v CuVCi^totG- }uQ&$t uhodha ojnavn. /fr Narodna Odbrana lahko sodeluje z vsakim ne more se pa udinjati nikomur! (Zaključek poročila predsednika dr. Cepudra na oblastni skupščini NO. 29. junija t. 1. v Ljubljani. Glej tudi prejšnjo številko »Pohoda«!) Kaj pomeni za nas koalicija, ki jo predstavlja ta nova vlada? Vodijo jo radikali, če ne vsi, pa vsaj njihov gros, predstavljan po glavnem odboru radikalne partije in njega predsedniku Aci Stanojeviču. jNaj se gleda na radikalno partijo kakor se hoče, priznati ji je treba ogromne zasluge pri izgrajevanju predvojne Srbije. Ime Nikola Paši ca je danes že legendarno! Vse slabo, kar se je nabralo sčasoma, zlasti v zadnjih letih njegovega življenja okoli njegovega imena, odpada in se vedno jasneje kaže lik Pašiča kot lik izrednega diplomata in državnika, ki je bil v tistih časih in v tistih razmerah edini sposoben voditi srbski del našega naroda ter ga privesti do zmage. Oni, ki so aktivno delali na organiziranju JNS v srbskem delu naše države, so vedno opažali, da ostaja večina Srbov kljub sodelovanju v JNS vedno še udana historični radikalni partiji ter so prišli do prepričanja, da bodo morda šele bodoče generacije zgubile toliko stikov s to partijo in njeno tradicijo, da bodo mogle res brez rezerve preiti v nove, povsem jugoslovenske politične partije. Poleg tega je treba vpošter vati skrajno sposobno in žilavo vodstvo te partije, ki se je znala sedaj po enih, nato po drugih svojih eksponentih udeležiti vsakega strani za razbitje NO, na drugi strani pa za svojo osebno avantgardo. Ti načrti se seveda niso posrečili, ker so mogli ti gospodje pridobiti le najslabše elemente iz vrst nacijonalistov, torej ljudi, ki ne znajo drugega kot govoriti, niso pa sposobni za nobeno resno delo. Pa celo teh najslabših elementov ti gospodje niso znali za stalno vezati na sebe. Ljubezen je bila velika, dokler so bili na razpolago bankovci in dokler se je govorilo o velikih podporah za izdajanje raznih brošur in publikacij. Ko pa je denar usahnil in so ostali’tako skrbno pripravljanj načrti le na papirju, se je ljubezen ohladila in tako-zvani nacijonalisti so šli na lov za novimi meceni in magnati. Lahko bi navedli čisto konkretne primere tega slepomišenja in tavanja ljudi, ki ne morejo živeti brez svojih, či- slo posebnih organizacij, niso pa dovolj močni, da bi ustvarili res nekaj samoniklega in krepkega ter tavajo vsled tega kot vešče od ene do druge politične luči ter si počasi smode svoja krila. Hvala Bogu, osmodili so si jih že toliko, da bodo kmalu obležali na tleh in bo šel razvoj dogodkov le še preko njihovih ostankov. Če kedaj, je danes potrebna koncentracija vseh onih nacijonalistov, ki nočejo sodelovati pri oživljanju starih in snovanju novih, starim vzorcem prilagodenih partij, marveč hočejo ostati zvesti manifestu blagopokojnega kralja od 6. januarja 1929 ter so odločeni izvrševati njegovo poslednjo voljo. — Tega pa ne delajo nili oni, ki oživljajo stare partije niti oni, ki si iščejo streh v teh partijah! režima, imela povsod svoje prste vmes in čuvala vedno nad paTtijo in njenimi pristaši. Princip absolutne medsebojne povezanosti in brezpogojnega zavzemanja za lastne pristaše, to je bil oni cement, ki je držal radikalne mase skupaj in omogočil radikalni partiji, da se je po tolikih letih navidieznega spanja in brezdelja pojavila zopet kot kompaktna celota, ki tvori jedro nove vladne koalicije. Glejmo na stvar kakor hočemo, imponirati nam mora baš pri radikalih ona patrijarhal-nost, ki ni dopuščala drugega voditelja, dokler je bil živ Nikola Pašič in ne dopušča nobene borbe za voditeljsko mesto, dokler živi njegov naslednik Aea Stanojevič. Vsega tega bi se morale učiti od radikalov naše politične grupacije, najbližji radikalom so pa brez dvoma naši klerikalci. Imajo prilično iste značilne poteze. Naj bodo med seboj še tako razprti in razklani, na zunaj predstavljajo kompaktno maso, koje voditelj je neosporovan, dokler bo mogel in hotel zavzemati to mesto dr. Anton Korošec. In brez dvoma kaže veliko širokogrudnost in širopoteznost dr. Korošca baš dejstvo, da je svojo stranko že v letu 1927. tako ozko povezal z radikalno partijo, izvrševal obveze prijateljstva bljeskega pakta na skrajno vesten način in postal tako v očeh radikalne partije kot najjačje politične predstavnice srbskega dela našega naroda oni predstavnik Slovencev, na čegar zvestobo in sodelovanje vedno lahko računajo radikali. Zvestoba za