Štev. 6. V Ljubljani, 22. marca 1918. Leto LVIII - '¿p: Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5* -- „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , . , dvakrat . . 14 „ . . . trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št 53.160. Reklamacije so proste poštnine Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 5. aprila 1918. Va,bilo na sejo upravnega odbora in vseh štirih odsekov Zaveze avstrijskega jugoslov. učiteljstva, ki vrši v četrtek, dne 28. marca 1918, v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, oz. v poslopju I. mestne deške ljudske šole na Ledini, Komenskega ulica. DNEVNI RED. 1. Ob deveti uri dopoldne seja vseh štirih odsekov, v svrho konstituiranja na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, Komenskega ulica. 2. Takoj po skupni seji posvetovanja v posameznih odsekih. 3. Ob pol 2. popoldne v prostorih Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ul. 6, skupna seja upravnega odbora in odsekov v svrho konstituiranja. 4. Odseki poročajo upravnemu odboru o svojih sklepih. 5. Došli predlogi se odkažejo odsekom. 6. Skupno posvetovanje upravnega odbora z odseki. 7. Predlogi in nasveti. Prlpomnja: Ker so nekateri člani odsekov izrazili željo, naj bi se sešli odseki že dopoldne, dne ¿8. marca 1918, na sejo, da bodo imeli več časa za svoja posvetovanja, smo rade volje ustregli tej želji in v toliko «premenili dnevni red, ki smo ga objavili v 5. štev. Učit. Tov. z dne 8. marca ietos. , I lil za v Vodstvo Zaveze. Osrednje učiteljske organizacije v Avstriji so bile v zadnjih treh mesecih neprestano in meutrudljivo .na delu za učiteljske draginjske doklade v letu 1918. Posredovale so pni osrednji' vladi, stopile v stik z državnozborskiimi klubi lin pojasnjevale v obširnih spomenicah, dopisih in brzojavkah obupen gmoten položaj avstrijskega ljudskošolskega učiteljstva. Iz vseih teh informacij, ki so jih v ¡tam pogledu dobili :cd učiteljskih zastopnikov na merodajnih mestih, so morali spre videti, da tako ne more več naprej, da je treba zdatne pomoči, da se reši pogina važen učiteljski stan. Iniciativa zato pa ni izšla ne od deželnih odborov, ne iz centralne vlade, ljudski zastopniki v dunajski zbornici poslancev so morali poseči vmes, da nas rešijo iz bednega položaja. Finančni odsek je storil prvi korak. Izvolil je pododsek z naročilom, da maj stavi v najkrajšem času tozadevne predloge.. V pododsek so bili izvoljeni poslanci: Bradač, Glóckal, Kcnecny, Miki as, Rosnar, Teufel in dr. Verstovšek. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Glóckel, za poročevalca poslanec Teufel in za zapisnikarja poslanec idr. Verstovšek. Odsek se je nemudoma lotil dela ter sestavil na-črit zakona, da bo v bodoče deželam natančno predpisano, koliko in po katerem ključu se morajo učiteljstvu ¡izplačevati draiginjske doklade. Za podlago pri določitvi ključa, po katerem se bodo izplačevale dragiinjske doklade, je vzel odsek število članov učiteljeve rodovine in število službenih let. Po številu rodovinskih članov je napravil pet razredov, !in vsak razred je po številu službenih let razdeljen na 4 stopnje. Iz nastopne razpredel- nice vsakdo lahko takoj razvidi koliko bo dobival draginjske doklade po načrtu tega zakona. O žen jene učiteljice dobivajo draginj-sko doklado po I. razredu. Učiteljski sub-sfcituti in pomožni učitelji ter ono učiteljsko osobje, ki služi za remuneracijo, dobi 548 K draginjske doklade. Vpofcojeni učitelji, ki so služili do 15 let, dobijo 576 K, če je presegala službena doba 15 let, pa 720 K. Učiteljske vdove dobijo 468 K, oz. 576 K, ako je služil njih pokojni soprog več kot 15 let. Učiteljskim sirotam, ki dobivajo konkretnalno pokojnino, se izplača 500 K, onim pa, za katere se plačuje vz-gojetvalnii prispevek, pritiče 300 K. Zakon naj stopi v veljavo s 1. januarjem 1918. Ta načrt je subkomiite predložil v razpravo finančnemu odseku, ki ga je odobril. V zbornici se je razpravljalo s tem vprašanju dne 15. marca 1918. Vse zgoraj navedene določbe je zbornica sprejela soglasno. Glede vprašanja, v kakem razmerju naj Si razdelijo breme država in dežele, pa so se pojavila ositra nasprot-stva. Finančnii minister je izjavil, da vlada ne more prispevati več kakor s 509-. Ce bi zbornica sklenila kaj več, bo vlada smatrala to za sankcijsko oviro. Večina poslancev je bila za to, da naj država prispeva 70%. Vršila so se čez dan ponovna pogajanja, ki pa niso imela zažeijenega rezultata. Zbornica je konečno sprejela predlog poslanca Jarea, da naj država prispeva 70%. S tem je zadeva morda za nekaj časa (preko Velike noči) zavle-čena, ker bo vlada poskrbela, da gosposka zbornica 70% prispevek države odkloni. Upati pa je, da se bo takoj po velikonočnih počitnicah stvar uredila. S posebno vnemo se je v debati zavzel za slovansko učiteljstvo poslanec dr. Rav-nihar. Njegova izvajanja so vzbudila v zbornici splošno pozornost. Ob živahnem odobravanju je ožigosal postopanje kranjskega deželnega odbora in deželnega šolskega sveta pri razdelitvi enkratnega dobavnega prispevka kranjskemu učiteljstvu. Moralna dolžnost deželnega odbora je, da sploh izboljša učiteljske plače, ker je že davno dobil za to potrebno pokritje. (Tako je!) Izgovor, da tozadevni predlog za regulacijo plač ni bil sankcioniran, ne velja. Saj je bil predlog tako sestavljen, da ni mogel biti sankcioniran. Deželni odbor ima pota dovoli, da navzlic temu stori svojo dolžnost. Uovornik slika bedo kranjskega učiteljstva, ki je izmed vseh kronovin najslabše plačano. Obup tega učiteljstva je prikipel do vrhunca. Dr. Ravnikar čita brzojavke .učiteljskih društev, ki so apel na hitro pomoč v imenu človečnosti. (Cujte, čujte!) Uiteljstvo na Kranjskem je izročeno materialnemu poginu. Deželni odbor in deželni šolski svet kar konkurirata, kako bi slovenskemu učitlju otežkočila življenje in stanovsko delovanje. Vlada naj napravi red zlasti pri deželnem šolsem svetu, kajti razmere so neznosne. Nujno potrebno je, da država prevzame plačevaenje učiteljstva, da se tako vsaj nekoliko oddolži zaslužnim pionirjem kulture. Naši učitelji spadajo med tiste žrtve vojne, ki so gmotno in duševno največ trpele. Na bojnem polju so učitelji prelivali svojo kri, v zaledju pa so vršili v najvišji meri svoje dolžnosti v najtežavnejših razmerah. Številno de-cimirani, v mnogih okrajih oropani šolskih poslopij, ki jih je zasedla vojaška uprava, povrh pa še gladni in bedni, niso niti za trenutek izpustili izpred oči svoje vzvišene naloge: vzgoje mladine. Vlada je imela za njihovo požrtvovalnost le papirnate zahvale, nič pa z njihov prazni želodec, z njihovo raztrgano obleko, za njihove luknjaste škornje. Predležeči zakon naj saj nekoliko popravi, kar se je nad učiteljstvom grešilo. V sramoto države pa je treba konštatirati, da zakon ni izšel iz njene inioijative, ampak da je sad pritiska parlamenta ine trpečega učiteljstva. (Živahno odobravanje.) Poslancema dr. Ravniharja, ki se je v zbornici tako iskreno zavzel za kranjsko učiteljstvo, in dr. Verstovšku, ki se je v pododseku tako toplo potegoval za interese slovenskega učiteiljstva, -izrekamo iskreno zahvalo. I. RAZRED II. RAZRED III. RAZRED IV. RAZRED V. RAZRED saroci, vdovci brez otrok. oženjeni brez otrok, vdovci z 1 otr. ožen. z 2 otrok., vdovci s 3 otroci. ožen. s 3 ali 4 atroci, vdovci s 4 ali 5 otr. ožen. z več kot 4 otroci vdov. s 6 otr. 1. stop. 2. stop. 3 stop. j 4. stop. 1. stop. 2. stop. 3. stop. 4. stop. 1. stop. | 2. stop. | 3. stop. | 4. stop. 1. stop. 2. slop. 3. stop. | 4. stop 1. stop. 2. stop. 3. stop. 4. stop. do 10 služ let. od 11—-16 služ. let od 17-23 služ. let. od 24-40 služ. let. do 10 i od 11-16 služ. let. I služ. let. od 17—23Íod 24-40 služ. let. j služ let. do Í0 služ tet. od 11—16¡od 17-23 služ. let. j služ. let. od 24-40 služ. let. do 10 služ. let. od 11-16 služ. let. od 17-23 služ. let. od 24 40 služ. let. do 10 služ. let. od 11-16 služ. let. od 17-23 služ let. od 24-40 služ. let. 972 —i- 1272 1548 1752 1440 : 1752 1 2016 2472 1968 I 2280 2544 3000 2496 2808 3072 3528 3024 3336 3600 4056 LISTEK l! UIlll S Poglavje o kritiki. Nehvaležni posel kritika je pri naših listih od strokovnih do dnevnikov opravljalo nešteto ljudi, zmožnih in nezmožnih. Vsak je kmalu vrgel pero v ko^ ,ker si je s pisanjem kritik nakopal samo sovražnikov. Kritika .nikomur ni ljuba, če ne govori v samih supertativih ine ne poje izvajalcem slavospevov. Ce kritik opozori na napake, dobi kmalu odgovor: Lažje kritizirati nego delati. Skratka, kritike .štejejo med ljudi, ki jih ni treba. Slovenčevo poročilo o zadnjem Matičnem koncertu je pa zbudilo toliko hrupa in ogorčenja, da imamo povod povedati svoje mnenje o kritiki. | 2e sedem let prinaša naš list poročila, o vseh važnejših glasbenih prireditvah pod naslovom: »Iz umetniškega fveta«. Hoteli smo ustreči s tem našim narcičnCkom, ki nimajp prilike pohajati kon- certe, ker pač žive proč od Ljubljane. Kolikor vemo, so naša poročila zbujala obče zanimanje, ker so bila stvarna in dostojna. Držali smo se načela, da naj kritika tvori vež med izvajalci in občinstvom, širi naj smisel za glasbo in naj dobri in plemeniti stvari koristi. Bili smo objektivni v vsakem oziru: hvalili smo, kar je bilo vredno hvale in grajalr, kar je bilo vredno graje. Poznali nismo nikake protekcije, pa tudi nikakc zahrbt-nosti. Mnenja smo, naj se piše kritika recimo za dnevnika »Slov. Narod« in »Slovenca« drugače, za literarne revije »Ljubljanski Zvon« in »Dom in svet« zopet drugače. Občinstvo samo opazi malenkostne napake, na splošen vtis nikoli ne gleda, zato morajo biti dnevniška poročila splošna, v Novih Akordih strogo strokovna. Učiteljski Tovariš ima med svojimi čitatelji mnogo glasbenikov, zato smo pisali naše ocene strokovno. Ce bi bilo na škodo stvari, smo marsikaj raje zamolčali. Tako ostane tudi v bodeče. Kritika mora biti vestna, nepristranska in predvsem poštena. Kar je »Slovenec« zadnjič napisal o nastopu g. Pipe Arko-Tavčarjeve je vse obsodbe vredno. Bil je fo izbruh domišljavosti, ki bi ga rosen list nikdar ne smel sprejeti v svoje predale. —- Koncert Glasbene Matico dne 9. in 10. marca 1918. Zopet enkrat koncert, ki sem ga bil iz srca vesel. Imel je raznovrsten vzpored. Prinesel je različnim okusom, vsakemu nekaj. Dvorana je bila za koncerte teden dni prej popolnoma razprodana. Iz prijaznosti je prišla sodelovat iz Zagreba g. Pipa Arko-Tavčarjeva, nekdanja učenka solopetja pri g. ravnatelju Hubadu. Zapela je par znanih slovenskih samospevov, med njimi novo Oskar Devovo »Pismo«, dalje Petra Konjoviča hrvaško: »Pod pendžeri« in Hatzejevo »Majko«. Za moj okus je najlepše podala arijo iz opere »Rusalka«. O. Pipa Arko-Tavčarjeva poje ljubko, prikupljivo, domače. Poklonili so ji mnogo šopkov in je morala na burno zahtevanje dodati še dve narodni pesmici »Prišla bo pomlad« in »O glarja«. Da je skoro vsa kritika baš radi tega ozlovoljena, se mi zdi jako čudno. Narodnih pesmi bi ne smelo manjkati na nobenem vzporedu. Zakaj bi se jih koncertna dvorana sramovala? —1 Kot solistinja je nastopila gdč. Dana Kob-lerjeva. Igrala je skladbe V. Novaka B. Smetane in F. Chopina. Kot vsakokrat sem tudi topot občudoval nje virtuozno občuteno igro. Pozna se ji izborna praška šola. Ne samo tehnika, marveč srce mora imeti pri klavirju glavno besedo. Ta- ko je občinstvo, dasi mu klavirske točke niso posebno všeč, gdč. Koblerjevi ponovno izražalo glasno priznanje. Chopinova balada v g molu je vplivala naravnost očarujoče. Največji del vzporeda je prevzel na svoje rame moški zbor, broječ okoli 50 pevcev in je svojo precej težko nalogo izvršil v popolno za-dc voljnost. Niti velika mesta ne premorejo v četrtem letu svetovne vojne zbora, Ljubljana ga ima. Požrtvovalnost Matičnih pevcev in dirigenta g. ravnatelja Hubada zasluži odkritosrčno pohvalo. O njihovem trudu nimajo pojma tisti, ki zabavljajo na malenkosti in iščejo dlak v jajcu. Jasno je, da pri današnjih razmerah ni mogoče pripeljati na oder zbora, ki bi ga po njegovi točnosti in eksaktnosti mogli primerjati velikim Matičnim zborom par let pred izbruhom vojne. Toda kar se doseže v teh težkih časih je občudovanja vredno. Kako ubrano, fino prednašano je donela po- dvorani Mirkova »Na trgu«! Kar nehote si zasanjal v mesečno noč, zdelo se ti je, da slišiš poigravanje vodnjaka in sočuvstvuješ z zaljubljencem, čigar »ljubica brezskrbno spava.