajal domov. Taka je pač profesionalna obveza.«
»Žal še vedno ne morete na klop, ker nimate licence. Se bo to dalo urediti«?
»Seveda je to handikap, ker sem prvič doživel, da moram biti zadaj, za klopjo. Moram poudariti, da imam odličnega pomočnika, s katerim lahko potem le vse uskladiva. Zlasti pa upam, da se bo to
bil nekoliko v senci, zato pa sta točke nizala delle Vedove in Pignolo, bila sta hitra v protinapadu in natančna pri metu od daleč. Pri naših je šepal rav met, drugače sta si bili ekipi ena-ovredni. Dobro so tudi prebrodili težaven trenutek v 16. minuti, ko si je nasprotnik nabral 12 točk prednosti.
V 2. polčasu se je nadaljevala enakovredna igra, brez kakšnih posebnih pretresov (vsekakor velja omeniti, da je Crisma budno pazil na Turela, ki je do 8. minute dosegel le 4 točke). Naši so se približali na 61:56, imeli priložnost, da zaostanek še zmanjšajo, a sledilo je nekaj napak in Electrolux je spet imel 11 točk prednosti. Tedaj pa je prišlo do zgoraj omenjenih dogodkov, ki so v bistvu zapečatili izid.
Trener Vatovec je bil kot običajno zelo umirjen pri svojih ocenah:
uredilo ob pomoči naše federacije, naših ljudi iz Alpe Adria.«
»Boste tudi naslednje leto v Pordenonu?«
»Imam dveletno pogodbo. Vsaj zaenkrat mislim, da bo tako ostalo.«
»Z ekipo ste v začetku imeli nekoliko drugačne, bolj ambiciozne načrte/JZakaj se je tako zasukalo«?
»V začetku pač nisem dovolj dobro poznal vrednosti italijanske B-2 lige. Mislil sem, da je gre v glavnem za zasedbo z mladimi igralci, kot sem videl pri Jadranu in v tukajšnji strukturi, a seveda večina teh vodilnih ekip ima zelo kvalitetne, izkušene igralce, tudi bivše prvoligaše. Problem je"v glavnem v tem. Mi imamo le dva izkušena, Delle Vedove in Turela, vsi ostali so mladi, novi igralci. Praktično smo v podobnem položaju kot Jadran. Mislim, da je tudi naš položaj na lestvici realen.«
»Pravijo, da je nekaj nasprotja med posameznimi igralci...«
»Ne, to nikakor ni res. Ekipa je homogena, kar je za potrebe tekmovanja nujno potrebno. Vse se seveda koncentrira okrog omenjenih dveh igralcev in v tem, da dvigamo nivo in sposobnosti ostalih mlajših, kar dela tudi Vatovec pri Jadra-
»Pordenone si je zmago zaslužil. Ne moreš osvojiti tekme, čg zgrešiš toliko metov izpod koša, če Čuk v drugem polčasu v bistvu ne dobi nobene žoge, če v bistvu realizirane protinapade zapraviš, če pod svojim košem ne poloviš žog, ki so jih nasprotniki zgrešili. Še najbolj me moti, da nismo verjeli, da bi lahko zmagali, ali da smo nekoliko prehitro popustili. Vedno moramo biti prepričani, da lahko zmagamo, da lahko premagamo kateregakoli nasprotnika. Tokrat nismo naredili vsega, da lahko zmagamo, in zaradi tega tudi tak visok poraz. Nekdo mi je rekel, da smo najslabša ekipa, ki se je predstavila letos v Pordenonu, kar me grozno boli. Sedaj je seveda stvar glave, da na poraz pozabimo, da se zadeva ne vleče naprej, da ne bo nonebih kritik ali česa podobnega.« (D. B.)
nu. Imamo kvalitetne mladince, samo Stefanel je pred njimi, in mislim, da je tu material, s katerim bo lahko Pordenone v bodoče dosegel ravnotežje v košarkarskem italijanskem prostoru.«
»Glavni cilj, napredovanje, je šel po vodi...«
»Gotovo, mislim, da sem v začetku preambiciozno zastavil načrte, po prvih štirih uvodnih zmagah sem menil, da smo za kaj takega sposobni. A realno je treba računati, da smo le ekipa, ki sodi nekje v sredino tablice, med 6. in 9. mestom.«
»A ključ zmage protri Jadranu?
»Tokrat smo se predvsem koncentrirali na to, da ustavimo Čuka, kajti on je ključni mož Jadranove ekipe. Mislim, da nam je to v veliki meri uspelo, kajti Delle Vedove je nalogo odlično opravil. Potem je tu še naš zelo natančen napad. Tokrat smo prvič dosegli 100 točk doma, kar seveda kaže, da smo bili dobro uigrani v napadu. Sodim, da je to odločilo. Prav gotovo se je Jadranu poznalo, da je bil brez Pregarca, vendar sta zelo prijetno presenetila oba mlada, perpesktivna igralca. Jadranu lahko želim samo to, da si čimprej zagotovi obstanek, kajti takšna ekipa, kot je Jadranova, mora ostati v ligi.« (D.B.)
Janez Drvarič: Jadran mora ostati v ligi
IZIDI 19. KOLA
Electrolux PN - Jadran TKB	100:80
San Dona - Imola	101:99
Petrarca PD - Montebelluna	119:101
Montichiari - Oderzo	83:78
Castel SP - Ozzanol	81:70
Faenza - Pierobon	86:77
Cesena - Malaguti	85:104
Vicenza - Virtus PD	87:86
LESTVICA		
Montichiari	19 14	5
Virtus PD	19 14	5
Petrarca PD	19 12	7
Malaguti	19 12	7
Imola	19 12	7
Vicenza	19 11	8
Montebelluna	19 11	8
Ozzano	19 11	8
Electrolux PN	19 10	9
Faenza	19 9 10	
Oderzo	19 8 11	
Castel SP	19 7 12	
San Dona	19 6 13	
Jadran TKB	19 6 13	
Cesena	19 5	4
Pierobon PD	19 4 15	
1706:1581 28 1649:1533 28 1875:1755 24 1738:1721 24 1668:1696 24 1741:1617 22 1835:1746 22 1560:1540 22 1622:1674 20 1569:1588 18 1578:1568 16 1523:1577 14 1632:1686 12 1555:1644 12 1624:1791 10 1544:1702 8
PRIHODNJE KOLO (10. IN 11. 2.) JADRAN TKB - Castel San Pietro; Oderzo - Cesena; Imola - Faenza; Malaguti - Montichiari; Ozzano -Montebelluna; Vicenza - Petrarca PD; Pierobon PD - Electrolux PN; Virtus PD - San Dona.
JADRANOVI STRELCI Čuk 420; Rauber 322; Daneu 215; Pregare 201; Battini 154; Sosič 139; Oberdan 70; Crisma 21; Pertot 16; Corsi 5; Stanisa 4.
JADRAN V ŠTEVILKAH
MET ZA 2 TOČKI: Crisma 6:7, Oberdan 3:4, Čuk 9:21, Stanissa 2:4, Sosič 1:3, Battini 1:4, Rauber 3:7, Daneu 7:15; 3 TOČKE: Crisma 1:2, Oberdan 0:3, Sosič 0:1, Battini 0:1, Rauber 1:5, Daneu 0:1; SKOKI: Crisma 0 v obrambi, 1 v napadu; Oberdan 2, 2; Čuk 4, 1; Stanissa 1, 3; Sosič 1, 0; Battini 3, 0; Rauber 4, 1; Daneu 6, 8; IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 1, 2; Oberdan 1, 2; Čuk 1, 3; Stanissa 1, 0; Sosič 2, 1; Rauber 1, 0; Daneu 2, 0; BLOKADE: Rauber 2; ASISTENČE: Crisma 2, Stanissa 1, Sosič 2, Battini 1.
V devetnajstem kolu L nogometne amaterske lige Juventina Radenska dobila neposredni dvoboj v Torviscosi
Prelomnica za Štandrežce v boju za obstanek
Skupina B
IZIDI 19. KOLA
Lauzacco - S. Canzian	1:0
Cervignano - Costalunga	1:1
Fiumicello - Tarnal	0:0
Torviscosa - JUVENTINA	0:2
Porcia - Cordenonese	2:1
Corno - Portuale	1:3
Sangiorgina - Percoto	3:0
Visinale - Varmo	1:0
LESTVICA
LESTVICA
S. Canzian	19	10	8	1	26:13 28
Tamai	19	9	8	2	22: 8 26
Porcia	19	7	11	1	19: 9 25
Portuale	19	7	9	3	16:13 23
Cervignano	19	5	12	2	17:13 22
Lauzacco	19	7	8	4	19:19 22
Varmo	19	6	8	5	17:15 20
Piumicello	19	6	7	6	26:21 19
Costalunga	19	5	9	5	lit 9 19
Sangiorgina	19	5	7	7	17:18 17
JUVENTINA	19	5	5	9	18:23 15
Percoto	19	6	3	10	17:23 15
Corno	19	3	9	7	14:23 15
Cordenonese	19	2	9	8	12:21 13
Torviscosa	19	2	9	8	16:29 13
Visinale	19	2	8	9	8:18 12
PRIHODNJE KOLO
^armo - Sangiorgina, Percoto - Corno, Portuale - Porcia, Cordenonese - Tor-viscosa, JUVENTINA - Fiumicello, Ta-Ptai - Cervignano, Costalunga - Lau-zacco, S. Canzian - Visinale.
TORVISCOSA -
JUVENTINA RADENSKA 0:2 (0:2)
STRELEC: Del Negro v 2. in 18. minuti.
TORVISCOSA: Luppoli, Zaninello, Gavin, Romano, De Zottis, Battiston, Polvar, Canciani, Piovesan, Balducci, Peloi (Finatti).
JUVENTINA RADENSKA: Andreo-li, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Tommasi, Maso, Klanjšček (v 80' Bres-san), Bastiani, Tabaj, Cingerli, Del Negro (v 85' Kavs).