zvestobo, ta princip je obveljal tudi v tem primem, temu principu se imajo zahvaliti naši klerikalci, da je njihov vodja dr. Koro6ec zavzel v novi vladi tako važno in odločujoče mesto. O • \ '■ ' bosanskih mu- slimanih se ne splača posbej razpravljati1, on predstavlja le frakcijo muslimanov in tvori oni del današnje vladne koalicije, ki je najbolj anahronističen, pa tudi nesimpatičen, saj zanaša vsaj videz verskega momenta v se-danjo koalicijo. Vemo iz že podanih izjav, da koalicija noče ostati samo provizorična, marveč hoče ustvariti novo vsedržavno grupacijo najbrž pod imenom Jugoslovenske radikalne unije. O tej spojitvi treh bivših partij v eno samo moramo videti ravno mi nacionalni napredek, ki vodi brez dvoma h kon- solidaciji razmer. Šopek te nove koalicije bo začetkoma dokaj pisan in prav gotovo ne bodo medsebojno ravno najlepše harmonirale cvetke pravoslavnega radikala, pravovernega muslimana in pravovernega katolika. Toda tok časa in razvoj dogodkov bo brez dvoma po likvidaciji JMO in SLS omogočil, da se bodo te začetkoma neharmonične barve polagoma približevale divnim barvam naše trobojke, pod kojili lepoto in milino bodo sčasoma za-bledele sedanje več ali manj odbijajoče barve in izginile kot izraz stare, že preživele in v dobo po 6. I. 1920 ne več spadajoče miselnosti. Likvidacija SLS kot take — in samo ta je za nas .važna — ne b° šla tako daleč, da bi SLS tudi dejansko prenehala obstojati. Ona sicer ne bo več samostojna politična grupacija, ker se je kot taka vsled svojega plemenskega in verskega značaja preživela, bo pa ostala vedno pri lično samostojen del nove politične grupacije, del, ki se bo izživljal špeci-jelno na terenu naše banovine. Pii tem nastane seveda vprašanje, v koliki meri in v kateri smeri se bo vršilo to bodoče izživljanje SLS v Sloveniji Če poslušamo male generale iz vrst SLS, potem bi nas morala obiti zona, ko čujemo, kaj vse nameravajo sedaj, ko je prišla po mišljenju teh malih ljudi zopet zlata doba slovenskega klerikalizma. Pa ne bo tako hudo, nobeno drevo ni zraslo in ne bo zraslo do nebes, zlasti pa ne pri nas v Jugoslaviji in zlasti ne v oni demokratični eri, katera* se napoveduje z vseh strani. Niso več časi rajnkega dr. Šušteršiča, nekronanega vojvoda kranjskih Slovencev. Napredni nacionalni živelj je prestal zmagovito že mnogo hujše čase kot one, ki se nam bližajo po napovedih malih klerikalnih generalov. Prestal bo tudi te, to pa ne le radi spremenjenih časov, marveč tudi radi spremenjenih nazorov. Doba po 6. januarju 1929 je zapustila v našem narodu globoke sledove, ki postanejo jasni, če načnete s priprostim malim človekom, pa čep ra v _ pristašem SLS, razgovor o vprašanju, kaj bi bilo bolje: Ali diktatura pod) Pero Živkovičem ali pa demokratičen, parlamentaren režim? Napravite plebiscit širom države in lahko ste prepričani, da bo narod z ogromno večino in brez vsakega pritiska glasoval za Pero Zivkoviča. V tem se zrcalijo sledovi, ki so jih zapustili v našem preprostem človeku časi po 1. 12. 1918, kot časi uajogabnejših partizanskih borb in časi vsaj navideznega partijskega premirja po 6. I. 1929. Zdrav instinkt navaja naš narod k želji, da naj se nikdar več ne vrnejo časi golega partizanstva, ta zdrav instinkt je tu, ta zdrav instinkt bo največja ovira partizanom, da ne bodo mogli delati prevelikih skokov in napravljati prevelike zmede. Še obstoja bivša SLS in je danes navidez pomlajena in pojačana dosegla vnovič dominantno pozicijo, toda to ni več stara SLS, ker ji manjka sijaj nepremagljivosti, ki ga je uživala svojčas, pa tudi niima več onih prvorazrednih voditeljev, ki so jo dovedli do njene višine. Na drugi strani pa nima več nasprotnikov, kot so bili stari liberalci, ki so gonili svojo farsko gonjo. Njeni nasprotniki bodo postali kompaktno vsi nacionalni elementi med Slovenci, pa tudi med Srbi in Hrvati s trenutkom, ko bi vodstvo SLS pokazalo v dejanjih, da se ne zaveda današnjih časov in da hoče Še vedno uganjati čisto lokalno, klerikalno politiko. Upoštevati je treba zlasti dejstvo, da je bil do pred leti klerikalizem znan pravzaprav samo nam Slovencem in da so Hrvatje in Srbi s popolnim neumevanjam gledali na ppja;v klerikalizma, kot se je kazal med nami. Danes vsaj že Hrvatje na lastnih plečih čutijo ta klerikalizem in vedo, da predstavlja politični klerikalizem opasnost, proti kateri se je treba energično upirati in boriti. Tudi v tem tiči velika ovira, vsled katere klerikalna dre vesp. ne