« Za vzgled, kako se lahko priprosta pesmica lepo prednaša, naj služi dr. Sch\vabova popularna »Slanica«, v narodnem tonu uglasbena sklad- Geneza naše toitoi izjave. Negotovost in iskarlje trdnih oporišč v sodobnem kulturnem življenju je signatura našega danainjega časa. Vse življenje do zadnjih izrastkov se giblje v samih nasprotjih. Dospeli smo srečno v dobo najekstremnejšega subjektivizma. En sam pogled po sodobnih kulturnih stremljenjih, zlasti v literaturi, nas o tem do cela prepriča. »Na tleh stoje tradicije, stebri stari:« vsakdo postavlja svojemu delu lastna svoja načela, ek-stremen individualizem slavi svoje triumfe. Vsak modroslovec se trudi za originalnim svetovnim naziranjem, za lastnimi sintezami duševnih rezultatov, v politiki se ponujajo neštevilna univerzalna sredstva i. t. d. i. t d. brez konca in kraja. Vsa ta negotovost in fluiditeta vseh vrednot vpliva zlasti na vzgojeslovje zelo kvarno. Nikjer stalnih načel, nikjer varnih pristanišč, ki bi nudila neumorno iskajočemu modernemu človeKu varnega zavetja in trdne mirne točke v bežnosti in relativnosti vseh modernih naukov. Splošna želja po enotnem, vse obvladajočem principu Je posebno z vzgojeslovnega stališča nujna. Kategorično kliče po rešitvi iz temnega tavanja in hlastanja. Nedostaje nam torej autoritativnega kulturnega programa. Kar nam nudi moderna filozofija, so v najboljšem slučaju le surogati, ki se liki meteorom zasvetijo na temnem obzorju, da nas puste v še globočji tmini in disorientaciji. Ti surogati so pa zaradi vladajoče relativistične in aktualistične smeri modernega človeka že a priori obsojeni v smrt »Vse teče, vse se spreminja;« to načelo, vzeto iz tvarnega sveta in postavljeno kot najvišja resnica, ki se ji morajo podrejati tudi najvišje etične vrednote, je postavilo vse naše delo na labilna tla. Smoter pedagogike se na ta način spreminja, cilj kulturnega dela se nam izpodmika od časa do časa; logična jwsledica tega hlastanja za cilji je splošna skepsa in razočaranje, ki vodita v brezdelje in diletantsko kritikasterstvo. Ta pojav se je začel z renesanco, (če pustimo starejšo zgodovino, ki ne vpliva več tako odločilno na sedanjo dobo), poostril se je po francoski revoluciji zaradi kritičnega dela francoskih encl-klopedistov, vrhunec pa je dosegel še le po sijajnih uspehih novodobnega naravoznanstva in tehnike. Materialistično svetovno naziranje je zgrabilo človeštvo v svoj vrtinec, zagospodovalo je, zlasti ko ga je socialistični proletariat dvignil na prestol svoje religije, splošno veljavno tudi v širokih masah, ki so bile še pred kratkim nepristopne novim dogmam svetovnega nazi-ranja. Toda zle posledice so se kmalu pokazale: Materialistično svetovno naziranje je jx>menilo le pol resnice. Naravoznanstvo, ki tvori absolutno podlago tega naziranja, ni kompetentno dajati zadnjih splošnoveljavnih norm. Njegova domena je le viden svet tvarine. Sama tvarina ne obsega še vsega življenja, ona je le del vseh življfen-skih pojavov in niti ne najvažnejši del. Ignoriranje drugega dela pojavov, namreč duševnosti, ki pridejo v človeškem življenju predvsem v poštev, je naravoznanskemu svetovnemu naziranju nujen imanenten nedostatek. Evolucijski nauk, kot pendant surovemu ma-terializmu, je zlasti v zvezi s selekcijo teorijo ddprl oči marsikateremu, ki je v svojem oboževanju triumfirajočih prirodnih ved in tehnike prezrl za nekaj časa osodepolno nekompetenco teh ved v vprašanjih svetovnega naziranja. Socialno vprašanje, poostreno po liberalnem, kapitalističnem sistemu, je nujno zahtevalo rešitve. Vsi napori tehnike in naravoznanstva rešiti to vprašanje, ali ga vsaj razložiti, so bili in so brezuspešni, bili so Sisifovo delo, ki je ekskluzivno veličastno teh ved le diskredltiralo. Življenje je močnejše od teorije; pustilo jo je na strani in u-stvarilo nove oblike, ki se iz zgolj tvarnih sestavin nikakor ne dado razložiti. Jasno je postalo dejstvo, da nam naravoznanstvo ne more dati niti vpogled v vzročno zvezo najaktualnejših problemov časa, kaj še le, da bi kompleks njegovih izsledkov služil kot najvišje načelo. Vsi bica. Uubeznivejše zapeti je skoro ni mogoče. — Pa Adamiči Ce bi ga ne bilo na vzporedu, bi kar nekaj manjkalo. Njegova kmečka pesem je preračunjen efekt. Originalen začetni bariton solo velja kot pozdrav kmetski hiši. Pel ga je jako dobro g. Završan. Drugi živahni del je Adamičev otrok, ki ne more svojega očeta zatajiti. Le da če bi ga zbor pel natančno po partituri, ne bi bil dosegel toKkega vspeha. Q. Hubad je uvi-del potrebo, postaviti par umestnih cezur, oddihov in koron, da refrain ni zvenel enolično v tempu polke. Pa tudi korona na črki A besede Alenčica je pridobila drugemu delu izrazitejši začetek. Interpretacija »Kmečke pesmi« je bila imenitna, zbor jo je moral na obeh koncertih pono-vitL — Druga Adamičeva skladba »Pesem o beli hišici« ni podžgala poslušalcev, pravtako je dr. Kimovčev »Oblaček«, precej iskana in malo občutena neobčutena skladba učinkovala hladno, da-si ju moški zbor ni podal slabo. Devova »Kvišku plava moje hrepenenje« stavi izvajalcem precej hude zahteve. Tenori se morajo boriti z višino, basi z nižino. Srednji del pesmi je precej zavit in kriči po dobrih ušesih. Pevci so pa vse težkoče z lahkoto premagali, ljudem je bila skladba manj všeč, ker je* pač nove vrste. Devov, Kimovčev samostojno misleči ljudje, ki so zrli še pred kratkim na prirodne vede kot na rešitelja človeštva iz vseh življenskih konfliktov, so stali naenkrat pred»neizprosno resnico, da so svoj duševni mir izročili v roke nepoklicanemu činitelju. Sociološko spoznanje je na podlagi naravoznanstva nepopolno, ker je človeško življenje sinteza tvarnosti in zavesti. Zavest človekova je pa njegovo duševno življenje ali njegova kultura. Pravo razumevanje kulture je mogoče le po samoopazovanju in po intenzivni udeležbi na socialnem življenju, kakor tudi po zgodovinskih in primerjajočih študijah. Lastni doživljaji igrajo največjo ulogo; kdor ni sam doživel še nikake življenske spremembe, ta ne more imeti pravega pojma o življenju, pa če bi bil tudi največji polihistor v naravoznanstvu. To dejstvo je učinkovalo revolucionarno. Vsak, kdor je hotel posvetiti svoje skromne moči vzvišeni nalogi razširjanja, j>oglobitve in u-stvarjanja narodne kulture, ozreti se je moral po trdnih oporiščih za svoje delovanje. Zlasti je bilo učiteljstvo, ki je po svojem stanu v prvi vrsti poklicano sodelovati na kulturni povzdigi naroda, najhujše prizadeto po tem razveljavlienju vseh vrednot. Relativno nizka splošna izobrazba, zlasti v filozofskih disciplinah, je povzročila, da je bil učitelj med tavajočimi in iskajočimi še najbrez-obzirnejše predan na milost in nemilost butajo-čim valovom splošne kulturne brezsmotrenosti. Prizadevaje si izpopolniti občutne vrzeli svoje šolske naobrazbe, se je zatekalo učiteljstvo po pomoč k samoizobrazbi. V pomanjkanju smotre-nih navodil pa je nekritično in nesistematično segalo po vseh mogočih virih, ki so ga le še bolj zbegali, namesto da bi mu nudili trdnih, obče-veljavriih življenskih navodil. Tako se je zlo čimdalje večalo, zmedenost modernega življenja, ki se zrcali najrazvidnejše iz nebroj nasprotujočih si filozofskih sistemov, je ustvarila med uči-teljstvom neznosno duševno anarhijo. Kjerkoli sta se dva tovariša lotila razmotrivanja splošno-kulturnih vprašanj, sta zašla v nasprotstva in nelogičnost, govorila sta eden mimo drugega, ter se končno zgubila vsak v svojo lastno metafiziko, ki je slednjič v svoji abstruznosti pri obeh vzbudila dvom nad duševno normalnostjo tovariša. Ce pomislimo še, da se je to godilo v vrstah najnadarjenejših in najpodjetnejših učiteljev, v tem ko se je večina kratkomalo zadovoljevala s svetovnim naziranjem svojega strankinega glasila, pokaže se nam še le vsa tragika duševne razdvojenosti v učiteljskih vrstah. Nedostaje nam edino še omeniti oni tradicionelni autagonizem med starejšimi tovariši, ki so izšli iz tradicij liberalne dobe osemdesetih in devetdesetih let, z narodno romantičnostjo liberalnega humanizma in Aškerčevo svobodomiselno muzo, ter med mlajšimi učitelji, ki so že po svojih letih in pomanjkljivih življenskih skušnjah,- ki dajejo starejšemu človeku prednost, še dovolj trdnega sidra, tako zelo pristopni vsakovrstnim radikalnim stremljenjem, tekmujočih med seboj edino po svoji nelogičnosti, pa smo dobili približno sliko sodobnega duševnega kaosa toliko med učiteljstvom, kolikor med drugimi slovenskimi inteligenčnimi sloji. Da je pa učiteljstvo kljub vsej razdvojenosti in kulturni disorientaciji mnogo storilo na vseh poljih prosvetnega dela, se ne da tajiti. Toda pri tem delu je korakalo le od slučaja do slučaja, ter je po večini vsled svojega zdravega instinkta zadelo pravo pot. Sistematično pa to delo ni bilo. ker mu je manjkal značaj velikopoteznosti in resnosti pravega kulturnega dela, zato je neuta-ljiva resnica, da je izrabilo učiteljstvo mnogo dragocene energije deloma v brezplodnem, deloma celo v pravemu socialnemu napredku ljudstva nasprotnem delu. Naše kulturno delo bo le tedaj velikopotezno, ako izhaja nujno iz trdnih življenskih, predvsem nravnih načel. Sodobna kulturna anarhija, prenesena na Slovensko večinoma iz nemških čisto heterogenih kulturnih razmer, izvira v prvi vrsti iz različnih življenskih nravnih idealov, ki so jih postavile razne kulturne struje. Vsakemu enotnemu kulturnemu stremljenju je suponiran lasten nravstveni življenski ideal. Kulturno delo krščanstva je nujno drugačno kot n. pr. ono naturali- in Adamičevi zbori so bili izvajani prvič. Marljivemu pevskemu zboru in neutrudljivemu pevo-vodji g. ravnatelju Hubadu je bilo občinstvo za užitek hvaležno. H koncu še par besed o Pavčičevih »Žabah.