SODNIK: Tonno iz Pordenona. GLEDALCEV: 200. IZKLJUČENA: Cingerli v 54'in Gavin v 73'.
TORVISCOSA Ko smo napovedali, da je nedeljsko srečanje predstavljalo za Juventino Radensko doslej najpomembnejšo preizkušnjo, se nismo motili. Uspeh Štandrežcev v središču kemične industrije in proizvodnje mlečnih izdelkov predstavlja namreč prelomnico kar zadeva boja za obstanek. Tabaj in tovariši so z doseženima točkama dosegli Corno in Per-
coto in sedaj imajo že dve točki prednosti pred zadnjeuvrščeno trojico.
O zmagi Juventine Radenska proti Torviscosi bi rekli v bistvu tole. Srečanje ni bilo kdovekaj zanimivo, še posebno ne v prvem polčasu, je pa za obe enajsterici veliko pomenilo in razumljivo torej, da je lepa in dovršeno tehnična igra prepustila mesto skrbi za rezultat.
Naloga gostov, ki so navsezadnje računali na delitev točk, pa je postala precej lahka že v 2. minuti, ko je napaka kapetana Battistona omogočila Del Negru prosto pot do vrat.
Zadetek je domače povsem zmedel, tako da niso imeli moči zbrati vse sile in poiskusiti rezultat izenačiti. Tekma se je odvijala pretežno na sredini igrišča, dokler niso Štandrežci izvedli serijo strelov s kota, od katerih jim je zadnji zagotovil dvojno prednost. Cin-gerlijev predložek je namreč Travagin usmeril v sredino kazenskega prostora, kjer je Klanjšček z glavo zadel vratnico, odbito žogo pa je Del Negro, vedno z glavo, potisnil v mrežo.
To pa sta bili v bistvu edini napadalni akciji prvega polčasa. V nadaljevanju igre so domači zaigrali nekoliko agresivneje. Sicer v večje težavo je Juventino »spravil« Marjan Cingerli, ki ga je sodnik v 3. minuti izključil zaradi protestov. Odsotnost igralca, ki je dotlej v bistvu povezoval igro sredine z napadom, se je občutila v štan-dreških vrstah. Pred tem dogodkom je namreč prav Cingerli lepo preigral nekaj igralcev in podal prostemu Del Negru, ki mu ni uspelo doseči svojega tretjega osebnega zadetka.
Kljub začasni premoči Torviscose pa so predstavniki s furlanske nižine pokazali, da ne razpolagajo z dobrimi napadalci, ki so se v zaključku akcij proslavljali zaradi nerodnosti.
»Nadvlada« Torviscose pa je trajala do približno 73. minute, ko je sodnik zaradi preklinjanja izključil Gavina. Vzpostavljeno razmerje sil je še potlačilo domače, ki so povsem popustili, tako da je trener Grion lahko opravil dvojno zamenjavo. Sama Juventina Radenska pa je dobrohotno prizanesla nasprotniku, ko je v predzadnji minuti
srečanja zapravila stoodstotno priložnost. Kar trije igralci (Brassam, Kavs in Bastiani) so se namreč znašli pred vratarjem, nihče pa priložnosti ni znal izkoristiti. '
Devetnajsto kolo v B skupini 1. AL je potrdilo neporaženost vodečega San Canziana, ki je moral priznati premoč Lauzacca. S tem pa je vprašanje napredovanja postalo še bolj zanimivo, saj sta se predvsem Tamai in Porcia približala škocjanski ekipi.
Na dnu lestvice so z izjemo zadnje-uvrščenega Visinaleja izgubile vse neposredne nasprotnice Juventine Radenska v boju za obstanek. Zmaga Štandrežcev sredi Torviscose v tem slučaju velja dvojno. V bistvu se je krog ekip, ki se bodo potegovale za obstanek, razširil na 6 postav, med temi pa Štandrežci niso več v podrejenem položaju, saj so to vlogo prepustili prav Torviscosi, Cordenoneseju in Visinaleju. Pri tem pa velja povedati, da bodo prav ti zadnji dve postavi morali še gostovati v Gorici.
RUDI PAVŠIČ
Po prvem delu ženske odbojkarske C-l lige so borovke dosegle manj od pričakovanega
M. Kalc (Bor Elpro): »Puške še ne bomo metali v koruzo«
,	^ državnih odbojkarskih prvenstvih B in C
im6 m'nul° soboto ni bilo tekem in ekipe so “tele po prvem delu teden dni odmora. Prosti j,0nec tedna so si lahko privoščile tudi igralke °ra Elpro, za katere se je prvi del sezone po 10 obetavnem začetku končal s slabim nasto-Darf1 m. novim porazom v Latisani. O tem, kako dajoče je bila njihova krivulja uspešnosti, vse HeVe s*ebeči podatek: v prvih petih tekmah sezo-.s.° Plave dosegle kar štiri zmage, v preostalih estih pa samo eno!
rerl aj je njihov položaj na skupnem vrstnem oft u , da jih od petega mesta, ki preko play ki v ®orebiti še vodi'v B-2 ligo, in od 11. mesta, to Ofh naravnost v nižjo ligo, loči enako število ~ štiri. Glede na zdajšnjo storilnost sloven-st esterke, pa je na dlani, da je vprašanje ob-aktu j V tem trenutku za Bor Elpro mnogo bolj v ° 0C1 kakršnekoli razmišljanja o prestopu
V	j. uzunioijaiija
Sledu t«USt®novljeno bg0’ čeprav tudi v tem po-nr, ■ še ni vse izemblieno. če unoštevamn izred-
!načei očih), ge. S
»Sem jVed bi bila naša ocena navsezdanje po-m drugačna.
vse izgubljeno, če upoštevamo izred-
na-
ki označuje tudi letošnje prvenstvo cjstria^6, ^ samo dvema (ali celo samo eno) zma-
Zdi se, da so vzroki za slabšo uvrstitev Borove šesterke predvsem psihološke narave. Čeprav se čudno sliši, drži, da je ekipa popustila prav tedaj, ko se je zavedala svojih možnosti, s tem pa se je v bistvu izkazalo, da dekleta ne zdržijo psihičnega pritiska, ki jim ga nalaga boj za uvrstitev v B-2 ligo in to v ligi, v kateri si prav proti nobenemu nasprotniku ne moreš privoščiti slabše igre.
Toda poleg teh 'vzrokov, ki jih je pravzaprav sila težko odpraviti, je verjetno še nekaj objek-tivnejših. V prvi vrsti bi omenili omejenost igralskega kadra. Trener Kalc je vse do novega leta razpolagal z devetimi igralkami (kar je idelano število), ki so vsak hip sposobne stopiti na igrišče, vendar pa se med sabo po vlogah ne dopolnjujejo povsem. Vrh tega je bilo letos precej več težav, ne le s poškodbami, temveč tudi z banalnimi sezonskimi boleznmi, tako da ekipa ni vedno nastopila v polni formi. Če k temu dodamo še, da mlajše igralke kljub očitnemu napredku, ki so ga pokazale, še vedno ne igrajo dovolj stabilno (kar je navsezadnje tudi razumljivo), je na dlani, da se je trener med samo tekmo znašel večkrat v položaju, ko ni mogel poseči, da bi prekinjal negativne situacije, ki so se pojavljale na igrišču.
Zdaj je v tem pogledu še težje, če vemo, da bo morala Vidalijeva na operacijo meniskusa in na položaju centra manjka menjava.
Drugi vzrok je v težavah v zvezi s treningi. Plavim (kot tudi drugim vodilnim ekipam v pokrajini) je bila tudi letos od zveze dodeljena dvorana Suvich, ki pa še zmeraj ni popravljena. Okrog te dvorane se odvija že prava farsa, ki kaže predvsem na dokajšnjo brezbrižnost občinskega odborništva za šport, za katerega odbojka očitno ne sodi med panoge, vredne zaščite in pomoči. Priprave na sezono so tako potekale v neprimernih prostorih na stadionu 1. maja (in trda tla balona in male dvorane gotovo nista koristila kolenom igralk...), zdaj pa so borovke za treninge prisiljene romati od dvorane do dvorane (trenirajo kar v treh različnih objektih, ki so med sabo zelo oddaljeni!), kar povzroča ne malo nevšče-nosti in je zelo utrudljivo. Spet se torej kričeče postavlja nujnost rešitve vprašanja o gradnji novega objekta v okviru Borovega športnega centra...
Trener Kalc nam je ob koncu prvega dela dal sledečo izjavo:
»Seveda sem pričakoval, da bomo osvojili kakšno točko več. V obračunu manjkata uspeha v Dolu in v Latisana, delno tudi v Vidmu. Pred
nami je še enajst tekem. Naš glavni cilj je zdaj ta, da čimprej pospravimo točke za obstanek. Če bomo v prvi polovici povratnega dela igrali uspešno, pa bomo spet lahko konkurirali tudi za višjo uvrstitev, čeprav ne bo lahko, ker je prvenstvo zdaj zelo izenačeno. Moram poudariti, da kriza v igri in rezultatih ni odraz kakih težav na treningih. Ekipa je zdrava in vestno trenira. Sreča nam ni dosti pomagala kar se tiče zdravja in pogojev za delo, vendar tega ne smemo jemati kot edino opravičilo za poraze. Vedeti moramo, zakaj grešimo in napake odpraviti. Če nam bo to uspelo, je časa še dovolj. Puške v koruzo nam
zdaj res še ni treba metati.«	(ak)
IZIDI 1. DELA
Bor Elpro - Ghemar	3:0
Mestre - Bor Elpro	1:3
Vivil - Bor Elpro	3:0
Bor Elpro - Cervignano	3:0
Peroni - Bor Elpro	0:3
Bor Elpro - Albatros	1:3
Dolo - Bor Elpro	3:1
Bor Elpro - OMA	1:3
PAV Udine - Bor Elpro	3:1
Bor Elpro - Cordenons	3:0
Latisana - Bor Elpro	3:0
Medtem ko so v deželnih odbojkarskih ligah naše goriške šesterke naletele na črn dan
Ekipe s Tržaškega prvič vse zmagale
E. Garbini (Kontovel Electronic shop)
V deželnih odbojkarskih ligah se je končal prvi del prvenstva. V sobotnem zadnejm kolu tega dela so zmagale vse naše ekipe s Tržaškega (prvič letos skupaj), izgubili pa so vsi trije naši goriški predstavniki, ki bodo zdaj morali nemara opustiti vse svoje bolj ali manj prikrite ambicije po seganju v boj za napredovanje. Po 13 tekmah je
Sloga Koimpex naša daleč najbolj uspešna ekipa, saj je doživela le dva poraza in je z eno nogo že v višji ligi, za napredovanje pa se zdaj polnopravno potegujejo tudi odbojkarji Bora Cunja Avtoprevoz. Spodbudne znake prebujanja kažeta tudi oba ženska četrtoli-gaša, ki se doslej res nista mogla kaj prida proslavljati z-uspehi.
