9 77035
ISSN 0351-6407
640019
Murska Sobota, 28. junij 2001, leto LIH, št. 26, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit

Poslabšanje bo postopno zajelo vso državo.
Če zelo grmi, bo malo dežja.
KOMMERS OGLASNIK
Ali bo Lekova čistilna naprava res očistila Lendavčane? str. 3
BREZPLAČNI OGLASI PREKMURJE tel: 02/25-15-795
8. svetovno vojaško prvenstvo
str. 28
Prenova v duhu živi v Cerkvi in sodeluje pri njeni pastoralni dejavnosti na vseh ravneh (v župniji, škofiji).
V Sloveniji je osemdeset takih molitve-nih občestev s približno tisoč člani.
TRIATLON 2001
slovenska vojska - Murska Sobota
NAROČNIK------------
Kučan: »Danes je Slovenija uveljavljena in spoštovana država« Ponedeljkova prireditev na Trgu republike v Ljubljani ni pomenila niti začetka niti konca praznovanj desete obletnice samostojnosti naše države, je pa bila osrednja državna slovesnost, ki je pred parlament privabila veliko domačih in tujih imen iz sveta politike, zabave in športa.
Se se dogajajo čudeži
Predsednik uprave Leka Metod Dragonja in župan lendavske občine Jožef Kocon sta v petek podpisala Družbeno pogodbo za ustanovitev družbe Čistilna naprava Lendava, d. o. o., ki bo upravljala čistilno napravo v Lendavi.
g
Radenski park -radenska razvalina
* str. 16
TRimOK&Oll
2001 ttSfl
2
AKTUALNO OKOLI NAS
28. junij 2001 ISiil
Delegacija iz Porabja v Gornjih Petrovcih
Manjšini kot moralna obveznost
Uveljavljanje sporazuma o sodelovanju
ani podpisani sporazum o sodelovanju med občino Gornji Petrovci in porabskimi Slovenci dobiva čedalje otipljivejše oblike. Tokratno srečanje na sedežu gornjepetrovske občine, kjer so obravnavali trenutno problematiko v Porabju, je potrdilo pripravljenost obeh strani po poglobitvi čezmejnih stikov.
Kot je poudaril župan občine Gornji Petrovci Franc Šliht-huber, so zelo zainteresirani, da bi slovenska narodnostna manjšina v Porabju na Madžarskem uživala vsaj približno tak status, kot ga ima madžarska v Sloveniji. To velja zlasti za kulturo, šolstvo in medije in vanje bi se morale bolj vključiti še druge institucije. Sakalovska osnovna šola, ki je zaradi zelo slabega materialnega stanja in pomanjkanja učencev tik pred ukinitvijo, je dovolj zgovoren primer.
Tudi članica predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem Marjana Sukič je izrazila željo po tesnejšem sodelovanju na različnih področjih. Po besedah predsednika državne Sloven-
Z osrednje državne prireditve ob deseti obletnici samostojnosti
Parada in darila
Kučan: »Danes je Slovenija uveljavljena in spoštovana država«
gostov na odru nasproti občinstva, ki se ga je zbralo mnogo manj kot dan prej, ko je pripravila proslavo opozicija. Opaziti je bilo mnogo znanih obrazov, tudi tistih, ki so že obljubili, da se od politike poslavljalo, kot je npr. Ivo Hvalica ali Franc Zagožen. Seveda sta požela največ aplavza zadnja dva prihajajoča, nemški zvezni kancler Gerhard Schroe-
der, kateremu je z odra na rdečo preprogo z »Guten Abend« svojo znanje nemščine demonstriral nadškof Franc Rode, ter predsednik države Milan Kučan, kateremu v čast je bila postavljena tudi častna četa slovenske vojske. Oba omenjena sta bila tudi slavnostna govornika. Kučan je svojemu govoru z naslovom Del novega sveta primerno oblikoval tudi vsebino. Slovenija naj bi bila danes uveljavljena in spoštovana država, Slovenci si moramo želeti v Evropo in Slovenija je del Evrope ter del novega sveta, v katerega bomo vpisali in zarisali svojo sled. Vsem tem našim težnjam po
S srečanja med delegacijama porabskih Slovencev in občine Gornji Petrovci. Foto: M. J.
ske samouprave in župana Gornjega Senika Martina Ropoša bo predvidoma julija razširjena cesta proti mejnemu prehodu Martinje, s čimer bo omogočena tudi vožnja z avtobusi. To bo vsekakor prispevalo k še boljšemu navezovanju stikov med ljudmi na obeh straneh državne meje.
Na ta način bo omogočena uveljavitev projekta treh dežel, poimenovanega Vrata v Porabje, v okviru katerega načrtujejo vrsto prireditev, organiziranje šolskih taborov ter kulturnih in športnih srečanj. Obstajajo pa tudi možnosti za boljšo slišnost Slovenskega radia Monošter, ki bo kmalu praznoval prvo obletnico delovanja. Njegov direktor in odgovorni urednik Franček Mukič se je med drugim zavzel za več ur tedenskega programa v slovenskem jeziku (zdaj le 25 minut) in pridobitev prave frekvence. Ob siceršnjih gmotnih težavah pa ne bi smeli popustiti v svojih zahtevah.
Kot so dejali na tokratnem srečanju v Gornjih Petrovcih, ki so ga izkoristili tudi za ogled obrata Mure in osnovne šole ter Kompasovega lovišča v Peskovcih in nekaterih kulturnih znamenitosti, bi morali v prihodnje bolj pritegniti veleposlaništvi obeh držav in šolski ministrstvi. Večjo skrb za manjšini namreč razumejo v prvi vrsti kot moralno obveznost.
Milan Jeršei
Sonedeljkova prireditev na Trgu republike v Ljubljani ni pomenila niti začetka niti konca praznovanj desete obletnice samostojnosti naše države, je pa bila osrednja državna slovesnost, ki je pred parlament privabila veliko domačih in tujih imen iz sveta politike, zabave in športa.
Medtem ko je parkirišče pred parlamentom ob navadnih dnevih kot čisto navadno polje asfalta, še je vsaj za en večer v letu spremenilo v več simboličnih polj, prekritih z raznobarvnimi preprogami, peskom in sončnicami. Takšna je bila pač zamisel Matjaža Bergerja, ki je režiral osrednjo državno prireditev pa tudi že nekaj podobnih. Polja in predvsem sejalci, tako podoba Groharjeve slike kot dejanski sejalci - plesalci, ki so prešli vsake toliko časa prireditveni prostor, recitirali besedilo, plesali in sejali
Prva vrsta s slavnostnim gostom kanclerjem Schroederjem, predsednikom Kučanom, premierom Drnovškom in Štefko Kučan, ki skrbi za predsednikove govore.
seme, naj bi uprizarjali podobe gibanja, svobode, civilizacije in avtonomije, to pa je tudi zaznamovalo naše prvo desetletje. Veliko simbolike torej, ki pa je ni
bilo vedno mogoče razumeti. Je pa predstava očitno želela biti drugačna od tistih izpred več kot desetih let, ko je na stotine mladih izdelalo lik peterokrake ali izpisalo ime »Tito«. Mogoče je bila ravno zaradi tega všeč nemškim kolegom novinarjem, ki so povedali, da Slovenci znamo narediti izvrstne predstave, medtem ko so avstrijski novinarji iz ORF pospravili svoje kamere že pred kulturno-umetniškim delom prireditve.
Še pred Bergerjevo predstavo pa smo si lahko ogledali parado političnih in drugih povabljenih
Evropi je nato dolival olje na ogenj še Schroeder, ki je povedal, da je Slovenija med prvimi kandidatkami za vstop v EU, ovir pa ne vidi tudi za Nato. Nemški kancler pa se je opravičil tudi za početje tretjega rajha nad Slovenci, to pa je presenetilo tudi tiste, ki so v začetku Shroederjevemu govoru na proslavi nasprotovali. Slovenija je dobila torej v zadnjih dneh veliko »daril« ob svoji desetletnici osamosvojitve. Pred desetimi dnevi z zahoda in vzhoda sveta, zdaj pa še s severa Evrope. Mar to pomeni, da so gostje darila prinesli na jug? C.K., foto: N. J. ■
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Ursdnišfoo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A. Nana Rituper Rodež. Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J Kovač (računalniški prelom).
Maslov aredniSva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. nenaročenih rokopisov in fotografij no vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost ; je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89.
Naklada: 17000 izvodov.
Beograjsko pismo
Kakšna je cena rušenja Miloševiča?
o boste v roke dobili Vestnik, bo nemara Slobodan Miloševič na poti v Haag, v vsakem primeru pa se bo znašel glavni haaški obtoženec v tamkajšnjem priporu v nekaj dneh. Njegovo potovanje v Haag je trajalo polnih devet mesecev. V tem času se je pred jugoslovansko in svetovno politično javnostjo marsikaj razkrilo, predvsem pa, da novi oblastniki niso tako drugačni od Miloševiča, kot se je napovedovalo 5. oktobra. Konec koncev vse stranke v koaliciji Demokratične opozicije Srbije so si pred lanskimi volitvami zastavile edini cilj - odstranitev Miloševiča s političnega prizorišča. Zdaj je že popolnoma jasno, da je velika večina volivcev glasovala proti Miloševiču oziroma zakonskemu paru Miloševič - Markovič in njunima strankama zavoljo hudega razočaranja, ker jima ni uspel projekt Velike Srbije, ne pa iz nekakšne notranje potrebe po spremembah v smeri demokracije zahodnoevropskega kova.
Sloba naposled v Haagu
Od tod vsi nesporazumi z mednarodno skupnostjo in na notranjepolitičnem področju, ki so sledili nekajurni revoluciji 5. oktobra. Če bi bilo drugače, potem bi se Slobodan Miloševič in drugi srbski obtoženci za vojne zločine in zločine zoper civilno tr	rlnaVi močli
pred haaškimi sodniki. Glavni obtoženec za krvavi razpad jugoslovanske federacije je postajal kot politični upokojenec v minulih mesecih čedalje večji tragični junak novejše srbske in jugoslovanske zgodovine. Grafiti po vseh večjih srbskih mestih, ki cn crhcV^aa ‘vn^da’ lotevali
kot glavnega krivca za srbsko nesrečo - »Konec je z njim«, »Ubij se Slobo«, »Razpočil se je kot raglja« itd. -, so zbledeli ali so jih prekrili novi: »Slobo - vrni se in reši Srbijo«, »Svoboda za Slobo«, »DOS je najslabši«...
Največ zaslug za tako ozračje ima vsekakor Miloševičev naslednik Vojislav Koštunica, ki je po prihodu na oblast ohranil ves Miloševičev kader v poveljstvu jugovojske, tudi načelnika generalštaba Nebojšo Pavkoviča. Ob prvih opozorilih mednarodne skupnosti, da je Miloševičevo mesto pač v haaškem zaporu, je Koštunica začel spletati zgodbe o protisrbski ustanovi v Haagu, ki želi obtožiti ves srbski narod za zločine, ki so jih storili tudi drugi, zato tudi ni naključje, da se je izšel januarski obisk Del Pontejeve v Beogradu kot ka-rambol, katerega posledice je obubožana in opustošen j država začutila prav kmalu s pritiski, ki so jih prvi sprožili v Washingto-n h Zarinit dnevi in tedni sn sa
mo še pospešili za srbsko ljudstvo nevarno izzivanje močnih in bogatih, brez katerih ni mogoče utemeljeno pričakovati, da se bo ena najrevnejših držav Evrope rešila pred propadom, njeno ljudstvo pa neznosne bede in pomanjkanja.
Tako je klonil tudi Koštunica, ko si je na torkovi tiskovni konferenci po pilatovsko umil roke in priznal, da ne more več kljubovati ZDA in drugim voditeljem DOS, ki zagovarjajo privedbo Miloševiča pred haaške sodnike.
Med njimi in Koštunico je nemara edina razlika v tem, da se srbski premier Zoran Dindič in njegovi zavedajo cene, ki bi jo bilo treba plačati, če bi se nadaljevala igra ZR Jugoslavije s svetom zaradi Miloševiča. To pa je propad države, pa naj se imenuje ZRJ ali Srbija, ki bi jo bilo mogoče na trgu kupiti za drobiž.
Predvsem zategadelj se je od ponedeljka na beograjskem okrožnem sodišču vendarle začel postopek za privedbo Miloševiča v Haag, torej na začetku tedna, ki bo na svojem koncu zaznamoval prvo donatorsko konfe-rencn n	7R Tuanslaviii
od katere pričakuje Beograd samo v tem letu 1,2 milijarde ameriških dolarjev pomoči. Slednja je tudi pospešila razplet »primera Miloševič«; najprej s spodletelimi poskusi, da bi jugoslovanski parlament sprejel ustrezen zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki so se izšli s politično krizo, težko premostljivim sporom med črnogorskimi socialisti in DOS-om, torej vladno koalicijo na jugoslovanski ravni, potem pa v soboto nenadni sprejem uredbe jugoslovanske vlade o izročanju obtožencev mednarodnemu tribunalu. Zaradi razlogov, ki smo jih uvodoma zapisali, je postalo na jugoslovanskem političnem prizorišču vroče kot pred 5. oktobrom. In ker ljudstvo slabše živi, kot je tedaj, zg°' dba, ki jo pooseblja Miloševič, i£ zdaleč ni končana niti ji ni mo-goče predvideti dokončnega razpleta. Veliko jih je, ki jemljejo kaznovanje Miloševiča kot hudo krivico, ki naj bi jo svet storil državljanom ZR Jugoslavije. Pot iz takih zablod pa bo v vsakem primeru zelo dolga in za marsikoga tudi zelo tvegana.
Peter Potočnik, donisnik iz Beograda
TOTH 28. junij 2001
AKTUALNO DOMA
3
Metod Dragonja in Jožef Kocon sta podpisala pogodbo
Brez dodatnih varovalk
redsednik uprave Leka Metod Dragonja in župan lendavske občine Jožef Kocon sta v petek podpisala Družbeno pogodbo za ustanovitev družbe Čistilna naprava Lendava, d. o. o., ki bo upravljala čistilno napravo v Lendavi. Vsebino Družbene pogodbe je namreč pred tem na prvi izredni seji potrdil lendavski občinski svet.
Čeprav je podprlo predlagane sklepe v zvezi s pogodbo med Lekom in občino Lendava petnajst od šestnajstih navzočih občinskih svetnikov, je bilo čutiti na seji med predstavniki Leka in občinskimi svetniki napetost, še zlasti po tem, ko je Franc Vida predlagal, da se lokalni interes v pogodbi zaščiti z dodatnimi varovalkami. Predlagal je, da naj bo v pogodbi zapisano tudi to, da se na deponijo posebnih odpadkov ob čistilni napravi lahko odlagajo le odpadki, nastali na lendavski čistilni napravi in ne tudi od drugod. Tak predlog je Martin Rah-ter iz Leka označil kot izrekanje nezaupnice Leku in predlagal, da vsebina družbene pogodbe ostane taka, kot je bila predložena svetnikom, ker da jo je uprava Leka že potrdila in ker so v pogodbo vnesli pripombe, ki jih je dal občinski odbor za varstvo okolja in urejanje prostora ter infrastrukturo. Vnašanje dodatnih omejitev v pogodbo se ni zdelo primerno tudi županu Jožefu Ko-conu, ker da bo občina natančnejše razmerje z družbo Čistilna naprava Lendava, d. o. o., tako do-
Pogajanja med pridelovalci krušnih žit in mlinarji
Država ne želi posegati v pogajanja o tržni ceni
Heprav kombajni na pomurskih poljih že nekaj časa brnijo in bodo kmalu padli tudi že prvi snopi pšenice, vnaša odkupna cena pšenice med pridelovalce neraz-položenje. Vlada je s tržnim redom določila intervencijsko ceno za pšenico, ki znaša 21,50 tolarja za kilogram.
Rešitev naj bo sprejemljiva za vse
ostali na različnih bregovih. Ker se pogajanja niso premaknila z mrtve točke, sb zaprosili predstavniki nevladnih kmečkih organizacij in Žitna skupnost Slovenije za posredovanje predsednika vlade, ki pa je poseg na področje cenovnih dogovorov zavrnil. O problematiki usklajevanja odkupnih cen krušnih žit je obvestil resorno ministrstvo, vendar tudi minister But ne želi posegati v oblikovanje tržne cene. Pravi, da za to ni razloga, saj je država svoje pogoje odkupa že navedla. L. K. ■
Ta cena se mesečno povečuje, da se izravnajo stroški skladiščenja, prav tako pa se povečuje ali zmanjšuje glede na parametre kakovosti. Uredba tudi določa, da bo ministrstvo za kmetijstvo poravnalo del stroškov ana-
liže pšenice in rži v tržnem odkupu do največ 4.800 tolarjev za posamezno analizo.
Cena pšenice se seveda oblikuje na trgu in je stvar pogajanj med pridelovalci in žitnimi organizacijami. Žal do dokončnega dogovora še ni prišlo, ključen za dogovor pa naj bi bil včerajšnji dan. V sredo naj bi se namreč z ministrom Francem Butom ločeno sestali predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice, sindikata kmetov in žitarjev. Do konca redakcije nismo zvedeli, kakšni so rezultati pogovorov, predsednik odbora za poljedelstvo pri zbornici Franc Režonja pa je potrdil, da so se predstavniki odbora srečali z ministrom in mu predstavili svoja stališča o letošnjem odkupu. Odbor vztraja pri odkupni ceni 27,50 tolarja za kilogram pšenice standardne kakovosti, to Pa podkrepljuje s svojimi argumenti. V odboru tudi predlagajo, da država v celoti poravna stroške analize, saj z zneskom, ki je predlagan v tržnem redu, ne pokrivajo niti polovice teh stroškov. Predstavniki odbora za kmetijstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici so ministra Buta seznanili tudi s problematiko stroškov razdrobljenega odkupa v Pomurju, ki naj bi jih pokrili iz državnega proračuna. Mlinarji imajo seveda svoje argumente in so za pšenico pripravljeni plačati le 25,50 tolarja za kilogram. Pravijo,
ločila v koncesijski pogodbi, na delovanje družbe pa bo lahko vplivala s predstavnikom v skupščini. To je Franc Vida zavrnil s pripomnil, da se bo koncesijska pogodba lahko nanašala le na čiščenje odpadnih kanalizacijskih voda iz gospodinjstev, ne pa tudi na druge pogodbenike čistilne naprave. Ko je razprava že kazala, da se bodo svetniki ogreli za predlog Franca Vide, je Jožef Kocon odredil petminutni odmor. Po posvetu v predprostoru sejne dvorane so svetniki po vrnitvi, ne da bi nadaljevali razpravo, izglasovali Družbeno pogodbo v predloženi vsebini, ki pa je, kot sta poudarila predsednik odbora za varstvo okolja in urejanje prostora Franc Vida in direktor občinske uprave Franc Laj, v celoti dopolnjena s predlaganimi dopolnili občinskega odbora. In katere dopolnitve je predlagal odbor? V pogodbi so med dejavnostmi družbe črtali tisti del, ki je predvideval sežiganje in odstranjevanje odpadkov na drug način, direktor družbe pa si bo moral za morebitno širjenje dejavnosti pridobiti soglasje ustanoviteljev.
da je odkupna cena na svetovnem trgu nižja in na Madžarskem jo je mogoče dobiti že po 21 tolarjev za kilogram, vendar je treba k tej ceni prišteti še prevozne in druge stroške. Pridelovalci in mlinarji so se že sestali, vendar so
Delničarji Pomurske banke na torkovi skupščini niso izglasovali priključitvene pogodbe
Zmanjkal slab odstotek glasov
Delničarji Dolenjske banke in Banke Velenje za priključitev k NLB
omurska banka bo še naprej samostojna v okviru bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Tako so na torkovi skupščini odločili delničarji banke, saj niso zbrali dovolj glasov, da bi izglasovali statusne spremembe. Sprejeli pa so poslovno poročilo Pomurske banke za leto 2000 ter potrdili predlog uprave in nadzornega sveta o delitvi dobička. Ta je v primerjavi s predlanskim letom višji za 8 odstotkov, delničarji pa bodo prejeli za vsako delnico banke 1.092 tolarjev dividende, to pa je 5 odstotkov več kot lani. Del dobička bodo namenili tudi za nagrade upravi in nadzornemu svetu, medtem ko bo ostalo 90 milijonov tolarjev dobička nerazporejenega.
V Pomurski banki so že pred letom sporočili, da jim je Nova Ljubljanska banka predlagala priključitev, na osnovi elaborata pa je bila pripravljena tudi priključitvena pogodba, o kateri so se delničarji odločali na torkovi skupščini. Čeprav je elaborat potrjeval upravičenost priključitve, pogodbo o pripojitvi pa je uprava Pomurske banke z upravo Nove Ljubljanske banke sklenila že maja, je zmanjkalo na skupščini za statusno spremembo borih 0,88 odstotka glasov
Lokalni interes pa naj bi varovalo tudi določilo, da posebno najemno pogodbo, ki jo bo družba Čistilna naprava Lendava sklenila z Lekom (Lek bo dal namreč družbi Čistilna naprava Lendava, d. o. o., v najem objekte, tehnološko opremo, znanje in licence, ki za skoraj milijardo tolarjev presegajo ustanovitveni kapital družbe), skupščina potrdi z dvotretjinsko večino, to pa pomeni, da bo moral zanjo glasovati tudi predstavnik občine. Sedanje lastninsko razmerje je namreč 25,5 odstotka občina in 74,5 odstotka Lek. To pa je pomembno zaradi cene čiščenja odpadne vode, ker naj bi si družba sredstva za plačevanje najemnine v višini amorti
delničarjev. Na skupščini je bilo navzočih 86,65 odstotka kapitala, za pripojitev k Novi Ljubljanski banki pa je glasovalo 74,12 odstotka lastnikov delniškega kapitala.
Zavrnitev priključitvene pogodbe je presenečenje, saj je bilo mogoče po poprejšnjih pogovorih sklepati, da se bodo delničarji odločili za priključitev Novi Ljubljanski banki in še dan pred skupščino so v Pomurski banki zatrjevali, da bo glasovanje uspešno. V vodstvu Pomurske
zacije osnovnih sredstev pridobivala z opravljanjem storitev čiščenja odpadnih voda, s koncesijsko pogodbo z občino tudi s čiščenjem odpadnih voda iz go: spodinjstev, obrti in gostinskih objektov.
In prav cena čiščenja odpadnih voda za gospodinjstva je obvisela v zraku na izredni seji kot nedokončana, vendar vroča tema, čeprav je župan Jožef Kocon večkrat poudaril, da je naloga občinskega sveta, da bo z vsemi desetimi ščitil interes občanov in da se bodo o sprejemljivi ceni še pogajali, vendar to z družbo Čistilna naprava Lendava, d. o. o., in v dogovorih, ki bodo sledili družbeni pogodbi. Da pa bo ceno tež
ko uskladiti, je bil mnenja Anton Bensa, ki je še dejal, da vlada zaradi številnih neznank med svetniki določena bojazen. Svetniki bi se po njegovem mnenju lažje pogovarjali tudi o vsebini družbene pogodbe, če bi jim bilo nekaj konkretnega rečeno tudi o ceni.
Toda župan Jožef Kocon, ki je vodil sejo, je bil odločen, da se »brez papirjev« o ceni ne bodo pogovarjali.
Je pa pristojni občinski odbor, ko je razpravljal o vsebini družbene pogodbe, o ceni, ki so jo izračunali v Leku, nekaj vendar že tudi slišal, a na seji o predvidenih dveh in pol markah za kubični meter očiščene vode nihče ni razpravljal.
M. H. ■
banke zato presenečenja niso skrivali, direktor uprave Viktor Šbiil pa po skupščini izida glasovanja ni želel komentirati. Zatrdil je, da je uprava stala za projektom, pozitivno mnenje pa je dal tudi nadzorni svet. Delničarji Pomurske banke so imeli resda nekaj pripomb na menjalno razmerje, vendar je bilo tudi to usklajeno, za delnico Pomurske banke, ki je vredna 23.769,20 tolarja, pa bi dobili 1,30 delnice Nove Ljubljanske banke.
Hkrati z delničarji Pomurske banke so se o priključitvi Novi Ljubljanski banki v torek na skupščinah odločali še delničarji
Banke Velenje in Dolenjske banke, oboji pa so jo podprli, tudi v Novi Ljubljanski banki so bili nad odločitvijo delničarjev Pomurske banke presenečeni, vendar so v izjavi za javnost zapisali, da neugoden rezultat ne bo ustavil procesov pripajanja in tudi
Komentar
28. junija 1991 so letala jugoslovanske armade trikrat bombardirala položaje teritorialne obrambe ob soboški vojašnici. Popoldan se je začel velik pritisk jugoslovanske vojske za prehod čez reko Muro v Murskem Središču. Barikade so bile močnejše. Sredi popoldneva je v Gornji Radgoni padla prva smrtna žrtev. Najostrejši spopadi so bili v središču mesta - med Maistrovim trgom in starim Elradom.
Mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni je bil zavzet.
Če smo bili ljudje še dan prej zmedeni in prestrašeni, so nas dogodki tega črnega petka naredili pogumne. Šlo je zares in kazalo je na najhujše, vendar je, razen redkih izjem, ki so že prvi dan odvihrale na varno čez mejo, vsak postoril, kar je zmogel. Slovenska oblast je odmislila politične razlike. Vprve vrste so stopili policisti in teritorialci, v korak z njimi novinarji. Tudi v pokrajini ob Muri, od prve ure naprej.
Ravnali smo
po svoji vesti
Saj so mediji vednp v središču dogajanja, ampak pred desetletjem, v teh usodnih dogodkih za Slovenijo, smo bili središče dogajanja, ne da bi se tega takrat sploh zavedali. Preprosto smo stopili v dogajanje, čeprav nam tega nihče ni posebej odredil. Ravnali smo po svoji vesti. Kot da ni nič posebnega iz mirnodobnega preiti na vojni način dela, pomembno je bilo samo, da ljudje dobivajo informacije. Radio Murski val se je oglašal od jutra do jutra vse dni vojne, Vestnik Je bil v tistih dneh s posebnimi vojnimi izdajami dnevnik in nekaj dni edini sveži časopis v Prekmurju. Skupaj smo stopili vsi pomurski novinarji, tudi tisti iz osrednjih redakcij, da bi takoj in dobro poročali o vsem tu doma in po Sloveniji.
V čast mi je, da sem imela takrat priložnost voditi ta nenačrtovani projekt. Zelo prav mi je prišlo znanje iz vojaških vaj v Pokrajinskem odboru, ki so se nam zdele včasih smešne in nepotrebne, junija 1991 pa je bilo to vedenje še kako pomembno. Moji sodelavci ter kolegi novinarji iz drugih redakcij so se v teh dneh izkazali kot največji profesionalci in ljudje s srcem in pogumom. Mnogi poslušalci in bralci so postali naši vojni dopisniki, po lastni volji in presoji. Zato smo zmogli in bi tudi več g kot deset dni! Šlo Je vendar za Slovenijo, za naše Pomurje.
Kmalu po vojni nam je oblast dala vedeti, da smo posel sicer dobro opravili, da pa je bilo to predvsem v našo korist, za promocijo in utrditev ugleda v javnosti. Tudi prav, itak smo ravnali po svoji vesti, brez naročila. Zagotovo pa tukaj v Pomurju nismo tvegali svojih življenj zato, da bi bili čez deset let čisto na razvojnem repu mlade države. Nasprotno. V vsej Evropi je sever države najbolj razvit in mi smo po zemljepisnih zakonitostih na severu. Krivci? Po vojaško - v prvi vrsti stojijo lokalni oblastniki. Pomurje so v tem desetletju razcefrali na 26 občin in za niti en skupen projekt se niso sposobni dogovoriti, kaj šele določiti skupne strateške razvojne cilje. Kako zelo sram meje bilo, ko je eden od vodilnih eldeesovcev iz Ljubljane takole označil pomursko stvarnost: Vaši župani vsak zase hodijo po ministrstvih in pobirajo drobtinice, da bi jih doma imeli za »bos-se«, za njimi pa diši po šunki in kaplja bučno olje... Za to pomurski novinarji nismo tvegali svojih življenj!
ne bo vplival na procese privatizacije Nove Ljubljanske banke. V Novi Ljubljanski banki tudi pravijo, da gre izid takšnega glasovanja pripisati odsotnosti nekaterih delničarjev, ki so se že opredelili za pripojitev.
Če bi glasovanje o pripoji-
tveni pogodbi na torkovi skupščini uspelo, bi prevzela Nova Ljubljanska banka Pomursko banko s celotnim premoženjem, vsemi pravicami in obveznostmi in bi postala njen pravni naslednik. Po 1. oktobru bi začela delovati Pomurska banka kot divizija
Irma Benko ■
za Pomurje, zdaj pa ostaja vse po starem. Pomurska banka do nadaljnjega ostaja samostojna banka, do priključitve pa bo prej ali slej prišlo, kdaj se bo to zgodilo pa je v tem trenutku težko napovedati.
Ludvik Kovač ■
4
LOKALNA SCENA
28. junij 2001 IBM
V Gornji Radgoni ostali brez prehoda za pešce
Kako čez cesto?
otem ko je že lani jeseni predsednik Odbora za zaščito pravic krajanov, živečih ob glavni cesti Gl-3 Stanko Sakovič povedal, da bodo Gornjerad-gončani v času sejma zaprli cesto skozi Gornjo Radgono, ker jim država ni dala še nobenih odgovorov glede zahtev, ki so jih oblikovali na eni od svojih sej, tega kljub vsemu niso storili.
Gost promet tovornih vozil skozi mesto je že vrsto let trn v peti Gornjeradgončanov, zato so tudi zahtevali, da naj država, ker pač takoj ne more zgraditi avtoceste in s tem rešiti mesta neznosnega prometa, vsaj uredi cestišče, križišča, prometno signalizacijo, ustrezne prehode za pešce ter izmeri emisije nevarnih plinov in hrupa. To naj bi bilo najmanj, kar lahko stori za njih.
Do danes pa je od vseh zahtev uresničila le-to, da so uredili prehoda za pešče pri glasbeni šoli in pri občini. Slednjega pa so pred dnevi delavci Cestnega podjetja Murska Sobota strojno odstranili na osnovi zahteve prometnega inšpektorata RS, ki meni, da prehod ni legalen. Nad takšno odločitvijo inšpektorata sta prej omenjeni odbor in njegov predsednik Sakovič ogorčena, saj je lansko leto Občina Gornja Radgona na njihov predlog prehod označila, ker so hoteli zagotoviti varen prehod peščev čez glavno mestno ulico, po kateri dnevno pelje več kot 800 težkih vozil. Kot kaže, pa državo bolj skrbi, ali bodo tovornjaki pravočasno prišli iz Barcelone v Kijev in obratno, kot varnost ljudi.
Sakovič zdaj poziva ministra za promet Jakoba Presečnika, da nemudoma napoti pristojno službo v Gornjo Radgono, da bo skupaj s predstavniki občine in odbora določila novo lokacijo prehoda za pešce, ki je nujno potreben. Če ministrstvo tudi tokrat ne bo prisluhnilo, bodo Gornjeradgončani verjetno morali misliti na tisto, kar so že lansko leto obljubili, a niso storili.
C. K. I
V Radencih odkrili spominsko znamenje
Trajni spomin na prelomne dogodke
Javna zahvala veteranskima organizacijama
b novem krožišču pri mostu čez potok Bora-čeva v Radencih so odkrili v soboto spominsko znamenje, posvečeno 10. obletnici vojne za Slovenijo, s katerim so trajno zaznamovali dogodke, ki so se na tem območju zgodili leta 1991- Med uglednimi gosti je bil tudi akademik Ciril Zlobec, ki je bil pred desetimi leti član slovenskega predsedstva. V to čast sta bili »postrojem« enoti Slovenske vojske in policije, nastopil pa je pihalni orkester KUD Pošta Maribor.
Župan občine Radenci Herbert Šefer se je javno zahvalil vsem tistim, ki so aktivno sodelovali v desetdnevni vojni za Slovenijo, med drugim obema veteranskima organizacijama, območnemu združenju veteranov in policijskemu veteranskemu društvu Sever, ki sta dali pobudo za postavitev znamenja, in Radenski za
Ob odkritju spominskega znamenja v Radencih. Foto: M. J.
gmotno pomoč. Idejna zasnova za oblikovanje spomenika, ki ga je izdelal soboški kamnosek Oliver Korošec, je bila v rokah Angelce Dokl - Mir. Spomenik sta odkrila župan občine Radenci Herbert Šefer in brigadir Franc Ošlak, spominsko lipo pa sta zasadila učenca Katja Žunič (OŠ Kapela) in Jan Geder (OŠ Radenci).
Ob tej priložnosti je Stanko Sakovič, član pomurskega društva Sever, obudil spomin na preteklost: »27. junija 1991 so bili v neposredni bližini zajeti podpolkovnik JLA Džurovič in dva vojaka. Dogodki so se vrstili po vsej radenski občini, od Hrastja - Mote, kjer je bila prva barikada in kjer je pristal poškodovani helikopter, do Šratovec in naselij okrog Kapele. In kar je najpomembnejše: sodelovali so in aktivno delovali prebivalci občine skupaj s svojimi branitelji in samoiniciativno. Vojna in spopadi žal terjajo žrtve in tako je bil ob prodiranju tankovske kolone v Radencih nesrečno smrtno ranjen civilist Alojz Gaube.«
Brigadir Franc Ošlak pa je poudaril, da je »v zgodovini vsake države vojska vedno odigrala pomembno vlogo. Danes smo še posebej ponosni, da imamo lastno slovensko vojsko, ki je porok naše nacionalne varnosti in s katero lahko Slovenija enakovredno sodeluje v mednarodnih mirovnih operacijah in tako prispeva svoj del k svetovnemu miru in varnosti.«
Milan Jeršel
Peti praznik občine Radenci
Kajetan Kovič častni občan
Dan državnosti v Beltincih
Prvič skupni nastop pihalnih godb
V znamenju pesnikove 70-letnice
S slavnostno akademijo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih so zaznamovali praznik radenske občine. »Prav je, da se spomnimo davnega 19. junija 1870, ko se je ravno na tem prostoru, kjer sedaj stoji zdraviliški kompleks, zbrala osemtisočglava množica na že 12. taboru. Kulturni in politični veljaki tedanjega časa so jasno opredelili svoj program, v katerem so zahtevali povezavo vseh dežel v zedinjeno Slovenijo s slovenskim jezikom v upravi, šolstvu in cerkvi. Zgodil se je Kapelski tabor, po katerem proslavljamo svoj praznik,« je uvodoma dejala podžupanja Živana Safran.
Častni občan občine Radenci je postal pesnik Kajetan Kovič. Foto: N. J.
Sicer pa je slavnostna akademija, ki so se je udeležili številni gostje, med njimi poslanec državnega zbora Feri Horvat, župani sosednjih občin in drugi, minila v znamenju 70-letnice pesnika, pisatelja, prevajalca in akademika Kajeta Koviča. O njem je razpredal zanimive misli slavnostni govornik, akademik Ciril Zlobec. »Kajetan Kovič je utemeljitelj slovenske poezije povojnega obdobja ter eminentni predstavnik duha in umetnosti slovenskega naroda v celoti in tudi onkraj nacionalnih meja. Je, kot je Puških rekel o sebi, najprej zgradil spomenik sam sebi, kajti noben dober pesnik ni brez samozavesti. Mislim, da so take vrste spomeniki resnično mnogokrat trdnejši od kamnitih in
ši zgodovinar nacionalnega duha in duha svojega časa. Ko sem ga spremljal zadnje leto, sem opazil, s kolikšno odgovornostjo in vnemo se je lotil zgodovine Radenec, še posebej zdravilišča. Zdelo se mi je skoraj nemogoče, da si je vzel del dragocenega pesniškega življenja in njegov izrazit kos posvetil temu kraju, s katerim je intimno povezan, in njegovim posebnostim.«
Ob tej priložnosti so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Poleg Kajetana Koviča, ki je prejel najvišje priznanje častni občan občine Radenci, so nagrajenci še trije. Marija Mauko. ravnateljica Osnovne šole Kapela, je dobitnica plakete. Svojo uspešno pedagoško pot je začela pred 31 leti. Kot ravnateljica od
memben delež k številnim pozitivnim spremembam na šoli, katere poslopje je bilo obnovljeno lani. Ob 20-letnici delovanja in ustvarjanja je prejel plaketo tudi mešani pevski zbor Radenske. Podjetnik Živko Mlinarič pa si je s svojo profesionalnostjo in pristopom k delu (proizvodnja in popravilo medicinske opreme) prislužil posebno priznanje.
V kulturnem programu je pesmi Kajetana Koviča s pretanjenim občutkom recitiral igralec Boris Ostan, s kitaro pa sta nastopila Julija Klajnščak in Samo Ismajlovič.
Milan Jeršel
Sv. Jurij ob Ščavnici pod drobnogledom
Bodo nezakonita izplačila kar obdržali?
Poročilo o reviziji dela poslovanja občine za obdobje 1999-2000 odkriva kršitve veljavnih predpisov
evizija dela poslovanja občine Sv. Jurij ob Ščavnici za obdobje 1999-2000 je bila uvrščena v program dela računskega sodišča za leto 2000. Na sedežu občine se je preverjanje začelo 27. junija 2000 in se končalo tri dni pozneje. Računsko sodišče je ugotovilo nekaj kršitev oz. nedosledno upoštevanje veljavnih predpisov, kot je npr. preseganje pristojnosti pri izvrševanju proračuna, kršitev določil zakona o javnih naročilih, nezakoniti izdatki za plačo župana in ocenjeni previsoki izdatki za plače delavcev občinske uprave.
Prvo od pomembnih razkritij revizije je preseganje pristojnosti župana občine Slavka Mihaliča pri izvrševanju proračuna, saj je odobril izdatke, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu. Skupno preseganje po namenih znaša 35,7 milijona tolarjev za leto 1999 in 6,5 milijona tolarjev za obdobje januar-marec 2000. Pri investiciji gradnje lekarne je računsko sodišče ugotovilo, da so bile prevzete obveznosti višje od dovoljenega zneska, določenega z veljavnim proračunom, to pa pomeni pre-
Ob prazniku so izdali dokaj zajeten Glasnik občine Radenci. Potekale pa so tudi razne kulturne in športne prireditve. Omeniti velja že tradicionalno kuhanje štajerske kisle juhe v kotlu pred hotelom Radin in krst vinogradniške stiskalnice pri vlečnici na Kapeli. Nadaljevalo se je s pohodom po Atilovi poti.
Poročilo računskega sodišča navaja še kršitev določil zakona o javnih naročilih, kjer je začel župan pri investiciji modernizacije ceste Grabonoški Vrh-Grabo-noš z oddajo javnega naročila, preden je bila investicija zajeta v proračun občine, in v razpisu določil za tretjino krajši rok za predložitev ponudb, kot je zakonsko določen. Investicija gradnje lekarne v poslovnih knjigah ni bila pravilno evidentirana, saj je bila na dan 31. december 1999 prenizko izkazana vrednost za 29,8 milijona tolarjev.
udi v beltinski občini so nadvse slovesno proslavili dan državnosti. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 24. junija, ob 20. uri pred občinsko stavbo v
Beltincih. O pomenu praznovanja dneva državnosti je
podrobneje spregovoril slavnostni govornik, župan občine Beltinci Jožef Kavaš.
Sicer pa je pripravilo nadvse dobro obiskano proslavo Društvo prijateljev mladine Beltinci. Najprej so se predstavili malčki iz otroškega vrtca, za njimi pa z recitacijami osnovnošolci. Nastopil je tudi mešani pevski zbor iz Melinec, z recitalom pa člani društva prijateljev mladine. K vedrejšemu razpoloženju so prispevali tudi beltinski tamburaši. Popestritev proslave pa je bil gotovo prvi javni skupni nastop pihalnih godb iz občin Beltinci in Turnišče. Glasbeniki so namreč navdušili številno
občinstvo, ki je ob pogostitvi in druženju vztrajalo do poznih večernih ur.
X.
plačo so znašali za obdobje od 1. januarja 1999 do 31. maja 2000 1.027.000 tolarjev, od tega se nanaša 898.000 tolarjev na previsok količnik in posledično dodatke ter 129.000 tolarjev na nagrado.
Predstavniki računskega sodišča so v reviziji tudi odkrili, da znašajo nezakonita izplačila za delavce občinske uprave za obdobje 1999-2000 povprečno 579 000 tolarjev letno in so posledica previsokega osnovnega količnika ter previsoko izplačanega dela plače za delovno uspešnost. Na drugih področjih, vključenih v revizijo, pomembne nepravilnosti niso bile ugotovljene oz. je občina med revizijo nepravilnosti že odpravila ali pa je pristopila k odpravljanju.
Občina pri določitvi osnovnega količnika za županovo plačo ni uporabila uradnega poda-
Milan Jeršel
bili pa so podatek ministrstva za finance za izračun primerne porabe, zato naj bi torej nedoslednost ministrstva vplivala na nezakonite previsoke izdatke.
Za nezakonite izdatke za županovo plačo kakor tudi za previsoka izplačila delavcem občinske uprave, ki so posledica kršitve veljavnih predpisov, je računsko sodišče prepustilo občini, da sama presodi, ali bo uveljavljala terjatev, župan pa je v avgustu 2000 vrnil znesek za nezakonito izplačano nagrado v znesku 129.000 tolarjev iz leta 1999. Računsko sodišče svetuje občini večjo skrbnost pri pripra-vi proračuna, saj je bila pri izda-tkih za investicije večina obveznosti, zaradi katerih je prišlo do prekoračitve proračuna, znana že v času sprejemanja prbračuna in bi zato morale biti vključene
Vanf-	- ■
VESNK 28. junij 2001
LOKALNA SCENA
5
Ognjemet razsvetlil ulice Sobote
Glasbe, petja in plesa dovolj za vse
ončna in topla nedelja, ki se je zgodila po hladnem obdobju, je bila res pravi dan za začetek Soboških dnevov, ki nas bodo plesno, glasbeno in še kako ogrevali vse tja do sredine julija. Z velikim ognjemetom, ki je osvetlil nebo nad Mursko Soboto, ter govorom in spomini na slovensko vojno jih je odprl podžupan Rudi Horvat. V središču mesta se je zbrala množica kot že dolgo ne.
Že pozno popoldan pa je začela odmevati po ulicah središča mesta Murska Sobota glasba pihalnih godb iz Murske Sobote in Gornje Radgone pod vodstvom Slavka Ahlina oziroma Janka Škrajnarja.
Anja Rupel in njena skupina Funk You pa sta s skladbo Lep je dan in podobnimi z optimizmom nabitimi skladbami poskušali spraviti pokonci še vedno preveč mlačno publiko. Letos smo imeli v okviru te prireditve priložnost bolje spoznati pri nas manj razširjene in manj znane zvrsti stepa, za katerega je značilno hitro udarjanje prstov in pet
Državni praznik na Cankovi
Obnovljen park z vodometom
eset let ni dolgo obdobje, pa kljub vsemu dovolj dolgo, da nekako v spominu začnejo bledeti dogodki izpred teh let. Prav je, da se spomnimo tistega časa, ki je nosil v sebi izjemna pričakovanja. Imel pa je izjemno dimenzijo, to je skoraj popolno enotnost slovenskega naroda. In prav ta enotnost nam je takrat omogočila izpeljavo zastavljenih ciljev,« je ob 10. obletnici osamosvojitve naše domovine med drugim dejal na osrednji občinski slovesnosti na Cankovi slavnostni govornik župan Viktor Voršič.
Zatem je s ponosom naštel
vrsto uspehov, ki so jih dosegli. Pri tem je omenil tudi dokončanje prve faze ureditve
topili tamburaška skupina Odpisani, učenci in malčki iz otroškega vrtca. M. Jerše ■
S slovesnega odprtja novega vodometa na Cankovi. Foto: N. J.
občinskega središča. Ob tej priložnosti je skupaj s predsednikom vaškega odbora na Cankovi Štefanom Vrbovškim prerezal trak, s katerim so predali namenu obnovljen park z vodometom. To pomembno pridobitev je blagoslovil tudi duhovnik Anton Fakin. V naslednjih dneh bodo postavljeni še klopi in zavetišče na avtobusnem postajališču, po 15- avgustu pa bodo zasadili park. Vrednost te naložbe ocenjujejo na okrog 8 milijonov tolarjev. Čaka jih je še ureditev prostora pred farno cerkvijo sv. Jožefa. Hkrati so proslavili tudi 25-letnico Nogometnega kluba Cankova, o čemer je spregovoril njegov predsednik Darko Kerec. Župan Viktor Voršič je podelil knjižne nagrade šestim učencem, ki so bili vseh osem razredov osnovne šole odličnjaki, in sicer Moniki Dundek, Andreju Gombocu, Marini Gomboc, Vesni Grah, Ines Sukič in Andreji Pondelek. V
ob tla s posebej ojačanimi podplati. Plesalci Plesne šole Kazina so se v parih, posamezno ali kot skupina predstavili z irskim in ameriškim stepom. Plesno predstavo sta nadaljevala z argentinskim tangom nekdanja svetovna prvaka Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj. Glasbeni del in prvi dan Soboških dnevov pa je končala čedalje popularnejša pevka Karmen Stavec.
V prihodnjih dneh bodo prireditve v mestnem parka na glavnem odru ali na grajskem dvorišču.
ANRR
FOTO: Nataša Juhnov
kulturnem programu so nas-
Ljudje, ki smo odmaknjeni od večjih kulturnih centrov, imamo tudi manj možnosti in priložnosti za oglede kulturnih in glasbenih dogodkov. Soboški dnevi so priložnost, da lahko spoznamo nove ali pri nas manj znane zvrsti ali da pride v naše malo mesto kakšen velik dogodek.
Bo tudi KS Mala Nedelja občina?
Šli bodo do konca
Večina svetnikov ljutomerske občine ni podprla pobude, zadnjo besedo pa bo imel Državni zbor R Slovenije
akor je bilo leta 1994, ko so bili po vsej Sloveniji referendumi o oblikovanju območij za ustanovitev občin, presenečenje, da se v KS Mala Nedelja niso odločili za svojo občino, bi sedaj lahko rekli, da je prav tako presenečenje njihova pobuda o izločitvi iz ljutomerske občine z
namenom, da gredo na svoje.
Pobudo je obravnaval minuli petek ljutomerski občinski svet. Sklep, ki je bil pripravljen že vnaprej, predlagatelj pa je bil župan Jožef Špindler, se je glasil, da pobude za izločitev območja KS Mala Nedelja z naselji Bodisla-vci, Bučkovci, Drakovci, Kuršin-ci, Mala Nedelja in Moravci v Slovenskih goricah ne sprejmejo, ker da niso izpolnjeni vsi pogoji iz Zakona o lokalni samoupravi za ustanovitev nove občine Mala Nedelja. Čeprav to ni bilo izrecno navedeno, gre predvsem za premajhno število prebivalcev (okrog 1.300 namesto 5.000), zaenkrat pa še nimajo tudi pripravljenih prostorov za upravno dejavnost občine, kajti popolno osnovno šolo imajo, prav tako tudi zdravstveno ambulanto, pošto,
knjižnico, trgovino z življenjskimi potrebščinami in dokaj solidno komunalno opremljenost.
Preden so svetniki glasovali o pobudi oz. pripravljenem sklepu, so povedali, kaj si mislijo o vsem tem. Razdelili so se na dva tabora. Da imajo občani KS Mala Nedelja pravico do ustanovitve svoje občine, se je odločno zavzemal Maksimilijan Gošnjak, češ da ne bi smeli biti proti ljudski volji in da Ljutomer ne bo izgubil nič, Mala Nedelja pa bo pridobila. Podobnega mnenja pa so bili Mira Žižek Rebernik, Ludvik Filipič in Vilko Vajda, ki je dejal, da bodo šli do konca, če jim ljutomerska občina da pozitivno mnenje ali jim ga ne da. Proti izločitvi KS Mala Nedelja iz občine Ljutomer pa so bili predvsem
Jože Pečnik, Marija Dugonjik Gjerkeš, Edo Mlinarič in Nada Tomanič, ker da KS Mala Nedelja ne izpolnjuje vseh pogojev za ustanovitev samostojne občine, ker niso pravočasno pripravili elaborata, da bi lahko preverili podatke, ker bi se s tem župnija razdelila na dva dela in tudi glede šolskega okoliša ne bi bilo več isto (KS Radoslavci bi ostala v občini Ljutomer) in ker enostavno ni prav, da bi šla KS Mala Nedelja na svoje, potem ko je ljutomerska občina vložila v to območje precejšnja sredstva. Vse te argumente je nasprotna stran izpodbijala, toda zaman. Večina svetnikov (iz pozicije) je glasovala za sklep, da se pobuda ne sprejme. S tem pa še ni vse izgubljeno, kajti zadnjo besedo bo imel Državni zbor R Slovenije. In kaj, če je (bo) zastavila svojo besedo v prid nove občine tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je doma iz Male Nedelje?
Jože Graj ■
Prvi občinski praznik na Tišini
V soboto slovesna | seja OS
Dvotedenske prireditve
ekaj prireditev 1^1 ob letošnjem pr-vem prazniku ti-šinske občine se je že zvrstilo. Med drugim so pripravili razstavo vezenin, igrač ter kvačkanih in pletenih izdelkov in poslikavo stekla študijskega krožka, v prostorih osnovne šole na Tišini pa geografsko, turistično in zgodovinsko predstavitev občine.
Zvrstilo se je tudi nekaj športnih srečanj. Še več prireditev pa bo konec tedna.
Tako bo danes ob 19. uri v šotoru pri OŠ Tišina romski večer pesmi in plesov, jutri bo na igrišču ŠD Borejci kmečki dan, v okviru katerega bodo kozje dirke, spretnostna vožnja s traktorjem in dvoosno prikolico ter razstava stare in nove kmetijske mehanizacije.
Posebej slovesno pa bo v soboto, 30. junija.
I Ob 15. uri bo namreč v I kulturni dvorani slovesna seja občinskega sveta, dve uri zatem bo koncert godbe na pihala (šotor pri OŠ), ob 20. uri pa zabava z ansamblom Ptujskih 5.
V nedeljo bo na igrišču pri OŠ Gederovci ob-činsko;prvenstvo v malem nogometu, ribnik pri Gradišču pa bo prizorišče ribiškega tekmovanja za pokal občine.
Prav tako bodo organizirali kolesarjenje po občini. Prireditve bodo sklenili v nedeljo, 8. julija, z žetvijo in mlačvijo na stari način na igrišču na Pe-tanjcih.
Milan Jerše ■
J
0
uvorvuMn^■w
za. junij zuui f |®|Mili
Petišovčani zahtevajo takojšnjo ustavitev onesnaževanja Kopice
Certikat kakovosti dvema profitnima centroma AP Murska Sobota
Nafta zavrača krivdo
evetdeset krajanov Petišovec, ki živijo ob potoku Kopica, in predsedniki društev v kraju so naslovili na družbe Nafta, Lek in Ilirija ter v vednost občinski upravi peticijo z zahtevo po takojšnjem prenehanju onesnaževanja potoka in okolja ter zahtevo po strokovni sanaciji nastale škode. Smrad, ki se širi ob
potoku, je namreč neznosen, predvsem ob večernih urah in ob koncu tedna, v potoku pa tako že dolgo več ni življenja, od rastlinja pa raste le še šaš. Kot so zapisali, se čutijo odgovorne, da poskrbijo za zdravo življenjsko okolje, zato ob prvem koraku od onesnaževalcev ne terjajo denarne odškodnine, ampak takojšno
ustavitev onesnaževanja.
Na peticijo krajanov, predvsem pa na poročanje nekaterih medijev o problemih Petišovčanov se je odzvala Nafta Lendava, po mnenju krajanov glavni krivec za onesnaženi potok, saj njena čistilna naprava naj ne bi dovolj očistila industrijskih odpadnih voda iz Leka in občasno še iz Ilirije. Sklicala je tiskovno konferenco in pripravila še ogled.čistilne naprave, da bi se novinarji na lastne oči lahko prepričali, da odteka iz njihove čistilne naprave v potok primerno očiščena voda. Na pogled je taka res tudi bila, ustreznost čiščenja pa po besedah direktorja Petrokemije Jožefa Muršiča potrjujejo tudi občasni kontrolni pregledi, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora. Toda Cveto Žalik, predsednik uprave Nafte Lendava, je priznal, da je njihova čistilna naprava občasno preobremenjena, odgovorni delavec na čistilni napravi pa potem še pojasnil, da ne gre za količinsko preobremenjenost, ampak preobremenjenost zaradi prevelike onesnaženosti odpadnih voda. Se ve, da tistih, ki pritekajo iz Leka, toda kljub temu v Nafti ne pristajajo na to, da bi vse grehe zaradi onesnaženega potoka pripisali njihovemu imenu.
Od kot potemnonesnaže-nost potoka in smrad, če, kot trdijo odgovorni, spušča Naf-tina čistilna naprava v potok le primerno vodo in ga, kot je poudaril Jožef Muršič, na tak način tudi oskrbuje z vodo, ker bi drugače to bila le mrtvica? Morda pa bo vir onesnaženja razkrila analiza potočne vode, ki jo bo v začetku prihodnjega meseca pri izbrani inštituciji naročila krajevna skupnost, o količini mulja in načinu sanacije potoka pa bo svoje mnenje podalo tudi Vodno gospodarsko podjetje Mura. O tem so se namreč dogovorili na skupnem sestanku šestnajstega maja, na katerem so sodelovali vsi prizadeti, predstavniki krajevne skupnosti.
Nafte, Leka ter podjetja Komunala. Dogovorili so se tudi za prednostno gradnjo kanalizacije v Petišovcih. Slednji sestanek pa naj bi pokazal po besedah vodilnih v Nafti tudi na njihovo pripravljenost za skupno reševanje problemov, zato jih čudi, da so krajani Petišovec zadevo zaostrili dober mesec pred odprtjem Lekove čistilne naprave.
A kot kaže, so Petišovčani uvideli, da je bolj kot kupčija učinkovito, če probleme kraja in ljudi rešujejo pred očmi javnosti, zato tudi v medijih očitani prispevek Nafte - krajevni skupnosti naj bi po pogodbi osem mesecev nakazovala po šeststo tisoč tolarjev na mesec - naj ne bi bilo plačilo ekološkega »davka« kraju v zameno za molčečnost, ampak denar, namenjen za urejanje infrastrukture. Glasno so namreč postavili tudi vprašanje, ali sanacija vrtin na petišovskem polju res poteka tako kot bi morala. Neformalni nadzor zunanjih sanacijskih del je opravil odbor krajevne skupnosti le v petih od enaindvajsetih saniranih vrtin na petišovskem polju, k naslednjim pa jih več niso klicali. To pa seveda meče senco dvoma ne le na Nafto kot glavnega izvajalca sanacije vrtin, ampak predvsem na opravljanje strokovnega nadzora, ki ga je država zaupala Frideriku Krambergerju. Slednji pred novinarji ni bil ravno prepričljiv, zanikal pa je tudi, da bi bil odgovoren za odpadni beton in gramoz iz vrtine, ki ju je Nograd kot podizvajalec gradbenih del navozil v jamo na zasebni parceli v vasi. Zatrdil je tudi, da’ta material na pogled ni ekološko oporečen, v primeru pa, da bi dokazali nasprotno, bi posledice moral prevzeti podizvajalec. Toda ni ga interesenta, ki bi bil takšno analizo pripravljen plačati, zato se je Nograd z lastnico parcele dogovoril, da bo na-voženi material poravnal, presežke odpeljal, odlagališče pa zasul z zemljo.
m. h.i
Cilj: korak pred konkurenco
S certificiranjem bodo v podjetju nadaljevali
Avtobusnem prometu Murska Sobota so doživljali v zadnjih desetih letih številne spremembe. V obdobju od leta 1990 do 2001 se je zelo zmanjšala njihova osnovna
dejavnost - prevoz potnikov, saj se je število tistih, ki se prevažajo z avtobusi, v tem obdobju zmanjšalo za 60 odstotkov.
Iskali so nove podjetniške priložnosti, ki so jih našli v Turistični agenciji Klas, avtosalonih Peu-
geot in Hyundai, avtošoli, gostinstvu in trgovini ter še nekaterih dodatnih dejavnostih. Te zdaj že
ustvarjajo.več kot 30 odstotkov prihodka celotnega podjetja, ki je končalo lansko poslovno leto z 28 milijoni tolarjev bruto dobička. V srednjeročnem razvojnem planu podjetja Avtobusni promet Murska Sobota so zapisali med cilji tudi pridobitev certifikata za sistem kakovosti po ISO 9001 in prvi rezultati na tem področju so že vidni. Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ki so mu
Certifikat za sistem kakovosti ISO 9001 so izročili konec prejšnjega tedna na priložnostni slovesnosti profitnima centroma Turistična agencija Klas in Avtocenter Peugeot. Foto: N J
zaupali certificiranje, je podelil konec prejšnjega tedna certifikat kakovosti dvema profitnima centroma.
V Avtocentru Peugeot so se za pridobitev certifikata kakovosti odločili, ker želijo povsem obvladati kakovost svojih storitev, smo lahko slišali na slovesni podelitvi certifikata, ki so ga prejeli na priložnostni slovesnosti konec minulega tedna v salonu Murske republike v Murski Soboti. Osem zaposlenih si prizadeva, da bi zastavljene cilje tudi dosegali, njihov moto pa je biti korak pred konkurenco.
Podobne cilje so si zastavili tudi v Turistični agenciji Klas, kjer zdaj ustyarjajo večinski del prihodkov s prodajo turističnih aranžmajev, ena od njihovih osnovnih nalog pa je, da v regijo pripeljejo čim več obiskovalcev. Želijo postati in ostati evropsko podjetje, zato se sproti prilagajajo razmeram in predpisom na tujih trgih.
S certificiranjem bodo v podjetju nadaljevali, saj naj bi se avtocentru in turistični agenciji že kmalu pridružile tudi druge dejavnosti Avtobusnega prometa Murska Sobota, kjer namenjajo zdaj posebno skrb posodabljanju prevoznega parka.
Ludvik Kovač ■
Galex, d. d., postaja pomemben proizvajalec zdravil za samozdravljenje
Urejeni po evropskih standardih
Po slovenskem še na tuji trg
murskosoboški farmacevtski družbi Galex, proizvodnja in promet s farmacevtskimi in drugimi izdelki, so ustvarili v lanskem letu 1,7 milijarde tolarjev prihodka, to pa je petnajst odstotkov več kot leto prej, bruto dobiček pa je bil večji kar za petintrideset odstotkov in je znašal 118 milijonov tolarjev. Petino ga bodo namenili za izplačilo dividend, preostanek pa za razvoj podjetja. O tem bo skupščina delničarjev odločala ta teden. Največji lastniški delež v družbi Galex imajo Pomurske lekarne, večinski delež pa delničarji, zaposleni v Pomurskih lekarnah in Galexu.
»S prodajo naših registriranih zdravil smo bili precej uspešni, saj smo jih polovico prodali zunaj pomurske regije. Seveda si želimo, da bi z našimi izdelki prodrli tudi na tuje trge,« je povedala direktorica Galexa Smiljana Beznec Biirgermeister.
Dogovarjajo se namreč za vstop na trge Hrvaške, Avstrije in Nemčije, toda trg z zdravili za samozdravljenje je zapolnjen in pridobivanje novih kupcev terja velika vlaganja, ugotavljajo v Ga-lexu.
nim pa smo uspeli obnoviti registracije v skladu z novo zakonodajo, ki sledi evropskim predpisom,« je povedala sobesednica. Ubrana pot, trend večjega povpraševanje po zdravilih z naravnimi zdravilnimi učinki pa tudi to, da velike farmacevtske družbe zaradi premajhnega obsega proizvodnje te programa opuščajo, Galexu napoveduje uspe-
ledrogerijsko dejavnost in kontrolno- analizni laboratorij, pa so si pridobili tudi vsa potrebna dovoljenja in odločbe po novi zakonodaji, tudi s strani Urada Republike Slovenije za zdravila. Ob preselitvi so tudi že obnovili del opreme, za naslednje leto pa načrtujejo še posodobitev opreme za izdelavo in polnjenje mazil, sproti pa posodabljajo tudi
Murskosoboška porodnišnica bo prejela plaketo Unicefa
Novorojenčkom prijazna porodnišnica
orodnišnica M. Sobota je prejela konec maja s slovenskega odbora za Unicef obvestilo, da so po opravljeni presoji pristojne komisije zadovoljili vse zahteve za pridobitev plakete novorojenčkom prijazna porodnišnica.
In kaj je to novorojenčkom prijazna porodnišnica? Unicef je predpisal deset korakov, ki jih mora izpolnjevati porodnišnica, da si pridobi omenjeno plaketo. Napisana mora imeti pravila o dojenju, ki jih morajo poznati vsi zaposleni zdravstveni delavci, o prednostih dojenja pa v bolnišnici poučujejo tudi vse nosečnice, ki obiskujejo šolo za starše. Materam pomagajo, da začnejo dojiti v no! ure no norodu. pokažejo jim,
kako je treba dojiti in kako ohranjati laktacijo, če so morda ločene od otrok. V porodnišnici novorojenčkom razen mleka iz dojke ne dajejo druge hrane ali tekočine, ali to le v primeru medicinske upravičenosti. Novorojenčkom tudi ne dajejo cucljev ali igralnih dud, dojenje pa spodbujajo po želji novorojenčka, saj bivajo matere in dojenčki v skupnem prostoru dan in noč. V porodnišnici so ustanovili tudi laično
skupino za podporo dojenju, kamor po odpustu iz porodnišnice napotijo mater.
»Pomembno vlogo pri procesu preoblikovanja v novorojenčkom prijazno porodnišnico je imel celotni tim porodnišnice, ginekološkega in otroškega oddelka murskosoboške bolnišnice, v izobraževanje pa so bili vključeni tudi dispanzerski ginekologi, pediatri in patronažna služba. Ta strokovni projekt pa je podpirala tudi uprava bolnišnice,« je povedal vodja porodniškega oddelka mag. Zlatko Šubinski, dr. med., spec.	M. H. ■
Direktorica uspešne murskosoboške družbe Galex, Smiljana Beznec Biir-germeister
Vendar pa je mogoče z dopolnjevanjem palete izdelkov in tr-ženjskimi prijemi ter ob vedno večjem povpraševanju po zdravilih za samozdravljenje tudi tu ustvariti primeren prihodek.
Letno na novo registrirajo do dva izdelka
V Galexu letno na novo registrirajo en do dva izdelka. »Vsi izdelki, ki se štejejo za zdravila, morajo skozi postopek registracije, ki traja najmanj eno leto. V zadnjih štirih letih nam je uspelo na novo registrirati pet izdelkov, jeseni pa bomo dali v postopek še enega, vsem prej registrira-
šen razvoj. Uspešno poslovno leto pa jim tudi že napovedujejo letošnji polletni rezultati proizvodnje in poslovanja.
Deset uspešnih let
Galex so ustanovili leta 1991 kot družbo z omejeno odgovornostjo zaposleni v Pomurskih lekarnah, prevzela pa je program galenskega laboratorija. Galex še vedno opravlja to vlogo za Pomurske lekarne, vendar je svojo dejavnost razširil in postal izdelovalec zdravil tudi za druge lekarne po Sloveniji, svojo dejavnost pa je dopolnil še z opravljanjem veledrogerijske dejavnosti. Od oktobra deluje Galex v novih proizvodnih in skladiščnih prostorih v obrtni coni v Ti-šinski ulici, za opravljanje dejavnosti, za proizvodnjo zdravil, ve-
opremo v kontrolno-analiznem laboratoriju in vlagajo v izobraževanje zaposlenih. V Galexu je zaposlenih šestindvajset delavcev, od tega imajo pet farmacevtov, tri s specialističnim znanjem, in ekonomista, število zaposlenih pa se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za petino.
»Zadali pa smo si tudi pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000/200,« je še napovedali sogovornica, direktorica uspešne murskosoboške družbe Galex, Smiljana Beznec Biirgermeister
M.«.«
VESTNIK NA INTERNETU:
lO ' « S www.p-mf.si
IBTBI 28. junij 2001
DILA ME VVMNM
o sprejemu Uredbe o ustanovitvi štabov in zavodov TO so bili s 1. junijem 1991 ukinjeni občinski štabi TO (OŠTO) in ustanovljeni območni štabi TO (ObmŠTO). Na območju Pomurja sta začela delovati ObmŠTO v Murski Soboti in Ljutomeru. Slednji za območje nekdanjih OŠTO Ormož, Gornja Radgona in Ljutomer. Poveljnik 73. ObmŠTO Ljutomer je postal major Ljubo Dražnik, ki je sem prišel iz ukinjenega OŠTO Lendava. In prav z ljutomerskega poveljstva so prihajali ukazi za zoperstavljanje tankom in oklepnikom ter izvidnici, da zavzamejo mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni.
- Soočiti seje bilo treba z realnostjo: na eni strani dobro oborožen sovražnik, na drugi strani pa slabo oboroženi in najbrž tudi manj izkušeni teritorialci. Uspešnost obrambe Je tudi odvisna od ocene položaja in poveljevanja.
»Glavno poveljstvo je bilo v Ljutomeru; v Gornji Radgoni in Ormožu pa sta bili izpostavljeni poveljstvi z nalogo, da neposredno poveljujeta enotam na njihovem območju. V vojni se je številčna struktura zamenjala glede na zahtevnost nalog na posameznem območju. V prvem dnevu vojne, 27. junija, je bila večina stalne sestave (poklicni častniki) TO v Ormožu in pri enotah v Ljutomeru. V štabu je bil samo načelnik Mirko Rauter. V drugem delu vojne, od 2. do 3. julija, pa je bilo največ pripadnikov stalne sestave v Gornji Radgoni. Tedaj sem bil od stalne sestave na poveljstvu v Ljutomeru v glavnem samo jaz, poveljnik, ker so morali opravljati drugi člani pomembne naloge na terenu (prevzem orožja, prevzem enote iz Slovenskih Konjic, uposa-bljanje pripadnikov z novimi protioklepnimi sredstvi). Po spopadu v Ormožu je prevzel Branko Bratkovič naloge usposabljanja na območju občine Ljutomer, zato je vodil vlogo koordinatorja bojev na območju občine Ormož Aleksander Štampar.«
Kdo je streljal prvi?
- kolona JLA, namenjena na mejni prehod v Gornjo Radgono, seje že po nekaj urah ustavila na mostu v Ormožu, ker Je naletela na ovire.
»27. junija v zgodnjih jutranjih urah je dobil poveljnik 32. mehanizirane brigade vojnega korpusa JLA v Varaždin, katerega komandant je bil general major Vlado 1 ri-funovič, ukaz za premik iz Varaždina prek Ormoža in Ljutomera v Gornjo Radgono. V koloni je bilo pet tankov in deset oklepnih transporterjev, ki so bilo oboroženi z 20-milimetrskimi topovi, mitraljezi 7,62 milimetra in protioklepnimi raketami. Ta Prva kolona se je ob 8.15 ustavila pred mostom čez Dravo v Ormožu, kjer je bila barikada, narejena iz gradbenih strojev in tovornjakov vlačilcev, Prišlo je do pogajanj, v katerih so sodelovali: v začetku poveljnik protidiverzantskega voda Ivan Kuharič, komandir milice Jure Ferme, kasneje Pa iz stalne sestave ObmŠTO Ljutomer pomočnik poveljnika za operativne zadeve Aleksander Štampar in referent za pouk Branko Bratkovič. Pozneje sem prišel na pogajanja tudi jaz (Ljubo Dražnik, op. p■)■ Pogajanja niso bila uspešna, zato je prišlo do spopada. Spopad so začeli pripadniki JLA. Iz tankov in oklepnih vozil so začeli streljati. Tudi teritorialna obramba je streljala. Premagana je bila psihološka blokada
Skoraj goloroki proti tankom
Pogovor s podpolkovnikom Dražnikom
glede uporabe orožja. Pokazalo se je, da se tudi močnejšemu sovražniku lahko upremo. V spopadu so sodelovali poleg treh vodov iz ormoške občine še prvi in četrti vod jurišnega odreda iz Ljutomera pod vodstvom Alojza Novaka.
Ker prehod te kolone čez most ni bil mogoč, je general Trifunovič poslal prek Središča ob Dravi po levi strani Drave drugo četo oziroma kolono, sestavljeno iz desetih tankov, z nalogo, da razruši mejni prehod pri Središču ob Dravi, odstrani barikado na mostu v Ormožu, prodira naprej proti Ljutomeru, veže nase enote TO in tako omogoči lažji prodor glavne kolone proti Gornji Radgoni.
Ta kolona je prodirala po glavni cesti Ormož-Ivanjkovci-Ljutomer. Kot poveljnik obrambnega območja sem po pogovoru z načelnikom Mirkom Rautarjem in pomočnikom za zaledje Alojzom Novakom odločil, da se organizira obramba na območju gozda Kačure in vasice Mekotnjak. Naredili so ovire iz navzkrižno podrtih dreves. Teritorialcem so pomagali delavci gozdnega gospodarstva. S štirimi ovirami (tri v Kačurah in ena v Mekotnjaku) so bile zaprte vse poti do Ljutomera. Ovire je branil jurišni odred iz Ljutomera pod poveljstvom Slavka Modliča. Do spopada je prišlo 27. junija ob 22. uri. Naslednji dan (28. junija) zjutraj pa je izvedla napad protiook-lepna skupina, ki jo je vodil Smiljan Kuhar. Tank je z ambrustom zadel Robert Gra-diščaj. Nasprotnik ni usftbl napredovati in se je umaknil na Hrvaško.«
Prodiranje Popove kolone
»Tretja kolona, sestavljena iz treh tankov, enajstih oklepnih transporterjev, sedmih tovornjakov, dveh cistern in dveh vozil, ki jo je vodil polkovnik Popov, je v večernih urah 27. junija prodirala v smeri Štrigove na Hrvaškem. Ker sta prva in druga kolona vezali veliko enot TO, druge pa so v skladu z načrtom Kamen branile mostove na Muri, je tej koloni uspelo prodreti prek Razkrižja do Veržeja, kjer je na odprtem, za naše pripadnike težko dostopnem mestu krajši čas počivala. Na tamkajšnjem območju (Gibina-Razkriž-je) sta ostala samo protidiverzantski vod in pontonirski vod (v Veržeju pri mostu). Z nalogo, uničiti cisterno goriva, je bila tja poslana skupina naših vojakov pod vodstvom Alojza Novaka, ki pa zaradi težkih vremenskih razmer in teme naloge ni uspešno opravila. Zjutraj sem poslal v Veržej drugo protioklepno skupino pod vodstvom Branka Bratkoviča, vendar je
mina iz ambrusta zgrešila cilj. Naslednji napad je izvedla protioklepna skupina diverzantskega voda, a je bil napad tudi tokrat neuspešen: mini iz protioklepnega orožja nista zadeli cilja. Kolona je napredovala proti Gornji Radgoni, čeprav je na poti naletela na našo teritorialno obrambo, na primer v Vučji vasi, kjer je deloval pontonirski vod, v Radencih pa se je ob devetih uri s kolono spopadel dvainšestdeseti diverzantski vod, ki mu je poveljeval Tomaž Zlatnik. V spopadih v Radencih je bil smrtno zadet zastavnik Mu-stafa, težko pa je bil ranjen civilist, ki je pozneje umrl. Pri industrijski coni v Gornji Radgoni pa je delovala protioklena skupina pod vodstvom Zvoneta Benka. Diverzantski in protidiverzantski vod sta blokirala jedro Gornje Radgone. V bojih v Gornji Radgoni se je posebej izkazala tudi skupina prostovoljcev TO (mladinci iz Ljutomera in Gornje Radgone) z uporabo molotovk. Izgube nasprotnika v materialno tehničnih sredstvih so bile velike. V tem napadu je imel nasprotnik enega mrtvega in enega ranjenega vojaka. Žal je krogla pokosila tudi civilista Janeza Svetino, svetovnega popotnika in filozofa.
Sovražni koloni je kljub oviranju in večurnih bojih v Gornji Radgoni 28. junija pozno popoldne uspelo zasesti mejni prehod.«
| Podpolkovnik Ljubo Dražnik je v pogovoru z Vestniko- | ‘ vim novinarjem omenil iz obdobja osamosvojitvene voj-
ne tudi svoje tri težke trenutke.
Prvi: 27. junija, ko je prišlo povelje, da morajo vsi pripadniki stalne sestave, razen dežurnega, oditi neposredno na obrambne položaje. Sam je vodil obrambo Ljutomera. Presenetila sta ga mirnost in pogum mladih fantov teritorialcev. Čeprav so imeli v vodu le tri tromblone, so sestrelili tank.
Drugi: Čeprav mu je poveljnik pokrajinskega štaba TO prepovedal, pozneje pa dovolil, vendar na lastno odgovornost, je šel s skupino specialnega voda na pogovore s Popovom v Gornjo Radgono. S skupino treh ostrostrelcev je poslal stotnika Branka Bratkoviča, da organizira varovanje pogajalskega mesta. Zabičal jim je: »Če padem jaz, morajo pasti tudi oni.« Pogovori so bili delno uspešni.
Tretji: V drugem delu vojne (prodiranjepete kolone tankov in oklepnikov) je bil ObmŠTO Ljutomer praktično obkoljen, zato je ukazal umik poveljstva na rezervno mesto, vendar od tam ni bilo mogoče vzpostaviti telefonskih zvez s podrejenimi enotami.
Vrnil se je na prvotno poveljniško mesto, čeprav je bilo nevarno, in od tam poveljeval enotam, ki so bile pred tem »izgubljene«.
Z ognjem zasuli nasprotnika
- Kaj pa četrta kolona, ki je krenila iz Varaždina proti Murskemu Središču?
»Na pohod je šla 28. junija ob 10.30. Sestavljena je bila iz izvidniške enote, v kateri so bili trije tanki, štirje oklepni transporterji, pet tovornjakov, cisterna in vozilo za zvezo. V sestavi te enote sta bila tudi dva pehotna voda. V Murskem Središču je prišlo ob 15. uri do pogajanj s pripadniki TO, ki so branili most na Muri. Ker je bila na mostu barikada, sestavljena iz kamionov s cisternami goriva, ki so onemogočale prehod, se je poveljnik izvidniške enote odločil, da nadaljuje prodor v smeri Razkrižja s ciljem, omogočiti prehod čez most na Muri pri Srednji Bistrici. Ob 18.30 je prišlo do spopada v vasi Gibina, na meji med Slovenijo in Hrvaško. Tam je imela izvid-niška enota JLA dva mrtva in več ranjenih. Območje Gibina- Banfi sta branila protidiverzantski vod iz Ljutomera (poveljnik Vlado Kunčič), razdeljen na dve skupini, in diverzantski vod (poveljnik Bogdan Vrbnjak), razdeljen na tri skupine. Na cesti Gibina-Razkrižje so bile tri ovire, ki so bile branjene po načelu zaporednih zased. Zasedo v Gibini je pripravila prva skupina protidi-verzantskega voda. Razdelila se je v dva dela. Prvi je deloval pred kolono, drugi s
pehotnim orožje pa bočno. Napad so začeli, ko je bil nasprotnik z vozili oddaljen od njih komaj štiri do šest metrov. Z močnim ognjem iz vsega orožja so zasuli nasprotnika in se hitro umaknili na drugi položaj. V tem spopadu je imel nasprotnik dva mrtva, na naši strani pa so bili ranjeni: Vlado Kunčič, Branko Kaučič in Dušan Meško. Ta spopad se šteje na območju 73. ObmŠTO za enega najuspešnejših. Osem teritorialcev je pokazalo veliko hrabrost, posebej še Milan Bolkovič. Nasprotnika so prisilili, da je odstopil od prodiranja proti Ljutomeru in nadaljeval premik po hrvaškem ozemlju prek Štrigove in Banfija. Tod so delovali tudi pripadniki ljutomerske milice in sodelovali pri obrambi tega območja.
Na Banfiju sta organizirala obrambo druga skupina protidiverzantskega voda (poveljnik Bojan Bolkovič) in oddelek diverzantskega voda. Obrambo so pripravili na vrhu pobočja, kjer se cesta po ovinkih spušča proti naselju. Na tem delu so postavili ovire z navzkrižno porušenim drevjem. Ob 21.40 je prišlo do ostrega spopada. Ker nasprotnik ni uspel priti čez ovire, je poskusil prodor po poljski cesti prek Banfija in Veščice. Potem je (od 29. 6. do 2. 7. 1991) veljalo premirje. V tistem času smo organizirali na ObmŠTO Ljutomer prerazporeditev enot, tako da je bila zagotovljena obramba po celotnem ozemlju ter minimal
na možnost presenečenja s strani JLA. Prihajale so tudi nove pošiljke orožja. Predvsem protioklepno orožje je bilo treba razdeliti med enote in teritorialce seznaniti z njegovo uporabo. Dobili smo tudi deset kamionov streliva in minskoeksplozivna sredstva iz zavzetega skladišča JLA v Ložnici pri Slovenski Bistrici. Premirje je bilo navidezno, kajti vsake toliko časa so pred Središčem ob Dravi in v Gornji Radgoni prižigali tanke in jih obračali.«
Bitka v Pristavi
- Na osvajalni pohod je krenila peta kolona JLA.
»Premirje je bilo končano 2. julija 1991 ob 13. uri. Takrat je krenila na pot peta mehanizirana kolona, in sicer mimo Središča ob Dravi in nato prek Vitana in Presike in v smeri Ljutomera. Cilj je bila Gornja Radhgo-na, kjer naj bi pomagala razbiti blokado okrog enote polkovnika Popova. Do prvega spopada je prišlo ob 18.45 v Presiki. Tam sta bila diverzantski vod (poveljnik Ljubo Smodiš) iz Ljutomera in skupina miličnikov, ki so se priključili vodu. Boj je trajal skoraj dve uri. Nasprotnik je izgubil tank in dva oklepna transporterja, v katerem so trije vojaki izgubili življenja, preostali pa so bili ranjeni. V spopadu sta se posebej izkazala pripadnik TO Milan Medvedar in policist Lichterval-ner. Morala častnikov in vojakov JLA je moč
no padla in med potjo so se predajali našim silam. Kolona se je vendarle prebila do Stročje vasi, kjer je prenočila. 3. julija ob 3.30 je nameravala naprej. Ob 4. uri se je z njo spopadala v Pristavi skupina protidiverzantskega voda, in sicer pri mostu čez Ščavnico. Nanj so navozili les in tovornjak gramoza. Prišlo je do kratkega, a silovitega spopada, nato se je skupina protidiverzantskega voda umaknila na položaj v Ljutomer. Z delom enote JLA, ki je bil na položajih v Pristavi, je prišlo do pogajanj o vdaji. Kot pripadnik TO jih je vodil Rudi Stegmuler. Del pripadnikov JLA se je vdal in prepustil tank in oklepni transporter. Do spopada z glavnino je prišlo ob 5.35 na železniški progi s cvenske smeri in obstreljevanje je trajalo tri ure. Kolona je potem krenila skozi Lukavce proti Križevcem, kjer jo je v zasedi čakala druga skupina protidiverzantskega voda (poveljnik Vlado Kunčič). Ker se je tam nenadoma pojavilo veliko ljudi, zlasti otrok, ki so prišli gledat tanke, in je bila zato velika verjetnost žrtev med civilnim prebivalstvom, ni prišlo do spopada. V spopadu ob 12.30 v Bučečovcih pa je sodeloval jurišni odred iz Slovenskih Konjic, ki je prišel na pomoč našim enotam, vendar nobeno vozilo ni bilo poškodovano. Zadnji spopad s to kolono je bil ob 14.30, ko je bil pred Radenci zadet oklepni transporter. Na tistem območju sta takrat delovala protidiverzantski vod iz Lenarta in protokle-pna skupina PŠTO, med Radenci in Gornjo Radgono pa protioklepna skupina iz Murske Sobote.«
- Pa šesta in sedma kolona?
»Šesta kolona je 2. julija prodirala iz smeri Železna Gora-Martin na Muri-Gibi-na, kjer se je ob 16.45 razporedila. To območje je takrat obvladoval četrti jurišni odred (poveljnik Bojan Hladen) iz Ljutomera. V spopadu je bil lažje poškodovan tank, zadet z ambrustom. Nasprotnik pa je tam napadal kombinirano: s tanki in pehoto. Tanke je ustavila škarpa pred vasjo, pehota pa je skušala skleniti obroč okrog našega voda, ki pa se je pravočasno umaknil na naslednji položaj. V napadu so bili poškodovani civilni objekti. Enota JLA se je umaknila v Štrigovo, od tam pa pozno zvečer začela prodirati proti Banfiju, kjer je bila ustavljena ob branjenih ovirah. Potem se je vrnila nazaj na Hrvaško. Sedma enota pa je prodirala 3- julija od Središča ob Dravi prek Vitana v smeri Kog-Presika. Na tistem območju sta bila prvi vod (poveljnik Emil Škrinjar) in protidiverzantski vod (poveljnik Milan Korotan). Koordinacijo med njima je vodil pomočnik poveljnika za operativne zadeve Aleksander Štampar. Iz prvega voda so ustanovili protioklepno skupino, ki je pripravila zasedo v rajonu Bajzek. Ob 10.30 je prišlo do spopada, v katerem je bil en tank zadet v kupolo in onesposobljen, drugi pa je med spopadom zavil s ceste in zdrsnil pod škarpo. Vojaki so ga zapustili. Potem se je nasprotnik vrnil na Hrvaško in od tam streljal po civilnih objektih v vaseh Kog, Jastrebci in Bajzek.«
Premirje: obramba na položajih
- 2. julija ob 13. je bilo konec prvega premirja, ob 16. uri pa se Je že začel spopad v Gornji Radgoni.
»Vse enote (okoli 420 teritorialcev) so bile že od 7.30 dalje v najvišji bojni pripravljenosti in že tretji dan na položajih okrog mejnega prehoda. Vsem je bilo jasno, da mirna rešitev ni več mogoča. Ob 14.30 je dobil načelnik ObmŠTO Mirko Rauter, ki je vodil operacijo v Gornji Radgoni, pisni ukaz za napad na enoto JLA v primeru, da se ne preda. Ukaz je posredoval poveljnik višjega poveljstva Vladimir Miloševič.
Radioamaterji so okoli 15. ure prestregli sporočilo Popova: ,Prvi cilj pod brezo.’ To je bil cerkveni zvonik, kajti ob 16.15 se je začelo streljanje. Teritorialci so udarili iz svojih položajev na Grajskem hribu z zolja-mi, ročnimi minometi M 57 in OSA, vojaki JLA pa iz topov in mitraljezov po mestu. Takoj po spopadu se je oglasila tudi sirena za letalsko nevarnost. Položaje teritorialcev sta preleteli dve letali JLA, ki sta raketirali njih in barikado na železniškem prehodu pri Avtoradgoni. Radgona je bila naenkrat v dimu in ognju. Slišalo se je pokanje in tuljenje siren. Spopad je trajal neprekinjeno do teme - približno do 21. ure. V spopadu je bil težje ranjen en teritorialec. Popolnoma je bil uničen cerkveni zvonik, zgoreli sta dve stanovanjski hiši na hribu. Okolica mejnega prehoda je bila popolnoma uničena. O številu žrtev JLA se nikoli ni izvedelo. Še pred večerom se je predalo tudi moštvo stražnice v Gornji Radgoni. Napad na stražnico so izvedli: posebna enota milice in oba diverzantska voda TO iz Gornje Radgone. Tako je TO zopet prišla do dodatnega orožja. Ponoči z 2. na 3. julij je spet prišlo do premirja, vendar so teritorialci ostali na položajih.«
- Iskrena hvala za te zares izčrpne informacije!
Štefan Sobočan ■
8
DILM V

