Veličasten sprejem »Štafete mladosti" v Kranju ČESTITKE PREDSEDNIKU TITU Kranj, 22. aprila. Danes popoldne ob 18.45 uri je pred stavbo Okrajnega ljudskega odbora Kranj preko 2000 Kranjčanov slovesno sprejelo letošnjo Štafeto mladosti. Vsi so nestrpno pričakovali prihod glavne štafete, ki je prišla iz Ljubljane, in lokalnih štafet iz Škofje Lolke, Tržiča, Krvavca, Jamnika iri Kovorja. Štafete je sprejel podpredsednik Ob- Štefana. štafeti iz Škofje Loke so se v Loki priključile štafete z Mo-šenjske planine, Planice, Rovt, 7.\-ri in Gorenje vasi. V Loki je bil svečan |sprejem, nato pa se je skupna štafeta v Stražišču priključila glavni štafeti iz Ljubljane. Kranj, 23. aprila. Danes ob 7. uri zjutraj je glavna štafeta odšla izpred stavbe OLO Gasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko lET0 XII., ŠT. 31 — CENA DIN 10.— KRANJ, 24. APRILA 1959 Jubilejne proslave 40-lefnice KP Jugoslavije Komunistična partija Jugoslavije je izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo fedtjol generalni sekretar CK ZKJ tovoriš Tito na slavnostni seji CK ZKJ Veličastne proslave v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju, Titogradu in drugih mestih Čestitke predsedniku Titu na poti skozi Škofjo Loko čilskega ljudskega odbora Kranj v Kranju proti Jesenicam, Kranj- ing, Vršnak, pozdravili pa so jo ski gori in Vršiču na Primorsko, še tovariš 2en v imenu OK ZK V Radovljici se ji bosta prikliu- Kranj in v imenu Sveta za telesno čili še Radovljiška in Jelovško- vzgojo OLO Kranij, tovariš Sa- radovljiška štafeta, v Lescah Bo- mardijič v imenu garnizona JLA hinjska, na Jesenicah iz Jezerca HI Od 20. do 23. aprila 1919 je bil v Beogradu Prvi ustanovni kongres — Kongres ujedinjenja — »Socialistične stranke Jugoslavije« (komunistov). To je bilo rojstvo Komunistične partije Jugoslavije. Štirldesetletnica KPJ, ki jo praznujemo skozi vse leto, je prav v teh dneh beležila osrednje jubilejne dni. Skupno s komunisti je v teh dneh sleherni član naše družbe proslavljal te zgodovinske dogodke. Naši narodi so se v duhu poklonili žrtvam 40-letnega revolucionarnega boja. Osrednji dogodek v teh dneh je bila slavnostna seja CK ZKJ, kjer je generalni sekretar tovariš Josip Broz-Tito prebral obširno poročilo o zgodovinski poti revolucije Komunistične partije Jugoslavije. Razen članov CK ZKJ so svečani seji prisostvovali tudi udeleženci prvega ustanovnega kongresa KPJ, udeleženci drugega kongresa v Vukovaru 1920. leta, mnogi važnejši voditelji delavskega gibanja, nekateri predstavniki političnih in družbenih organizacij iz vse države, predstavniki Jugoslovanske ljudske armade, mladine, predstavniki beograjskih delovnih kolektivov ter javni ln kulturni delavci. Tov ariš Tito je CJ z besedami: ^Tovariši in tovarišice! i red Štiridesetimi leti, ^brska revolucija še v razma svoje poročilo vicam, ki Jih je trpel. Pred štiridesetimi leti sta bila prav tako ustanovljeni Zveza razrednih delavskih sindikatov Jugoslavije in Zveza komunistične mladine Jugoslavije, ki sta bili ves čas svojega v teh velika partija Jugoslavije smelo ubrala pot avantgarde delavskega razreda, pot nacionalnega boja za izpolnitev svojega zgodovinskega poslanstva organizatorja in voditelja v vsakdanjih bojih za pravice delavskega razreda, za narodne pravice in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije — svojega poslanstva organizatorja in voditelja v odločilnem boju za uresničenje boljšega in pravičnejšega družbenega sistema, socializma. Zdaj je znano ne le našim narodom, marveč tudi po vsem svetu, da je Komunistična partija Jugoslavije izpolnila to svoje zgodovinsko poslanstvo, da je po KP SZ najbolj dosledno opravila svojo revolucionarno vlogo, toda ob tem velikem jubileju naše Partije bi se želel vsaj kratko ozreti na določene dogodke in zgodovinski boj KPJ v njenem štiridesetletnem obstoju.« V minulih štiridesetih letih, kakor je v nadaljnjih besedah dejal na oboroženo vstajo 1929. lota, zatem nepravilno stališče do nacionalnega, kmečkega in sindikalnega vprašanja. Hkrati je slabil vrste komunistov še frakcionaški boj v vodstvu, ki se je nadaljeval vse do 1937. leta. Prelom v življenju KPJ je nastal po letu 1937. Takrat je prevzel vodstvo tovariš Tito, ki se je bil leto prej vrnil iz inozemstva. Ta ogromni prelom je prišel do izraza tri leta kasneje, na V. državni konferenci KPJ. To je bila zadnja priprava in pregled partijskih vrst pred usodnimi dogodki za našo deželo. Najpomembnejše poglavje v slavni zgodovini naše Komunistične partije je tisto obdobje, v katerem je izpolnila veliko nalogo organizatorja in voditelja narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Partija je začela boj s približno 12.000 člani. Ko je CK 4. julija 1941 izdal odlok o začetku oboroženih bojev, so vse organizacije sprejel ta poziv. Ko je tovariš Tito govoril o vlogi KPJ v NOB, je tudi omenil, da Stalin in Komintema nista bila zadovoljna, ker so pri nas ustanovili proletarske brigade. Toda naša moč in zmaga je bila prav v tem, da vodstvo ni poslušalo direktiv »od zgoraj«, marveč je znalo pravilno oceniti stanje z notranjimi, lastnimi pogoji in možnostmi. (Nada ,evanje na 3. strani) Štafeto je v Kranju sprejela množica ljudi Kranj, tovariš Suhadolnik v imenu OO ZB Kranj in tovariš Krvi-na v imenu OK LMS Kranj. Glavni Tržiški 'štafeti, ki se je formirala Pod StoTŽičem (tu je bila 4. 8. 1941. ustanovljena Kranj-sko-tržiška četa), -se je v Tržiču pridružila štafeta z Ljubelja, v Preddvoru pa štafeta z Jezerskega. Ena Kranjska štafeta se je formirala na Krvavcu, kjer se je leta 1942. prebijala na Štajersko II. grupa partizanskih odredov, druga pa na Jamniku, kjer je grob narodnega heroja Alojza Kebeta - pod Triglavom, v Mojstrani Tri-glavsko-planinska in na Dovjem Dovška štafeta. Kamnik, 22. aprila. Na poti iz Štajerske je danes Štafeta mladosti prišla čez Črnivec na področje kamniške občine. Slovesni sprejem je bil ob 12,30 na Titovem trgu v Kamniku. V imenu Občinskega komiteja LMS Kamnik sta jo pozdravila Stane Šimčič in Mojca Drčarjeva. Štafeta je nato nadaljevala pot v Ljubljano. m ^ veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu je imel na savnostni seji CK ZKJ generalni sekretar ZKJ tovariš Tito referat »Štirideset let revolucionarne borbe KPJ«. ie bila ustanovljena Komuni-iz U6na partija Jugoslavije — ^Sa Hi" ----* ------------ 9»sl delavskega razreda Ju- let,.avile- preizkušenega v deset- V*traJnega boja proti brez- nenm izkoriščanju in proti kri- —- obstoja tudi šola za vzgojo delavcev v revolucionarnem boju komunistov, za vzgojo novih članov Partije. Ustanovljena na temeljih nauka velikih proletarskih mislecev Mar-xa in Engelsa, je Komunistična POZNIM RODOVOM V SPOMIN Na slavnostni seji CK ZKJ so bili sprejeti trije važni sk\e-v cilju, da bi simbolizirali zmago naše socialistične revolucije in ohranili poznim rodovom spomin, na dosedanjo revo-"cionarno in družbeno preobrazbo. Sprejet Je bil: Sklep o postavitvi spomenika socialistične revolucije jugoslovanskih narodov. Sklep o ustanovitvi Muzeja revolucije jugoslovanskih na-r°dov ln Sklep o postavitvi spomenika Karlu Marxu, Friedrichu En-Selsu in viadimlrju Iljlču - Leninu. J tovariš Tito, so nastale v naši deželi globoke družbene spremembe kot rezultat boja delovnih množic s Komunistično partijo na čelu. — Ustanovitev Komunistične partije leta 1919 je bila zgodovinska nujnost spričo družbenih protislovij monarhističnega režima. Brez takšne partije bi Jugoslavija razpadla, njeni narodi in njena ozemlja pa bi bili zanesljiv plen imperialističnih kombinacij. Tovariš Tito je za tem govoril o težkem ilegalnem delu KPJ. Nad dvajset let ilegalnega dela in na tisoče komunistov in skojevcev, pobitih ali poslanih na dolgotrajno robijo, pričajo o srditosti boja Partije. Hkrati je vodstvo imelo več slabosti, ki so še povečale žrtve v lastnih vrrtah in zmanjšala uspeh. Med slabosti sodi na primer nepravilna ocena položaja in poziv V Beogradu Na trgu Marxa in Engelsa v Beogradu je bilo v nedeljo dopoldne, 19. aprila veličastno zborovanje. Nad 200.000 prebivalcev našega glavnega mesta se je zbralo v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPJ. Na zborovanju so prav tako prisostvovali člani CK KPJ s tovarišem Titom na čelu. Zborovanje je začel tovariš Jovan Veselinov. Glavni govor je imel sekretar CKKPJ tov. Aleksander Ran-kovič Ko je omenjal boje komunistov in skojevcev po beograjskih ulicah tako proti mo-narhofašustičinim režimom kot tudi proti okupatorju v času NOB, so ga udeleženci večkrat prekinili z dolgotrajnimi aplavzi. Ves Beograd je bil okrašen s tisočerimi zastavami in parolami. Razpoloženje prebivalstva ni oilo okrnjeno niti s slabim vremenom. Isti večer pa je bila v Beogradu slovesna akademija. Po scenariju Oskarja Daviča je v izvajanju programa sodelovalo okrog 2000 igralcev, pevcev, re-citatorjev in drugih umetnikov. Izvajalcem tega veličastnega množičnega programa, ki je spominjal na nekatere najtežje zgodovinske dogodke KPJ, je na koncu prireditve čestital sam tovariš Tito. V Ljubljani Tudi Ljubljana so je odela z zastavami v teh jubilejnih dnevih. Mesto je vrelo v živahnem razpoloženju. Prebivalci so se spomnili na mesta nekdanjih okupatorskih bunkerjev, na ilegalne tiskarne, na nekdanje zapore, na kraje, kjer so se nekoč v ilegalnih časih zbirali komunisti in voditelji delavskega gibanja. Glavna proslava je bila na sam dan praznika — 20. aprila popoldne. Na trgu revolucije in v sosednih ulicah se je zbralo kakih 100.000 prebivalcev iz Ljubljano in okolice Napisi, ki so jih nosili kolektivi iz podjetij, šol, organizacij itd., so pričali, da je Ljubljana še ohranila re-voluciarno tradicijo. Veličastnemu zborovanju je prisostvoval sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko, zatem Boris Kraigher, Stane Kavčič, Ivan Regent, Boris Ziherl in drugi. O revolucionarni 40-letni borbi KPJ je govoril član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Lesko-šek-Luka. Po zaključku govora tovariša Leskoška se je Trg revolucije, od Tromostovja tja do Mirja, spremenil v veliko manifestacijo. Od visokih stavb so odmevali zvoki Internacionale in drugih revolucionarnih pesmi. Mesto se je umirilo šele pozno zvečer. Zvečer, 20. aprila je bila v veliki unionski dvorani tudi slavnostna akademija. V izvajanju programa je sodeloval Simfoni-nični orkester Slovenske filharmonije in ljubljanske opere in mnogi solisti! Akademiji so prisostvovali mnogi stan revolucionarji in voditelji delavskem gibanja, mnogi predstavniki političnega in javnega življenja in predstavniki delovnih kolektivov. Prav tako so bila velika zborovanja v Zagrebu, Sarajevu, Skopju in V Kranju V okviru jubilejnih proslav je bila v torek, 21. aprila zvočer svečana akademija tudi v Prešernovemu gledališču v Kranju. O delu KPJ je govoril sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Baldomir Bizjak Kranjska ^Svoboda« je ob tej priliki uprizorila Potrčev »Zločin«. Prva brigada bo odšla na delo Kranj, 23. aprila. Danes popoldne ob 16. uri je bilo v avli Okrajnega ljudskega odbora v Kranju formiranje prve gorenjske mladinske delovne brigade »Staneta Žagarja«, ki bo jutri zjutraj odšla na gradnjo avtomobilske ceste Paračin—Niš v Srbiji. 