V	moški C-2 ligi je za največje presenečenje poskrbel zadnjeuvrščeni Li-bertas iz Turjaka, ki je v slovenskem športnem centru v Gorici pripravil nepričakovan preobrat po vodstvu 01ympie z 2:0 (15:7, 15:9) in gladko dobil preostale tri nize (12:15, 5:15, 8:15). To je bil že četrti zaporedni poraz Jakopičeve ekipe, ki je zdrknila na osmo mesto lestvice, medtem ko je Meblo Imsa po (petem zaporedenm) porazu v dvoboju z Remanzaccom deveti. Osrednja tekma kola je bila v Tržiču, kjer je Fincantieri po petih nizih premagal drugouvrščeno ekipo Volley Pordenone. Ta izid je omogočil borovcem, da so se dokopali do drugega mesta. Plavi očitno mislijo resno, če upoštevamo, da so v prejšnjem kolu s 3:0 premagali vodilnega Sacileja (ki je tokrat gladko odpravil vse prej kot slabega Vivila), videmskemu VBU pa so v soboto v zadnjih dveh nizih prepustili vsega enajst točk.
V	ženski C-2 ligi se je vodstvo vodilne trojice še povečalo, saj je prvou-
Moška C-2 liga
IZIDI 13. KOLA
01ympia Gorica - Libertas Turjak 2:3, Meblo Imsa - Pav Remanzacco 1:3, Volley Bali Videm - Bor Cunja Avtoprevoz 1:3, Torriana Belca Gradišče - Prata 3:1, Rozzol Trst - Intrepi-da Mariano 3:0, Crismare Tržič - Vol-ley Pordenon 3:2, Cima Truciolari Bacile - Vivil Villa Vicentina 3:0
LESTVICA
Cima Truciol.	13	10	3	31:16	20
Volley PN	13	9	4	30:14	18
Bor Cunja Av.	13	9	4	31:18	18
Crismare	13	8	5	33:23	16
Pav Remanzacco	13	8	5	29:23	16
VB Videm	13	8	5	27:22	16
Vivil	13	8	5	27:22	16
01ympia Gorica	13	7	6	29:30	14
Meblo Imsa	13	6	7	26:25	12
Rozzol Trst	13	5	8	20:30	10
Prata	13	4	9	21:34	8
Torriana	13	4	9	18:32	8
Intrepida	13	3	10	12:32	6
Libertas/Tur.	13	2	11	15:36	4
PRIHODNJE KOLO (10. 2.)
Meblo Imsa - Bor Cunja Avtoprevoz, 01ympia Gorica - Intrepida Mariane, Volley Bali Videm - Vivil Villa Vicentina, Cima Truciolari Sacile -Volley Pordenon, Crismare Tržič - Libertas Turjak, Rozzol Trst - Prata, Pav Remanzacco - Torriana Belca Gradišče
vrščeni Kennedy (ne ravno z lahkoto) v pokrajinskem derbiju odpravil četr-touvrščeno ekipo CUS iz Vidma. Presenečenj v tem kolu ni bilo. Okrnjeni Agorest je v bil v Tržiču s Fincantieri-jem žal brez moči. Sloga Koimpex in Sokol Indules sta premagala šibka nasprotnika, vendar pa zmaga v gosteh
Ženska C-2 liga
IZIDI 13. KOLA
Fincantieri Tržič - Agorest Gorica 3:0, Celinia Maniago - Sokol Indules 0:3, Pav Natisonia - Sloga Koimpex 0:3, Pieris - Libertas Martignacco 0:3, Juniors Casarsa - Virtus Fontanafred-da 3:1, Kennedy - CUS Videm 3:1, Prata - Torriana Gradišče 3:0
LESTVICA
Kennedy	13	13	0	39:7	26
Sloga Koimpex	13	11	2	37:8	22
Fincantieri	13	11	2	36:11	22
CUS Videm	13	8	5	29:22	16
Prata	13	8	5	24:19	16
Martignacco	13	7	6	28:21	14
Sokol Indules	13	7	6	27:21	14
Agorest GO	13	7	6	22:21	14
Juniors	13	6	7	25:27	12
Torriana	13	5	8	24:30	10
Fontanafredda	13	4	9	14:29	8
Celinia	13	3	10	10:33	6
Pav Natisonia	13	1	12	9:36	2
Pieris	13	0	13	0:39	0
PRIHODNJE KOLO (10. 2.)
Kennedy - Sloga Koimpex, Juniors Casarsa - Sokol Indules, Pieris - Agorest Gorica, Prata - CUS Videm, Pav Natisonia - Virtus Fontanafredda, Celinia Maniago - Libertas Martignacco, Torrina Gradišče - Fincantieri Tržič
brez izgubljenega niza ni nikoli od muh. Slogašice zdaj čaka povratni dvoboj s Kennedyjem, edino ekipo, ki je zmagala na Opčinah. Kljub temu, da bodo igrale v gosteh, niso brez možnosti.
V D ligi je presenetil povprečni Da-none, ki je zmagal v Čedadu, le malo
Ženska D liga
IZIDI 13. KOLA
Breg Agrar - San Luigi Gorica 3:2, Kontovel Electronic Shop - Lavora-tore Fiera Martignacco 3:1, Virtus Trst - Promovolley 0:3, Banca Popola-re Centa - Gammalegno Cecchini Pa-sjano 3:0, Danone Rivignano - ASFRJ Čedad 3:1, Aguila Spilimberghese -Al Fungo Humin 0:3, San Giorgio Porcia - DLF Trst 2:3
LESTVICA
Promovolley	13	13	0	39:3	26
DLF Trst	13	10	3	31:19	20
Banca Pop. C.	13	10	3	33:14	18
ASFRJ Čedad	13	9	4	31:20	18
Gammalegno	13	8	5	27:22	16
Rivignano	13	8	5	28:25	16
Al Fungo	13	7	6	31:20	14
Martignacco	13	6	7	26:30	12
San Giorgio	13	6	7	24:30	12
Kontovel ES	13	4	9	20:29	8
Virtus Trst	13	3	10	•17:34	6
San Luigi GO	13	3	10	15:33	6
Breg Agrag	13	2	11	16:36	4
Spilimberghese	13	2	11	12:35	4
PRIHODNJE KOLO (10. 2.) Kontovel Electronic Shop - San
Luigi Gorica, Breg Agrar - Promovol-ley, San Giorgio Porcia - Al Fungo Humin, Aguila Spilimberghese -ASFJR Čedad, Danone Rivignano -Gammalegno Cecchini Pasiano, Banca Popolare Centa - Lavoratore Fiera Martignacco, DLF Trst - Virtus Trst
je manjkalo pa, da bi San Giorgio ugnal drugouvrščenega Ferroviaria, ki ne igra več tako zanesljivo kot včasih.
Kontovelke so se z lepo zmago proti Martignaccu izvlekele iz »sive cone« lestvice, Brežanke pa so s spodubdnim nastopom proti San Luigiju zadnje mesto znova prepustile Spilimbergu.
V važni tekmi za obstanek v ženski odbojkarski D ligi
Po 18. kolu košarkarskega prvenstva D lige
Breg Agrar prvič zmagal doma
Bregove odbojkarice so morale počakati prav do zadnjega kola prvega dela, da so, sicer maloštevilnim gledalcem, podarile prvo letošnjo zmago na domačih tleh, saj so edini prejšnji točki osvojile v 6. kolu, ko so v Poce-nii premagale tamkajšnji Danone Rivignano.
Sobotna tekma z neposrednim tekmecem za obstanek San Luigijem je bila za Kušar] eve varovanke temelj-njega pomena. Poraz bi malodane pomenil propad vseh upanj, zmaga pa sicer Brežank še ni spravila na zeleno vejo, toda jim vsaj omogoča, da zadihajo.
Čeprav je bilo na obeh straneh mreže tudi veliko število napak (v sprejemu servisa, predvsem pa pri tolčenju), ne moremo reči, da je bilo srečanje v Dolini pretirano živčno ali slabo. Nasprotno, ekipi sta igrali požrtvovalno in atraktivno v obrambi, pripravili pa sta tudi nekaj lepo izdelanih napadov. Po mnenju mnogih je Breg Agrar odigral svojo najboljšo tekmo letos. Na dlani je, da bo v povratnem delu sezone zbral mnogo več točk, če.bo ohranil raven igre, ki jo je prikazal v zadnjih treh nizih. Precej jasno pa je tudi, da brez pomoči starejših odbojkaric zaenkrat ni mogoče računati na boljše uspehe, ker boj za obstanek terja pač mirne živce in izkušenost, te pa mlade igralke zdaj še ne morejo zagotavljati, če ob sebi nimajo zaslombe bolj rutiniranih soigralk. Ni naključje, da se je tudi učinek v igri mlajših Čanzianije-ve, Giorgijeve in Pertotove povečal, ko sp ob njih zaigrale Slavčeva, Franka Žerjal in Debenjakova. S tem pa nočemo reči, da so Elena in Tatajana Žerjal ter Gaburrova, ki jih je trener uvrstil v začetno postavo, razočarale, le da ekipa tedaj ni bila sposobna nizati točk.