bodo mogla zrasti previsoko. Ko iznašam te misli, nočem biti prorok, hočem pa dati tudi ob tej priliki izraza onemu optimizmu. ki mora prevevati srca vseh resničnih jugoslovanskih nacionalistov. Jugoslavije »iso stvorile koalicije raznih političnih partij, 6. I. 1929 niso izoblikovale politične partije, iaeja jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva ni delo in zasluga niti ene niti druge nolitiČne paTtije. Pa vendar je ideja tu, preživela je najtežje čase, preživela bo tudi vse bodoče težkoče, pa -naj pride na vlado te ali ona koalicija. Politične partije in polPični voditelji prihajajo in odhajajo, ideja živi in ostane. Zato glejmo mimo na razvoj dogodkov. Če nps niso mogli streti oni, ki so se delali še večje in boljše nacionaliste leot smo mi, nas ne 'bodo mogli at reti niti dragi, ki jih do dobra poznamo in s katerimi bomo imnogo lažje vodili borbo. Nismo pristaši borbe za v»ako cono, zato bomo lojalni tudi napram sedanjemu režimu, dokler nas ne bodo njegova dejanja primorala, da zavzamemo drugo stališče. Upamo, da do tega ne prode, kajti računati moramo z dej-jstvoiB, da ata dejanska voditelja današnje vlade g er. dr. Stojadinovič in dr, Korošec dva zrela državna politika, kojih obzorje sega preko meje domače občine in domače banovine, pred vsem pa nam nudi sodelovanje Pere Živkoviča tudi v tej vladi garancijo, da kot prejšnja tudi sedanja vladia ne bo mogla iti preko onih skrajnih mej, ki jih predstavlja za nas nespremenljivi princip narodnega in državnega edinstva. Na drugi strani se kažejo konture druge vsedržavne organizacije, koje jedro bo tvorila koalicija Davidovič-dr. Matek. Ni dvoma, da bo morala'ta trenutno le za volitve od 5. 5. 1.1. formirana začasna zveza dobiti jačjo in trajnejšo obliko, če bo hotela igrati pri bodočih volitvah resno protiutež Jugoslovenski radikaUki uniji, ravnotako ni dvoma, da bo tudi ta koalicija dobila svoj slovenski privesek. Saj ni nobena tajnost, da dobiva dr. Maček zlasti sedaj po volitvah dovolj ponudb iz Slovenije z najrazličnejših strani, da pa je dr. Maček pri tem silno oprezen. Ni čudno, saj je doživel pred 5. 5. t1. dovolj bridko razočaranje s kandidati, ki so se mu ponudili pri nas, pa jih je moral zadnji trenutek nadomestiti s svojimi Hrvati, da mu ni bila lista razveljavljena. Čeprav bi danes lahko obširneje govoril o tej točki, nočem tega storiti, ■ker smatram, da je bilo postopanje gotovih faktorjev v naši banovini baš v tepi vprašanju tako, da je vrglo sramotno luč na vse Slovence in da je kolikor toliko upravičen gnjev, ki ga Hrvatje izražajo danes v besedah in dejanjih proti nam Slovencem. Toda hrvatski problem iina žal tudi za nas Slovence ogromen pomen, kajti stalno nas ne more ločiti od bratov Srbov hrvatski blok, le preko Hrvatov se more izživljati naše sožitje z brati Srbi. In poleg tega, če ima kdo interes na dobrem ustroju naše države in na dobrih odnošajih med vsemi deli tega naroda, zlasti pa med Srbi in Hrvati, potem imamo ta interes ravno mi Slovenci, kot najbolj eksponiran in najbolj ogrožen del našega naroda in naše države. Vsak eksperiment z našo državo bo šel prvenstveno na naš račun in bomo ravno mi oni, ki bomo plačevali stroške medsebojnega klanja med Srbi in Hrvati. Že iz tega sledi naša dolžnost, da se prav živo zanimamo za hrvatski problem in da rečemo: Mi jugoslovenski nacioalisti, za nas je princip narodnega in državnega edinstva alfa in omega vsega našega žitja in bitja, toda mi nismo nobeni erkarji, marveč smo in hočemo biti misleči delavci, ki gledajo brez pretirane zagrizenosti na obstoječe stanje. Ali naj zagrabimo za bojno sekiro, če bo n. pr. Maček izjavil, da priznava edinstvo države in njeno monarhično obliko, da pa ne priznava edinstva naroda, ker je to edinstvo šele cilj, ki pa ni dosežen? Ali naj lomimo konie z brati Hrvati, pa če hočete tudi z našimi klerikalci, vedno tako, da bomo krčevito branili to, kar obstoja in zavračali vse kritike obstoječega stanja, čeprav se pri tem zavedamo sami, da to stanje marsikje ni dobro in da nudi dovolj upravičenih razlogov za nezadovoljstvo. Ali ni morda res, da hrvatski in slovenski živelj nista upoštevana sorazmerno na vrhovnih mestih državne uprave, ali ni morda res, da tudi srbski seljak nima onega vpliva, ki bi ga imeti moral, ker dominira v 'Beogradu še vedno ožja skupina nekih voditeljev, ki vladajo več ali manj po svoje in se vrste drug za drugim na vodilnih mestih? Kot nacionalisti moramo