KO JE BIL VESTNIK DNEVNIK...
il je četrtek, 27. junija 1991- Izšla je 25. številka Vestnika z mogočno lipo na naslovnici, mojim uvodnikom z velikim naslovom Država, poročilom Renate Ficko iz Ljubljane z naslovom Pot pelje samo naprej, to jutro pa se je ob vseh velikih besedah zdela najpomembnejša drobna ZADNJA VEST, v kateri je pisalo: Z Uprave za notranje zadeve so v sredo, 26. junija, ob 8.10 sporočili, da so pripadniki JLA obkolili mejni prehod v Kuzmi. Vse drugo pisanje v Vestniku se
POSEBNA IZDAJA ŠT. 1
Uredniški odbor je prvi hip obsedel brez moči. Prehitro in preveč pomembne stvari so se dogajale, da bi mogle ostati v novinarskih beležnicah do naslednjega četrtka. »Fantje in dekleta, Vestnik bo izšel jutri,« sem sporočila svojo odločitev in velika večina kolegov je bila navdušena. Bernarda Balažič Peček je bila že itak na terenu, namesto za sladoledom se je že podajala po sledi tankov od Ormoža sem. Renata Ficko, je morala najprej poskrbeti za svoja otroka, ker je bil mož pri teritorialcih, potem pa se je kar preselila v redakcijo. Majda Horvat, Štefan Sobočan, Feri Maučec, Ludvik Kovač in Jani Dominko ter fotoreporterka Nataša Juhnov so odšli po terenu. Zvesto sta svoji novinarski ekipi sledila lektorica Nevenka Emri in tehnični urednik Endre Gonter in ta isti dan ob 21. uri smo končali z redakcijsko pripravo prve posebne izdaje Vestnika. Jože Graj je v Ljubljani spremljal Svetovni slovenski kongres.
Še vsaj dvoje je pomembno zapisati o njej. Ena časopisna stran tega osem strani obsegajočega časopisa A4-formata je bila v madžarščini pod uredniško taktirko odgovorne urednice Nepujsaga EUe Pivar. Časopis pa smo natisnili v tiskarni Pomurski tisk v Murski Soboti, saj z gradivom nismo mogli do Maribora, še težje pa bi bilo natisnjene izvode spraviti iz Maribora v Prek-murje. smo vedeli že v četrtek popoldne. Naklada je bila 2000 izvodov, ki so jih pomurski poštarji razdelili po terenu na levem in desnem bregu Mure, na voljo pa so bili tudi na običajnih prodajnih mestih, in to brezplačno.
V petek, 28. junija 1991, je bil Vestnik edini sveži časopis v Prekmurju!
V njem so bralci lahko prebrali sporočilo predsednikov skupščin in izvršnih svetov pomurskih občin, objavili pa smo
Pred sklepom redakcije posebne izdaje Vestnika smo pri načelniku UNZ za Pomurje Darku Anželju poiskali zadnje informacije o položaju na mejnih prehodih, mostovih in cestnih zaporah.
Enote JLA so blokirale vse mejne prehode v Pomurju, Gornja Radgona je edini mejni prehod, ki je tačas še odprt. Mejni prehod Gederovci je blokiran, menijo, da je tam Čez 80 pripadnikov JLA, prav tako je blokiran mejni pre-
2. POSEBNA IZDAJA NI BILA NATISNJENA
2000 izvodov petkove izdaje Vestnika so ljudje razgrabili. Prav žal nam je bilo, da nam tehnične možnosti niso dovoljevale večje naklade. Sploh je bil pravi čudež, da smo v tiskarni, kjer našega časopisa že dolgo nismo tiskali, ob požrtvovalni ekipi Pomurskega tiska časopis pripravili in natisnili, kot da smo tam vsak dan. In to v
neposredni bližini vojašnice JLA!
Redakciji je vlil ta prvenec neustavljivo energijo. Komaj je številka izšla, že smo pripravljali novo, ki naj bi izšla v soboto, 29. junija 1991, ob šestih zjutraj, tudi v nakladi 2000 izvodov. Vse smo temeljito pripravili, gradiva je bilo celo veliko več, kot smo ga mogli spraviti na osem majhnih časopi-
je zdelo ta nikoli pozabljeni četrtek neaktualno in nepomembno. Po evforični noči, ko smo po Sloveniji zasajali lipe, so po naših cestah ropotali tanki, naše nebo pa preletavala vojaška letala ...Vojna...
Vojna za samostojno državo Slovenijo se je res začela. Od jutra so se dogodki vrstili kot v najboljšem akcijskem filmu.
Radijci na Murskem valu so ujeli korak z njimi prvi trenutek, Vestnik pa bo izšel šele naslednji četrtek ...
tudi vsebino letaka, ki so ga v I sto uro vojaška letala natresla na četrtek med deseto in pol enaj- I nas.
Prebivalci Slovenije,
Z odločitvijo Zveznega izvršnega sveta in v skladu z ustavnimi pooblastili, Zvezni sekretariat za notranje zadeve in enote Jugoslovanske ljudske armade prevzemajo nadzor nad državno mejo.
Ta korak je izsiljen. Neposredno so ogroženi teritorialna integriteta Jugoslavije, mir in varnost prebivalcev in izvrševanje mednarodnih obvez, ki jih ima SFRJ.
Prebivalci Slovenije,
Ostanite doma in na svojih deloynih mestih. Ne dovolite da vas zlorabljajo zoper vaših življenjskih interesov.
Vabimo vas na mir in sodelovanje!
Enote Zveznega sekretariata za notranje zadeve in JLA bodo svoje naloge izvrševale dosledno in energično.
Vsak odpor bo zlomljen.
V prvi posebni izdaji je Vestnik objavil tudi naslednji članek:
IZJAVA NAČELNIKA UNZ DARKA ANŽELJA VČERAJ OB 20. URI PREKMURJE JE ODREZANO
OD SVETA
hod Kuzma, tam je 18 vojakov, in prehod Hodoš, kjer je bil desant in kamor so pozno popoldne s helikopterji dovažali dodatne enote JLA. Prehod čez mejo tudi ni možen v Dolgi vasi, kjer je po oceni okoli 50 vojakov JLA, ki so dali ultimat, da bodo uporabili orožje, če se prehod ne bo predal. Zaenkrat do uporabe orožja še ni prišlo.
Blokirani so tudi mostovi, in sicer v Petanjcih', Do-kležovju, Ražkrižju in Murskem Središču. Prehod
čez mostove ni možen tudi za pešce.
Kaj bo jutri, ali bomo lahko šli na delo in ali bo omogočena kolikor toliko normalna cestna komunikacija, na to Darko Anželj ni mogel odgovoriti. Položaj se spreminja iz trenutka v trenutek in je nemogoče napovedovati, kaj se bo dogajalo. Še vedno velja povelje, da slovenska vojska orožja ne bo uporabila prva, če bo prisiljena, pa bo storila tudi to.
• Tudi ta fotografija je iz prve posebne izdaje Vestnika. Zadnja novica pa se je glasila: Ob 22.30 smo dobili sporočilo iz Gederovec, da je prišlo na območju mejnega prehoda do močnega streljanja.
snih strani. Na prvi strani je bila predvidena fotografija Bernarde Balažič Peček s podpisom: Kolona okoli dvajset tankov, manjših in večjih avtomobilov, vozil Rdečega križa in cistern je pol noči s četrtka na petek preživela v Veržeju, zjutraj pa je »zaorala« skozi Bunčane proti Gornji Radgoni. Do tja je potrebovala 7 ur.
»Padli« novinarji
Težko je pisati o dogodkih izpred desetih let, za katere si še vedno želijo pripisati zasluge različne politične strani in številni posamezniki. O svojih doživetjih in izkušnjah iz časa slovenskega osamosvajanja sem prenehala govoriti takrat, ko so se o vojni začeli širokoustiti skorajda vsi in je postala del gostilniških debat, predvsem pa sem na dogodke poskušala pozabiti takrat, ko se je začelo podeljevanje priznanj in medalj. Pa ne zato, ker ga meni niso podelili -nameravali so, pa sem jim poslala sporočilo, da sem tiste dni le opravljala svojo novinarsko dolžnost, tako kot vse druge dni. Čeprav to res niso bili navadni dnevi. Novinarji smo bili na terenu skorajda 24 ur na dan, ljudje pa so čakali na vsako novo vest. Takrat je bilo pomembno le poskrbeti za informiranost in varnost vseh ljudi, s katerimi smo se čutili povezane bolj kot kdaj prej ali pozneje; strah, da bi se lahko v vas naperjena tankovska cev ali puška tudi sprožila, se je pojavil v nočnih morah šele kasneje. Pripisovanje zaslug za uspešno in hitro končanje osamosvojitvenih muk tej ali oni strani se mi zdi neumestno, kajti pravi junaki so bili ljudje: brez njihove odločnosti, volje in pozitivne energije ne ' bi uspeli.
V Maribor čez
tistem času je bil tehnični urednik Vestnika Endre Gonter, ki se takole spominja svojega vojnega tehničnega urednikovanja: »V živem spominu so mi ostali ti dogodki. V tistem času sem imel na drugi medre-gionalni razstavi v Kranju nekaj svojih slik. Ko se je začela vojna, me je postalo strah tudi za moje slike.
V vojnem času je bilo Prekmurje odrezano od preostale Slovenije, saj so bile blokade na murskih mostovih, zato je pokrajina ostala brez dnevnega časopisja. Odločili smo se za izdajo posebnih (vojnih) združenih številk Vestnika in Nepujsaga. Uredništvo smo preselili v nekdanjo Centralovo klet, bolj znano kot Podmornica. Tam so novinarji pisali, direktorica Irma Benko in jaz pa sva članke vrisavala, oblikovala v strani. V Pomurskem tisku, kjer smo potem tiskali po-
Čeprav v času slovenske vojne med. poklicnimi novinarji ni bilo žrtev, smo v zadnjih desetih letih najbolj »padli«, saj je pravo novinarsko delo povsem razvrednoteno in je padlo na raven izpred osemdesetih let. Bolj kot dober novinar je zaželen dober P. R., nanj pa želijo vplivati ne le državni uslužbenci in politiki, temveč tudi poslovneži, propagandisti, lastniki kapitala in delodajalci. Novinarjevo delo ni spremljanje tiskov-nih.konferenc, pisanje reklamnih besedil, organiziranje akcij ali večurno nekoristno sedenje na sejah občinskih svetov - pred desetimi leti ni nihče pričakoval, da bomo sedeli na sejah krajevnih svetov. Če smo bili pred desetimi leti novinarji in državljani Slovenije aktivni udeleženci in snovalci dogodkov, smo danes padli na raven statistov v igri, ki jo režirajo bogsigavedi kje.
Bernarda B. Peček I
Nazaj k dobrim starim
Endre Gonter je v še kar normalnih razmerah tehnično uredil 25. številko Vestnika, naslednjo pa je pripravljal v izrednih razmerah. Albert Abraham. »Deklica« za vse: fotografiranje, razvijanje filmov, izdelava slik, prevoz člankov in fotografij v Marikor prek Avstrije ...
fBIKft 28. junij 2001	- —--------------------------------------------------
Vojna
Levi in desni breg Mure nikoli nista bila bolj ločena kot tistega poletja pred desetimi leti.
In prav tako je bila ločena moja družina. Mož v vrstah teritorialne obrambe nekje v radgonskem koncu, otroka v Beltincih pri mojih starših, sama v službi Vestnika, vodne želve so samevale v
stanovanju v Radencih.
Tako dolgo nismo bili še nikoli narazen.
Spominjam se srečanja z možem, ko sem po štirinajstih dneh zvedela, kje je, in dobila dovoljenje za obisk. Zgodil se je v Moravcih pri takratnem Vidmu, v stari šoli, kjer so čuvali vojne ujetnike. Vso prestrašeno me ustavi slovenski vojak s puško. V njeni cevi je bila rdeča vrtnica. Oddahnila sem si, vendar sem se že pri naslednjem stavku znova zdrznila. »Vojnik Ficko, poseta,« je čuvajoči najavil moj obisk. Za hip me je prešinilo, da so me podobno pozdravljali pred dvajsetimi leti v vojašnici JLA v Ljubljani, kjer je služil vojaško obveznost.
Že v naslednjem trenutku pa sem si mislila - vojnik ali vojak, poseta ali obisk, vseeno, samo daje mimo.
Renata Ficko ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
bili ljudje
Avstrijo
masmom
sebne izdaje, so aktivirali strojno in ročno stavnico.
V naslednji redni, 26. številki Vestnika, ki pa smo jo že spet tiskali v Mariboru, imela pa je datum 4. julija, pa smo ponatisnili vojne številke Vestnika in poročali o drugih aktualnih dogodkih. Gradiva v Maribor ni bi-
tu re. Med vojno sem naredil več fotografij in razvijal filme, ki so jih prinesli novinarji. Z Endre-jem Gonterjem sva med vojno potovala v Maribor in poskrbela, da je izšla prva povojna redna izdaja Vestnika.«
V nekdanjem Pomurskem tisku sem pokramljal s strojnikom Tonetom Ružičem, ki je skupaj s Francem Zrimom s strojnim stavnim strojem Lynotip postavljal vrstice teksta, ki so jih potem ročno oblikovali v časopisne
f..no c*. <i™>»	"»"“SZ““
stolen, Heidelberg Cilinder, na katerem smo tiskali volne vestnike. Foto.
Katja Gerenčer