V prvem nizu je San Luigi dosegel kar trinajst točk po napakah Brežank, šest od teh zaradi zgrešenega sprejema servisa, toda razvidno je bilo, da so tudi Goričanke ranljive, če nanje pritiskaš, saj so gostiteljice vseh svojih sedem točk prav tako dosegle po napakah nasprotnic. V drugem nizu je San Luigi na začetku silovito pritisnil, nato pa pri vodstvu 10:3 z minuto odmora prekinil serijo treh točk s servisom Elene Žerjal in z razmeroma dobro igro povedel v nizih z 2:0. Tedaj se je Bregov trener Kušar odločil za korenito spremembo postave, kar je brž obrodilo svoje sadove, saj je do konca tekme San Luigi povedel le še enkrat in sicer z 1:0 v tie breaku. V tem delu srečanja je Breg Agrar povečal svoj učinek tako v napadu kot v bloku (s Slavčevo in Debenjakovo), od četrtega
niza dalje pa se je na glavnem tolkaš-kem mestu razigrala tudi mlada Perto-tova. Premišljeno sta takrat zaigrali tudi mladi podajačici Canzianijeva in Giorgijeva, ki nista od sebe zahtevali več kot zmoreta, v smislu, da sta igrali dokaj racionalno in sta se vselej odločali za najlažjo, a tudi najbolj učinkovito varianto.
Še nekaj številk:
Breg Agrar je s servisom dosegel 16 točk (2 v prvem nizu, 4 v drugem, 4 v tretjem, 2 v četrtem in 4 v petem nizu), z napadom 12 (0, 1, 3, 4, 4), z blokom 5 (0, 1, 3, 1, 0), po napakah nasprotnic pa 27 (5, 2, 5, 8, 7). Brežanke so zgrešile osem servisov (0, 1, 4, 3, 0).
•Sa Luigi pa: servis 11 (6, 1, 2, 1, 1), napad 16 (1, 8, 2, 1, 4), blok 2 (1, 0, 1, 0, 0), napake nasprotnic 22 (7, 6, 1, 6, 2), zgrešeni servisi 14 (2, 5, 4, 3, 0). (ak)
Borovci v težkih vodah
Tretje povratno kolo je že mimo, Borovi košarkarji pa ostajajo z bornimi osmimi točkami skupno z moštvom Nervese na zadnjem mestu prvenstve lestvice D lige.
Naši so v soboto v Miljah izgubili proti Interju, ki se je tako. oddolžil borovcem za poraz v prvem delu prvenstva. Žagarjevi varovanci so zdržali le v prvem polčasu, ko so bili domačinom tudi povsem enakovredni, vnadaljevanju pa so popustili in zaslužen poraza je bil tu.
Že v soboto pa čaka Borove košarkarje zelo težka nalocja, saj se bodo doma spoprijeli s prvim na lestvici z ekipo videmskega Virtusa, ki je doslej izgubila le enkrat, v gosteh proti tržaškemu Interju 1904.
IZIDI 18. KOLA
Intermuggia - Bor Radenska 97:84 POM Tržič - Roncade	75:96
Mogliano - San Daniele	79:71
Arte GO - Ardita GO	72:81
Ponte Piave - Latisana	101:87
Autosandra - Tecnoluce	60:70
Virtus UD - Nervesa	82:74
SAcile - Inter 1904	76:70
LESTVICA
Virtus UD Roncade Mogliano San Daniele Tecnoluce Inter 1904 POM Tržič Intermuggia Sacile Ponte Piave Ardita GO Latisana Autosandra Arte GO Nervesa Bor Radenska
18 17 1 1509:1267 34 18 15 3 1545:1450 30 18 13 5 1519:1428 26 18 12 6 1613:1601 24 18 10 8 1504:1417 20 18 9 9 1490:1426 18 18 9 9 1504:1568 18 18 9 9 1572:1575 18 18 9 9 1446:1413 18 48 9 9 1507:1492 18 18 7 11 1485:1551 14 18 6 12 1304:1413 12 18 5 13 1380:1506 10 18 5 13 1322:1506 10 18 4 14 1405:1484 8 18 4 14 1468:1598 8
PRIHODNJE KOLO (10. IN 11. 2.) Bor Radenska - Virtus Videm; Roncade - Intermuggia; Ponte Piave -
POM Tržič; ArditaGorica - Latisana; Nervesa - Tecnoluce; Inter 1904 -Mogliano; Sacile - Arte Gorica; San Daniele - Autosandra.
Promocijska liga na Tržaškem
V	soboto začetek povratnega dela
V	soboto, 10., in v nedeljo, 11. t. m., se bo začel povratni del promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem. In že v prvem kolu bo izredno pomembno srečanje v Repnu med domačim Konto-velom Electronic Shop in Barcolano. Obe ekipi imata samo po dva poraza in sta za petami vodilnemu CGI iz Milj, ki je prav v zadnjem kolu prvega dela prvenstva izgubil proti Barcolani.
Cicibona pa se bo v nedeljo v gosteh pomerila s Stello Azzurro.
Borovi državni mladinci v Nabrežini proti Hitachiju
V	okviru državnega prvenstva mladincev bodo borovci drevi ob 19.30 igrali proti beneškemu Hitachiju, ki je pri vrhu lestvice in je tudi v današa-njem srečanju favoriziran. Borovci pa so nas v tem prvenstvu že večkrat presenetili in tudi tokrat niso brez možnosti.
Turnir Alpe-Adria: borovci za drugo zmago
Borovi kadeti bodo v okviru košarkarskega turnirju Alpe-Adria igrali drevi proti ekipi Latte Carso, s katero so že zmagali v prvem srečanju. Tekma bo v mali telovadnici tržaške športne palače s pričetkom ob 19.45.
Začel se je boj za obstanek v italijanski namiznoteniški A ligi
Krasova dekleta pred izredno težko preizkušnjo
Boj za obstanek v namiznoteniški ženski A ligi se je začel.
Ker pravilnik predvideva v prvenstvu 1990/91 deset ekip v enotni skupini, bo nazadovalo v nižjo ligo pet ekip od sedanjih 12 razdeljenih v skupino A in B. Prvi trije obeh skupin bodo igrali brez strahu pred izpadom v »play-offu« za porazdelitev od 1. do 6. mesta. Najboljša ekipa si bo odrezala zmagovalni kos pogače.
Med favorite za osvojitev ekipnega državnega naslova sodijo v ožji izbor Vittoria Ragusa, Barcellona Pozzo di Gotto, Comafer Coccaglio in Citta della Calza. Vsa druga je situacija v skupini »play-out«, kamor sodi tudi Kras iz Zgonika, ki je v prvem delu prvenstva pristal na 4. mestu. Najboljša pozicija v tej skupini mu je prinesla počitek do 10. marca, ko se bo srečal z zmagovalcem četrtfinala med ekipama A 4 Verzuolo in Enigma Messina. Verzuolo je v prvem kolu presenetljivo premagal Messino, vendar sledi še povratna tekma 10., oziroma 14. t. m. v primeru izenačitve in šele tedaj bo znan Krasov nasprotnik v polfinalu.
Vsaka napoved bi bila preuranjena, čeprav so vse naše najboljše želje na strani naših igralk. V kolikor bo športna sreča naklonjena Krasovim prvoligašicam v finalu in srečno pripljujejo mimo Scile, jih v finalu čaka še srečanje s Karib-
do v postavi lanskega podprvaka Ouattro Mori iz Cagliarija.
V	doslej najtežjem italijanskem namiznoteniškem prvenstvu, v katerem nastopa kar 12 tujk s slovečimi imeni, od svetovne prvakinje Dai Lili, do evropskih veličin, kot so Bulatova, Vriesecoo-pova, Jugoslovanka Perkučinova in ostale, pomlajeni Krasovi ekipi v takšni konkurenci ni bilo lahko. Poleg tega še sprememba tekmovalnega sistema, po katerem izpade skoraj polovica ekip zmanjšuje možnosti za obstanek v najvišji ligi. Zahodnokraško društvo, ki v A ligi nastopa neprekinjeno 19 let, ne bo dovolilo, da se prekine njen prestiž.
V	prvenstvenem odmoru bodo Branka Bati-nič, Alenka Obad in Tanja Ravbar pospešile treninge, se psihično pripravljale na podvig, trener Matjaž Šercer pa ima v načrtu več prijateljskih srečanj, ki bodo pripomogla k dobri formi naših irgalk na polfinalnem srečanju v Zgoniku.
IZIDI 1. KOLA (PLAY OFF): Citta della Calza - Surgelati Arena Verona 2:5, Libertas Genova -Barcellona Pozzo di Gotto 1:5.
IZIDI 1. KOLA (PLAV OUT): A 4 Verzuolo -Enigma Messina 5:4, TT Garden Hotel Terni -Ora Auer Platter 1:5. (J. J.)
Na sliki: krasovka Branka Batinič.
1 IkH
Minibasket: turnir Z&R
Derbi borovcem
POLET - BOR	41:66
POLET: Košuta 6,. Lakovič 16, Petaros 5, Milič 2, Rebecchi 2, Malalan, Budal, Taučer 4, Corbatti 6.
BOR: Jagodic 18, Furlan 8, A. Kafol, L. Kafol 1, Turk 6, Baitz 4, Omari 3, Perkovič 14, D. Štokelj 10, Furlani 3, N. Što-kelj, Kozman.
Slovenski derbi tega turnirja se je končal s pričakovano, zasluženo in visoko zmago borovcev, ki so bili v treh od štirih četrtinah zanesljivo boljši. Borovci so si odločilno prednost predvsem priig' rali v drugi četrtini, ki so jo dobili kar s 24:4. Poletovci so lepo reagirali v tretji četrtini (12:8), to pa še zdaleč ni bilo dovolj, da bi gostom ogrozili zmago. Za po-žrtvovalnost in borbenost je treba p°' hvaliti igralce obeh ekip.