biti iskreni ,in imeti toliko poguma, da pokažemo sami in mi prvi na odprte rane našega državnega in narodnega telesa pa da rečemo: Zazdravite te rane, odstranite te hibe, dokler se to ne zgodi, tako dolgo je tudi nam delo na nacijonalnem polju otežkočeno, tako dOlgo bodo mogli partizani in demagogi predstavljati idejo narodnega edinstva še ne dovolj prosvetljeni masi našega naroda kot odbijajoče strašilo! Izrazil sem svoje osebne misli in občutke, s katerimi se strinjajo bratje iz dosedanjega Oblastnega odbora. Iz njih lahko povzamete našo miselnost, pa Vas prosim, bratje izvršilni člani, da v poznejši debati zavzamete svoje stališče, katero bomo tudi v tem primeru upoštevali. Iznesene misli vsebujejo tudi smernice za naše bodoče delo na terenu in v javnosti. Nikdar nikjer odbijati, vedno in povsod izravnavati ter odstranjevati nesporazume in spore, to bodi Vaše, to bodi naše delo, S ponosom lahko ugotovimo, da predstavljamo kljub svoji maloštevilnosti skupino, ki moralno mnogo pomeni in zaleže ter uživa tudi pri nasprotnikih rešpekt in priznanje resnosti in nepokolebljivosti. Zvesti in vdani svoji ideji smo toliko močni, da lahko izravnavamo in zbližujemo, ne da bi vzbujali pri resnih prijateljih in nasprotnikih vtis zasledovanja kakih osebnih interesov. In če kdaj, bratje, je to posredovanje danes nujno potrebno. Mi bomo zginili s površja zemlje, trava bo prerasla naše grobove, ideja pa bo ostala. V službi tej ideji smo dolžni doprinesti tudi skrajne žrtve, samo ideje in svojega prepričanja žrtvovati ne smemo in tudi žrtvovali ne bomo. Iz vsega tega pa sledi, da je NO danes vsaj tako potrebna kot je bila doslej in da moramo le še ožje povezati svoje vrste, zediniti svoja srca in svoje misli, kajti le pod tem pogojem bomo tvorili in predstavljali kader borcev za jugo-slovensko idejo in jugoslovensko bodočnost naše države. — Zdravo! Morda bo le kaj z »Gospodarskim svetom"? Mi smo v zadnjih treh letih z namenom, da stvar požurimo že ponovno pisali o skrajni nujnosti, da se vendar enkrat omogoči delovanje »Gospodarskega sveta« in srno tudi v zadnji številki »Pohoda« posvetili uvodnik temu vprašanju. Stvar ni ostala brez odziva. Časopisje po vsej državi prinaša članke o tem. Vsa država se čudi kako je mogoče, da se ne izvaja zakon, ki nalaga ministrskemu predsedniku, da skliče »gospodarski svet« na prvo zasedanje najkesneje do 25. junija 1932-Torej je že več ko tri leta kar bi bil moral ta »svet« delovati in vendlar še ni niti imenovan. Tudi bivši Jevtičev režim se ni približal temu, da bi zadostil zakonu, dasi se je baš ta režim kazal prežetega z voljo po reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj, čemu bi bil »gospodarski svet« pomenil krono. Zak^tj se pri nas vedno izvaja le tkzv. »visoka politika«, a gospodarska ter socialna vprašanja ostajajo zaprta v miznicah. Izvlečejo jih samo ob volitvah. Takrat je v vseh usti,h listih, ki licitirajo naklonjenost mase samo gospodarnost in socialnost, ko pa volitve minejo, se velikanski del vsega tega izgubi in pozabi, dasi razmere z že pregroznim krikom kličejo po delu take ustanove kakor je predvideni »Gospodarski svet«. Sjpočetka »mo mislili, da se sklicanje »Gpspodarskega sveta« odgaja pač zato, ker je, kakor se je pripovedovalo — preveč kandidatov na ponudbo. Tako smo si mislili, da je preobilica kandidatov vzrok, da se odločilni činitelji nekako boje vznemirjenja, ki bi nastalo med premnogimi aspiranti, ki bi ne bili imenovani v ta »svet«, čimdalje bolj pa se nam vsiljuje misel, da to ni bil nikak prav posebno pa ne verjeten razjog za tako dolgo ,(že nad triletno) zavlačevanje in bri-skirauje zakona. Deloma nekim politikom ta svet menda res ni bil prav po godu, kajti lažje so brez njega po svoje dblah ker jim je bilo to trenutno najbolj po volji. Toliko absurdnih nesmiselnosti se je v našem gospodarskem in socialnem življenju že pojavilo, da smo uverjeni, da je bilo mnogim jakim, nevidnim silam, ki so podtalno delovale, pač na tem, da se te prilike pri nas ne urede, .kajti potem bi šli mnogi nerealni, pljačkaški profiti po vodi. Čim bolj je narodno gospodarsko in socialno življenje trpelo, se ustavljajo in propadalo, tem bolj je nekaterim cvetela pšenica. Na politiko se da kajpada čisto drugače vplivati, ako je ta danes taka, jutri pa drugačna. Ta možnost zakotnega vplivanja pa se jako močno zmanjša ali celo onemogoči, ?e je tu »Gospodarski odbor«, ki lahko tudi sam iniciativno