mogoče poslati po običajni Poti (pošta, avtobus), kajti poti so bile blokirane.
Z Abertom Abrahamom sva Peljala članke in fotografije v Maribor prek Avstrije «
Albert Abraham je bil v tistem času že upokojenec, vendar je delal za Vestnik honorarno v fotografskem laboratoriju: »V času aktivne zaposlitve sem bil tehnični urednik Nepujsaga, ki •smo ga tiskali v Pomurskem tisku, zato sem seveda dobro poznal staro tiskarsko tehnologijo in tamkajšnje delavce: Toneta Ružiča, Franca Celeča, Draga Ša-hjana, Jožeta Burnika ... Ker je tlel Vestnika oziroma Nepujsaga •zšel tudi v madžarskem jeziku, sem bil zraven in opravil korek-
stolpce. Povsem ročno (iz posameznih črk) pa so sestavljali naslove. Oddelkovodja tiskarne je bil tedaj Jože Burnik, s tiskarskim strojem Heidelberg Cylin-der pa je posebne številke Vestnika oziroma Nepujsaga tiskal Franc Celec. Tone Ružič, že nekaj časa upokojenec, je na hodniku tiskarne še našel odpisani stroj za strojno postavljanje vrstic. Medtem je tehnologija seveda napredovala in marsikaj, kar je bilo prej »v špici«, je končalo na odpadu.
No, v nekdanji ročni stavnici smo še našli del nekdanje opreme iz »Gutembergovih časov« (skupine posameznih črk za ročno stavljanje itd.)
Š. S. ■
KO JE BIL VESTNIK DNEVNIK...
V posebni izdaji št. 2 pa na žalost v soboto zjutraj bralci niso mogli prebrati niti teh informacij niti člankov z naslovi Trikratno bom-bandiranje Murske Sobote, Predaja JA v Dolgi vasi, Civilna zaščita v pripravljenosti, Posebni ukrepi v soboški bolnišnici.... ker časopisa nismo mogli natisniti. Tiskarna Pomurskega tiska je bila v neposredni bližini vojašnice, kjer so se v petek, 28. junija, dogajale najhujše stvari. Življenja zaposlenih so bila preveč izpostavljena, da bi kdorkoli smel tvegati. Odločili smo se, da sicer pripravljena številka ne izide.
Kronologija dogajanja od 17. do 23. ure.
17.00: Čez Krapje so poletela letala, kam so namenjena, pa v tistem trenutku še ni bilo znano.
- 17.02: Zadnja blokada pred mednarodnim mejnim prehodom Šentilj je prebita in se prehodu približuje kolona petih tankov. Medtem sta mejna prehoda na Tratah in v Juriju še v rokah slovenskih teritorialcev. - 17.03: Ker sta nad Mursko Soboto prileteli dve letali, je tačas potekal program iz studia Radia Slovenije. Letali ’ sta nekaj časa krožili nad mestom in potem iz-
strelili rakete v bližini vojašnice.
- Omenjeni letali sta zadeli eno od barikad pri soboški vojašnici, za razliko ob 12., ko zadetka ni bilo.
- Razveseljiva novica iz Murskega Središča, kjer se je oklepna enota, ki je hotela prebiti obroč ljudi oz. nadaljevati pot proti mostu v Petišovcih, obrnila proti Čakovcu.
Javljanje gospoda PerŠa iz Naselja mladinskih delovnih bragad v Murski Soboti, kjer je letalo mitraljiralo sosedovo hišo in jo poškodovalo. Kot zanimivost:
naselje je od vojašnice oddaljeno okrog 400 metrov.
- Prenos tiskovne konference iz Cankarjevega doma v Ljubljani. Minister Igor Bavčar je med drugim povedal, da so letala ■ ob preletu državne, meje pri Gornji Radgoni grobo kršila ozemeljsko celovitost sosednje države.
Prenos radijskega dnevnika iz studia-Radia Slovenije, ki je zaradi spopadov med okupacijsko vojsko in slovenskimi taritorialci trajal dlje kot običajno.
- 22.35: Zopet na Murskem valu. Najprej je bil objavljen pogovor z novinarjem Jožetom Grajem, ki je v Ljubljani spremljal dogajanja na 1. Slovenskem svetovnem kongresu, ki se je zaradi znanih razmer končal predčasno.
- Novinarka.Lidija Kosi je postregla z nekaterimi novimi podatki o dogajanju v Pomurju. Čeprav je od premirja med okupacijsko vojsko in pripadniki Teritorialne obrambe Slovenije minilo približno dve uri, je na Gibini in šafarskem
3. IZDAJO NATISNILI NA SVINCU
30. junija je bila nedelja, Vestnikovo uredništvo pa je že pripravljalo 3- posebno izdajo časopisa. Dlje nismo mogli čakati, zato smo iskali rezervno varianto za tisk. V tiskarni Pomurskega tiska je bilo prenevarno, mariborska tiskarna je tudi še vedno nedosegljiva. Pa pride namig iz Pomurskega tiska, da je skupina izkušenih tiskarjev pripravljena usposobiti nekdanjo tiskarno na svinec, ki je lepo spravljena kot muzejski eksponat. Ni nam bilo treba dvakrat reči. Vse je bilo podrejeno naši želji, da Vestnik v ponedeljek spet izide.
Zagnano smo poprijeli za delo in na naslovnico uvrstili fotografijo Dušana Loparnika.
Objavili smo obsežno anketo, v kateri so Pomurci izrazili svoj gnev in strah, v njej pa je objavljeno tudi pismo predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoka, naslovljeno na predsednika madžarske vlade Jozšefa Antala.
V tej izdaji je zgodovinska fotoreportaža, ki priča o dogodkih v Gornji Radgoni 28. in 29- junija, s posebnim veseljem pa smo zabeležili obisk Ivana Krambergerja v uredništvih Vestnika in Radia Murski val.
Tiskanje tega časopisa je bil zame izjemno doživetje in dogodek, ki se ga resnično ne da pozabiti. Fantje iz Pomurskega tiska, ki že dolgo niso delali s svincem, so se lotili dela, kot daje to njihova nova življenjska priložnost, kot da so se za desetletje in še kakšno leto pomladili. Sama sem prvič videla črke iz svinca in seveda prvič pripravljala časopis v tej tiskarski tehniki. Skupaj s tiskarji sem uživala in iskrico navdušenja opazila tudi pri našem tehničnem uredniku Endreju, čeprav je bila ura že
v Ljutomerski občini še vedno slišati streljanje. Zaenkrat smrtnih žrtev in ranjenih ni bilo. Medtem pa se pehotne enote bojujejo pri Šprincu.
- V Gornji Radgoni naj bi bili v spopadih za mednarodni mejni prehod mrtvi trije ljudje, z Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti pa so sporočili, da v dveh dneh ni bil ranjen noben njihov pripadnik.
Povzeto po informacijah Radia .Murska Sobota.
čez polnoč. Časopisne strani so bile pred nama na svinčenih ploščah.
Črni tiskarski stroji so živo ropotali. Vsak gib izkušenih tiskarjev je bil odkritje zase in vse sem želela videti, spoznati, se dotakniti vsake besede posebej... Tisto noč smo naredili zame najboljši časopis na svetu. Kar roke so se mi tresle, ko sem prelistavala prve izvode, in neznosno meje začela boleti glava. Nobena tableta ni nič pomagala, in ko sem proti jutru odhajala proti domu na dve uri spanja, me je še za tega prikrajšalo. Postalo mi je slabo in namesto spanja sem dve uri bruhala. Živci in izčrpanost, sem si sama postavila diagnozo, šele pozneje so mi tiskarji pojasnili, da je bila to lahko samo zastrupitev s svincem. Od takrat se nič več ne čudim, zakaj so bili nekoč tiskarji neka posebna kasta. Zaslužili so si to. Delali so res nevaren posel.
Iskrena hvala fantom iz Pomurskega tiska za priložnost, da smo skupaj na svincu delali tretjo posebno izdajo Vestnika!Danes, po desetih letih, se mi zdi to dejanje vredno še več in verjetno nikoli ne bom našla pravih besed in načina zahvale.
Spoštovani gospod Antal!
Bilo mi je v veliko čast, da sem se ob razglasitvi suverene Slovenije lahko udeležil proslave, ki je bila 26. junija 1991 v Ljubljani. Politično vodstvo Slovenije je izrazilo zadovoljstvo, da so se slovesnosti ob avstrijskih deželnih glavarjih udeležili tudi predstavniki Železne in Žalske županije. Bili smo priča dogodka, ko je 2-milijonski slovenski narod odgovorno in dostojanstveno izrazil svojo voljo in odločitev za lastno državo. Upam, da državljani Madžarske, ki so jo pred kratkim zapustile sovjetske enote, spremljajo prizadevanje slovenskega naroda s, simpatijami. V teh urah pa, ko odmeva na ozemlju Slovenije hrup tankov Jugoslovanske armade, zgolj naklonjenost ni dovolj. Zaradi tega se kot madžarski državljan slovenske narodnosti in kot predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem obračam na madžarsko vlado s prošnjo, da prizna mlado slovensko državo in da obsodi brezobzirno agresijo jugoslovanske vojske proti državi Sloveniji, ki je bila ustanovljena na podlagi plebiscita.
Monošter, 28. 6. 1991
Predsednik Zveze Slovencev na
Madžarskem Jože Hirndk
ZADNJA, 4. POSEBNA IZDAJA, IZŠLA 3. JULIJA
Dogodki so se počasi umirjali, vendar je bilo v torek do izida Vestnika v četrtek še daleč in odločili smo se še za eno posebno izdajo, v kateri smo že poročali o veliki škodi, ki so jo utrpela pomurska podjetja, v njej pa je Jani Dominko objavil tudi članek o mejnem prehodu v Dolgi vasi.
Zelo simbolična fotografija Bernarde Balažič Peček vsekakor zasluži ponovno objavo po desetih letih.
Jokal se je kot otrok, ko je polagal na asfalt medalje in priznanja, ki jih je prejel kot borec NOB. Bilo je le nekaj minut pred prihodom tankovske enote v Gornjo Radgono.
Vladimir Miloševič v Gornji Radgoni: »Pogajanj ne bo. Pogoji so jim znani, morajo jih le izpolniti.«
običajnih 18 tisoč izvodih in ker druga posebna izdaja sploh ni mogla iziti, smo v 26. redni številki Vestnika ponatisnili vse, kar smo naredili v najhujših dneh vojne za samostojno Slovenijo. Še vedno so bile razmere takšne, da je bilo gradivo zelo težko spraviti do mariborske tiskarne. Pot pod noge sta vzela Endre Gonter in Albert Abraham, a to je posebna zgodba. '
Tekst in izbor: Irma Benko ■
To je bilo nekaj utrinkov iz zadnje posebne številke vojnega Vestnika, tako da pravzaprav lahko rečemo, da je bil Vestnik od četrtka do četrtka (od 27. junija do 4. julija 1991) dnevnik, to pa ni bil do takrat nikoli in tudi deset let po teh res zgodovinskih dogodkih, ki jih je verno zapisal, je to še vedno samo pobožna in skoraj nedosegljiva želja.
In ker posebnih številk nismo mogli natisniti v
Prepričana sem, da si je ta izvod časopisa mnogo naših bralcev shranilo ali celo spravilo na častno mesto na polico, med knjige. Morda je prav danes, ko prebirate moje spomine, priložnost, da ta časopis poiščete, in to, kar sem sama iztrgala iz celote, preberete v celoti.
Imeli smo dober namen, da bi vse to, obogateno s pričevanji aktivnih udeležencev slovenske vojne v naši pokrajini in videno z desetletno distanco, ob jubileju predstavili v posebni obsežni prilogi, vendar večina vodstev pomurskih občin tega projekta ni bila pripravljena podpreti niti z minimalno finančno podporo, čeprav sem prepričana, da jim tega st roška davkoplačevalci ne
bi zamerili, kot jim zamerijo marsikaterega drugega. Prilogo so podprle samo tri občine, in sicer Gornja Radgona, Radenci in Križevci pri Ljutomeru, soboška mestna občina pod pogojem, da bo sodelovalo vseh 26pomurskih občin, negativno sta odgovorila župana občin Hodoš in Moravske Toplice, drugim pa se na našo pobudo ni zdelo vredno niti odgovoriti, kot daje to zanje zgodovina, ki se jih ne tiče. Pričakovali smo, da bo podpora temu projektu prva javna zahvala lokalnim medijem za početje pred desetletjem, ker smo takrat vse naredili prostovoljno in brez materialne odškodnine, pa so nam tudi tokrat pokazali figo.
10
BILA JE VOJNA
28. junij 2001 IBIHK
ila preprosto je in lahko. Slišati. Kot pred desetimi leti. Irma stopi v pisarno in pravi: »Marjan, napiši nekaj tipkanih o dogajanju na radiu v začetku poletja 1991-« »Prav,« odgovarjam. Skozi meglo pa mi hkrati pride skoraj ponovljen film.
V pisarno vstopa Irma in govori, da bomo delali izredno izdajo Vestnika. Da jo bomo tiskali v Pomurskem tisku in jo nekako skušali spraviti do ljudi. V prvih dneh agresije jugoslovanske vojske je bil radio najbolj zanesljiv medij. Časopisi niso mogli potovati mimo blokad, ki so jih ljudje po vsej Sloveniji postavili, da bi preprečili napredovanje sovražnih enot jugoslovanske vojske. Televizija je bila veliko počasnejša pa tudi ob številnih alarmih si je nisi mogel odnesti s sabo v zaklonišča. Tranzistorje so imeli tudi teritorialci v jarkih, ko so branili kak objekt ali obkoljevali enote jugoslovanske vojske. Seveda je to dejstvo pomenilo prednost, hkrati pa tudi toliko večjo odgovornost. Če kdaj, v tistih dneh' nismo smeli na radiu izreči nepreverjene ali ne povsem točne informacije. Ne le da-smo lahko z njo med ljudmi povzročili nepotrebno paniko, ampak so tisti, ki so bili v obrambnih vrstah, med policisti in drugod, na površno informacijo reagirali hitro pa tudi zelo nervozno.
Šteli smo tanke
Vsi smo bili deset let mlajši. Tisto jutro, ko je nekje v Ljubljani notranji minister Igor Bavčar zaklel »O, pizda!«, ko je izvedel, da JLA s tanki prodira proti Ljubljani, smo se mi trije, Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje, Bojan Peček, šef Murskega vala, in jaz, dopisnik Radia Slovenija, sestali na hodniku takratnih naših prostorov nad Cen-tralom in se v hipu dogovorili, da od zdaj dalje delamo vsi skupaj. In smo na Murskem valu uvedli »vojni« radio. Ko smo dobili informacijo o tem, kar se je dogajalo, smo jo objavili. Sicer smo pre-
Ko je bil Murski val vojni radio
S tranzistorji na fronti in v zakloniščih
na živce in da je lahko kmalu tarča letalskih napadov. Letala so se vedno, ko so napadala vojašnico v Murski Soboti, obračala nad Nemčavci in zgolj naključje je, da niso nikoli napadla oddajnika. Da je bilo Franciju tesno pri srcu, nikoli ni skrival.
Osebne drame
Sodelavci Murskega vala in Vestnika smo takrat delovali kot dobro izurjen aparat, čeprav nihče med nami z novi-narjenjem v vojnih razmerah ni imel nobenih izkušenj. Seveda smo negotovost položaja doživljali vsak po svoje. Skrbelo nas je za naše družine. Sam se spomnim nekega popoldneva, ko sem po kdo-ve-koliko urah neprekinjenega sedenja pred mikrofonom skočil domov, da se umijem in preoblečem, da me je zagrabilo v avtu. Izjokal in iztulil sem se in čez kake pol ure sem spet normalno funkcioniral. Po sodelavko je prišel zaskrbljen mož in jo odvlekel domov. Čez nekaj ur je bila spet nazaj... Komaj smo prepričali malega Dejana, da mu je v takem položaju, kot je bil, mesto pri starših. Potem je prihajal poročat, kdo je prvi prihajal v zaklonišča in koga je tam grabila največja panika.
Cenzure ni bilo
Vsaj prvi teden so vsi požirali naše informacije in nihče nas ni posebej klical na odgovornost. Potem ko so se začele razmere umirjati, so poslali z vrha na nacionalni radio in televizijo nenadoma vojaška strokovnjaka, ki sta skušala začeti ukazovati, kaj se sme in kaj ne v poročanju. K nam na teren k sreči ni prišel nihče.
Tako me nikoli nihče ni okregal, ko sem poročal iz Gornje Radgone in pozval odgovorne v tem mestu, naj poskrbijo za truplo nesrečnega voznika tovornjaka jugoslovanske vojske, ki je zgorel v njem po znanem napadu na kolono z molotovkami iz prostorov Elrada. Starše majhnih otrok sem rotil, naj ne dvigajo otrok in jim ne kažejo zgorelih ostankov trupla.
našali Radio Slovenija. Tudi ta je takrat svoj pni program reorganiziral v poseben vojni program in ga takega pustil vse do danes.
Lidija Kosi se je potepala po Prlekiji in v radgonskem koncu. Njena nočna javljanja so tekla približno takole: »Zdaj se prebijam med tanki. Naštela sem jih 17.« Lidija, pravim v program, lepo te prosim, v tankih so vojaki. Imajo orožje. Ne hodi jim preblizu. Ampak dekle ne posluša. Naslednji dan te iste tanke prešteva pred Radenci. Potem se v Radgoni skrije pod mizo in nam pripoveduje, kako Popov s kolono prodira v mesto. Da so ubili svetovnega popotnika Svetino, ki jih je neprevidno fotografiral kar na ulici. Da so mladeniči z molotovkami iz Elrada napadli kolono in zažgali nekaj
Poslušalci poročajo
Tudi Dušan Loparnik in Bernarda Balažič se javljata s čudnih lokacij in pripovedujeta, kaj vidita. Njihove informacije podnevi in ponoči dopolnjujejo številni poslušalci. Prej kot policija in teritorialci izvemo za vsak oklepnik, letalo ali
Na radiu so takrat poleti 1991 v programu sodelovali: Irma Benko, Marjan Maučec, Bojan Peček, Simona Špindler, Smilja Baranja, Danila Hradil, Feri Horvat, Marjan Dora, Lidija Kosi, Bernarda Balažič Peček, Dušan Loparnik, Silva E6ry, Feri Kuplen, Nevenka Emri, Dejan Fujs, Flavio Dotto, Boštjan Rous, Milan Zrinski, Ivan Gerenčer, Jani Dominko in številni drugi, predvsem mnogi neimenovani poslušalci, s katerimi smo takrat stkali nepozabno prijateljstvo.
Obiski na radiu
In obiske smo imeli zelo pogosto. Prihajal je predsednik občine Andrej Gerenčer. Nas spodbujal. Nikoli prej ne pozneje z lokalnimi politiki nismo imeli tako dobrih odnosov... Nihče med nami ne bo pozabil obiska legendarnega Iveka Krambergerja. Ko s svojim avtom edini v tistih vročih dneh pride iz Negove v Mursko Soboto in se tja spet vrne. Kako, je seveda druga zgodba. Z bro-dom čez Muro v Avstrijo in potem spet na Gorički strani nekako v Prekmurje. In nazaj. Ko pride, nas pohvali. Vse nas pozna. Za vsakega najde dobro besedo. Kar tako naprej, pravi. In odide.
Jože Hirnbk, predsednik Slovencev
na Madžarskem, tudi večkrat pride med nas. Danes se to sliši preprosto. Takrat so bila potovanja po teh krajih tvegano dejanje. In medtem ko so jo mnogi »ugledni« Prekmurci in Prleki, ko je postalo vroče, jadrno ucvrli na
helikopter, ki se z lendavskega ali ljutomerskega konca bliža našim krajem. V Radencih je poslušalec Branko, ki radovedno tišči nos v najhujše spopade in napade teritorialcev na kolono oklepnikov in nas takoj kliče. V Gornji Radgoni imamo nekaj sodelavcev, ki iz svojih stanovanj pozorno opazujejo, kaj počnejo vojaki jugoslovanske vojske na mejnem prehodu, in nam to sproti poročajo.
V Murski Soboti letala raketirajo Fazanerijo, ki je polna teritorialcev, ki so obkolili vojašnico. Zelo hitro po tistem nas kličejo poslušalci in pripovedujejo o svojih hišah, ki so jih zadeli netočni strelci sovražnih letal. Pozneje izvemo, da so narobe streljali tudi tako, da so
Madžarsko, v Avstrijo in še dlje k sorodnikom in čakali, da se poleže, so ti možje prihajali k nam. Nam dajali pogum. Doma pa pripovedovali, kaj se dogaja, in na ta način prispevali k uspešnosti slovenskega osamosvajanja.
postrelili tudi nekaj svojih, ki so bili na položajih znotraj vojašnice. Eden od vojakov je bil celo ubit.
Prav zanimivo je bilo, kako smo preverjali klice naših poslušalcev. Ko smo dobili informacijo in smo poklicali odgovorne na policiji in teritorialni obrambi, so si ti nadvse vestno zapisovali podatke, ki smo jih preverjali, saj smo jih mi praviloma dobili prej. In vsi, ampak res brez izjeme, so se pokazali za točne.
Ko so se začeli napadi, je Marjeta Flisar, šefinja gostilne Central, svojim sodelavcem dala prosto. Nam na radiu in Vestniku pa je prepustila priljubljeno Podmornico, lokal v kleti stavbe, kjer smo imeli prostore. Tako smo se ob alarmih umikali tja. Za hrano in pijačo smo imeli samopostrežni sistem, o plačilu pasmo se pogovarjali nekoč pozneje. Feri Horvat, šef tehnikov, tudi on je na radiu preživljal dneve in noči, je ob vsaki poti v podmornico s sabo nesel prenosni UKV-oddajnik. Če bi nam namreč ugasnili našega, bi se drli naprej! Na drugi strani, na oddajniku v Nemčavcih, je bil vseskozi v stiku z nami vodja oddajnega centra RTV Slovenija Franci Grah, ki se je zavedal, da gredo jugo vojski radijski oddajniki močno
Tudi ko sem poročal s položaja pred hodoško stražnico in povedal, kako se je poveljnik teritorialcev jezil, ker so navdušeni prostovoljci kar na kraju samem odprli dva zaboja, ki so jih policisti iz Beograda pustili na terenu, ko so se iz helikopterja, s katerim so prispeli na Hodoš, umikali v stražnico, ni bilo reakcije.
Ali ko smo poročali o tragični nesreči na Petanjcih, kjer je zaradi nestrokovnega ravnanja eksplodirala mina, k* je povzročila številne poškodbe med teritorialci.
Ker takrat mobitelov še ni bilo, nas teritorialci s položajev niso klicali. Sem pa pozneje velikokrat slišal, kako so se jezili na radio, če smo katero od njih0' vih uspešnih akcij spregledali in o njej nismo govorili v programu.
Sodelavci Murskega vala in Vestnika nikoli nismo delali analiz takrat opra vljenega dela. Verjeli smo, da smo dela po svojih najboljših močeh. Gotovo s bile vmes tudi napake, toda ne nam^ ne. Ko je bilo vsega konec, smo pač 0 lali naprej. Takšna je narava novinarske ga dela, radijskega živega poročanja p* še posebej.	-
Marjan Dofa’
1111 28. junij 2001
BILA JE VOJNA
11
ilo je 28. junija pred desetimi leti, ko je ena od oklepnih enot nekdanje Jugoslovanske ljudske armade v Varaždinu na Hrvaškem dobila ukaz predsedstva takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije, da prodre v Slovenijo in zavzame mejni prehod z Avstrijo v Gornji Radgoni. Sledila pa bi verjetno še okupacija drugih mejnih prehodov na našem območju, če bi bilo potrebno. Slovenija je bila takrat v vojni za osamosvojitev, Hrvaška pa še ne.
Kolona z dvema tankoma, dvema transportnima oklepnikoma, štirimi transportnimi in več drugimi vozili je okrog 15. ure prišla v Mursko Središče, obmejno mestece ob Muri, ki meji na Petišovce. Računali so, da bodo brez večjih težav prestopili most čez Muro in prišli v Slovenijo ter nadaljevali začrtano pot. Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega.
Ljudje so zaprli cesto
Zvonko Rihtarec, takratni komandir policijske postaje v Murskem Središču, se še prav dobro spominja, kako ga je poveljnik vojaške kolone polkovnik Resanovič, ki je zvedel, da bodo imeli v Središču težave z nadaljevanjem poti v Slovenijo, med potjo poklical po posebni zvezi, ki jo je imela takrat vojska s policijo, in zahteval, da se poleg njega zbereta na pogajanjih še predsednik krajevne skupnosti (to je bil Marijan Barat) in predstavnik HDZ-ja (Rajko Tomanič). To je uredil in pričakali so jih pri veterinarski postaji, od koder se že vidi mejni prehod Mursko Središče - Pe-tišovci. Medtem so zvedeli za prihajajočo vojaško kolono tudi domačini in ljudje iz okoliških krajev ter se začeli samoiniciativno zbirati. Tik pred prihodom J LA jih je bilo okrog petdeset, kmalu pa se jih je zbralo več kot petsto in potem še enkrat toliko. Prihajali so tudi iz številnih drugih krajev, eni peš, drugi z avtomobili, in dobesedno zasedli ulico oziroma cesto, ki pelje proti Sloveniji. Nekateri so celo posedli ali polegli po tleh, in to čisto blizu tankov.
Posamezniki so imeli tudi orožje, bencin ali kaj drugega, s čimer bi se zoperstavili JLA. Bili so pripravljeni na vse, braniti Slovenijo tudi s svojimi telesi, kajti veliko jih je takrat hodilo,v službo v Lendavo in druge kraje pri nas. Znano je bilo tudi, da so slovenski teritorialci most čez Muro minirali in nanj pripeljali tri cisterne.
D-.	t; „„ mhn ipvp oroti desni) na mostu čez Muro pred prihodom slo-
Rihtarec, Resanovič, Barat in Rambo (z leve pruu uCO
Venskih teritorialcev na pogajanje.
Ljudje so se zgrnili pred tanke
Množica ljudi je v Murskem Središču samoiniciativno prišla na cesto in zaprla pot koloni nekdanje JLA.
kazni material. Tudi nekaj filmov še vedno hranim.«
Pogajanja so postajala vedno bolj mučna. Poveljnik Resanovič je zahteval, naj se ljudje umaknejo, da bodo šli naprej, sicer je grozil, da bodo uporabili silo. Trojica pogajalcev iz Središča je tedaj predlagala, da bi šli na murski most na pogajanja s slovenskimi teritorialci. Resanovič je ta predlog sprejel in hotel, da bi se tja peljali s tankom.
Na to niso pristali, ampak je komandir policijske postaje Rihtarec vztrajal, da se odpeljejo do mosta z njihovim avtomobilom. In tako so potem tudi storili, k slovenskim teritorialcem pa sta se po mostu peš odpravila Rihtarec in Barat. Ni jima bilo vseeno, kajti nista vedela, ali ju bodo Slovenci res pustili k njim ali bodo nanju celo streljali. Pomislila sta tudi, da bi lahko medtem aktivirali mine in most spustili v zrak. V tem primeru bi morala seveda kar najhitreje skočiti v Muro. In na to sta bila celo pripravljena.
No, brez posebnih težav sta prestopila na slovensko stran mosta in povedala, s kakšnim namenom sta prišla. Slovenci so pristali na pogajanja.
Marijan Barat: »Polkovnik Resanovič je spet prebral ukaz iz Beograda. Rekel sem mu, da za nas ne obstaja Jugoslavija, ampak da je tu Hrvatska in da z naše strani ne bodo streljali v Slovenijo. Ko je poveljniku slovenskih teritorialcev Žižku grozil, kakšno vse orožje imajo, s katerim jih bodo zlahka premagali, jim je Žižek hladnokrvno odgovarjal, da imajo oni vsega tega še enkrat toliko. Vedeli smo, da je pri tem močno pretiraval.
Na to, da bi se umaknili z mosta, pa slovenska stran nikakor ni pristala, četudi jim je Resanovič zagrozil z ultimatom do 17. ure. Ko smo se vrnili v bližino veterinarske postaje, pa sem slišal, kako je dobil Resanovič ukaz iz vojašnice v Varaždinu, da se morajo na vsak način prebiti naprej in naj streljajo v množico ljudi, če se noče umakniti.«
Na srečo tega ukaza niso izpolnili in tako niso nadaljevali tudi poti proti mostu čez reko Muro. Končno se je kolona JLA obrnila, kot da se namerava vrniti v vojašnico, v resnici pa so potem zavili proti Gibini.
Tam pa so jih pričakali pripadniki občinske teritorialne obrambe iz Ljutomera in vnel se je spopad. Njihov najtrši pogajalec, ki so ga klicali Rambo, in še nekaj drugih vojakov JLA je padlo. In to je bila že prava vojna.
Jože Graj ■
V M. Središču niso pustili JLA čez most v Slovenijo - Poveljnik slovenskih teritorialcev Žižek je močno pretiraval z naštevanjem orožja
»Resanovič nam je prebral ukaz predsedstva SFRJ, ki jim je veleval, da morajo priti v Gornjo Radgono, in zahteval, da umaknemo ljudi. Mi smo mu odgovorili, da tega ne priznavamo, da je tu Hrvatska in da ne priznavamo JLA.«
JLA ima to, STO še enkrat toliko
Marijan Barat: »Jaz sem vprašal vojake, zakaj morajo iti tja. Odgovorili so mi, da gredo na avstrijsko mejo, da bodo branili Jugoslavijo, ker jo bo napadel zunanji sovražnik. Mi pa smo jih nagovarjali, naj pobegnejo iz JLA.«
Rajko Tomanič: »Jaz sem nekaj časa vse to fotografiral in snemal. Ko so mi to prepovedali, sem dal aparate kolegu, kasneje pa sem spet nadaljeval s svojim delom, tako da imamo sedaj tudi posebno videokaseto, na kateri je do-
Po desetih letih na mestu, kjer so se Rihtarec, Barat in Tomanič pogajali s častniki JLA. Danes se na ta dogodek s ponosom spominjajo. (Foto: J. G.)
Odkar je Slovenija samostojna država, pripravijo na območju Razkrižja (prej KS sedaj občina) vsako leto kresovanje s priložnostnim kulturnim programom. Tako so imeli ta ponedeljek že 11. kresovanje. Prizorišče je bilo na Razkriškem bregu, tik ob meji s Hrvaško, organizacijo pa je tokrat prevzelo Turistično narodopisno društvo Razkrižje. Župan Stanko Ivanušič je v krajšem nagovoru zbranim udeležencem poudaril, da so pred desetimi leti, ko je bila razglašena samostojnost Slovenije, ljudje spontano prišli na kresovanje od blizu in daleč ter slavili dolgo v noč. - Foto: J. G.
12
KMETIJSTVO
28. junij 2001 HIIK
Strovnjaki svetujejo
Strniščni dosevki po žetvi ječmena
Po žetvi ječmena bomo dali prednost setvi sudanske trave, prosa, facelije in ajde
tudi ne prijajo izrecno peščena tla.
Sejemo jo najkasneje do sre-
1:11,9, ki pozitivno vpliva na tvorbo blagega humusa ali sprste-nine, ki pa ima veliko menjalno
Sudanska trava
Med pridelovalci na območju Pomurja je dobro znana kultura. Botanično spada med trave, vendar je v svetu po pridelovalnih lastnosti ne primerjajo s travo, ampak koruzo. Je alternativa koruzi in jo sejejo predvsem na tistih območjih, kjer koruza zaradi majhne količine padavin ne uspeva.
Sudanska trava je vsestransko uporabna vrsta, saj jo lahko krmimo kot prirast ali v obliki si-laže. Raziskave kmetijsko svetovalne službe za Pomurje pa kažejo. da jo je mogoče pridelovati tudi za zeleni podor, saj ne pre-
Turnišče
Cene pujskov
naša nizkih zimskih temperatur, obilica organske snovi pa poveča v tleh trajni in hranilni humus.
Za zeleno krmo ali prilast je bomo sejali 18 kg/ha v medvrstni razdalji 12 do 15 cm in za silažo 15 kg/ha v medvrstni razdalji 40 do 75 cm. V obeh primerih lahko opravimo setev z žitno sejalnico. Osnovno gnojenje opravimo z organskimi gnojili, še zlasti je v tem obdobju priporočljivo trošenje goveje ali prašičje gnojevke, katere gnojilni učinek bo zelo dober, če jo takoj zadelamo v tla. Z inkomporacijo preprečimo izhlapevanje dušika. Na hektar je potrosimo do 50 m3. s tem pokrijemo potrebe po dušiku, fosforju in kaliju. Glede na izkušnje, ki jih imamo z njo v kmetijsko svetovalni službi, je priporočljivo zaradi hitrejše rasti po vzniku posevek dognojiti s 100 kg/ha kana.
Njena slaba fiziološka lastnost je, da po vzniku raste nekoliko počasneje, zato je v mladostnem obdobju rasti zelo podvržena zapleveljenju in ji čezmerni razvoj predvsem termofil-nih plevelov precej škodi. Svetovali bi vam, da bi se bilo pred
Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem pujskov v Turnišče 36 živali, težkih od 25 do 33 kilogramov. Za pujska so zahtevali od 10.000 do 13-000 tolar-
jev, prodali pa so jih 16. Na sejmu so tudi prodajalci, ki vabijo kupce domov.
Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov
Marko Slavič. Ključarovci
iovarniško inre	pakiranje	cena / kg
pu-predstarter	10/1	111,00
pu-starter	10/1	79,00
pu starter	40/1	76,25
s-doj '	40/1	55,00
bek 1	40/1	55,00
bek 2	40/1 -	52,25
super bek 35	10/1	88,50
super bek 35	40/1	85,50
tlštarter	10/1	67,50
tl-štarter	40/1	64,50
tl-pit 1	40/1	47,00
bro-štarter	10/1	73,50
bro-starter	40/1	70,50
bro-finišer	10/1	72,00
ns-k (za nesnice)	10/1	64,50
krmilo za kunce	10/1	66,00
supermix 3% pr	30/1	171,30
vitaredin	2/1	250,00
kostomin	2/1	197,50
kostovit	2/1	255,00
kravimin 6 bio Zn	5/1	129,00
pravimin 1	5/1	101,50
pravimin 2	5/1	183,00
pravimin puj	5/1	272,00
krmilna moka	36/1	32,00
sončične tropine	33/1	52,40
sojine tropine	50/1	73,20
sojine tropine	rinfuza	69,31
bučne pogače mlete	50/1	80,00
pšenični otrobi	40/1	33,00
koruza	50/1	37,00
mlečni nadomestki: govedo25/1		312,40
pesni rezanci:	35/1	27,90
ww.p-inf.si
IIKNA NETU:
setvijo sudanske trave smiselno posvetovati o uporabi herbicidov z območno kmetijsko svetovalno službo.
Po setvi je treba posevek nujno povaljati, da omogočimo kapilarni vzpon vode iz globljih plasti tal in s tem enakomernejši vznik.
Na tržišču je sorta susu.
Proso
Med prekmurskimi kmeti je dobro znana poljščina. Njeno pridelovalno območje je razširjeno predvsem na lažjih tipih tal oziroma tleh z večjim deležem peska v teksturni sestavi. Je vsestransko uporabna poljščina, saj zrnje uporabljamo v prehrani ljudi, živali, v zadnjem času pa je tudi vedno bolj razširjeno siliranje cele rastline.
Na hektar sejemo do 40 kg semena v medvrstni razdalji 12 do 15 cm. Setev opravimo z žitno sejalnico. Posevek je po setvi treba povaljati zaradi enakomernega vznika.
Glede gnojehja proso ni zahtevno, dejstvo pa je, da zelo dobro prenaša gnojenje z živalskimi organskimi gnojili. Uporaba herbicidov je v prosu omejena, zato je smiselno, da se pred uporabo le-teh posvetujete z območno kmetijsko svetovalno službo.
Na tržišču je najbolj razširjena sorta kornberška.
Facelija
Med pridelovalci na območju Pomurja je malo znana vrsta. Je enoletnica in spada v družino vodolistnic. Je medovita vrsta.
Ima plitve in šopaste korenine s številnimi koreninskimi laski. Steblo je razvejeno in poraščeno z dlačicami. V kratkem času tvori obilico zelinja, ki pa lahko nadomesti hlevski gnoj na kmetijah, ki se ne ukvarjajo z rejo živali.
Živali je ne žro rade, zato jo priporoča kmetijska stroka izključno za zeleni podor. Ne prenaša nizkih temperatur, zato se spomladi ne pojavlja kot nadležen plevel.
Je medonosna vrsta, saj cvetovi izločajo obilico nektarja (medičine). Zanjo je značilno, da cveti neenakomerno, in sicer se najprej odpro spodnji cvetovi v socvetju, pozneje pa zgornji. Modrovijolični venčni listi facelije privabljajo čebele, ki jo obletavajo ves dan.
Za setev facelije je pomembno, da pripravimo skrbno setveno površino. Najboljše pridelovalne rezultate dosegamo z njo na globokih odcednih in rodovitnih tleh, ne prenaša stoječe meteorne vode, prav tako pa ji
dine julija, in sicer 10 do 16 kg/ ha, z žitno sejalnico v medvrstni razdalji 12 do 15 cm in do globine 2 cm. Pri ročni setvi je treba setveno količino semena povečati za 20 odstotkov. Zaradi enakomernega vznika je treba po setvi njivsko površino povaljati. Proti boleznim in škodljivcem je facelija zelo odporna. Je hitro rastoča vrsta, ki lahko zrase ob ugodnih vremenskih razmerah in ob zadostnem gnojenju v enem mesecu do višine 70 cm. Hitra rast facelije ne omogoča rasti raznih enoletnih ozkolist-nih in širokolistnih plevelov, zato slovi kot vrsta, ki razpleveli njivske površine.
Zaradi neenakomernega cvetenja cveti pozno jeseni do prvih slan, prvi cvetovi pa se že pojavijo v šestem tednu po setvi. Paša na faceliji traja okoli 30 dni. Med facelije je okusen, saj spada v skupino najbolj okusnih vrst medu: jelke, smreke, macesna, akacije, žajblja, maline in rožmarina.
Zelinje facelije vsebuje zelo ozko razmerje C/N, in sicer
zmogljivost za najpomembnejše zamenljive katione. Torej bogati tla s humusom, osnovnimi hranili in odvrača ogorčice (nematode) v tleh ter je zato ugoden posevek pred sladkorno peso.
V Sloveniji sta vpisani v sortno listo NS-facelija in nemška sorta blanca.
Ajda
Med pridelovalci je dobro znana vrsta. Ugajajo ji odcedna globoka tla. Na hektar je sejemo do 80 kg z žitno sejalnico v medvrstni razdalji 12 do 15 cm. Je hitro rastoča vrsta, ki razplevelja njivske površine. Je zelo cenjena med čebelarji, saj ponuja v jesenskih mesecih veliko medičinine, če so zato dane vremenske razmere. Glede gnojenja nima posebnih zahtev. Na tržišču se je mogoče oskrbeti s sortama darja in bambi.
ŽVZ Murska Sobota Kmetijska svetovalna služba za Pomurje dr. Stanko KAPUN, univ. dipl. ing. agr.
Delavnica Sadjarskega društva Pomurja
Priprava marmelad in kompotov
adjarsko društvo Pomurja, ki je stopilo v enajsto leto uspešnega delovanja, nadaljuje z aktivnostmi uspo-
sabljanja in izobraževanja svojih članov. Tako pripravlja že konec tega tedna delavnico na temo Priprava sadnih marmelad, džemov in kompotov.
Na tečaju, ki se bo začel v soboto ob 8. uri v prostorih Srednje kmetijske šole v Rakičanu, bodo pripravljali izdelke iz sezonskih sadežev, predvsem iz jagodičevja, vodila pa ga bosta Marjeta Trafela, učiteljica gospodinjskega pouka na srednji kmetijski šoli, in Mateja Somi, kuharica na tej šoli.	L. K. ■
t>h!
M
। r» gorili
lek veterina
Nravnost čutkvltb!
probios
za zdravo mikrobiološko ravnotežje
pfafiWtirr>,