TURNIR G. OBERSNEL
POLET - FOSCHIATTI	H:01
POLET: Milič, Taučer 2, Rebecchi 4, Hrovatin, Kocjančič, Malalan 1, Corbatti *■
Proti premočnemu nasprotniku so pp' letovci nastopili v okrnjeni postavi (nase je namreč krepko načela gripa). Poletov-ci so se vseeno požrtvovalno borili prot višjemu in tehnično boljšemu nasprotni; ku ter predvsem so zadovoljili v tret]1 četrtini, ko so izgubili le s 4:9. (jan)
V19. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina L)
Zadovoljni samo pri Primoiju
Po 19 letih pri Juventusu
Boniperti zapušča predsedniško mesto
TURIN — Italijanski nogometni svet je včeraj pretresla vest o odstopu Gianpiera Bonipertija, dolgoletnega predsednika Juventusa (od julija 1971), s katerim je osvojil 9 državnih naslovov, dva italijanska pokala, zmago v vseh treh evropskih pokalih, dva su-perpokala in medcelinski pokal.
Vsekakor je včeraj prišlo na dan, da je Boniperti že dalj časa mislil na odhod in da je svojo namero tudi sporočil družini Agnelli. Čakal naj bi le na najbolj primeren trenutek in očitno je menil, da je sedaj prišel: dejal je, da odhaja na polovico sezone, tako da bo lahko njegov naslednik imel dovolj časa, da se pripravi na novo sezono. Vsekakor je odločitev bila sprejeta v soglasju z družino Agnelli.
Umrl Ze Beto
LIZBONA — V avtomobilski nesreči, do katere je prišlo blizu Oporta, na severu Portugalske, je življenje izgubil vratar nogometne ekipe Porta, 29-letni Ze Beto. V nesreči sta se lažje ranila njegova žena in eden od otrok.
Grožnje Kolumbiji
BOGOTA — Kolumbijska nogometna reprezentanca, čeprav manjka le nekaj mesecev do začetka mundiala, na katerega se je kvalificirala, bo prekinila vsako aktivnost. Za ta korak so se pri kolumbijski nogometni zvezi odločili, potem ko so neznanci grozili s smrtjo tehničnemu direktorju in nekaterim igralcem. Kaže, da grožnje prihajajo od skupine ljudi, ki se ubada s prepovedanimi stavami.
Urugvaj prvi v Miamiju
MIAMI — Z zmago (2:0) v finalu proti Kostariki je nogometna enajsterica Urugvaja osvojila turnir v Miamiju, tako imenovani »Marlboro Cup«.
Zanetti zmagal v Trstu
TRST Na 17. državnem prvenstvu v biljardu, ki je potekalo v Trstu, je prvo mesto osvojil Marco Zanetti iz Bočna. Za njim se je uvrstila trojica iz Palerma, Oddo, Carollo in Molino.
Jaguar pred vsemi
DAVTONA BEACH (ZDA) — Na 24-urni avtomobilski dirki v Daytoni so prvo mesto osvojili Jones (ZDA), Lammars (Niz.) in Wallace (VB) na vozilu jaguar XJR12.
PAVIE SE - PRIMORJE 1:4 (1:2)
STRELCI: Munini v 6', Crevatin v 16', 40' in 53', Comino v 75'
PRIMORJE: C. Savarin, H usu, Milani, M. Savarin, Comino, Štoka, Livan (v 70. min. Lukša), Verrillo, Sullini (v 65. min. Mosetti), Crevatin, De Marco.
Prosečani so obe točki osvojili brez težav, kot tudi priča sam rezultat. Pri tem pa so jim veliko pomagali tudi domačini sami, saj je sodnik zaradi prekrškov in pretiranih protestov izključil kar tri njihove igralce.
V	prvih minutah tekme so bili gostje v precejšnjih težavah, saj je Munini kaj kmalu povedel z natančnim udarcem z glavo po podaji z levega krila. Kmalu zatem je prav Munini prestregel podajo vratarju, a tokrat je streljal mimo vrat. V prvi prodornejši akciji pa je na nasprotni strani Crevatin s hitrim protinapadom preigral par branilcev, se izognil še vratarju in izenačil.
Po tem zadetku so rdeče-rumeni zaigrali bolj odločno. Okoli 30. minute je po osebni akciji Sullinija v kazenskem prostoru posegel branilec, ki je nad napadalcem zakrivil že drugi zaporedni grob prekršek in bil izključen. Prostega strela De Marco ni znal primerno izkoristiti in v naslednji akciji domačinov je Savarin zelo lepoposegel po tokrat natančnem prostem strelu domačinov. Prav minuto pred koncem je Crevatinu znova uspel protinapad, ko je po lepi podaji Savarina bil spretnejši od branilcev.
V	drugem polčasu, ko so domačini že igrali v devetih in so nato ostali celo v sedmih, je bila tekma že odločena. Gostje so dosegli še en zadetek, spet s Crevatinom, Ki je z izrednim strelom v kazenskem prostoru potrdil, da je zelo važen element proseške enajsterice. Nato so seveda brez težav ohranili premoč nad okrnjenimi domačini. Pred koncem tekme je dosegel lep zadetek tudi Comino, ki je po petih letih, ko je zadnjič odigral še sicer mladinsko prvenstvo in dosegel zadnji zadetek, spet zatresel mrežo in dokazal, da lahko nadomesti zelo pomembnega igralca kot je Pipan, ne da bi ekipa to preveč občutila. Za tekmo s Staranzanom pa bo po skoraj dvomesečni odsotnosti lahko spet nastopil Antoni. (Š. M.)
VESNA - RUDA	0:1 (0:0)
STRELEC: Premolin v 60'.
VESNA: Negrini, Ridolfo, Pisani, Niko Sedmak, Rados, Fabio Candotti, Barilla (v 50. min. Švab), Leonardi, Ro-
berto Candotti, Podgornik (v 80. min. Diego Sedmak), Naldi.
Novi trener Vesni ni prinesel zaželenih uspehov, saj v dveh tekmah ni dosegel niti točke. Povedati je treba, do so bili v nedeljo kriški igralci slabo porazdeljeni po igrišču in nekateri, ki so vse leto v standardni postavi, postajajo sedaj rezerve.
Kriška ekipa ni igrala slabo, remi bi bil za obe ekipi pravičen rezultat, a kaj, ko je Podgornik v 60. minuti ponovno podaril žogo presenečenemu napadalcu Rude Premolinu, ki je, brez vsake težave dosegel gol in zmafjo za svojo ekipo.
S tem osmim zaporednim porazom je Vesna zabredla v slabe vode in zgleda, da se bo iz njih tudi težko izvlekla.
V prvem polčasu je Vesna stalno imela pobudo v svojih rokah in z malo več sreče bi lahko tudi povedla. Tudi v drugem delu igre se stvari niso bistveno spremenile, saj je Vesna stalno napadala, vendar je vratar nasprotnikov odlično ubranil lep strel Nika Sedmaka.
Križani so še naprej napadali, a kaj, ko take ponesrečene akcije jemljejo moč in voljo vsej ekipi in zanos njenim navijačem, ki še vedno polnoštevilno sledijo svojim varovancem. (P)
STARANZANO - ZARJA 2:0 (2:0)
STRELCA: Cerni v 19', Falzari v 36'.
ZARJA: Kočevar, Samec, Rojac, Antonič, D. Fonda, Grgič, Zeugna, Kalc, Jerman (v 58. min. Franza), Auber, Bo-relli.
Gostovanje v Staranzanu Bazovcem ni prineslo sreče. Zarjani so po hudem boju klonili s klasičnim izidom, čeprav bi z malo športne sreče lahko iztržili kaj več. Gostitelji pa so tokrat izkoristili edini resnejši priložnosti in kaznovali nepazljivosti kraške obrambe.
Tekma se je začela ob pritisku domačinov, ki so s hitrimi akcijami večkrat spravili v škripce okorne zarjane. Toda prav kmalu so tudi Bazovci uredili svoje vrste in imeli dve izredni priložnosti, najprej z Jermanom (njegov prešibak strel pa je vratar z lahkoto ubranil) in nato še z Antoničem, ki je z neposredne bližine vrat poslal žogo nad prečko. Ti napaki pa sta se zarjanom tudi hudo maščevali, ko je Staranzano v 19. min. prešel v vodstvo in nekaj minut zatem celo pdvojil po splošnem dremanju bazovske obrambe.
Hladna prha je le učinkovala, saj so se zarjani podali v napad in do konca polčasa imeli tudi nekaj zrelih priložnosti, toda v zaključevanju so bili netočni.
V drugem počasu so lahko številni navijači sledili monologu Zarje, ki je silovito pritiskala, toda do železnega gola vendarle ni prišla. Nekajkrat so se namreč domači branilci rešili na gol črti, dvakrat pa sta vratnici odbili usnje ponovno v polje, tako da so morali tokrat zarjani poraženi z igrišča.