predlaga vladi gotove ukrepe za matritev, us tal jen je % m zaščito interesov našega narodnega gospodarskega in socialnega življenja. Kajti, če so v tem »svetu« spo- sobni in kaj_ prida ljudje in poštenjaki, bi se znalo zgoditi, da izrek »Gospodarskega sveta« kdaj politikom onemogoči eno ali drugo, kar se brez tega »sveta« lahko napravi kakor hoče. Tudi to marsikomu morda ni bilo všeč. Medtem pa so se v narodu razna gospodarska in socialna trenja večala in prišla že do neznosnosti. Ako je politika ukrenila kaj v prid Petru, je prav gotovo to bilo v škodo Pavlu. Narodnogospodarski uspeh je v vsakem primeru enak ničli. Tako so politiki iz ožjepolitičnih vidikov brez potrebnega znanja in spoznanja marsikaj ukrepali ter le redkokdaj za narod dosegli kaj pozitivnega. Ako pa bi obstojal »Gospodarski svet«, tedaj bi za vse važne državne ukrepe v tem »svetu« sicer tudi mogla najprej nastati trenja med posameznimi drupami, ki v njem zastopajo narod, toda ta trenja bi pač bila samo v tem »svetu«, a končno bi se moral najti tak izhod, ki ne bi Petra božal, Pavla pa tepel. Ka;r bi bilo potem na podlagi sporazumnega izreka »Gospodarskega sveta« ukrenjeno, 't>i več ali manj popolno predstavljalo neko pravičnost in harmonijo, ki pogojev poteka in napredka narodega dela in življenja ,ne bi motila, nego bi ga umirjala, tusmejwa, in delo naroda ne bi bilo zastonj, kakor je to bilo doslej, ko so se trenja z mukami izravnavala, n© v parlamentu ali v vladi — nego v življenju naroda, pri čemur je propadalo toliko eksistenc. Vemo tudi kako so se doslej menjavali ne samo pogledi, ampak tudi postopki posameznih režimov glede na izboijšavanje pogojev narodnega udejstvovanja, zaslužka dn delovne pridobitnosti. Ta režim je bdi naklonjen temu stanu, oni drugemu. Če se je enemu kaj pomoglo, je moralo biti vzeto drugemu. Ako pa bi enkrat imeli »Gospodarski svet« in v njem prave može, poznavalce, ki ne bi prišli vanj po strankarskih konven-tikljih, tedaj se smer vladnega dela za po-boljševanje gospodarskih in socialnih prilik ne bo mogla več tako brezglavo menjavati, pa če tudi se režimi menjajo. Ker člane »gospodarskega sveta« ime-njuje vlada, je pričakovati, da se kr. namestniki pozanimajo za oživotvorenje dela »Gospodarskega sveta«. in da bodo onemu, ki naj jim predlaga kandidate za ta »svet« dali primerna navodila, katera naj bi jim bila pri teni merodajna posebno z ozirom na stvarnost in uspešnost bodočega dela »Gospodarskega sveta«. Z oktobrom t. 1. bo že četrtič zamujen prvi letni sestanek »Gospodarskega sveta« ako.se ga dotlej ji© o^ivo,tvori-in četrtič ne bo izvršena voljni pokojnega kralja in četrtič bomo šli V dobo, ko bodo ljudski interesi viseli y zraku in ko se bo ljudstvo zgražalo nad tern, da s® tudi zakon $e v pošte va. I Ing. Ivo Ivanov« m 5. t. m. je umrl po daljšem bolehanju v Avstriji, kjer je imel še zadnje pomoči svop bolezni, inženjer Ivanovič. Bil je blaga duša, visoko inteligenten in je radi svojega social* nega čuta zelo priljubljen pri delavstvu, imel pa je tudi mnogo spoštovalcev in pristaše'1 med drugimi sloji in bil upoštevan posebno kot predsednik kraj. org. NO. — Hodil je ravno pot nacionalista in imel radi tega tudi mn°' go težav. Bila pa je pot moža, le škoda, da je bila tako kratka, ker bi Ivo še 'mnogo deloval in koristil v političnem in socialne-111 oziru v našem kraju. — Svoje izredne gosp0' darske zmožnosti je z matematično natančnostjo razložil v svoji knjigi, izvirni v neffl-škem jeziku: »Die Weltwirtschaftskrise ufl« deren Losung«. v kateri je vodil obširne tabele, oprte na težke račune in dokaze in j° razposlal vsem svetovnim gospodarskim kapa' citetaim in univerzam. To je bilo pred eni# letom. Udejstvoval se je pa tudi v vseh drugih narodnih društvih, bil podstarosta Sokola jj* ustvaril mnogo dobrega in lepega kot načelni K socialnega in gospodarskega odseka v sokol' skem domu. Rojen je bil 15. marca 1898 v Janjini n3 otoku Korčula, srednjo šolo je končal v pu| brovniku, montanistično šolo pa je absolvira1 v Leobnu, nakar je kot rudarski inženjer nastopil svojo kariero. Najprej pri rudniku Zla- | tar-Bistrica, potem v rudniku Vrdnik, a od 1925. leta naprej pri TPD in to večinoma v Trbovljah. iZapušča soprogo, katero si je izbral v Leobnu in dvoje otročičev, trboveljsko delavstvo in vse nas nacionaliste, kateri ne bomo nikdar mogli pogrešiti nam nenadomestljivega Iva. Pogreb, ki sta se ga udeležila v imenjJ NO br. inž. Dular in