093^ Socialistični tednik »Heute«, ki podpira vladno politiko, opozarja na nejasnost določb zakona o manjšinskih šolah na Koroškem, ki ga je prejšnji mesec spreje avstrijski parlament. »Dunajski politični krogi pravijo«, piše lisi, »da mora novi parlament izpopolniti zakon o šolah za slovensko manjšino na Koroškem, ker so posamezne določbe tako nejasne, da lahko zakon izkoriščajo za oklepanje volje slovenskih staršev.« Na milanskem velesejmu je bil v torek jugoslovanski dan. Udeležila se ga je tudi jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika Komiteja za zunanjo trgovino Ljuba Babica. Delegacijo je povabila na velesefjem italijanska vlada. — Glasilo KP »Umita« ugotavlja, da vzbujajo na velesejmu posebno pozornost jugoslovanska podjetja z velikim številom industrijskih proizvodov. Na nekaterih področjih, kot n. pr. v elektrotehniki, je Jugoslavija dosegla celo presenetljive uspehe. To novo dejstvo, pravi list, označuje nadaljnjo fazo tudi v jugoslovansko-italijanskih gospodarskih stikih. Na svojem potovanju po Jugoslaviji je prispel v torek v Ljubljano predsednik britanskih Trade-Unionov g. Robert VVillis. V spremstvu podpredsednika republiškega odbora ZS Slovenije Leopolda Kreseta si je dopoldne ogledal mesto, popoldne pa ga je sprejel predsednik republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič in ga pmdržal na kosilu. Na področju Isitije, na melji med Argentino in Urugvajem, je poplavljenih devet mest in več vasi. Število beguncev je naraslo na več kot 18.000. Iz Ria de Ja-neira poročajo, da vojska pomaga civilnim oblastem pri reševanju. Poplave trajajo že osem dni zaradi deževja, ki noče prenehati. Oblasti so v skrbeh zaradi nevarnosti epidemij. Veliko število ljudi je zbolelo za gripo. Iz Buenos Airesa poročajo, da je stavka 3800 delavcev avtomobilske 'tovarne v Cordobi, ki je trajala mesec dni, zdaj končana. Uprava podjetij je sprejela glavne zahteve delavstva. Tako bo ponovno sprejela na delo vse odpuščene delavce, glede "zvišanja mezd pa so dosegli kompromis. Na letalskem oporišču v Cape Canaveralu so v sredo izstrelili novo medcelinsko usmerjevalno raketo lipa »Snark«. Raketa je preletela 1500 kilometrov, potem pa se je vrnila v oporišče, iz katerega so jo bili izstrelili. Raketa je pristala s pomočjo posebnih naprav. 2e prvi rezultati občinskih volitev, ki so se začele v Alžiriji preteklo nedeljo, pričajo o izredno majhni volilni udeležbi, zlasti alžirskega prebivalstva. V mestu Alžir, je šlo volit le 58% volivcev, medtem ko je v nekaterih drugih mestih odstotek še nižji — v Con-stantiinu 52 % in v Qranu 54 %. V večini manjših naselij bodo volitve išele te dni in bodo zaključene konec tedna. Na sedanjih volitvah naj bi izvolili 16.000 odbornikov v skoraj 1500 občinah. Pariški časniki poročajo, da ije prišlo že prvega dne volitev do številnih incidentov in atentatov. Kakor kaže, je vprašanje naslednika kanclerja Ade-nauerja urejeno in bo novi predsednik zahodnonemške vlade sedanji kanclerjev namestnik in gospodarski minister v Adenauerjevl vladi Ludwik Erhard. Čeprav se parlamentarna frakcija vladne Demokrščanske unije o tem še ni dokončno odločila, sodijo, da je Erhardova kandidatura domala zagotovljena, ker se zanjo že zdaj izreka večina poslancev in članov vladne stranke. LJUDJE IN DOGODKI Droben kamen velike spotike IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — DIREKTOR S. BEZNIK — ODGOVORNI UREDNIK VOJKO NOVAK — TELEFON UREDNIŠTVA 475 — UPRAVE 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 — IZHAJA OB PONBDELI-KIH IN PETKIH — LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESBCNA NAROČNINA 50 DINABJEV 3.000 m ali više — to nepomembno vprašanje danes resno ogroža ugoden razplet odnosov med Vzhodom in Zahodom. Gre namreč za zavezniška letala, ki letijo v zračnem prostoru nad ozemljem Vzhodne Nemčije do Zahodnega Berlina_ Sovjetska vlada vztraja, da ta letala ne smejo leteti više ko 3.000 m, ker drugače spravljajo v nevarnost zračni promet nad Vzhodno Nemčijo. Zahod trdi, da ima pravico leteti na katerikoli višini in da je torej sovjetska zahteva samovoljen diktat. Zato so ZDA poslale 27. marca neko transportno letalo, ki je letelo više od predpisane višine 3.000 m ali 10.000 čevljev. Letalo so med poletom spremljali sovjetski lovci, da bi — kot pravijo v Moskvi — zagotovili varnost poleta, oziroma, da bi — kot trdijo v VVashingtonu — ovirali njegov polet. Po tem poskusu so v ameriškem zunanjem ministrstvu sklenili, da v sedanjem času priprav na razgovore s SZ ne bi bilo primerno nadalje vati s takšnimi poskusi. S tem sklepom so seznanili (udi britanskega zunanjega minisira Selwyna Llovda, ko se je mudil v ameriški prestolnici. Kljub temu pa je 3. aprila neko ameriško letalo spet letelo više ko 3.000 m. V sredo 15 t. m. se je ponovil podoben primer. To ni samo zbudilo proteste na sovjetski strani, marveč tudi določeno vznemirjenje med samimi zahodnimi zavezniki. Britanska vlada in javnost nasprotujeta takšnemu nepotrebnemu izzivanju, tik preden bi morali zunarqj| ministri sesti za skupno mizo. Kot piše liberalni časopis »News Chronicle«, je ponavljanje teh poletov povzročilo »veliko napetost« med Londonom in VVashingtonom, čeprav britanska vlada prav tako meni, da imajo zahodna letala pravico leteti v poljubni višini. Še bolj zanimivo pa je, da si tudi v samih ameriških krogih niso edini glede smotrnosti takšnih poletov. Kot poroča agencija Reuther, so funkcionarji v State Deparlmentu, ameriškem zunanjem ministrstvu, proti takšnim poletom, medtem ko pa v ministrstvu obrambe hočejo nadaljevati s poleti v višini nad 3.000 m. Ze prej omenjeni britanski časnik piše zato, da »ameriško vrhovno poveljstvo v Pentagonu izkorišča Dullesovo odsotnost in odkrito izziva State Department ter vodi svojo neodvisno linijo zunanje politike«. Konservativni »Daily Mail« pa celo zatrjuje, da je bil sedanji začasni šef zunanjega ministrstva ZDA, Christian Herter, očitno presenečen, ko je zvedel za najnovejši polet. »Ameriški generali ponovno izzivajo Einsenho\verja.« Pod naslovom piše levičarski »Dailv Mirror«, da »ameriški generali odkrito izzivajo svojo vlado in se igrajo z ognjem. Takšno stanje je nedopustno,« pravi dalje časopis in poziva britanskega premiera, naj terja od predsednika Eisenhovverja, »da napravi konec tez vojaški blaznosti«. V odgovor na vse te pripombe pa je ameriški obrambni minister Mc Erlov izjavil, da bodo ZDA še dalje pošiljale svoja letala v velikih višinah, kadarkoli bodo imela to za potrebno«. Stanje torej ni preveč rožnato, Čeprav gre v resnici za problem, ki bi v normalnih razmerah povzročal največ tehnične težave, gre tokrat za resno politično vprašanje. Ameriški vojaški funkcionarji pravijo, da bi popuščanje pred zahtevo sovjetske vlade pomenilo dokaz slabosti. Seveda, lahko se vprašamo ali pa bodo Rusi dopustili, da bi jim ameriška letala po mili volji kršila njihova določila za prelet nad vzhodnonemškim ozemljem. To bi zanje prav tako pomenilo dokaz slabosti. Čeprav je torej vse skupaj le neznatna zadeva, vendar se tu potihem spet preizkušajo živci v psihološki vojni med obema stranema. Želeli bi, da ne bi zmagala sila, ampak zdrav razum. Kajti zaiti v nove zaplete zdaj, tik pred sestankom med obema stranema, bi bilo več kot nesmiselno. Zato bi bilo edino razumno in trezno, če bi na obeh straneh prevladala spravljivost. Kajti drugače to zares lahko poslane droben kamen velike spotike. MARTIN TOMA2IČ Obletnica rojstva V. I. Lenina V sredo smo obhajali 89-letni-co rojstva Vladimira Iljiča - Lenina. Ta veliki ideolog znanstvenega socializma, organizator in voditelj Boljševičke partije, organizator in voditelj prve zmago- vite socialistične revolucije na svetu, ustanovitelj prve dežele socializma, najsposobnejši in najbolj priljubljeni voditelj ruskega ■in mednarodnega proletariata se je rodil 22. aprila 1870. leta v Simbirsku (Uljanovsk). Že kot študent je začel sistematično proučevati marksizem in kmalu je prišel do prepričanja, da lahko samo revolucionarno marksistično gibanje, katerega nosilec je pro-letariat, razbije okove kapitalističnega suženjstva. Zaradi revolucionarne dejavnosti je bil pregnan z univerze in aretiran. Po februarski revoluciji leta 1917, ko se je Lenin iz izgnanstva vrnil v Rusijo, je prevzel neposredno vodstvo revolucionarnih akcij. Pod njegovim vodstvom je bila uresničena Oktobrska proletarska revolucija in sovjeti so dokončno prevzeli oblast. Lenin je kot voditelj Partije in predsednik Sovjeta ljudskih komisarjev organiziral novo revolucionarno oblast, postavil je na noge Rdečo armado in jo vodil v boj za obrambo revolucije. KRANJ Razen svečane akademije, -ki je bila v 'Prešernovem gledališču v Kranju v torek, 21. apria, je bilo v Kranju tudi več drugih športnih in kulturnih prireditev v počastitev 40-letnice KPJ. Zelo uspela je bila prireditev, ki jo je pripravila Glasbena šola v Kranju v sredo zvečer. Velika razgibanost vseh kulturno-prosvetnih in drugih organizacij pa (je ob pripravah za krajevne proslave. Tako proslavo so že imeli v Podbrezjah in v drugih krajih. Te dni so že bile ali (so predvidene proslave tudi na Jezerskem, Kokrici, Pred-osljah, Šenčurju, Naklem, Stražišču, Primskovem itd. TRZIC 2e pred prazniki, prejšnji teden so bile slavnostne seje delavskih svetov po podjetjih, kjer so se spomnili velikih žrtev, dela in uspehov KPJ v njeni 40-letni dobi. V teku so, tudi mnoga tekmovanja delovnih kolektivov v čast 40-letnice KPJ. Glavna akademija pa je predvidena v petek, 24. aprila. Za izvedbo programa se je pripravila »Svoboda« kot tudi druga domača društva in organizacije. JESENICE Ob jubilejnih dnevih 40-letnice KPJ so bile Jesenice okrašene s stoterimi zastavami. V torek zvečer so 'taborniki organizirali taborni ogenj na prosioru pred že- Pel Men Krepitev družbenega upravljanja Poročali smo že, da je Zvezna ljudska skupščina na zadnjem zasedanju sprejela vseh pet predlaganih zakonov s stanovanjskega področja, in sicer: Zakon o stanovanjskih odnosih, o lastnini posameznih delov poslopij, o upravljanju poslovnih zgradb in prostorov ter o stanovanjskih zadrugah. S temi zakoni je urejena vrsta doslej odprtih vprašanj na področju stanovanjske zakonodaje. Preveč bi bilo podrobno naštevanje vseh členov posameznih zakonov. Pač pa lahko ugotovimo nekatere značilnosti, ki veljajo za vse. Predvsem bo s pristojnostmi, ki jih bodo dobile stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge, investitorji, gradbena podjetja itd., zagotovljena še hitrejša, obsežnejša, smotrnejša in cenejša gradnja stanovanj. Št bolj se bo okrepilo tudi družbeno upravljanje stanovanj in poslovnih zgradb, večje pa bodo tudi pravice stanovalcev. S temi zakonskimi predpisi bodo dobila gradbena podjetja možnost graditi stanovanja za prodajo in jih prvenstveno prodajati stanovanjskim zadrugam. — Tudi stanovanjske skupnosti bodo dobile sedaj pravno podlago za svoje delovanje, čeprav marsikje delujejo že nad dve leti. Tudi te bodo lahko vplivale na hitrejšo gradnjo stanovanj, saj bodo lahko gradila poslopja za stanovanja in tudi poslovne zgradbe. Državni organi, ustanove, gospodarske in družbene organizacije, ki so zgradili poslopja s svojimi sredstvi, imajo odslej pravico oddajati stanovanja v 'uporabljanje svojim delavcem in uslužbencem. Prav tako lahko investitor s stanovanjem v starem poslopju, ki je ostalo prazno po izselitvi stanovalca v novo stanovanje, razpolaga sam. Vse to bo nedvomno spodbudilo kolektive, da bodo poslej namenili še več sredstev za gradnjo stanovanj. Vsak od omenjenih zakonov vsebuje določila o družbenem upravljanju. Z vsemi temi zakoni se družbeno upravljanje še nadalje razvija, razširja se pristojnost in odgovornost hišnih svetov, ob tem pa ukinjajo stanovanjske uprave kot administrativne enote. Vsa poslopja na ozemlju FLRJ so podrejena enotnemu družbenemu upravljanju. Razširitev družbenega upravljanja na poslopja, ki jih sedanji predpisi niso zajemali — predvsem pa pristojnost in tudi večja odgovornost hišnih svetov za upravljanje stanovanjskih poslopij — bo nedvomno prispevala k boljšemu vzdrževanju stanovanj, s tem pa se bo krepil stanovanjski sklad. Določbe posameznih zakonov krepe tudi pravice stanovalcev. Pravica do stanovanja je državljanom zajamčena z zakonom, seveda dokler izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. Zakon o stanovanjskih odnosih pa na primer tudi govori, da je stanovanjska pravica lahko tudi povezana z delovnim razmerjem in da lahko koristnih izgubi stanovanje, če preneha delovno razmerje na njegovo odpoved in če je bil odpuščen z disciplinsko razsodbo ali z razsodbo rednega sodišča. Novi sistem finansiranja bo upošteval predvsem to, da morajo na upravljanje s stanovanjskimi hišami dosledneje delovati objektivne gospodarske zakonitosti. Tudi tu je treba likvidirati še zadnje ostanke administrativnih metod. To pa seveda ne pomeni, da bi lahko sedanji prispevek za stanovanjsko izgradnjo vključili v plače in zatem začeli uvajati tako imenovane ekonomske najemnine, ki bi bile seveda zelo visoke. Tak ukrep bi sprožil najrazličnejše motnje in bi zelo negativno vplival na standard mestnega prebivalstva. Zakoni uveljavljajo tudi ukrepe, ki naj preprečijo morebitno, sedaj ne tako redko izkoriščanje stanovanjske stiske. lezniško postajo. Tamo so stari komunisti obujali spomine na nekdanje dogodke na tem kraju. Te dni so bile tudi slavnostne seje samoupravnih organov v podjetjih in vodstev družbenih, fizkulturnih in kulturnih organizacij. Največje zanimanje pa je bil »Tek 40 let KPJ«, ki so ga organizirali v četrtek. Na tem tekmovanju je sodelovalo veliko število jeseniške mladine. ŠKOFJA LOKA Uprizoritev Cankarjevih Hlapcev v Poljanah, ki je bilo v nedeljo, 19. aprila, je bilo kot uvod v jubilejne dni. Na sam dan praznika, 20. aprila, pa je bila svečana akademija v Škofji Loki. O delu KPJ je govoril sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Andrej Levičnik. Nastopil je pevski zbor osnovne šole in razni solisti in recitatorji. Ves program je bil zbran iz spominov pretekle revolucionarne dobe. Posebno proslavo so imeli tudi v podjetju Jelovica in drugod. BLED Z rdečimi zastavami, ki bo se zrcalile v valovih jezera, je Bled še svečanejše zgledal te dni. Dopoldne, 20. aprila so v kino dvorani predvajali film »Dolina miru«. Vsa mladina blejskih šol pa se je v sredo, 22. aprila zbrala v Slamnikih nad Koroško Belo. Tam so stari partizani pripovedovali mladini o začetku oborožene vstaje v 'tem kraju. Glavno proslavo pa pripravljajo za 27. april. Združili bodo spomine 40-letnice KPJ, obletnico ustanovitve OF in pomen prvomajskih praznikov. Na svečani akademiji, ki jo pripravljajo za ta dan, bo nastopil tudi okrajni učiteljski pevski zbor. RADOVLJICA Kulturno-prosvetno društvo »Anton Linhart« kot tudi Svoboda v Lescah sta pripravili za praznike posebne prirediive. Krajevne proslave z govori in kulturnimi prireditvami so bile tudi v Begunjah, Kamni gorici, Podnartu, Lancovem in v Mošnjah. K. M. Ml PROGRAM PROSLAVE NA OKROGLEM V nedeljo popoldne ob 15. uri bo ob spomeniku padlih partizanov v gozdu na Okroglem svečana proslava. Najprej bo godba na pihala DPD »Svoboda« Kranj zaigrala In* ternacionalo, nato žalostinko, vmes bo polaganje vencev, za tem pa bo govoril predsednik OLO Kranj Vinko Hafner. Sledila bo recitacija pesmi Toneta Pavčka »Kurir«, ki jo bodo izvajali učenci Osnovne šole Naklo. Združeni pevski zbor iz Dupelj in Stražišča bo zapel tri pesmi, kranjska gimnazija pa bo nastopila z recitacijo Borove pesmi Roška balada. Sledile bodo tri pesmi, ki jih bo zapel pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, za tem pa recitacija Smrekarjeve pesmi Beseda iz groba, ki jo bo pripravilo KUD »Dobrava« Naklo. Pionirski pevski zbor iz Nakla bo zapel še pesem Pomlad v svobodi Program bo zaključila godba na pihala iz Kranja z venčkom partizanskih pesmi.» TUDI V MOŠNJAH BODO POČASTILI 40-LETNICO KPJ Naši delovni ljudje bodo v prihodnjih dneh p lov o smo praznovali 40-letnico KPJ. Praznovali bodo tudi v Mošnjah in na Brezjah. Na sporedu so proslave, predavanja in tekmovanja. Člani »Svobode« pa bodo uprizorili dve igrici, in sicer »Težke ure« Mateja Bora i*1 »Zaloški fantje« Kristine BTenkove. Tako bodo itudi naši kmetje prispevali svoj delež k obletnici. C. Z. OBISK V BEGUNJAH V počastitev 40. obletnice KPJ so dijaki Ekonomske srednje in Administrativne šole v Kranju obiskali grobove talcev v Dragi rn Begunjah. Ob tej priložnosti je bivši komandant Kokrškega odreda, 'tovariš Prezelj Janko-Stane, v kratkih obrisih seznanil dijake z zgodovino ustanavljanja partizanskih odredov na Gorenjskem. V živahnem pripovedovanju je na samem kraju tudi orisal boje za osvoboditev zapornikov iiz Begunjskega gradu, ki je takrat služil Gestapu za jetniš-nico. A. F. USPELA PROSLAVA V ŽIROVNICI V ponedeljek zvečer je bila v domu »Partizan« v Žirovnici proslava v počastitev 40-ietnice ustanovitve KPJ. Veliko dvorano je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Po proslavi so predvajali slovenski film »Dolina miru«. V. JESENIŠKI MARTINARJI NA IZLETU V ponedeljek so martinarji jeseniške železarne organizirali sindikalni izlet v Planico. Ob tej priložnosti so se poslužili 24 motornih vozil. Med potjo so se ustavili pred spomenikom talcev ne Belem polju nad Hrušico. S SEJE KRAJEVNEGA ODBORA PODNART V četrtek, 16. aprila je bila v Podnartu osma redna seja Krajevnega odbora Podnart. Na. seji so izdelali načrt za popravilo občinskih cest na območju KO Podnart in predvideli finančna sredstva za posamezne vasi iz zneska 600.000 dinarjev, ki .ga je ObLO Radovljica predvidel za Podnart. Leta 1960 bodo s pomočjo nekaterih podjetij pričeli z gradnjo poslovnih prosto.rov. S tem bodo veliko pripomogli k dvigu standarda svojih delavcev in ostalih prebivalcev Podnarta in okolice. C. R. OBISKALI SO ZNANE KRAJE IZ NOB Pretekli 'teden so imeli kranjski dijaki športni dan. Izrabili so ga za izlete v znane kraje iz NOB. Četrti letniki so obiskali Ljubljano, kjer so si ogledali muzej NOB in mučilnice pri Sv. Urhu. KNJIŽEVNIKI V KRANJU Pretekli petek je bil v pevski sobi Gimnazije Kranj literarni večer, na katerem so brali svoja dela znani slovenski književniki: France Bevk, Janez Menart, Ivan Brat-ko in Tone Seliškar. Bevk, Bratko in Seliškar so brali prozne sestavke, Janez Menart pa pesmi. Dijaki, ki so se večera udeležili v velikem številu, so bili nad večerom navdušeni; posebno so jim ugajale pesmi Janeza Menarta. Po večeru so se književniki dalje zadržali v razgovoru s člani literarnega krožka. Večer je pripravil literarni krožek. rr 5852 KRANJ, 24. APRILA 1959 Cla* CorenJ*k+ 3 ni oru »Partizana« in na Delovni programi niso ostali sa- T}io v njem, bodo poslej v največ- gre za to, da gospodarske organi prvih letošnjih sestankih Pionir- mo v zapisnikih občnih zborov [l ^eri uporabljale komune za po- zacije in strokovna združenja naj- skoga starešinskega sveta in de- in sej, marveč postajajo živa in trebe izobraževanja kadrov na svo- dejo najboljše poti za pravilno in loma tiste, ki jih je prispevala spodbudna resnica. DPD Svo- Jeir» Področju. Podjetja lahko sklad smotrno uporabo sredstev, name- tukajšnja mladina, niso bile za- boda se je lotila študija drame Za kadre po novi uredbi združu- njenih predvsem izvenšolskemu man. Društva, ki se v pretek- »Deseti brat«, kjer sodeluje oko- ]eio horizontalno in vertikalno, se usposabljanju strokovnih kadrov, lem letu niso mogla pohvaliti s Jj trideset članov in članic, pred-^ravi. da lahko več podjetij iste V maju namerava izvesti šola prireditev »Spoznavajmo svet in domovino«, tedaj bodo prijavljen-ci odgovarjali na temo, ki jo bodo sami izbrali. e. v. Kulturne novice Q Letošnji festival Jugoslovanske drame »Sterijino pozorje« bo letos od 16. do 31. maja. Na njem bo sodelovalo 10 gledališč iz vse države. Od slovenskih gledališč bodo sodelovala SNG Drama lz Ljubljane s Ferda Kozaka »Punčko« ter »Oder 57« z Jožeta Javor-ška »Veseljem do življenja«. SNG iz Trsta pa se bo predstavilo s Tavčarjevim »Pekel ostane pekel«. 0 Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je sprejel sklep o izdajanju celotnih del Marxa, Engelsa in Lenina. 0 Od 7. do 12. maja bo v Mariboru kongres muzeologov in konzervator]ev iz Jugoslavije. Na kongresu bo sodelovalo približno 300 delegatov lz vseh ljudskih republik. Kongres bo predvsem posvetil posebno pozornost razvoju prosvetnega dela muzejskih ustanov. 0 Književnik Matej Bor je končal novo dramo pod naslovom »Zvezde so večne«. Drama, za katero se je že zanimalo Slovensko narodno gledališče, obravnava tematiko lz NOB. Pesnik Golar je prejel prve šolske nauke v šoli v Škofji Loki. Leta 1890 je odšel v gimnazijo v Ljubljano. Nekateri Golarjevi sošolci so postali prav znameniti; tako član slovenske Moderne Josip M um-Aleksandrov. Cvetkova sošolca sta bila tudi slovničar in slavist Anton Breznik in pisatelj Pavel Perko. Golarjev opus je bogat in značilen. Opeva kmeta in škrjanca, mak in žitna polja. Ostal je zvest rodni grudi, kmetu in prirodi. V nekaterih delih ima značilno erotično patino. Prvo pesem je objavil v takratnem mladinskem mesečniku Vrtec. Leta 1900 se je začel oglašati v literarni reviji Ljubljanski Zvon pod psevdonimom »Demeter C. G.* — Svoje pesmi je potem objavil tudi v Slovanu. Izdal je več pesniških zbirk: leta 1910 Pisano polje, devet let kasneje, po končani prvi svetovni vojni Rožni grm. Leta 1923: Poletno klasje, leta 1927: Njiva zori. Malo pred drugo svetovno vojno je začel pripravljati novo pesniško zbirko »Veseli svatje*. Cvetko Golar je znan tudi kot pripovednik; precej motivov je poiskal med gorenjskimi pastirji in kmeti in v vaseh okrog Škofje Loke. Kritika je dobro ocenila njegove Kmečke povesti (1914), Pastirjevo nevesto (1923) i. dr. Golar je pisal tudi za oder; posebno je poznana »Vdova Rošlin-ka*, ki jo mnogi odri še zdaj neumorno igrajo; igrajo jo celo v Ameriki. Hrvaški skladatelj Do-bronič je priredil Vdovo Roslin-ko tudi za opero, ki so jo igrali v Zagrebu in v ČSR. J. Z. posebno vnemo in delavnostjo, vsem mladina. Šahovska sekcija deluje marljivo; lep delovni načrt je zasnoval tudi Pionirski starešinski svet in ga je deloma že uresničil ob Prešernovi proslavi in za Dan žena. Za dan mladosti, 25. maja bo priredil skupaj s TVD Partizan akademijo, za Dan borcev, 4. julija, pa ima dramski krožek v načrtu »Čarobne gosli«. N Poskrbel bo tudi za primerna ^ePrav se gledališka sezona na Vloge so bile razdeljene predvsem nil, da je za takšne nedeljske po- vzgojna predavanja za starše; •ftiaterskih °drih običajno prične mladim igralcem, od katerih je poldneve predvsem poklicano kul- sodeloval je tudi ob proslavi 6 oktobra ali novembra, je mo- nekaj tudi takih, ki so bili prvič turno društvo, da skrbi za kultur- kraJevr*^8a m občinskega praz |6n:u ........ J ...... * ruka. Pri tem ne smemo poza- Kam z mladino? Prosvetni domovi ponekod še Vedno samevajo ■ J-Mmi, Id {Uk %ledam<> ^Jske gledališčnike zvabila na na odrskih deskah. Kjub temu je no razvedrilo, mladine na vasi. Če na telovadni in kuharski °der šele pomlad. Kot marsikje uprizoritev dobro uspela, in tako bi priredili vsaj enkrat tedensko krožek, ki že delata. Mladi za- Je tudi v Mošnjah zadnja leta kul- so se upali predstaviti tudi občin- ples za mlade, bi uspeli pridobiti družniki in zadružnice obljub- ^o-prosvetna dejavnost dokaj stvu na Lancovem, v Ribnem in v svoj krog dovolj novih članov, JJf*°^ ^ ^^JSSf^.Sf^C" ^Pustil dru tiviv. in reč ki so si jih zadali, zlasti, da a, čeprav je bila igralska Gorjah. Nekaj mladih so s tem le celo z Brezij in drugih vasi. Mož- bodo poskrbeli za primerna pre-z«ia v tej vasi nekdaj zelo ak- uspeli pritegniti v svoj delokrog, nosti za to je dovolj, kajti v kul- davanja iz kmetijstva. a in znana daleč okrog. Kratko precejšen del pa si še vedno išče turnem domu imajo idealne prosto- Tudi gostovanja okoliških igralskih družin in Cufarjevega gledališča z Jesenic so letos zelo Včasih pa si mladina poišče za- imajo tudi lastno zvočno apara- pogosta. Za zadnje gostovanje je bavo tudi v vasi. Tako je aktiv turo. Treba je začeti, uspeh je za- poskrbelo KUD »Tabor« Pod-mladih zadružnikov pred kratkim gotovljen. Kulturni dom so si va- brezje s Harrisovo dramo »Mol- ,« . j ji- čeča usta«. Zahtevno odrsko de- ščani, predvsem mladina, zgradili , ' „ lo so gostje uspešno obvladali. nju pa prosto zabavo. Obvestil je zato, da bo v njem našla kulturno Vsem je priznati še posebej Jasno povedano: »Svoboda« v razvedrila drugod, največ v filmu, re, ki sicer samevajo, razen tega ^0snjah se pač bori z istimi pro- eiQi kot številna druga prosvet- ^ društva kot v radovljiški občini, Pr. v Podnartu, Begunjah priredil predavanje, po predava 111 celo v RadovUjici sami — nam- f pomanjkanjem vodilnega o tem le svoje člane, toda lahko razvedrilo v svojem prostem ča- vzorno obvladanje teksta in čisto °SebJa. Morda pa le tiči nekje je prišel vsakdo. Ta dan se je v su. Zato je bilo žrtvovanih 20.000 odrsko izgovorjavo. Obvladanje ^nost poživitve oz. pomladitve kulturnem domu v Mošnjah zbralo prostovoljnih delovnih ur. Zakaj bi Prostora in neokrnjena ideja *eh igralskih družin? Kje je mla OiTia? c • oaj na odrih večji del sre toliko mladine, kot bi bila veseli- drame pa sta seveda predvsem torej dom sameval skozi vse leto, zasluga režiserja Mirka Cegnar- ca. Nekaj ur so se zabavali in ob mladina z vasi in okolice pa ho- ja. Podbrežani so s tem nasto-jemo le stare igralce, že znane koncu izrazili željo, da bi AMZ di trumoma na ples v Radovljico P001 pokazali, da lahko ustva-0braze. Tako je tudi v Mošnjah. Kono: še večkrat priredil podobne za- no so Je uspeli naštudirati bave. , , . . _ , . . njo tudi igralci na podezeliu in druge kraje! To. je aktualno J, x, ,. . , , pod veščo režiserjevo roko lepe vprašanje naše vasi, mladine v kulturne dobrine. gro »Jezični doktor Petelin«. Ne morem kaj, da ne bi pripom- Mošnjah!« C. Zupan -jf VRATA OSTANEJO ODPRTA je domači igrani film v črno-beli tehniki, ki ga je za produkcijo Bosna-film po scenariju Vladimira Paskaljeviča posnel znani režiser František Cap. — Mnenja filmskega občinstva o kvalitetah te filmske realizacije so precej deljena: nekateri hvalijo, drugi grajajo. Resnica pa je, da je film precej razočaral. Obrtniški plati filma sicer ni kaj očitati: film Je gladko tekoč, dinamičen in tehnično malone brezhiben. — Bolj problematična pa je vsebinska plat zgodbe, ki hoče z neizumetničeno, odkritosrčno in humano besedo opozoriti na povojni problem vojnih sirot ln brezdomne mladine. Film se kompleksnemu obravnavanju tega obširnega problema sicer izogne, vendar edini drobec, ki ga želi obdelati, spol z i iz okvira zgodbe. Za kaj gre? Peter Je vojna sirota, ki pobegne lz zapora. V velemestu se spet priključi k tolpi mladih kriminalcev. Po naključju bere nekega dne v časopisu, da išče neka družina pogrešanega vnuka. Peter se vtihotapi v družino, zaigra dolgo pogrešanega vnuka in čaka na primerni trenutek, da bo lahkoverno babico in sestro okradel in pobegnil. Dobrota in nežnost, s katero ga babica in sestra obkrožata, ga tako prevzame, da sklene začeti s poštenim življenjem. Petrovo katarzo, da se odloči za pošteno življenje, nekako razumemo. Manj razumljivo pa je, da sta scenarist ln režiser pozabila izpovedati drugi del resnice o tem problemu, namreč to, da skrbi naša družba za brezdomno mladino tudi na druge načine — ne zgolj z jetniš-nlcami, kot je to nakazano v filmu. Menda so odveč tudi nekateri preveč idealizirani in osladno risani prizori, ki kažejo, kako se Peter počasi vra-šča v nove razmere, predvsem pa v srca prebivalcev novega okolja. Konec koncev postane glavni junak tudi gledalcem tako simpatičen (ne zgolj zaradi svoje mladostne privlačnosti), da se celo strinjajo z njegovim nelepim naklepom. Eno je jasno: površinsko risanje psihološko poglobljenih zgodb, ki izpovedujejo tako obširne, časovno aktualne ln boleče probleme, je Se vnaprej obsojeno na neuspeh. 6 Cio« G«w*«|/**e. KRANJ, 24. APRILA 1959 laišprt PROSTO PO DOŽIVETJU V naše podgorje je stopila pomlad. Nasmehnila se je temnim gozdovom in ozeleneli so, pozdravila je travnike in sveže zelena trava, cvetje jih je prekrila kot mehka preproga. Težko je sedeti v tem času med štirimi šolskimi stenami. Morda so razumeli naše lihe želje profesorji. Včeraj smo imeli pomladni športni dan. Kakor čebelice iz panja smo zleteli na vse strani, športni dan je imel poleg veselega tudi nekaj Tesnobnosti. Obiskali, pozdravili in okrasili smo vse spominske plošče in spomenike iz narodnoosvobodilne vojne v našem šolskem okolišu. Toplo jutranje sonce nas je pozdravljalo, ko smo se zbirali pred šolo. Sošolci so se mi zdeli pomladno prenovljeni itn drugače veseli kot sicer. Tovariši profesorji so bili prijaznejši in mlajši kot t šoli. Ze ob sedmih smo se napotili proti Možjanci. To je velikemu svetu neznana vas. Dobro pa jo poznajo partizani, saj jim je nudila gostoljubno zavetje v težkih časih narodnoosvobodilne vojn«. Kratka pot po tlakovani avtomobilski cesti, in že smo v podnožju možjanskega hriba. Pot prav do vasi so zgradili pred nekaj leti naši brigadirji. 2e smo na Možjanci. Ljudje delajo na poljih. Prav danes sade krompir. Nimajo časa za nas. — Obstanemo pred spominsko ploščo. Tu sta padla dva mlada kurirja. Tovariš ravnatelj obudi spomin z opisom dogodka. Mirko in Staša deklamirata. Prav lepo sta povedala. Staša položi pred ploščo šopek narcis. V tiho lepi pomladni svet se razlega naša pesem. Doživeli smo nekaj lepega. Nekje daleč je bila ura devet. Pozabili smo, da smo šolarji. Danes je vendar naš pomladni športni dan. Minil je, toda ostali so nam najlepši spomini... Koželj Mirko, 6. razred, FVeddvoi Igraj se z menoj! Majhen razgovor velika stvar Sonce je vzšlo in v travi se je bleščala rosa. Sla sem na travnik, da bi se igrala. Na bilki je sedela kobilica. Sedela je in jedla bilko za zajtrk. »Kobilica,« sem rek)'' »ali bi se igrala z menoj?« Poskusila sem jo ujeti pa mi je skokoma ušla. se je utegnila dotakniti, mi je že štrbunknila v vodo. Pod hrastom je sedela veverica in luščila z majhnimi ostrimi zobmi želod. »Veverica,« sem rekla, »ali bi se ti igrala z menoj?« Ko pa sem se ji približala, je že odhitela po drevesu navzgor. Kar preveč neopazno in tiho je šla pred tremi leti mimo nas ustanovitev Okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva. H kancu gre že tretja sezona zavodovega delovanja. Nehote se Poleg splošnih gospodinjskih tečajev so bili organizirani tudi tečaji za kanserviranje sadja, zele- Otroški lasje zahtevajo nego 2e dojenčku moramo .skrbno riegovati lase. Mlada mati mora pri kopanju ?akrat ali dvakrat tedensko namiliti tudi glavM« v o.stalih dneh pa jo „splakniii s toplo vodo. Dojenčkovo mil° mora biti blago. Ko je glavi* s pogretimi brisačami osušena in otrok oblečen, mu še skrta- njave, mesa itd. Tudi dvotedenska čimo laske. Krtačenje poživi kro-seminarja za učenje gospodinjske- ženje krvi in rast las. Krtača ga pouka na osnovnih šolah sta mora biti mehka. Ostre krtače, sprašujemo: ali je zavod opravičil velikega pomena. Dajala sta na- ki praskajo, ali krtače iz perlo- svete za ureditev opreme šolskih na poškodujejo nežno kožo na kuhinj in učilnic za gospodinjski glavici. C3 so puhasti laski P1"* pouk. dojenčku presuhi in če se m"' _ , . . gočo pokaže droben prhaj, P°" Zavod se posebno zanima za pro- . . ■ , . . x„<:a , , , .,K , . . K tem otroku od časa do časa bleme družbene prehrane in ze vo- ...____ , . , ... „„te Kar poglejte, kaj sem izvedela, pa di evidenco o osebju v družbenih V *°Z°, S ko*čko™ V^f boste lahko sami presodili! obratih. V kratkem bo priredil te- rasth^°1 .olje\ S .S , , . . , .. , t"* *-1 u,- i-i • . i odstranimo prhaj, ki se je odlus-Zavodovo delo je bilo zelo ob- čaj za osebje, ki je tu zaposleno, svoj obstoj? Da bo odgovor na vprašanje lažji, sem obiskala za-vodove svetle, prikupne in zelo čiste prostore in povprašala to in ono upravnico tovarišico Pirihovo. širno, kar preobširno, da bi bilo da se kolikor mogoče izboljša pre- moč v tako kratkem sestavku prikazati popolnoma resnično sliko. Celo leto ,so zavodovi prostori od jutra do poznega večera zasedeni z gospodinjskimi tečaji. V tem ča- hrana našega delovnega ljudstva, ki še vedno ni na zavidljivi stopnji. Zavod pa se nikakor ne omejuje samo na delo v me>stu Kranju, ampak je prav tako usmerjen na su je obiskovalo tečaje približno delo po vsem kranjskem okraju. tisoč deklet. To se pravi, nič manj kot tisoč novih dobrih gospodinj. NASVHTJ V zadnjem času ga razbremenjujeta občinska centra v Tržiču in na Jesenicah. — Pripravlja pa se ustanovitev gospodinjskega centra v Bohinjski Bistrici. Tudi v Skofji Loki in v Radovljici je potreba no teh centrih nujna. čil, ir» izločke kože. Malo večji otroci si pri Ul in tekanju včasih zelo umažejo lase. Ali naj jim pogosteje feffi vsakih 8 do 10 dni umivamo glavo? Vsekakor! Kratki lasje si sicer ne na vzame j o toliko umazanije kot dolgi in čiščenje l35 s krtačenjem in česanjem na" vadno zadostuje. Ce pa se je otrok močno potil, mu je treba lase kajpak umiti. Ce se lasje od umazanije in potu zlepi]0, je to za kožo na glavi zelo škodljivo. Otrokom umivamo glavo z bla- Priskakljala je žaba in občepela ob ribniku. Mislim, da je hotela ujeti muho. »Zaba,« sem rekla, »ali bi se igrala z menoj?« Hotela sem jo ujeti, pa mi je tudi ona skokoma ušla. Na hlodu je čepela želva. Bila je čisto mirna in grela se je na soncu. »Želva,« sem rekla, »ali bi se igrala z menoj?« Še preden pa sem Pogovori z najmlajšimi Majreta Zorman (učenka 7. razreda Cerklje). Kar korajžno naprej, čeprav tvoja pesmica tokrat ne bo objavljena. Če se boš še bolj potrudila in nam spet kaj pisala, bomo zelo vivseli. Tabornik odreda »Jeklarjev« z Jesenic. Prejeli smo tvojo pesmico »Strah«, ki si jo namenil tej rubriki. Zal, je kakor vidiš, nismo objavili. Zato ti polagam na srce: piši skrbno, izbiraj besede in pazi na lepoto verza, pa bomo ob tvoji ponovni pošiljki zadovoljni mi in ti. Dragi pionirji, sodelujte z nami! Z veseljem bomo prejeli vsa vaša lepo in skrbno pripravljena dela. Nihče, prav nihče se ni hotel igrati z mano. Utrgala sem regra-tovo lučko in pihnila. Potem sem se vrnila k ribniku in sedla na kamen. Gledala sem žuželko, ki je letala tik nad vodno gladino. Kobilica se je vrnila in sedla poleg mene. Potem je prišla žaba in občepela v travi pred menoj. Tudi želva jc prilezla nazaj na svoj hlod. Z drevesa se je spustila veverica in me opazovala s svetlimi očmi. In ko sem še naprej čisto tiho in mirno sedela (bala sem se, da bi jih ne preplašila in bi potem zbežale), je iz grma, kamor se je bil skril, stopil srnjaček in me zvedavo opazoval. Še dihati si nisem upala. Srnjaček se mi ie približal, bil je že tako blizu, da bi se ga lahko dotaknila. Toda nisem se ganila in tudi rekla nisem nobene. Srnjaček pa je stegnil jezik in me polizal po licu. O tedaj sem bila srečna, srečna — kakor se le da biti srečen. Kajti vsi, prav vsi so se z menoj — igrali. Prev. M. S. Strokovno osebje zavoda pomaga Krpe prahovke bodo lepše po- tudi pri uresničitvi praktičnega po- gim, maloalkaličnim "milom, a1* birale prah in ga tudi obdržale, uka gospodinjstva v Kmetijsko go- šo bolje z dobrim šamponom-če do čistega oprane posušimo spodarski šoli in tečajih Rdečega Važno je, da pri umivanju dr-in suhe namočimo v vodi, ki smo križa. gmemo kožo na glavi s prsti taji dodali malo glicerina in po- Da bi čimbolj spoznali razmere ko, kot bi jo masirali, ker & novno posušimo. Na liter vode naše kmečke in delavske žene, je zlepljeni lasje tako najlaže 10" računamo žlico glicerina. zavod izdelal dve anketi, ki sta cijo in ker s tem odstranim" Tudi doma lahko pripravimo nakazali smer dela zavoda glede tudi prhaj, ki se nabere na milo proti madežem in to zelo prehrane in organizacije gospo- v obliki roženih ploščic. P° poceni. Zbiramo ostanke boljše- dinjskega dela. Seveda pa zavod miljenju moramo glavo temelji' ga mila; ko jih imamo že pre- občutno pomaga z nasveti pri usta- to splakniti, da odstranimo vsako cej, jih na drobno narežemo in navijanju stanovanskih skupnosti sled mila. Glavo zmasiramo & polijemo z malo količino vroče i"1 servisov za razbremenitev žene. pogretimi frotirkami, sčešem0 vode. Ko se milo raztopi in Vse to nam dokazuje, da so bila lase in jih počasi naravno posti' ohladi, primešamo dve žlici nekatera pesimistična gledanja v širno (nikakor pa ne s fenom salmijaka in tri žlice čistega zvezi z Zavodom za napredek go- ali na vročem soncu), špirita. Vse dobro premešamo in spodinjstva, popolnoma odveč. (Po sodobnem gospodinjstvu šte' zli jemo v steklenico s širokim vratom. S tem tekočim milom nadrgnomo madež, nato ga nekaj časa pustimo na tkanini, nazadnje pa ga izperemo s čisto mlačno vodo. Sele, če to sredstvo ne učinkuje, poskusimo z drugim. Pomlad je tu in z njo bodo kmalu prišli topli dnevi. Hladilnika še nimate in zgodi se, da se vam hoče meso pokvariti in že rahlo zaudarja. Tako meso postavite za 8 ali 10 minut v slab, precejen kamilčni čaj, potem ga sperite v hladni vodi. Ako meso po prvem postopku še ni povsorn izgubilo duha, ponovite šo enkrat. Kvaliteto krompirja ocenite, če ga prerežete čez polovico in obe polovici spet združite. Ce je krompir kvaliteten, se bosta polovici prijeli, ob krajeh pa se bo pojavila bela pena. Ce je krompir slab, ne bo pene, pač pa se bo iz njega cedila voda. M. vilka 2 1959) TUDI ZRAČNA PUŠKA JE LAHKO NEVARNA Tajništvo za notranje zadeve OLO Kranj je v zadnjih letih zabeležilo več primerov zlorabe zračnih pušk. Leta 1956 je tudi sodišče v Kranju obravnavalo tak primer. Neznani državljan je streljal z zračno puško skozi okno iz poslopja Pu-škarne Kranj. Zadel je žensko, ki je morala iskati zdravniško pomoč. Rana se ji je močno ognojila. Krivca niso našli. Znan je tudi primer, ko je neznanec streljal z zračno puško v gozdu na Rupi. V bližini se je igrala skupina otrok. Neznanec Je streljal vanje in zadel enega v očala. Steklo se je razbilo in delno poškodovalo oko. Potem je pobegnil. Niso ga odkrili. Se bolj tragičen primer Je t»' beležilo Tajništvo za notranje zadeve v Kranju, 8. aprila letos« ko je mladoletnik Lado Debeljak iz Žirovnice z zračno puško ustrelil v oko 12-letno Anic" Vrle lz Žirovnice. Zdravniška pomoč očesa ni mogla reši*'' Deklica bo vse življenje slep3 na eno oko. Ti primeri kažejo, da bo treba za uporabo in nošenje zračne puške izdati posebna nav«' dila, ki bodo morala vsebovati tudi kazni za kršilce. Zračna puška sodi v dvorano, kjer se tekmuje. Poleti, ko se tekmuje ln vadi zunaj, na prostem, ie treba zavarovati okolico, da nevarnosti za ljudi, ki hodij" mimo ali se zadržujejo v bili'' ni. Otroci zračne puške brc* nadzorstva odraslih ne bi sme' 11 uporabljati. VIHAR POD TRIGLAVOM Rise Milan Batista Brigado Franceta Prešerna 153 Vso noč so Nemci po malem streljali proti oknom koče — napadli pa je le niso, kajti bali so se, da bi izgubili prevez ljudi. Ko se je zasvitalo, so privedli okrepitve. Spet so ropotali mitraljezi. Tako je šlo ves dan. Proti večeru so Nemci poskusili s strupenimi plini, potem pa se jim je posrečilo, da so zanetili ogenj na lesenem gornjem delu koče. 154 Kočo je zajel plamen. Nekateri partizani so začeli obupavati. Spet se je eden pripravil, da bo poskusil z begom iz koče. Tovariši so začeli skozi okna divje obstreljevati položaje nemških mitraljezov. Nemci so še besneje odgovarjali. Potem je nekdo odsunil vrata, borec, ki je hotel poskusiti s probojem, pa je planil skoznje in se pognal po čistini. 155 Ampak samo nekaj korakov je napravil — ko ga je presekal rafal iz mitraljeza, da se je zrušil kot spodsekana smreka. Nemški policisti so divje zavpili in podvojili streljanje. Medtem pa je gornji del koče gorel; tramov je se je rušilo in prasketalo. Spodaj so se partizani še vedno branili, dokler ni poslednji od njih umolknil mrtev med ožganim zidovjem. 156 Nekaj partizanov je po naključju ollf smrti, ki so jo zakrivili izdajalci: «3' stanili so se bili v bajti nedaleč od Lov-čeve koče, te bajte pa Nemci niso od' krili. Ko so zelenci odšli, so ti partizan« pokopali svoje tovariše v skupen grob, potem pa so se vrnili v brigado, ki je 5 še večjim poletom na vsakem korak11 uničevala okupatorje in domače izdajalci 16 KRANJ, 24. APRILA 1959 Glas Gorenjske 7 Prvomajski mlaji? Ne! Tako so na Dobravi pri Kropi okrasili vso vas ob volitvah v Prve Narodnoosvobodilne odbore, ki so bile oktobra meseca 1944. Niti sovražniki iz postojank v Kamni gorici in drugod niso strašili ljudi, da ne bi javno izrazili svojega navdušenja ob prvih volitvah organov ljudske oblasti. V Preddvoru in okolici so se živahno pripravljali za partizanski pohod na Možjanco, ki je bil 20. aprila v počastitev 40-letnice KP.I in SKOJ. Prvo pobudo je dal Krajevni odbor Zveze borcev v Preddvoru. Pridružili pa so se še strelci, rezervni oficirji in člani ostalih organizacij. Na sam praznik, 20. aprila ob 13. uri je bila komemoracija pred spomenikom padlih borcev v Preddvoru. Nastopili so mladinski pevski zbor osnovne šole v Preddvoru in okrajni Učiteljski pevski zbor iz Kranja. Za/tem je bil pohod na Možjanco. Tam je bil ob treh popoldne sprejem partizanskih patrol s kulturnim programom. S. N. Z občnega zbora PD Kranj Jubilejnega občnega zbora Pia ninskega društva Kranj, ob njego dolgi progi z višinsko razliko 400 metrov in 40 vratci, medtem ko so članice tekmovale na krajši progi — 850 m z višinsko razliko 200 m in 25 vratci. Rezultati — člani: Mucken.schna-bel (ASKO) 1:26,2, Stefe (Ljubelj) 1:31,2, Matevž Lukanc (Ljubelj) 1:32,1, Lakota (Jesenice) 1:32,2, ekipama na tekmovanju, v pohodu Dornik 1:02'°1 . , ' (ASKO) 1:24,0, Rutar (Triglav) vi 60. obletnici, pred dnevi, se je kjer so si priborili dve diplomi, - _ (Triglav) Ko udeležilo nad 500 članov in več udeležba pri Titova štafeti ,s Kr- „iubeIi) 2:22.2; mladinci: An predstavnikov Kranjsko planinsko društvo je močno povečalo dotok turistov, vavca itd Precej govora je bilo tudi o pro- , . „„ ' . ' , .. , . . ran (Ljubelj) 2:06,4, Vogrinec (Bra- slavi 60. obletnice društva, ki jo RaMmmn fASKOl der (Ljubelj) 2:22,2; mladinci: Andrej Klinar (Jesenice) 1:56,3, Te- nik) 2:08,1, Ressmann (ASKO) £ Ob 40-letnici KPJ Prvo orožje zlasti na Krvavec, ko je tu stekla bo društvo izvedlo od 4. do 12. ju- žičnica. Z žičnico se je že povzpe- lija letos. V tem času bodo odprli 2:16'3- Hladnik (Ljubelj) 2:20,1 lo na Krvavec nad 100 tisoč tu- tudi planinsko kočo na Kališču pod EklPno: LJubelJ (Stefe. M- Lukanc, c, T ... ., , TWniia A-lfiA. ASKO fMiicken- Storzicem. Izvedli bodo številne izlete, razstavo, akademijo, na ka-stvu ima miaomsKi ousen, — Od teri bodo izročili posebna prizna-skupnega števila 2000 članov je nja najzaslužnejšim in dolgoletnim 'Jana) 5:16,2 kar 700 mladincev in mladink. V delavcem v društvu, Tazvili bodo pogledu društvo prednjači društveni prapor itd. Na zboru so izročili odlikovanja: srebrni planinski znak PZ Slovenije najza ristov. Posebno pomembno vlogo v društvu ima mladinski odsek. Domik) 4:36,1, ASKO (Mucken-schnabel, Lusner, Ressmann) 4:44,1, Jesenice 4:51,1 in Enotnost (Ljub- tem pred vsemi ostalimi v Sloveniji, za kar so prejeli tudi posebno pri- znanje. V času tekmovanja, ki ga služnejšim delavcem v OKRAJNO PRVENSTVO V PIONIRSKIH IGRAH Minuli ponedeljek je Okrajna društvu, zveza Partizana za Gorenjsko, iz- Na Bledu, pa tudi v bohinjskem kotu, na Jesenicah in drugod ob Savi Dolinki in Bohinjki se pripravljajo na veliko slavje ob prvomajskih praznikih, ki bo v Slamnikih nad Bohinjsko Belo. Slamniki, majhno naselje nad Bohinjsko Belo, leže na severovzhodnih obronkih Pokljuke. Ze Pred vojno so se tamkaj pogosto zbirali komunisti z Jesenic, Nome-nJa, Bohinja, Gorij in Bleda. Tedaj s° bili Slamniki zatočišče mnogih komunistov iz teh krajev: tamkaj so se sestajali, se pogovarjali o političnem življenju, in tako krepili medsebojno sodelovanje in se Pripravljali za skupne nastope in akcije. — Ze v svojih otroških letih je v ta kraj zahajal tudi Tone Cufar. Pri svojem stricu Francu Čufarju (pri Mahavu v Slamnikih) Je bil polna tri leta kot pastir. Zalo se je kasneje večkrat vračal v Slamnike tudi kot komunist in vzgojitelj. Tako je svoje znanje in široko razgledanost v marksistični literaturi neposredno tolmačil svojim tovarišem in soborcem. Po strateškem načrtu komunistov naj bi postali Slamniki izhodišče za priprave in organizacijo oboroženega boja proti napadalcem. — Takšni so bili tedaj načrti, ki pa so se leta 1941, kmalu po vdoru Nemcev, tudi uresničili. Priča vseh teh dogodkov, udeleženec številnih posvetovanj in pogovorov med komunisti, Čufarjev prijatelj in sodelavec — Matevž Volf, po domače Blaž iz Slamnikov, se vseh teh dogodkov iz predvojne dobe še živo spominja. Ko je bilo 2. avgusta leta 1939 veliko kmečko slavje pri Stari Fužini v Zgornji Bohinjski dolini, je Matevž postal član Komunistične partije. Seveda ie sodeloval s ko- JUNAKOV... Vsako leto, ko ozelene bukve in ko začne kukavica oznanjati pomlad, oživi nekega nedeljskega popoldneva v aprilu tudi gozdič na Okroglem. Skoai goste krošnje dreves zadoni partizanska pesem, •n beseda o junakih, ki so v dru-9em iletu okupacije v skalni votlini nad Savo darovali svoja življenja domovini, se razlega po okolici. Vsako leto znova prihajajo domačini dn okoličani na Okroglo, vsako leto znova postoje ob spomeniku ali ob vzidani plošči na &kali nad jamo in obudijo spomin na tragedijo v tistem aprilskem dnevu v lotu 1942. Globoko spodaj v soteski se pe-Hi narasla Sava. Beli prodniki na bregu se ileskečejo ob zadnjih *ončnih žarkih. Na levem bregu se vije med grmovjem skrit kolovoz, °a desnem bregu pa je železniška Proga. »Tu, čez to skalo se je pognal Planin. Precej visoko je! Tistega dne zjutraj — bilo je še temno - — S€ je s tovarišem splazil iz votli-ne, da bi šel po vodo. Okolica jame je bila že zasedena. Tovarišu, ki je bil ranjen v roko, je še uspe-l°r da se je hitro prerinil v votli-°°i Planin pa ni več utegnil. Za trenutek je okleval, potem pa *e Preko iskale skočil v globino. Sre-*° je imel. Brez poškodb je pristal spodaj ob Savi. Skušal jo je preplavati, vendar mu je močno de-r°ča in vrtinčasta reka to onemo-9°čila. Dva dni je prečepel pod skalo ob bregu. Do kolen je stal v ledenomrzli vodi in ni se smel 9aniti. Na skali nad njim je bilo nemško s troj nično gnezdo. « Tako je razlagal učitelj skupini radovednih učencev, ki so prišli sem na ekskurzijo. Najprej so si ogledali spomenik, kjer so vklesana imena padlih tovarišev, polo-2'li vence na grob in posedli po klopcah, ki so v blizini. »Tu, na tem mestu so pokopali mrtve tovariše v skupen grob,« je dalje razlagal učitelj. »Po osvoboditvi so njihove posmrtne ostanke odkopali in jih prenesli na pokopališče.« Potem so si ogledali jamo. Preproste stopničke, vsekane v skalo in prst in zavarovane z ograjo, so peljale do vhoda. Splazili so se v notranjost . . . malo po komolcih in kolenih, malo po trebuhu. . . Oči so se privadile temi. Jama ni velika. Vlažna je in mrzla. V steni nad Savo zija velika odprtina in skoznjo sije sonce. »Tamle!« je pokazal učitelj čez reko na železniško progo, »tam so imeli Nemci topove. Z njimi so obstreljevali votlino in naredili to luknjo. Partizani v jami so bili skoraj brez moči. Ob nekem zadetku sta dva tovariša mrtva obležala na mrzlih tleh v jami.« »Partizanom,« je nadaljeval učitelj, »je po dnevu, polnem strahu in imorečega čakanja, ostalo še eno upanje. Da bodo ponoči ušli, da se bodo prebili. To upanje pa je splahnelo, ko se je zmračilo in ko so močni žarometi osvetlili vhod in vso okolico. Beg ni bil več mogoč! Dolgo ne bodo več zdržali. Nemci so jih pozivali k predaji . . . jim zagotavljali, da bodo ostali živi .. . Poskusili so z miniranjem, votline. Vrtali so strop nad njimi« grmelo je in stene so se tresle, pa jim ni uspelo. In potem —y plin. Iz votline je zadonela pesem, pesem o svobodi in življenju, pesem o slovenski zemlji. Nihče je ni mogel zadržati. Sledili so streli .. .« Tudi letos bomo počastili spomin na borbo trinajstorice v skalni votlimi na Okroglem. Letos, ob 40-letnici ustanovitve KPJ, bo to še slovesne je. V nedeljo se bodo spet zbrali v gozdičku ob spomeniku ljudje iz okolice, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev, da prisluhnejo pesmi o junakih. Spomin nanje je še vedno živ in bo ostal še leta in leta ... V globoki soteski pa se penijo valovi Save, prav tako deroči, vrtinčasti in mrzli kot leta 1942 . . . A. T. munisti že nekaj let prej. — Tedaj, na večer pred kmečkim praznikom, je prišel k njemu v Slamnike Tone Cufar z Jesenic. Kot po navadi j« tudi tokrat obširno in zavzeto govoril o političnih dogodkih doma in v svetu, ocenjeval je nekatere nove knjige in pripovedoval o svojem književnem in političnem delu. Naslednji dan, v nedeljo, sta šla oba navsezgodaj na železniško postajo v Nomenj. Čakala sta vlak. Prispeli so delavci z Jesenic in drugih krajev; bilo jih je poln vagon! Odpravili so se peš proti Bistrici in naprej v Staro Fužino. Na kmečkem slavju v Bohinju je Tone Cufair seznanil Matevža Volfa s sekretarjem partijske celice v No-menju z Jožetom Ažmanom. Skupaj z njim in z Milanom Komarjem so sestavljali nomenjsko partijsko celico. Kmalu po kmečkem prazniku v Bohinju je Jože Ažman opozaTjal sodelavce, da se je politični položaj v svetu močno zaostril, in da bo treba pričeti z zbiranjem orožja. Tudi ilegalna literatura se je naglo širila in povezovala komuniste raznih krajev, Jesenic, Bohinja, Gorij, Bleda in Slamnikov. — Čedalje bolj se je oživljala potreba po sodelovanju zaradi enotnega nastopa in stališča do različnih presenetljivih dogodkov tedanje razburkane dobe. Najpogosteje so se sestajali v Slamnikih. Tja so prihajali Tone Cufar, Karel Prezelj z Jesenic, Franc Potočnik, Marija Zumer iz Spodnjih Gorij, Jože Až-man iz Nomenja, Jože Jan z Rečice pri Bledu, Prešeren Andrej iz Grabna in drugi. Spričo takšnega organiziranega sodelovanja jih niti vdor nemških čet 6. aprila 1941. leta ni presenetil nepripravljene. Samo 14 dni po okupaciji — 20. aprila, je bilo v Slamnikih važno posvetovanje komunistov iz vseh krajev gorenjskega kota. Namen tega shoda je bil, pogovoriti se, kakšen naj bo skupen nastop v tem odločilnem času. Zedinili so se, da je potrebno začeti z odločnim bojem proti sovražniku, in to za vsako ceno. Franc Potočnik, izkušeni španski borec, je na tem posvetu že govoril o nujnosti gverilskega boja proti močnemu sovražniku. Takšen nastop je bil po njegovem mnenju v tedanjih okoliščinah edino mogoč in neobhoden. — Na tem posvetovanju so tudi ugotavljali, kako je potekala akcija za zbiranje orožja. Zadovoljni so bili z uspehom. Sklenili so, da je potrebno z zbiranjem orožja pospešeno nadaljevati. Kmalu po zborovanju v Slamnikih so aretirali Nemci več komunistov in naprednih delavcev na Jesenicah. Kljub čedalje večji nevarnosti je zbiranje orožja uspešno potekalo. Zbirališče je bilo v posebnem bunkerju v Grabnu nad Slamniki. Kmalu je prispela z Me-žaklje posebna Talarjeva skupina prvih partizanov po to orožje in municijo. Večkrat so ga nosili v Obranco za jeseniško četo. Organizacija prenosa je bila zelo dobra. Orožje so posebno pridno zbirali: Klavorova fanta, Anton in Jože (Matičkova iz Slamnikov), Anton Zorč, Franc Cufar (stric Toneta Čufarja), Janez Stare, Nomenj-čani in drugi. Prenos na Mežakljo pa je opravil Fran Potočnik. J. B. je 'razpisala PZ Slovenije, so v re ■pub.liškem merilu dosegli 3. mesto in zato prejeli diplomo in fotografski aparat. V minulem obdobju je mladinski odsek izvedel 35 večjih izletov, ki se jih je udeležilo 1200 mladincev. — Med najuspešnejše izlete sodi pohod v bolnišnico Franja, udeležba z dvema NA ZADNJEM SNEGU ZELENICE Franju Klojčniku in Alojzu Bizjaku, vedla v telovadnicah v Kranju in -an Stražišču okrajno pionirsko prven- S M U Č A H IJ stvo v pionirskih igrah. Udeležilo se ga je 160 pionirjev in pionirk iz pactizanskih društev Gorenjske, ki so tekmovali v 12-olans'kih ekipah. Rezultati pa so bili naslednji: Pionirke — Boj med štirimi ognji: 1. Jesenice, 2. Škofja Loka, 3. 1 V nedeljo dopoldne je SK »Ljubelj« v Tržiču pripravil na teren'h Javornik; pionirji: 1. Javornik, 2. Zelenice v okviru prireditev v po- Jesenice, 3. Škofja Loka itd. — častitev 40-obletnice KPJ deseto Mali rokomet: 1. Stražišče, 2. Tr-jubilejno tradicionalno mednarod- žič itd. no smučarsko tekmovanje v vele- Tekmovanje je bilo organizirano MOJSTER LESNIK slalomu, na katerem so nastopili z namenom, da se poživi delo ZMAGOVALEC razen najboljših Jugoslovanov tu- pionirjev v društvih in da se V nedeljo, 19. aprila se je v di gostje iz znanega avstrijskega ga udeleži čim večje število pio-prostorih Šahovskega društva kluba — ASKO Beljak. Startalo je nirjev in pionirk. Skoda je bilo Kranj končalo letošnje — osmo okrog 70 alpskih smučarjev iz le, da je tekmovanje motilo sla-prvenstvo Gorenjske v šahu. Na Kranja, Jesenic, Trbovelj, Maribo- bo vreme, ker bi bilo sicer izve-turnirju je sodelovalo 12 igralcev ra, Ljubljane, Beljaka in priredite- deno na prostem in ob mnogo več-iz Kranja, Jesenic, Radovljice in Ija — tržiškega Ljubelja. Člani m ji udeležbi. Škofje Loke. mladinci so tekmovali na 1700 m .an Kakor je bilo pričakovati, je zmagal na turnirju mojster Lešnik. Mojstrski kandidat Bavdek je rahlo razočaral, predvsem zaradi številnih remijev s slabšimi igralci. Pr-vokategorniik Pogačnik je letos lepo presenetil. Ze dober plasman na prvenstvu Kranja je dal slutiti, da bo ta rutinirani prvokate-gornik spet krepko posegel v boj za najvišji naslov na Gorenjskem. Omeniti je tudi treba, da bi bil njegov plasman na lestvici lahko še veliko boljši, če ne bi po nesreči izgubil dveh partij s slabšimi igralci. Jeseničan Korošec in Krajnik sta zadovoljila sicer smo od njiju, posebno od Korošca, ki se je pred kratkim na turnirju na Jesenicah zelo lepo uvrstil, pričakovali kaj več. Razveseljiva sta uspeha Prelovška in Droleta. Ta dva igralca sta zelo dobro začela in slabše končala. Pozna se, da nimata dovolj turnirske rutine. Drole je imel po odigranih šestih kolih 4 točke, kar je prav gotovo izredno dober rezultat. Največ zmag na turnirju je dosegel Lešnik — 6, sledi mu Pogačnik s 5 zmagami. Končni vrstni red: 1. Lešnik 8-5, 2. Bavdek 7,5, 3. Pogačnik 7, 4.-5. Korošec, Krajnik 6,5, 6.-7. Pre-lovšok, Braniselj 5,5, 8.—9. Drole, Misjak 5, 10.—12. Prestrl, Hudo-vernlk, Pristov 3 točke. SREČANJE PIONIRJEV V nedeljo je bilo v restavraciji »IskTa« pionirsko mošt v en o cup tekmovanje za pokal maršala Tita. Velika udeležba, 19 moštev, je pokazala, da je v kranjski občini dovolj mladega šahovskega naraščaja. Po zanimivih borbah je prvo mesto zasedlo moštvo osemletke »Stane Žagar« s 5,5, pred osemletko »Stane Kovačič« (Primskovo) 4 in Svobodo Stražišče s 2,5 točke;. Občinski prvak se bo v prihodnjih dneh udeležil okrajnega prvenstva za pokal maršala Tita rr NOGOMET PORAZ ODREDA Pretekli ponedeljek je bila v Kranju prijateljska nogometna tekma med Odredom in Triglavom. Zmagali so domačini z rezultatom 4:1 (2:0), pred več kot 500 gledalci je zadovoljivo sodil Čadež iz Kranja. Strelci: Krašo-vec v 16., Gajšek v 34., Mihelčič v 63. in 77. za Triglav, ter Oblak v 90. minuti za Odred. K. C, Kranj - VPRAŠAN J E: Zaradi zaposlitve v tujem kraju ne živite skupaj s svojo družino. Zaposleni ste v gospodarski organizaciji kot kvalificirani delavec. Zanima vas, ali ste upravičeni oziroma koliko vam pripada nadomestila za ločeno življenje? ODGOVOR: Na podlagi 23. točke Odredbe o najmanjših zneskih povračil stroškov za službena potovanja, za terensko delo in nadomestilo za ločeno življenje delavcev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 26/58 in 1/59) ima pravico do nadomestila za ločeno življenje delavec, če živi sam v kraju zaposlitve, ne more pa dobiti stanovanja za družino in tudi ne vsak dan odhajati na delo v kraj zaposlitve oziroma vračati sc z dela v kraj, kjer živi družina, ker je ta kraj preveč oddaljen. Ker ste zaposleni kot kvalificirani delavec v gospodarski organizaciji, vam pripada po 2. odstavku 23. točke Zgoraj citirane odredbe pravica do nadomestila za ločeno življenje najmanj mesečno 4000 dinarjev. Ta znesek se zmanjša delavcu med letnim dopustom za 50 odstotkov. V pravilih vaše gospodarske organizacije pa mora biti določeno, pod kakšnimi pogoji in višina nadomestila za ločeno življenje plačuje podjetje. K. F., Kranj VPRAŠANJE: Zaradi sodelovanja v NOV ste bili leta 1942 aretirani od Gestapa (Nemcev) in bili od septembra istega leta dalje zaprti v taborišču Matchauscn. Po letu 1945 ste prišli domov in se zaposlili. Zanima vas, kako se vam prizna ta doba za pokojnino, dvojno ali enojno? ODGOVOR: Na podlagi 31. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51/57) se šteje dvojno za pokojnino čas do 15. maja 1945, če je zavarovanec prebil ta čas v zaporih, taboriščih in v internaciji ter se je boril in izvrševal naloge narodnoosvobodilnega gibanja in bil pri tem ujet ali prijet ali če se je kot pripadnik revolucionarnega gibanja leta 1941 znašel v zaporu, pa je v zaporu v taborišču ali v internaciji nadaljeval delo za narodnoosvobodilno gibanje, oziroma če je bil organizator gibanja in je s svojim delovanjem v zaporu, taborišču ali v internaciji organiziral, krepil in razvijal narodnoosvobodilno gibanje. Pogoj pa je, da se je po prihodu iz zapora, taborišča ali internacije postavil na razpolago narodnoosvobodilnemu gibanju in nadaljeval aktivno delo za gibanje. Ako izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, se vam čas, prebit v zaporu in taborišču, šteje dvojno, v nasprotnem primeru pa se vam ta čas šteje za pokojnino v dejanskem trajanju. K. C., Tržič VPRAŠANJE: Že dalj časa živite s sosedom P. J. v sporu, ker si isti lasti neupravičen prehod preko vašega zemljišča. Že večkrat ste ga opozorili, naj s tem preneha, vendar do sedaj brez uspeha. ODGOVOR: V danem primeru gre za motenje posesti. Ker ne morete na miren način urediti spora s sosedom, se boste morali obrniti na Okrajno sodišče v Kranju, kjer boste uveljavljali vaŠ zahtevek in eventuelno odškodnino. Razburljiv _BEG Angleška verzija o begu Dalaj lame, vrhovnega poglavarja Tibeta, v Indijo - 30 mož iz bojovilega tibetanskega plemena Kamba se je žrtvovalo, da so rešili Dalaj lamo pred zasledovalci! ZA RAZVEDRILO Ce pustimo ob strani politične preudarke o dogodkih v Tibetu, ]e kljub temu zanimivo, da stolpce časopisja po •vetu še vedno polnijo bolj ali manj posrečena ugibanja o razpletu dogodkov na »strehi sveta«, v malo znani deželi budističnih menihov lam, pa bolj ali manj verjetna poročila posebnih dopisnikov, ki skušajo razvozlati in odkriti skrite niti tibetanskih zapletov. laj lamin pobeg in poslali 12 kamionov vojaštva v mestece Tangla, kjer naj bi prestregli ubežnike. Kambe so izvedeli za to od svojih 'ljudi, baje pa so imeli s seboj tudi prenosne vojaške radijske postaje, ki so jih dobili po drugi svetovni vojni. Ob jezeru Jamdrok je Dalaj lama s spremstvom, skupaj približno 80 ljudi, Palača Potala nad glavnim mestom Tibeta verski in svetni Junaštvu in zvijači tridesetih bojevnikov plemena Kamba se mora Dalaj lama — če lahko verjamemo angleškim novinarjem — zahvaliti za svoj uspešni pobeg iz dežele. Kambe, posebno bojevito tibetansko pleme- so enega svojih ljudi preoblekli v Dalaj lamo in tako pritegnili nase pozornost kitajskih čet, da je pravi Dalaj dama medtem mogel pobegniti, preoblečen v (preprosto kmečko opravo. Medtem ko so v glavnem mestu Tibeta Lhasi še divjali poulični boji, so Kambe vodili Dalaj lamo in njegovo najožje spremstvo proti jugozahodu, v 150 km oddaljeni Giantse. Kitajci niso ničesar opazili. Se najmanj tri dni so bili prepričani, da Dalaj lama še vedno sedi v svoji rezidenci, palači Potala v Lhasi. Mala skupina je potovala s konji in deloma na kamionih; v treh dneh je prepotovala 65 kilometrov, do jezera Jamdrok, kjer so čakali močni odredi Kamb. Dalaj lama naj bi po načrtu potoval preko himalajskih prelazov v Gangtok ob severni meji Indije. Medtem pa so Kitajci opazili Da- Lhaso. V njej je stolova! Dalaj lama, poglavar dežele en dan počival. Naslednjega dne je nadaljevala pot, po kateri naj bi šel Dalaj lama v Gangtok, skupina 30 bojevnikov plemena Kambe, eden izmed njih pre- oblečen v Dalaj lamo. Kitajske čete so skupino dohitele, prestregle in v ogorčenem boju na sedlu Karo potolkle do zadnjega moža. Medtem pa je skupina, v kateri je bil pravi Dalaj lama, hitela po poteh, neprehodnih za kitajske kamione, in pridobila tolikšen naskok, da je Kitajci niso mogli več ujeti. Na svoji poti je prekoračila več rek, med njimi zgornji tok Bramaputre, in več visokih prelazov, med njimi 5000 metrov visoko sedlo Che. Ze več dni prej je prispel v Indijo posebni odposlanec Dalaj lame, ki je indijsko vlado zaprosil za politični azil za Dalaj lamo in njegove najožje sodelavce. Ko je skupina z Dalaj lamo po šestnajst-dnevnem potovanju po kozjih stezah himalajskega pogorja prestopila indijsko mejo, se je najprej napotila v Tavang, kjer je največji budistični samostan Indije. Indijska vlada je v tistih dneh vse področje ob tibetanski meji neprodušno zaprla za vse nepoklicane. Pozneje naj bi Dalaj lama nadaljeval pot v Teipur, kjer ga je baje čakalo posebno letalo indijske vlade. Kot smo omenili že v začetku — pustimo ob strani politične preudarke o dogodkih v Tibetu. Poročila o razburljivem begu vrhovnega poglavarja zaostale države menihov pa kažejo, da se tam tudi politika »dela« drugače, kot drugod v svetu. Tibet je oddaljen od Evrope približno 8000 km zračne linije, od glavnega mesta Kitajske Pekinga pa okoli 3000 km zračne črte. Dežela leži povprečno 5000 mehov nad morsko gladino in je bila še pred kratkim brez cest, brez šol, brez elektrike — komaj rahlo ise je je dotaknila civilizacija v zadnjih letih, ko so jo zasedli Kitajci, ki so zgradili prvo električno centralo, nekaj bolnišnic in šol ter veliko cesto, ki veže Tibet s Kitajsko. Tibet ima približno 2 milijona prebivalcev — na- tančno število ni znano — od tega nad 300.000 menihov; skoraj iz vsake družine vstopi vsaj po en sin v enega številnih samostanov. Kitajska je zdaj tudi Tibetu odprla pot v civilizacijo, obenem pa je malo deželo, ki tudi v vojaškem smislu ni tako nepomembna, kot bi mislili, trdno privezala nase. »Vstani, ura je sedem NEVARNE LUCI Poskusi z atomskimi bombami v višinah 500 km nad zemljo V zadnjem mesecu so ameriški časopisi mnogo pisali o eksplozijah atomskih bomb visoko nad zemeljsko površino. — Hrup te zadeve je bil tolikšen, da je nazadnje tudi obrambno ministrstvo moralo vsaj malo dvigniti skrivnostno zaveso, ki je dotlej visela nad temi poskusi. Začelo se je lani, 27. avgusta 1958, med drugo in tretjo uro zjutraj, so potniki v štirimotornem ameriškem letalu, ki je r KAKO SPOZNAMO RAKASTA OBOLENJA? Avstralski centralni odbor za borbo proti raku in za raziskovanje tega zla je pred časom objavil nekaj svarilnih znakov. Med drugim pravi: če vsakdo upošteva ta znamenja in gre pravočasno k zdravniku, je obolenje skoraj v vseh primerih moč ozdraviti. — Svarilna znamenja, ki so lahko posledica rakastega obolenja, so: — Nastanek grčam podobnih izrastkov na raznih delih telesa. — Trdovratne motnje v prebavi ali težave pri poziranju. — Sleherna sprememba bradavice ali materinega znamenja. — Trajna hripavost ali kaši janje. — Nenavadne krvavitve ali iztoki. — Rane, ki se težko celijo. — Nenormalna izguba teže, nenavadna bledica in izredna oslabelost. Nagel obisk pri zdravniku bo dvome pregnal ali pa pripomogel k takojšnjemu zdravljenju. Toda o tem mora odločiti le zdravnik - specialist, nikakor pa se ne sme prepustiti nasvetom prijateljev ln sorodnikov, čeprav so ti nasveti še tako dobronamerni. Ogromno zaklonišče Mestni očetje švicarskega mesta Basel so se te dni ukvarjali z načrtom, ki bo uresničen spremenil podzemlje tega mesta v ogromno zaklonišče proti napadom iz zraka, obenem pa naj bi pomagal odpraviti v mestu vedno bolj pereč problem prostora za parkiranje avtomobilov. Osrednji del načrta sta dva rova v obliki črke U, (ki naj bi nudila v mirnih časih prostora za parkiranje 3000 avtomobilov, v primeru vojne pa bi v njih našlo zaklonišče 40.000, v sili menda še več ljudi. Celotna površina podzemeljskih prostorov bo zajemala 70.000 kvadratnih metrov. Uresničitev načrta bo veljala okroglo 160 milijonov frankov, v našem denarju približno 150 milijard. Za prva dela, ki jih bodo začeli čez dve leti, so že odobrili 41 milijonov frankov. Ko bo zaklonišče dograjeno, bo to največja zgradba te vrste na svetu, večja celo od znamenitega zaklonišča v glavnem mestu Švedske Stockholm, zgrajenega 1955. leta, v katerem je prostora za 1000 avtomobilov, v primeru potrebe pa lahko služi kot zaklonišče za 25.000 ljudi. nad Azori letelo proti Severni Ameriki, opazovali nenavaden polarni sij, ki g« v teh zemljepisnih širinah dotlej ni še nihče videl. Seveda niso vedeli, da je čudni sij povzročila atomska bomba, ki je eksplodirala 500 kilometrov nad zemeljsko površino. Bomba naj bi pomagala ugotoviti vzroke in posledice močnega radioktivnega pasu, ki obkroža zemljo od 500 do 1000 km visoko — glavno besedo pa je tudi tu kot vedno imela vojska, ki mrzlično išče protisredstev za obrambo pred »neubranljivim orožjem«: medcelinskimi raketami. Aprila 1958 je odplulo v južni Atlantik malo ameriško brodovje: predsednik Eisenhower je bil končno odobril načrt »Argus«. Na ladje tega brodovja, ki naj bi projekt »Argus« uresničilo, so v največji tajnosti vkrcali več atomskih bomb in večstopenjskih iraket. Sedemindvajsetega avgusta je 500 km visoko eksplodirala prva atomska bomba, ki jo je tako visoko ponesla večstopenjska raketa, Izstreljena s krova ameriške ladje nekje ▼ južnem Atlantiku. Eden izmed očividcev te prve eksplozije je kasneje pripovedoval: »Svetlečemu blisku eksplozije je «le-svetlenje, podobno polarni svetlobi, ki je dilo malo šibkejše, ampak dolgotrajno v stratosferi navzdol in navzgor sledilo magnetskim linijam.e Baje bodo ameriški znanstveniki na seji ameriške Akademije znanosti 27. in 28. aprila letos objavili rezultate raziskovanja zemeljskega magnetizma in sevanja v višinah 500 do 1000 km, ki so jih dobili ob poskusnih atomskih eksplozijah v velikih višinah 27. in 30. avgusta ter dne 6. septembra lani. Vojaški krogi pa svojih nevarnih izkušenj prav gotovo ne bodo objavili... Pavle je sedel v Herderjevi sobi in se pogovarjal s Helo. 3ilo je prvič, da je na samem govoril z dekletom, ki mu jo je oče namenil za ženo. Stari Herder in žena sta se nekam odpeljala in Hela je bila sama doma. Prinesla mu je žganja. Nalil si je kozarček, toda pil ni. V sobi je bilo prijetno in zaradi napol spuščenih žalu-zij nekam somračno. Bilo je kar prijetno sedeti in kramljati. Hela nikakor ni bila tako zoprna, kot si je Pavle domišljal, ker jo je doslej samo nekajkrat videl od daleč. Čim dalje je govoril z njo, bolj je vedel, da mu oče ni izbral slabe neveste. Če bi ne mislil na Vido, bi bil zadovoljen s Helo. Opazoval jo je. Bila je visoka — komaj za spoznanje manjša od njega — toda jedra in zdrava. Rdečkaste lase je nosila počesane po modi. Imela je nekam oglat obraz, malce prevelik nos in široka, brezbarvna usta, kljub temu pa bi ne mogel reči, da je grda. V vsej njeni pojavi je čutil skladnost in umirjenost, ki mu je ugajala toliko bolj, ker je sam ni imel. Bila je samozavestna, a kljub temu dovolj prijazna in to ji je dajalo neko prikupnost. Sedela mu je nasproti v svoji svetlosivi gosposki obleki, roke so ji spokojno ležale na robovih rdečega naslonjača in govorila je neprisiljeno, vse dokler ni opazila, da jo nepremično gleda. Tedaj se je zmedla in rahlo očitajoče rekla: »Zakaj me tako gledate?« Pavle se je nasmehnil. Sklenil je, da se z njo dodobra porazgovori. »Menda se najina očeta dogovarjata o najini poroki. Ali ne mislite, da si vas smem ogledovati?« Z odločnimi, skoro objestnimi besedami jo je zme-del, toda hitro se je znašla. Polglasno se je zasmejala. »Vam pa najbrž ni dosti do tega, kaj?« Zdaj je bil on na vrsti, da je osupnil. Nikoli bi si ne mislil, da ga bo zgrabila tako naravnost — ampak to ji je bilo čisto podobno. Moral se je izmotati iz zadrege in je odvrnil: »In Vi? Ali je vam dosti do tega?« Stresla je z glavo in ga še zmeraj smeje gledala. »Mene doslej še niso vprašali za mnenje.« Odgovor ga je spet presenetil. Medlo je zaslutil, da je z njo podobno kot z njim. Malone zasmilila se mu je. Toda hotel je dognati do kraja. »In če bi vas vprašali?« Skomignila je z rameni. »Pri nas ni navade, da bi dosti spraševali. Moji starejši sestri sta že poročeni in nobeni ni prišlo na misel, da bi ugovarjala ženinu, ki ji ga je izbral oče.« »Ah, tako. In sta — srečni?« »Mislim, da sta kar srečni. Obe imata lep dom in zdrave otroke.« Pomislil je, da govori o sestrah, kot bi bili tujki. Bila je prav gotovo ena tistih pametnih deklet, ki so kakor rojene zato, da postanejo pozneje dobre žene. Znala bi voditi gospodinjstvo, očeta in mater bi spoštovala toliko, kolikor je treba, in od njega bi ne zahtevala veliko. Vse bi bilo prav, življenje bi teklo mirno, brez velikih pretresljajev. Toda prav pred tem mirom, pred to enoličnostjo se je Pavle zdrznil. Zavedel se je, da nima v sebi niti malo tiste trezne premišljenosti, ki jo je Hela razodevala z vsako besedo, da, celo z vsako kretnjo in pogledom. »Ali mislite, da je dovolj, če ima človek urejen dom in zdrave otroke? Da je to dovolj za srečo?« je rekel po kratkem molku. Spet je bil njen obraz zelo miren in resen, ko je odgovorila: »Mislim, da več ne smemo zahvevati od življenja.« »Zakaj ne?« »Ker bi tako in tako ne dobili.« »Mislite?« »Prepričana sem.« »Najbrž niste nikoli nikogar ljubili,« je rekel zamišljeno. Heline sive oči so se nenadoma zasmejale. »Kako se motite!« je vzkliknila. »Saj imam vendar triindvajset let in vsako mlado dekle je enkrat zaljubljeno! In veste, v koga sem se zaljubila jaz? V svojega svaka Eggerja iz Gradca, ko se je ženil pri moji sestri Beti! Kadar sem vedela, da pride, sem bila vsa nora od pričakovanja — njemu pa se seveda o tem ni niti sanjalo in drugim tudi ne. Ampak takrat sem imela šele sedemnajst let.« Zdaj se je moral tudi Pavle smejati. »Vi — ne, kdo bi si mislil?« »Kajne?« je rekla živahno in pokazala dve fotografiji na steni. »To sta Egger in Beti in spodaj sta z otroki.« Pavle je pogledal fotografiji. Nevesta v beli obleki s pajčolanom na visokih laseh in debelušen, malce plešast možak. Na družinski sliki je bil možak še bolj okrogel in plešast, Beti pa strašansko suha in dva otroka je držala v naročju. »Gospod Egger je videti zelo soliden,« je rekel malce pikro. »Saj tudi je. Ampak zdaj si mislite, da sem si izbrala nekoliko nenavaden ideal,« je rekla in ga bistro pogledala. Skomignil je z rameni. »Mogoče bi bili čisto srečni z njim.« »Mogoče,« je rekla. »Ker njega niste dobili, ne verjamem, da bi se bili pripravljeni poročiti z nekom, ki ga ne ljubite, samo zato, da bi ustregli staršem.« »Tega res ne bi rada storila.« »Vidite...« 7M