« Da je Pavčič fin muzik in dober skladatelj, je že kedaj znano. Njegov ženski zbor s spremljeva-njem klavirja in harmonija »Zabe« na besedilo Otona Zupančiča iz »Cicibana« je posrečeno delo in zavzema med slovenskimi skladbami humori-stične vsebine prvo mesto. Dosedaj še kaj takega v naši glasbeni literaturi nismo imeli. Skladba je izborno zasnovana, melodijozna in jo poleg kontraaltovskega sola odlikuje blesteči klavirski part. Žabje regljanje in kvakanje ni vpleteno prevečkrat in ne pretirano. Ženski zbor se je v to originalno novost užival izvrstno, glavna žaba gdč. Angela Maličeva (kontraalt) je lepo odpela svojo partijo. Da bo skladba dosegla kolosalen vspeh, sem vedel že pri glavni skušnji. Na drugem koncertu so jo morali ponoviti. Pavčič nam naj pa takih, dobro pogojenih in hkratu glasbeno vrednih del kot so »Zabe«, še več podari! Cemu bi bili vedno žalostni in zaljubljeni, naj se kedaj na koncertu tudi nasmejemo! Z. P. stov, estetov, evolucionistov ali celo moralnih idealistov. Pomanjkanje trdnih etičnih načel ima za posledico nesamostojnost vsega našega dela. Ce se danes vsi ti problemi nahajajo v stanju vrenja in kipenja, ni čudno, da je naše delo le hlastanje. V tej splošni zmedi duhov kliče vse po novi koncentraciji. Tudi učiteljstvo mora zavzeti svoje stališče napram tem problemom, ako hoče cispešno nastopiti pot kulturnih pionirjev. Tega pa posameznik ne more izvršiti vsak na lastno pest. Gre namreč za smotreno vzgojo in izobrazbo slovenskega učiteljstva. To nalogo more in mora vršiti le njegova organizacija. Ali pa se ni to še godilo?! Mirno trdimo: ne! Naši »Zavezi« moramo zaklicati v tej odločilni uri: mene, tekel, ufarsin! Iz tega trdnega prepričanja se je rodila naša decemberska izjava, podana na zadnjem Zavezinem delegcijskem zborovanju z najboljšim namenom, pokazati dosedanje pomanjkljivosti v naši organizaciji in načrtati pota, po katerih nam je hoditi v bodoče. Pri tem koraku nas je vodila najboljša volja, prispevati po svojih skromnih močeh svoj obulus h konsolidaciji naše organizacije in tako posredno h postavitvi enotnega kulturnega ideala, od katerega zavisi v prvi vrsti srečna bodočnost našega naroda. Ni je bilo zahrbtne misli, ne postranskih namenov. Ze spremenjene razmere nujno zahtevajo splošne reorl-entacije, zato je bilo tudi delegaciji toliko lažje uvaževati iskrenost naše izjave. Povsod klije novo življenje, ki ustvarja nove oblike in sili vse kulturne ustanove, da revidirajo svoje delo. Opozorili smo danes slovensko učiteljstvo na premi-se, ki so bile merodajne za našo odločitev. O izjavi sami bo potrebno kritično delo, ki ga bo moralo učiteljstvo izvršiti, in sicer čim prej tem bolje. Edinim v končnem .najvišjem cilju, nam smotrena organizacija našega dela ne bo delala nikakih težkoč. Posamezne pragmatične točke nam bodo v bilžnji bodočnosti predmet vsestranskega razmišljanja. Zato bi bilo želeti, da dobi učiteljstvo to izjavo čim prej v celoti objavljeno v svojem glasilu. Al. Hreščak. Goriško učiteljstvo na delu. Dne 11. t. m. sem bil zaradi aproivi-zacijskith iin begunskin razmer v oeputa-ciji z briškima župani pri pre vzvišenem gospodu namestniku v Trstu. Umttjivo, da sem moral oP tej priliki omeniti tuaii našo stanovsko revšauio m pcuaarjal, da pride v apniiiu enkrat prav gotovo trkat tudi učiteljska oeputaeija goriškega cikraia in cozit svoje neznosno gorje. Gospod namestnik mi je omenil, da se bode mudil uioncem meseca pri našem c. kr. glavarstvu v Goniči, kjer bi lahko sprejel našo oeputacijo. In res sem dne 13. t. m. že predel obvestilo, da nas lahko sprejme v Gorici že dne 17. t. ¡m. V četrtek sem ad noc zbral nekaj tovarišev in dogovorili smo se, da je potreba nujna, da se mora prevzvišenemu gospodu povedatii naše stanovske težnje. Naročili so mi, naj te ronmuliram in naj jih v 'družbi s tovariš šerna l rančem Križmanom in Antonom Musičem izročim našemu visokemu predstojniku. To se je zgodilo dne 17. t. m. Prtobčujem jih dobesedno v »Tovarišu« s prošnjo, da mi vsalk tovariš sporoči še svoje morebitne želje pismeno na moj naslov, in ako jih sprejmemo pri prihodnjem posvetovanju, jih naslovimo na pristojno mesto potom našega društva za goriški okraj, ki bo imelo prvi četrtek aprila 1.1. prvi tovariški sestanek. Ker sta naš društveni predsednik iin podpredsednik še vedno begunca izven naše dežele, drznem se pozvati vsled naročila mnogih tovarišev jaz ita sestanek in prosim vse učiteljstvo našega okraja, da se ga udeleži v obilnem številu. Časi so resni in mi moramo prešteti svoje oslabele vrste ter se zopet posvetiti detlu za svoi stan in za prospeh našega šolstva. Tu priobcujem že omenjeno spomenico: Prevzvišenost! Preblagorodni gosp. c. kr. namestnik! Vaši prevzvišanosti podrejeno učiteljstvo Goriško-Gradiščanske poknežene grofije trpi silno pomanjkanje ter naj-uljudnejše prosi najnujnejše pomoči. Tam, kjer je učiteljstvo begalo uz domačega kraja pred sovražnikom, jj.e, temveč na nove -siuzoene Kraje po uradna ■ ■^i. ivase aruiziuiie se ûoao sestram an e vračale v razrušene domove brez pohištva, brez omake, brez strokovnih stanovskim Knjig, brez kuhiinusike oprave in orez naj pour ebmejsih živili. Me bomo stanovali, Kje petrov ali po truoapalnam dem, Kje — v čem — in katj Parno Kimali, s uiim se obiiacKli? Lesena Koča za prebivanje, troona tia — poštenja, Kamen — vz-giavje, s Krvjo poškropljena skala — ugnuisoe, od uoorili src podarjena oono-sena u>ieKa, pri miovitejsam viaisoanu izposojen lonec, lesena žlica, s katero boš nueriia skopo aprovizaciyo, to te čaka v uioiruovim učiteljska raya! Prevzvisenost, blagovolite to razmi- -štiati in puiem pousawain rred Vas, eAS-ceienca, stopamo in prosimo: »Na pomoč!« V oDupaintju zremo zaupno pred prestol Njegovega Veličanstva našega vii-tosKega viauarja, mu v zvestobi uzre-Kamo popoimo uuiainost s 'prepričanjem v Juuioe-cin ausan, oa boue Njegovo Veličanstvo pomagano trpečim uoitejjem svežin maj-zvestejstn podanikov nase solzne dežene, Ktfer sur»10 vsi vse blago in Kn žrtvovali uragi domovini ter idUKaiziani, da znamo ljuoiti Njegovo Veličanstvo m starodavno oceunjavo. Vaša prevzviiSemost pa nau imi-losno blagovoJii raiztoinuacuiti -Njegovemu vencanstvu učiteljsko zvestobo in revščino, našo uioanost in našo bedo, našo patriotiško požrtvovalnost on nase gorje! Zaradi ten dejstev prosimo nauuiaa-nejše, ua oi Vaša prevzvisenost s svojim piemanmm socuvstvovantfem blagovoiua izposiovati bednemu uoirteijstvu razrušene Uoriško-uiraauSčansKe v prospeh našega šiaustva sledeče: 1. Takojšno izplačilo že davno priznane državne podpore. Popolno odSKodnino za vsled vojne zgubljeno pohištvo, 'Knjige, kuhinjsko opravo, obleko itd., Knižman, nad učitelj. AHoizij Urbančič, nadučitelj. Anton Mužič, nadučitelj. # 4 % Umiljivo, da imamo še' mnogo ran, ki nam jih je vsekala ta nesrečna vcjsika in z njo z dr oženi hudi časi. ^Govoriti borno ■morali tudi z našim dežeiJpmi odborom, ki še vedno reže kruh po prejšnjih časih, ko se je po naši domovini cedil mod in mleko. Deželni očetje morajo priznati pokojninske draginjiske doiklade našim upokojenim starejšim tovarišem., učiteljskim vdovam in našim sirotam. Č osi so grozni in resni, s 60 do 100 kronsko pokojnino ne more danes živeti nikdo in dovolj je Ho trpljenja! Zaradi tega polagajjn na srce, da se oni tovariši, ki res ne m preje priti do Gorice zaradi neugodnih železniških zvez, oglase vsaj pismeno do 3. ;if)riLa t. 1., da doznam želje vseh v vsake,m podrobnem 1 slučaju, ki more zopet dvig ti i ti moč sta- novske organizacije v našem okraju do nekdanje višine. Posebno bi mas tu na opustošenj rodni grudi razveselil življenjski -kic naših zastopnikov v okrajnem šolsketm svetu. Prijatelja, Ignacij Križman in hrane Bajt, -kje sta? V naših vrstah ra-bkmio Vaju, ker moramo skleniti svoje čete stanovskih delavcev, da zopet vpo-stavimo svoje delovanje, da razorjemo in ebsejem» svoje njive, da zopet ustvarimo življenje v ¡naših begunskih Mali na rodni grudi. Domov, da poru jemo osat in trnje, ki nam preproga naše poije in zrahljajmo rodno pust. da vanaaie sad in okrepi našo stanovsko organizacijo v blagor zanemarjenega šolstva in atradajočega -učiteljstva! Tovariši! A-lduja je v -prirodi, . prenesimo iio v naše razrušene šole in v naše stanovske vrste! Srečno vstajenje vsem! V Kojskem dne 18. marca 1918. Alojzij Urbančič. Pilo ii nam! 6.) Zborovalci izražajo najostrejšo grajo deželnemu odboru kranjskemu, ker neopravičeno zadržuje izplačilo nabavnega prispevka, ki ga je dovolil državni zbor že lansko leto za naše stradajoče učiteljstvo v znesku 1,017.000 K. Poživljamo dež. odbor, naj našemu vrlemu, narodnemu učiteljstvu takoj' izplača ves od države dovoljeni prispevek, dalje, da deželnih doklad zaradi tega državnega prispevka ne sistira, temveč od 1. jan. 1918. leta dalje izplačuje, in da tudi deželne do-klade za vse učiteljstvo od 1. jan. 1918. leta poviša na najmanj 100%. Tako se glasi ena izmed resolucij, ki so bile. z navdušenjem sprejete na narodnem taboru v Krškem dne 10. marca t. 1. Ta resolucija je zanimiva v marsiikakem oztiru. bita je predlagana iz proste volje sklicateljev brez kakršnegakoiii učiteljskega vpliva. In to pove mnogo. Vsak človek, ki ima le iskrico pošten,a pa nekoliko razumevanja za važnost šole, mera priznati, da je tak nastop pred ljudstvom potreben. A ¡tega ni hotela prej ¡izprevi-defii stranka. Torej so se -časi vendarle nekoliko izpremenili! In nam je v utetio in globoko zadoščenje, da je vzcvelo spoznanje v -ljudstvu prav takrat, ko nas ubijajo tam gori. Na taboru je bilo namreč v pretežni večini zastopano kmetiško ljudstvo. Bilo jc na stotine kmetskih gospodarjev in gospodinj, ki so pozdravili šesto resolucijo prav tako viharno pritrjevalno, kakor vse druge. Takrat ¡mi je vstalo v duši upanje, da morebiti vendar ne nastopi za nas več ona doba, ko so nas primerjali »psu za plotom« le zato, ker smo zahtevali svojo pravdo, in ko je sovraštvo proti nam poganjalo že globoko med ljudstvom. In ne po naši krivdi! Na prste bi lahko preštel učitelje, ki niso storili svoje dolžnosti do naroda. Koliko jih pa je, ki so vse svoje ¡sile posvetili narodovi" pro-sveti v šoli 'in zunaj nje. Le kdo nas je ¡razumel ali pravzaprav hatd razumeti. Morala je priti strašna doba svetovnega požara, da se tudi pred vsem ljudstvom pove, da je naše učiteljstvo vrlo in narodno. In tudi to nam je v uteho in zadoščenje. Nisem toliko naiven, da bi si že od ene same resolucije obetal kaj posebnega. Le začetek je storjen in naj služi v posnemanje. Ni je stranke, ki bi v bodoče mogla izbrisati iz svojega programa šolo. In brez učitelja ni šole--! D. H. Marša! niojii Eugen o liSRi In in plači. Ob priliki nadzorovanja južnoza-padne fronte je bil maršalu nadvojvodi Lvgenu preustaviljen tucii naš tovariš — učitelj, ki služi kot častnik na tej fronti, in je bit že večkrat odilikovan. Kakor vsakega častnika, je vprašal visoki gospod tudi njega, kaj je v civilu. Ko mu je naš tovariš povedal, da je učit-eilj, »a je vprašal, kje stužouje. Ko je zvedel za kraj in še povpraševal po šolskih in učnih razmerah, ga vpraša: Kaüo sie pa zadovoljni, in kakšen ie položaj učiteljstva na Kranjskem? (Wie sind Sie zuirieden, und wie ist die Lage der Lehrerschaft in Krain?) Tedaj miu brez ovinkov odgovori naš tovariš: Cesarska visokost, učitetostvo je jako slabo plačano! (sehr schlecht gezahlt!) Nato nadvojvoda: Učiteljstvo je izvršilo med vojno veiika dela. (die Lehrerschaft hat während des Krieges Grosses geleistet.) Potolažite se, po vojni se bo vse vzelo v rotte in se bo uredilo. (Trösten Sie sich, nach dem Kriege wird alles in Angritt genommen und geregelt.) Tako sodi o nas cesarski princ. Malo komentara k zgoraj opisanemu razgovoru. Zgoraj prinašamo sodbo o nas, našem delu in plači, ki jo je ; maršal nadvojvoda Evgen našemiu tovarišu. Iz nje lahko sklepamo, da 'je škandalozni in obupni gmotni položaj kranjskega učiteljstva prodrl že v najvišje kroge, in aa so se začeli zanimati zanj. Da je visoki gospod vprašal po položaju in zadovoij-• nositi kranjskega učiteljstva je imel za to gotovo povod. Lahko si mislimo, da je moral že prej slišati, da je 'kranjsko učiteljstvo najslabše plačamo med avstrijskim učiteijstvom, in da je izpostavljeno naji-nizkotn-ejšemu preganjanju in persekucl-jam cd strani nekaterih šolskih funkcionarjev za malenkosti, tudi za samo politi ško prepričanje, pa bodi kdo še tako vesten in sposoben delavec na šolskem polju. Po razvoju šolstva ki je zavisno v prvi vrsti od dobrega in gmotno dobro 3rtega učiteljstva, se soda kultura posameznih dežel, te in one sosedne države. Pa še eno je, kar ni ¡manj važno. Visoki gospod je 'Očito priznal požrtvovalnost Ijudskošolskega učiteljstva med vojno in ni delal nikak-e razlike med strankami. pa pri nas nekateri šolski funkcionarji, recimo naravnost, neki c. kr. okrajni šolski -nadzornik ? Ko ga je uradno vprašal predstojnik nekega vojaškega urada o p-atniotuškem čuivstvovanju učiteljstva v okraju, je ta nadzornik pritrdilno odgovoril le o članih Slomškove zveze, o drugih pa se je izjavi, -da so nezanesljivi. In ta človek je še danes c. kr. okrajni šolski nadzornik, ki bi moral le -po svoji vesti in prisegi nepristransko in ne po strankarskih navodilih vršiti svojo službo. Če bi bila njegova izjava resnična, bi padla največja senca na njega samega, ker bi se upravičeno sodilo, da je slabo vodil podrejeno učiteljstvo, ker mu ni znal vcepiti pravega duha. Seve da tega ni treba. Učiteljstvo, pred vsem napredno, je dovo-lj zmožno, da ve dobro ločiti pravo med nepravim, ve dobro, kaj je -njegova patrlotiška dolžnost. tel za mMM našega šolstva. VIII. Na Zavezinem delegacijskem zborovanju dne 28. decembra 1917 je poročal tovariš Pavel Flere o predmetu pod" zgornjim naslovom. Ob koncu obširnega in temeljitega svojega poročila je podal navodila, po katerih naj izdeluje dotični odsek ta načrt, in kako naj sodeluje vse Zavezino učiteljstvo pri izdelovanju tega načrta, ter priporočal v sprejem nastopne predloge: 1. Učiteljstvo, združeno v »Zavezi avstr. jugoslov. učiteljstva« se vsled razmer in potreb in današnje dobe loteva temeljnega, a gibljivega načrta preustrojitve narodne vzgoje sploh in pre-ustrojitve našega šolstva posebe na narodni, de-mokraški in socialni osnovi. 2. Ker se morajo v združenem narodu združiti na enotni narodno-vzgojni podlagi vsa iz-obraževališča, ki so bila dotlej, dokler so služila različnim interesom, lahko .brez specialne vzgojne in izobraževalne zveze, ie za naše šolstvo potrebno, da dajejo načrtu njegove preustrojitve pravec sledeči vidiki: * a) vzgojnopolitiški, ki terja narodno šostvo z enotnim narodnovzgojnim smotrom; b) socialnopedagoški, ki zahteva diferenciacijo šolstva z ozirom na zmožnosti in nagnenja gojencev; c) socialnodidaktiški, ki mu je namen didak-tiška preureditev pouka tako, da nudi razvoja individualnosti. 3. Vprašanja, ki jih obravnava celotni načrt, so naslednja: I. Organizacija šolstva, in sicer: a) splošna ljudska (meščanska) šola in obvezno nadaljevalno (strokovno) šolstvo. To nadrobno izvede Zavezino učiteljstvo;) b) srednje in visoko šolstvo. (Se sprejme od naše strani v načrt brez podrobne poizvedbe le kot zahteva organske celote.) c) izobrazba učiteljstva ljudskih (meščanskih) in nadaljevalnih šol. (Se izvede podrobno skupno s kompetentnimi činitelji za b.) Pri podrobni proizvedbi se upoštevajo momenti: a) nravstvena vzgoja pedagoške naprave; b) telesna vzgoja pedagoške naprave; c) pouk — didaktiške naprave, č) šolska organizacija v ožjem smislu. II. Socialne naprave pri šoli. III. Stališče učiteljstva v šolstvu (vsebuje tudi učiteljsko pragmatiko in nadzorniško vprašanje). IV. Narodna ženska vzgoja. V. Izvenšolska splošna narodna vzgoja. 4. Ljudskošolsko učiteljstvo, združeno v »Zavezi avstr. jugoslov. učiteljstva« se zaveda, da izvršitev takega načrta presega njegove moči in kompetenco, zato se obrača do vseh merodajnih činiteljev s prošnjo, da sodelujejo zlasti na kom-petentnem torišču, in sicer: a) vse slovenske ljudsko- in meščanskošol-ske učiteljske organizacije, b) slovenski srednješolski učitelji v »Društvu | slovenskih proiesorjev, c) S. S. M. in C. M. D. kot slovenski šolski j družbi, č) vsi a, b, c odgovarjajoči činitelji na slovanskem jugu v monarhiji, d) vsa slovenska društva in družbe, ki se pečajo s katerokoli panogo narodne vzgoje (Društva za mladinsko varstvo in oskrb, društvo »Dobrodelnost« v Ljubljanei, telovadne organizacije itd.). 3. Organizacija delovanja pri načrtu v »Zavez k sami: A. Z vsemi temi činitelji, kolikor se jih odzove na skupno delo, deluje v »Zavezi avstr. jugoslov. učiteljstva« sami »odsek za preustroji-tev narodove vzgoje in šolstva,« ki se deli v naslednje skupine: a) skupina za organizacijo šolstva, b) skupina za socialne naprave pri šoli, c) skupina za stališče učUeljstva v šolstvu, č) skupina za narodno žensko vzgojo, d) skupina za izv.enšolsko izobrazbo. B. Udje odseka so: a) njegov načelnik, b) načelniki skupin, c) vsi članei »Zaveze«, ki jih pozovejo na direktno sotrudništvo načelniki posameznih skupin. C. Delitev dela v odseku: a) Načelnik odseka vodi vso akcijo ter posreduje med posameznimi skupinami in vodstvom »Zaveze«. b) Načelniki skupin vodijo agende v dotično skupino spadajočega dela celotnega načrta. c) S korporacijami, ki se udeleže skupnega dela pri načrtu, občuje — dokler se ne pokaže potreba po drugačnem stiku — vodstvo »Zaveze«. Ravnotako posreduje to vodstvo med odsekom, in posameznimi učiteljskimi društvi v »Zavezi« in skrbi za gmotno stran delovanja, v kolikor ne odpade to na posamezna društva. C. Vse v »Zavezi« združeno učiteljstvo se pritegne k akciji z obravnavo posebnih vpra-šalnih pol ,ki ih izdajajo skupine v odseku, in s tem, Ja podaja odseku in skupinam lastne iniciative. ki tukaj morajo priti do obravnave. 6. Končna določba. »Zaveza avstr. jugoslov. učiteljstva« se s sklepom današnje delegacije zaveže, da stavi izdelani načrt ob dani priliki na pristojnih mestih ter se zavzema za njegovo realizacijo. Vsa ta navodila, predlogi in nasveti so bili soglasno sprejeti. V smislu tega sklepa »Zav.« delegacije je razdelil odsek delo pri načrtu za preustrojtev našega šolstva in narodne vzgoje v pet skupin, v katerih naj bi se izdelale najprej vprašalne pole, ki bi jih obravnavali posamezniki in učiteljska društva. V odgovorih na te pole nam je dobrodošel vsak nasvet, vsaka razprava. Niti se mi ne zdi potrebno, da bi posameznik odgovarjal in razpravljal o vseh točkah v vprašalni poli. Na kateremkoli torišču je močnejši, tistega naj se loti ter obdela vsestransko, da dobimo temveč stvarno utemeljenega gradiva. Eno pa je potrebno: Cim preje in čim temeljitejše začnemo graditi osnove za svoj bodoči narodni dom, tem preje si zgradimo tega, kakor ga terjajo naše potrebe In naše razmere. Pri tem poslu pa ne sme manjkati nihče! Politiško nam prirejajo našo bodočnost poklicani činitelji, za nas je treba, da zastavimo vzvode tam, kjer je naša dolžnost. Nikakor ni pa res, da je potrata energije, če se lotevamo posla pri načrtu za preustrojitev našega šolstva in naše vzgoje, češ: preuredba še ne nastopi jutri. Ce ne jutri, pojutršnjem gotovo — v tej veri in v tem zaupanju moramo delati, če nočemo, da nas čas prehiti. Načrt ne bo gotov v enem dnevu, če hočemo temeljitega in utemeljenega, če pa se nam pripeti, da se bo terjal od nas (ali da se celo ne bo terjal!) načrt v enem dnevu, takrat bo prepozno za razpravljanje in razglabljanje. Takrat bo potem res potrata energije, a potratili jo bomo v to, da zarad naglice kaj prida niti napraviti ni mogoče. To sem hotel omeniti, ker še vedno upam, da se res lotimo vsi tega prepotrebnega dela, obenem pa priobčujemo tudi že vpraševalno polo za V. skupino »Izvenšolske vzgojne naprave, kakor jo je priredil tov. Baukart, načelnik te skupine. Skupina V. Izvenšolske vzgojne naprave. Vprašalna pola. Prepričan sem, da se nikdo ne zanima v enaki meri za vse izvenšolske vzgojne naprave. Zato pričakujem tudi, da bo ta ali oni interesent izrazil svoje mnenje in svoji želje le o eiu hii murdu o večih njenih lauo^ah. V sledečem podajem >br,s vseh vprašanj, li-čočih se izvenšolske ljudske vzgoje, kakor si jo jaz predstavljam v duhu. Učiteljska društva, vse tovarišice in tovariše, šolska vodstva in člane raznih korporacij, stremečih za istimi cilji, pa prosim, naj blagovolijo odgovoriti pri vsaki na pretres postavljeni vzgojni napravi po sledečih vprašanjih: 1. Kakšen naj ima namen? 2. Kje se naj uvede, oz. ustanovi? 3. Na čigave stroške? 4. S katerimi vzgojnimi sredstvi naj deluje? 5. Splošne opombe. Odgovor za vsako posamezno vzgojno napravo bodi pisan na poseben list. Vse liste prosim po-I slati na mol naslov. Končno Izjavljam, da gotovo nisem izčrpal vseh v omenjenem okviru zmožnih in vsega pri- zadevanja vrednih vzgojnih naprav. Zato priiaku jem tudi obilo samostojnih predlogov. Sploh prosim vse faktorje, naj v polni meri sodelujejo na važnem polju ljudske vzgoje. Vsestranska raz-bistritev pojmov je nujno potrebna. .lan. Baukart, učitelj v Ljutomeru. i. Predšolska doba. 1. Varstvo mater. 2. Oskrba dojenčkov. 3. Otroški vrtci. 4. Telesna vzgoja. II. Doba enotne ljudske šole. , 1. Otroški domovi. 2. šolske kuhinje. 3. Telesna vzgoja. 4. Mladinske knjižnice in čitalnice. 5. Roditeljski večeri. Dl. Doba nadaljevalne šote. 1. Vajeniški domovi. 2.-Knjižnice in čitalnice. 3. Telesna vzgoja. 4. Organizacija skupnih izletov in potovanj. IV. Pošolska doba. 1. Ljudski domovi. 2. Izobraževalni tečaji — ljudsko vseučilišče. 3. Telovadna društva. 4. Organizacija izletov in potovanj. V. Splošne naprave. 1. Javne disciplinarne odredbe. 2. Društva za mladinsko oskrb in varstvo. 3. Varstveni sveti. 4. Zavodi za slaboumne, slepce in gluhoneme; poboljševalnice; prisilne delavnice. (Dalje.) 18. Pritožba o razveljavi volitve učl-teljev-veščakov v ljubljanski mestni šolski svet od strani večine c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani .je bila v c. kr. naučnem ministrstvu ugodno rešena Tudi to -je zasluga -državnega poslanca dr. V. Ravniharrja. Za njegovo ¡izredno naklonjenost do Zavezinega učiteljstva se mu je poslala po vodstvu ponovno topla pismena zahvala. 19. »Sežanskemu učiteljskemu društvu« se je sporočilo na njegovo vprašanje, da Zaveza ni biila nikoli v nikaki dotiki z dnevnikom »Dan«, z »Učiteljsko tiskarno« pa samo toliko, da se 'tiskajo njeni listi v ¡tiskarni za plačilo. 20. Spis »Sosedov god v M-ošnjah« se po pregledu štirih veščakov ni potrdil kot IV. zvezek »Jan Legove knjižnice«. Ta igra v verzih, ki jo je spisal pisatelj Fr. Roje, ni bila prikladna za mladino,.a tudi verzi niso bili dobri. 21. Dr. H. Turni, odvetniku v Gorici, se je poslala naša jubilejna brošura »Spominski spis«. Ker je naslovljenec zahteval, da je doposlana -knjiga Zavezi na razpolago le tedaj, če se mu povrnejo poštni stroški, se je odposlalo na njegov naslov vljudno pismo, 1 poštna -nakaznica in znamk za 88 vin. Po sprejemu navedenega je gospod dr. H. T uma, ki je bil nekdaj tudi učitelj, knjigo milostno vrnil. 22. Vsa Zavezin-a društva so dobila nov »Poslovni red za Zavezo«. 23. Zavezina pravila so- se -odposlala že leta 1914. v petih prepisih ¡in s prilogami c. kr. ministrstvu za notranje zadeve v odobremje. 24. Deželne učiteljske Zveze se je opozorilo, da so neprestano na delu glede splošne regulacije učiteljskih plač, katera se mora -izvršiti! z oziram na državne preodkaze. Zahteve vseh učiteljskih organizacij je, da se nam odkažejo -isti prejemki, kakršnih so deležni c. kr. državni uradniki -od XI. do VIII. plačilnega razreda Pod to zahtevo ne gremo! V -ta namen naj se združijo vse deželne učiteljske organizacije ne glede na narodnost in politišk-o prepričanje. Soli in učiteljstvu naklonjene deželne in državne poslance maj se skuša pridobiti, da nam pomagajo udejstvi-ti to našo namero. Delo deželnih Zvez ne sme prestati dotlej, dokler ne dobi zakon o regulacij plač najvišjega potrjenja. 25. Naprednemu učiteljstvu nenaklonjeni listi in osebe so poudarjale s prozornim namenom vedno glasneje, da je bil dnevnik »Dan«, ki se je tiskal v »Učiteljski tiskarni«, glasilo naprednega slovenskega učiteljstva. Da se ne bi občinstvo še nadalje po nepotrebnem begalo s takimi izmišljenimi -trditvami, je bilo vodstvo Zaveze primo-rano izjaviti, da nima Zaveza kot učiteljska organizacija z dnevnikom »Dan« -prav nobenega stika. Zavezini listi so samo-: šolsko — politiški časopis »Učiteljski Tovariš«, pedagoška revija » Popotnik« in mladinski list »Zvonček«. Vodstvu »Učiteljske tiskarne« se je ponovno toplo priporočalo, da naj se ustanovi za list »Dan« vsaj poseben kom- aorcij, ¡ki naj bi bil javnosti za njega pi- | savo odgovoren. V Zavezi včlanjeno uči- j teljstvo nujno zahteva jasnosti v tem i vprašanju. Naši odločni ugovora napram tedanji pisavi so našli na pristojnem mestu gluha ušesa. 26. Na c. kr. naučno ministrstvo se je odposlal dopis, da naj to razveljavi prepoved c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradcu glede uvedbe K. Widrovega »Moje prvo berilo«. Šolska okraja Vransko in Gornji grad sta sklenila na svojih uradnih učiteljskih konferencah, da upeljeta nov Widrov abecednik, šolski okraj Celjska okoiica pa je sklenil, da upeije Iv. Krulčevo »Moja prva čitanka«. Vsi ti šolski okraji so v celjskem poiitiškem okraju. Prepoved štajerskega deželnega šolskega sveta je bila nepravilna in je v nasprotju z zakonom. Stojimo še vedno na stališču, da ima veljavno besedo o upe-ijavi učnih knji« samo sklep učiteljskih konferenc! Obe knjigi sta aprobirani. Šolska oblast bi morala vsaj za ves pola-tiški okraj ali oba abecednika prepovedati, ali pritrditi konferenčnemu sklepu, da se vsak izmed njiju upeije v istem šolskem okraju, kjer se je uradna učiteljska konferenca zavzela zanj. Enak rekurz je vložil na isti naslov tudi učitelj K. Wider. — Naučno ministrstvo je odbilo rekurz kot neutemeljen: prvič ni Zaveza kompe-tentna za tak priziv, drugič, ker ima pravico upeljavati odobrene učne ¡knjige le c. kr. deželna šolski svet, okrajna učiteljska konferenca stavi samo nasvet, ima torej samo posvetovalni glas. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. IZ ZAVEZE AVSTRIJSKEGA JUGOSLOVANSKEGA UČITELJSTVA. Imenik članov je poslalo: 14. Šaleško učiteljsko društvo — 28 članov. Sežansko učiteljsko društvo je prijavilo še 3 člane (skupaj 31 + 14 + 3—48 članov). V zadnji številki smo izkazali 586 članov, torej imamo doslej prijavljenih 634 članov. Od 19 društev še nimamo imenikov. Prav nujno prosimo vsa zaostala društva, da nemudoma sestavijo in nam pošljejo svoje imenike, ker nam sicer ni mogoče urediti vednega dostavljanja listov. Društveni odbori naj neumorno delujejo za izponitev svoje organizacije! Vsako iz-premembo naj nam takoj naznanijo! Posebno pozornost naj polagajo na prirastek članstva. Tovariši blagajniki naj skrbno pazijo na redno plačevanje in pobiranje članarine! Prospeh in uspešno delo Zaveze Je odvisno od njenih članov. Vsi v organizacijo in vsi na delo! Iz Sežanskega učiteljskega društva smo prejeli ta-le nasvet: »Ker Je bil vsak poizkus doseči zvezo z odboroma goriškega in tolminskega učiteljskega društva, zato predlaga odbor Sežanskega učiteljskega društva kot začasne zastopnike goriškega učiteljstva v upravnem odboru »Zaveze« tovariša Ign. Križmana in Antona Merviča.« Za odbor Sežanskega učit. društva AL Hriščak, t č. predsednik. Vodstvo Zaveze vzame ukrep Sežanskega učiteljskega društva na znanje in smatra tovariša Ignacija Križmana in Antona Merviča za člana upravnega odbora Zaveze proti naknadnemu odo-brenju občnih zborov goriškega in tolminskega učiteljskega društva. Vodstvo Zaveze. Goriško. —g— Goriško okrajno društvo moramo zopet vzbuditi k življenju. Ker njegovo predsedni-*tvo še vedno bega po ptujem svetu, sklicujem kot društveni odbornik vse učiteljstvo našega okraja na stanovski sestanek dne 4. aprila t. 1. ob 10. url predpoldne v Gorico k Jelenu. Društveno posvetovanje bo nadaljevalo tudi popoldne ob 2„ ker imamo mnogo ran, da jih zacelimo. Pridite vsi, ker le v popolni organizaciji moremo udejstviti svoj stanovski program in olajšati svoje gorje, ki je tako silno, ker se Je zrušila tudi ljubljena rodna gruda, ki ječi z nami vred v trpljenju in solzah! Vstajenje je tu! Vzdramimo tudi svojo stanovsko organizacijo in vpostavimo zrušene šole povsod širom našega okraja! Tovariši, tovarišice! Dvignimo se! V Kojskem, dne 18. marca 1918. Alojzij Urbančič, naprošen po mnogih drugih. Kranjsko. Učiteljstvo opozarjamo na zborovanja učiteljskih društev, ki se vrše na veliki četrtek v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Sestanek učiteljstva sodnih okrajev Vipava in Ajdovščina. Nepričakovano lepo in uspešno se je vršil dne 14. t. m. v Sturijah jako dobro obiskovan sestanek učiteljstva sodnih okrajev Vipava in Ajdovščina. Videlo se je, da učiteljstvo teh okrajev hrepeni po sestankih, ki mu jih je prekinila in vzela, kakor še marsikaj drugega, svetovna vojna. Učiteljstvo hoče hoditi svoja pota, ustvariti si hoče samo boljšo bodočnost, če ns gmotne, pa vsaj duševno. Dobro ve, da je izobrazba moč, ki nas popelje v boljšo in veselejšo prihodnost. Sklicatelj sestanka Je orisal pomen tega sestanka in raztolmačil vzrok, zakaj naj se tesnejše združi učiteljstvo imenovanih okrajev. Ljudskošolski učitelji smo in kot taki moramo stremeti za nadaljno izobrazbo. Z lastno izobrazbo pospešujemo kulturni naprsdek ljubljenega nam naroda. Debata je bila Jako živahna posebno s strani goriških tovarišev. Malenkostni pomisleki, ki so jih imeli nekateri proti posebnemu društvu, os izginili in prodrla je želja po lastni organizaciji. Tako Je prav! Učiteljstvo mora na delo, ne sme čakati na konec vojne, da se vrnejo z bojnih poljan naši tovariši u&tžlji-vojaki, ki bi nam lahko očitali, da nismo storili doma svoje dolžnosti ter spali, ko so bila druga kulturna društva marliivo na delu vkljub odsotnosti marsikaterega člana. Malenkostni ne smemo biti več; dovoli časa smo se vrtili le okolu dveh točk, okolo pedagoških vprašanj in gmotnega položaja. Stopimo na novodobna tla: zavedajmo se duha časa In začnimo proučevati socialna vprašanja sedanjega časa. V svrho izvršitve sklepa za ustanovitev novega društva se je izvolil pripravljalni odbor, v katerega so bili izvoljeni iz Kranjske tovariša H. Kmet, nadučitelj na Colu, Anton Skala st„ nadučitelj v Vipavi in tovarišic Cukova, učiteljica v St. Vidu nad Vipavo, iz Ooriškega pa tovariši Peter Medvešček, nadučitelj sv. KriZ-Cesta, Franc Mermolja, učitelj-voditel) v Do-bravljah in Pavel Plesničar, učitelj v Ajdovščini. Začasno predsedstvo je bilo poverjeno tovarišu H. Kmetu, ki ima nalog stopiti v stik z Zavezo v zadevi praviL Sestanek Je pismeno pozdravil predsednik »Goriškega učiteljskega društva«, tovariš Ignacij Križman, ki biva sedaj v Loki pri Zidanem mostu. Prva seja pripravljalnega odbora se je določila na 11. dan meseca aprila t. 1. Ponosni na lepo uspeli sestanek, v prijetni zavesti, da smo storili svojo dolžnost in važen korak za blaginjo učiteljstva in šolstva, in v nadl na srečnejšo bodočnost, smo se vračali proti večeru v svoje domove. Štajersko. Učiteljsko društvo za ormoški okra] objavlja v nastopnem izkaz prispevkov za učiteljski vojni pomožni sklad, ki jih Je darovalo učiteljstvo ormoškega okraja v smislu XV. okrožnice Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem za prvo četrtletno dobo leta 1918: 1. Učiteljstvo Ormož-okolica (I. kraj. plač. razred) 3% od vojne draginjske doklade in njenega 50% poviška v znesku 22.29 K; 2. učiteljstvo Hum (II. kraj. plač. razred) 2% v znesku 3.75 K; 3. učiteljstvo Središče (II. kraj. plač. raz.) 2% v znesku 15.27 K; 4. učiteljstvo Sv. Bolienk (II. kraj. plač. raz.) 2% v znesku 13.00 K; 5. učiteljstvo Sv. Miklavž (III. kraj. plač. raz.) 1% v znesku 6.84 K; 6. učiteljstvo Svetinje (II. kraj. plač. raz.) je plačalo 2% za vse 4 četrtletne dobe v znesku 18.00 K; 7. učiteljstvo Runeč (II. kraj. plač. raz.) 2% v znesku 11.50 K; 8. učiteljstvo Sv. Tomaž (III. kraj. plač. raz.) 1% v znesku 6.40 K; 9. učiteljstvo Sv. Lenart (III. kraj. plač. raz.) 1% v znesku 5.60 K; 10. učiteljstvo Velika Nedelja (III. kraj. plač. raz.) je plačalo 1% za vse 4 četrtletne dobe v znesku 15.40 K. Skupna vsota vseh 1. marca 1918 plačanih zneskov znaša 118.05 K. Ta znesek se je že poslal Zveznemu blagajniku v Dol. Vse učiteljstvo ormoškega okraja Je brez vsakega ugovora in brez posebne agitacije poravnalo vse od Zveze zaželjene prispevke; učiteljstvo dveh šol pa Je takoj izročilo celoten prispevek. Smarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. marca v deški šoli v Šmarju pri Jelšah. Udeležba Je bila, če upoštevamo slabo vreme in še slabše prometne zveze, jako povoljna. Zborovanje je otvoril in vodil tovariš-predsednik Kurbus. Pri pozdravu omenja, da je to prvo zborovanje v času svetovne vojne. Spominja se onih, ki so v tem času zapustili naše vrste in se preselili v boljšo bodočnost. Tovariš Stritar je zgubil blago gospo in nadebudnega sinčka. Pri Sv. Vidu smo zagrebli upokojenega tovariša 2umra, častnega člana našega društva. V najlepši dobi življenja je izdihnil pri Sv. Florlianu pod Bočem tov. Auernik. Bil je tih in miren sotrpin, a zlat značaj. Zborovalci jim zakličejo: Slava njih spominu! Nesrečnemu tovarišu Trafeniku smo postavili v Kostrivnici nagrobni spomenik in si ga ob priliki ogledamo. Kot nove članice pozdravi tovarišice: Oosakovo, Ogrizekovo in Sekirnikovo. Posebe omenja, da je navzoč tudi tovariš Glinšek ,ki je kot rezervni stotnik na dopustu. Prav presrčno mu čestita, da je pri vojakih dosegel tako visoko stopnjo. Od članov služijo še sedaj pri vojakih tovariši Glinšek, Purkhart, Dobnik ml., Cajnko in Fiink. Tovariš Blazinšek je v ruskem ujetništvu. Tovariša Kurbus in 2umer sta tudi morala k zastavi, a sta zopet med nami. Prečita dopis učiteljskega društva za okraj Frohnleiten v zadevi častnega članstva nemških tovarišev Herza, Otterja in Mon-scheina. Zadevo odstopi društvo Zvezi, ki naj ukrene potrebno za vsa Štajerska slovenska učiteljska društva. Poročile o denarni posesti društva in prometa je podala blagajničarka tovari-šica Zupančičeva. Račune sta pregledala tov. Stritar in Srabotnik in izjavila, da so v najlepšem redu. Blagajničarki se izreče zahvala. O de-degacijskem zborovanju Zaveze o božiču poroča delegat Zumer. Stvarno in nepristransko poročilo so zborovalci poslušali z vidnim zanimanjem. Saj pa zna tovariš 2umer tudi suhoparno poročilo poživiti s podrobnostmi, ki ustvarijo pri poslušalcih celotno sliko. Zel je živahno zahvalo. Ob kon- cu je predlagal: Vodstvu Zaveze se izreče popolno zaupanje. Članarina znaša 24 K na leto. Društvo pristopi k poštnemu čekovnemu prometu, da člani lažje plačujejo oziroma pošiljajo članarino. Vsi trije predlogi so bili soglasno sprejeti. Da se olajša blagajničarki delo, naj vsak šolski vodja naznani predsedniku, katere tovariše in tovarišice je smatrati za člane društva. Pri volitvi so bili soglasno Izvoljeni: Predsednik Kurbus, podpredsednik Sekirnik, tajnik Verk, namestnica Zajčeva, blagajničarka Zupančičeva, odbornika Zumer in gospa Olinškova. Za delegata za Zvezo in Zavezo se izvolita Zumer in Verk, za namestnico pa tov. Debelakova. Predsednik omenja, koliko je pretrpel naš mili narod v dobi vojne. Globoko je pomakala zgodovina svoje pero tudi v