dr. Benedičič, se je vršil v torek, 9. t. m. v Leobnu, kjer naj mu h° zemljica lahka, vzornemu Jugoslovenu! Zakaj vendar? Prejeli smo vprašanje, zakaj je neki ljub' lianski dnevnik napisal, da je Spalajkovic vendar vpokojen. Na to vprašanje ni težk° odgovorili. Spalajkovic je iz najstarejše političAe generacije, ki si je pred vojno pridobila z9 Srbijo velikih zaslug. Po vojni je bil postav'' ljen na eno najvažnejših naših diplomalskf zastopstev, v Pariz, kjer je pač delal kall° vsakomur jasno, da Spalajkovic mora iti. Pa je šel skupaj s svojim mladim protežerje111' Blag mu spomin! v (i Če se pa želi kdo natančneje informira1' o jugoslovenskem mišljenju tega starega vno' ža, naj pa vpraša kateregakoli študenta, * . je prebil vsaj nekaj dni v naši koloniji Pari/u. Ta mu bo vedel in smel več povedat1' kot pa Pohod. Sprememba vlade Pod geslom »Kljub vsej tatvini, o bož^J brez pečenice« priobčuje Otadžbina, Ud }° daja Dimitrije Ljotič članek, v katerem lizirp vzroke, zaradi katerih je morala p.a® Jevfičeva vlada. O novi vladi g. Stojad1«1^ vica se vzdržuje vsake izjave, pravi pa, da J odstranila nevarnost eksplozije. u. Ista številka omenjenega glasila zelo 0' v širno odgovarja Sloveniji, ki Ljotiča in njeg . pok ret neprestano napada. V Članku Pr/?j0’ »da se Slovenija in njej slični, zelo m0tlL! če mislijo, da je jugoslovenstvo v odstopam Naj tega ne sklepa iz tega, da sme dan®3 Jugoslovanstvu tako pisati!« Pismo iz Tibeta Iz življenja naših v Nemčiji • T) ‘ia*e'i našega lista Vrban Reta, doma iz Ribnice nas je pred letom dni počastil z dopisom, ki temo ga takoj hoteli objaviti. Vendar pa se je tir, po katerem gredo naši rokopisi v tiskarju) pokvaril in leto dni, dokler se pač niso pričela velepotezna javna dela pod režimom g. Jevtiča, je trajalo, da ga niso popravili. Vse eitatelje prosimo, da nam to zakasnitev oproste, Vrban Reta, ki Se sedaj nahaja zopet na drugem kontinentu, nam je pa že obljubil tudi novo pisemce. Evo pisma s Tibeta: Ararakvara, 10. 12. 1984. Menda se naš jugoslovenski narod ne more postavljati kakor Čehi, ki si služijo kruh prav po vsem svetu. Jugosloveni uspevamo le na rodnih tleh, v tujini ne toliko. Je sicer nekaj naših v Ameriki, Franciji in •Westfaliji ali v Aziji, pa razen nekaj naših misijonarjev ni Jugoslovenov. Redka izjema sem jaz Vrban Reta, doma iz Ribnice. Tik pred vojsko sem s svojo suho robo in osličkom krenil proti Tibetu. Dolgo je bilo potovanje in mukapolno, pa sem le po dolgih letih prišel na cilj. Sedaj bivam v mestu kakor zgoraj stoji in sem zaposlen v veliki tovarni molivnih mlinov in mlinčkov kot generalni ravnatelj. Živim dobro, plača je mestu primerna ... Z domačini dobro shajam, nabave sicer tu ni posebne, zahajam po večini v kavarne, ki jih je v Tibetu obilo in nobena ne zaostaja za »Royal Cafe« v Parizu. Citam liste; namreč v Tibetu dobiš prav vse ®vropske liste, od Times, pa tja čez Tagespost 'n Az Est do »Pohoda« in pratike. Ko sva zadnjič sedela v kavarni s slav-ujtn raziskovalcem Sven Hedinom pri isti mizi in kramljala o Evropi, se mi je ta bridko Pritoževal čez vse jugoslovenske liste, češ, da so sila dolgočasni. VzTojil sem in mu dokazoval, da naš »Pohod« ni slabši od nemške »Die griine Post«. Dokazoval mi je mož, da nimam prav, da že radi tega »Pohod« ni boljši, ker nima {inozemskih dopisnikov. Vprašal sem ga, če oni iz Chikaga ni nič. Nasmejal se mi je in dejal, da to ni kaj posebnega. »Pohod« naj ima tudi znanstveno rubriko in celo stran za potovalne spise in ■črtice, tako da bo nekaj pomenil, drugače Pa nič. Prav ima Sven Hedin. Takoj sem se odločil, da Vam pošljem zaenkrat v grobih Potezah popis Tibeta in življenje v njem1. Če boste priobčili ta dopis, Vam bom poslal kesneje prav zanimive članke o šegah, običajih, kulturi in verstvu tukajšnjega ljudstva. ' Država Tibet leži v Aziji, na Tibetanski planoti. Morska višina 4.000 m nad morjem. Je to velika višina, mislite si na vrhu Mont Blanca ravnino, veliko večjo od ljubljanskega barja. Država ni ravno bogata, glavno mesto je Lhassa. Tibet upravlja Dalaj Lama, ki gospodari v glavnem mestu. Prebivalstvo je delavno, Dalaj Lami udano. V nekaterih krajih primanjkuje žensk, tam dovoljuje naš cerkveni kanon mnogoženstvo. Država je raz--deljena na 99 kantonov ali pokrajin. Kantonom mogočno in pravično vladajo Veliki Mo-guli. če si v Tibetu Vel. Mogul, pomeniš več kot v Chikagu guverner, v Rusiji komisar, ali v Beogradu minister. Pri nas Vel. Mogul ni vezan na ukrepe iz Lhasse, kakor je n. pr. guverner s Chikaga na ukrepe iz Washingtona, Litvinov na Moskvo, Perčec na Gemlbeša. i. t. d., ampak vedri in oblači kakor se mu ravno vidi da je prav. Pravice krvave sodbe sicer nima, ima pa zato v rokah vse kantonske službe in cel kantonski proračun. To pa v Tibetu silno veliko pomeni, zlasti sedaj v krizi. Odkar se Evropejci oblačite v domače platno, je močno padel naš izvoz volne. Naši gospodarski strokovnjaki so pod silo razmer sto- pili v stik z indijskim voditeljem1 Ghandi-jem, naj bi on preskrbel, da bi indijsko prebivalstvo kupovalo našo volno. Obljubil jim je slavni Mahatma, da bo kupil volno, če bo v Indiji letos zopet taka zima kakor lani, ko sta zmrznila veletoka Jrd in Ganges. Drugega izvozenga produkta Tibet nima. Izvažali bi lahko še kozje mleko, pa je predaleč do kakih združenih mlekarn v Naklem ali Mengšu. Tudi v naši deželi je sedaj kakor vidite 7 suhih krav in v takem slučaju je mesto Vel. Mogula še pomembnejše. Ljudstvo v pokrajinah je navezano sedaj na podpore iz blagajn Vel. Mogule. Vel. Mogul v pokrajini Ararakvara ni slabega srca. Milosrčnih oči deli po geslu, naj ne ve levica, kaj dela desnica, seveda iz kantonske blagajne. Gospodarski krogi mu to zamerjajo in pravijo, da je to vodenje osebne politike, ne pa smotreno delovanje na izboljšanju položaja delavstva in obrtništva. Trdijo in dokazujejo, da bi bilo mnogo boljše, če bi se mesto raznih majhnih podpor pričelo z delom; kakor z gradbo cest, šol, bolnic, ki jih v Tibetu ni ravno na pretek. V delu Lidijo tibetanski gospodarski strokovnjaki spas revščine in odpravo brezposelnosti, ne pa v sistemu podpor in raznih beraških in drugih fondov. V smislu gesla »V delu je rešitev« grmi tibetansko časopisje proti njemu in imu dokazuje njegovo nesmiselno in škodljivo početje za Tibetance. Že dalj časa gledajo domačini Vel. Mogula po strani in bi se ga silno radi iznebili. Dokazujejo mu, kako hudo je škodoval Vel. Mogul posebno nacionalnim interesom na Tibetanski severni meji. Pa tudi v gospodarskem pogledu Ararakvare Vel. Mogul ni dorastel zahtevam kantona. V obče ni mož lepega značaja. Tudi po rojstvu ni domačin, pripada namreč njeki belopolti skupini iavstralskih Zamoicev — mejašev. Ne briga se toliko za domače prebivalstvo, kot za razne priseljence, ki nimajo v Tibetu državljanstva. Najraj-še ima pa tiste, ki ga neprestano hvalijo in časte; vsekakor torej majhen človek. Izmed posvetnih dobrin ima še najrajše lepe obleke in perilo. Zelo ljubi tudi rože, najlepša cvetlica mu je regrat. Za ženske ne mara dosti več, harem je opustil. Več pa mu je do časti in slave. Ko je zadnjič praznoval stoletnico (stoletniki pri nas v taki višini niso redki) so mu prišli kadit in čestitat z vseh strani in vetrov prav po orientalski šegi. Združeni pevski zbori so mu peli njegovo najmilejšo himno »Oj dober boD, oj dober boD« veliki vezir pa mu je poslal dfe-putacijo vojske, vso v medaljah, da mu je čestitala, čeprav smo njegovo stoletnico praznovali že spomladi, pa smo jo morali še enkrat, prav po japonskem načinu (Japonci praznujejo spočetje in rojstvo); Naj Dalaj Lama ve, kako ga ljubimo. V Lhassi ga Tibetanci rušijo na vse mogoče načine, pa mu le ne morejo do živega. Pomaga mu vedno osebni prijatel Dalaj Lame, konzistorjalni svetnik in Lama g. J. M. Thnala. Prav radovedni smo v Tibetu, kako se bo končalo mogulovanje v Ararakvanskem kantonu. Toliko bi imel za danes poročati o Tibetu in Tibetancih, prihodnji moj članek, ki Vam ga bom poslal z namenom', da »Pohod« ne bo vedno dolgočasen, pa bo: Projekt zgraditve tramvaja na Mont Everest, po mestni občini v Lhassi. Ali pa članek o flori in fauni v večnem ledu Himalaje, kar boste hoteli. Vse Jugoslovane najlepše pozdravlja zavedna grča iz Ribnice. VRBAN RETA, Ararakvara, Tibet, Via Vladivostok. ENOTNA ORGANIZACIJA JUGOSLOVENSKIH DELAVCEV. V Gladbecku še je pred kratkim vršilo zborovanje jugoslovenskih delavskih organizacij pod vodstvom br. Pavla Bolhe in v navzočnosti jugosl. generalnega konzula v Esse-ne, g. dr. Pantiča. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se osnuje enotna delavska organizacija pod imenom »Centralna zveza jugoslovenskih nacijonalnih delavskih društev v Nemčiji,« s sedežem v Essenu. V zvezo je stopilo okoli 50 delavskih društev. Zveza ima v glavnem namen, da vzgaja svoje člane v ljubezni do domovine Jugoslavije in da pospešuje prijateljstvo in spoznavanje jugoslo-venskega in nemškega naroda. Soglasno je bilo sklenjeno, da se pošlje g. ministru Goeringu posebna adresa, v kateri se mu izrazijo simpatije v Nemčiji živečih Jugoslovenov, ki si jih je pridobil za časa svojega bivanja v Jugoslaviji in ob priliki žalnega poseta, oktobra lanskega leta. Končno je bilo sklenjeno, da se jugoslo-venski delavci, ki živijo v Porurju, 31. avgusta poklonijo blagopokojnemu Kralju Aleksandru. Okoli 600 Jugoslovenov, ki že davno niso videli svoje domovine, bo potovalo na Oplenac. Tudi ta obisk bo mnogo doprinesel k utrjenju dobrih odnošajev, ki vladajo med jugoslovenskim in nemškim narodom. Vidovdanska proslava v Dortmund-Evingu Jugoslovensko rudarsko podporno d*rušt-vo v Dortniund-Evingu je priredilo za Viri o vdan proslavo desetletnega obstoja svojega društva združeno z vidovdansko proslavo... Proslava se je vršila v Beckerjevi dvorani, ki je bila bogato in lepo okrašena z jugoslo-venskimi in nemškimi trobojkami ter e Prapori nacijonalno socialističnega pokreta. Prireditvi je prisostvoval jjugoslovenskd generalni konzul dr. Pantič, v spremstvu nekaterih Jugoslovenov in Nemcev, Razume se pa, da je bila navzoča velika množica članov organizacije, ki je proslavo priredila An tudi drugih jugoslovenskih delavskih društev. Dr. Pantič je ob tej priliki razvil lep prapor ter spregovoril navzočim o pomenu Vidovega dne. Predsednik Pavel Bolha pa je v slovenščini govoril o pomenu prijateljstva med Jugosloveni ter povdaril pomen potovanja ministra generala Goeringa po Jugoslaviji. K dobremu uspehu slavnosti so mnogo pripomogli jugoslovensM pevski zbori iz Hamborn-Neumuehla, Gladbecka in Ercken-schwicka, ki so zapeli nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Enostransko reševanje kmetijske krize je nereševanje Naše kmetsko gospodarstvo je vsled nenadnega padca cen pomladi leta 1931 prešlo v zastoj, ki mu pravimo kriza. S kmetsko krizo je nastala vseobča gospodarska kriza, ki je navedla državnike v študij reševanja, iz katerega še ni izhoda. Vso to dobo reševanja so imele naše vlade nekaj resnih državnikov, ki so znali in hoteli krizo reševati, če se jo sploh hoče rešiti. Te posamezne osebnosti pa so naletele na odpor pri ljudeh, ki se niso hoteli zavedati, kaj so in kaj bi morali za narod ih državo biti. Vendar je neizpodbitno, da se more v naši državi gospodarska kriza najlažje rešiti, ker imamo v notranjosti vsega v izobilju za blagostanje ne samo za 14, temveč za 30 milijonov prebivalcev! Enostransko reševanje krize je nereševanje. To se z drugo besedo pravi: kdor veruje v nedotakljivost kapitala, se vara in ne spada v vodstvo naroda. Seveda vsakdo, ki si upa temu verniku to povedati v lice, je boljševik in s tem onemogočen. Pa da ne govorimo o strti oblasti kapitala v Rusiji, Italiji, Nemčiji. Dovolj je, če pogledamo borbo proti tej oblasti v Ameriki. Tudi tam je bilo pred par leti trenje gladnih množic na Wa-šington, čeravno bi mogla ameriška zemlja rediti vse človeštvo. Pa je vstal Roosewelt, ki je napravil in napravlja red. Točno se izpolnjuje prerokovanje Mussolinija, ki je pred par leti odgovoril ameriškemu novinarju na zadevno vprašanje: »Američani bodete že sami rešili svojo krizo; eno pa je gotovo: oblast kapitala gre proti svojemu zasluženemu koncu.« No, in pri nas malih, kjer kapitala ni, se proglaša kot nemoralen nauk onih, ki pravijo, da je treba krizo reševati po potih socialne pravičnosti in ne po vidikih ozkogrudnežev. Značilnost, ki nam ne dela časti, je še dejstvo, da je baš pri naših odgovornih voditeljih naroda največja tozadevna revščina. Eno glavnih socijalnih vprašanj je danes ureditev kmečkega gospodarstva. Tudi če bi pri reševanju kmečkega gospodarstva ne pri- hajali v poštev kmečki dolgovi in bi bila posestva prosta dolgov, bi ostalo pri teh razmerah vsekakor celotno to vprašanje nerešeno, dokler ni jačjega denarnega obtoka. Mar se pri nas Mo resno poglablja v to vprašanje? Ne! Vsled tega pa nas bodo znali najti veliki dogodki v narodnem gospodarstvu nepripravljene ter nam zadali usodne udarce. Ti bodo prizadeli tudi one, ki se vsa štiri leta ne lotijo novih potov v gospodarski politiki, ki so nujni vsled nove prevratne gospodarske dobe. Slovenci smo se ponašali in hoteli biti sol države, mar smo to res? Naša revščina se je posebno kazala v dobi te krize. Z malo izjemo se ie v vsej naši delegaciji kazal samo strah, da bi kapitalist kaj izgubil od svojega naloženega denarja in danes se to nadaljuje. