POMLADANSKA SETEV
Letos opr-aviljamo pomdadainsko setev v mnogo bolj ugodnih razmerah kaJtor lana. JeseJii je bilo pusejane akrog 19 «/0 več zeinlje kakor prejšnjo jese,n, kar pome-ai, da jo je ostalo za pomladaiisko setev toliko manj. Zuna je bila mila. pomlad je prišla zgodaj, kar je omogiitiiio, <ia so se začela deila pravočasno (,po ocenali je preoranega že tn četrtine zemlje). Razen tega je tu-di glede preskrbe kmetijstva s proiizvadnimi sredstvi — s seineui, umet-niini gnoj.iJi, kmetijskimi stroji — stanje letos znatno boljše kakoT v zaeetku leta 1950.
Zagotoviljene s-o bile zadostne količine semena vseh kultur, razon lucorne. Za uvož semen za pomladansko satev j« bila odobrena vsota 270 mLLijanov d-evdzmli jinarjev in ta sredstva so bila veeinoma porabljena. Naloga zadrug in drugih kme-tijskih orgaaizacij je, da organizarajo se-daj pripravo i,n čiščenje tega semena in da poskrbijo, da bo pridelovalec sejal ka-kovostao, prečiščeno in oprašeno seme, ker so od tega v veliki meri odvisni tudii ppidelki.
Plasma semena karuze-heterozisa je tucli le.tos precej resen problem. Za p-o-mladansko setev je za^otovljcnih okrog 850 vagonov semena heterozne koruze. S temi količinami bi lahko posejali okrog 340.000 hektarov, kar pomcni 15% skup-nili površin, ki jih posejemo s koruzo. To bi bil pomemibeii prispevek k prizade<\ra-njem, cla bi pridelek povečali. Po obve-stiKh, ki smo jih dobiili v Zve.zi kmetij-slcih zl>ornic, pa gre to se-me počasi v prodajo, ponekod zaradi previs«kih cen (v nekaterih krajiih Hrvatske se je cena dvjignila na 140 dinarjev za kilogram), drugod pa zat-o, ker pridelovalci niso do-rolj seznanjena s tem, kakšno korist bodo imeli, oe bodo sejali to kakovostao seme in ko-liko laliko povečajo pridelek. Zato je populariziranje in plasma semena he-terozj.sa zelo važua naloga zad^-ug in drugih km-eHjskih orgainizacij na va*i.
Strojnu park vstdpa lestos v poinladan-sko seter okreipljen s tri in pol tis-oč no-vi-mi traktorji, ki so bili izdelani in koip-ljemi v 1. 1V56. Povečalo se j^' prav ta-ko število prikljuokov. tako da se je stanje v fem pogle>du precej popravjlo. Razpo-ložljivi strojni pairk bo raze.n te.ga letoš-njo pomlad ljolje zalo/.en z rezeirvnimi deli: samo za nakup rezervmili delov je bila odobreua vsota 409 miiiijonov dfviz-nih dfimarjev. Uvoz r«zervnah delov po-teka norrnalno, tako da bomo ta sredstva porabili v celoti. To bo omogočiJo boljše iakoriščainije ikiirretijsikiih strojeiv.
Razen iz domače proizvodnje je dolo-ČMio, da bonKi letos dobili večje število traktorjev in prikljuokov tudi iz uvoza. Ven-dar je bilo za uresničenje te naloge doslej le malo napravljeno in če ne bodo storjeni izrednii mkrefpi. se bo lahiko zgo-d.ilo, da bo uvoz teh kmetijskih strojev prepozen tudi za jesensko setev.
Umetnili gnojil smo letos zagotovili oKrog 800 tisoč ton. to je precej več ka-kor prejšnja leta (glej razpredelnico). Od te količinc bo upora'b'1 jenih /.a pomladan-sko setev okrog 390.000 ton, kar pomeni okrog 120 tisoč ton vee kakor pomladi 1. 1956. Dosedanje izkušnje glede umetnih gnoji;l so pozitivne in tako je med proiz-vajaloi večje zanimanje ža umetna gno-
jiJa. To j>a še ne pouneni, da ni več kon-zervativ.nosti, v mnogili krajih pa tudi nesmotrnosti glede iijporaibljanija teh sred-stev. ZaJo sta popularizacija tega korist-neiga sredstva in neposredna poznoč kme-tovalcem glede njiibove nporabe stailoii nalogi tako zadrug kakor tudi koietijske službe.
Ce gledaano v celoti, so bili kljui) ne-katerim problemom ustvarjeni ngodni po-goji, da lahko letošnjo pomlad oibdelarao vsaiko ped zemlje. To so kmetovalci raizen tega dolžni tudi po novem zafconu. ki do-loča, da je obdelava zapuščene zemJje ob-vezna. Z doslednim izvajanjem tega za-kona labko znatno povečani-o obdelane površine, ker je ostal prejšnja leta velik del zamjjišč neobdelan.
Iz vse>ga. kar smo povedali, je razvid-no, da večjih težav pri zasejavanju setve-nih površiji ne bi smolo biti. Zelo važno pa je, da usmerimo svoje napore k teniu. da bo letos setev opravljena oim bolje. da bodo opravljena vsa določena dela'od branamja posevkov. valjanja. do dodat-uega gnojenja io gnojenja sploh. zatira-nja plevela i.n druga. Od izved.be vseh teli kakor tudi drugih agrotehničnih ukrepov bodo odvisni tudd letoš.nji pri-delki. I^obro kakovost pomlatlanskih del iahjco pričakujenvo toliko prej, ker oprav-ljamo letos setev t znamenju tekraova-nja kmetovaleev za večje donose. To tek-niovanje jih bo spodbudilo, da bodo opra-vili pomladansko setev oim bolje in čiin kvalitetneje.                                      D. V.