Mikrobiološki krmni dodatki in preparati

• za različne vrste domačih živali (govedo, prašiče, ovce, koze, perutnino, konje in male živali)
•	za dober začetek in gospodarno rejo
•	za dobro ješčnost in boljše izkoriščanje krme
•	za zmanjšanje posledic stresa (odstavitev, preseljevanje, vročina, mraz, driske in ostale prebavne motnje, med zdravljenjem z antibiotiki in po njem)
•	pripravki so v različnih oblikah (granulat, topni prašek, gel z vitamini za govedo, gel za male živali, peroralna raztopina z vitamini za prašiče, topni prašek za perutnino)
CHR HANSEN
Animal Health & Nutrition
Ekskluzivni distributer: Lek d. d., Ljubljana, Slovenija
Za vse informacije smo vam na voljo:
Lek Veterina, Verovskova 57, Ljubljana, tel. 01 580 28 42, e-pošta: veterina@lek.si http://www.lek.si
Spoštovani!
Z letošnjim letom je Lek Veterina postala ekskluzivni distributer za mikrobiološke izdelke podjetja Chr. Hansen z Danske. Odslej vam tako lahko poleg svojih izdelkov (mineralno-vitaminskih dodatkov, premiksov in zdravil) ponudimo tudi mikrobiološke krmne dodatke in probiotike. Probiotični izdelki so namenjeni za uravnavanje mikrobiološkega ravnotežja črevesne flore pri živalih in so dobrodošla novost na slovenskem trgu.
Izdelki Probios® in Probiocin® vsebujejo žive, liofilizirane in naravno pridobljene mikroorganizme, in sicer Lactobacillus p/an-tarum, Enferococcus faecium, Lactobacillus casei in Lactobacillus acidophilus. Namenjeni so za izboljšanje vitalnosti pri različnih vrstah domačih živali. Se posebej priporočljivo jih je uporabljati ob slabši ješčnosti, intenzivni proizvodnji, manj ugodnih razmerah, kot so stres, odstavitev, sprememba obroka, prevoz, porod, kirurški posegi, in za preprečevanje črevesnih bolezni.
Uporabljeni sevi bakterij niso genetsko spremenjeni. Domačim živalim (govedo, prašiči, perutnina, ovce, koze, mačke in psi...) jih vmešamo v krmo, mlečne nadomestke, vodo ali jim jih damo pero-ralno (v usta). Izdelki so narejeni v obliki gelov, raztopin, granulatov in praškov, ki jih vmešamo v krmo, ali vodotopnih praškov, ki jih raztopimo v vodi ali mlečnih nadomestkih, nekaterim so dodani tudi vitamini.
Uporabo izdelkov Probios® in Probiocin® priporočamo: - kadar želimo živalim zagotoviti vir živih in naravnih mikroorganizmov,
-	za doseganje zdravega mikrobiološkega ravnotežja pri živalih, - za dodajanje primernih mikroorganizmov novorojenim živalim, - ob izbruhu drisk in prebavnih motenj pri živalih,
-	ob odstavitvi in drugih spremembah obroka,
-	med zdravljenjem z antibiotiki, kemoterapevtiki in zaviralci miko-toksinov ter po koncu uporabe teh zdravil,
-	v obporodnem obdobju,
-	med stresom zaradi vplivov okolja (mraz in vročina),
-	ob vhlevljanju ali premeščanju živali,
-	med zdravljenjem,
-	kadar želimo pri živalih doseči dobro ješčnost in boljše izko-riščanje krme,
-	kot del preventivnega zdravstvenega varstva živali.
V številnih poskusih pri različnih vrstah domačih živali so se probiotični izdelki podjetja Chr. Hansen izkazali kot zelo učinkoviti. Ce želite o probiotičnih izdelkih dodatne informacije, smo vam na voljo.
Veliko uspehov pri reji in zdrave živali vam želi.
Lek d. d., Veterina, Ljubljana
VBMK 28. junij 2001
KULTURA
13.
Mednarodni lutkovni festival v Lendavi
Sez poletje bo v Lendavi mednarodni lutkovni festival z naslovom Lutkovni pristan Lendava 2001, ki ga bo organiziral Teater pupilla iz Lendave. Sodelovale bodo lutkovne skupine iz petih evropskih držav.
Ta teden je nastopila lutkovna skupina Lutkovnega gledališča Ciroka Kecskemet iz Madžarske s predstavo Prva knjiga Leporella - Gledališče senc, v začetku julija se bo predstavil Teater Pupilla iz Lendave s predstavo Gospod pokukajva v zaboj, avgusta pa bodo nastopili lendavski gledališčniki s predstavo Dani Prekla. Predstavilo se bo tudi Gledališče radost Brno iz Češke z muzikalom Lonček kuhaj, lutkovno predstavo Sen potujočega igralca pa bo v začetku septembra predstavilo Gledališče atelje 313 iz Sofije v. Bolgariji. Na festivalu se bosta predstavili še Madžarsko kraljevsko lutkovno gledališče iz Budimpešte s predstavo Hejjgeto in Lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Turjaška Rozamunda.
________ J.Ga.1^
Kresnik 2001
V soboto zvečer so podelili na ljubljanskem Rožniku nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, izdan v prejšnjem letu. Dobil ga je pisatelj Drago Jančar za roman Katarina, pav in jezuit. To je že njegov drugi kresnik, dobil ga je
tudi za roman Zvenenje v glavi. Poleg njega so se za edino romaneskno nagrado pri nas potegovali še romani Gospod Pepi Jožeta Snoja, Barva dežja Zdenka Kodriča, Morje v času mrka Mateta Dolenca in Sence v očesu Matjaža Zupančiča.
110. obletnica Miklošičeve smrti
V salonu Murske republike sklenili sezono literarnih pogovorov
odjetje za promocijo kulture Franc-Franc iz Murske Sobote je pripravilo v sredo, 20. junija, v salonu Murske republike uspešno zadnje dejanje Literarnih pogovorov v tej sezoni. Večer, ki je bil poimenovan Literatura, prostor in čas, je uspešno vodil Robert Titan - Feliks. Pesmi ali krajša prozna dela je predstavilo 24 literarnih ustvarjalcev.
Ideja, da bo zbrisana vsakršna razdalja med 'odrom' in občinstvom, je bila dobro udejanjena. Vsi so bili eno in drugo. Skupno branje pomurskih pesnikov in pisateljev ni bilo izbirno, ampak so sodelovali vsi, ki so to želeli in se v pomurskem prostoru ukvarjajo s pisanjem. Sodelovala sta tudi gostja iz Štrigove na Hrvaškem in pisec aforizmov s Ptuja Rudi Ring-bauer, ki je po rodu Prekmurec. Pohvalno je, da so družno sodelo-
Slovenstvo po zaslugi številnih »velikih« mož
tirinaisti pohod po poteh kulturne dediščine v organizaciji Turističnega « Sa žetezneDveri - Radomerje je bil letos v znamenju 110. obletni-K1 ce smrti Frana Miklošiča. Štirinajst kilometrov dolge poti skozi vinorodni okoliš se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov, med njimi so bdi tudi rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, mag. Milan Lovrenčič, predsednik Trstenjakovega sklada, Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze, in menda tudi Predstavnica ministrstva za gospodarstvo Kriz, jev .
Pot se je začela na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, kjer so bili kulturni program ljutomerskih gimnazijcev in pihalnega orkestra ter pozdravni govori. Pri Mik o-šičevi domačiji so za kulturni program poskrbeli ljutomerski osnovnošolci in tamburaška skupina turističnega društva, slavnostni govornik pa je bil Ione I ar tljič, ki je navzoče zabaval s svojevrstnim smislom za humor in ustvaril zelo spro ščeno razpoloženje. Nekoliko resneje pa je spregovoril o pomenu Miklošiča za S o vence, kjer je poudaril njegovo soustvarjanje programa Zedinjene Slovenije, > je pomembno posegel v oblikovanje o stoječega političnega programa.
Partljič je prepričljivo poudaril, da taksnega političnega programa do osamosvojitve Slovenije nismo imeli. Seveda pa je bil Miklošič zelo pomemben slavist s temeljnima deloma Primerjalno slovansko jezikoslovje (tetralogija) in Etimo o ški slovar, ki je temelj za proučevanje slovanskih jezikov. Iz tega je Partljič izpeljal izmišljanje o morebitni ogroženosti s o venskega jezika, ob čemer ne smemo po zabiti, da je slovenski jezik krošnja, ki po-
trebuje korenine. Izhajajoč iz programa Zedinjene Slovenije se je Partljič spomnil desete obletnice osamosvojitve Slovenije, ki po njegovih besedah ni toliko plod politične grupacije izpred desetih let, pač pa zasluga vsem velikih mož (tudi Prlekov), začenši s Trubarjem in tistimi, ki so od revolucionarnega leta 1848 naprej začeli razmišljati o slovenskem jeziku in to tudi udejanjati. »To je bil čas, ko se končno nismo več zadovoljili z drobtinicami, ki smo jih dobili s cesarjeve mize,« je še poudaril Partljič.
Sledil je ogled spominske sobe v Miklošičevi rojstni hiši, katere lastnik je Marko Vaupotič iz Noršinec, vrnitev pa je potekala skozi Cuber z ogledom muzeja na prostem do Radomerja. Tam je poskrbel za zabavo ansambel državnega zbora s priznano operno pevko Senčarjevo, prleško rojakinjo, sekcija za kulinariko turističnega društva je pripravila kulinarično razstavo, udeleženci pohoda pa so lahko kupili ročno izdelane spominke, ki jih je pripravila sekcija za ročne spretnosti omenjenega društva.
Darja Tibaot, foto: N. J. ■
da jim bo pero teklo vedno bolj ustvarjalno. Spregovorili so mešano mladi in starejši: Vanesa Roškar, Štefka Bohar, Marija Šedivi, Ernest Ružič, Lučka Zorko, Majda Slavinec, Karel Turner, Evgen Titan, Silva Čerpnjak, Milivoj Roš, Rudi Ringbauer, Feri Lainšček, Karolina Kolmanič, Štefaka Kardoš, Greta Škerget, Milan Vincetič, Sonja Štefko, Franček Štefanec, Tine Mlinarič, Jože Rituper, Silva Trstenjak, Edvard Mihalič, Branko
Pintarič in Robert Titan - Felix. V salonu Murske republike v soboški restavraciji Zvezda je skozi vso sezono, od septembra do maja, potekala serija Literarnih pogovorov. Začeli so jih z gostovanjem pisatelja Zdenka Kodriča, ki je razkril z umetnostnim zgodovinarjem Janezom Balažičem marsikaj o svojem in realnem Vrečiču. Nadaljevali so s predstavitvijo izvrstne študije o prekmurskem pesništvu Francija Justa. V sodelovanju z Beletrino so se zvrstila srečanja z Majo Novak, Alešem Čarom, Ano Ristovič, Nino Kokelj, Lucijo Stupica, Mihom Mazzinijem in drugimi. S pogovori bodo nadaljevali jeseni.
F. Š. ■
Jelka Geder - Kosi
Receptor - informator-varuh razstav
vali povsem uveljavljeni literati iz naše pokrajine in tisti, ki upajo,
Uspeh pomurskega pevskega zbora
Srebrno odličje Glorie na Češkem
nn omorni pevski zbor Gloria je sodeloval desetega junija na mednarodnem I tekmovanju pevskih zborov z vsega sveta v Olomoucu na Češkem, kjer so * v močni mednarodni konkurenci dosegli srebrno odličje. Na srečanju je sodelovalo kar 70 pevskih zborov, pevci Glorie pa so dosegli kar 87 točk od 90 možnih, kolikor jih je tudi ločilo od zlatega odličja.
V Komornem pevskem zboru Gloria je 24 članov, ki prihajajo iz krajev vse od Murske Sobote pa do Lendave, vadijo pa v Veliki Polani. Predsednik zbora je Štefan Žerdin, vodi pa ga Jože Gerenčer. V zboru imajo tudi drugega dirigenta, Ditko Žalik, ki vadi z zborom ob Gerenčerjevi odsotnosti. Dirigent Jože Gerenčer je povedal, da so se ža njihovo sodelovanje v Olomoucu na Češkem odločili slovenski glasbeni strokovnjaki po njihovem sodelovanju na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer so se prav tako izkazali. Na Češkem so bili štiri dni in so imeli dan pred tekmovanjem koncert skupaj še s tremi drugimi zbori. Tam so se predstavili s pesmimi iz svojega repertoarja, torej vse od skladb iz obdobja renesanse pa do priredb slovenskih narodnih in češko skladbo skladatelja Janačka.
O rezultatih pa je odločala mednarodna komisija glasbenih strokovnjakov iz Češke, Škotske, Avstrije in Francije. Poleg Glorie je Slovenijo zastopal še pevski zbor s Ptuja.
V svojem repertoarju, ki so ga predstavili ob letnem koncertu, ima Glorija kar dvaindvajset skladb, od tega so jih letos trinajst na novo naštudirali. Tako so se lotili poleg klasičnih skladb in slovenskih narodnih pesmi tudi črnske duhovne in prekmurske ljudske pesmi, kot sta Dekle k mlinu nese in Teče mi vodica, posegajo pa tudi v svet zabavne glasbe. Tako ob nastopih zapojejo tiste pesmi, za katere se jim zdi, da bi jim publika najrajši prisluhnila. V zadnjih letih so na vajah zelo izpopolnjevali tehniko petja, to pa se jim je tudi obrestovalo.
Jože Gabor I
soboški galeriji so v teh dneh še vedno na ogled izredno lepo postavljeni eksponati Mednarodnega trienala male plastike -razstave, ki si jo je vsekakor treba ogledati.
Redni pa tudi občasni obiskovalci tega prostora pa se ob vhodu srečajo s prijazno in ustrežljivo gospo Jelko, ki, kot je navedeno že v naslovu, tu skrbi za marsikaj, kar na morda prvi pogled niti ni vidno, je pa za nemoten potek dela nujno potrebno.
. Jelka Geder - Kosi opravlja svoje delo sredi slik in kipov, v stalnih stikih z umetniki ustvarjalci in obiskovalci, ki jih sprejema in ustrezno usmerja. Njenih dolžnosti pa je kar nekaj: skrbi za obveščanje o tem, kaj se v galeriji dogaja, razpošilja vabila in obvestila, daje informacije po telefonu. Tovrstnega dela je bilo posebno veliko ravno v tem času, ko so organizirali trienale in je bilo treba vzpostaviti številne stike s tujino. Kot varuhinja razstav mora ob vsaki razstavi poskrbeti za zavarovanje prek zavarovalnice, saj gre pri umetninah vedno za velike zneske.
V njen obseg dela spadajo tudi stiki s šolami, saj učenci v spremstvu učiteljev, predvsem likovnih pedagogov, galerijo veliko obiskujejo, pa ne le kot gledalci, ampak tudi kot ustvarjalci. Ta »dodatna dejavnost« poteka v galeriji že kakšna tri leta. Prva tovrstna delavnica je bila ustvarjanje na snegu, ki so ga pripravile štiri soboške osnovne šole. Takrat je skrbela za organizacijo, pogostitev pa tudi za nagrade, ki so jih izžrebali med najboljšimi. Otroci so delali zelo radi in so pod vodstvom svojih mentorjev ustvarili različne zanimive skulpture. Imeli so tudi otroški bienale, ki ga je organiziral aktiv likovnih pedagogov pod vo-dtvom Vlada Potočnika starejšega, ob razstavi slovaškega umetnika Pavola Binderja pa so otroci soboških šol ustvarjali figurice iz žice, ki so jih nato razstavili v komisijskem delu - prodajalni, ki je z izložbo posebno malo razstavišče. Tukaj opravlja gospa Jelka tudi komisijsko prodajo likovnih del in treba je povedati, da se prodaja slik spet povečuje.
Njen delovni čas, v katerem mimogrede opravlja še tajniška dela za Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, je deljen, vendar je to ne moti, saj je delo zanimivo in daje veliko zadovoljstva. Za jesenski čas pripravlja galerija povezovanje z vrtci, da bi tudi najmlajši dobili vednost, da smejo vstopiti v ta prostor, osnovne šole pa bodo v začetku septembra sporočile, na katere razstave bodo prišli učenci in pedagogi s svojim programom. Praktična gospa Jelka Geder - Kosi skuša zanje kupiti manjše preproge, na katerih bodo otroci lahko udobno sedeli in poslušali. Pri tem prizadevanju pa bi bil dobrodošel tudi kak sponzor.
B. B. L., foto: J. Z. ■
14
IZ NAŠIH KRAJEV
28. junij 2001 f BIH
Po dežju rastejo gobe
1 '
Branje knjig bogati besedni zaklad
Na kratko...
Otrokom tuji jeziki
niso več neznanka
Cankova
Idejno-projektno dokumentacijo za gradnjo cankovske osnovne šole, telovadnice in vrtca so uskladili s šolskim ministrstvom. V ta namen so že zbrali ponudbe za projektno dokumentacijo, nakar jih čaka še pridobitev uporabnega dovolje-

Odlični dosežki iz angleške Bralne značke na ljutomerski ljudski univerzi
n j a.
Kot kaže, so številni dogovori med štirimi goričkimi župani, to je iz občin Cankova, Grad, Kuzma in Rogašovci, obrodili sadove. Uspeli so se namreč uskladiti glede gradnje dela bodočega regionalnega vodovoda. M. J.
Moj oče je strasten gobar, zato redno zahaja v gozd v Hrastju - Moti, kjer je nedaleč vstran kavni bar Pri Jožici. Pred kratkim je našel pravi gobi velikanki, ki pa nista prvi v njegovi zbirki. Manjša je tehtala 500, večja pa 800 gramov. Prijatelji ga občudujejo in majejo z glavami, češ zakaj pa se meni to ne posreči. - Mirko Domanjko
Krašči
Nenavaden prometni znak
Dragovanova domačija v Lešanah je na samem ob cesti Nasova-Lešane-Plitvi-ca. Čeprav sta z obeh strani tega cestnega odseka postavljena prometna znaka, ki omejujeta hitrost na 40 kilometrov, ju le malokdo upošteva, to pa pomeni, da vozniki motornih vozil kar drvijo tudi mimo Dragovanovih. Ti pa imajo na eni strani ceste stanovanjsko hišo, na drugi pa gospodarsko poslopje, zato cesto dnevno večkrat prehajajo. Oni še pazijo, da jih nihče ne podre, domače živali, predvsem perutnina, ki tudi prehajajo z ene na drugo stran, pa so manj previdne. Da jih divji vozniki ne bi povozili, je domači sin Dragan postavil nekaj metrov pred hišo »prometni znak« perjad na cesti. Odtlej vozniki malo manj dirjajo, vendar se še zgodi, da kdo povozi kokoš ali raco, potem pa še bolj pritisne na plin. Vsekakor pa je lik na cesti zanimiv. - Foto: Š. S.
IZa asfaltiranje cestnega odseka Krašči-Doma-jinski Vrh zbirajo ponudbe. To je zadnja izmed večjih cest v cankovski občini, ki še ni povsem urejena. V prihodnje jim ostajajo le še nekatere manjše lokalne poti. M. J.
Vanča vas
Mateja na različne načine motivira veselje do tujega jezika pri svojih učencih in David iz Ljutomera se že zlahka vživi v zgodbo, napisano v angleškem jeziku.
■ a Ljudski univerzi Ljutomer vodi šestindvajsetletna Mateja Pavličič iz Pristave tečaje tujih jezikov (nemščino in angleščino), v sklopu česar poteka tudi Bralna značka iz angleškega jezika, v prihodnji sezoni, ki se prične jeseni, pa bo Bralna značka tudi iz nemškega jezika. Letos je bilo v angleško Bralno značko vključenih devetindvajset učencev iz Ljutomera, Male Nedelje in Veržeja in ob koncu tečajev, ki trajajo od oktobra do marca, je pripravil šolski epicenter DZS tekmovanje, na katerem so dosegli učenci Ljudske univerze Ljutomer odlične rezultate.
Najboljše rezultate, kjer je dovoljena le ena napaka, je doseglo dvanajst učencev, a v večini so pisali brez napak, za kar so prejeli angleško knjigo, priznanje in bralno znamenje. Drugi učenci knjige niso prejeli, vendar pa ni bilo niti enega, ki bi dobil samo knjižno kazalo, ki ga podeljujejo za manjše število doseženih točk. V Mali Nedelji se je zelo izkazal Andrej Bolkovič, učenec tretjega razreda, ki je kot začetnik pri učenju angleščine brez napak opravil domače branje za peti razred, z najvišjim rezultatom pa se lahko pohvalijo tudi Sandra
Cajnkar, Nina Gašparič, Dušanka Korošak, Patricia Cvetko, Almira Vrbnjak in Rok Krajnc. V Ljutomeru so bili najboljši Marko Rau-ter, Maša Ozmec in David Dijak, v Veržeju pa Daša Režonja in Maja Hren, ki obiskujeta četrti razred, vendar sta brez napak opravili z bralno značko petega razreda, obe pa se učita angleški in nemški jezik.
Ravno v času pogovora z njihovo učiteljico Matejo je prišel po svojo diplomo dvanajstletni David Dijak iz Ljutomera, ki se je potegoval za bralno značko za šesti razred in je v ta namen pre-
bral pet knjig v angleškem jeziku, prav tako pa je kar tako zase prebral dodatno še pet knjig za peti razred. Pravi, da je ob prebiranju zelo užival in da se je z lahkoto vživel v glavne junake zgodb. Tudi Mateja ugotavlja, da njeni učenci zelo radi berejo, s čimer si najbolj bogatijo besedni zaklad bralna značka pa je med drugim tudi odlična spodbuda pri učenju tujih jezikov. Po Matejinem mnenju naj bi se otroci začeli učiti tujega jezika zelo zgodaj, nekje pri starosti štirih, petih letih, ko začnejo s poznavanjem osnov jezika skozi igro.
Darja Tibaot ■
V tem kraju so odprli igrišče za mali nogomet, kar je za športnike in vaščane lepa pridobitev ob desetletnici Slovenije. Na novem igrišču so pripravili malonogometni turnir. Rezultati: prvi Tropovci, drugi Murski Črnci, tretji Metuljček Krajna. Na otvoritvi so je nastopila ekipa gostov Petovia s Ptuja. Zanimiva je bila tudi tekma veteranov iz domačega KMN. Bil je to pravi nogometni praznik. Za to, da so dobili igrišče, so hvaležni družini Sinic, ki jim je šla na roko. (F. Ku.) k—______________________
Potujoči petelin Milana Ošlaja
Milan Ošlaj iz ulice Matije Gubca že štiri leta vozi svojega petelina zvečer na krmilu kolesa po mestnih ulicah Murske Sobote. Skoraj vsak dan se peljeta do bara Spaček, kjer Milan pa tudi petelin pijeta pivo. Petelinu pa nato doma po pivu doda še dobro merico koruznega zrnja. Vsekakor velja omeniti, da se do bara Spaček pripeljeta
MERKUR
R Obrtna ulica 39, Murska Sobota, tel.: 02 53 01 050	Ustvarjamo Zadovoljstvo
po magistrali Barcelona-Kijev (Cankarjeva ulica), ki jo dnevno prevozi okoli 1000 težkih tovornjakov in več tisoč drugih vozil.
Sicer pa ima Milanov petelin še druge posebne navade. Na dvorišču pogosto podi mačke in jim poje brikete. Enkrat pa se je še bolj opogumil in pokljuval precej pekočih rdečih feferonov. To bi ga skoraj stalo življenje. Po zaužitih feferonih je dobil njegov rdeči greben modro barvo. Enkrat pa se je Milan že jokal, ko ga je našel stegnjenega ležati ob smetišču. Mislil je, da je petelin poginil, vendar se je na
srečo izkazalo, da se je le opil z v alkohol vloženimi višnjami, ki so bile odvržene na smetišču. In ker je vse to preživel, še zmeraj ob 18. uri čaka pri kolesu, da pride gospodar in ga zapelje po mestu. Če Milan Ošlaj zamuja, že nestrpno stopica okoli kolesa. Za bralce naj povemo, da Milan ni kak dreser v cirkusu, ampak prikrojevalec v soboški tovarni Mura.
Boris Hegeduš ■
VESTIHK 28. junij 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 13
Na kratko...
Peš po Doleh ob Dragotinskem potoku do Spodnjega Kocjana
Šratovci
PGD Šratovci je organiziralo tekmovanje članov in članic za pokal Železnega vrelca. V vaji z motorno brizgalno suhe izvedbe in v štafetnem teku 9 krat 50 metrov se
Sledi skrivnostnega Atilovega gradu
Dole imajo šest stranskih dolinic s potočki, so brez asfalta, skoraj brez prebivalcev
je pomerilo enaindvajset desetin. Izmed članov so prepričljivo zmagali gasilci PGD Korovci, ki odhajajo na gasilsko olimpi-ado na Finsko; druga je bila ekipa Raven s Koroškega, tretji pa tekmovalci od Sv. Jurija v Prekmurju. Med članicami je zmagala ekipa Kapele, druge so bile tekmovalke iz Vučje vasi, tretje pa gasilke iz Ivanjševec.
PGD Sveti Jurij ob Ščavnici je praznovalo 115-letnico gasilstva in 40-letnico dejavnosti pionirjev - gasilcev. Bila so razna tekmovanja, na ogled pa so postavili tudi slikovn<yazstavo. (F. KI.)
Zbigovci
V Zbigovcih so praznovali 50-letnico gasilstva. V soboto je bila maša v spomin pokojnih gasilcev, nato pa svečana seja upravnega odbora dušt-va, na kateri so podelili številna priznanja. V nedeljo so pripravili gasilsko parado in kulturni program. Ob jubileju so izdali tiskano kroniko. Od ustanovnih članov še živita le dva: Marija Kozar in Ludvik Lukovnjak. Zbi-govski gasilci so si uredili gasilski dom v nekdanjem nedograjenem zadružnem domu. Zdaj je vreden več deset milijonov tolarjev. (F. KI.)
Končan tečaja angleščine na OS Cankova
Predstava v angleščini
Cankova
stovalo.
V letošnjem letu je obiskovalo
A ■	■'
I iudska univerza Murska Sobota že vrsto let organizira j aska u	osnovnih šolah po Prekmurju.
J Maje rajih jezikov »““™ra(a sodPelovan|e 2
Ca v e*°i^° ?°Li 7 wi od prvega do osmega razreda
jim bili pripravljeni pomagati. Največji interes pa se je pokazal predvsem takrat ko so učenci začeli obiskovati srednje a predvsem takrat, ko so	kako obfe
s»le in se jim je pridobljeno znanje u« ,
na tej šoli tečaje že 81 otrok, to Pa je dobra tretjina vseh otrok na šoli. Ob koncu tečaja udeleženci Prejmejo tudi potrdila o uspešno končanem programu. Ker pa je etos evropsko leto jezikov, so
epo je hoditi po brezpotjih, oddaljiti se od sodobne tekme s časom, pozabiti na avtomobile, radio, televizijo... A je v teh časih že težko najti območja prvobitnosti. In tistega izjemno vročega pomladnega dne je beseda rodila besedo, predlog odločitev in že sva pešačila s Tonetom Nedo-gom iz Dragotinec po Doleh. Hodila sva vse gor do Spodnjega Kocjana, kjer je nekoč stal od ljudstva poimenovan
Atilov grad.
Tone Nedog je mizarski mojster. Odkar je invalidsko upokojen, mu hoja po mirni naravi še posebej prija. Njegova družina živi v Dragotincih, gručasti vasici vzhodno od reke Ščavnice. Tam spodaj se v reko izliva Dragotinski potok in midva sva se podala na pot navzgor proti njegovemu izviru. Severno od vasi naju je pozdravljal Dragotinski Vrh, razložni zaselek med vinogradi. In tudi desno je nad gozdovi del Dragotinec. Tone mi je povedal, da naj bi bila vas v starih časih v Doleh. Tako je bila skrita pred očmi vojska, ki so se nekoč valile prek
In to naj bi bila vrata v Kocjanov grad. Tako vsaj piše na tabli, ki je pribita na drevesu. Foto: F. Š.
hoteli udeleženci tečaja skupaj s svojo učiteljico Lidijo Benko podelitvi posvetiti več pozornosti. Pripravili so skeč v angleškem jeziku. Na zelo duhovit način so v angleškem jeziku prikazali dan v šoli l ravnateljem, učiteljico, am
tukajšnjega ozemlja.
Dole imajo šest stranskih dolinic. To so Čolnikova, Fortaro-va, nekdanja Šutjova in sedanja Fickova graba ... Opazovala sva prvobitne trave, poljsko cvetje, jesenov, hrastov, bukov gozd. Po Dolini miru, kot je območje poimenoval Tone, vodi običajna poljska pot. Z desne je Dragotin-skemu Vrhu sledil Rožički Vrh in z leve kar trije Kocjani In na koncu Kocjana je Kapelski vrh in drugo gričevje. Po lastnikih zemljišč domačini imenujejo stranske doline. Čolnikovi grabi pravijo tudi Jutrmanova oziroma Šafaričeva.
bicioznimi starši in čistilkami, ki so prepričane, da so otroci prave male nadloge. Igra je bila poučna in zabavna hkrati z obilo igralskega talenta mladih in navsezadnje v odlični angleščini.
Seveda pa je najpomembnejše, kako so se pri tečaju skozi celo leto počutili in kaj so se naučili osnovnošolci. Posebej za naš časopis je veliko izmed njih na lističe napisalo kratka mnenja, v katerih vsi govorijo o tem, kako lepo jim je bilo ob petkih pri urah angleščine, in da jim je pridobljeno znanje v veliko pomoč pri osnovah angleščine.
C. K., foto: M. M. I
Dole mi je razkazal Tone Nedog iz Dragotinec. To je ena od šestih stranskih dolin. Foto: F. Š.
Hojo so nama pestrili divjad, ptičje petje, pogled na ribnik in tu in tam hoja po brezpotju. Vedno bolj sem spoznaval, da je imel Atilov grad prijazno zaledje in v obliki podkve ga je obdajalo razgledno gričevje. Na zgornjem koncu se kot tujek vrine v pokrajino asfaltirana cesta, ki vodi do nekdanje trdnjave s kapelskega konca. In potem se kmalu srečava s Fickovo družino. Njihova trdno zidana hiša stoji blizu cilja najine poti. To posest je kupil dedek sedanjega gospodarja Vinka Ficka. Doma je bil na v Boreči na Goričkem v Prekmurju. Njegova žena Veronika se je primožila iz Dragotinec. Beseda je tekla o Ati-lovem gradu in o tem, kako so iz njegovih ruševin pozidali cerkev na kapelskem griču. Kamen so pomagali voziti celo kmetje od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. In iz tega kamenja naj bi bili tudi zidovi Fickove hiše.
V gozdu za hišo si je vredno ogledati okope, vzpetino, kjer je bilo nekoč nekaj pozidano. A tu
Proti romskemu naselju na Cankovi so nedavno predali namenu 1,7 kilometra dolgo asfaltirano cesto. Zgradili so jo delavci Cestnega podjetja Murska Sobota, vrednost opravljenih del pa ocenjujejo na približno 12 milijonov tolarjev. Besedilo in fotografija: Milan Jerše

ni ostal kamen na kamnu. Domneva se, da sega začetek bivališča na Kocjanu v pradavne čase. Dol z ostalinami se je nekdaj imenoval Kačji DoL In od tega so Nemci izpeljali ime Katzianer za grad in za njegove lastnike, od tega pa zopet po slovensko Kocijan. O starožitnosti tega območja pričajo ilirsko-halštatske gomile z bronastimi predmeti.
Dvor Kocjan naj bi bil matični grad rodovine Kacijanarjev. Posebej je bil znan vojskovodja Ivan, ki je bil tudi kranjski deželni glavar. Viri govorijo, da je bil tu tudi sedež vitezov iz Mur-ščaka, ki se omenjajo med leti 1218 in 1227 in med katerimi sta sodelovala Ulrik in Gundaker
kot spremljevalca babenberške-ga vojvode Leopolda pri križarskem pohodu v Sveto deželo.
Z gozdom poraščeni ostanki gradu kažejo značaj staroslovanskega gradišča. Jedro nekdanjega dokaj majhnega poslopja obdaja v krogu jarek ... Nobenega zidu ni več tukaj. Kamenje so v času od 1822. do 1823. leta zvozili kmetje na Kapelski vrh in ga porabili za zidanje tamkajšnje cerkve.
Ustno izročilo in domišljija sta skozi čas ustvarila različne pripovedi, a je to območje vredno ogleda. S Tonetom sva se peš vrnila tja, od koder sva prišla. Hvala za prijetno spremstvo!
Franček Štefanec ■
। elikopolanski župan Št-I efan Prša se je na začet-I ku svojega mandata odločil, da bo vsako leto obiskal in skromno obdaril dojenčka, ki se bo rodil prvi v letu.
V prejšnjih letih je izročil darila Blažu Bruncu iz Brezovice in Florijanu Žižku iz Velike Polane, pred kratkim pa je obiskal in obdaril letošnjega prvorojenca Nejca Mlinariča, ki se je rodil 26. januarja 2001 srečnima staršema Viktoriji in Francu Mlinariču iz Velike Polane. Nejc, ki je star že pet mesecev, je dobil spominsko plaketo, velikega plišastega medvedka in hranilno knjižico poštne banke z začetno vlogo 10.000 tolarjev. V občini Velika Polana, v katero spadata še vasi Mala Polana in Brezovica, živi 1.594 ljudi. Spodbudno je, da je v zadnjih nekaj letih spet nekoliko več naraščaja. Morda pa k temu prispeva tudi županova gesta (obdarovanje prvorojencev)? -Foto: J. Žerdin
16
REPORTAŽA
28. junij 2001 IMU
Najbolj živahno dogajanje v prostorih kavarne je bilo v 70. in začetku 80. let in po tem je slovela daleč naokoli. V zlatih kavarniških časih je igral v nočnem klubu češki kvartet Elite. Zdenek Bili, eden od članov skupine, se spominja, da so bili to res veseli časi, zato pa toliko bolj boli pogled na njeno usodo. Kavarno so zaprli že v 90. letih, ko je inšpekcija ugotovila, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti.
Radenski park nekoč slovel po cvetju, danes po razvalinah
Vprašanje urejenosti parka ni vprašanje števila rož
adenski park je nekoč veljal za enega lepših daleč naokoli. Čez dan je bilo polno sprehajalcev, gostov zdravilišča ter ljudi iz daljne in bližnje okolice, ki so v okoliških lokalih radi popili kavico ali sok, kavarna z nočnim klubom pa je ponujala pestro nočno življenje. Danes je podoba drugačna, okupirali so ga tisti, ki jim je za sloves več kot sto let starega parka in zdravilišča le malo mar. Že naključni obiskovalec ugotovi, da so klopi polomljene, stezica razpada, nekoč mogočne vile in stavbe pa najeda zob časa, ki mu s kamni in ognjem pomaga še človeški dejavnik. Žalostno, da nekateri zaidejo vanj, da bi se okopali v bazenčku ob vodometu, popivali na klopeh ali zakurili katero od dreves, ki bi jim prečkala pot. Kljub vsemu pa daje park še vedno občutek mogočnosti in marsikatera podrobnost priča o njegovem nekdanjem čaru.
Propadajoče stavbe kazijo podobo parka
Obrisi nekdaj čudovitih stavb v parku so priča bogate zgodovine zdravilišča in tukajšnjega dogajanja. Nekatere stavbe še danes rabijo svojemu namenu, kjer pa v njih ni življenja, so prepuščene propadanju.
■Včasih se mi zdi, da bi jih bilo najbolje porušiti z bagerjem,« je bil mnenja eden od prebivalcev Radencev. Najbolj vprašljivi sta Steklena dvorana in Kavarna, ki sta svoje odslužili, zato se zanju ne zmenijo več.
. »Zakon o denacionalizaciji predpi-
moreš opraviti nobenih gradbenih posegov, zato so jih dolžni le vzdrževati,« je povedal Jože Ivačič, vodja pravne službe, pri Radenski.
Za večino teh objektov, kot so Kavarna, Steklena dvorana, večji del stavb v zdraviliškem kompleksu, Ljubljanski dom, Prekmurski dom, Terapija, Kapelski dom in druge, je vložil zahtevek za vrnitev lastnine Rudolf Hohn Šarič iz Baltimora v ZDA.
Vse skupaj pa se vleče že osem let, saj Vrhovno sodišče še vedno ugotavlja, ali je vlagatelj res tudi upravičenec. Vprašljivo je namreč jugoslovansko državljanstvo njegove mame, Wil-
v celjskih zaporih ustrelili moža, lastnica tega premoženja.
Francoskih gredic ni več
»Že leta skrbim za park in strinjam se, da radenski park izgublja svoj nekdanji čar,« je povedala Marija Kofjač, vodja hortikulturnega servisa pri Ekossu. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da se je Radenska leta 1994 olastninila, in od takrat so se skrčila sredstva za oskrbo rastlin in tudi parka. Urejanje parka danes v glavnem financirata Radenska Zdravilišče in Radenska, d. d., nekaj pa prispeva tudi Občina Radenci.
»Še nedaleč nazaj smo sloveli po francoskih gredicah, letno smo posadil od 80 do 100 tisoč sezonskih rastlin, danes pa jih le 15 tisoč.« Sezonsko cvetje so zamenjali s trajnicami, reprezentančne cvetlične vrtove pa spremenili v manjše cvetoče vrtove in preostalo, površino zasadili s travo.
Ker je območje radenskega parka in tudi stavbe pod zaščito Zavoda za naravno in kulturno dediščino, skupaj z njimi zbirajo kakovostne rastlinske materiale, drevesni-ne, grmovnice in parkovni inven
Nekateri ne morejo doumeti, da bazenček z vodometom ni namenjen za kopanje, da klopi ni treba polomiti, ko vstaneš z nje, ter da luči v parku niso tarča, kjer je zadetek vreden več kot sto tisoč tolarjev.
tar. Pa ne gre samo zato, vprašanje urejenega parka ni samo vprašanje števila cvetočih rož.
Grožnje v spodnjicah
Z gospo Kofjačevo in redarjem Marjanom Kovačičem smo se sprehodili tudi skozi park. Imeli smo kaj za videti. Prav takrat si je namreč skupina mladih v bazenčku ob vodometu hladila vino in se kopala. »Vsak dan imam težave z nekaterimi mladimi,« je povedal Kovačič.
Nikakor ne morejo doumeti pravila, kako se sedi na klopeh, da vodomet sredi parka ni namenjen za kopanje, pred časom pa so pred požigom reševali stavbo Kavarne.
Po posredovanju redarja so postali kopalci samo še napadalnejši in eden od njih je začel groziti kar v premočenih spodnjicah. O tem, kaj je govoril, raje ne bi. Redar je moral poklicati policijo.
Park in vandalizem
»Pri varovanju parka si pomagamo z občinsko redarsko službo, ki pa nima večjih pristojnosti in ne more kaznovati nepridipravov, je razložil Drago Be-rič, direktor Ekossa, hčerinske družbe Radenskega poslovnega sistema, ki skrbi za park.
Mnogi sogovorniki so bili mnenja, da naj bi bili za vandalizem v glavnem odgovorni dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem, ki po pouku radi pohajkujejo po parku, čeprav niso edini. Poudaril je tudi, da so se stvari poslabšale, ko so v Radencih ukinili policijsko postajo. Tako pa še vedno ostaja vprašanje, kdo je dolžan kot dober gospodar skrbeti za radenski park in ga ohranjati?
A. Nana Rituper Rodež ■
Foto: ANRR ■
suje, da zaradi nerešenega lastninskega vprašanja na stavbah v postopku ne
helmine, ki je bila v času podržavljanja po drugi svetovni vojni, potem ko so ji
Imenovala se je tudi Pitna dvorana, namenjena pa je bila za pitje mineralne vode ter počivanje. Gostje so lahko v njej počivali na ležalnikih. Uporabljali so jo le v tooleiših mesecih, od maja do jeseni, pred dvajsetimi leti pa je Radenska za pitje vode namenila nove prostore, ki so odprti vse leto, dvorana pa je izgubila
28. junij 2001
IZBRANO
17
Dokumentarni film Živeti z Muro o mrtvicah in brodarstvu
Mura kot pečat pomurskemu življenju
Anketa
Kam in kako
V pobesneli reki žrtvovali nezakonske otroke in utapljali nezveste žene
■ brodarstvu na reki Muri, ki je bilo v preteklosti ob mlinarstvu pomembna gospodarska panoga, je le malo zapisov, živijo le še pričevanja. Brodarji so opustili svojo dejavnost z gradnjo mostov in danes je na Muri le še pet brodov, povečini turističnih. Enako izginjajo tudi mrtvice, ki so sicer edinstven ekosistem in so pomembna naravna znamenitost Slovenije. Tega so se zavedali tudi ustvarjalci dokumentarnega filma iz R TV Centra Maribor, ki so skušali s filmskim zapisom ohraniti spomin na pestro preteklost pomurske reke.
Nevenka Čurin iz Ormoža je idejni vodja projekta, pri katerem sodeluje kot režiserka in scenaristka, in poudarja, da se pri filmu niso osredotočili samo na mrtvice, pač pa tudi na Muro kot reko, ki daje pečat življenju na obeh bregovih. Na območju Veržeja so še mrtvi rokavi, ki so plod poplav oz. spreminjanja smeri reke, obstajajo pa v različnih razvojnih stopnjah, od začetnih faz do že popolnoma zaraščenih. Njihov življenjski sestav je zelo pester, to pa so uspeli zabeležiti tudi s filmskimi posnetki. Ves prikaz so popestrili tudi z legendami in
Sklenila sem popolno zvezo in k dodala še kombinacije T, J, H in
a)	je ta način paketnega zavarovanja najugodnejši.
b)	sem državna prvakinja v kombinatorik.
c)	se te črke nahajajo v mojem imenu in priimku.
Izberite mo
Nagrajence bomo izžrebali 7. julija 2001
Sodelujte v naši nagradni akciji!
d.d. - za akcijo AK
Cankarjeva 3
2000 Maribor
, navedene trditve, izpunmo izberite najmodrejši zaključek zg orai	na naš naslov:
03 iZFPŽitA nrliaruto na dnDiStliCO 10 Pc * ।
NAGRADE:
3 x zavarovanje MODRI KASKO za 1 let0 100 x majica ZM
S snemanja dokumentarca o življenju miti o Muri, ki so v tem prostoru še vedno zelo živi. Pravzaprav gre za ohranjene pripovedi, ki se nanašajo na Muro, in tako naj bi po eni od njih v preteklosti Muri žrtvovali nezakonske otroke, da bi se pri poplavljanju umaknila nazaj v svojo strugo, spet druga govori o tem, kako so v Muri utapljali nezveste žene, in duh ene od teh žena naj bi se naselil v konja, na podlagi česar naj bi nastala prleška maska »ruša«.
Neprecenljiva pomoč domačinov pri nastajanju filma
Mure.
Pri snemanju filma je nastalo ogromno dragocenega materiala, vendar zaradi časovne omejenosti, reportaža bo dolga trideset minut, ne morejo vsega uporabiti. S podatki ter drugo materialno in moralno podporo so jim bili v največjo pomoč družina Kosi iz Veržeja, v začetku pa jim je z nasveti in napotki najbolj pomagal Jože Stamničar z Razkrižja, ki je član društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Tabrih. Veliko so jim pomagali tudi člani aerokluba Prlek iz Ljutomera,
MODREMU KASKU
D, ker...
ava
/*r\
ASSISTANCE
Popolno paketno zavarovanje vašega avtomobila smo poimenovali modra linija.
MODRA LINIJA = MODRI KASKO Z BREZPLAČNO ASISTENCO DOMA IN V TUJINI
+ KOMBINACIJE T, J, H IN D
S to obliko zavarovanja ne boste ničesar prepustili naključju, saj poleg modrega kaska vključuje še zavarovanje tatvine (T), stekel, svetlobnih teles in ogledal (J), škode na parkirnem prostoru (H) in naleta divjadi ali domačih živali (D). Ob sklenitvi modre linije vam bomo priznali posebni 7% popust, pri plačilu z gotovino pa še dodatni 4% popust.
Najmodrejši odgovor je: (obkrožite)
a), b), c)
Ime in priimek:
Ulica in hišna št.:
Kraj in poštna št.:
AK - PV - 3

predvsem Roman Caf in Stanko Pesrl, ki je snemalca brezplačno popeljal nad reko Muro od Radgone do Razkrižja, Nataša Kone-stabo iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota s strokovnim znanjem, ljudske pevke iz Melinec, ki so zapele pesmi o Muri, zakonca Pozderec iz Melincev, ki sta jim posredovala svoje znanje o brodarstvu, prof. Viktor Vrbnjak iz Pokrajinskega arhiva Maribor, ki jim je pomagal pri razkrivanju zgodovinskega pomena Mure, Anton Horvat z Razkrižja, kovač, ki jim je dal na voljo konja za živi prikaz legende, predstavniki Zavoda za gozdove iz izpostave Gornja Radgona, mlinar Babič iz Veržeja, Ignac Kreslin iz Srednje Bistrice, ki je izdelal maketo pravega pristnega broda, s čimer bodo nekoliko bolj približali podobo prvobitnega broda, Miki Poredoš in drugi prebivalci Ižakovcev ter Vlado Žabot, slovenski publicist z Razkrižja, ki se že več kot deset let ukvarja s proučevanjem slovanske mitologije. Poleg teh pa so sodelovali pri projektu še mnogi, ki so požrtvovalno posvetili svoj čas in znanje ali vedenje o življenju z Muro.
Ekipa na terenu je bila sestavljena iz glavnega snemalca Andreja Likavca, snemalca Mirka Čavničarja in Petra Hajda ter tonskih tehnikov. Miran Jordan, montažer, je pravzaprav tisti, ki se je ob pregledovanju posnetkov Mure pri Razkrižju pred enim letom prvi navdušil za snemanje dokumentarca, to pa je odgovorni in glavni urednik RTV Centra Maribor Zoran Medved z veseljem podprl. Snemanje so končali drugega junija, za sabo pa imajo devet snemalnih dni, ki so včasih trajali tudi po ves dan, zdaj jih čaka še dokončna montaža, povezovalne tekste bo bral Dušan Tomažič, s projektom pa naj bi končali avgusta. Dokumentarec o Muri je namenjen izobraževalnemu programu, pričakujejo pa dober odziv, saj ponuja po besedah Čurinove filmski zapis zelo nazorno, predvsem pa strokovno ustrezno bolj ali manj znane podatke o dejanskem stanju mrtvic, ki pa doslej še niso bile dovolj predstavljene javnosti, da bi jih lahko bolje spoznali. »Vsaka mrtvica je svet zase z veliko krajinsko vrednostjo in nedvomno so to najlepši predeli ob Muri, ki te zlahka očarajo,« je prepričana Čurinova.
Darja Tibaot I Foto: Nataša Juhnovi
na počitnice?
očitnice se nezadržno približujejo tudi za druge ljudi in ne le za šolarje, saj sta pred nami dva vroča poletna meseca julij in avgust. To je gotovo dobra priložnost za daljši oddih po vsakodnevnem napornem delu, hkrati pa čas, ko se ljudje lahko najbolj sprostijo in obnovijo energijo za prihodnje naloge. Zato nas je zanimalo, kako, kje in koliko časa bodo naključno izbrani anketiranci preživeli najtoplejše dni v letu. Kot boste lahko prebrali, so odgovori dokaj različni, to pa pomeni, da si posamezniki odmerjajo počitnice po lastni volji in gmotnih zmožnostih.
Marjan Ritonja, komercialist od Svetega Jurija ob Ščavnici: Okvirno imam že od začetka leta načrtovan dopust v planinah. V glavnem bom preživel dopustniške dni v okolici Bleda, se pravi na Pokljuki in v Triglavskem narodnem parku. To bo v prvi polovici meseca avgusta. Dogovorili smo se s skupino prijateljev in znancev. Tako bomo dopust preživeli skupno ter bo na ta način bolj živahno in veselo. Gremo z name-
nom, da se pozabavamo in spočiti pridemo nazaj ter s polnim elanom zopet začnemo delati. Hoja v naravi pa je nekaj čudovitega, to pa človek redko doživi.
Branko Trstenjak, častnik Slovenske vojske iz Radenec: Prek počitniške zveze v Gornji Radgoni bomo dopust preživeli v Lovrečiči na morju. Skupaj z družino bomo odpotovali 30. julija in se vrnili 10. avgusta. Že v navadi je, da gremo vsako leto na morje. Najpomembnejše pa je, da smo z družino skupaj vsaj teh deset dni. Ker imam veliko drugih obveznosti ne le v službi, ampak tudi v prostem času, smo toliko bolj ve-
seli take sprostitve. Letos smo nekoliko več časa gledali cenike in se odločili za čim ugodnejše možnosti ob polpenzionu.
Mirjana Vogrinec, tekstilka iz Murske Sobote: Če bodo finance dopuščale, bi julija najraje odšla z mamo za teden dni v Poreč. Tam sva bili že lani in nama je bilo zelo všeč. Prebivali bi v prikolici. Preostali del pdčitnic pa bom najverjetneje preživela na kopanju v soboškem kopališču, in sicer računam predvsem na večerno plavanje. Tako bom večji del počitnic preživela v domačem kraju.
Jan Dečman, učenec 4. razreda z Bleda: Del mojih počitnic bom preživel pri sorodnikih v Žitko-vcih. Ker v bližini ni nobenih otrok, bom prosti čas preživel zlasti s plavanjem. Nekaj časa bom z družino na morju, in sicer na otoku Krku. Nato se bom zopet vrnil v Prekmurje. Teh počitnic se zelo veselim. Škoda le, da bodo brezskrbni dnevi hitro minili in bo treba zopet v šolo.
Jože Kolarič, zidar iz Male Polane: Za zdaj še nimam načrtovano, kje bomo dopustovali. Z družino načrtujemo, da bomo šli edino na potovanje okrog Postojne, kjer imam sorodnike. To bo dobrodošlo zlasti za otroka, ki ima bronhitis, saj naj bi ga bližnje gore »spravile« k sebi. Odpotovali bomo približno v sredini julija. Predvidevam, da bomo tam ostali od sedem do osem dni. Drugi del dopusta pa bomo preživeli doma, kjer je treba vedno kaj postoriti, ter obiskali okolico Murske Sobote in Lendave.
Milan Jeršei


Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS št. 31/76)
JAVNO DRAŽBO najdenih koles
Javna dražba bo v soboto, 14.7. 2001, na dvorišču Javnega podjetja Komunala, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka ul. 2, ob 9. uri.
Ogled je mogoč eno uro pred začetkom javne dražbe.
18
ŠPORT
28. junij 2001 HSIil
Nogometni pokal
Gorica v Beltincih
Izžrebani so bili pari šestnajstine finala za pokal Slovenije, kjer bo sodelovalo pet pomurskih moštev: Mura, Nafta, Bakovci, Beltinci in Odranci. V nedeljo, 15. julija, bosta odigrani dve tekmi: Beltinci : Gorica in Elan : Mura. V nedeljo, 5. avgusta, pa bodo igrali: Bakovci : Šmarje pri Jelšah, Odranci : Status Kolpa in Nafta : Šenčur Protect. (F. M.)
Nogomet
Kožulj In Gutalj pri Muri
Po odhodu Jozinoviča, Gajserja, Kopunoviča, Žežlja in Tiganja je nova okrepitev Mure Vladimir Kožulj, ki je podpisal dveletno pogodbo. Gre za 25-letnega obrambnega igralca, ki je igral za Rad-ničkega iz Niša. V Mursko Soboto se je ponovno vrnil Goran Gutalj, ki je v minuli tekmovalni sezoni igral za Gorico. V Fazaneriji ostajajo tudi Bakula, Prednik, Grizold, Cifer in Vogrinčič, ki so podaljšali pogodbe. (F. M.)
Kratke nogometne
Nogomet - V prihodnji tekmovalni sezoni bo vodil nogometaše Nafte iz Lendave v drugi državni ligi trener Slobodan Djurič. V minuli tekmovalni sezoni je Djurič treniral nogometaše Bakovec, ki so postali prvak v 3. SNL vzhod in se uvrstili v 2. SNL. Pred tem je bil trener pri soboški Muri. (F. B.)
Nogomet - Ob praznovanju 75-letnice nogometa je bil v Redicsu na Madžarskem mednarodni nogometni turnir. Med štiri moštvi je sodelovala tudi lendavska Nafta in zasedla tretje mesto. Rezultata: Kispet Honved (Budimpešta) -Nafta 3 : 1 (Utroša), Nafta - Lenti 2 : 1 (Gerenčer, Novak). (F. H.)
Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi so premagali veterani mariborskega Železničarja v Lendavi visoko z 9 : 1 veterane Nafte. Časten zadetek za Nafto je dosegel Mesarič. (F. H.)
Mali nogomet - V Lipovcih so igrali finalno tekmo za pokal asfaltne lige malega nogometa v soboški medobčinski zvezi. Med 14 ekipami je zmagala ekipa Mura Krog, ki je v finalu premagala Martinišče z 1 : 0. Za tretje mesto pa je Slovan premagal Klub mladih s 7 : 2. Vrstni red: 1. Mura Krog, 2. Martinišče, 3. Slovan, 4. Klub mladih. (F. M.)
Mali nogomet - V Černelavcih je bilo finalno pokalno tekmovanje Medobčinske zveze klubov malega nogometa Murska Sobota na travnatih igriščih. Sodelovalo je 32 ekip. Zmagala je ekipa Mladinca, ki je v finalu premagala Kup-šince s 3 : 1. Tekma za tretje mesto med Lendavo in Meteorjem se je končala s 3 : 0 brez boja. Vrstni red: 1. Mladinec, 2. Kupšinci, 3. Ledava, 4. Meteor. (F. M.)
Košarka
Močan turnir v Murski Soboti
Košarkarski klub Radenska Creativ, ki se je že doslej uveljavil z odlično organizacijo mednarodnih tekmovanj, organizira skupaj s Košarkarsko zvezo Slovenije mednarodni košarkarski turnir mladih ranrezentanc (do 21 let), ki bo v
Tretja državna nogometna liga
Bakovci prvič v drugi državni ligi
Za nami je še ena uspešna tekmovalna sezona v tretji državni nogometni ligi, ki jo je vodila Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno in zato tudi zelo zanimivo, saj se do zadnjega sodnikovega žvižga ni vedelo, kdo bo prvak in novi drugoligaš. Temu naslovu so bili najbližje nogometaši Bakovec, ki so se prebili na prvo mesto dve koli pred koncem jesenskega dela prvenstva, vendar so bile razlike v točkah po prvem delu tekmovanja minimalne, saj je bila razlika med prvimi Bakovci in petimi Črenšovci le dve točki. Bakovci so bili na vrhu lestvice ves čas spomladanskega dela prvenstva, maio pa je manjkalo, da bi naslov prvaka izgubili prav v zadnjem kolu, ko so doma nepričakovano izgubili s Kemo iz Puconec. Naslov prvaka so zgrešili nogometaši Le-soplasta iz Križevec, ki so bili najboljše moštvo drugega dela tekmovanja, saj so se s petega mesta, ki so ga dosegli v jesenskem delu prvenstva, prebili na drugo. Če bi Križevčani zmagali v zadnjem kolu tekmovanja v Odrancih, bi osvojili naslov prvaka in se uvrstili v drugo državno ligo. Tako pa so bili za gol »prekratki«. Naslov prvaka so tako osvojili Bakovci in se prvič uvrstili v drugo državno ligo.
Prav tako je bilo zelo razburlji-
3. SNL vzhod 2000/2001	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14
1. Bakovci		2:1	3:1	1:4	1:2	4:0	4:1	2:0	2:2	2:0	3:1	5:0	1:2	1:2
		2:0	3:3	2:1	2:4	1:0	1:3	2:0	2:0	1:2	1:1	1:0	1:1	8:1
2. Lesoplast	1:2		0:5	1:0	0:1	1:1	1:4	2:3	4:1	4:1	7:1	5:3	1:1	3:1
	0:2		3:1	1:1	3:0	1:1	7:0	6:2	4:4	2:0	3:1	0:0	3:1	21:1
3. Črenšovci	1:3	5:0		2:1	0:5	1:2	1:5	4:1	1:3	1:0	1:1	7:1	1:1	3:0
	3:3	1:3		2:1	2:0	3:2	3:2	5:2	1:1	5:0	1:3	0:2	3:2	9:1
4. Čarda	4:1	0:1	1:2		0:0	2:1	2:2	3:3	2:1	0:3	2:2	3:3	2:0	1:1
	1:2	1:1	1:2		4:1	0:0	1:0	1:1	4:0	6:2	1:4	2:0	1:0	5:0
5. Koma	2:1	1:0	5:0	0:0		0:1	1:4	0:3	1:1	1:1	4:0	3:2	2:1	7:1
	4:2	0:3	0:2	1:4		0:2	2:1	3:1	2:0	0:2	2:5	1:2	1:1	3:0
6. Turnišče	0:4	1:1	2:1	2:1	1:0		2:1	1:2	3:4	3:1	2:5	3:1	1:1	3:1
	0:1	1:1	2:3	0:0	2.0		1:2	1.2	1:0	1:1	1:0	0:0	3:1	3:0
7. Hotiza	1:4	4:1	5:1	2.2	4:1	1:2		1:1	0:2	0:0	3:1	5:0	2:4	3:1
S	3:1	0:7	2:3	0:1	1:2	2:1		1:3	3:0	2:1	1:2	0:2	2:0	2:3
8. Apače	0:2	3:2	1:4	3:3	3:0	2:1	1:1		1:2	4:3	1:2	6:1	1:1	0:1
	0:2	2:6	2:5	1:1	1:3	2:1	3:1		1:0	0:2	1:0	6:1	1:1	3:0
g. Odranci	2:2	1:4	3:1	1:2	1:1	4:3	2:0	2:1		2:2	4:1	8:0	1:1	1:1
	0:2	4:4	1:1	0:4	0:2	0:1	0:3	0:1		0:2	1:0	6:1	2:2	1:1
10. Veržej	0:2	1:4	0:1	3:0	1:1	1:3	0:0	3:4	2:2		1:1	4:0	2:0	0:1
	2:1	0:2	0:5	2:6	2:0	1:1	1:2	2:0	2:0		2:0	1:3	2:2	2:0
11. Tromejnik	1:3	1:7	1:1	2:2	0:4	5:2	1:3	2:1	1:4	1:1		1:2	0:0	5:0
	1:1	1:3	3:1	4:1	5:2	0:1	2:1	0:1	0:1	0:2		1:1	1:4	4:2
12. Bistrica	0:5	3:5	1:7	3:3	2:3	1:3	0:5	1:6	0:8	0:4	2:1		1:8	3:0
*	0:1	0:0	2:0	0:2	2:1	0:0	2:0	1:6	4:1	3:1	1:1		4:0	1:1
13. Goričanka	2:1	1:1	1:1	0:2	1:2	1:1	4:2	1:1	1:1	0:2	0:0	8:1		0:2
	1:1	1:3	2:3	0:1	1:1	1:3	0:2	1:1	2:2	2:2	4:1	0:4		3:0
14. Kobilje	2:1	1:3	0:3	1:1	1:7	1:3	1:3	1:0	1:1	1:0	0:5	0:3	2:0	
	1:8	1:21	1:9	0:5	0:3	0:3	3:2	0:3	1:1	0:2	2:4	1:1	0:3	
														
Radenci														
Odprli rekreacijsko progo za Cooperjev test
V okviru praznika občine Radenci so predali namenu v Športnem centru Slatina v Radencih tekaški poligon, rampo za rolanje in igrišče z otroškimi igrali. Rekreacijsko progo v dolžini 2.400 metrov, ki bo namenjena tudi za Cooperjev test, je uredilo Turistično društvo Radenci
turnirju, ki sodi v okvir priprav za sodelovanje na svetovnem prvenstvu konec julija v Tokiu na Japonskem, sodelujejo reprezentance Avstralije, Hrvaške, Izraela in Slovenije.
Med kandidati za slovensko
Nogometaši Bakovec - novi člani 2. SNL. Stojijo od leve: Luk, Viher, Sabotin, Recek, Celcar, Šajt, Š. Hari, Pleteršnik, Djurič (trener); čepijo: Gregorec, Bači, Faršang, J. Hari, Ivančič, Donša, Cor, Tratnjek. Fotografija: Nataša Juhnov
vo na dnu lestvice, saj je bilo po jesenskem delu prvenstva kar pet kandidatov za izpad iz lige (Bistrica, Tromejnik, Veržej, Kobilje, Go-ričanka). Bistrica, ki je bila v najslabšem položaju, saj je imela le 7 točk, je igrala v drugem delu prvenstva zelo dobro in se prebila na dvanajsto mesto, vendar si zaradi izpada Beltinec iz druge lige ni zagotovila obstanka v njej. Izpada jo lahko reši le združitev nogometnih klubov Turnišče in Renkovci. V nižji tekmovalni razred pa sta morali moštvi Goričanke Big Fun iz Rogašovec in Kobilja. Najboljši strelec v tretji državni nogometni ligi je bil Štefan Škaper (Leso-
skupaj s člani Tekaške sekcije Radenci in javnimi delavci. Progo bodo lahko koristili vsi ljubitelji športa in rekreacije, ki bodo želeli vaditi v naravnem okolju. Namenjena je tudi vsem tistim, ki so željni sprehoda v objemu miru, hladne sence in ptičjega petja. Pred star
ropski naslov, je tudi domačin Moravec.
To bo nova preizkušnja za Košarkarski klub Radenska Creativ, ki je tudi med kandidati za organizacijo evropskega prvenstva leta 2004. (F. M.)
plast), ki je dosegel 30 golov, sledijo: Dejan Horvat (Črenšovci), 25, Kristjan Kerec (Čarda), 16, Dejan Kustec (Bistrica), 14, Bojan Kuzma (Bistrica) in Jernej Kutoš (Kerna), po 13 golov. Najbolj disciplinirano moštvo je bil Veržej s 129 kazenskimi točkami pred Nogra-dom Hotiza, 148, Turniščem, 156, Bistrico, 157, Lesoplastom Križevci, 160, Apači, 163, Kemo Puconci, 181, Čardo Martjanci, 183, Črenšovci, 184, Odranci, 196, Go-ričanko Big Fun Rogašovci, 204,-Bakovci, 216, Trmejnikom Slove-nico Kuzma, 225, in Kobiljem, 331 kazenskih točk.
Feri Maučec
tom rekreacijske proge bodo kmalu postavili tablo z navodili uporabnikom Cooperjeva testa. Tekaško progo, ki so jo preizkusili tudi nekateri tekači, je odprl predsednik TD Radenci Franc Šadl, progo in njen namen pa je predstavil eden od glavnih pobudnikov Drago Kocbek. Po otvoritvi rekreacijske proge so prišli na svoj račun tudi ljubitelji nogometa. Nogometni državni prvaki Maribor Pivovarna Laško, ki so prišli v Radence na priprave, so odigrali prijateljsko tekmo z domačo Slatino in zmagali z 12 : 0. Nogo
metni klub Slatina iz Radenec, ki letos prvič uspešno tekmuje v soboški prvi medobčinski nogometni ligi, je tako proslavil sedem let uspešnega delovanja. Kot smo zvedeli, bodo prišli na priprave v Radence tudi nogometaši Hajduka iz
Jubilej
25 let NK Cankova
Nogometni klub Cankova praznuje letos 25-letnico delovanja. V okviru tega jubileja in praznika občine Cankova so odigrali v nedeljo prijateljsko tekmo med Cankovo in Muro iz Murske Sobote. Srečanje se je končalo z zmago Sobočanov s 14 : 0 (Cifer 3, Grizold 2, Žilavec 2, Petrovič 2, Gutalj, Vogrinčič, Baranja, Gabor in Kostič po enega). V predtekmi so premagali veterani Lukovice veterane Cankove s 4 : 3. Ob tej priložnosti so zaslužnim podelili priznanja in zahvale.
Nogometaši Cankove so se leta 1976 prvič vključili v tekmovanje soboške občinskee lige in med devetimi moštvi zasedli tretje mesto. Vidnejši uspeh so dosegli leta 1988, ko so bili prvaki v prvem razredu 1. MNL MS in se prvič uvrstili v pomursko nogometno ligo. Moštvo je takrat treniral Habot, igralci pa so bili: Gregor, Baranja, Kacijan, Pugel, Kerec, Železen, Vrhovski, Kolar, Škodnik, Zorjan, Šadl, Pregar, Kočar in Žnidarič. V pomurski nogometni ligi so nogometaši Cankove tekmovali dve sezoni, leta 1990 pa zasedli zadnje mesto in izpadli. Po štirih letih tekmovanja v 1. MNL Murska Sobota so zasedli leta 1994 med 14 moštvi enajsto mesto, vendar zaradi zmanjšala lige na 12 članov izpadli. Od leta 1994 pa do leta 1999 so tekmovali v 2. MNL Murska Sobota, ko so postali prvaki in se uvrstili v 1. MNL Murska Sobota, kjer tekmujejo še danes. NK Cankova, ki je zasedel v sezoni 1998/99 prvo mesto v 2. MNL MS, je vodil predsednik Š. Vrhovski, trener in igralec je bil R. Vrhovski, tehnični vodja Djurko^ič, fizioterapevt Rojko, igrali pa so: Menci-gar, L Skledar, S. Skledar, Čontala, Šadl, Zorjan, S. Ficko, Kegl, Gomboc, Rogan, Jankovič, R. Ficko, Benko, Ribaš, Nemec, Sukič, Stajnko, Smodiš, Maček. Nogometni klub Cankova si je v tem času zgradil igrišče z ograjo in klubskimi prostori, s tem pa so ustvarili tudi možnosti za nemoteno delo.
Feri Maučec
Odbojka
Velike spremembe pri OK Pomurje
V prestopnem roku so nastale velike spremembe pri Odbojkarskem klubu Pomurje iz Murske Sobote, ki je zasedel v minuli tekmovalni sezoni v prvi državni ligi odlično tretje mesto. Zaradi pomanjkanja denarja so se nekateri odločili oditi iz kluba v finančno močnejše klube. Klub so zapustili trener Sabahudim Peljto ter igralci Dejan Fujs, ki bo igral v Franciji, Bruno Najdič, ki je odšel v Topolšico, Grega Horvat, ki se je preselil v Maribor, Alojz Kerec, ki je okrepil Triglav iz Kranja, Sašo Topovšek pa je prenehal igrati in bo postal trener. Iz Ljutomera sta prišla brata Andrej in Boris Grut. Računajo pa še na enega tujca. Dogovor o sodelovanju med pomurskimi odbojkarskimi klubi Pomurjem, Ljutomerom in Beltinci je bil uspešen le med Pomurjem in Ljutomerom. V strokovno delo v klubu se bo vključil tudi trener Roman Ratkai, ki je pred leti že uspešno delal v klubu. S pripravami za novo tekmovalno sezono bodo začeli odbojkarji Pomurja v avgustu. (F. M.)
Ljutomerska odbojka na pretresu
Po končanem prestopnem roku je znano, da je zapustila ljutomersko žensko prvoligaško vrsto Zavarovalnice Maribor Svetlana Ole-tič, ki bo igrala v novi sezoni za drugoligaško ekipo Ptuja. Novo ime pri Ljutomerčankah je 16-letna Ana Praprotnik iz Murske Sobote,
MNL Lendava
MNL Lendava - mladinska liga				Olimpija Kobilje	14 4 14 1	1 0	9 13	38:98 19:146	13 3
Panonija	8 8 0	0 67:11	24	MNL Lendava ■			- ml. dečki		
Petišovci	8 4 0	4 28:31	12	Nafta	1817	0	1	133:21	51
Renkovci	8 0 0	8	9:62	0	Bistrica	1813	3	2	81:21	42
				Turnišče	18 12	2	4	80:44	38
MNL Lendava				Odranci	1812	1	5	98:34	37
- kadetska liga				Kobilje	18 9	1	8	56:63	28 nC
Črenšovci	8 7 0	1 55:12	21	Odranci (dekl.)18 7		4	7	63:60	25 4 O
Bistrica	8 4 2	2 37:17	14	Nedellca	18 4	0	14	32:89	4 O
Odranci	8 4 2	2 18:12	14	Polana	18 4	0	14	21:93	U 4 n
Polana	8 3 0	5 10:32	9	Hotiza	18 3	1	14	34:76	10 n
Renkovci	8 0 0	8	4:51	0	Renkovci	18 3	0 15		32:129	y
MNL Lendava -		st. dečki		MNL Lendava -			- cicibani		
Nafta	1413 0	1 142:13	39	Nafta	1211	0	1	87:2	OO
Dobrovnik	14 9 1	4 87:40	28	Turnišče	1211	0	1	31:8	J o
Odranci	14 9 1	4 72:29	28	Lakoš	12 5	0	7	18:22	1 v
Turnišče	14 7 1	6 37:53	22	Dobrovnik	12 3	2	7	11:35	1 1
Hotiza	14 6 1	7 56:44	19	Čentiba	12 3	1	8	10:74 a-DO	1 v 4
ki prihaja iz tretjeligaša Kerne iz Puconec. Trener še naprej ostaja prof. Janko Hochstatter iz Betli-nec, ki namerava v ekipo uvrstiti tudi nekaj mladih igralk, s katerimi vadi Branko Hrga. Zanimivo je, da ekipo sestavlja kar pet študentk. Pirherjevi bo omogočeno treniranje v Ljubljani, Šoštaričeva, Morečeva, Kodilova in Jureševa pa bodo iz Maribora dvakrat tedensko prihajale trenirat v Ljutomer s preostalimi igralkami Vrbnjakovo, Drevenško-vo, Tretinjakovo in Vrbančičevo.
Medtem ko z žensko ekipo Ljutomera ni večjih težav, je v hujši krizi moška odbojkarska vrsta Ljutomera, ki je praktično razpolovljena. Podajalec Peter Primec se je vrnil k Mariboru, z njim pa odhaja tudi mladinski reprezentant Tomaž Horvat. Kadetska reprezentanta Andrej in Boris Grut bosta igrala za soboškega prvoligaša Pomurje, zato v klubu razmišljajo o vrnitvi starejših igralcev (Šmauc, Belec, Zidar, Škrobar...), saj bi le tako lahko sestavili ob Pirherju, Onišaku, Špilaku in bratih Kodila ekipo za tekmovanje v drugi ligi. Denarja za nakup novih igralcev ni, zato mrzlično iščejo sponzorja. Predsednik kluba Jože Šumak napoveduje svoj odstop, to pa bo še otežilo delo v klubu, zato bo treba sklicati skupščino kluba in izvoliti novo vodstvo. Usoda moške odbojke v Ljutomeru pa ostaja še naprej negotova.
Niko Šoštarič
VESTNIK 28. junij 2001
ŠPORT
19
Phazpored tekem - 1. SNL (2001/2002)
1. kolo- 22. 7.2001
Primorje: Mura Rudar: Maribor Domžale: Olimpija Korotan: Gorica Publikum: Triglav Koper: Šmartno 2. kolo - 29. 7. 2001 Mura : Korotan Maribor: Šmartno Triglav: Koper Gorica: Publikum Olimpija: Primorje Rudar: Domžale 3. kolo - 5. 8. 2001 Publikum: Mura Domžale: Maribor Primorje: Rudar Korotan: Olimpija Koper: Gorica Šmartno: Triglav 4. kolo - 12. 8. 2001 Mura: Koper Maribor :_Triglav Gorica: Šmartno Olimpija: Publikum Rudar : Korotan Domžale: Primorje ?• kolo - 19. 8.2001 Šmartno: Mura Primorje: Maribor Korotan: Domžale Publikum: Rudar Koper: Olimpija Triglav: Gorica
3. kolo - 26. 8. 2001
Mura: Triglav Maribor: Gorica Olimpija: Šmartno Rudar: Koper Domžale: Publikum Primorje: Korotan
7.	kolo - 9. 9. 2001
Gorica: Mura Korotan: Maribor Publikum: Primorje Koper: Domžale Šmartno: Rudar Triglav: Olimpija
8.	kolo - 16. 9.2001
Maribor: Mura Olimpija: Gorica
Rudar: Triglav Domžale: Šmartno
Primorje: Koper Korotan: Publikum
9.	kolo - 23.9.2001
Mura: Olimpija Publikum: Maribor Koper: Korotan Šmartno: Primorje Triglav: Domžale Gorica: Rudar
10.	kolo- 30. 9. 2001
Rudar: Mura
Maribor: Olimpija Domžale: Gorica Primorje: Triglav Korotan: Šmartno Publikum: Koper 11. kolo - 14.10. 2001 Mura: Domžale
Koper: Maribor Šmartno: Publikum Triglav: Korotan Gorica: Primorje Olimpija: Rudar
12.	kolo - 17.10. 2001
Mura: Primorje Maribor: Rudar Olimpija: Domžale Gorica: Korotan Triglav: Publikum Šmartno: Koper
13.	kolo- 21.10.2001
Korotan: Mura Šmartno: Maribor Koper: Triglav Publikum: Gorica Primorje: Olimpija Domžale: Rudar
14.	kolo- 28.10. 2001
Mura: Publikum Maribor: Domžale Rudar: Primorje Olimpija: Korotan Gorica: Koper Triglav: Šmartno
15.	kolo- 4. 11.2001
Koper: Mura Triglav: Maribor Šmartno: Gorica Publikum: Olimpija Korotan: Rudar Primorje: Domžale
16.	kolo - 11.11.2001
Mura: Šmartno Maribor: Primorje Domžale: Korotan Rudar: Publikum Olimpija: Koper Gorica: Triglav
17.	kolo - 18.11.2001
Triglav: Mura
Gorica: Maribor Šmartno: Olimpija Koper: Rudar Publikum: Domžale Korotan: Primorje 18. kolo- 25.11.2001 Mura: Gorica Maribor: Korotan Primorje: Publikum Domžale: Koper Rudar: Šmartno Olimpija: Triglav
Motokros na Janževem Vrhu
Matjaž Gruškovnjak tretji
Tenis
Andreja Klepač dvakratna OP
V Litiji je bilo državno prvenstvo v tenisu za igralke in igralce do 16 let. Na tekmovanju je sodelovala tudi članica TK Radenci Andreja Klepač, lani najboljša evropska igralka do 14 let. Čeprav Andreja ni bila med nosilkami, saj jo je kot mlajšo na prvenstvo povabil selektor, ni imela prave konkurence in je zmagala med posameznicami brez izgubljenega niza ter postala državna prvakinja. Skupaj s Tino Obrez (Olimpija) je zmagala tudi v dvojicah ter tako osvojila dva državna naslova. Med posameznica-roi je v polfinalu premagala Senico (Branik) s 6 : 2 in 6 : 1, v finalu pa Raoničevo (Nispo) s 6 : 2 in 6 : 0. v dvojicah sta Klepač - Obrez v Polfinalu premagali dvojico Reberšak - Raonič (Celje, Nispo) s 7 : 6 in 0 ; 3, v finalu pa dvojico Špes -Lukič (Branik, ŽTK Maribor) ^3:6, 6 : 3, 7 : 5. (F. M.)
5. atletski miting Priložnost za mlade
Prvič tekmovali v skoku s palico
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je pripravil 5. tradicionalni mednarodni atletski miting Priložnost za mlade. Sodelovalo je okrog 270 atletov in atletinj iz 17 klubov Slovenije in Hrvaške. Prvič so tekmovali tudi v skokih s palico. Doseženih je bilo nekaj dobrih
Osmi olimpijski tek v Moravskih Toplicah
Sodelovalo 269 tekačev in 66 pohodnikov
Občinska športna zveza Moravske Toplice je pripravila med številnimi letošnjimi športno-rekrea-cijskimi prireditvami preteklo sqb.o-to 8. olimpijski tek, obogaten s pestrim in bogatim programom šport-
ne rekreacije. Že dopoldan je bilo srečanje imetnikov olimpijske kartice, na katerem se je zbralo 47 udeležencev. V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah so popoldne odprli razstavo Slovenija del olim
rezultatov. Lep uspeh so dosegli domači tekmovalci, saj so zasedli več prvih mest. Med učenkami so zmagale: Amela Zekovič v teku na 300 m (43.62), Karmen Grnjak v skoku v višino (1.64) in štafeta Pomurja v teku na 4 x 100 m. Druga je bila Tina Jureš v teku na 60
Moto touring klub Radenci je pripravil na 1480 metrov dolgi progi na Janževem Vrhu šesto dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredih 85, 125 in 250 ccm. Sodelovalo je 52 tekmovalcev, v lepem vremenu pa si je ogledalo dirke okrog 1.200 gledalcev. Od pomurskih tekmovalcev je bil najuspešnejši Matjaž Gruškovnjak (MTK Radenci), saj je zasedel v kategoriji do 85 ccm s 26 točkami tretje mesto. Štefan Kardoš (AMD Štefan Kovač MS) je bil zadnji. Po šestih dirkah je Matjaž Gruškovnjak s 108 točkami na sedmem mestu, Štefan Kardoš pa s 4 točkami devetnajsti. V razredu 125 ccm je zasedel Goran Galunič z 22 točkami peto mesto, David Šauperl (MTK Radenci) pa je s 7 točkami pristal na dvanajstem mestu. Po šestih dirkah je Goran Galunič z 91 točkami osmi, David Šauperl pa s 24 točkami šestnajsti. V razredu 250 ccm Jurij Kozar (AMD Štefan Kovač MS) zaradi okvare motorja ni nastopil, po šestih dirkah pa je s 16 točkami na štirinajstem mestu. (FM, foto: NJ)
pijske družine. Potem sta bila pohod po okoliških pohodniških poteh, ki se ga je udeležilo 66 pohodnikov, in 8. olimpijski tek, na katerem je sodelovalo 269 tekačev, od tega 196 na krajši in 73 na daljši
m. Tretji mesti pa sta zasedli Anja Cipot v teku na 60 m in Sanja Novak v skoku v daljino. Med učenci je zmagal Renato Felkar v suvanju krogle (10.03). Drugi so bili: Blaž Smej v teku na 300 m, Mitja Režonja v suvanju krogle in Marko Ružič v skoku v daljino. Tretji me
sti pa sta zasedla: David Horvat v teku na 1000 m, in Gregor Kranjec v teku na 300 m. Med mlajšimi mla
dinkami je bila tretja Nina Jakopec v teku na 300 m. Pri mlajših mladincih sta zmagala: Gregor Lenarčič V suvanju krogle (14.18) in Miha Žalig v skoku v višino (1.90). Druga sta bila: Marko Mandič v skoku v daljino in Aleš Kociper v teku na 300 m. Tretji mesti sta zasedla: Rok Brinar v skoku v daljavo in Marko Mandič v skoku v višino. V konkurenci starejših mladink je zmagala Polonca Horvat v teku na 1000 m (3:01.88). Druga je bila Tjaša Hujs v teku na 1000 m. Tretje mesto pa je zasedla Manica Ružič v teku na 100 m. Med starejšimi mladinci sta bila druga Goran Lehar v skoku v daljino in Radovan Jokanovič v skoku s palico. Pri članih sta zmagala Samo Pelci v teku na 300 m (35.80) in Davorin Čeleš v skoku v višino (1.95). Drugi je bil Tomaž Horvat v teku na 100 m. Tretje mesto sta zasedla Jože Andrejč v teku na 300 m in Atila Horvat v skoku v višino. V okviru soboškega občinskega praznika bo AK Pomurje 11. julija zopet pripravil atletski miting. (FM, fotografija: NJ)
progi. Med udeleženci olimpijskega teka je bilo nekaj znanih imen iz družbenopolitičnega življenja. Najmlajša udeleženca sta bila 3-letna Robertina Rožanc iz Hrastja -Mote in 5-letni Luka Devetak iz Kamnika.
Najstarejša med tekači sta bila 70-letni Polde Dolenc iz Maribora in 72-letna Milena Osmrekar iz Ljubljane. Med tekači na krajši progi je zmagal pri moških Denis Guzelj iz Škofje Loke pred Borutom Horvatom iz Murske Sobote, pri ženskah pa Jana Pugelj iz Velenja. Na daljši progi je bil pri moških najhitrejši Geza Grabar iz Tešanovec pred Brankom Švajgerjem iz Maribora in Darkom Ocepkom iz Gornje Radgone. Četrti pa je bil komaj 14-letni Matjaž Soklič iz Gornje Radgone:
Med ženskami pa je zmagala Suzana Škraban iz Kroga. Prireditev je lepo uspela. V septembru pa bo Občinska športna zveza Moravske Toplice organizator še ene vseslovenske prireditve, ki sodi v okvir prireditev olimpijskega komiteja Slovenije - Slovenija kolesari za zdravje. (FM, fotograija: N J)
Šport od tod in tam
Judo - Na mednarodnem turnirju za pokal občine Duplek je sodelovalo 174 tekmovalcev iz 16 klubov in treh držav. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli lep uspeh. Od članov Kluba borilnih veščin Lendava se je najbolje odrezala Doris Žunič, ki je zmagala v kat. do 44 in 48 kg, prvo mesto pa je zasedel tudi Denis Kocuvan (nad 55 kg). Druga mesta so zasedli: Sandra Jaklovič (48 kg), Žiga Kotnjek (24 kg), Luka Kotnjek (38 kg), Andrej Brda (50 kg) in Tadej Radojčič (nad 55 kg). Tretja je bila Katja Rudaš (28 kg). Od članov Judo kluba Lendava so bili najuspešnejši: Dominik Dominko (38 kg), Rok Dominko (46 kg), Tadej Časar (50 kg) in Blaž Mlinarič (50 kg), saj so zasedli prva mesta. Rok Hozjan (50 kg) je bil drugi, Simon Rojko (42 kg) in Luka Cojhter (50 kg) pa tretja. (F. M.)
Rokoborba - V Gradcu je bil mednarodni članski turnir. Med 38 rokoborci iz treh držav so sodelovali člani Mlekoprometa iz Ljutomera in dosegli tri zmage. Med članicami je zmagala Mihaela Čirič (50 kg), med člani pa Mitja Sedmak (85 kg) in Miloš Horvat (130 kg). Primož Horvat (69 kg) je bil drugi. (N. Š.)
Strelstvo - Na tretjem tekmovanju v streljanju z vojaško puško za memorial Rudija Leinerja v Čentibi je ekipno zmagala SD Se-beborci z 210 krogi, med posamezniki pa Sebastjan Vajda (Dobrovnik) s 84 krogi. Na odprtem tekmovanju z MK puško v Podgorcih pri Ormožu, ki je štelo za regijsko prvenstvo, je zmagala SD Gančani s 521 krogi, med posamezniki pa Marjan Balažič (Gančani) s 182 krogi. (F. B.)
Odbojka na mivki - V lendavskih Termah je bil četrti turnir odbojke na mivki z udeležbo družinskih ekip. Tekmovali so v dveh skupinah. V skupini, kjer so nastopili neregistrirani igralci, je zmagala družina Mejal, v skupini z registriranimi igralci pa je bila najboljša Piramida. Serijo turnirjev v lendavskih termah bodo nadaljevali z nogometom na mivki. Prvi tak turnir bo 8. julija. (F. H.)
Plavanje - Športna zveza Murska Sobota organizira v okviru akcije Naučimo se plavati tudi letos začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Tečaji bodo julija na soboškem kopališču. Podrobne informacije dobite pri blagajni kopališča v Murski Soboti. (K. G.)
Šport invalidov - V Sombotelu na madžarskem je bilo športno tekmovanje invalidov za pokal Sava-rie. Med 198 tekmovalci in 35 ekipami iz 8 držav so sodelovali tudi člani MDI Murska Sobota in zasedli tretje mesto. Sobočani so osvojili 5 zlatih, 3 srebrne in 5 bronastih medalj. V posameznih disciplinah so zmagali - moški: Marjan Nemec (disk, kopje), Franc Veindorfer (kegljanje); članice: Olga Gutman (kopje) in Marta Marič (kegljanje). (T. Kos)
Rekreacija - S ponedeljkom se je začelo v Ljutomeru športno poletje mladih. Agencija za šport pripravlja številne športno-rekreativ-ne aktivnosti v nogometu, odbojki, košarki, tenisu, rokometu, odbojki na mivki, ulični košarki, plavanju ... Tradicionalna poletna olimpiada bo od 16. do 19. julija, v okviru Prleškega sejma (10. avgusta) pa bo sejemski poulični tek. (N. Š.)
Vrtno kegljanje - V tretjem kolu tekmovanja invalidov v vrstnem kegljanju v Murski Soboti je zmagala med 6 ekipami pri moških Murska Sobota (Maučec, Bencik, Korošak, Gomboc) z 291 podrtimi keglji. Ženska ekipa Murske Sobote (Jurančič, Mlinarič, Kos, Pomgračič) pa je zmagala z 284 podrtimi keglji. (T. K.)
20
MULARIJA
28. junij 2001 »■K

Kot smo že pisali, so izbrali kot najboljši literarni prispevek (Spomladanski sprehod) na natečaju Pomurskega ekološkega centra v sodelovanju z nacionalno koordinacijo ekošol Slovenije sestavek Tamare Titan (prva z leve), učenke 8. razreda OŠ Tišina. Ker je »zmagala« v dokaj močni konkurenci, je bila seveda ponosna in vesela, njenega uspeha pa sta se veselili tudi mentorica Bernarda Jureš (druga z leve) in ravnateljica Tončka Gider. - Foto: J. G.

Letos Slovenci praznujemo štiridesetletnico Bralne značke. Ker je to poseben praznik za Slovence, se je naša šola odločila, da bo učencem, ki so pridno brali knjige, malo popestrila ta dan in na prireditev povabila gospo Karolino Kolmanič, ustanoviteljico Bralne značke v Pomurju in znano pisateljico Ob njenih besedah smo spoznali, kaj je to branje. Zame je branje doživetje, ki te popelje v drug, zanimiv svet, poln dogodivščin, ki jih lahko tudi doživiš. V deželi branja najdeš glavne junake, ki si jih sam domišljaš; ne kakor na televiziji, ko ti je podoba junaka dana.
Z njimi sočustvuješ, ko so žalostni, in se veseliš ob srečnih koncih. V knjigah so zaprta vsa čudesa sveta, s katerimi rešujemo nerazjasnjena vprašanja in si bogatimo besedni zaklad, ki nam pomaga pri izražanju. Naša gostja Karolina Kolmanič, ki je bila nekoč učiteljica na naši šoli, nam je pripovedovala o dogodkih, ki jih je sama doživela.
Zaupala nam je, kaj jo je pritegnilo k pisanju in kaj je hotela doseči z Bralno značko. Njen moto je čim več branja. Že pregovor pravi Lepa beseda lepo mesto najde, zato upajmo, da želje gospe Kolmanič najdejo dom v vseh vas.
Aljaž Brunec, 5.b, OŠ II Murska Sobota
rte ddctftd&t
Vsi ljudje se zanimajo, kaj se dogaja v njihovi okolici. Tistemu, ki se preveč zanima za stvari, ki se ga ne tičejo, pravimo radovednež. Takšna je tudi naša soseda. Ko pride kdo k nam na obisk, se dela, kot da bi nekaj delala na dvorišču, v resnici pa gleda, kdo je prišel. Pri nas se oglasi tudi takrat, ko opazi, da smo nakupovali, saj jo zanima, kaj smo novega kupili. Čeprav je naša soseda malo preveč radovedna, smo njene družbe veseli, ker tudi mi zvemo dosti novic.
Naša soseda je zelo, zelo radovedna. Ko kdo pride k nam, je v 1. minuti že pri nas, samo da bi kaj več izvedela. In tudi to še ni vse. Vse, kar sliši, pove spet naši desni sosedi, ona pa spet naprej, tako da kmalu ve vsa vas. Če ne bi bilo naše radovedne sosede, potem v vasi ne bi vedeli ničesar.
Naša soseda je prava nadloga. Čisto vse mora slišati, in to me zelo jezi. Ko se mi včasih najbolj kam mudi, me soseda ravno takrat mora spraševati, kam se mi tako mudi. Sprašuje me
take stvari, da me še mama tega ne bi vprašala. Včasih grem kar mimo nje, tako kot da je sploh ne vidim.
Tale naša soseda me res zelo jezi in upam, da se bo kmalu preselila kam drugam.
»Sovražnice radovednih sosed«, OŠ II M. Sobota
MEZn«£cN KUC - VSAK OAN OO 12" DO 20"

Srednja zdravstvena šola iz Rakičana je bila letos organizatorka kviza v nemškem jeziku. Potekal je v ponedeljek, 21. maja, udeležile pa so se ga ekipe iz Gimnazije Murska Sobota, Dvojezične srednje šole iz Lendave, gimnazije iz avstrijske Radgone ter ekipa šole gostiteljice. Posamezna ekipa je štela tri člane, ki so se pomerili v splošni razgledanosti, saj so se vprašanja dotikala politike, filma, glavnih mest, državnih zastav, pomerili pa so se tudi v pantomimi, vprašanja in odgovori pa so bili v nemškem jeziku. Vprašanja je pripravila Mira Vaupotič ob sodelovanju profesorice Maruasje Uhernik. Letos so bili
----:	nimr>o7<ia Hrimi rliiaki
Zdravstvene šole, tretje mesto so zasedli avstrijski dijaki, na četrtem pa je pristala lendavska ekipa. Kot je povedala glavna organizatorka, profesorica Vau-potičeva, so bile vse štiri ekipe po znanju precej izenačene, slovenski dijaki pa so pokazali precej znanja nemškega jezika, saj jim je uspelo premagati avstrijsko ekipo, kateri je nemščina materni in jezik vsakodnevnega sporazumevanja. Sicer pa so kviz v nemškem jeziku prvič pripravili pred 15 leti na pobudo profesorice Marusje Uhernik iz soboške gimnazije. Prav na soboški gimnaziji pa bo potekal kviz v nemškem jeziku prihodnje leto.
A. N. R. R.

Komaj ste jih čakali in prišle so - počitnice. Naj bodo lepe, zanimive, brezskrbne, pisane kot baloni... - foto: J. Z.
OS
Maja smo praznovali na naši šoli tri obletnice: 40-letni-co Bralne značke v Sloveniji, 35-letnico Bralne značke na OŠ Razkrižje in 1. obletnico Bralne značke v vrtcu na Razkrižju.
Na šolo smo povabili znanega slovenskega risarja stripov Mikija Mustra. Zanj smo imeli veliko vprašanj, na katera nam je rade volje odgovarjal. Narisal nam je tudi junaka svojega stripa - Zvitorepca, ki bo odslej krasil avlo naše šole. Sledila je podelitev priznanj. Otroci iz male šole so dobili leseno figurico Ostržka, osnovnošolci pa smo prejeli bralne značke in knjižne nagrade. Vsi dobitniki so vpisani v kroniko, v katero je Miki Muster narisal Trdonjo. V spomin na njegov obisk pri nas so mu otroci iz vrtca podarili ilustracije v obliki knjige, osnovnošolci pa izdelek četrtošolcev.
Letošnja podelitev bralne značke je bila nekaj posebnega.
Tadeja Mesarič, Silvija Jurkovič in Vesna Mlinarič, 6. raz., OŠ Razkrižje

Sonce na nebu je žalostno. Tudi reka se žalostno vije v svoji strugi. Tovarna izpušča vanjo odpadke, v nebo pa se iz nje kadi črn dim. Ribice v reki umirajo. Tudi ljudje ob njej so neodgovorni do narave. Odpadke odmetavajo povsod po zelenici in v vodo. Z motorji se vozijo po travi. Tudi klopi so uničene. Z vodo iz reke perejo avtomobile. Umazana voda teče nazaj v strugo.
Ali se bosta reka in sonce ob vsem tem še sploh kdaj nasmehnila? Mogoče, če bomo za njiju poskrbeli mi!
Špela Gomboc, 2. h, OŠ Cankova
Kaj pa internet?
P Mi uno- no-^iče
Imeli smo naravoslovni dan. Učiteljica nam je povedala, da bomo obiskali pekarno Štručka. Tega smo se vsi veselili. Pekarna je v Rogašovcih, blizu šole, zato smo tja odšli peš. Pred vhodom je bila tabla z napisom Štručka.
Lastnik nam je razkazal pekarno ter naštel sestavine in dodatke, ki jih uporabljajo. Na teden porabijo štiri tone moke, v skladišču pa imajo še trideset ton. Videli smo vso opremo in si ogledali potek dela. Stroji so moderni in vse je potekalo hitro. Najbolj pa je bil zanimiv stroj za izdelavo žemljic. Pri veliki delovni mizi smo tudi sami poskusili oblikovati testo. Miza je bila posipana z moko, da se nam testo ni lepilo. Jaz sem testo oblikoval v pletenico in naredil rogljič. Izdelke smo zložili v komoro, kjer so vzhajali, nato jih je lastnik zložil v peč. Pekli so se pri 228 ?C. Po petnajstih minutah so bili že pečeni. Iz peči je prijetno zadišalo. Naši rogljiči so bili zelo okusni.
S prvim pekovskim izdelkom sem bil zadovoljen. Tudi doma so poskusili moj dobri rogljič.
Mihael Holsedl, 4. raz., OŠ Sv. Jurij
Vem, da imate na vsaki šoli računalnik in v programu tudi internet. Veselilo bi me, če bi vaše spise, pesmice in drugo (lahko tudi fotografije - 240 dpi) pošiljali s pomočjo elektronske pošte, in sicer v wordu 2000. Nekateri ste to že storili. Za vas je rezerviran predal vestnlk.jg@email.si
In če ste spregledali, risbe naj bodo v največji velikosti formata A 4. Hvala za vse in lep pozdrav - Jože Graj
VESTNIK
VESTNIK 28. junij 2001
NA SCENI
Napovednik koncertov
Murska Sobota
julija: Siddharta, grad Rakičan
Lendava
29.	junija: Partibrejkers + Elvis Jackson + The Spoons + Blind Passengers Bikers Weekend
30.	junija: Rock Bitch + Ciccioiina + Dead Moon + The Stroj....
Bikers Weekend
Maribor
29.	junija: Goran Bregovič & Orkestar za vjenčanja i sprovode + Hypnotix, Lent
1	julija: Legen, Lent
2.	julija: Cubismo, Lent
Ljubljana
28.	junija: Sun Ra Arkestra, Križanke
29.	junija: Al Di Meola + Rabih Abou-Khalil Quintet, Križanke
30.	junija: Marc Ribot & Los Cubanos Postizos, Križanke
6.	julija: Patti Smith, Križanke
29. avgusta: Marilyn Manson
+ Papa Roach, Bežigrad
Otočec
6.	julija: Asian Dub Foundation, letališče Prečna
8.	julija: Living Colour + Fun Lovin’ Criminals, letališče Prečna
Pula
15.	julija: Chucho Valdes + Irakere
+ Marc Ribot, Malo rimsko kazalište
20.	julija: Placido Domingo, Arena
Palmanova
5.	julija: Sting + Jeff Beck, Piazza Grande
Udine
9.	julija: Mark Knopfler, Castello
Tolmin
12.-14.
Festival
Del Arn
Osoppo (Udine)
30.	junija-?, julija; Sunspiash Reggae
Festival (Sly & Robbic feat. Black Uhuru, Gregory Isaacs, Youssou N’Dour, Asian Dub Foundation,
Elvis Jackson...)
julija: Reggae Riversplash (Mačka B, Ras Dumisani, o Band...)
Film: V pajkovi mreži
Ugrabitev kot prevara
Režija: Lee Tamahori.
Igrajo: Morgan Freeman, Monica Potter, Michael Wincott, Penelope Ann
meriška kriminalka V pajkovi mreži (Along Came a Spider) je v bistvu nadaljevanje filma Zbogom, dekleta, kjer je igral Morgan Freeman policijskega psihologa dr. Alexa Crossa, ki lovi sedemkratnega morilca nedolžnih deklet. Zgodba se konča s smrtjo Grossove partnerke, česar si Alex
ne more odpustiti.
V pajkovi mreži se nadaljuje osem mesecev po tem dogodku, kjer še ved-’ n» prizadeti dr. Cross brezdelno sedi doma in sestavlja ladjice. Takrat pa se na elitni washingtonski šoli zgodi umor učiteljice in ugrabitev senatorjeve hčerke Megan Rose. Ugrabitelj ne skriva svoje domnevne identitete: to je učitelj Gary Soneji (Michael Wincott), ki je pet let skrbno pripravljal svoj načrt (»I ako kot pajek«, pravi v enem od prizorov Alex; od tod tudi ime V pajkovi mreži, op. a.). Svoje zahteve po telefonu pove.
Rock maraton v Petišovcih
Državno tekmovanje mladih rock skupin
Zmagala skupina Kaoz iz Velenja
pedagoga Simon Lubšina in Jože Gerenčer ter svetovalec za glasbo pri slovenskem kulturnem ministrstvu
petek in soboto je potekalo v petišovskih termah državno tekmovanje mladih neuveljavljenih slovenskih rock skupin Rock maraton. Tekmovanja se je udeležilo 22 skupin iz vse Slovenije, ki so jih posla-
le na tekmovanje območne izpostave skladov za ljubiteljsko kulturno dejavnost, po oceni komisije, ki so jo sestavljali trije glasbeni strokovanjaki, pa je zmagala skupina Kaoz iz Velenja.
Vladimir Brlek. Brlek je povedal, da meni, da so bile letos glasbene skupine v povprečju nekoliko slabše kot lani, zato pa so po kakovosti izstopale tiste, ki so jih nagradili. Poleg zmagovalne skupine Kaoz iz Velenja so bile to še skupine Kvinton iz Starš, ki
V
Rock maraton je tokrat potekal že šesto leto zapored in drugič v Petišovcih, ob tekmovalnih skupinah pa so kot gostje nastopile tudi skupine, ki so se v prejšnjih letih uveljavile po nastopu po Rock maratonu, Psycho-path, Juff, Odpisani in lanskoletni zmagovalci, skupina Khons iz Lendave. Izmed prijavljenih
Rock maraton kot preizkušnja kakovosti mladih glasbenih rock skupin
edino Alexu, ker hoče z njegovo pomočjo postati slaven, zato ga nenehno obseda primer ugrabitve otroka znanemu pilotu Charlesu Lindberghu. Toda Cross kaj kmalu ugotovi, da je ugrabitev hčerke nepomembnega senatorja samo pretveza za izpeljavo večje ugrabitve: s svojo simpatično partnerko Jezzie Flani-gan (Monica Potter), ki si očita krivdo zaradi neuspele preprečitve ugrabitve, prideta do šklepa, da je tokrat tarča ugrabitve sin ruskega predsednika. Ko Sonejiju preprečita namero, hoče le-ta v besu ubiti Megan, ki pa jo je medtem že nekdo ugrabil iz njegovega skrivališča. Se pravi, ugrabil ugrabitelju ... Kmalu zatem dobi Alex nov nenavaden klic: ugrabitelj tokrat zahteva diamante v vrednosti 10 milijonov, če ne, bo ubil Megan. Alex ve, da nekaj ne ustreza profilu Sonejija, stvar pa se navidezno zaplete, ko le-tega tudi ubije. Megan pa še vedno ni od nikoder... Kaj kmalu Cross ugoto
skupin iz vse Slovenije so jih na tekmovanje v Petišovce povabili dvaindvajset. Prireditev so organizirale lendavski izpostavi Zveze kulturnih društev in Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost ter Društvo ustvarjalne mladine iz Lendave. O kakovosti glasbenih skupin pa je odločala komisija, v kateri sta bila glasbena
je dosegla drugo mesto, tretjo mesto pa sta si razdelili skupini Red Max iz Radelj ob Dravi in Sarra iz Radeč. Žal je bil tudi tokrat bolj slab obisk publike, ki se, kot kaže, v Pomurju udeležuje predvsem nastopov znanih, uveljavljenih pop in rock skupin.
Jože Gabor ■
vi, da je na delu poleg Sonejija še nekdo drug, nekdo, ki mu je zelo blizu ...
Kaj več bi bilo škoda izdati, še posebej, ker gre v filmu za veliki »catch«. V pajkovi mreži je po dolgem času spet ena tistih dobrih kriminalk v starem stilu, ki pomeni dobrodošlo vrnitev tega žanra. Česa posebnega ni treba pričakovati, kako tudi bi, če že vnaprej veste, da ko se v naslovni špici pojavi ime Michaela Wincotta (najbolj znan kot dolgolasi Mojica iz filma 1492 -Osvojitev paradiža ali vodja tolpe iz filma Vran), je zanj rezerviran lik glavnega negativca. No, tokrat se pojavi s kratkimi lasmi in malo po začetku je videti kot eden najbolj prijaznih ugrabiteljev, kar smo jih videli na filmskih platnih. Freemana ni treba posebej predstavljati, saj je dober v vsaki vlogi, v kateri se pojavi. Tokrat nekoliko preseneti krhkost in surovost njegovega lika, saj je po eni strani prijazno inteligenten, po drugi pa z lahkoto ubije svojega nasprotnika. Njegovo partnerko Jezzie igra Monica Potter, ki smo jo videli v filmih Con Air in Ljubi me, ne ljubi me. Režiser Lee Tamahori je novozelandskega porekla in je zaslovel s filmom Nekoč so bili bojevniki (Once There Were Warriors), pred kratkim pa smo
na televiziji spet lahko videli njegov film Mulholland Falls. Skratka, V pajkovi mreži je film, kjer morate vključiti tudi možgane, čeprav bi mu lahko očitali tudi nedoslednost ali pretiravanje, do njegovega konca pa pridete podobno
kot pri šahovski partiji. Osvežitev pomeni tudi končno dober odnos med glavnim likom in njegovim policijskim šefom. Priporočamo za vse ljubitelje kriminalk in srhljivk.
Tomo Koleš I
Along Game a Spider,
ZDA 2001.
Miller, Dylan Baker.
Dolžina filma:
104 minute.
Vestnikova ocena: 4.
Ocena igre: 4.
Na sporedu od 20. do 22. julija v soboškem kinu Park.
Vaša pisma
ep pozdrav vsem! Prišle so noro pričakovane počitnice. To leto, ki je za nami, je bilo leto neverjetnih pričakovanj, izpolnjenih in neizpolnjenih sanj. Vsi smo zrelejši in starejši in zato sem sedaj pripravljena na osebno izpoved. Mogoče se vam bo zdelo »odštekano«, ker je ta izpoved namenjena listu papirja. Ni smešno, list papirja je sedaj moja edina tolažba!« nam je zapisala ena od naših bralk. Pa ni smešno, prav prazen list papirja nam je lahko velikokrat v pomoč, da izlijemo svojo žalost, trpljenje ali pa tudi veselje. Kakršne koli občutke že imate, si želimo, da bi jih delili z nami. Nana
Laži spremenijo človeka
Še kot otrok sem rada lagala. V začetku bolj redko, skozi leta je to postala moja vsakdanja tema. Laganje se je spremenilo v obsedenost in ni minil dan, da ne bi izrekla laži. Zaradi laži sem veliko izgubila: zaupanje staršev (posebej mame), najboljšo prijateljico, prvega resnejšega fanta ... Sploh nisem vedela, da so me laži uničile in sem pristala na robu. Dolgo si nisem priznala, da lažem. Vse se je sprevrglo v obsedenost. Rešila me je oseba, kateri dolgujem vse to, kar sem v življenju dosegla. Nisem dosegla veliko, če ne bi bilo nje, pa ne bi še tega, kar sem.
Nimam moči, da bi ji pogledala v oči in ji rekla: »Hvala ti!« Ne, saj ji nimam pravice pogledati v oči. Ne, ne morem ji, ne smem ji! Bila sem zlobna, prava lažnivka. Dokler me ni odkrila, je bilo vse v redu. Imela sem vse, še tisto, česar ne bi smela. Ko mi je povedala resnico v oči, sem se ji smejala. Nisem mogla verjeti, da sem res taka, kot pravi. Nisem ji mogla pogledati v oči in reči: »Ne, ni res, jaz že nisem taka!« Ne, nisem imela moči za to, mogoče zato, ker sem globoko v sebi vedela, da ima prav. Dnevi so minevali, jaz pa sem postajala iz dneva v dan bolj osamljena. V duši sem vedela, da tako ne gre naprej. Spraševala sem se, kaj sem naredila, da si to zaslužim. Nisem našla odgovora na to vprašanje, le upala sem, da bo enkrat vse mimo, da bom lahko pozabila na to, kaj mi je naredila.
Sedaj vem, da mi ona ni naredila ničesar, vse, kar je kdo naredil, sem naredila jaz njej. Uničila sem mnogo stvari, preden sem spoznala svoj pravi jaz. Takrat sem se zavedala, kaj sem storila. Vedela sem, da je naredila prav, ko je odšla od mene, saj bi lahko uničila še njo. Vsi so me imeli za dobro osebo, za dobro prijateljico, vendar resnica je bila drugačna. Če me ne bi ona odkrila, bi me še vedno imeli za tako.
Bila je in je še vedno dobra oseba z velikim srcem. Veliko je pretrpela, preveliko, da bi lahko prenašala še mene. Odkrila je mojo pravo osebnost in tako spoznala, da je živela v veliki zmoti. Ni mi upala pogledati v oči in povedati, kaj je narobe. Iskala je vse mogoče izgovore. Ni mi upala povedati v oči, da ve, kakšna sem. Rekla je samo: »Konec je.«
Dolgo nisem vedela, zakaj, dokler si končno nisem priznala, da sem zasvojena z lažmi. To sem morala preboleti, to prehoditi. Uspelo mi je in danes lahko povem, da sem ponosna nase. Čeprav se nisem spremenila tako, da bi bilo to opazno, spremenila sem se tako, da vem, da sem z lažmi opravila.
Prosila sem jo odpuščanja, saj brez njenega odpuščanja ne morem dalje živeti. Vem, da mi ne bo mogla odpustiti kar tako, saj sem storila preveliko napako. Ampak upam le, da mi bo mogoče čez nekaj let, morda 10, 30 let, lahko. Čeprav mi je že napisala, da mi je odpustila, ji ne verjamem. Želim, da mi odpusti v srcu. Pred mano je še dolga pot, saj še nisem ozdravljena laganja, vem pa, da sem na dobri poti. Vem, da sem v srcu dobra, da z mojim srcem ni nič narobe, nekaj je narobe v moji glavi. Spoznala sem resnico in prisežem, da se bom popravila.
Tega si ne bi upala napisati kar tako, potrebno je veliko poguma, ampak zato, ker vem, da je dolgo ne bom videla. Končali sva šolo, vsaka gre na svojo stran in dolgo se ne bova srečali. Morda čez nekaj let, ko bomo praznovali obletnico, a takrat bo ta izpoved že pozabljena. A ne tako, da se ne bi spo-minjala, kaj sem ji naredila. Želim ji veliko ; uspeha in da odide daleč stran od mene. | Če kje obstaja taka oseba, kot sem jaz, | (ji) svetujem, da se spremeni, saj se ji lahko vsak hip podre svet! (Veliko poti si preho-1 dila, mnogo sanj pozabila, preden mi odpustiš, premisli, ali sem tega vredna!!)
Andred
22
DUUKU Jt VtUC I I ...
28. junij 2001 flMSR
OVEN
BIK
DVOJČKA
RAK
LEV
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
k
RIBI
Ona: Vaši namigi so preveč prozorni, da bi lahko še dalje igrali popolnoma nezainteresirano in hladno osebo. Prepu-■ stite se svojim čustvom. Na vsak način pa bodite kar k najbolj sproščeni in naravni.
On: Ljubezenskim problemom se bodo pridružili še ekonomski. Poskusite se malo potuhniti in počakati na lepše čase, ki vsekakor pridejo, saj veliko slabše, kot je sedaj, sploh ne more biti, lahko se spremeni samo na bolje.
BIK
Ona: Če vam bodo trenutni majhni uspehi stopili v glavo, vas lahko takšna napaka stane uresničitve vaših velikih načrtov v prihodnosti. Samo počasi in zanesljivo, saj se lahko le na * ta način pride do končnega uspeha.
On: Največji finančni izdatek ste zmogli, zato se vam ni treba več bati, da bi lahko ponovno zabredli v denarne težave. Nasploh lahko pričakujete dokaj miren teden v krogu družine, to pa vam bo vsekakor umirilo napete živce.
DVOJČKA
Ona: Pokazala se bo možnost, da se tudi vi vpletete v nekaj, kar vam lahko prinese velik dobiček. Potrebna bosta le / pogum in zagnanost, drugo pa bo prišlo kar samo. Sprejeli boste povabilo na zabavo, kjer bo še nekdo drug ...
On: V nesreči najpogosteje ostanemo sami in zapuščeni, zato si nikar ne delajte skrbi, temveč se pripravite na prihodnje avanture, vendar bodite previdni, nekdo vam zopet nastavlja past. Ne pustite se ujeti!
RAK
Ona: Nekdo vam pripravlja presenečenje, v bistvu pa bo presenečen prav ta nekdo, saj ne ve za vse podrobnosti. Na koncu se bo vse skupaj obrnilo v obojestransko korist, to pa bo v celotni zadevi še najbolje.
On: Bolečine, ki vas spremljajo, so prehodne in življenje bo že jutri lepše. Več morate misliti nase! Le tako se boste uspeli otresti prepričanja, da se je treba venomer na neki način žrtvovati.
LEV
Ona: Nekaj se bo razpletlo v vaš prid in kar naenkrat se boste znašli pred dejstvom, da vam lahko uspe tudi tisto, na kar si niste upali niti pomisliti. Nekdo vam bo sicer zavidal, a vam s tem ne more škodovati.
On: Poskusite se odločiti, saj bo sedenje na dveh stolih postalo dokaj zapleteno. In nikar si ne mislite, da imate časa na pretek. Kaj kmalu se bo pokazalo, da boste morali kar precej pohiteti.
DEVICA
Ona: Nekaj vas bo sicer mikalo, a kaj, ko vas je še vedno strah tveganja. Brez tega enostavno ni pravega uspeha, zato nikar ne čakajte predolgo, drugače se vam bo vse skupaj izmuznilo iz rok. In to ne bo niti najmanj prijetno ... On: Nenadoma se bo pojavila še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala vaše načrte, še preden boste ugotovili, kaj si želi. Toda kaj hitro se boste znašli in preusmerili potek dogodkov v pravo smer.
TEHTNICA
Ona: Uspešnost vam bo odprla marsikatera vrata, potrebno bo le pametno izbrati in se odločiti za najboljšo možnost. Seveda pa to ne bo enostavno, saj vam bo neki stari sovražnik neprestano metal polena pod noge:
On: Preveč ste se veselili, da bi lahko opazili zanko, ki so vam jo nastavili in v katero ste se ujeli. Bodite previdnejši, predvsem pa ne nasedajte tako prozornim prevaram, kot je bila ta zadnja.
ŠKORPIJON
Ona: Ko se človek znajde v položaju, ko lahko v trenutku izgubi vse, se je pač treba zanesti na svojo iznajdljivost. Seveda pa ne velja zanemariti pomoč vaših prijateljev, ki so vam že dostikrat pomagali razrešiti podobne situacije. On: Vaša skrita želja se vam bo končno izpolnila, vendar tega raje ne obešajte na veliki zvon, ampak vso stvar obdržite zase. Lahko bi zašli v težave, kajti človeška zavist ne pozna meja. STRELEC
Ona: Nečemu se bo treba odreči, zato pa boste veliko pridobili nekje drugje. Prijatelj vam bo sicer naklonjen, toda vprašanje je, kako dolgo. Vsekakor bi bilo dobro, če bi poskrbeli za izhod v sili, ki je vedno dobrodošel.
On: Počutili se boste dobro kot že dolgo ne. Izkoristili boste priložnost, ki jo že dolgo čakate, in skoraj vsi bodo veseli vašega uspeha. Toda vseeno se bo našel nekdo, ki mu to ne bo ravno najbolj všeč.
KOZOROG
Ona: Denar se ne bo obrnil tako, kot ste si zamislili. Ukrepajte, dokler še ni prepozno. Spomnili se boste nekdanjega prijatelja, ki vam je nekoč že precej pomagal pri neki podobni zadevi. Pokličite ga, nič ne morete izgubiti...
On: Neprijeten spodrsljaj vam bo nepričakovano omogočil srečanje, ki ste ga že dalj časa zaman pričakovali, in potrudite se, da iz njega izvlečete čim več, saj se vam bo to v prihodnosti še bogato obrestovalo.
VODNAR
Ona: Pazite se skrajnosti, v katero vas sili sedanji položaj. Zmernejši pristop k vsej zadevi vam bo samo koristil, zato se nikar ne zaletavajte, da vam kasneje ne bo žal. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden!
On: Nihče vam ne more povrniti tistega, kar ste sami lahkomiselno zapravili. Življenje gre naprej, zato se nikar po nepotrebnem ne žalostite. Že samo prijeten pomenek s prija- ■ teljico vam lahko povrne precej dobre volje.
RIBI
Ona: Dobro bi bilo, če bi sprejeli prijateljevo ponudbo in se : mu pridružili. Skupaj bosta lahko dosegla veliko več kot j vsak posamezno, zato nikar ne omahujte. Imate odlično priložnost, izkoristite jo!
On: Upoštevali boste dobronameren nasvet in stvari se bodo uredile, še preden se boste tega dodobra zavedli. Uspel vam bo veliki met v ljubezni, ki vam ga bodo mnogi precej zavidali. Toda nikar ne skrbite, ampak raje uživajte. I
Lunin
post
odo in tekočine v astrologiji predstavlja Luna. In če vpliva na plimovanje morja, zakaj ne bi vplivala tudi na tekočine v našem telesu, ki je, kot vemo, sestavljeno iz več kot dveh tretjin vode. Ob Luninih menah, posebej ob polni in prazni Luni, pa je ta vpliv še povečan in zato opaznejši. Prav zato tudi post najbolje vpliva na naše telo in je tudi učinkovit.
Lunin post ni namenjen samo izgubi odvečnih kilogramov. Prav tako se je dobro včasih kak dan postiti, da se prečistimo in uvidimo, da naše telo sploh ne potrebuje toliko hrane, kolikor smo je navajeni pojesti. V bistvu gre pri postu za prečiščenje organizma (tako kot pri hujšanju), da privoščimo našim prebavilom in celemu organizmu nekaj časa, da v miru počistita različne strupe, ki se nenehno kopičijo v našem telesu.
Postite se torej predvsem ob polni in prazni Luni, lahko pa tudi ob krajcih, le da ti niso tako učinkoviti. Nekako uro pred začetkom lunine mene pojejte nekaj lahkega, kakšno jabolko, grozdje, banano, korenček, košček prepečenca ali jogurt.
Potem pa 24 ur ne jejte ničesar. Ne se tik pred postom popolnoma najesti, češ zdaj 24 ur ne bom jedel. Med postom pa ne čakajte, kdaj bo minilo 24 ur, da boste lahko isto minuto spet potešili svojo neznansko lakoto (saj ves dan niste jedli!). Sprostite se in pozabite na hrano!
Tudi sami lahko pomagate svojemu telesu pri postu. Privoščite si veliko tekočine, kajti prav to vaše telo najbolj potrebuje. Pa ne sokov ali gaziranih pijač -pijte vodo, nesladkane čaje (meta, bezgovo cvetje, preslica, mate čaj, zeleni čaj), lahko pa tudi zelenjavne juhe in naravne sadne sokove - vse brez sladkorja ali soli. Če je le mogoče, si privoščite veliko gibanja na svežem zraku, plavanje, kolesarjenje, zmeren tek ali hitro hojo, prav tako pa tudi prijetno in sproščujočo kopel ali prho. Vsekakor se boste morali z nečim zaposliti, pa ne s cigaretami, kavo in posedanjem pred televizorjem - vaše telo mora namreč v času posta polno delovati.
Prav tako morate v ta proces vključiti tudi svoje misli in zato niso odveč pozitivne afirmacije in pozitivna vizualizacija (predstavljajte si čimbolj realno, kako vaše telo izgublja odvečne snovi in kako se prenavljate in si ustvarite sliko o tem, kakšni bi radi bili). Pojdite v naravo, ukvarjajte se s športom, pospravite stanovanje, pokosite travo, zaposlite se z umskim delom ... Videli boste, kako lahkoten in neobremenjen je lahko vaš um.
Postite se tako vsaj tri mesece (vsako polno in prazno luno) in opazili boste velikansko razliko.
Prenovljeni boste in polni svežega elana, ob vsakem postu bodo tisti z odvečno težo izgubili 1-2 kilograma, vaše telo bo lepše oblikovano, spremenil se bo tudi vaš odnos do hrane. Sprejemali jo boste z več občutka in zato raje posegali po zdravih jedeh.
Pustite telesu, da vas vodi! Presenečeni boste nad tem, kako vaše telo prav dobro ve, kaj in koliko potrebuje.
(Pre)aktivne počitnice?
ibanje je priljubljeno. Na počitnicah, ob koncu tedna in med prostimi dnevi želi večina s pospešeno telesno aktivnostjo nadomestiti pomanjkanje gibanja, misleč, da bo organizem tako vitalnejši. Vendar je to prepričanje zmotno in se po nepotrebnem obremenjujejo. Športne fanatike in vse tiste, ki imajo slabo vest zaradi lenarjenja, strokovnjaki svarijo pred pretiravanjem. Kdor se kampanjsko ukvarja s športom in pretirava le kak dan v tednu ali mesec v letu, ne bo bolj zdrav in vitalen.
Organizmu namreč najbolj koristi redna (najbolje vsak dan), čeprav kratka telesna aktivnost. Po ugotovitvah ameriških zdravnikov je za krepitev srca in ožilja pomembna predvsem vsakodnevna
vadba, ki lahko traja kratek čas, saj že 15 ali 20 minut zmernega treninga zadostuje za vzdrževanje primerne telesne kondicije in hkrati zmanjša nevarnost srčnega infarkta skoraj za polovico. Izberete si lahko poljubno telesno aktivnost (hitra hoja v službo ali na sestanek, kolesarjenje po nakupih, redna hoja po stopnicah, plavanje, džoging, tenis itd.). Ugotovili so, da tisti, ki so trenirali več kot 20 ali 25 minut na dan, s tem niso bistveno vplivali na zdravje srca in ožilja.
Zato dopusta nikar ne porabite le za garanje v telovadnici, na igrišču, trimski stezi in podobnih športnih lokacijah, ampak si privoščite tudi druge užitke in sprostitev kar tako, takšno, ki vam je pisana na kožo.
Milan Jerše ■
Varčujmo z energijo (4)
Priprava tople sanitarne vode
riprava tople sanitarne vode predstavlja v povprečnem gospodinjstvu dobrih 10 odstotkov vseh potreb po energiji. Poleg varčevanja z energijo je pomembno tudi varčevanje s čisto pitno vodo, katere viri so omejeni.
Dnevne potrebe tople vode v gospodinjstvu so odvisne od števila družinskih članov in njihovih osebnih potreb. Povprečna štiričlanska družina potrebuje v enem letu za pripravo tople vode okrog 4000 kWh energije (450 1 kurilnega olja).
Pri načrtovanju sistema za oskrbo s toplo sanitarno vodo je poleg količinske porabe treba upoštevati tudi število in lokacijo porabnikov ter vrsto vira energije. Za manjše število bolj oddaljenih mest je primernejša lokalna priprava tople vode. Pri enakomerno porazdeljenih potrebah skozi ves dan je potrebna akumulacija tople vode, pri manjših porabah pa je smotr-
nejša uporaba pretočnih grelnikov.
Kot vir energije lahko uporabimo vse vrste fosilnih goriv, elektriko in obnovljive vire energije. Priporočljivo je, da se odločimo za energenta, ki ga že uporabljamo v gospodinjstvu tudi za druge namene (npr. za ogrevanje).
Najprimernejša temperatura za pripravo tople vode je od 45 do 60 °C. Višje temperature niso priporočljive zaradi povečanih toplotnih izgub in intenzivnejšega izločanja apnenca. V sistemih z nižjo temperaturo od priporočene pa obstaja povečana nevarnost tvorbe raznih mikroor ganizmov, ki lahko povzročajo razne bolezni.
Pri lokalni pripravi tople vode vodo segrevamo zelo blizu iztočnih mest. Hranilniki toplote niso veliki ali pa jih sploh ni. Prednost lokalne priprave so nižji investicijski stroški, kratki odvzemni čas in večja ekonomičnost sistema. Slabost lokalne priprave je, da potrebujemo več grelnikov vode. Glede na vir energije uporabljamo predvsem elektriko in plin.
Toplotne izgube so zaradi kratkih cevovodov minimalne. Pri električnih grelnikih lahko prihranimo del stroškov za energijo tako, da načrtujemo pripravo tople vode v času nižje tarife el. energije.
(Se nadaljuje)
Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel.: 031 511414.
Jožef Hozjan, energetski svetovalec ■
Z našega štedilnika
Goveji file v bučni omaki
Gratiniran krompir s timijanom
Pomarančna juha z ješprenjem
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
osnovo. Vse skupaj pokrijemo, prevremo, dodamo opečene fileje, prevremo, začinimo in pred serviranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem in koprom ter pokapljamo s kislo smetano.
Lešnikove kocke
Pomarančna juha z ješprenjem
Sestavine: 20 cl pomarančnega soka, 60 g sladkorja, 40 g masla, 5 cl pomarančnega likerja, 10 cl sladke smetane, 10 g škrobne moke, 160 g jagod, 120 cl vode, 1/2 vanilin sladkorja, cimet, sol, limonin sok, 40 g ješprenja
Priprava: Maslo v kozici razpustimo, na njem karameliziramo sladkor, zalijemo s pomarančnim likerjem in sokom. Dobro prevremo, dolijemo vodo, zavremo in zakuhamo ješprenj. Ko je ješprenj kuhan, dodamo v smetani razmešano škrobno moko in na majhnem ognju prevremo. Prevreto juho začinimo in zakuhamo očiščene jagode. Vse skupaj kuhamo 10 minut. Juho postrežemo z otroškimi piškoti. Lahko jo tudi ohladimo in serviramo hladno.
Goveji file v bučni omaki
Sestavine: 600 g govejega fileja, sol, poper, gorčica, 6 cl bučnega olja, 60 g šalotke ali mlade čebule, 300 g bučk, 20 g česna, 60 g bučnega semena, 60 cl zelenjavne osnove, koper, peteršilj, 10 cl kisle smetane
Priprava: Uležan goveji file narežemo na pol centimetra debele rezine, jih na deski rahlo potolčemo, solimo, popramo in tanko premažemo z gorčico. Bučno olje v ponvi segrejemo, na njem opečemo fileje in jih preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa prepražimo na drobne kocke narezano šalotko, bučke, sesekljan česen ter zalijemo z zelenjavno
Gratiniran krompir s timijanom
Sestavine: 800 g krompirja, 60 g masla, timijan, 40 cl mleka, 15 g česna, 80 g parmezana, sol
Priprava: Krompir olupimo in narežemo na pol centimetra debele rezine. Maslo v ponvi segrejemo, dodamo timijan in na njem opečemo krompir. Opečenega zalijemo z mlekom, solimo in kuhamo do mehkega. Opečen in kuhan krompir nato ohladimo in primešamo polovico parmezana. Damo v pomaščeno jensko posodo, zgornjo plast poravnamo ter potrosimo z drobno sesekljanim česnom in parmezanom. Pečemo v pečici 25 minut pri 170 °C. Gratiniran krompir pustimo v posodi 10 minut, nato ga ponudimo k' mesu.
Lešnikove kocke
Sestavine za testo: 350 g gladke moke, 150 g margarine, 1 jajce, 2 rumenjaka, 100 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor, 1/2 pecilnega praška
Sestavine za nadev: 250 g lešnikov, 5 cl ruma, 150 g medu, 2 cl limoninega soka, 400 g marelic sladkor v prahu za posip
Priprava: Iz navedenih sestavin pognetemo krhko testo, pokrijemo in pustimo počivati 30 minut. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo na pol centimetra debelo. Testeno krpo položimo v pomaščen in pomokan pekač, premažemo z lešnikovim nadevom in obložimo s svežimi marelicami. Prekrijemo z drugo krpo enakomerno razvaljanega testa, malo prebodemo in damo v pečico. Pečemo 40 minut pri 180 °C. Ohlajene kocke po vrhu posladkamo.
Priprava nadeva: Lešnike zmeljemo, dodamo limonin sok, rum in topel med ter dobro premešamo.
...za zdravje in dobropočutje
■■ 28. junij 2001__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Naj... domačija 2001
»Jezus Marij malo so nas za...(ups)«
isti četrtek mi je uspelo sestaviti močno ekipo, tako smo se Melita, Damjan, Boštjan in jaz odpravili proti Goričkemu, kar se da visoko. Volan je tokrat prevzel Boštjan, pri krmiljenju pa mu je pomagala Melita, ki te konce prav dobro pozna. Po nekaj manevriranjih in ustavljanjih domačinov smo pristali na dvorišču Bertalaničevih, ki jim po domače pravijo Šiikarovi. Nikogar ni bilo doma, potem pa so se počasi začeli zbirati, kar šest jih živi na tej domačiji, in kar naenkrat nas je bilo polno dvorišče.
Časi se spreminjajo, nič ni več tako, kot je bilo, vedno znova pa nas presenečajo ljudje, ki ohranjajo tradicijo, pa kljub temu živijo v sodobnem času. Foto: ANRR
Lepe želje, čestitke in pozdravi
God je praznoval dragi zet Anton Kerec z Gornjih Gorij. Iskreno mu čestitam, želim, da bi bil zdrav in še naprej srečno živel s soprogo Ireno ter še velikokrat slavil. Upam, me ne bosta pozabila in še naprej večkrat obiskovala - tašča oziroma mama Irma Časar iz Šulinec.
Mariji od Male Nedelje želim lep konec tedna in jo vabim na nedeljsko kopanje v Moravce v Slovenskih goricah - oboževalec.
Štefan iz Lendave! Le zakaj pogledaš v drugo stran, ko se srečava? Če me že nočeš za ženo, bi lahko ostala vsaj prijatelja! Poboljšaj še - Mariška.
Tečejo ure, dnevi, noči, meseci, leta... In tako je minilo dvajset let, odkar si se rodila, draga Petra Ščančar iz Oseka. Si v najlepših letih svojega življenja, ki so polna radosti, sreče in veselja. Bodi še naprej tako dobra in plemenita ter rada pomagaj ljudem - orna Albina.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo:
Del komisije se je odpravil v breg, da si ogleda, kako daleč vidi oko. Tako nekako kot seže oko je tudi velika njihova zemlja, ki pa jo je, roko na srce, na tem hribovitem delu Goričkega, kjer se zemlja po kakovosti prav tako ne more pohvaliti, kar težko obdelovati.
Rejnice in rejniki - rejenke in rejencj(17)
Ptički brez gnezda - v gnezdu
Števek je bil proti
V
današnjem sklepnem nadaljevanju ne bom opisal nobene konkret-
ne rejnice oziroma rejencev, Pač pa se bom ozrl po vsebini šestnajstih »nadaljevank«. Po naključju je ta tematika (otroci) še posebej aktualna po nedeljskem referendumu.
Pa vendarle: ta zapis nekako Posvečam rejnicam in rejencem, o katerih nisem pisal, ker zanje nisem zvedel ali so sami odklonili publiciteto, na primer v urejeni rejniški družini na območju lendavskega centra za socialno delo, kjer je imel odločilno besedo rejenec Števek. Rekel je: »Tisti, ki nas poznajo, nas poznajo, zato ni nujno, da bi nas spoznali še drugi.« Željo smo upoštevali: rejnica in rejnik, ki sta tudi posvojitelja rejenke, in podpisani novinar, ki potem nisem več prosil za sodelovanje.
Tisti, ki ste prebirali zgodbe o rejnicah in rejencih, ste si ustvarili določen vtis o razmerjih rejenice: rejenci. Nekdo me je sicer ošvrknil, da so zgodbe napisane prelepo in da je skorajda neverjetno, da bi se tako dobro razumeli, ko pa tolikokrat pride do »kratkega stika« med roditelji in lastnimi otroki in da je (po oporečnikovi logiki) tega najbrž veliko več v rejniških družinah. Sam menim, da ni tako! Mnoge rejnice so mi namreč izjavljale, da se z rejenci veliko več ukvarjajo, kot so se z lastnimi otroki. To je tudi posledica časa. Zdaj so starejše, manj se jim je treba gnati za gmotnimi dobrinami, zato se pač razdajajo za »tujo« deco. Tudi zato, ker so si lastni otroci medtem že ustvarili družine in odšli z doma.
Tam, kjer so rejenci »gor rasli« skupaj z otroki rejnic in rejnikov, pa je bilo sploh dobro, saj so si delili dobro in slabo. »Nobenih razlik med njimi nisem delala,« sem slišal velikokrat med obis
Gospa Danica, s katero sva ostali v nižini, je v te konce prišla iz Vojvodine. »Tukaj so me ljudje dobro sprejeli,« je povedala. Kako da ne, saj mnogi pravijo, da smo si ljudje iz teh koncev po duši precej podobni z Vojvodinci. Prizna pa, da jo je v začetku le nekoliko dajalo
kom rejnic in rejencev. Že res, da je rejništvo plačano in da je nekaj rejnic, ki imajo tri ali več rejencev, celo poklicnih. Na centru za socialno delo so mi povedali, da se je po teh nadaljevankah kar nekaj žensk zanimalo za rejništvo in s tem za morebitno zaposlitev. Potemtakem to pisanje ni bilo le neki oris rejniških družin, ampak tudi neke vrste popularizacija rejništva. Tudi to je dobro, kajti v nekih prejšnjih obdobjih so imeli centri za socialno delo kar nekaj težav, preden so našli primerno rejnico za otroke, ki niso imeli roditeljev, so roditelje imeli, vendar so s svojim ravnanjem očitno pokazali, da ne bodo skrbeli za otroka, ali so drugače hudo zanemarjali svoje dolžnosti, zato jim je bila s sodno odločbo odvzeta roditeljska pravica, otroci (ptički brez gnezda) pa so bili dani v vzgojo in varstvo drugi osebi - rejnicam, kjer so jim omogočeni zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Še več: nemalo rejnikov in
Naslov lokala:
domotožje, priložnosti, da bi se vračala domov, pa ni bilo veliko. Čas pa so ji zapolnili trije otroci, mož in seveda delo na kmetiji, ki ga nikoli ne zmanjka.
Ženske na vasi se bolj malo družijo, ni časa, ko pa se, je nadvse prijetno, je razložila. Ne
rejencev je sčasoma stkalo tako pristne vezi, da so jih rejniki posvojili, s čimer je bilo seveda rejništvo prekinjeno.
Do tega je prišlo zlasti tam, kjer zakonca nista mogla imeti otrok in sta, namesto da bi hodila okrog zdravnikov in iskala prav ta čas razvpito biomedicinsko pomoč, dobila naslednika ali naslednico. Zdi se, da neplodni pari pozabljajo na to možnost in ostajajo brez otrok.
Otroci, pa naj so rojeni po naravni poti v zakonski skupnosti, zunajzakonski skupnosti, iz naključne zveze, z biomedicinsko pomočjo, posvojeni..., hitro zrastejo in gredo v življenje po svoji poti. Ponavadi celo roditelji, pa četudi so imeli deset otrok, ostanejo sami doma. Otroke skušajo razumeti, da so se pač časi spremenili. So pa veseli, če jih vsaj občasno obiščejo. Iz tega zadnjega odstavka je torej mogoče izvleči tale nauk: imaš otroke ali pa jih nimaš - na jesen življenja boš tako in tako - sam!
Štefan Sobočan ■
more pa tudi pozabiti in temu bi pritrdil marsikateri domačin, letošnjega praznovanja 8. marca. Po naključju ali pa tudi ne smo nameravali obiskati še domačijo gospe Verice Lovenjak Kranjec, ki ji po domače pravijo Mango-jevi. Živijo namreč v isti vasi, poleg tega pa so tudi sorodniki s Šiikarovimi. Ni jih bilo doma, nekaj posnetkov urejene hiše pa smo vendarle naredili.
Sama se ne spomnim, da bi kdaj hodila po Motovilcih, tokrat pa nas je pot vodila tudi v to vasico, kjer je le 70 številk, pa še te niso vse obljudene. Ker pa je Boštjana dajala žeja in ga je kuhala vročina, smo se na njegovo željo še prej ustavili v gostilni. »Jezuš Marija, malo so nas zaj....« so bili presenečeni pri Miški ali pri Miš-keci, kot po domače pravijo Kiiz-
mičevim, ko smo pozvonili na njihova vrata. Domače ime se je ohranilo po dedu, danes pa živi na tej domačiji več generacij in kar devet ljudi. Dobro se razumejo med sabo in tudi mi smo občutili pozitivno ozračje. Poleg kmetovanja si predvsem mlajši kakšen tolar ali šiling prislužijo z delom v Avstriji. Aktivni pa so tudi v družabnem življenju na vasi, sodelujejo v gasilskem društvu, prizadevajo pa si tudi, da bi letos pripraviti vaške igre.
»Čire čare, čire čare...«pa je v davnih časih prepeval gospodar na kmetiji Šadl na Ropoči. Veliko desetletij, morda stoletje in več je minilo od takrat, kljub temu pa še danes to kmetijo imenujejo Čirinjevi. Šadlovi živijo na Ropoči. Kar nekaj cest smo prevozili, da smo našli njihovo kmetijo. V davnih časih je bilo v tem koncu veliko prebivalcev, danes pa jih je malo. Nekateri so pomrli, drugi so se odselili. Klub temu ti, ki so ostali, dobro sodelujejo med seboj in si tudi pomagajo.
A. Nana Rituper Rodež ■
Naslov pošiljatelja:
OSVEZISCE
Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna
IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO
Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi, seveda.
Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli šest prijavnic, zadnja bo objavljena v Vestniku 19. julija 2001.
Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku.
Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili v začetku avgusta skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo.
Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja.
Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov):
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na Z1RORAČUNU: Pomurska banka 12340-19232423 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!