(big)
Na sliki: Vesna je tudi proti Rudi doživela poraz in vse bolj tone v nevarne vode.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 19. KOLA
Aguileia - S. Maria	1:2
Muggesana - S. Vito	0:0
Porpetto - Gonars	1:2
Staranzano - ZARJA	2:0
Paviese - PRIMORJE	1:4
VESNA - Ruda	0:1
Pieris - CGS	1:0
Terzo - Castionese	1:2
LESTVICA
Aguileia	19	12	4	3	30:14 28
Muggesana	19	11	6	2	24:10 28
Staranzano	19	11	5	3	30:14 27
Pieris	19	11	4	4	31:14 26
PRIMORJE	19	8	8	3	24:14 24
Ruda	19	8	8	3	20:13 24
Castionese	19	6	8	5	17:15 20
S. Vito	19	6	7	6	22:18 19
ZARJA	19	6	5	8	17:21 17
CGS	19	6	5	8	17:31 17
S. Maria	19	3	10	6	16:21 16
VESNA	19	5	5	9	15:23 15
Porpetto	19	5	4	10	21:26 14
Gonars	19	5	4	10	16:24 14
Terzo	19	3	3	13	15:32 9
Paviese	19	1	4	14	12:37 6
PRIHODNJE KOLO Castionese - Pieris, CGS - VESNA, Ruda - Paviese, PRIMORJE - Staranzano, ZARJA - Porpetto, Gonars -Muggesana, S. Vito - Aguileia, S. Maria - Terzo.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 16. KOLA
SOVODNJE - Vermegliano	2:1
Fossalon - Begliano	2:0
Poggio - San Pier	0:0
Azzurra - Audax	1:1
Medea - Sagrado	0:1
Turriaco - S. Lorenzo	1:0
MLADOST - Brazzanese	2:0
LESTVICA San Pier	16 10	5				1	27: 7 25
Audax	16	10	4	2	30:11 24
Poggio	16	9	4	3	31:12 22
Turriaco	16	9	4	3	23:10 22
Medea	16	9	3	4	42:15 21
S. Lorenzo	16	8	2	6	38:25 18
SOVODNJE	16	7	3	6	21:14 17
Azzurra	16	5	6	5	22:16 16
Sagrado	16	4	8	4	18:17 16
Vermegliano	16	4	4	8	20:24 12
Fossalon	16	4	3	9	20:29 11
MLADOST	16	3	4	9	20:23 10
Begliano	16	3	4	9	17:36 10
Brazzanese	16	0	0	16	2:92 0
PRIHODNJE KOLO
V derbiju 15. kola v 3. amaterski nogometni ligi (skupina L)
Krasovo igrišče ostalo začarano tudi proti Bregu
^tas se je mučil, da bi prišel do prve letošnje prvenstvene zmage na domačem ......................... ilet ’	.... ^	----
igrišču, a tudi tokrat mu je spodletelo. Namero mu je
KRAS - BREG	_	0:0
, KRAS: Caputo, Igor Tul, Škabar, Al-Sfrtini, Marcosini, Spazapan (v 85’
J.Kerk), Somma (v 65' Lepore), Cuca-rich, Forte, Žagar, Villalta.
. BREG: Suraci, Miloš Tul, Pečar (v Ž? Diminich), Paoli, Kozina, Giuressi,
!i-0rbatti, Lacalamita, Tamaro (v 87'
4uPin), Celin, Švara.
Tudi tokrat niso krasovci prekinili *egativne tradicije na začaranem do-Jbačem igrišču, na katerem v letoš-;Bem prvenstvu še niso izbojevali niage. Podvig jim ni uspel niti proti regu (ki se je Krasu sicer zoperstavil homogeno predstavo), čeprav so bili kozi večji del srečanja boljši tekmec, gostje so seveda v Repen prišli z jp^penom, da odnesejo vsaj točko. Za-jgb so ofenzivno in že v drugi minuti ■? , luressi zapravil izredno priložnost.
Zgj6?1 je bil na vrsti Celin, ki pa ni ha • vraL Forte pa je ponovno naletel hibiCrn ^an' sai Je v naslednjih desetih H^buteh zapravil nekaj zrelih prilož-Selp	poseg sta vratarja opravila
bbra v- 1®- minuti, ko je Caputo lepo Teci ■ ^ diagonalni strel Lacalamite. beij ) so na prizorišče stopili rdeče-Vse' ki so iz minute v minuto diktirali U Qr°svtrejši tempo in dejansko potisni-fiCk pkane na njihovo polovico. Cuca-Pre bi tako s strelom z glavo skoraj solidnega Suracija, ki se je Vej. ab drugače vedno znašel na pra-Bre0JTestu. Tudi Villalti se je čuvaj 37. “Ppe mreže odlično zoperstavil. V Al(j bjnuti pa je bivši igralec Brega obtajCPP povzročil v nasprotnikovi T-rtJj.bi pravo zmedo, saj se je lepo
tokrat preprečil Breg.
odločilnem trenutku je kljub prekr-šklu v kazenskem prostoru sicer ostal na nogah, vendar je izgubil ravnotežje in priložnost je splavala po vodi.
Pred koncem polčasa si je moral Suraci ponovno zavihati rokave, da je prekinil Krasovo nevarno akcijo. Ko so proti njegovim vratom Krasovi napadalci nizko streljali, pa mu ni preostalo drugega, kot da je posredoval kar z nogami. Najprej je bil za las hitrejši
lt6Sel
kopice bivših soigralcev, a
od Forteja, a v 24. minuti, ko je po Cucarichevem udarcu z glavo že izglodalo, da ni pomoči, je na sami gol črti preprečil veselje v Krasovem taboru. Malo prej se je branilec Marcosini znašel v odličnem položaju pred nasprotnikovim kazenskim prostorom, vendar se ni določil za prodor, temveč je brez pomisleka streljal, kot se ponavadi obnaša v vlogi branilca. Nekaj podobnega, se je v zadnjih minutah primerilo Škabarju, a s to razliko, da se je Alan znašel le kakih pet metrov od nasprotnikovih vrat: na začudenje obupanih Krasovih navijačev pa je tudi tokrat Bregova mreža ostala nedotaknjena. S to akcijo je bilo praktično tudi tekme konec. (Z. S.)
FINCANTIERI - GAJA	0:3 (0:3)
STRELCI: Vengust v 24', Pangoni v 34', Ghiotto v 39'
GAJA: Zemanek, Ballarin, Dalla Gi-acoma, Pangoni, Neppi (v 73. min. Šuc), Bullo, Vengust, Starc, Girardi (v 80. min. M. Grgič), Pečar, Ghiotto.
Prepričani v svoje moči so »zeleno-rumeni« Gajini igralci stopili na igrišče v Tržiču s trdno voljo, da s tega gostovanja odnesejo celotni izkupiček.
Že začetni udarci so dali slutiti, da je ekipa psihološko in fizično dobro pripravljena. S premišljenimi akcijami je prodirala proti nasprotnemu kazenskemu prostoru in nevarno ogrožala vratarja, ki se je nekajkrat srečno rešil. Gajino premoč pa je moral priznati že v 24. min, ko je Vengust z udarcem z glavo spretno izkoristil lepo Pečarje-vopodajo s kota. Zatem je Gaja zagospodarila na igrišču. Obramba je tokrat skoraj brezhibno delovala, a vezna vrsta je z izredno taktično razporejenostjo zalagala napad. Ni zgolj slučaj, da sta se med strelce vpisala prav vezna igralca Vengust in Pagoni, ki sta se znala elegantno prebijati v kazenski prostor, potem ko sta jima Ghiotto in Starc lepo odpirala pot. Pangoni je v 34. min. zaokrožil rezultat po res lepi akciji celotnega napada in z učinkovitim zadetkom, kakršenega le redkokdaj vidimo. Ob izteku polčasa je Ghiotto še tretjič premagal Fincantierije-vega vratarja, tako da je bilo s tem tekme praktično konec.
Drugi polčas je minil brez velikih pretresov, saj so gajevci spretno obvladovali položaj na igrišču in si tu pa tam dovoljevali nekaj atraktivnih potez. Potencialno zelo nevarna enajsterica Fincantierija pa ni našla pravega orožja in zbranosti, da bi kolikor toliko zaposlila čvrsto Gajino obrambo. (A.
R),
SANT'ANDREA - PRIMOREC 3:0
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Castro, Bacchia, Coppola, Ferluga, Edvin Kralj, Andrej Carli, Santi, Keleme-nich (v 80. min. Mauro Kralj), Fachin (v 62. min. Pitacco).
. Visok poraz v gosteh proti skromni ekipi SanfAndrea je potrdil, da je Primorec trenutno na zelo nizkem nivoju. Trebenci so sicer nastopili okrnjeni, a tudi niso nikoli pokazali volje do zmage. Na drugi strani je SanfAndrea, kljtib zelo povprečni predstavi, igral zelo motivirano in si zmago zato zaslužil. Domači so vse tri gole dosegli V drugem polčasu in sicer med 5. in 10. minuto, ko so Trebenci v očitnih teža-
nimivem srečanju izbojevali svojo 7. prvenstveno zmago in se s tem odloč-
neje oddaljili z repa lestvice, adn' ern
povedel. Ob zaključku polčasa pa je
Tekma v Sovodnjah se je začela ob rahli premoči Vermegliana, ki je prvi edel
Pahor izkoristil nesporazum v kazenskem prostoru in stanje izenačil.
V nadaljevanju je prišla na dan boljša igra domačih, ki so vseskozi imeli pobudo v rokah in z mladim Pahorjem tudi dosegli zmagoviti zadetek. MLADOST - BRAZZANESE 2:0 (0:0) STRELCA: Košič v 53'. in Caleo v 79' MLADOST: Baldan, Černič, Zavadlav, Devetta, Falcicchia, Caleo, Kobal, Marušič, Frandolič (Gergolet v 62').
Po daljšem česu so Doberdobci ponovno slavili zmago. Res pa je, da so to pot imeli nasproti šibkega nasprotnika in da bi bil lahko končni re.zultat še vidnejši v korist domačih. Če do tega ni prišlo, pa so Kraševci sami krivi, saj so v obeh polčasih zapravili nešteto priložnosti za zadetek. (I. L.)
MLADOST - Turriaco, S. Lorenzo -Medea, Sagrado - Azzurra, Audax -Poggio, San Pier - Fossalon, Begliano - SOVODNJE, Brazzanese - Vermegliano
Skupina L
IZIDI 15. KOLA
Aurisina -	- J. Aurisina				1:0
S. Andrea	- PRIMOREC				3:0
Opicina -	Romana				1:0
KRAS - BREG					0:0
Fincantieri - GAJA					0:3
Stock - Hermada					2:0
	LESTVICA				
Opicina	15	12	0	3	25:8 24
GAJA	15	9	4	2	30:14 22
KRAS	15	5	9	1	21:11 19
Aurisina	15	6	6	3	18:12 18
Stock	15	6	4	5	24:18 16
BREG	15	5	5	5	20:16 15
S. Andrea	15	3	8	4	23:17 14
J. Aurisina	15	5	4	6	17:21 14
PRIMOREC	15	4	5	6	10:15 13
Fincantieri	15	4	4	7	13:19 12
Hermada	15	1	6	8	12:34 8
Romana	15	1	3	11	6:34 5
PRIHODNJE KOLO Hermada - Fincantieri, GAJA -KRAS, BREG - Opicina, Romana - S. Andrea, PRIMOREC - Aurisina, J. Aurisina - Stock.
preveč
grajuje domačo ekipo, vendar je Primorec premalo pokazal, da bi lahko upal na boljši izid. (Andrej) SOVODNJE -VERMEGLIANO STRELEC: Pahor (2).
SOVODNJE: Gergolet,
Tomšič, Marson, Devetak,
(Sfiligoj), Acconcia (Sambo), M. Fajt, Pahor, Čevdek, Gulin.
Napovedi o možni zmagi Sovodenj-cev nad Vermeglianom so se uresničile. Marson in tovariši so namreč v za-
2:1 (1:1)
Hmeljak,
Gomišček
Nogometni turnir v Kopru
Domačini prijetno presenetili
prska Bonifika prvoligašem res prinaša srečo: pred leti se je naslovu naproti podal iz Kopra Hajduk, letos pa bo to zagotovo Dinamo. Na koncu so vse ekipe prejele pokale, posebne pokale pa so še prejeli Zvonimir Boban kot najboljši igralec turnirja, Robert Volk (Koper) kot najboljši vratar, Damir Šu-ker (Dinamo) s tremi zadetki kot najuspešnejši strelec in NK Koper pokal za fair play. (Kreft)
KOPER — Jugoslovanski prvoligaš Dinamo iz Zagreba, jesenski prvak, je navdušil koprsko občinstvo na 8. nogometnem turnirju Koper '90. Kapetan ekipe Zvonimir Boban, državni reprezentant, je tako zasluženo iz rok predsednika SO Koper Raula Šiškoviča prejel zmagoviti pokal z iskrenimi čestitkami seveda, ki jih je pospremil gromki aplavz številnega občinstva (v obeh dneh turnirja se je namreč na Bonifiki zbralo več kot pet tisoč ljubiteljev nogometa).
Drugo mesto je zasedel tretjeligaš Zagreb, prav tako jesenski prvak, ki je finalno tekmo z Dinamom izgubil z 1:5 (1:3). Prvoligaš je sijajno igral prvih 30 minut, ko so njegovi napadalci dosegli tri izjemne zadetke, najlepšega pa Mladenovič. Prijetno presenečenje so svojim privržencem pripravili Koprčani, ki so z obetavno igro zasenčili ljubljansko Olimpijo. Premagali so jo z 2:1 (0:1) in osvojili 3. mesto pred Olimpijo, s katero je trener Šoškič iz Kopra odpotoval s kopico problemov in edini na turnirju nezadovoljen.
Turnir je vsestransko uspel, še posebej je ozračje v Kopru pohvalil trener Dinama Kuže, ki je obljubil, da se bo Dinamo rad vračal na Bonifiko. In ko-
obvestili
SK BRDINA
priredi v nedeljo, 11. t. m., smučarski izlet, primeren za vse starosti, tudi z učiteljsko pomočjo. Odhod bo z Opčin v Šesto (Monte Elmo). Vse ostale informacije in vpisovanje dobite jutri, 7. t. m., na sedežu društva, Proseška 131 med 19. in 21. uro.
ŠD MLADINA
SMUČARSKI ODSEK prireja v nedeljo, 11. t. m., v sodelovanju s Shinkaj Karate Clubom, smučarski izlet v Valzoldano (Civetta). Vpisovanje in informacije v društvenem baru Doma A. Sirk v Križu od 19. do 21. ure od torka do četrtka in pri odbornikih Shinkaj Karate Cluba.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjdva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
jL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) .731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
torek, 6. februarja 1990
Ob aretaciji preiskovalci zaplenili tudi precej orožja in denarja
Za rešetkami v milanskih zaporih trojica nevarnih bančnih roparjev
MILAN — Policisti milanske kvesture so spravili za zapahe tri nevarne roparje, pri tem pa so zaplenili tudi cel arzenal orožja in eksploziva ter maske in več kot sedemdeset milijonov lir gotovine. V zaporu so tako končali 31-letni Giuseppe Rutiglione, njegov 28-letni brat Mario ter njun 31-letni svak Massimo Moroni. Preiskovalci menijo, da je trojica odgovorna za najmanj deset bančnih ropov in nekaj napiadov na poštne furgone. Zaradi odkritega eksploziva so policisti tudi prepričani, da naj bi bila trojica kriva tudi za krvavi poskus ropa v poštnem uradu v Bologni 15. januarja, ko je bilo v eksploziji peklenskega stroja huje poškodovanih precej ljudi.
Poleg številnih palic eksploziva, za katere bodo sedaj skušali z laboratorijsko analizo ugotoviti, če gre za isto vrsto eksploziva, ki so ga zločinci uporabili v Bologni, so policisti v stanovanju enega od domnevnih roparjev našli tudi preprost peklenski stroj, ki pa bi lahko povzročil pravo katastrofo. Gre za škatlo iz lepenke, ki je bila do polovice napolnjena z eksplozivom, v drugi polovici pa so bili žeblji, ki bi ob eksploziji postali smrtno nevarni izstrelki. Zapleni-
li pa so še številne pištole, izraelske brzostrelne pištole, en kalašnikov in nekaj pušk.
Policija je prišla trojici na sled po preiskavah v zvezi s celo serijo bančnih in poštnih ropov ter napadov na avtomobile za prevoz vrednosti na področju Milana. Po izjavah prič so bili v vseh primerih na delu trije roparji z modrimi klobuki in očali. Nekatere priče so tudi povedale, da naj bi bil eden od roparjev brez zob. Preiskovalci so prepričani, da gre v tem primeru za Giuseppa Rutiglioneja, ki običajno nosi protezo, ki pa naj bi jo med ropi odstranil. Količina zaplenjenega orožja in mask (med njimi so bile tudi maske Giannija Agnellija, Giovannija Spadolinija in Pippa Bauda) navaja policiste k mnenju, da naj bi trojica orožje in vso ostalo »opremo« posojala tudi drugim roparskim bandam.
Vsi trije domnevni roparji imajo zaradi ropov in tatvin za seboj že precej obsežno sodno zgodovino in Mario Rutiglione je bil leta 1987 zaradi ropa že obsojen na štiri leta in pol zapora, poleg tega pa naj bi po navedbah policije pred leti za las ušel smrti v dinamitnem atentatu, ki naj bi ga nanj pripravili njegovi nasprotniki.
General Aun premagal libanonske falangiste
Snežni plazovi ob koncu tedna terjali več žrtev
BOČEN — Neprevidnost in precenjevanje sposobnosti sta v soboto in nedeljo terjala več smrtnih žrtev na zasneženih gorskih strminah.
Najhujša nesreča se je zgodila v okolici Brunecha na pobočju gore Spicco 2.200 metrov visoko. Trojica izkušenih mladih smučarjev se je do te višine popeljala z vlečnico in se nameravala spustiti v nižino po nezaščitenih in neoznačenih smučinah. Kaže, da Herbert Obergasteiger, Georg Ausserhofer in Robert Hopf-gartner sploh niso upoštevali napisov, ki so opozarjali na nevarnost snežnih plazov zaradi mokrega snega, ki je zapadel ob koncu tedna. Ko so se fantje začeli spuščati v dolino, jih je dohitel plaz in jih zasul. Čeprav je reševalna akcija stekla takoj, za fante ni bilo več nobene pomoči.
Ostali dve žrtvi sta Avstrijec in Italijan, ki ju je snežni plaz zasul v švicarskih Alpah.
Novi predsednik Kostarike je konservativec Rafael Calderon
SAN JOSE' —.Kostarika ima nove-ga predsednika. Že nekaj ur po zaprtju volišč so rezultati predsedniških volitev pokazali, da je prebivalstvo izbralo kandidata socialkrščanske stranke, 40-letnega Rafaela Angela Calde-rona. Končni rezultati volitev pa so pokazali, da je Calderon prejel 765 tisoč glasov, njegov nasprotnik, 61-letni Carlo Manuel Castillo, ki je zastopal socialdemokratstko stranko predsednika Ariasa, pa 720 tisoč glasov.
Že v večernih urah je Castillo priznal nasprotnikovo zmago, ki je tretjič zaporedoma kandidiral za mesto predsednika. Calderon je zagovornik konservativne politike, ki cilja na tesnejše sodelovanje z ZDA. Kot sin enega bivših predsednikov Kostarike se je pričel aktivno ukvarjati s politiko že pri šestnajstih letih. Rojen je bil v izgnanstvu, v Nikaragvi, doštudiral pa je v Mehiki, kjer je spoznal tudi bodočo soprogo. Novi predsednik Kostarike je poročen z Glorio Bejarano in ima štiri otroke.
Na sliki (AP): navdušenje množice, ki podpira novega predsednika.
BEJRUT — Libanonska falanga je po vsem sodeč doživela poraz. Po šestih dneh srditih bojev z libanonsko krščansko vojsko generala Auna je morala kloniti pred očitno številčno in tehnološko premočjo. Aun je v noči na nedeljo premestil s položajev na vzhodu več kot 2000 elitnih vojakov, ki so s pomočjo topništva in tankov zavzeli strateško vas Dbajne, 15. kilometrov severno od Bejruta. Od tu je falanga nadzorovala priobalno cesto in omogočala pretok ljudi in blaga iz severnega Libanona, kjer ima ta krščanska desničarska grupacija največ pristašev.
Poraz potrjujejo agencijske vesti, ki navajajo, da se v vzhodnem, krščanskem Bejrutu slišijo le občasni streli in topovske salve. V šestih dneh boja za prevlado v krščanskem taboru med generalom Aunom in voditeljem falange Džeadžeo je po uradnih podatkih izgubilo življenje 220 oseb, ranjencev pa je skoraj tisoč. Nič čudnega torej, da libanonsko časopisje navaja, kako je bil sedanji spomad med najhujšimi v 14-Ietni libanonski državljanski vojni.
Z Aunovo zmago se položaj ponovno radikalizira. Džeadžea je bil navsezadnje kljub svoji fašistoidni ideologiji človek Damaska, ki je podpiral sporazum iz savdskega Taifa o libanonski narodni spravi, medtem ko hoče Aun s silo izgnati sirsko vojsko iz Libanona.
Na sliki (telefoto AP): v krščanskem Bejrutu so na delu reševalne ekipe, ki iščejo mrtve in preživele.
Novozelandski Maori so skoraj brezpravni
WELLINGTON — Nova Zelandija praznuje danes svoj 150 »rojstni dan«. Na ta dan leta 1840 sta namreč britanski vice guverner Hobson in lider Maorov podpisala sporazum, po katerem naj bi Velika Britanija ščitila novozelandske domorodce in zagotovila spoštovanje njihovih pravic.
Maori so danes v manjšini, saj predstavljajo le 13 odstotkov celotnega prebivalstva, vendar zastopajo že 25% brezposelnega življa in kar 60% zapornikov. Velika Britanija je ustanovila tudi posebno razsodišče, ki pa je s časom in pod pritiskom anglosaksonskih kolonov načrtno doskriminiralo Maore. Na današnjih proslavah, ki se jih bo udeležila tudi kraljica Elizabeta, nameravajo zato Maori izreči svoje zahteve, oblasti pa se bojijo predvsem morebitnih neredov in atentatov.
Mačehovsko ravnanje države do bogastva svoje arheologije
RIM — Trditev, da je italijansko arheološko bogastvo na varnem, dokler ga ne... odkrijejo, ni iz trte izvita. Vsem so na dlani podatki o pustošenju grobnic, ki jih arheologi sicer odkrijejo, a jih ne morejo primerno zastražiti, ker primanjkuje denarja še za količke, prav tako žrtev »revščine« pa so tudi pomembni muzeji in areheološka najdbišča.
Rop v Herculaneumu je zgovoren pokazatelj mačehovstva italijanskih pristojnih ministrstev, ki so dokaj skopi, ko gre za financiranje muzejske dejavnosti. Kustos arheoloških središč Pompejev in Herculaneuma Baldassare Conticello je včeraj v intervjuju za tiskovno agencijo AGI naglasil prav na dejstvo, da so roparjem dejansko »ponudili« na desetine milijard lir vrednih izkopanin. »Ze pred
leti smo predločili državi načrte za novi muzej,« je dejal Conticello, »do danes pa nismo še prejeli pribite pare.«
Kako naj bi torej opremili z varnostnimi napravami zasilno skladišče, v katerem so hranili bogastvo iz Herculaneuma, ko so iz dneva v dan pričakovali denar za gradnjo modernega in primerno opremljenega muzeja?
Nekateri so dejali, da so roparji lahko računali na sodelovanje kakega notranjega sodelavca, ki jim je razkril tajno, da so vrata sicer blindirana, zid pa da je debel le nekaj centimetrov. Če je to res, potem najbrž ni treba posebnih vohunskih sposobnosti, da se kar mimogrede ugotovi, kako votlo doni zid, ki bi ga lahko kdo zbil kar s kaldivom.
Stavkovni val švedskih uradnikov ohromil državo
STOCKHOLM — Večdnevna decembrska stavka italijanskih bančnikov je sicer sprožila val nezadovoljstva med uporabniki, resnici na ljubo pa je šla mimo brez večjih posledic. Na Švedskem, ki v svetu velja za eno najbolj urejenih držav, pa je zaradi razčlenjene stavke bančnih uslužbencev že pravi kaos.
Švedski bančniki, ki so včeraj stavkali ves dan, že teden dni držijo v šahu vse dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z bankami oziroma z denarjem. Le-tega ljudem že primanjkuje, trgovci so v enem tednu prodali polovico manj blaga kot sicer, javni prevozi in druge socialne službe so v velikih škripcih. Kljub temu so sindikalna pogajanja zastala na mrtvem tiru. Ostali javni uslužbenci, skupno jih je 111 tisoč, pa tudi že grozijo s stavko, ki pa bi dejansko popolnoma ohromila vsako dejavnost.
Sodelovanje med razvitimi in nerazvitimi, se pravi med Severom in Jugom, je in mora ostati prednostno vprašanje tako v svetovni ekonomiji kakor v svetovni politiki. Lansko poročilo Gos-podarsko-socialnega sveta Združenih narodov, ki je ena najpomembnejših ustanov svetovne organizacije, naglaša v prvi vrsti to sporočilo. To mnenje pa delijo mnogi drugi svetovni dejavniki: te dni ga je izrekel papež, ko je bil na obisku v jugo-zahodni Afriki, podčrtuje ga Socialistična internacionala, ki bo imela kmalu v Berlinu kongres, v ospredje ga postavljajo celo nekatere še nedavno blokovske institucije.
Izraz največje hibe v teh odnosih je položaj na afriški celini, ki se sama ne bo nikoli spravila na noge. V Afriki je vprašanje kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno. Lakota je začela spet pestiti nekatere njene predele, kakor sta to Etiopija in Sudan, kamor bi morali mahoma poslati najmanj 2 milijona ton hrane. V Sahelu se stopnjuje pojav, da se njegov pesek vsak dan širi sto metrov proti Jugu. Na vidiku so elementarne katastrofe. Papež je pred dnevi v deželi Burkini Paso rekel, »da je revščina odprta rana človeštva«.
Na tej celini je kajpak tudi problem družbenih razmer, ki so sila zapletene, politično vzeto pa naravnost porazne. Korupcija vlada na vsakem koraku. Vsiljuje se potreba po neki novi, stvarni, izvirni in kajpak napredni afriški de-
Razviti Sever gleda na Vzhod in pozablja na težave Juga
mokraciji. Ogromno je plemen, ki so si domala vsa v zobeh, nacionalna enotnost je dobesedno farsa; mnogo zdajšnjih držav je bilo ustvarjenih na silo. Bistveno vprašanje pa je v tem, ker enostranske vladavine (na primer skrajno levičarske, marksistične) ne uspevajo, saj niso nastale v korak z razvojnimi elementi.
Papež je pred dnevi konec koncev zadel v živo, ko je v marksistični Gvineji - Bisau naravnost opozoril, naj prenehajo z »marksističnim« pritiskom in naj se raje posvetijo poštenemu izobraževanju, temu, da bi ljudje pridobili čim-več praktičnih znanj. Tudi to potovanje je papež označil z družbenimi in gospodarskimi problemi, skratka s posvetnimi nujami, kakor to dela kadarkoli potuje zlasti v tiste predele sveta, ki jih imamo za tretji ali pa za četrti svet.
Znano je, da se vatikanska politika trudi, da bi odločno prednjačila v tej vlogi. Vatikan si
prizadeva biti v tem zastavonoša; razviti del sveta žal zmeraj manj pomaga nerazvitim. Predlanska pomoč, potrjujejo v Združenih narodih, je znašala 33 milijonov dolarjev, lani pa komaj okrog 25 milijonov! In to naj bi bila »svetovna« pomoč. Prav tako je nazadovala podpora v tehnologiji (kar za okrog 25 odstotkov manj) in še pri marsičem. Sklepi generalne skupščine Združenih narodov o »novih odnosih med Severom in Jugom«, ki so jih sprejeli na posebnem zasedanju pred štirimi leti, so ostali glas vpijočega v puščavi.
Seveda pa ne gre samo za Afriko, marveč za tri petine človeštva, ki capljajo za razvojem, toda s tem, da ga ne bodo dohitele ali pa se mu približale nikoli, če jim razviti svet ne bo pomagal. Zdaj pa se dogaja to, da so na primer vz-hodno-evropski dogodki prevzeli glavno vlogo na svetovnem političnem prizorišču, saj z vseh celin spremljajo tamkajšnje sicer demokratično
dobrodošle premike in so pripravljeni dati svoj delež za pomoč in sodelovanje; kraji, ki predstavljajo svetovni Jug, pa so zmeraj bolj osamljeni. Zanimanje razvitega dela sveta zanje se usodno zmanjšuje.
Slišati je, da so pričeli tudi neuvrščeni (njihov glavni koordinator je zdaj, kakor vemo, Jugoslavija, ki pa že tako ima svoje probleme), končno pripravljati za ministrski sestanek dokument, ki bo prav tako razvil to tezo, namreč, da pozornost na vzhodno-evropske spremembe le ne bi smela biti na rovaš odnosov med Severom in Jugom, »ki da so na svetu glavni problem«.
Oglasil pa se je tudi Craxi, vodja italijanskih socialistov, ki ga je generalni tajnik Združenih narodov De Cuellar pred tremi meseci imenoval za posebnega odposlanca pri neuvrščenih s specifično nalogo, da prične reševati problem svetovnega dolga. Ta znaša, uradno, milijardo 620 milijonov dolarjev, neuradno pa kar dvesto milijonov več. In Craxi se je naloge navsezadnje, v duhu politike Internacionale, lotil resno pa tudi, kakor kaže, s korenitnimi nameni: predlagal je namreč, naj bi ves ta dolg, ki da je glavna coklo svetovnega gospodarskega razvoja, preprosto črtali (razen v nekaterih posebnih primerih), sredstva pa namenili »organskemu napredku nerazvitega dela sveta« ter vprašanjem ekologije.
MIRO KOCJAN