slovensko kri. Upravičeni smo torej, da zapiše tudi nam kaj v prid. Navdušeno pritrdijo zborovalci predlogu, da se Izjavi društvo za jugoslovansko deklaracijo. Tovariš Sekirnik se v toplih besedah spominja pokojnega tovariša Auernika. Ker se mnogo tovarišev in tovarišic zaradi slabe poštne zveze ni mogk) udeležiti pogreba, naj prispevajo po svojih močeh za nagrobni spomenik blagemu tovarišu in mu tako izkažejo zadnjo čast. Na tozadevno vprašanje tov. Verka, izjavi tov. Sekirnik, da Je odložil mesto strokovnjaka v rogaškem okrajnem šolskem svetu in se nikakor ne smatra več za člana okrajnega šolskega sveta. Upati pa je, da se vkratkem skliče učiteljstvo k novi volitvi. Prihodnje zboro'vanje se vrši dne 9. maja v Kostrivnici. Po zborovanju nas je sprejel tov. Ferlinc v gostoljubno hišo, nam pokrepil želodce in praktiško dokazal, da zna tudi učitelj pridelati dobro kapljico, posebno, če ima vinograde na Tinskem in v Dreveniku ter se piše anno 1917. Slovenjeblstriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. marca 1918 še ob povoljiri udeležbi v Slovenski Bistrici. Tovariš predsednik Josip Sabati otvori zborovanje in opominja člane v svojem pozdravnefn nagovoru, da naj neprostovoljna nedelavnost društva, ki je trajala že v četrto leto, ne ohlaja vezi, ki jih imamo napram naši organizaciji — napram Zvezi in Zavezi. Treba bo zastaviti vse moči v plodonosno delo. Naša očetnjava nas mora najti zbrane in pripravljene pri delu za njeno prenovljenje. Po vrlinah in duševnih zmožnostih sodeč bo postal naš narod v prerojeni očetnjavi spoštovan in dragocen biser v kroni Habsburžanov. — V pozdravu je še posebe omenjal gosta g. dr. A. Goričana in gospico Jenkotovo in na novo v društvo stopivšo učiteljico Rozino Lebnovo. — Nato je sledilo predsednikovo poročilo o delovanju društva v minulih vojnih letih, in čitanje raznih mnogoštevilnih dopisov .Vzelo se je na znanje tudi poročilo delegatinje Marije Schweiglerjeve o delegacijskem Zavezinem zborovanju v Ljubljani dne 28. dec. 1917. Potem je govoril gosp. dr. A. Goričan o narodnem gospodarstvu in valuti. To predavanje je bilo aktualno in jako zanimivo. Gospod referent nam je narisal, kako se vsi vodiui državniki trudijo, uporabljajoč vse svoje teoretično znanje in iznajdljivost, kako bi obdržali v državnem gospodarstvu ravnovesje. Predavatelj je žel splošno pohvalo in odobravanje ob koncu poučnega govora. — Blagajničarka tovarišica O. Feiglova je položila račun za vsa leta od izbruha vojrie sem. Račun s precejšnjim prebitkom s odobruje vzame na znanje. V odbor se volijo vsi dosedanji člani, in sicer: Jos. Sabati, predsednik; Anton Kukovič, predsednika namestnik; blagajničarka: Otilija Feiglova; tajnica: Marija Sch\veiglerjeva. Odborniki: Jos. Svetlin, Anton Span in A. Hinterlechner. — Delegatom za Zve-zino delegacijsko zborovanje v Celju je imenovan Albin Spreitz. — Ko se še zedinimo v načinu nabiranja prispevkov za učiteljski vojaški podporni sklad« in se določi prihodnje zborovanje na 1. četrtek v mesecu maju je bil vzpored izvršen. Ob zaključku zborovanja čestita društvo predsedniku k njegovemu odlikovanju, ki mu je došlo s podelitvijo vojnega križca III. razreda za civilne zasluge, in k njegovemu jubilejnemu slavju povodom 40 letnega delovanja na šolskem polju. V znak priznanja velikih zaslug, ki si jih je stekel naš slavljenec kot dolgoletni načelnik in vodja društva ter zastopnik učiteljstva v o-krajnem šolskem svetu, ga imenuje društvo soglasno za svojega častnega člana. Novi častni član se ginjen zahvali za izkazano čast in zaključi lepo uspelo zborovanje. Goriške vesti. .—g— Pred goriško izpraševaino komisijo za občne ljudske in meščanske šole v LJubljani (Dunajska cesta, 38/11) se prično prihodnji uspo-sobljenostni izpiti v ponedeljek, dne 29. aprila t. L Prošnje za pripust naj bodo vsaj do dne 22. aprila v rokah ravnateljstva, a kandidati in kan-didatinje naj se zglase osebno v uradu v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. od 11—12 ure predpoludne. —g— Dne 18. aprila t. L se vrši v Ajdovščini v gostilni Jeras sestanek učiteljstva vsega goriškega okraja. Vabi se nujno na popolno udeležbo. — Medvešček. giraniske vesli. BOJ ZA KRUH KRANJSKEGA UČITELJSTVA SE NADALJUJE. Ker brzojavno posredovanje kranjskih učitelj-| skih društev za draginjske doklade pri deželnem predsedniku, grofu Attemsu, ni imelo nikakoršne. ga uspeha, so se obrnila kranjska učiteljska društva na višje mesto za pomoč. Poslala so dne 15. t. m. na ministrsko predsedstvo, na naučno ministrstvo in Jugoslovanskemu klubu nastopne brzojavke: Učiteljstvo deželnega stolnega mesta Ljub. ljane je v tekočem letu brez vsake draginjske doklade. Deželni odbor lih noče več izplačevati, Državnega enkratnega nabavnega prispevka še sedaj nismo dobili. Izplačilo zavira še nedokončano delo deželnega šolskega sveta. V vojni smo dali državi vse, kar je od nas zahtevala: tova-namen v šoli in zunaj šole. Danes pa stojimo pred gospodarsko katastrofo. Brez materialnih sredstev smo. Plače so beraške. Zvestobo in delo nam vračajo oblasti s preziranjem in zadrža-vanjem tega, kar nam je namenila država. Naš položaj tira učiteljstvo do obupa. Ob takih razmerah je uspešno delo nemogoče, ker izčrpane moči odpovedujejo. Zanje nam ne dajo nadomestila. Naš stan hira in se pogreza v prepad. Protestujemo proti takemu sistematičnemu uničevanju svojega stanu! Vse prošnje nič ne pomagajo. Deželni odbor in vlada sta gluha in brezsrčna. Zahtevamo rešitve z Dunaja. Storite vse, da bo konec temu nekulturnemu položaju! Hočemo zadoščenja v imenu humanitete! Hočemo kazni krivcem v imenu beraško ponižanega stanovskega ponosa in užaljene stanovske časti! Za Ljubljansko učiteljsko društvo: Jakob Dimnik, predsednik. * Učiteljstvo črnomaljskega politiškega okraja na Kranjskem se zaveda, da je vselej vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti in jih izpolnjuje še danes. Vzgojili smo državi najboljše bojevnike, dali smo ji svoje tovariše, brate in sinove, radovolj-no smo se odzvali, kadarkoli nas je klicala na delo. Za plačilo pa nas čaka strašen poffin, bedna smrt, ker nimamo denarja, da bi si kupili živeža in obleke. V tekočem letu nismo dobili še nobene draginjske doklade. Deželni odbor je ustavil izplačevanje, niti od države določenega enkratnega nabavnega prispevka za leto 1917. nismo dobili, ker deželni šolski svet do danes ni izgotovil razdelitve. Vsled tega je naše materialno stanje naravnost obupno, nepopisno strašen je naš položaj. Izčrpane so naše moči in ne moremo več dalje. V svojem obupu kličemo tem potom po pomoči. V interesu propadajočega učiteljskega stanu in šolstva zahtevamo kruha in ta-, kojšnje rešitve. Naše oblasti so brez srca. Dobro so jim znane, naš stan in naše rodovine uničujoče razmere, a vstrajaio trdovratno pri svoji nečloveški brezsrčnosti. Vse naše prizadevanje je ostalo brezuspešno, zato pritisnite nanje z vso silo, da dobimo učitelji, kulturni delavci, kar nam gre po zakonu in po pravici. Belokranjsko učiteljsko društvo: Valentin Burnik, predsednik. » Učiteljstvo kamniškega politiškega okraja na Kranjskem ni dobilo v tekočem letu še nobene draginjske doklade. Deželni odbor je izplačevanje ustavil, a od države določenega enkratnega nabavnega prispevka še sedaj nismo dobiti, ker ni deželni šolski svet izgotovil razdelitve. Vse naše prizadevanje je ostalo brezuspešno. Učiteljstvo stoji na robu materialnega propada. Hiramo in ginemo mi, naše žene in naši otroci. Državi smo dali v letih vojne, kar je od nas zahtevala: izgo-jili smo ji bojevnike, dali svoje tovariše, brate in sinove. Za plačilo smo gladni in raztrgani. Nedopovedljivo strašen je naš položaj! V tem obupu se zatekamo tem potom in v zadnji uri po pomoč. Zahtevamo v interesu propadajočega svojega stanu in šolstva kruha in rešitve. Vsi izčrpani ne moremo več delati. Naše oblasti nimajo srca za nas in naše rodovine. Pritisnite na nje z vso silo, naj nam nemudoma dajo, kar nam gre po zakonu in po pravici. Protestujemo proti takemu uničevanju kulturnih delavcev. Apeliramo v imenu človečnosti na hitro pomoč in v nje imenu zahtevamo neizprosno stroge remedure naš stan morečih razmer! Za Učiteljsko društvo kamniškega okraja: T. Petrovec, predsednik. * Učiteljstvo politiškega okraja Kočevje ni dobilo v tekočem letu še nobene draginjske doklade. Tudi državni nabavni prispevek še ni izplačan. Na vzgojitelje priznano hrabrih braniteljev širne očetnjave, na od države vsestransko zaposlene delavce na izvenšolskem polju za časa vojne pritiska glad z vso silo. Nabava nujno potrebnih oblačil je popolnoma onemogočena. Naši kruhodajalci nimajo srca za nas in naše hirajoče rodovine. Obupani se zatekamo tem potom v zadnji uri po hitro pomoč. V imenu človečnosti apeliramo: Rešite nas materialnega pogina in dušne smrti! Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja: Franc Štefančič, predsednik. Učiteljstvo kranjskega politiškega okraia na Kranjskem ni dobilo v letu 1918. nobene draginjske doklade in tudi državni nabavni prispevek ni izplačan. Učiteljstvo stoji na -robu materialnega propada. Državi smo dali vse, vzgojili smo ji bojevnikov, dali svoje tovariše, brate in sinove. Za plačilo smo gladu raztrgani in izročeni obupu. Kličemo v zadnji uri po pomoči. Naše oblasti ni- uiajo src za nas. Pritisnite nanje z vso silo in rešite nas tega kulturnega škandala. Za »Učiteljsko društvo kranjskega šolskega okraja«: Fr. \uznar, predsednik. * Učiteljstvo stoji na robu materialnega propada. Obupani se zatekamo tem potom po pomoč. Naše oblasti nimajo srca za nas. Prisilite jih, naj. nam nemudoma dajo, kar nam gre po zakonu in pravici. Državi dajemo, kar od nas zahteva, vzgojili smo ji bojevnike, dali svoje tovariše, brate, sinove. Za plačilo pa poginjamo. Protestiramo proti takemu uničevanju kulturnih delavcev. Apeliramo v imenu človečnosti na hitro pomoč in v nje imenu zahtevamo neizprosno stroge remedure naš stan rnorečih razmer! Ivan Bezeljak, predsednik. * Naše učiteljstvo mori skrajno pomanjkanje. Živeti mora ob neprimerno nizkih plačah in ne dobiva od dežele nobene vojne draginjske doklade. Zato s polnim zaupanjem pričakuje, da mu nemudoma in izdatno pomaga država, ki ji je v/gojilo toliko odličnih mož in plemenitih ženž. Za »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev ljubljanske okolice«: * Janko Ziroviiik, predsednik. * Učiteljstvo logaškega političnega okraja na Kranjskem ni dobilo v tekočem letu še nobene draginjske doklade. Deželni odbor je »izplačevanje draginjskih doklad v tem letu ustavil, enkratnega državnega nabavnega prispevka pa še do sedaj nismo dobili, ker ni deželni šolski svet iz-gotovil razdelitve. Vse naše prošnje so ostale brezuspešne. Vsi stojimo ob robu materialnega propada. Zaradi pomanjkanja že hiramo mi, naše I žene in naši otroci. Državi smo vzgojili hrabre bojevnike, dali smo svoje tovariše, brate, sinove. Z vso vnemo in z vsemi močmi smo vnemali mladino k delovanju v pomoč ranjencem in drugim potrebam, a kot plačilo se nam obeta glad in pomanjkanje. Naš položaj je strašen in obupen !— V tem žalostnem in obupnem položaju kličemo tem potom po pomoči. V interesu vsega učiteljstva zahtevamo pomoči, zahtevamo kruha. Zaradi pomanjkanja najpotrebnejših živil ne moremo več delati. Oni, katere veže dolžnost nam pomagati, so do nas in naših družin brezsrčni. Z vso silo pritisnite nanje, da nam takoj dajo, kar nam gre po zakonu in po pravici. Z vso odloč-| nostjo protestiramo proti takemu neusmiljenemu uničevanju učiteljskega stanu. Le hitra pomoč nas more še rešiti; V imenu človeštva apeliramo j na pomoč, v nje imenu zahtevamo stroge remedure naš stan morečih razmer! Za »Učiteljsko društvo logaškega okraja«: Leopold Punčuh, predsednik. * Učiteljstvo šolskega okraja Rudolfovo na Kranjskem ni dobilo v tekočem letu še nobene draginjske doklade. Dežela je izplačevanje ustavila, državni nabavni prispevek še ni razdeljen. Vse naše prizadevanje je brezuspešno. Stojimo na robu materialnega propada. Hiramo in ginemo mi in naše družine.. Državi smo dali več kakor je zahtevala. Za plačilo smo gladni in raztrgani. Obupen je naš položaj. V zadnji uri zahtevamo pomoči. Pritisnite z vso silo na naše oblasti, da nam dajo, kar nam gre po zakonu in pravici. V imenu človečnosti zahtevamo neizprosno stroge remedure naš stan morečih razmer. Učiteljsko društvo okraja Rudolfovo: M. Matko, predsednik. * Učiteljstvo krškega politiškega okraja na Kranjskem ni dobilo v tekočem letu nobene dravinjske doklade. Deželni odbor je plačevanje ustavil, a od države določenega enkratnega nabavnega prispevka še sedaj nismo dobili, ker ni do-želni šolski svet izgotovil razdelitve. Vse naše prizadevanje je1 ostalo brezuspešno. Učiteljstvo stoji na robu materialnega propada. Hiramo in ginemo mi, naše žene in naši otroci. Državi smo dali v letih vojne, kar je;od nas zahtevala, vzgojili smo ji bojevnike, dali svoje tovariše, brate in sinove. Za plačilo smo lačni in raztrgani. Nedopovedljivo strašen je naš položaj! V tem obupu se zatekamo tem potem in v zadnji uri po pomoč. Zahtevamo v interesu svojega propadajočega stanu in šolstva kruha in rešitve. Vsi 'izčrpani ne moremo več delati. Naše oblasti nimajo srca za nas in naše rodbine. Pritisnite nanje z vso silo, naj nam nemudoma dajo, kar nam gre po zakonu in po pravici. Protestujemo proti takemu uničevanju kulturnih delavcev. Apeliramo v imenu človečnosti na hitro pomoč in v nje imenu zahtevamo neizprosno stroge remedure naš stan morečih razmer! Pedagoško .društvo v Krškem, 15. marca 1918. Drag. Humek, predsednik. % Učiteljstvo postojnskega poKtiškega okraja se nahaja v največji stiski. Deželni odbor je ustavil izplačevanje draginjske doklade, ki jo jc dobivalo učiteljstvo v preteklem letu, a enkratni nabavni prispevek, dovoljen od države, se nam tudi še ni celotno izplačal. Pri dobavi živil in obleke se neprivošči učiteljstvu nobene ugodnosti. Zato učitelji in njih družine hirajo, nimajo potrebnih oblačil ter so ha robu obupa. V tem stanju ne moremo živeti in vršiti težavnega dela. Z uči-teljstvom bo pa propadla tudi mladina, up očet- njave. Proti takemu uničevanju kulturnih nosite-ljev ter zanemarjanju slovenske mladine najodločneje protestujemo, a od visoke vlade pričakujemo najhitrejše in izdatne pomoči. Za učiteljsko društvo postojnskega polit.škega okraja: J. Brlnar, preds. namestnik. * Tukajšnje učiteljstvo strada. Naš položaj je obupen. Vse je tisočkrat dražje, mi smo navezani na plače mirnih časov. Ne dobivamo nikakih doklad. Deželni odbor jih je ustavil, enkratnega nabavnega prispevka ni, ker ni deželni šolski svet še sestavil razdelitve. Državi dajemo kar zahteva. Vzgojili smo ji bojevnike, na katere je lahko ponosna. Za plačilo ginemo kot psi za plotom. V imenu človeštva zahtevamo kruha in rešitve. Naše oblasti so gluhe za naše prošnje. Pritisnite nanje z vso silo, dajti nam, kar je našega. Zahtevamo stroge remedure naš stan morečih razmer. Učiteljsko društvo radovljiškega okraja. šega, predsednik. Jasnim besedam teh brzojavk nam ni treba ničesar dostaviti. Neznosni položaj učiteljstva slikajo v tako temnih barvah, in s tako obupnimi klici po odpomočl, da morajo merodajni krogi tam na Kongresnem trgu in ob Bleiweisovi cesti, ki imajo nesrečno usodo kranjskega učiteljstva v roki, biti nekulturni ljudje, in zakrknjeni noter do dna svojega srca, če tudi pred temi klici zamaše ušesa in takoj ne priskočijo na pomoč trpečemu učiteljstvu. —r— Ljubljansko učiteljstvo — brez mesa. Ne le da se nam je vrednost mesnih kart za polovico skrajšala, zmanjšalo se je tudi število kart, tako, da bo imelo učiteljstvo 6 brezmesnih dni v tednu .Vse bi bilo, če bi bilo dovolj drugih živil, zlasti kruha in moke. Tako pa nas čaka najhujši turški post, pravi »ramazan.« Pri taki prehrani učiteljstvo ne bo moglo izvrševati svojega težavnega posla. —r— Iz Ijudskošolske službe. Učiteljski kandidatki Edvarda Bloudekova in Milena Novakova sta nameščeni za suplentki na rudniški šoli v Idriji; začasna učiteljica Gracijana Kov-šičeva je premeščena v Gotenico. —r— Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek, dne 12 .februarja 1918*, smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije iz predsedstva, ki se vzemo na znanje. Odobri se zapisnik zadnje redne seje z dne 20. novembra 1917. Več prošenj za dovolitev daljših dopustov mestnemu učiteljstvu se priporočilno predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Prošnji nadučitel.iice in ravnateljice Marije Maroutove za stalno vpokoji-tev, naj se na pristojnem mestu ugodi. Na znanje se vzame poročila o nadzorovanju mestene slovenske dekliške šole, I., II. in IV. mestne deške šole, pomožnega oddelka na tej šoli in vnanjih zasebnih dekliških šol uršulinskih — vsa za šolsko leto 1916/17 in vsa z dostavkom, da jih je predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Sprejmo se nasveti glede bodoče uredbe pouka prostih dni z ozirom na vtesnitev pouka zaradi izrednih vojnih razmer in pa nasveti radi nabave samoučil šolski mladini. Učiteljema Ignaciju Laberniku in Maksu B a j c u iz salezijanske šole se pripoz-nata Laberniku tretja in Bajcu druga petletnica. K resoluciji predsedništva »Ljubljanskega učiteljskega društva« radi razbremenitve onega učiteljstva, ki poučuje zaradi izrednih vojnih razmer na dveh šolah, se zavzame stališče. Sklene se c. kr. deželni šolski svet in deželni odbor nujno naprositi, naj se močno prizadetemu ljudskošolske-mu učiteljstvu ukinjene vojnodrasinjske doklade tudi za I. polovico tekočega koledarskega leta v izplačilo nakažejo in sicer vsaj v istem izmerju kot v letu 1917. Potem ko se reši nekaj internih stvari in pojasni nekaj administrativnih in gospodarskih vprašanj, zaključi predsednik sejo. Štajerske vesti. —š— Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. V sredo dne 27. marca v Celju v Narod, domu vršeče se delegacijsko zborovanje ima sledeči vzpored: I. Ob 8. uri predpoldne odborova seja. II. Ob 10. uri predpoldne delegacijsko zborovanje. 1. Predsednik otvori zborovanje. 2. Legitimiranje delegatov. 3. Poročila funkcijonarjev. 4 Učiteljska gospodarska zadruga. (L. Cernei.) 5. Predlogi. 6. Volitve: a) predsednika, namestnika in odbornikov, b) pregledovalcev računov, c) odbornikov Zaveze, d) odbornikov Lehrerbunda, e) delegatov Lehrerbunda. 7. Slučajnosti. Pridite polnoštevilno! Vodstvo. —š— Učiteljskim parom v informacijo. Neki učit. par s Štajerskega se ie v zadevi zapostavljanja učiteljic, omoženih z učitelji, ob priliki na-kazanja nabavnega prispevka obrnil za odpomoč proti temu šikaniranju učiteljskih parov na uredništvo lista »Freie Lehrerstimrne«, ki naše stanovske interese vedno prav odločno in z vnemo zastopa. Ta list je odstopil našo zadevo der »Recht-schutzstelle des d. o. Lehrerbundes, ki jo je proučil in jo izročil v obravnavo socijaJdemokraš-kemu poslancu Glockl-u. Po preteku par tednov je omenjeni učiteljski par dobil od »Rechts-schutzstelle« sledeče obvestilo: »Auf mebrfache Aufragen! In einer del letzten Sitzung des Budgetausschusses hat sich Abgeordneter Glöckel dagegen gewandt, dass der Landesausschuss für die Steiermark diejenigen Lehrerinnen, die an Lehrer verheiratet sind, von dem Anschaffungsbeitrage, welchen das Abgeordnetenhaus für alle Lehrpersonen bewilligt hat, ausschlleschliesst. Eine derartige Auffassung liegt nicht im Willen des Gesetzgebers. Der Unterrichtsminister versprach so-fortige Abhllie«. Dopis je datiran dne 3. feb. 1918. In zdaj: 1. Smo trdno prepričani, da njega ekscelenca naučni minister svoje besede ni požrl; kaj takega bi provzročilo demoralizacijo na vseh stopnjah nižje ministerstva, in med nami samimi tudi! 2. Smo uverjeni, da pri štaj. dež. odboru ne manjka potrebnega respekta in discipline navzgor, da je tedaj nemogoče ignorirati ministrske odredbe. 3. Smo prepričani, da je štaj. dež. odbor po vsem kar se je o tej zadevi učit. parov pisalo, in kar se je v budgetu poudarjalo, prišel do spoznanja, da ni isti postopal ne konsekventno in ne pravično, ko je učiteljice učiteljskih parov prikrajšal za njihov nabavni znesek, in da ima toliko morale ,da se ne bo obotavljal, naknadno nakazati z učitelji omoženim učiteljicam, kar jim po volji in po ukazu parlamenta oziroma naučne-ga ministrstva gre. 4. Smo pa tudi prepričani, da je nemogoče, da bi bili gospodje štaj. dež. odborniki sami izraziti nasprotniki učiteljstva, oziiroma učiteljskih parov, da stoji isti moralno previsoko, da bi mu mogel imponirati zgled kranjskega deželnega odbora, ki bi zaslužil ime »Učiteljski krvoses«. Tako je nam prijetna dolžnost, na tem mestu poudarjati, da je dež. odbornik, g. dr. Ver-stovšek še pred udejstvitvijo nabavnega nakazila učiteljskim parom na njihovo tozadevno prošnjo naznanil, da se bo pri razdelitvi bodočega (1917) nabavnega zneska oziralo tudi na učiteljske pare! Ker je to tudi volja postavodajalca, lahko opravičeno upamo, da se bo gospodu dr. Ver-sfovšeku in drugim gg. dež. odbornikom — učiteljskim prijateljem — posrečilo, pravični stvari pripomoči do zmage. Pričakujemo! Dvakrat pa da, kdor hitro da, in minister je rekel »sofortige Abhilfe«. —š— Povišanje. Učitelj na okol. lj. šoli deški v Celju, Franjo Žagar, praporščak pri strelskem polku št. 1, je postal pri tistem polku poročnik v r. —š— Odlikovanje. Nadučitelj pri sv. Martinu na Pohorju, Peter J a n k o v i č, poročnik v r. pri 87. pp. je bil v četrtič odlikovan, dobivši srebrni Signum laudis z meči. Iskreno čestitamo! —š— Poročil so je dne 4. sušca v Gradcu tovariš Franc Hajnšek, učitelj v Sv. Vidu pri Ptuju, sedaj rezervni poročnik pri 47. pp. z gospodično Albino Elznikovo, hčerko hišnega posestnika v Eggenbergu. Želimo mnogo srečnih let! —š— V Franiu pri Mariboru se je poročil bivši učitelj na CM. šoli v Trstu, sedaj vodja Kmetijske zadruge .v Račah, gosp. Simon Duc-man, z gospico Grizelko Merk, uradnico v Trstu, Učiteljevanje je moral pustiti zaradi znanega preganjanja začetkom vojne. — Bilo srečno! —š— VII. vojno posojilo in štaj. lj. šole. Potom ljudskošolskih nabiralnic na Štajerskem se je VII. voj. posojila podpisalo 37,855.235 K. Od te vsote odpade na slovenski del Štajerja 7,041.415 K, ne vštevši K 338.450 K. —š— Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Sieiermarks.« Od zadnjega našega razglasa z dne 29. decembra 1917 sta umrl 2 člana društva »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«, in sicer Franc Kolletnig, nadučitelj v Slov. Bistrici, umrl dne 19. januarja 1918, in Edvard Kniplitsch, šolski ravnatelj v p. v Pöllauvu, umrl dne 12. februarja 1918. Znesek 4 K za ta (160. in 161. smrtni slučaj) naj se dopošlje čimprej. Društveno vodstvo. Splošni vestnik. Štirldesetletnico svojega učiteljevanja obhajajo letos nastopni absolventi učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1878.: Gradišnik Armin, nadučitelj v Celju, Hoger Avgust, mestni učitelj v Gradcu; Josin Teodor, meščanski učitelj na Dunaju; Podkraj-šek Hinko, c. kr. profesor na državni obrtni šoli v Ljubljani; Repič Peter, nadučitelj na Uncu; Šorn Franjo, nadučitelj pri sv. Lovrencu na Dravskem polju in Trost Franjo, mestni učitelj v Ljubljani. — Vpokojeni so že: učitelj Kos Mihael, učitelj Krenner Bogomir, nadučitelj Lokar Ivan in vadniški učitelj Maier Anton. — Umrli pa so: Učitelj Vozlaček Leop., učitelj Strel Feri, strokovni učitelj Cerne Jernej in mestni učitelj Pretnar Jakob. Kaj pa to?! V debato o načrtu zakona o učiteljskih draginjskih dokladah je posegel tudi finančni minister baron pl. Wimmer. V svojem govoru je rekel med drugim tudi to-le: »Revnejšim deželam naj se dovoli, da smejo v načrtu določene doklade znižati do gotove mere.« Ce bi se uzakonilo tako določilo, bi bilo pravici v obraz in bi moralo biti ovira sankciji; dr. Lam-petu in Kalteneggerju pa bi bila odprta svobodna pot do novih mahinacij v priljubljenem revirju njunega delovanja. Med revnimi deželami, ki jih je imel v mislih finančni minister, bi prišle v prvi vrsti v poštev Dalmacija, Istra, Goriška in Kranjska, same slovanske dežele, in ravno učiteljstvu teh dežel ie vsekala vojna najhujše in najgloblje rane, in zato naj bi bilo še prikrajšano in dobilo manjše draginjske doklade, kakor učiteljstvo v bogatejših deželah, ki ga vojna ni prizadela tako hudo. Pravično je bilo, da zbornica ni sledila ministrovim besedam, ker bi bil sicer nastal med prizadetim učiteljstvom orkan ogorčenja, ki bi imel zle posledice. Za dva mernika koruze. »Slov. Narod« piše: »Učitelj iz Štajerske nam popisuje sledečo pretresljivo sliko iz današnjega učiteljskega življenja na deželi: Soprog: Imam temeljne plače letnih 1400 K. Z vsemi draginjskimi dokladaml znaša sedaj moja plača okroglih 260 K mesečno. Skrbeti moram za šest malih otrok, ženo in postreZ-nico. Od vsakega večjega kraja smo oddaljeni pet četrt ure, do železnice imam 5 ur hoda. 1 kg slanine stane tukaj 38 K, en mernik koruze 140 (stoštirideset kron). Za male otroke ne dobim ni-kake hrane, na občini nimajo razen koruzne moke ničesar, če pa grem h kmetu, naj mi kaj proda, pa se izgovarja, da nima. Ce gre žena h kmetici po mleko, ga nima. No pa zakaj bi ga dala, saj ne rabi denarja. Vsak težak služi sedaj dnevno od 5 do 6 K pri polni hrani, ubog učitelj pa, ki neprenehoma službuje že čez 17 let, se mora mučiti cel mesec za dva mernika koruze, pa mu zmanjka še 20 K!! Ako se nam ne bo vkratkem pomagalo z izdatno podporo, se bomo morali oni, ki smo preobloženi z družinico, končati to muke-polno življenje, saj bolje je umreti, nego umirati.« — Ne upamo si pristaviti nobene besede... Kako se je preprost dolenjski kmet, obdolžen srbofilstva, zagovarjal. Na sodnikovo vprašanje »Vi ste prijatelj Srbov?« je odgovoril: V balkanski vojski je bilo moje srce na strani Srbov, ker mi je znano, koliko je trpel naš narod in vse krščanstvo pred Turki. Ko je pa izbruhnila vojska med našo državo in Srbijo, sem se spomnil našega gesla — »Vse za vero, dym, cesarja« — in sklenil sem, da se hočem kot vojak tako hrabro boriti, kakor sem se dejansko proti Italijanom, ki so hoteli tudi razkosati našo lepo jugoslovansko zemljo. Bil sem odlikovan s srebrno svetinjo. — Razgled. Avstrijski otroci na Ogrskem. Z Dunaja in i z drugih nemških krajev hočejo poslati letošnje poletje na Ogrsko 150.000—200.000 otrok. Zagotovljena je podpora raznih denarnih zavodov in od drugod do 20 milijonov kron. Z nekaterih strani pa so pričeli veliko gonjo proti temu, da bi pošiljali avstrijske otroke na prehrano na Ogrsko. Ogri ne privoščijo nikomur ničesar — razen sebi. Razkošje na Madjarskem. Tatra-Lomnica so moderne madjarske toplice s krasnimi hoteli, med njimi Palače Hotel. V toplice pošiljajo bolne in okrevajoče vojake, po hotelih pa se gnete bogata madjarska buržuazija, novi milijonarji in med njimi so celi roji mladih lahkoživk, vedno pripravljenih skrbeti za naslado. Veselica nad veselico se vrsti, maškerade in redute. V bolniščni-cah leže jetični vojaki, v hotelskih dvoranah pa se vrte polunage ženščine, možje v ženskih in dame v moških oblekah. Šampanjec teče curkoma... Ze dolgo ni bilo tako razkošnega življenja, kakor sedaj v četrtem letu vojne v madjarski Latri-Lomici na slovaški zemlja. O, blažena dežela krone svetega Štefana! Na Kranjskem pa še tega ne dado učiteljstvu, kar mu je določil državni zbor! — Seveda, gospodje od deželne vlade so dobili na vsako osebo svoje rodovine po 3 kg masti po 12 K kot poseben poboljšek. Mi jim to mast od srca privoščimo že zaradi tega, da ob neznansko težavnem razdeljevalnem delu našega denarja popolnoma ne opešajo! 37 milijonov funtov sladkorja za čebelar)e. V Nemčiji je odločila sladkorna centrala, da bo dala čebelarjem za vsak prezimeli roj čebel 15 funtov sladkorja. V vsej Nemčiji je čebelarjev oko-lo 2 in pol milijona, zato bo treba žrtvovati v to svrho 37 milijonov funtov sladkorja. Čebelarji pa se morajo obvezati, da tretjino pridelanega medu odstopijo centrali za bolniščnice. Književnost. Popotnik. Pedagoški in znanstven list. Izšla je 3. in 4. skupna številka (letnik 1917) s to zanimivo vsebino: Fr. W. Forster - dr. S. Dolar: Vzgoja in samovzgoja. Pavel Fleré: O bodoči vzgoji. (Dalje). J. Baukart: J. Ruskin o nalogah in vzgoji ženstva. (Konec.) Dr. Tominšek: Dr. Ant. Breznikova Slovenska slovnica za srednje šole. Drago Hudé: šolstvo v Srbiji. (Dalje.) Iz šolskega dela: Analiza šolskih spisovnic. (Dalje.) Slovstvo: Ocene. — Književne novosti — Časopisni vpogled. Razgled: Kultura. — To in ono. Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. Leto XIX. — Skupna 1. in 2. štev. tega našega lepega mladinskega lista objavlja to bogato vsebino: E. Gangl: Davorinček. Pesem. Fran Zgur: Zima, zima, vrba osamela... Pesem. Fr. Roječ: Nočni potnik. Pesem. Fran Zgur: Dan in noč. Pesem. Hinko Medič: Laneni cvet. Povest s podob. Nedin Sterad: Mlanost. — Fogum! Pesmi. F. H.: Navijanje cen. Povest. Antonija Germkova: ob obletnici. S pi-šateljičino podobo. Vinko Klanšek: Janček beti. Pesem.. Fr. Rojec:Spoštuj starost! Mladinska enodejanjka. Vinko Klanšek: V samotni uri. Pesem. Lad. Ogorek: Naš upravnik. Zivotopis s podobo. Vinko Klanšek: Zimska pesem na bojnem polju. Josip Vandot: Kekec na hudi poti. Planinska pripovedka s podobo. Cvekov Stanko. Podoba. Simon Palček: Tiha zemlja se budi... Pesem. Fr. Roječ; Mamin god. Pesem. Stric 1 Tine: Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni. S tremi podobami. Hasan-Aginica: Bolan. Povest. Vinko Klanšek: Zadnji Avel V spomin nadporočniku R. Svetetu. Podbreški: Goriški mladini. Pesem. Radovedna bratca. Podoba. Marica Bartolova: Trpljenje mestnih otrok. Poučni spis. Leon Poljak: Cez polje in log... Pesem. Nedin Sterad: V spominsko knjigo. — Minljivost. Pesmi. Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropolj-skega. V devetnajsto leto. Milan Pugeij: Zakonci. Izdala in založila »Omladina« 1916. Str. 186. — Cena: broš. 3 K, vez. 3.50 K. — Deset črtic v enih platnicah In z enak.m jedrom: Zakonski možje sleparijo svoje žene in obratno žene svoje može na vse mogoče načine,— bolj ali manj prikrito, uspešno, nerodno, verjetno, neverjetno, zvijačno, resnično in narejeno, da stoji pred nami zakonska zvestoba vsa oskubljena in razkljuvana kakor sraka, ki se je ščeperila s pavjim perjem! Ni enega lepega lica, da bi ga gledale moralne oči brez razlitega žolča — ali pa, če hočete, vsa so lepa v svojem elementu in žanru. Zato je pa knjiga takoj razklala čitajoči svet na dvoje: eni jo ogorčeno obsojajo, drugi pa utemeljujejo z njo svojo trditev , češ, taki so zakonci! Med enimi in drugimi pa so »tihe vode«, ki se naslajajo ob Pugljevih domislekih, pokukavajo s slastjo skozi špranje v spalnice in skrite kote ter morda celo snujejo načrte, kako naj na podlagi teh živih dokazov poizkusijo sami svojo srečo — izven zakonskih verigi Sicer se pa strinjam z vsemi, ki so mnenja, da je Pugelj v eno posodo nalil preveč dobrot enakega okusa. V tej obilici ostajajo, žal, SK^ro neopažene mojstrovine slikarske spretnosti Pugljeve besede, ki z njo načrtava lepoto zemlje — te dobre matere, ki vse dovoljuje, obsoja in odpušča. Knjiga je lahkoživa, deloma norčava ine kljepetulj^sta porednica, ki pa ne naprav-Ija trajnega vtiska. E. Gangl. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Nas denarni zavod. Geslo i Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. HraniBnica in posoiiinica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 28. febr. 1918 K 29.338.85. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/io. do ',26. ure popoldne. P> m Knjigovezn.ca Anton Janežič Ljubljana Florijanska ulica 14 se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del. m „Silva vrelec" ¡¡g Kislo vodo S p In vino razpošilja An dr. OseS g Tolsti vrh, P. Guštanj g (Koroško.) ® slovenska hranilnica? Ljubljana, Prešernova ulica je imela vlog koncem leta 1917.....K 66.800.000- hipotečnih in občinskih posojil...... 27,000.000 — rezervnega zaklada . . . ......„ 2,000.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po — 401 -s— r—----- 1 ^ |o ——— večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za, varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti ö1/«0/« obrestim in proti najmanj 10/® oziroma V/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. r. z. x o. j. Celccvjai rač\in štev. 12.366. Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora t*koj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. Hranilne vloge se spre emajo od vsacega, ako tudi ni zsdružnik. Obrestna mera jc 4 '/2°/0-Obrestovanje se pričenia dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načeistvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu, zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi i osreduje pri zavarovanju. Vrača se po spodaj navedenih način.h. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu; meiečnlh rokih rokov A v 12 in sicer 11 B . 18 „ 17 C „ 24 „ 23 Ö , 38 „ 37 E , 46 „ 45 /•' , 60 „ 59 G „ 70 „ 69 H „ 85 „ 84 50 rok 12. 4 K 73 h 18. 3 . 56 „ 24. 4 , - , 38. - „ 66 , 46. 1 . 81 , 60. - „ 70 . 70. 1 „ 42 „ 85. 1 „ 26 „ Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošije 30 h v pisemskih znamkah. Na prošn e brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in vsako soboto od ",5. do '/, 6, ure popoldne. j m I ü i m I 1 Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani. plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in ma teri pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Udnina znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženje ne po 20 K pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa. Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško iz pričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj. Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Eagelbert Ganglova knjiga „Moje obzorje", ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige. Ali ste le član društva ,Jubilejska samopomoč ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakouittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje Jubilejska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Najpripravnejša in najlepša darila za otroke so MLADINSKI SPISI, ki jih je izdalo in založilo „Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin. „ZVONČEK". List s podobami za slovensko mladino. :-: :-: Letniki od III. do XVII. :-: :-: V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K. ♦ - Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici. %BBBBBBBBBBBBB«BBBBBBBBBBBBBB§|j|