24
KMETIJSTVO
28_junij2001 IB]f ||
Ocenjevanje mesnih izdelkov
Kakovost
na pohodu
Nosilec kakovosti je Perutnina Ptuj
ocenjevanjem mesnih izdelkov, ki je bilo že 22. po vrsti, so se končala ocenjevanja živilskih izdelkov v okviru 39- mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Od 23. do 27. julija bodo priznani slovenski enologi ocenili še vzorce slovenskih vin, 24. avgusta pa bo ocenjevanje kmetijske mehanizacije.
Skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Božidarja Žlendra iz ljubljanske biotehniške fakultete je med 12. in 15. junijem ocenila 623 vzorcev mesnin, prvič pa je bilo to ocenjevanje povsem odprto za mednarodno konkurenco v vseh kategorijah izdelkov. Žal so letos to možnost izkoristili le izdelovalci mesnin iz Avstrije in Madžarske, organizatorji pa že prihodnje leto pričakujejo pestrejšo mednarodno udeležbo. Naj omenimo, da je bilo v preteklosti bienalno mednarodno ocenjevanje suhomesnatih izdelkov, od letos pa so mednarodno konkurenco razširili na vse mesne izdelke.
Kot je na tiskovni konferenci povedar dr. Žlender, je bilo letošnje število vzorcev podobno lanskemu, tudi delež nagrajenih izdelkov je podoben, močno pa se je povečalo število izdelkov najvišje kakovosti.
Če je bilo lani takšnih izdelkov le 3-5 odstotka, se je njihov delež letos povzpel že na dobrih 13 odstotkov, kar kaže na občuten dvig kakovosti mesnih izdelkov pri proizvajalcih. Podjetja mesne industrije so pokazala, kaj zmorejo narediti iz različnih vrst mesa, mesnine so tehnološko dodelane in z odtenkom tradicije, ki jih ta prostor pozna. Še poseben napredek so zabeležili pri izboljšanju metod pakiranja, I
kar vpliva tudi na podaljšanje trajnosti samega izdelka.
V primerjavi z lani se je letos nekoliko znižal delež novih izdelkov, kar ni posledica pomanjkanja inovativnosti, pač pa dokaz, da je paleta izdelkov že tako pestra, da se je težko pojaviti z novimi izvirnimi izdelki. Povečuje pa se delež varnih in varovalnih živil, po katerih povprašuje vedno več zahtevnih kupcev. Med vsemi ocenjenimi izdelki je bilo takšnih od 5 do 7 odstotkov.
37 podjetij, med katerimi je bilo pet hrvaških in eno avstrijsko, je v ocenitev poslalo 533 standardnih izdelkov, 53 novih izdelkov in 37 varnih mesnin, komisija pa je nagradila 395 izdelkov. Veliko zlato medaljo za najvišje ocenjeni izdelek v skupini je prejelo 5 izdelkov, 78 izdelkov je bilo nagrajenih z zlato, 193 s srebrno in 119 z bronasto medaljo.
Po številu zbranih točk je bila letos najboljša Perutnina Ptuj, ki je postala tudi nosilec kakovosti za leto 2001. Sledijo ji MIP Nova Gorica, Mesarija Arvaj, Mesnine dežele Kranjske, Jata in drugi. Jata je prejela tudi posebno priznanje za varne mesnine, medtem ko so v kategoriji novih izdelkov največ točk zbrale Mesnine dežele Kranjske.
Ludvik Kovač ■
Predstavili so vinski letnik
V izvoz ustek
lenicena vina
H organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je v Gornji Radgoni potekal vinogradniško-vinarski posvet s predstavitvijo vin letnika 2000, ki so jih pridelali v Podravju.
Na njem ni manjkalo zanimivih referatov, iz razprav pa kaže omeniti predvsem mnenje prof. dr. Slavice Šikovec, da je prava sramota in ne samo greh, da slovenski vinogradniki izvažajo naša najboljša vina v rinfuzi in so ob tem še subvencionirana. Njeno mnenje je namreč, da je treba vina prodajati ustekleničena in ne pod ceno. Državi pa je očitala, da vinarjem premalo pomaga, čeprav naj bi bila ravno v tej kmetijski panogi prihodnost. Če hočemo vino dobro prodati, potem mora biti kakovostno, je dejal mag. Tone Vodovnik z mariborskega Kmetijskega zavoda, ki je dodal, da so letos ocenili več kot 5000 vzorcev vin. Letnik 2000 je tudi po njegovem nekaj povsem drugačnega, splošna ocena pa je: odličen! Toda samo za tiste, ki so najprej v vinogradih, potem pa v kleteh pravilno ravnali.
Oste Bakal ■
Nadzorni svet INDIP, d. d.,
Industrijska 2, Lendava, objavlja prosto delovno mesto
direktorja družbe,
ki mora poleg z zakonom določenih, izpolnjevati naslednje pogoje:
- univerzitetna izobrazba,
- zaželeno aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemški ali angleški jezik), - zaželeno poznavanje tekstilstva.
Rok prijave je 15 dni po objavi, kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po poteku roka za prijavo.
občina
LJUTOMER
ZUPAN
Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98 in 70/00), 29. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. list RS, 62/99 in 20/01) ter 19. člena Odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 2001 (Ur. list RS, 1/01) izdajam naslednji
SKLEP
o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Ljutomer v letu 2001
1.	člen
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA POTREBE KMETIJSTVA
VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini do 1.288.000,00 SIT.
POGOJI: Zahtevek lahko vloži pravna oseba, ki je organizirala strokovno izobraževanje za potrebe kmetijstva. Organizator izobraževanja mora imeti območje delovanja v občini Ljutomer in sedež v Upravni enoti Ljutomer.
Kot dokazilo o izvedbi se mora predložiti:
- program izobraževanja
- čas trajanja izobraževanja
- predavatelji
- seznam udeležencev s podpisom
- dokazilo o plačilu
- potrdilo o vpisu v register
ROK za vložitev zahtevka je 15. 09. 2001.
VLOGE SPREJEMA: uprava Občine Ljutomer, urad župana.
2.	člen
DELOVANJE DRUŠTEV
Za sofinanciranje delovanja društev s sedežem na območju občine Ljutomer se nameni v letu 2001 220.000,00 SIT. Sredstva se razdelijo na podlagi prispelih vlog in finančno ovrednotenih programov delovanj društev, ki jih vlagatelj pošlje na upravo Občine Ljutomer, urad župana do 15. 09. 2001. Društvo mora vlogi dodati:
- potrdilo o vpisu v register društev,
- matično številko, - davčno številko, - seznam članov.
3.	člen
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
VIŠINA do 1.000.000,00 SIT.
Sofinanciralo se bo do 20 % investicije.
Sredstva se za isti namen istemu prosilču lahko namenijo le enkrat.
NAMEN: Sofinancirajo se dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: turizem na kmetijah, vinotoči, pridelovanje gob, oljarne, sudilnice zrnja, sudilnice sadja, polnilnice vina, hladilnice, plastenjaki in steklenjaki velikosti najmanj 200 m,, specialne vrtnarske mehanizacije in zadruge dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
POGOJI za pridobitev sofinancerskega deleža:
- vlagatelj mora imeti stalno bivališče na območju občine Ljutomer,
- vsaj eden od članov družine mora biti zaposlen na kmetiji, če ni, mora dati vlagatelj zagotovilo, da bo to po končani investiciji dopolnilna dejavnost.
DOKAZILA:
- posestni list,
-originalni računi,
- mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe,
- potrdilo o zaposlitvi na kmetiji oz. izjavo, da se bo zaposlil na kmetiji.
Vrednost se izkazuje z originalnimi računi od 01. 11. 2000 dalje.
ROK za vložitev zahtevkov na upravo Občine Ljutomer, urad župana je 30. 08. 2001 (obrazci se dobijo na sedežu uprave Občine Ljutomer, Vrazova 1).
4.	člen
UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
VIŠINA-. Za ta namen je zagotovljenih do 3.300.000,00 SIT.
1.	Urejanje kmetijskih zemljišč
za novi nasad vinograda in sadovnjaka
VIŠINA: do 1.000.000,00 SIT,
sofinancira se 180.000,00 SIT/ha.
POGOJI: Do sofinancerskega deleža so opravičeni vinogradniki in sadjarji, ki imajo najmanj 0,30 ha vinograda oz. sadovnjaka, so vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina pri upravni enoti in so prijavili zadnji pridelek (vinogradniki). Zahtevku mora biti predloženo mnenje Kmetijske svetovalne službe in podpisana izjava o velikosti vinograda oz. sadovnjaka. Sofinancerski delež lahko dobijo fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer.
ROK:	Vlogo z zahtevanimi prilogami je treba oddati do 30. 08.
2001.
2. Kalcifikacija kmetijskih zemljišč
VIŠINA:
POGOJ:
do 1.000.000,00 SIT, regresira se celotna vrednost mulja oziroma apnenec 3,00 SIT/kg.
Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer. Regres lahko uveljavljajo le za ap-njenje tal kmetijskih površin na območju občine Ljutomer s saturacijskim muljem ali apnencem (apnena oz. dolomitna moka) ne apno.
ROK: Upravičenci uveljavljajo regres za apnenec na osnovi vloge in originalnega računa, ki mora biti oddan do 30. 08. 2001 Kmetijski svetovalni službi v Ljutomeru. Mulj bo Občina
Ljutomer neposredno plačala Tovarni sladkorja Ormož in ga bo vozil določeni prevoznik. Tisti upravičenci do regresa, ki si bodo prevoz organizirali sami, morajo dvigniti ustrezno naročilnico na upravi Občine Ljutomer, urad župana.
Če sredstva ne bodo izkoriščena do določenega roka, bo vloge mogoče oddati tudi po 30. 08. 2001, in sicer do izkoriščenosti sredstev.
3.	Izboljšanje kmetijskih zemljišč
s strniščnimi posevki
VIŠINA:
POGOJ:
ROK:
Z namenom izboljšanja rodovitnosti tal kolobarja, povečanja vsebnosti humusa, pozelenitve površin in preprečevanja izpiranja nitritov v podtalnico se regresira nabava semena za strniščne posevke v višini do 1.000.000,00 SIT. Regresira se največ do 50 % vrednosti semena.
Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem in kmetijskim zemljiščem v občini Ljutomer.
Upravičenci uveljavljajo regres na osnovi vloge in originalnega računa, ki mora biti oddan do 30. 08. 2001 Kmetijski svetovalni službi v Ljutomeru.
4.	Analiza vzorcev zemlje
VIŠINA:
POGOJ:
ROK:
V ta namen so zagotovljena sredstva v višini do 300.000,00 SIT. Vzorci se sofinancirajo v višini 50 % vrednosti opravljene analize.
Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer.
Upravičenci uveljavljajo regres pri.ŽVZ-ju. ŽVZ mora predložiti vlogo za uveljavljanje regresa upravi Občine Ljutomer, urad župana najpozneje do 30. 10. 2001 oz. do izkoriščenosti sredstev.
5.	člen
TESTIRANJE ŠKROPILNIH NAPRAV
VIŠINA: Za ta namen so zagotovljena sredstva v višini 170.000,00 SIT. Sofinancira se 50 % testiranja škropilne naprave.
POGOJI: Upravičenci do subvencije so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem v občini Ljutomer. Subvencijo za upravičence uveljavlja Srednja kmetijska šola Rakičan.
ROK za vložitev zahtevka je 30. 08. 2001.
6.	člen
ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV
VIŠINA:
POGOJ:
ROK
do 2.230.000,00 SIT. Sofinancira se 40 % premije za posevke in 20 % za plodove.
Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer, in ki imajo sklenjeno zavarovanje z zavarovalno družbo, ki je sklenila pogodbo o sofinanciranju z Občino Ljutomer. Vlogo za koristnike vloži zavarovalna družba.
za vložitev zahtevka je 01.08. 2001.
7.	člen
ANALIZA VZORCEV KRME
VIŠINA do 200.000,00 SIT.
POGOJI: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer. Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ-ju za Pomurje. Sofinancira se 50 % opravljene analize.
ROK:	ŽVZ mora predložiti vlogo za uveljavitev regresa občinski
upravi, urad župana najkasneje do 30.10. 2001.
8.	člen
SOFINANCIRANJE ZDRAVSTVENE PREVENTIVE V ČEBELARSTVU
VIŠINA: Predvidena sredstva znašajo do 240.000,00 SIT.
POGOJI: Zahtevek lahko vložijo čebelarska društva, ki imajo območje delovanja in sedež društva v občini Ljutomer. Zahtevku je treba predložiti program zdravstvenega varstva ter račun in seznam koristnikov.
ROK za vložitev zahtevka je do 15. 09. 2001. Vloge sprejema uprava Občine Ljutomer, urad župana.
9.	člen
SOFINANCIRANJE OSEMENITVE IN OBNOVE OSNOVNE ČREDE GOVEDI
VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini do 2.000.000,00 SIT. Rejec
dobi sofinancerski delež v višini 12.000,00 SIT.
POGOJI: Sofinancerski delež pripada lastnikom krav prvesnic kontrole A, ki jih je ocenila strokovna služba ŽVZ-ja za Pomurje Murska Sobota. Žival mora biti oštevilčena z življenjsko številko najmanj 3 mesece po telitvi. Živali se morajo prijaviti območnemu molznemu kontrolorju.
ROK za vložitev zahtevka je do 30. 10. 2001. Zahtevek vloži ŽVZ za Pomurje v imenu opravičencev.
10.	člen
PRIPUST PLEMENSKIH KOBIL
VIŠINA: Skupaj do 200.000,00 SIT. Višina regresa je 6.000,00 SIT/ kobilo.
POGOJI: Rejec mora imeti stalno bivališče v občini Ljutomer. Kobila mora biti pripuščena pod licenciranega žrebca.
ROK:	Vloge sprejema Kmetijska svetovalna služba Ljutomer
najpozneje do 15. 09. 2001 oz. do izkoriščenosti sredstev. Vlogi je treba priložiti pripustni list.
11.	člen
PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE ZUNANJIH IN NOTRANJIH ZAJEDAL-CEV PRI PLEMENSKIH SVINJAH IN MERJASCIH
VIŠINA: do 1.360.000,00 SIT.
POGOJI: Upravičenci za pridobitev sofinancerskega deleža so kmetje rejci plemenskih svinj s stalnim bivališčem v občini Ljutomer, ki imajo v hlevu najmanj 8 plemenskih živali. Sofinancerski delež je 660 SIT/plemensko svinjo (stroški zdravila). Rejec plačuje delo in prevoz veterinarja v višini 1.060,00 SIT za prvo svinjo, za vse naslednje pa 300 SIT/ / svinjo. Vlogo za pridobitev sofinancerskega deleža upravičenci predajo veterinarju, ki bo opravil zdravljenje. Veterinarska postaja Ljutomer stroškov zdravila ne zaračuna naročniku, ampak Občini Ljutomer.
ROK za vložitev vlog je do 30. 09. 2001.
12.	člen
ODOBRITEV SREDSTEV
Prosilci vložijo prošnjo s potrebnimi prilogami v navedenih rokih. O dodelitvi oz. razporeditvi sredstev bodo prosilci obveščeni v 20 dneh
po končanem razpisu.
Župan Občine Ljutomer Jožef Špindler, inž. a8r>
Televizijski spored od 29. junija d o 5. julija 2 O O 1
7?
Petek, 29. 6.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Kljukčeve dogodivščine
9.15 Volkovi, čarovnice in velikani
9.25 Arčibald, risana nanizanka
9.35 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10	.00 Oddaja za otroke
10.25 Baliemska dolina, italijanska oddaja
11.20 Alpe-Donava-Jadran
12	.00 Potovanje v preteklost, ang. drama
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.30	Prvi in drugi
13.50	Narav gre svojo pot, kanadska oddaja
14.35 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Rdeči grafit
17.10 100 minut počitnic, nadaljevanka
17.45 Gore in ljudje: Gorski zdravnik
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 V dobrem in slabem, am. nanizanka
21.00 Deteljica
21.10 TV Poper
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Lent 2001
23.30 Polnočni klub
0.40 Tess, francosko-angleški film
TV SLOVENIJA 2
9.10 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Obljubljena dežela, am. nanizanka
10.40 Osamljeni planet: Severna Tajska in Laos
13.25 Bulvar, francoski film
15.00 Pepe le Moko, francoski film (čb)
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Obljubljena dežela, am. nanizanka
18	.00 Sij ugaslih zvezd, francoski film
19.55 Zlata liga v atletiki, prenos iz Rima
22.00 Sloves, angleška serija
23.00 Semenj ničevosti, ang. nadaljevanka
23.50 Nedotakljivi, ameriški film .
1.50 McCallum, angleška nanizanka
2.40 Moška liga, angleška nadaljevanka
3.10 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, pon. - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Zločin v New Orleansu, ameriški film - 22.40 Blažen med ženami, nan. - 23.10 Zlata krila, nan. - 0.00 Nevarne dirke, nan. - 0.50 24 ur
KANAL A
9,30 Mladenič v modrem, nan, - 10.25 Popolni spomin, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon. - 12.45 Pop'n’roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.15 Orleans, nad. - 17.10 Zvezdne steze, nan. -18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Tabornice z Beverly Hillsa, am. film - 21.50 Felicity, nan. - 22.50 Wimbledon, vrhunci dneva - 23.50 Rock v Riu, posnetek koncerta
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, od
daja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator -15.25 Intervju: Vesna Laissani - 15.40 Anketa -15.45 Otvoritev Španove domačije - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Naj spot, oddaja v živo - 20.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 Zakoj pa nej, mlad, oddaja, pon. 10.15 Ali bo delo za mlade med počitnicami, pon. 11.35 Četrtkov klepet, pon. 12.05 Videostrani. 16.00 Ali bo delo za mlade med počitnicami, pon. 17.20 Četrtkov klepet, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mlad, oddaja, pon. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 21.15 Moto šport, športna oddaja. 21.45 ATV-predsta-vlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, inf. oddaja. 22.50 SQ JAM, glas, oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9,40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Naša zemlja, nad. - 13.25 Portreti, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji — 17.55 Mala starinarnica - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.15 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 21.10 Bela milja, ameriški film - 22.50 Odmevi dneva -23.15 Mishima, ameriški film - 1.15 Filmska noč
TV HRVAŠKA 2
9.45 Poročila - 9.50 Hit depo - 11.50 Otroška serija - 12.15 Narava politike - 12.55 Pol ure kulture - 13.25 Urgenca, nan. - ,14.10 Željka Ogresta in gosti - 15.10 Nevidni človek, nad. - 15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.25 Latinica - 23.05 Pravi čas - 0.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 1
7.30 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, serija - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Svet vode - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. - 13.55 Felicity, nan. - 14.45 Sprehod z dinozavri, serija -15.15 Škotski dvorci - 15.40 Južni Brooklin -16.25 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaške planine, serija - 20.45 Glasbeni mesečnik - 21.45 Evromagazin - 22.25 Odmevi dneva - 22.45 Seks in mesto, nan. -23.10 Družina Soprano - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Nema priča, nad. -18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.00 Poročila - 21.20 Urgenca, nan. - 22.10 Nevidni človek, nadaljevanka - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
9.30 Zasedanje hrvaškega Sabora, prenos - ... 17.55 Gospod Srečnik, am. film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Atletika, prenos Zlate lige iz Rima - 22.30 1. mednarodni festival dokumentarnega filma, kronika - 23.00 Planet Glasba - 23.30 Na robu mogočega (33/44) - 0.15 Ekran 2000.: Več od igre, BBB______________
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zju
traj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.50 To se je zgodilo - 14.45 Zdravnica Marlene, nad. - 15.00 Šolska ulica - 16.35 Še ena beseda - 17.30 Upokojenci - 18.00 Poročila - 18.10 Stop za droge! - 18.20 Okno -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nezreli na morski obali, komedija - 21.40 Evropski obrazi - 22.10 Poročila - 22.55 Oboževalci -23.35 Koncert za pomoč poplavljencem
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady, nad. - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Skrivnostna narava - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija -11.50 Kolo sreče -12.20 Riviera, nad. - 12.50 Čvekafon - 13.20 Levoroki junak, film - 15.05 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella - 17.40 Lepotica Acapulca -18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.25 Dinozavri, gospodarji Zemlje - 19.55 Divji angel -20.30 Poganska Madona, film - 22.20 Darido Top 10— 22.40 Dober večer - 23.00 Atentat v operi, film - 0.40 Dober večer - 1.00 Avtosalon 2001
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 10.15 Moški so kot čokolada, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 12.45 Formula 1, prenos treninga -15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Britannic, film katastrofe - 21,50 Letalska nesreča, pustolovski film - 23.25 Hitrostni vlak, film - 0.45 Mars - Temna stran planeta, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.45 Grad in park Schonbrunn - 11.00 Otvoritev muzejske četrti - 12.00 Poročila - 12.05 Vera -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20,15 Stari -21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona
Sobota, 30. 6.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Tačke: Zmrzal
9.15	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
9.40	Oddaja za otroke
10	.05 Pogumni opekaček, risani film
11	.30 Lingo, tv-igrica
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Mostovi
14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
14.55 Žabe in jastogi, angleški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka
17.10 Carski sel, risana nanizanka
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Raziskovalci, ameriška serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Koncert Big Banda RTVS z gosti
21.10 Pesem je ... Aleksander Mežek
21.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka
22.20 Poročila, šport, vreme
22.50 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.45 Dvojčici zla, angleški film
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Vprašanje zakonitosti, ang. nanizanka
10	.00 Štafeta mladosti
10.55 Polje, kdo bo tebe ljubil
12.25 Motociklizem - VN Nizozemske - 250 ccm
13.20 Košarka NBA Action
13.55 Motociklizem -VN Nizozemske - 500 ccm
14.50 Šport
1	8.10 Plavanje MM
19.30 Videospotnice
20.05 O tem se ne govori, argentinski film
21.45 Praksa, ameriška nanizanka
22.25 Sobotna noč
0.25 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi -10.30 Oliver Twist, risana serija -11,00 Črni Kozak, serija - 11.30 Robocop oddelek Alfa, serija - 12.00 Osem prijateljev, serija - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.00 Prva izdaja, nan. -16.00 Boj z rakom, dok. oddaja - 16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 Mož s tremi ženami, film -19.15 24 ur - 20.00 Trije predsedniki, film - 21.50 Rezervna žena, film - 23.30 24 ur
KANAL A
8.30 Doktor Dolittle, ameriški film - 11.00 Slepa vera, nad., 3/4 - 12.00 Beverly Hills, nad. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Skrita kamera - 14.30 Paparazzi, serija - 15.30 Emina želja, ameriški film - 17.10 Pop’n’roll - 18.05 Hu-ghleyjevi, nan. -18.35 Beverly Hills, nad. - 19.30 Hughleyjevi, nan. - 20.00 Ognjeni vihar, film -21.40 Moški ne odidejo, film - 23.45 Wimbledon, vrhunci dneva - 0.45 Najbolj neumni roparji, nan.
IDEA TV - KANAL A
10	.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Naj spot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, pon. - 10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 Iz soboške tržnice -11.00 Pregled dogodkov tedna - 12,15 Otvoritev Varstveno-delovnega centra M. Sobota, posnetek
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 I feel good, oddaja s Činčem, pon. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.151 feel good, oddaja s Činčem, pon. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Moto šport, šport 20.45 Glasbeni spoti. 21.00 Sosed, film. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.40 Avanti, film -10.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma -13.55 Poročila - 14.10 Oprah Show - 15.05 Kuharski dvoboj - 15,35 Nevidne sposobnosti živali, serija - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 17.55 Naš Charlie, otroška serija -18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični magazin - 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.20 Častitljivi gentleman, film - 23.15 Moške svinje, hum. nan. - 23.45 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.10 Poročila - 10.15 Potovanja: Zimbabwe -11.10 Nema priča, nad. - 11.55 Operna matineja - 14.05 Hišni ljubljenčki - 14.50 Dokumentarna oddaja - 15.40 Briljantina - 16.25 Risanka - 16.50 Črno-belo v barvah - 17.40 Veličastna opsesija, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Bona-no - najmlajši boter, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Glamour Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Rock Club - 0.30 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.05 Top D. J. Mag - 14.05 Policija - 17.00 Atle-
Televizijski spored od 29.junija do 5.julija 2
KANAL A
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon. - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.00 Wimbledon, prenos polfinala za ženske - 20.00 Petek, ameriški film - 21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdna vrata, nan. - 23.00 Wimbledon, vrhunci dneva - 0.00 Popolni spomin, nan.
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 Ž1VA-IDEATV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Iz našega studia: Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Maribor - 15.45 Čustvena inteligenca pri vodenju, posnetek s predavanja mag. Daniele Brečko - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni p»ogram - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Prekmurska vas v Zdravilišču Moravske Toplice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 Pesem za zaupanje, dobrodelna prireditev, Šalovci 2001. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 11.00 Vitalis,zdravstvena oddaja, pon. 11.30 Videostrani. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 19.00 Pesem za zaupanje, dobrodelna prireditev, Šalovci 2001. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.30 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, serija - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Svet vode, serija - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. - 13.55 Felicity, nan. - 14.45 Sprehod z dinozavri, serija - 15.15 Škotski dvorci, serija -15.40 Južni Brooklin, nan. - 16.25 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja -18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik -20.10 Tujec v mestu, ameriški film - 21.45 Po-stoj in poglej - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Seks in mesto, nan. - 23.15 Družina Soprano, nad. - 23.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Leteči odred, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21,00 Poročila - 21.15 Nema priča, nad. - 22.05 Družinsko steblo rocka - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
14.00 Tenis, prenos - 19.30 Glasbeni program -20.15 Slačilnica: Željko Pervan - 21.15 Transfer - 22.00 Nurnberg, miniserija (1/2) - 23.30 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika -13.55 Otroško prvenstvo - 14.50 Ena klofuta in en poljub, komedija - 15.40 Šolska ulica - 16.40 Kažipot - 17.10 Nekronani kralj, portret - 17.30 Mišelovka - 18.00 Poročila - 18.10 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija - 19.05 Stop za droge! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Moja žena.
kriminalka - 22.10 Poročila, aktualno, tema -22.55 Panorama - 23.25 Bratje s Sicilije, drama
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Pomagaj si sam! - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Kolo sreče, kviz - 12.20 Riviera, nad. -12.50 Čvekafon - 13.20 Šogun, nad. - 15.05 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Mul-timilijonar, kviz - 19.50 Divji angel - 20.20 Eksplozija poant, kabaret - 21.00 Indijanec v Parizu, film - 22.35 Dober večer - 23.00 Neskončne meje - 23.50 Zakleti sovražniki - 0.40 Svet interneta - 1.40 Dober večer
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 8.55 Buli Durham, filmska komedija - 10.35 Kolumbo - 11.45 Nils Holgersson - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Avstralec Quigley, pustolovski film - 22.15 Po temi, moja draga, srhljivka - 0.00 Maščevanje po načrtu
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dragi, ti si se spremenil, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža -23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Zgodovinski parki in vrtovi
9.00 Risanka
9.05 Pod klobukom
9.55 Zgodbe iz školjke
10.25 Enciklopedija znanja
10.35 Raziskovalec, ameriška serija
11.30 Mariborski vinorodni okoliš
11.55 Umetnost bivanja
12.25 Gradovi - neme priče preteklosti
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 PetletZooma
14.20 Dvestoti Zoom
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
16.55 Arčibald, risana nanizanka
17.10 Na liniji
17.45 Otočje Trobriand, italijanska oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Na vrat na nos, jug. nanizanka
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Lent 2001
23.30 Beneški bienale 2001
0.00 Brett Whiteley, angleška oddaja
0.60 Brane Rončel izza odra
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Caroline v velemestu, am. nanizanka
16.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Obljubljena dežela, am. nanizanka
18.00 Ne računaj name, islandski film
19.30 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet Peru
20.50 Neverjetna resnica, ameriški film
22.15 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
23.10 Zgodbe ob koncu tedna, polj. nan.
0.00 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, pon. - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Urgenca, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.- 0.10 24 ur
KANAL a
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon. - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.00 VVimbledon, prenos polfinala za ženske - 20.00 Petek, ameriški film - 21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdna vrata, nan. - 23.00 Wimbledon, vrhunci dneva - 0.00 Popolni spomin, nan.
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Prekmurska vas v Zdravilišču Moravske Toplice - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kul-turno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Franci Hut - 20.40 Anketa - 20.45 Koncert komornega pevskega zbora Gloria iz Velike Polane - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 10.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon. 10.45 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 11.15 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, pon. 11.45 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 12.15 Videostrani. 16.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mlad, oddaja. 18.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Četrtkov klepet, inf. oddaja v živo. 21.00 Slovensko gospodarstvo na tujih trgih, oddaja v živo iz produkcije ZLTV. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.30 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, serija - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Svet vode, serija - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. - 13.55 Felicity, nan. - 14.45 Sprehod z dinozavri, serija - 15.15 Škotski dvorci, serija -15.40 Južni Brooklin, nan. - 16.25 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja -18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik -20.15 Hrvaške planine, serija - 20.45 Glasbeni mesečnik - 21.45 Evromagazin - 22.25 Odmevi dneva - 22.45 Seks in mesto, nan. - 23.10 Družina Soprano, nad. - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Nema priča, nad. - 18.05 Naša zemlja,
nad. - 19.00 Na zdravje!, nan. --19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.00 Poročila -21.20 Urgenca, nan. - 22.10 Nevidni človek, nadaljevanka - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
14.00 Tenis (ž.), prenos polfinala - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Vaterpolo: Hrvaška - Italija, prenos z Reke - 21.15 Memorial Ašli Kožar, reportaža - 21.30 Željka Ogresta in gostje -22.30 Hit depo - 0.30 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Rondo -13.55 Musiča Historica - 14.10 Prijatelj, film -15.30 Šolska ulica - 16.30 Današnje veroizpovedi - 17.00 Štirje letni časi v zaščitenem vrtu -17.30 Zagovornik - 18.00 Poročila - 18.15 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nenavadne dogodivščine mrs. Bradleyja, nad. - 21.00 Cannes 2001 - 21.30 V zagonu - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Na ruševinah imperija, dok. oddaja - 23.15 Skupina za umore, nan.
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s.tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Magazin za mamo in očeta - 12.20 Riviera, nad. - 12.50 Čvekafon - 13.20 Šogun, nad. - 15.05 Marimar - 15.30 Obalna straža -16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Policisti na motorjih, nan. - 21.00 Prototip P-12A, film - 22.50 Dober večer - 23.15 Idealni osumljenec, kriminalka -1.05 Koridor Love - 1.50 Dober večer
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.10 Samo piši, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.55 Risanke -14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Blues iz Kaisermuhlena - 22.45 Steinbock & Rudle - 23.50 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9	.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Lepa Isabella, film -12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Univerzum: Potovanje v vesolje, prvi del - 21,05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1 830in 2O00:
GNES - inform. oddaja
e I e v i z i iški spored od 29. junija do 5. julija 2
tika, prenos Zlate lige iz Rima - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Triler: Italijanska noč (2/2) -21.10 Mati in sin (38/42) - 21.40 Cosbyjev šov VI. (13/26) - 22.05 Šport danes - 22.20 Simpsonovi VII. (12/25) - 22.45 Na zdravje (37/53) -23.10 Kronika filmskega festivala v Pulju (5/5) -23.40 V bledi zimi, britanski film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroke -8.45 Fantič in levi, film - 10,25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 12,00 Poročila opoldne - 12.05 Bravo tv - 12.55 Formula 1, prenos treninga -14.10 Sposojena Zemlja - 14.30 Delta -,15.10 Otroška liga - 16,10 Naše stoletje - 16.40 Še ena beseda -17.30 Internet -17.55 Stop za droge! -18.05 EP v vaterpolu - 19.00 Lotoshow - 19.20 Stop za droge! - 19.30 Poročila, šport, vreme -20.05 Orel je priletel, film - 22.05 Čudežni svet -23.05 Kralj grafitov, drama
TV MADŽARSKA 2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Knjiga o džungli - 11.00 Spinidžeri - 11.25 Prijatelji - 11.55 V divjini - 12.45 Herkul - 14.00 Sinbadove pustolovščine - 14.35 Pustolovščine mladega Herkula -14,55 Rojeni za svobodo - 15.45 Charlie, družinska opica - 16.40 Zakladi Južnega morja -17.40 Tarzan - 18.30 Dejstva - 19.00 Srečni Luka -20.00 Beli slon, film - 23.55 Neskončne meje -0.45 Nepotešene ženske, film
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program -11.05 Disneyev festival -12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz -12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.25 03 AustriaTop 40 -15.10 Sabrina - 15.35 Roswell -16.20 Beverly Hills -17.05 Srček -17.55 Ženska z imenom Harry, komedija - 19.30 Čas v sliki -20.15 Darilo je še drago, komedija - 21.45 Nočna straža, srhljivka - 23.20 Mož s pištolo, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Miinchhausen v Afriki, komedija - 10.50 Vitezi okrogle mize, film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Švejkova vojaška leta, komedija - 14.40 O joj, ko bodo izpuščeni, komedija - 16.00 Nori par -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Ko muzika igra - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Simpl - 22.45 Priča obtožbe, kriminalka
( V Nedelja, 1. 7.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Krtek, risana nanizanka
9.55 Posvetitev evangeličanskega škofa, prenos iz Murske Sobote
11.00 Srečanje z živalmi, kanadska serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Koncert Big Banda RTVS z gosti
14.40	V dobrem in slabem, am. nanizanka
15.30	Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Umetnost bivanja
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Mariborski vinorodni okoliš
18,45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19	.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Pet let Zooma
20.45 Dvestoti Zoom, prenos iz Portoroža
23.05 Poročila, šport, vreme
23.30 Lent 2001
0.10 Zgodbe o knjigah
0.15 Brez reza
1.15	Carmen, balet SNG
TV SLOVENIJA 2
9.25	Videospotnice
10	.00 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
11	.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
11.30 V duhu glasbenega in plesnega izročila
17	.05 SP v veslanju
17	.50 Plavanje MM
19	.00 EP v gorskih tekih
19.30 Videospotnice
20	.05 Naše 20. stoletje, francoska serija
21	.00 Trend, oddaja o modi
21.30 Turistična oddaja
22	.00 Končnica
22.30 Državljanka Ruth, ameriški film
0.10 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi -10.30 Oliver Twist - 11.00 Črni Kozak -
11.30 Robocop oddelek Alfa - 12.00 Osem prijateljev - 12.30 Brata - 13.00 Skoraj popoln par -13.30 Formula 1 za VN Francije - 16.00 Boj z rakom - 16.30 Gorski zdravnik, nan. - 17,30 Vrniti vero, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lov za zelenim diamantom, film - 21.55 Tat za vedno, nan. -22.50 Pojoči taksist, film - 0.50 24 ur
KANAL A
9.00 Zaklad Matecurhbe, film -11.00 Slepa vera, nad., 4/4 - 12.00 Melrose Plače, nad. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll - 14,30 Paparazzi, serija - 15.20 Zadnji priziv, ameriški film - 17.10 Adijo, pamet, nan. - 18.05 Hugh-leyjevi, nan. -18.35 Melrose Plače, nad. - 19.30 Prijatelji, nan. - 20.00 Hudičevka, film - 21.40 Najboljše za kavboja, film - 23.20 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Iz našega studia: Pogovor z županom Občine Razkriž-je Stankom Ivanušičem -10.25 Obletnica delovanja Porabskega radia Monošter -10.40 Praznik Občine Radenci - 11.00 30 let avtosalona Posedi - 11.20 Intervju: VesnaLaissani- 11.35 Anketa-11.40 Otvoritev Španove domačije - 11.55 Tedenski komentar - 12.00 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 14.00 Zakoj pa nej, mlad, oddaja, pon. 14.30 AS-intervju, informativno - predstavitvena oddaja, pon. 15.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon. 15.15 Viva turistica, turistična oddaja, pon. 15.45 Četrtkov klepet, pon. 16.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, pon.
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Crossbow, film za otroke -9.30 Otroški program - 12,00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec - 16.50 Življenje, ki prihaja, nad. - 17.45 Cena miru, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.15 Berači in sinovi, dramska serija - 21.10 Goldfinger, film - 23.00 Najstrašnejši umor, hum. nan. - 23.35 Poročila - 23.50 V deželi totemov, dok, film - 0.45 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8,50 Poročila - 8.55 007, tedenski pregled - 9.45 Verski program -11.00 Nedeljska maša -12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Glamour Cafe - 14.25 Kletka, film -16,05 Xena, nan. - 16.40 Risanka -17.05 Opera Box -17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 18.30 Hit HTV
- 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. -20.10 Skrivnost Taj Mahala, dokumentarni film -21.00 Poročila - 21.05 Mesečina - 21.55 Leov portret, dokumentarni film - 22.50 50 let Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu
TV HRVAŠKA 3
12.10 Naša zemlja, serija - 13.50 Formula 1, prenos dirke iz Francije - 16.00 Košarka: NBA pregled (zadnji) - 16.30 Naša zemlja - 19.00 Amerika - življenje narave - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Vesoljski otok 1 (10/26) - 20.55 Šport danes - 21.15 50 let Hrvaške izseljenske matice, posnetek koncerta - 22.35 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 8.05 Trije krojači, gledališka predstava - 9.35 Glavni trg -11.00 Kako ljubek je tvoj dom, verska oddaja -12.00 Poročila opoldne - 12.10 Minute sreče -12.40 Tv-klinika - 13.05 Skrajnosti - 13.15 Ulica Box - 13.50 Formula 1 za VN Francije - 16.05 Vesela novica - 16.30 Puder - 17.00 Moj grad -17.25 Kovček, turistična oddaja - 17.50 Madžari na ozemlju ljudožercev - 18.25 Nenavadna občutljivost - 19.30 Tednik - 19.45 Poročila - 20.05 Izvorna točka, film - 21.40 Letni časi, pogovori -22.30 Brez droge - 23.05 Mediamix
TV MADŽARSKA 2
6.00 Jutranje misli - 6.30 Priča - 7.00 Matineja -9.00 Cartoon Network - 10.40 Knjiga o džungli -11.00 Prijatelji - 11.30 Šport - 12.10 Popotnik skozi čas - 13.10 Jake je streljal, vestern - 15.00 MacGyver - 15.55 Leteča vipera - 16.45 Pacific Blue - 17.40 JAG - častne zadeve - 18.30 Dnevnik - 20.00 Gola pištola, komedija - 21.45 Hobotnica, nad. - 23.40 Y-akti - 0.10 Svet interneta
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, ogrevanje - 10.10 Počitnice v akcijskem kampu, pustolovski film -11.35 Šport - 12.05 Veslanje: svetovni pokal na Dunaju - 13.00 Formula 1, dirka -16.05 Buli Durham, komedija - 17.45 Asterix pri Britancih, film - 19.00 Ekstremno - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Na robu rezila, film - 22.10 Kolumbo - 23.25 Dokler naju smrt ne loči, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.05 Staro jedro Varšave - 9.20 Kjer veje češki veter - 10.05 Grand Prix mladih baletnih plesalcev -10.35 Kultura - 11,00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.15 Univerzum - 15.00 Heidi in Erni - 15.25 Zaljubljene počitnice na Tirolskem, film -17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki -20.15 Vrtiljak življenja, romanca - 21.45 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 Hans Werner Henze
I K Ponedeljek, 2. 7.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
9.10 Rdeči grafit: Mednarodne šole
9.35 100 minut počitnic, nadaljevanka 10,00 Svet divjih živali, angleška serija 10.35 Gore in ljudje
11.30 Na vrtu
11.55 Raziskovalci, ameriška serija
12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Ljudje in zemlja
14.15 Polnočni klub
15.25 Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Tomažev svet, otroška serija
16.50 Telebajski
17.15 Radovedni Taček: Mlinarica
17.45 Le spomin ..., dokumentarna oddaja
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20,05 Julija, avstrijska nanizanka
21.00 Divje Budove gore, nemška oddaja
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Michael Palin predstavlja Hemingwaya
23.45 Le spomin .... dokumentarna oddaja
TV SLOVENIJA 2
15	.00 Videospotnice
15.35 Trend, oddaja o modi
13.55 Sobotna noč
16	.05 Slovenski madrigalisti
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Obljubljena dežela, am. nanizanka
18	.00 Peta hiša na levi, hum. nanizanka
18.30 Jasno in glasno
19.30 Videospotnice
20.05 Mogočne konstrukcije, ameriška serija
20.55 Studio City
21.55 Med sosedi, ameriška nanizanka
22.15 Metropolis
23.00 Brane Rončel izza odra
1	.00 Napol raj, angleški film (čb)
2.45 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, pon. - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Naša sodnica, nan. - 21.40 Blažen med ženami, nan. - 22.10 Možje v belem, nan. - 23.00 Teksaški mož postave - 23.50 M.A.S.H. - 0.10 24 ur
KANAL A
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon. -12.45 Dan-nyjeve zvezde, vedeževanje -13.45 Zmenkarije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Orleans, nad. - 17.10 Zvezdne steze, nan, - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Smeh v vesolju, film - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.15 Zvezdna vrata, nan. -23.10 Wimbledon - 0.10 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja -15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Posnetek z otvoritve Varstveno-delovnega centra M. Sobota - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Kronika - 20.30 Reportaža s speedwaya v Petišovcih - 20.45 Z otvoritve 13. folkarta na Lentu - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon. 11.55 Videostrani. 16.50 Na domači grudi, kmet, oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Blues v Caffeju ART: Mr. Lucky, glasbena oddaja. 21.20 Romper Stromper, film. 22.50 Gnes, inf. oddaja, pon.
TV HRVAŠKA 1
7.30 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, serija - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke In mladino -11.25 Svet vode, serija - 12,00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. - 13.65 Fellcity, nan. -14.45 Sprehod z dinozavri,
e I e v i z I j s k i sp or e d od 29.iuniia do 5.WWa200A
serija - 15.15 Škotski dvorci, serija - 15.40 Južni Brooklin, nan. - 16.25 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Dok. oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.10 Portreti: Joachim von Ribbentrop - 21.15 Beneški likovni bienale -22.25 Odmevi dneva - 22.45 Seks in mesto -23.10 Družina Soprano - 0.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Zakon in red, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nan. - 21.00 Poročila -21.15 Zahodni krilo, nan. - 22.05 Stela, film
TV HRVAŠKA 3
14.00 Tenis - 18.50 Avtomagazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Mesečina - 20.15 Atletika, prenos Grand Prixa iz Zagreba - 22.15 Ethno Ambient Salona 2000.: - 23.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem -8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 13.55 Lahko bi bil del svetovne dediščine - 14.10 Zdravnica Marlene, nad. - 15.00 Madžarska hiša -15.30 Šolska ulica - 16.30 Milenijske priprave -16.50 Ostani z nami - 17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.30 Višegrajski kvartet - 18.00 Poročila -18.10 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice - 20,30 1 12, kriminalistični magazin - 21.10 Kaj in koliko? - 21.40 112 ek-stra - 22.00 Poročila - 22.45 Skupina za umore
TV MADŽARSKA 2
9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas -10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba - 12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžarska galerija - 12.20 Riviera, nad. - 12.50 Čvekafon - 13.20 Šogun, nad. - 15.05 Marimar -15.30 Obalna straža - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 17.00 Fiorella -17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Roparji izgubljenih zakladov - 21.00 Utrip srca - 22.45 Dober večer - 23.05 Mobilparty - 23.20 Profiler
TV AVSTRIJA 1
9.00 Asterix pri Britancih - 10.15 Ženska z imenom Harry - 11.45 Konfeti - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mestov kaosa -19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Penzion za moške - 21.50 Donnie Brasco - 23.50 Nikita
TV AVSTRIJA 2
9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Švejkova vojaška leta -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 17.00 Poročila 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi
idea tv
POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38UHF
TV SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Čarobni šolski avtobus, risanka
9.20 Radovedni Taček: Mlinarica
9.40 Tomažev svet, otroška serija
9.50 Lahkih nog naokrog
10.30 Le spomin..., dokumentarna oddaja
11.15 Naokoli po Nemčiji
12.05 Julija, avstrijska nanizanka
13.00 Poročila, Šport, vreme
14.40 Michael Palin predstavlja Hemingwaya
15.30 Divje Budove gore, nemška oddaja
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 An ban pet podgan, otroška serija
17.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka
17.45 Margaret Atwood, angleška oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tramontana, francoska nadaljevanka
20.55 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Lent 2001
23.30 Šalom, Nemčija, nemška drama, 1/2
1	.00 Margaret Atwood, angleška odaja
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Naše 20. stoletje, francoska serija
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka
18.00 Izginili brez sledu, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Boš videl, kaj dela Dolen’c: Rudolfovo
20.45 Štirje dnevi v septembru, brazilski film
22.35 Zbiralec imen, slovenski kratki film
22.45 Max, slovenski kratki film
22.55 Na papirnatih avionih, slovenski film (čb)
0.10 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, pon. - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil - 16,40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Blažen med ženami,'nan. - 22.10 Špiclji, nan. -23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
KANAL A
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon. - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 VVimbledon, prenos četrtfinala - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata, nan. - 23.10 VVimbledon, vrhunci dneva - 0.10 Znotraj klana: Obrazi sovraštva, dok. oddaja
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov - 15.25 Kronika - 15.30 Reportaža s speedwaya v Petišovcih -15.45 Z otvoritve 13. folkarta na Lentu - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Ma- I
ribor - 20.45 Čustvena inteligenca pri vodenju, posnetek s predavanja mag. Daniele Brečko -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 Policijska zgodba, film. 11.00 Videostrani. 16.55 Skrbimo za zdravje: Fizioterapija. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Blues v Caffeju ART: Mr. Lucky, glasbena oddaja. 19.20 Zgodovina avtomobilizma, oddaja o avtomobilizmu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Pesem za zaupanje. dobrodelna prireditev, Šalovci 2001. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.55 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.30 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, serija - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Svet vode, serija - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. - 13.55 Felicity, nan. - 14.45 Sprehod z dinozavri, serija - 15.15 Škotski dvorci, serija -15.40 Južni Brooklin, nan. - 16.25 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja -18.35 Kolo sreče.- 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik -20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 0 znanosti - 22.20 Odmevi dneva - 22.40 Seks in mesto, nan. - 23.05 Družina Soprano, nad. - 23.50 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Zahodno krilo, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nan. - 21.00 Poročila - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.40 Človeško telo, serija -22.35 Leteči odred, nan. - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.20 Avtomagazin - 14.00 Tenis, prenos iz Wimbledona - 19.30 Glasbeni program - 20.15 Dosjeji inšpektorja Lavardina, francoski TV-film - 21.50 Monoplus - 22.30 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Srbski ekran - 13.25 Unser Bildschirm - 13.56 Nočem biti brez domovine - 14.10 Otroško prvenstvo - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Ekovizija -17.00 Internet - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.00 Pogovor z Viktorjem Orbanom - 21.30 Nikjer ni bilo -22.00 Poročila, aktualno, tema - 23.15 Eksperimentalni filmi
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Hura, potujemo! -10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija -11.50 Okno v Evropo - 12.20 Riviera, nad. -12.50 Čvekafon - 13.20 Šogun, nad. - 15.05 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Angel varuh Karibov, nad. - 21.00 Armada z enim vojakom, film - 22.45 Dober večer - 23.10 Grenki med, erotični film - 1.30 Svetovni popot-niki - 2.00 Madžarska jutri
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program -10.20 Darilo je še vedno predrago, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -15.40 Beverly Hills - 16.25 Ur
genca -17.10 Princ iz Bel Aira - 7T.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Past za samce, srhljivka - 21.50 Neonske noči, srhljivka - 23.25 Kriminalistična preiskava, srhljivka -0.50 Erotični dnevniki Davida Duchovnyja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 O joj, ko bodo izpuščeni, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas*v sliki - 22.30 Ogled -23.05 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Risanke
9.30	Carski sel, risana nanizanka
9.50	An ban pet podgan, otroška serija
10.15	Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka
10.40 Lingo, tv-igrica
11.10	Margaret Atwood, angleška oddaja
12.00 Tramontana, francoska nadaljevanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Obzorja duha
14.05 Pogumni opekaček, risani film
15.30 Aktualno
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.35 Enciklopedija znanja
17.45 Raziskovalec, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Let bele golobice, ameriško-angleški film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Lent 2001
23.30 Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Turistična oddaja
16.05 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka
18.00 Zdravnik v hiši, angleški film
19.30 Videospotnice
20.05 Lent 2001: Goran Begovič
21.35 Zgodbe ob koncu tedna, poljska nanizanka
22.25 Umori, ameriška nanizanka
23.05 Younger in sin, ameriški film
0.40 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, pon. - 9.30 Vse za polju! nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala Iji bežni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolr šnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angel su, nan. - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil - 16.< Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. 18.20 Vse za poljub, nad, - 19.15 24 ur - 20.1 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21 j Blažen med ženami, nan. - 22.10 Špiclji, nan. 23.00 Teksaški mož postave, nan - 23 1 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
VESTNIK 28. junij 2001 27
M*1						AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	PORTUGALSKI POMORŠČAK (FERNAO DE)	SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI	SLOVENSKI MATEMATIK (OTON)	TAJDA LEKŠE	REKA NA KOPRSKEM	NEKDANJA PEVKA JUVAN	SLOVENSKI PISEC (IVAN)	ELEKTRIČNA MORSKA RIBA	Ms*l.... »a?	...	...								
						NAZIV POROČENE ŽENSKE V AMERIKI									■. n	1	aS	IH							
	Sto«,.	!					IZVAJALEC ANALIZE																	
i						REDEK, NEGOVAN GOZD				SLOVANSKA BOGINJA PLODNOSTI					‘M								
	T	r ‘	■									TRINOG													
$ * n		f - Z:				OSN.MERA						FILMSKI VESOLJČEK			SLOVENSKI BARITONIST (SAMO)	TITAN	STAR CELINA	TONE SVETINA	t		TROPSKI HRAST	KRAVICA	DVOJICA
						SEŽIG VDOV NA GRMADI V INDIJI																	
K	S	% . . .										BISTVO V FILOZOFIJI						ZVOČNI MEDIJ					
																							
■**	•; R ''-A														USTALJENA PODOBA									
														GRŠKI KATOLIKI									
VESTNIK		AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MARY)	IZRASTEK NA KOŽI SESALCEV	SLOV.PISEC (VITAN)				PERZIJA					PROSTOR ZA UMIVANJE										
				SREDOZEM. DRŽAVA				NADZEMNI DEL REPE					MATEMAT. NEZNANKA										
POPOLNA PREVODNOST						T					SINKO					LEVIČAR, KOMUNIST (SLABŠ.)							
											DEL NOGE POD GLEŽNJEM												
mineralna VODA									OZNAKA ZA NEZNANCA			PRVI PERZIJSKI KRALJ				DESNI PRITOK SENE V FRANCIJI					UPOKOJITEV VISOKOŠOLSKEGA UČITELJA	MESTO IN REKA V KARELIJI (RUSIJA)	TENISAČICA KURNIKOVA
									ZDRAVILNA RASTLINA														
												RADIJ											
NEKDANJI ŠAHIST (MIHAIL)						TRGOVSKA HIŠA IZ LJUBLJANE	TELUR			PARTSKI KRALJ						IZMALIČEN ČLOVEK		<					
							INDIJSKI PESNIK (RAMA)																
										KRAJŽl MELODIČNI ODLOMEK						ANTIČNO SVETIŠČE							
OSMINA KROGA								ŽUPNIJA					1000 KG					NIZOZEMSKO MESTO			M		
								DROG, KI VEŽE BATE MED SEBOJ					FILM MACAULAYA CULKINA										
																		CHAPLINOVA SOPROGA					
EGIPČANSKI BOG SONCA					FRANCOSKI SKLADATELJ (LOUIS)		u					FIZIKALNA VELIČINA (F)					OPRAVA						
																	SLOVENSKI SLIKAR (MATIJA)						
												KEN.POUTIK DANIELA.											
											MAJDA ARH			IGRAČA NA VRVICI					KRANJ			TRAVI PODOBNA MOČVIRSKA RASTLINA	RADIJSKA SPIKERICA GLADEK
											PREBIVALKA EVROPSKE DRŽAVE								EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA				
														MESTO V BELGIJI									
												♦			SANKE					LJUDSTVO V ZAMBIJI			
															ITALIJANSKA DENARNA ENOTA								
																				RIMSKI BOG LJUBEZNI			
■ i	M						NEMŠKA PESNICA										TEK NA 42 KM							
																BRIT. PEVEC STEVENS							
m ffM® »k i						DRAGO IBLER			ORNELLA MUTI			ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL						OPREMA SMUČARJEV					
									SLAVKO KOTNIK									ŠPELA BRAČUN					
												AL PAČI NO											
						VOJVODINSKI PESNIK (KAROLY)				PRIPRAVA ZA SNEMANJE FILMOV							PTICA SELIVKA, KI ZOBA ČEŠNJE						
						RIBIŠKA MREŽA				STROJ, NAPRAVA							ZASILNA | LESENA STAVBA						
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 14. 6. 2001:
KAMENA STRELA, ELEKTROKEMIK, MINA, CMOK, Ml, AMA, KL, NABOR, VLADIMIR, SANA, PAP, ARENIKOLA, GB, STRUNAR, ER, LORI, NEUTRA, TROT, ŠAŠLIK, GASTROSKOP, RAKIČANKA, ETA Tl RHINE, ASANA, ANČKA, VINAG, VAL, ŽAD, ŠKARDA, BREK, SENJ, ATA, AAR, PALISADA, REMS, LJUBLJANA, EMMA, IP, ALIJA, KLIM, AVTOR, VARI, RAINIER, ACA, AGENDA, UGASNITEV, SANAGA,SANTAYANA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Franc Kovač, Lendavska ul. 13, 9000 Murska Sobota
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Etelka Vidonja, Sv. Jurij 47, 9262 Rogašovci
3.	-7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Alojz Ledinšek, Križevci 26b, 9242 Križevci pri Ljut.
Miha Nemec, Krajna 34a, 9251 Tišina
Alja Žabčič, Obrtna 4, 2230 Lenart
Aljaž Vučkič, Veščica 17, 9000 Murska Sobota
Danica Kovačik, Lemerje 46a, 9201 Puconci
’o O “
E." ra S 15
E ■=
OJ ‘ra
CD ra c
ra N
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 6. julija 2001.
Ime in priimek:___________________________________________________________
Naslov: __________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK- 05 00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10 10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednig? - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17 30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05 00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10 05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12 05 Obvestila -13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14 15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila-12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13 30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19 00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila-19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Ja, že deset lejt čakamo. Čakamo na tou, ka so nan obeča-li. Obečanje seje vb obmolo na čakanje. Praznovali smo, ka smo samostojni. Te moment slučaja smo. Liki po vsej sili se triicamo, ka sepd skoplemopod nekši nouvi jarem, pravi moj pajdaš Bela. Tista obečanja bi pa lejko držali, či ne bi preveč trošili. Komaj smo se ednoga nepotrejbnoga referendumskega stroška rejšili, že se triicamo v drujgo-ga okoli referenduma za brezcarinske baute pa že tildi v tretjoga, ka mo spreminjali državne simbole. Bela je mbu zavolo toga svetke malo pokvarjene, pa si je popejvo na tisto nouto »Jazpa pojdem na Gorenjsko« takše verze:
Referendum je propadel, referendum je propadel, referendum je propadel na tej sončni strani Alp.
Udeležba b’lajeslaba, zmagala je pamet prava, mnoge zdaj boli že glava na tej sončni strani Alp.
Referendum nov se bliža, referendum nov se bliža, žeje novi napovedan na tej sončni strani Alp. Če to navada bo postala, blagajna prazna bo ostala in praznina bo nastala na tej sončni strani Alp.
28
KRONIKA/OGLASI
28. junij 2001 VESTNIK
Prenova v duhu
Še se dogajajo čudeži
Pojdi, tvoja vera te je ozdravila!
renova v duhu je poseben duhovni tok v pokoncilski Cerkvi. Je nova smer, ker je nastala šele po drugem vatikanskem cerkvenem zboru, a je vendarle stara, ker se sklicuje na življenje prvih krščanskih občestev, kot jih opisujejo apostolska dela, zato jo lahko opredelimo kot »novo zgodovinsko obliko temeljnega krščanskega izkustva«. Prenova v duhu živi v Cerkvi in sodeluje pri njeni pastoralni dejavnosti na vseh ravneh (v župniji, škofiji). V Sloveniji je osemdeset takih molitvenih občestev s približno tisoč člani.
A. R., članica Prenove v duhu v župniji sv. Janeza Krstnika Ljutomer, je podpisanemu novinarju organizirala srečanje z nekaterimi verniki, ki so molili k Jezusu, zato so bili deležni njegove milosti in tudi telesno ozdraveli. Na srečanju sta sodelovala župnik g. Izidor Veleberi in kaplan g. Toni Kmet. Še preden smo začeli pogovor, smo opravili molitev.
»Ljudem, ki z zaupanjem molijo k Jezusu, se tudi v sedanjem času dogajajo uslišanja, uresničenja, ozdravljenja, osvoboditev od hudega duha, pomoč in tolažba v preizkušnjah in čudeži vseh vrst,« je v uvodu povedal
Forum za varnost občanov
Policija ne bo kaznovala, ampak samo opozarjala
Z možmi v modrem vzpostaviti dobro sodelovanje
ni Varna pot v šolo v povezavi s cestno varnostjo občanov. Izdajali bodo tudi propagandne materiale ter organizirali delavnice in okrogle mize, vse z namenom, da o obstoju Foruma obvestijo čimveč občanov.
»Mogoče se zdi komu stvar dvomljiva in se vprašuje, zakaj je potreben takšen forum, če že imamo policijo, ki mora ukrepati po dolžnosti,« se je na glas vprašal komandir policijske postaje Lendava Iztok Trček. Pojasnil pa je: »To je res, ampak razlika bo ta, da bo pri forumu policija zagotavljala varnost brez represivnega ukrepanja. Morali pa bomo varnostni problem v določenem okolju izluščiti, ga definirati, vključiti strokovnjake in ga z opozorilom rešiti. Zaradi racionalizacije in podobne miselnosti foruma nismo ustanavljali v vsaki občini, ampak enega za celo upravno enoto, mislim pa, da smo eni od prvih v Pomurju, ki imajo takšno telo.« Tudi on je apeliral na sodelovanje občanov s policijo, ker »je statistika dokazala, da so rezultati policije uspešni v vseh tistih državah, kjer je
D
dvorani kulturnega doma v Dobrovniku je bila novinarska konferenca, na kateri so ustanovitelji Foruma za zagotavljanje varnosti občanov predstavili svoje namene in cilje. Forum je bil ustanovljen 12. februarja letos za območje sedmih občin Upravne enote Lendava: Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana.
K sodelovanju je bila povabljena tudi Policijska postaja Lendava in enajst drugih organizacij, med katerimi sta se poleg policije že pozitivno odzvala Center za socialno delo in Rdeči križ, oba iz Lendave. Namen foruma je, preprečevanje nastajanja nekaterih negativnih pojavov, predvsem pa varovanje občanov in njihovega premoženja. Ob tem želijo pri občanih spodbuditi tudi partnersko sodelo
Razstava na policijski upravi
kaplan ljutomerske župnije, v kateri so imeli v letošnjem pre-dvelikonočnem času devet zaporednih petkov seminar v okviru Prenove v duhu za poglobitev vere.
Potem smo poslušali pretresljivo izpoved 69-letne M. S. iz okolice Ljutomera, ki je prestala veliko gorja v svojih mladih letih, bila je nesrečno poročena in nekoč si je celo hotela vzeti življenje. Leta 1991 pa je nenadoma zbolela za luskavico, ki se je naglo širila po vsem telesu. Takoj je šla k zdravniku, a zdravljenje je bilo neuspešno. Še več: bolezen je prešla tudi na sklepe in diagnoza je bila zastrašujoča: pri-
vanje s policijo. Predsednik je dobrovniški župan Marjan Kar-dinar, ki je povedal, da se bo forum ukvarjal le s svojimi občani in občankami, ne pa npr. z begunci ipd. Ker opažajo, da si občani včasih ne upajo klicati policije, bodo sprejemali tudi anonimne prijave in klice, na voljo pa bo t. i. odprti telefon. Kardinar je napovedal ustanovitev več pododborov in delovnih teles ter akciji Mladi in počitnice in jese-
Na Policijski upravi v Murski Soboti si je mogoče ogledati do 29. junija razstavo tehničnih sredstev, opreme in orožja, posvečeno deseti obletnici osamosvojitve in 27. juniju, dnevu slovenske policije. Tudi pomurski policisti so prispevali velik delež k ubranitvi samostojnosti mlade države. Prvi so se s tankovskimi kolonami srečali ljutomerski miličniki. Posebna enota milice je aktivno so-delovcala v bojih na območju Gornje Radgone, nadzirala stanje na vseh mejnih prehodih na območju Pomurja ter zavzela vse karavle na tem območju. 0 vsem tem pričajo tudi razstavne videoprojekcije tedanjih dogodkov. - Foto: K. G.
Ljutomerski kaplan Toni Kmet in župnik Izidor Veleberi, foto: Š. S.
stati bo morala kot negibna na vozičku. Veliko je sama molila za ozdravljenje.
Nekega dne se je M. S. srečala v čakalnici ljutomerskega zdravstvenega doma s članico Prenove v duhu z že omenjeno A. R. Ta jo je povabila na seminar, kije v tistem času potekal v ljutomerski župniji. Povabilo je sprejela in svojci so jo odpeljali v cerkev.
Preložena sodna obravnava proti Irancem
Navzoč le prvoobtoženi za umor
Sojenje se bo nadaljevalo 6. julija
red senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval sodnik Branko Palatin, bi se morala začeti v petek, 22. junija, glavna obravnava zoper obdolžence za tragični dogodek, ki se je zgodil 27. januarja letos v vidonskem begunskem centru.
Takrat je prišlo do krvavega | iranskih državljanov, pri čemer je obračuna med dvema skupinama I prvoobtoženi Shahi Fariboz z no-
»Četrtega maja, ob tretjem obisku seminarja oziroma molitvi k Jezusu za ozdravljenje in blagoslov, sem v globoki zbranosti naenkrat začutila po celem telesu val toplote. Zbala sem se, da mi bo spet slabo. Čez čas je to minilo in svojci so me z avtom odpeljali domov. Naslednji dan ob 4.30 sem se prebudila in sama vstala s postelje. Prej tega nisem mogla, ampak so mi po-
visoko kakovostno sodelovanje ljudi s policijo, tam, kjer pa tega ni, pa so povsod neuspešni.« Ustanovitev Foruma ima svojo pravno podlago v 21. členu Zakona o policiji in 86. členu Zakona o lokalni samoupravi. Drugače pa komandir Trček trenutne razmere na območju UE Lendava ocenjuje kot ugodne in stabilne, saj v prvih petih mesecih tega leta na policiji niso obravnavali nobenega dejanja, ki bi širše vznemirilo občane, doslej pa se letos prav tako ni zgodila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom.
Da bo res še treba prepričati ljudi, da bodo hodili s policijo »z roko v roki«, smo se prepričali ob odhodu s konference, ko je policija z radarjem ujela mlado voznico. Iz bližnje skupine opazujočih smo slišali pritožbe, da »toliko policije, kot je je na cestah v Prekmurju, ni nikjer drugje v Sloveniji« in vprašanje »ali smo Prekmurci res največji zločinci«, to pa je resnici na ljubo očitek, ki ga ljudje (tudi iz drugih pokrajin Slovenije) večkrat izrečejo. Torej, pred forumom je res še veliko dela, ampak po besedah ustanoviteljev aktivnosti že potekajo.
Tomo Koleš ■
magali domači. Nisem mogla verjeti, da spet lahko hodim in ne čutim več nobenih bolečin v sklepih. Pozneje sem vzela motiko in odšla na vrt, da bi preverila, ali lahko tudi delam. Kopala sem brez težav. Dva dni pozneje sem sedla na kolo in se, ne da bi za to vedeli domači, zapeljala v tri kilometre oddaljeni Ljutomer. Tam sem v banki opravila neki posel in se vrnila domov z materialnim dokazom, da sem res bila v mestu. Nekaj dni po obiskovanju seminarja se mi je začelo izboljševati tudi zdravstveno stanje zaradi luskavice. Ta počasi izginja. Tudi odprte rane na rokah in nogah so se mi zacelile,« je povedala M. S., ki je prepričana, da je čudežno ozdravela, saj zdravila niso pomagala. Nad vrnitvijo zdravja je presenečena tudi njena zdravnica rev-matologinja. Udeležila se je tudi letošnjega shoda gibanja Prenove v duhu v Mariboru, opravila življenjsko spoved in sedaj se čuti prenovljeno v duhovnem in telesnem življenju. Živi z lahkoto.
M. M iz Ljutomera je šestnajst in pol let stara dijakinja škofijske gimnazije. Je globoko verna in ne hodi v disko in je celo proti tej vrste zabave mladih. Nekega dne so se pojavile močne bolečine v vratu in glave skorajda ni mogla več premikati. Šla je k večerni maši, po njej pa zaprosila kaplana za sveto spoved. Po odvezi je začutila toploto v vratu in kmalu zatem so bolečine izginile. M. M. se je udeleževala seminarja Prenove v duhu.
Pretresljivo je bilo tudi pričevanje mamice šestletne hčerke M. D. iz okolice Ljutomera.
»Zgodilo se je 10. marca lani. Ko je hčerka zjutraj vstala s postelje, je videla le megleno, uro in pol potem pa nič več. Peljali smo jo k zdravnikom, naredili so preiskave in postavili diagnozo: virusna infekcija, ki naj bila v Evropi zelo redko obolenje. Zdravljenje ni bilo uspešno. Človek se, če ne prej, pa vsekakor v nesreči prej ali slej obrne tudi k Bogu. Hčerkina babica je zaprosila za molitve za ozdravljenje več molitvenih skupin v raznih župnijah. Boter T. C. pa je predstavil slepoto moje hčerkice na seminarju Prenove v duhu v Ljutomeru. Tudi tam so potem molili. Posegli so tudi po Apostolski delih. V knjigi je bralec povsem po naključju odprl stran z naslovom Jezus ozravi slepega. Po petih dneh molitev v molitvenih skupinah po župnijah in na srečanju občestva Prenove v duhu se je naši hčerkici začel vračati vid. Najprej je videla vse le črno-belo, nato so se pojavile tudi barve. Zelo srečni smo in hvaležni vsem, ki so izmolili njeno ozdravljenje. Rada bi se zahvalila tudi za gmotno pomoč z dobrodelnega koncerta ob materinskem dnevu 25. marca letos, katerega izkupiček so namenili slepim in slabovidnim, ter za zdravljenje narkomanov v Medžugorju.«
Še bi lahko zapisali tudi pričevanja drugih molivcev, ki so bili deležni duhovnih kreposti in tudi telesnega ozdravljenja in so prepričani, da se je zgodil pač čudež.
Štefan Sobočan I
žem do smrti zabodel sonarodnjaka, dva pa sta bila ranjena.
Ker se preostalih šest udeležencev pretepa (Afshar Reza, Mohmadi Kyrash, Afshar Siros, Rezai Ali, Amiryj Mohammad in Karimij Ali), ki so obdolženi za poskus kaznivega dejanja umora, ni pojavilo na sodišču, so glavno obravnavo preložili na 6. julij ob 10. uri.	Milan Jeršel
motorna vozila
MOTORNO KOLO BMW R 65, let nik 1982, registrirano, brezhibno, prodam. Tel:: 041 406 612. m8675
GOLF, letnik 1990, ugodno prodam. Štefan Bojnec, Kranjčeva 1, M. Toplice, tel.: 548 13 68. m8775
PEUGEOT 306 XR, 1. 1993, kovinske temno sive barve, zatemnjena el. stekla, 89.000 km, radio, alarm, brezhiben, ugodno prodam. Tel.: 532 13 73, zvečer. m8778
JUGO 45 A, letnik 1987, dobro ohranjen, nove gume, avtoradio, registriran do marca 2002, prodajo. Tel:: 523 13 01.m8780
JUGO 45 KORAL, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 551 11 74. m8788
JETTO 87, 1,6, neregistrirano, obnovljeno, 150.000 SIT, prodam. Tel.: 041 342 757. m8793
živali
NESNICE, črne, rjave, grahaste, vsak dan v Babincih 49. Možnost dostave. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 582 14 01. m7767
NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilna Čeh, Nedelica, tel,: 573 51 53. m8532
VEČ PUJSKOV, težkih od 20 do 25 kg, kupijo. Tel.: 031 328 554. m8761
KRAVO, staro 9 let, brejo 7 mesecev, kontrole A, prodam. Brezovci 20. m8771
MLADIČE BERNSKE PLANŠARJE, čistokrvne, brez rodovnika, stare 8 tednov, prodam. Tel.: 571 13 45. m8776
TRI MLADE KOZLIČE ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO prodajo. Tel.: 557 14 29. m8779
DVE KRAVI, BREJI 5 MESECEV, prodam. Ludvik Antolin, Odranci, Ravenska 62. m8784
MLADE KRAVE, KONTROLA A, po izbiri, prodam. Gomilica 4, Tel.: 572 17 54. m8792
posesti
DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI z veliko parcelo prodajo. Tel.: 0049 69 344 680. m7621
GRADBENO PARCELO, 25 arov, v Gančanih, prodam. Gančani 142. m8767
SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 040 238 589. m8782
DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem za pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 525 10 41.m8786
Male oglase
za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
VESTNIK NA
www.p-lnf.si
Bill 28. junij 2001
OGLASI/ZAHVALE
zn
TRISOBNO STANOVANJE v Radencih prodamo. Tel.: 041 773 348.
m8790
FIESA - UGODNO: polni penzion za odrasle od 4.400 do 5.500 SIT, do 12 let od 3.400 do 4.200 SIT. Tel.: 01 515 35 76 ali 031 692 227. m-8794
delo
kmetijska mehanizacija
TRAKTORSKE PRIKOLICE, 6- in 7-tonske, prodajo. Tel.': 031 328 554. m8763
KOMBAJN NEPTUN, preurejen na samohodnega, in sejalnico za peso zelo ugodno prodam. Tel.: 570 14 83. m8765
TRAKTOR DEUTZ 75 KM, s prednjim pogonom, 3600 delovnih ur, prodam. Gornji Slaveči 56, tel.: 555 13 00. m8789
DVE SIMPATIČNI DEKLETI ZAPOSLIMO V GOSTINSTVU Možnost stanovanja v bližini centra Ljubljane. Gentes, d. o. o., Srednje Gameljne 40 1211 Ljubljana, tel.: 041 913 585. m8766
TRGOVINA Z OBUTVIJO V M. SOBOTI ZAPOSLI IZKUŠENO PRODAJALKO. Trgovina DA UGO, Zdenka Gomilšek, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel.: 041 697 054. m8777
IŠČEJO VARUŠKO za 17-mesečne-ga otroka v Gradcu. Tel.: 0043 664 410 6310, Nada Kosi, Noršinci 38, p. Ljutomer. m8783
storitve
kmetijski pridelki
JEČMEN V ZRNJU prodam. BIKCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 041 527 044. m8787
razno
Preklicujem veljavnost HK št. 14335-4, izdane pri HKS Panonka M. Sobota, na ime Mihael Kuhar, Trdko-va 14. m8768
POPRAVILO IN PRIKLOP PLINSKIH ŠTEDILNIKOV, PEČI. Anton Kocet, s. p., Ižakovci 172a, Beltinci, tel.: 542 12 29. m7581
VEDEŽEVALKA ZORA - USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH POSEBNIH SPOSOBNOSTIH VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. Odstranjuje vpliv črne magije in prekletstva. Naročila in rezervacije po telefonu: 02 528 14 43 ali 031 828 675. (Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, Černelavci, M. Sobota). m8585
GRETJE, VODOMONTAŽA, Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, ul. 22. junija 35, p. Lendava, tel.: 02 576 13 76, 031 582 865. Ogled brezplačen. m8613
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj Tišine.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
30. junija bo minilo 5 žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Franc Krauthaker
iz Bratonec
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Rudolf
Kranjec
iz Kuštanovec 42
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem ter darovalcem vencev, sveč in vsem, ki so nam izreki j sožalje.
Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči:
žena Irma, hčerka Irena z možem in vnukinja Izabeli z Nino
VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ
DAMIR BANFI VEŠČICA17,
r, 1 I 70, «>00(1 MURSKA SOBO IA
POGREBNE POTREBŠČINE- PREVOJ POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ oni nFt TINO Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel 02/542™ ta: 02/542 22 4!, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL : 02/523 17 0!
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči.
V SPOMIN
24. junija so minila štiri žalostna leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Evgen Kerčmar
iz Vanče vasi
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem praranem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate.
Njegovi najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni.
V SPOMIN
3. julija minevata dve žalostni leti od „ takrat, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedi, tast, brat in stric
Jože Haužar
iz Ropoče
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči vsi njegovi
Dedi, pogrešava te!
Vnuka Daniel in Klavdija
Kjerkoli si, v naših srcih že živiš.1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega očeta
Franca Kološa
iz ulice Staneta Rozmana 6, v Murski Soboti se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama pomagali prebroditi žalosten trenutek.
Posebna zahvala sestrični Heleni, ki nama je z nesebično dobroto pomagala in v najtežjih trenutkih stala ob strani, pa tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste najinega očeta obiskovali v bolnišnici.
Enako se zahvaljujeva gospodu župniku za pogrebni obred in gospodu Merklinu za poslovilni govor pa tudi pevskemu zboru za lepo odpete pesmi.
Hvala vsem, ki ste nama izrekli sožalje in darovali vence, sveče ter prispevali za dobrodelne namene.
Žalujoči hčerki Lidija in Milena z družinama
«... Čeprav nam nične povrne trenutkov razkošja v travi, veličastja v roži, ne bomo žalovali, temveč iskali moč v tem, kar nam je ostalo... ”
ZAHVALA
Franc Čančar
iz Dolge vasi 1 1.9-1931-12.6.2001
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi v najtežjem trenutku mojega življenja stali ob strani, me tolažili ali mi kako drugače pomagali.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in prispevke v dobrodelne namene.
Hvala g. župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, g.
Romeu Kulčarju, dr. med., in patronažni sestri Tatjani Mlinarič za lajšanje bolečin ob njegovi bolezni. Hvala KS Dolga vas, pevkam za čutno odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoča žena in drugo sorodstvo
Dolga vas, 14.6. 2001
29. junija minevajo tri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi naš
V SPOMIN
Jože Kološa -Kološ
Še živiš med nami.
Hvala ti za vse lepo in dobro.
Hvala vsem, ki se spominjajo in obiščejo tvoj zadnji dom. Počivaj v miru.
Hvaležni vsi, ki smo te imeli radi

In pride dan, ko se končajo upajoče sanje. In prišel je dan, ko se končalo tvoje je trpljenje. Toda spomini lepih trenutkov bodo trajali večno.
ZAHVALA
V 53. letu nas je zapustila najina najdražja hčerka
Kamica Kuhar
iz Puconec 383
Z bolečino v srcih se zahvaljujeva vsem sorodnikom, botrinam, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče ter nama izrekli besede tolažbe in sožalja.
Lepa hvala dežurnemu zdravniku za vso pomoč.
Hvala g. duhovniku Balažiču za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj - lepa hvala!
V žalosti mama, oče in drugo sorodstvo
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN
na draga starša
Štefana Kranjca 1908-27.6.1991
in
Emo Kranjec
1910-13.11.1978 iz Doliča 62
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate sveče in ju ohranjate v lepem spominu.
Sin Štefan z Eriko
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja...
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Franc Kovač st.
s Krajne 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Lepa hvala sosedom Bertalaničevim.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Sandri za besede slovesa, godbenikoma, gasilcem in pogrebništvu Banfi.
Hvala tudi sodelavcem FA. Sicheldorfer - Sicheldorf sodelavcem 414. brigade TŽP ter osebju kirurškega oddelka splošne bolnice v Murski Soboti.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
30
OGLASI
28. junij 2001 WK
I STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože Novak, s. p., Lendavska 29,9000 Murska Sobota
tel./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-maii: rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
• PVC okna
• PVC vrata • zimski vrtovi • police
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
•	garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni
•	ograje
•	kovane ograje » zapornice
• žaluzije
kupon za 10 % popusta * do 30. junija 2001
TREK
AMERIŠKO ŽLAHTNO KOLO www.trekslo.com prodajalna koles TREK, Mlinska 28, Maribor, tel.: 02/250 28 30
• Alhambra Arosa * -
Cordoba
.	‘ A
• Ibiza •	*	t
Cordoba Vario
Toledo
V
Jr
Servis pohištvene opreme
KURILNO OUE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bujan Jakšič, s. p, Samja Bistrica 51, tel.: 57 BO 200
HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lel. & laks: (02I 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
VESTNIK NA
Mesarstvo Rodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
ULEN, Vanča vas 26 KRANČIČ, Rankovci 20 BERTALANIČ, Sodišinci 17
ŠKAPER, Vaneča 80 BARBARIČ, Polana 28 BAGAROŠ, Vanča vas 17
KO VEŠ KAJ JEŠ
www.p-inf.si
ercator
Plese 1, Murska Sobota
PRIREDITVE V JUNIJU 2001
V ČETRTEK. 28. junija ob 10.00.uri
- Športna lumpijada
Najbolj nora žurka za otroke in odrasle. Lumpijeve čokoladice, ansambel 12. nasprotje, zabavne igrice in ustvarjalna delavnica.
ob 17,*°uri
- Obisk rokometašic KRIM ETA
NEUTRO ROBERTS Z glasbenim gostom Sebastjanom.
V PETEK, 29, junija ob 18,00 uri.
- Improvizacijska predstava - 1. liga
Šport je večna tema. In predvsem se boste od srca nasmejali.
V SOBOTO, 30,Junija
- Terme 0LIMIA
Ves dan bodo z vami Terme OLIMJA (Atomske toplice), ki bodo predstavljale novo pridobitev - vodni park Agnalune. Ob koncu dneva bodo izžrebane tri lepe nagrade.
V ozvezdju SEAT.
V življenju nas obdaja na tisoče zvezd. A le tiste prave, najbolj sijoče,
nas spremljajo na vseh poteh. Ozrite se v ozvezdje SEAT in spoznajte zanesljive stalnice cestnih doživetij. Ponujajo vam popolno varnost, udobje in vznemirljivo hitrost.
Med drugimi vas bo očarala nova zvezda Arosa, pogled pa vam bo pritegnil tudi v zvezdni prah oviti Toledo Executive. Prepustite se užitkom testnih voženj in uživajte v tradicionalnem druženju pri vašem partnerju SEAT. Vabljeni!
Avto Ori
Obrtna 32
9000 Murska Sobota
Tel.: 02 53 49 810
V petek, 29. junija 2001, ob 13. uri.
Male oglase
za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu
Podjetje za informiranje, d. d.. Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 28 zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN:
Pomurska banka: 12340-19232423
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMOI
Prihranite pri sanaciji strehe, zato pokličite: 0802030
RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC.
Nudimo Vam strokovno pomoč pri načrtovanju in izvedbi sanacijskih dei na Vaši strehi: statično presojo, tesarska dela, krovska dela, kleparska dela, vgraditev strešnih oken, namestitev solarnih sistemov.
Z ugodnim posojilom do lažjega plačila:
•	možnost odplačevanja od 1 do 5 let
•	za dobo enega teta je obrestna mera TOM + 0 %
•BRAMAC-
ZAŠČITA S SISTEMOM
Tradicionalno druženje.
auto emocion
rkmjšlika ■■ Ministrstvo za kmetijstvo
Slovenija gozdarstvo in prltiiiano
Skladno z Uredbo o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3), Uradni list RS, št. 34/2001, morajo upravičenci, ki zaprosijo za neposredna plačila za kmetijsko okoljske ukrepe, obvezno voditi evidence o vseh delovnih opravilih, ki jih izvajajo pri izbranih ukrepih.
UPRAVIČENCI, KI SE V LETOŠNJEM LETU PRIJAVLJATE ZA KMETIJSKO OKOLJSKE UKREPE, IN VSI TISTI, KI SE NAMERAVATE V PROGRAM VKLJUČITI V NASLEDNJIH LETIH, LAHKO MAPO za evidence o delovnih opravilih brezplačno prejmete na enotah Kmetijske svetovalne službe na vašem območju od 27. junija 2001 dalje. Hkrati boste prejeli tudi knjižico s podrobnejšim opisom Slovenskega kmetijsko okoljskega programa.
M. Toplice
Kateri so najlepši kraji?
Posebna komisija je v občini M. Toplice že šesto leto z3' pored izpeljala ocenjevanje v vseslovenski akciji Moj3 dežela - lepa in gostoljubna. V kategoriji »drugi kraji* dosegli največje število točk in naziv najlepšega kraja An rejci.
Drugo mesto so zasedli Filovci, tretje pa Martjanci. Velja omenit', da spada kraj Moravske Toplice v kategorijo »izrazito turistični krap*’ kraja Selo in Bogojina pa v kategorijo »izletniški kraji«, ki jih ocen,qo republiška komisija. Med osnovnimi šolami je zbrala največje štev 1 točk za urejenost Osnovna šola Fokovci. Avgusta bodo izpelji" interno akcijo, kjer bodo izbrali »naj grunt« v občini Moravske I <’P1 Slovesna razglasitev vseh rezultatov s podelitvijo priznanj in nagra
septembra, in sicer v okviru občinskega praznika.
M-J-*
hmik 28. junij 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
Delimo vstopnice za kino
KONCERT
LENDAVA
V petek in soboto, 29. in 30. junija, ob 16. uri bodo koncerti skupin Khons, Adijo kultura, Dežurni krivci, Prospect, The Spoons, Elvis Jackson, Partibrejkers, Carvin Jones in Blind Passengers (petek) oz. Neuvrščeni, Agenti, Glinasti golobi, Dicky B. Hardy, Posodi mi jiirja, The Stroj, Dead Moon in Rock Bitch; posebna gostja bo Cicciolina (sobota).
TIŠINA
V soboto, 29. junija, ob 17. uri bo v šotoru pri OŠ koncert Godbe na pihala.
PLES
TIŠINA
V četrtek, 28. junija, ob 19- uri bo v šotoru pri OŠ Romski večer pesmi in plesov.
OTVORITEV
BOREJCI
V petek, 29- junija, ob 12. uri bo na igrišču ŠD Borejci razstava stare in nove kmetijske mehanizacije.
DOGODEK
ŠALOVCI
V nedeljo, 1. julija, ob 14. uri bo že šestič organizirana dobrodelna prireditev »Pesem za upanje« za otroke s cerebralno paralizo. Nastopili bodo: Spidi in Gogi, Andrej Šifrer, Ivica Šerfezi, Alenka Kodrič, Andrea Makoter, Drago Jošar, Melita ter ansambla Pomlad in Ptujskih pet. Program bo povezovala Andrea Makoter. Obenem bo tudi prikaz poleta toplozračnih balonov in motornih jadralcev.
MURSKA SOBOTA
Od petka, 28., do nedelje, 1. julija, se bo v mestnem parku nadaljevala prireditev Soboški dnevi z obilico gledaliških, folklornih in koncertnih predstav.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 28. junija, ob 21. uri bo na ploščadi pred gradom nastopilo gledališče Circolando iz Portugalske s predstavo Caixa Insolita (Neobičajna škatla).
- V petek, 29- junija, ob 22. uri bo na ploščadi pred gradom nastopilo gledališče Continuo iz Prage s predstavo Pozdravljen cirkus.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike.
- V predprostoru grajske dvorane so do 30. junija na ogled dela Martine Bohar.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
LJUTOMER
V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem.
VELIKA POLANA
Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava.
MORAVSKE TOPLICE
V zdravilišču do 1. julija razstavlja slikar in grafik Ervin Kralj.
Murska Sobota
Četrtek, 28. junija: ob 20.00 ameriško-francoski zgodovinski spektakel Volčja bratovščina
Petek, 29. junija: ob 18.00 in 20.30 Volčja bratovščina
Sobota, 30. junija: ob 18.00 in 20.30 Volčja bratovščina
Nedelja, 1. julija: ob 18.00 in 20.30 Volčja bratovščina
Ljutomer
Do konca redakcije nismo prejeli sporeda!
kino • k i n
M
VESTNIK NA NETU:
www.p
Pudjatje za inlorniranjt. A. d.. Ul. a. Nevska 13, Murska Sokola
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
GRADBENI DELAVEC
POMOŽNA GRADBENA DELA; določen as 6 mes., ostali pogoji: ALTERNATIVNI POKLIC:POMOŽNI DELAVEC do 29- 06. 01; KLEMENČIČ LE0P0LD.S t! ^°J' IZDEL0vaNJE CEMENT. TLAKOV, POLICE 9, GORNJA RADGONA
DELAVEC BREZ POKLICA
VARNOSTNIK V NOČNEM BARU; določen čas 6 mes.; UR/TEDEN: 20; Samsko stanovanje; ostali pogoji: Močnejše, večje postave, ne-BOJEČ, NEALKOHOL IK; do 21. 07. 01; SONJA ANGELCA S. P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 3
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNI DELAVEC v GRADBENIŠTVU; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 03. 07. 01: PERIj MILADIN S. P.. EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
NATAKARSKI POMOČNIK
POMOŽNA NATAKARICA; nedoločen čas; Samsko stanovanje; do 21. 07. °1; SONJA ANGELCA S. P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
OBLIKOVALEC kovin
•ZDELAVA, BARVANJE, KITANJE, montaža elementov v bivalne enote PRIPRAVNIK; določen čas 6 ^ss.; ostali pogoji: ZAPOSLIJO VEČ PRIPRAVNIKOV IIL, IV. ALI V. STOP. 'ZOBRAZBE LIČARSKE, GRADBENE, KOVINARSKE IN LESNE SMERI; do 29. 06. 01; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA, GORNJA RADGONA
STROJNI MEHANIK
POMOČNIK VODJE DELAVNICE; do-lQčen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI STROJNI TEHNIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR, OBLIKOVALEC KOVIN; do 29. 06. 01; MEGRAS D. 0. 0. GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA ULICA 40, MURSKA SOBOTA
OPTIK
OPTIK V PE MURSKA SOBOTA; do-•°čen čas 9 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno. nemški jezik - govorno; znanje pro-Bramskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Poznavanje računalniških omrežij - osnovno; do 29. 06. 01; JU-REŠ SONJA S. P. OPTIKA NAOČNIK IN OČALNIK, GLAVNI TRG 7, LJUTOMER
ELEKTROMONTER
ELEKTRIČAR; nedoločen čas; 2 I. delo-vnlh izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 03. 07. 01; PERU MILA-
Območje
Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba
l-H IH-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
6
10
7
2
8
33
Slepi deklici iz filma Kekec je bilo ime Mojca, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedel tudi naš nagrajenec Simon Baligač, Gornja Bistrica 107a, 9232 Črenšovci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Kakšne barve je milja, če jo »kontrolira« Tom Hanks?
Odgovor:.........................................
Kupon št. 26
Odgovore pošljite do 3. julija na naš naslov: Vestnik. Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
DIN S. P, EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C, MURSKA SOBOTA
ZIDAR
ZIDAR; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 03. 07. 01; PERIj MILADIN S. P., EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI PRIPRAVNICA; do 07. 07. 01; FIRŠT DARKO S. P., OKREPČEVALNICA JAHAČ, JAN-ŽEV VRH 68, RADENCI
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNICA, ŽENSKI SPOL, DEL. ČAS:VSAK DRUGI DAN; do 28. 06. 01; BICO STANISLAV S. P., OKREPČEVALNICA,	RAKIČAN,
CANKARJEVA 12. MURSKA SOBOTA DEKLE ZA STREŽBO PIJAČ; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: KATERAKOLI DRUGA IZOBRAZBA Z VESELJEM DO STREŽBE, ŽENSKI SP., PO DOGOVORU SE LAHKO DELA TUDI SAMO DOPOLDAN, STAROST DO 30 L; do 11. 07 01; ČERPNJAK FRANC S. P„ DNEVNI BAR. GORNJI PERT0VCI 34/D , PETROVCI
NATAKAR-RECEPTOR; določen čas'3' mes.; do 28. 06. 01; FORMING D. 0. O. TRGOVINA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN AVTO ŠOLA, LACKOVA 6, RADENCI NATAKAR-ICA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno, slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSLATI PROŠNJO, UREJENOST, PRIJAZNOST IN POŠTENOST; do 29. 06. 01; GJER-GJEK HORVAT SANDRA S. P. MODNA KRAVATA GJERGJEK, GREGORČIČEVA ULICA 38, MURSKA SOBOTA
STROJNI TEHNIK
VODJA DELAVNICE-PROIZVODNJE; določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj' ostali pogoji: ALTERNATIVNI POKLIC: STROJNI KLJUČAVNIČAR OBLIKOVALEC KOVIN; do 29. 06. 01; MEGRAS D. 0. 0. GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA ULICA 40, MURSKA SOBOTA
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE MURSKA SOBOTA, GORNJA RADGONA. LENDAVA IN LJUTOMER; določen čas 12 mes.; 2 i. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno;
vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: 3 MES. POSKUSNO DELO, LASTEN PREVOZ, ZAPOSL I SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO IZOBRAZBO V., VI. ALI VII. STOPNJE; do 07. 07. 01; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D. D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA-13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA TERENU - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik • govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ALTERNAT. POKLIC: TEKSTIL. KONFEKCI. TEHNIK, POSKUS. DELO 2 MES., PRIJAZNOST DO STRANK, UREJENOST, ZAŽELJEN LASTEN PREVOZ; do 03. 07. 01; PERIj MILADIN S. P., EKOVIZ. LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
UPRAVNI TEHNIK
TAJNICA - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo z bazalni podatkov -osnovno: ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA, UREJENOST, NA-TANČN OST; do 03. 07. 01; PERU MILADIN S. P., EKOVIZ, LENDAVSKA 29/ C , MURSKA SOBOTA
ADMINISTRATIVNI TEHNIK
STOJEPISKA ZAPISNIKARICA (PISANJE NA NAROKIH, UREJANJE SPISOVOPRA-VLJANJE ADMIN. DEL PO ODREDBI TOŽILSTVA); čas zaposlitve : ni podatka; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; ostali pogoji: DELO Z RAČUNALNIKOM, OBVLAD. 10-PRSTNEGA S LEPEGA PISANJA IN DOSEG. NAD 250 DO 350 ČISTIH UDARCEV V MIN.; DRUGI POKL. EKON. TEH; do 29. 06. 01; OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 21, MURSKA SOBOTA
INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE
INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE -ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedoločen čas; Samsko stanovanje; jeziki: ruski jezik • govorno in pi-
VESTNIK
sno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil ■ osnovno, Delo s preglednicami - osnovno: vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ALTERNARIVNI POKLIC: UNIVER. DIPL. INŽ. ŽIVI LSKE TEHNOLOGIJE, POSKUSNO DELO 2 MESECA, POSLATI PROŠNJE PO POŠTI; do 03. 07. 01; PERU MILADIN S. P., EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
INŽENIR LESARSTVA
INŽEN. LESNE PREDELAVE - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedoločen čas; Samsko stanovanje, znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA, POSLATI PROŠNJE PO POŠTI; do 03. 07. 01; PERIj MILADIN S. P., EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VSI
DIPL. INŽEN. ELEKTROTEHNIKE - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedoločen čas; Samsko stanovanje; jeziki: ruski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno. Delo s preglednicami -osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA, POSLATI PROŠNJE PO POŠTI, ALTERNATIVNI POKLICdNŽENIR ELEK-
■ TROTEHNIKE; do 03. 07. 01; PERIj MILADIN S. P.. EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C . MURSKA SOBOTA
DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS)
DIPL. INŽEN. GRADBENIŠTVA - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedoločen čas; Samsko stanovanje; jeziki: ruski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA, POSLATI PROŠNJE PO POŠTI, ALTERNATIVNI POKLICJNŽENIR GRADBENIŠTVA; do 03. 07. 01; PERIJ MILADIN S. P., EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; do 29. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA BELTINCI, PANONSKA ULICA 35B, BELTINCI; št. del. mest: 2
PROFESOR ANGLEŠČINE
PROFESOR ANGLEŠČINE; določen čas 12 mes.; do 29. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA BELTINCI, PANONSKA ULICA 35B, BELTINCI
PROFESOR RAČUNALNIŠTVA
Z MATEMATIKO
RAČUNALNIČAR; določen čas 12 mes.; do 29. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA BELTINCI, PANONSKA ULICA 35B, BELTINCI
UNIVERZITETNI
DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE
DIPL. INŽEN. ARHITEKTURE - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedo-
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1. IT’S RAINING MEN - Geri Halliwell
2.	1REMEMBER - Debelah Morgan
3.	IMITATION OF LIFE - R. E. M.
4.	CAN T FIGHT THE MOONL1GHT - LeAnn Rimes
5.	EVERYBODY - Tanel Padar, Dave Benton & 2XL
6.	RETURN OF THE TRES - Delinquent Habits
7.	GENTLEMAN - Lou Bega
PBEDLOGI:
THIS YF.AR’S LOVE - David Gray
ANGEL - Shaggy
BOOTYL1CIOUS - Destiny’s Child
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	ZALJUBLJENA V MAJ - Regina
2.	LUNAPARK - Kingston
3.	KO SO LIPE CVETELE - Pax
4.	ČOKOLADA - Power Dancers
5,	USTNICE BREZ POLJUBOV - Ritem Planet
6.	ČEPRAV BOM ZOPET SAMA - Irena Vrčkovnik
7.	SVET SE KAR VRTI - Kvinton
PREDLOGI:
B MASHINA - Siddharta
MUCA - Tina G.
DELO MI NE LEŽI - Janez Bončina Benč
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	OHCET BO - Ans. Petra Finka
2.	NAŠ STARI MAČO - Ptujskih 5
3.	PREPELICA - Vasovalci
4.	SLOVENSKA DEKLICA - Podkrajški fantje
5.	V PLANINAH RASTE ROŽA - Denis Novato s prijatelji
6.	VESELI POŠTARJI - Mladi prijatelji
7.	NIKOLI POZABIL NE BOM - Jože Galič in Glasba iz Slovenije
PREDLOGI:
OČKA ODHAJA - Mladi Dolenjci
FANTOVSKA - Gašperji
DALEČ JE DOM - Modrijani
LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	EJ ČE BI LAHKO - Robi Horvat
2.	KURVEJŽ - Gnila jajca
3.	KAJ BO REKLA MAMA - Happy End
4.	VIŠNJA - Drago Jošar
5.	NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber
6.	KO LJUBI TE NEKDO - Avokado Band
7.	CESTA LJUBEZNI - Šarm
PREDLOGI:
ANITA - Dva zeta
• ŠE ZMERAJ NIČ NOVEGA - Ans. Štrk
VROČE POLETJE - Pajdaša
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 5. julija 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 26 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:........................................................
|	7 VELIČASTNIH:............................................... |
I GLASBA
NAŠEGA SRCA:.................................................     j
| LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«..........................................  ।
Ime in priimek ter naslov:......................................
L	J
ločen čas; Samsko stanovanje; jeziki: ruski jezik - govorno in pisno, angleški jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA, POSLATI PROŠNJE PO POŠTI; do 03. 07. 01; PERU MILADIN S. P., EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
DIPLOMIRANI SANITARNI INŽENIR (VS)
DIPLOMIRANI SANITARNI INŽENIR-ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; nedoločen čas; Samsko stanovanje; jeziki: ruski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ALTERNARIVNI POKLIC: VISOKA ALI VIŠJA ZDR AVSTVENA ŠOLA, POSKUSNO DELO 2 MESECA, POSLATI PROŠNJE PO POŠTI; do 03. 07. 01; PERIj MILADIN S. P., EKOVIZ, LENDAVSKA 29/C , MURSKA SOBOTA
DRUŠTVO ZABOJ
PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: Pomurska banka 12340-19232423 ZA DAROVANA SREDSTVA SE
ZAHVALJUJEMO!
32
Murski
Sobota,
z dne 19.
19.6.
2001 od
cije točno na rok
Pomembni
20), ki danes
lega mo
živijo
Domač;
na
številki 68
Propadati, dok-
Priimek;
Ulica.
Pošta.
Podpis.
I Ali dobiva soboški nogometni / klub po umiku predsednika ' Tuga Frajmana v čiste poslovne Vode nove lastniške obrise, še ni znano. Tudi Sobota center še nima pooblastila za izvedbo privatizacije nogometnega kluba. Pa tudi na internetu ŠNK Mura ni vrisan v nobeno I od poslovnih shem Pomurja. /
Slavko Mihalič še ni naredil popravkov kršitev občinskega proračuna. V lekarni mu še niso zmešali ustreznega leka.
I Viktorju Šbiilu se je obetavna I bančna kariera v tujini očitno I za nekaj časa odmaknila. Kljub ' vsem uporabljenim pritiskom in danim velikim obljubam, za katere je jamčil sam gospod finančni minister, je borih šest odstotkov kapitalskih glasov zmanjkalo ali pa pomagalo, da j podcenjena Pomurska banka / ni poniknila v Ljubljanski banki. I
ni skrbela Podeželja.
I S prodajo lastniškega deleža v Agromerkurju bo Perutninska zadruga v neobratovanju plačala tudi kratko in nepomembno direktorsko obdobje Janka Halba v tem vzoru za najemanje »pufov«, ki pa jih resnici- na ljubo ni najemal on. ।
Lipovskemu in Fatimi medo-nosni je bilo kljub manjšim pomanjkljivostim na železniški progi izrečeno priznanje za korektno opravljeno delo.
Po najnovejših informacijah pripravlja Vika Potočnik nov zajtrk na Magistratu. Nanj je povabljen le in samo Jožko Špindler.
Pred leti začela
Otvoritev Španove doma
mreč izraz za
Alojz Benkovič - Odmaknjeni se končno vrača v Prekmurje prek velikega mosta. Iz Prekmurja je bil odpeljan čez brod, pravijo, da v kazenski polk. Vrača se v lendavsko dekanijo - v župnijo Beltinci.
il Viktor Voršič je kristaliziral I svoj pogled na občino. Pred I županskim uradom mu je kon-1 čno začela pršiti voda. Vzpore-1 dno s tem pa sta bila lukoviški ' župan Živko Anastazij Burja in podpredsednik Agencije za
I kmetijske trge Ciril Smrkolj i I nekoliko žalostna, ker se je j I nekdanja občina Cankova - Ti- I 1 sina razbratila. Tako sta se ta I I konec tedna dvakrat bratila, i ' najprej v soboto z Gradiščani I iz tišinske občine v Gradišču I pri Lukovici. V nedeljo pa sta I z nogometnimi veterani iz Lu- I kovice nastopila na Cankovi. I Vse to po zaslugi Franca Se- I verja - Ferota, prekmurskega I migranta.	/
2001, srednji
BBi
I Soboška policija je dobila kar I nekaj prijav kalitve nočnega ( reda in miru ob noršinski cesti v Tiloši in Brzini. Prijave so podali priložnostni stalni nočni prebivalci na omenjeni cesti. Alter prireditev jim je onemo- i gočala dostop do svojih za- I točišč. Kako so ukrepali Jevš- I kovi, še ni znano.	I
/ Leopold Crnkovič in Boris Vlaj / sta pripotovala po obvestilu / - službe za stike z javnostjo z / Vlajeve kmetije na otvoritev I Španove domačije z vlakom-' Crnkovič iz puconske, Vlaj Pa
iz Hodoške smeri. Crnkovič je i kljub nasprotovanju ljubitelju / insignij novonastalemu in s / skrorpnimi občinskimi sredstvi I urejenemu objektu poklonil / eno od pomembnih insignij I preteklega časa.	/
—
—bujsko ministrstvo je namreč tudi delni sofinancer obnove Španove domačije. Kot zanimivost naj dodamo, da je bil na slovesnosti tudi del družinskih naslednikov nekoč najboljšega gospodarja v vasi (»Špan« je bil na-
Klik NLB - spletna poslovalnica, ki je odprta 24 ur na dan vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali n< potovanju (kjer se lahko priključite na internet); nekaj preprostimi kliki z miško opravite nasledi bančne storitve:
• vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, za katere ste pooblaščeni, • plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana,
• prenose sredstev med računi v banki, • prenose sredstev na račune v drugih bankah, ' • pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in
• pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke. Že kmalu se bo število dodatnih storitev zelo povečalo.
Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB	i
potrebujete osebni računalnik	i
z dostopom do interneta.
28. junij, četrtek,
29. junij, petek,
30. junij, sobota,
1. julij, nedelja,
2. julij, ponedeljek,
3. julij, torek,
4. julij, sreda,
/.a zoaj so v podjetju Naša vas zaposleni štirje ljudje, kmalu pa bo postala pomočnica direktorja Marta Horvat, ki je doslej v obči-
razvoj kmetijstva in ,
2546788
”■2668
daj pa je pridobila občina s Špa novo domačijo novih deset ležišč, saj teh v puconski občini že doslej niso imeli veliko.
Gostje bodo lahko prespali tudi na skednju, v domačiji bodo prostori za src*«’”" ’
___________—
Ljudje, na otvoritvi se jih je zbralo zelo veliko, bodo domačijo splačala ali ne. Foto: T. K.
> Nakupni
15.7290
110.6621
32.9955
251.6632
141.2242
11.1780
| zaradi tega, ker je njena obnova | na koncu stala neprimerno več, kot je bila na začetku prijavljena, to pa je povzročilo med občani in svetniki veliko razburjenja. Najprej je bila sicer samo ideja o postavitvi etnološke zbirke, se-
nedeljo, 24. junija, ob L ni 17.40 se je 40-letni Jože BB Hauko iz Kankovec pel-jal z motornim kolesom po lo-kalni cesti iz smeri Tišine priti 8^8^1'71 Rankovcem. V Vanči vasi je, domnevno zaradi neprilagojene hitrosti, za peljal na desno bankino, nakar je zletel na betonski prepust, širok en meter, ki stoji pred vaško kapelico, in obležal (pokopan pod motorjem) tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl.
Vsaka smrt prizadene. V Haukovi družini ni sreče, saj se je menda pred mnogimi leti prav tako z motorjem smrtno ponesrečil njegov oče Štefan, star 43 let, in zapustil ženo s štirimi otroki. Zdaj je uganilo življenje sina, moža in očeta Jožefa, ki je
।	ar premalo parkirnega
I 4 prostora je bilo v ne-deljo za vse, ki so želeli biti na otvoritvi obnovljene Španove domačije v Moščan-cih, o kateri smo veliko pisali tudi v Vestniku. Tiskovna konferenca za novinarje je bila že minuli petek, v nedeljo pa je vse skupaj izzvenelo slavnostno in povezano s praznikom dneva državnosti. ,
Tako sta se otvoritve med j drugimi gosti udeležila tudi po- j slanec Geza Džuban in nekdanii ■ kmetici-;
ler je ni dobila v svojo last obči na in jo prijavila v projekt Moja -tvoja - naša vas. V naše časopisne stolpce je prišla predvsem
UHH
1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 15 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 42 minut in bo za tri minute krajši kot pred dvema tednoma. 28. junija ob 5. uri in on minut hn na nahn nastnnil nrvi kraiec
_____________^»viovanje, izobra-s«! ževanje, turistično dejavnost in gostinski objekt. Domačija naj bi ■g bila tudi kraj različnih seminarjev in pomoči kmetijam pri pre-® oblikovanju v turistično dejav-■ nost. Jeseni naj bi zaživela še I vaška tržnica, domačija pa bo I ponujala domače pridelke go-I	ričkih kmetij.
Naložba je vredna nekaj manj kot 60 milijonov tolarjev, 23 milijonov je prispevalo kmetijsko ministrstvo, okrog dodatnih 15 milijonov vredno opremo pa bosta financirala občina in podjetje Naša vas, ki bo skrbelo za trženje. Vršilec dolžnosti direktorja bo Anton Lang, katerega delo bodo v občini ocenili čez eno leto.
zapustil ženo in dva otroka. Bolečina je huda in s svojci mnogi sočustvujejo.
V Vanči vasi so nam povedali, da se v ovinku, kjer se je zgodila tragedija, kar vrstijo prometne nesreče. Ta je najhujša. Pod brajdo domačije, ki je ob Marijini kapelici, smo si ogledali motorno kolo 1 znamke Horex, tako imenovani oldtimer, s katerim se je ponesrečil Jože Hauko. Motor ni bil njegov, pač pa mu ga je menda posodil kolega. Motor nima redne registracije, ampak je na njem papirni- . ta tablica »preizkušnja«. - Š. S., foto: PPP MS '
neM let sam;
BankaSlovenije
15.7757
110.9902
33.0933
252.9162
141.9274	1
11.2111
0 00 ure dalje.
Prodajni ,
^31576/
I ^ota
l^v^nja_ I Nemčija j Francija _ZDA^^ Švica
Italija I
PAVEL
-JOGOSLAV
MARIJA
Meni
Na pomurskih
nagrajuje
VESTNIK znova preseneča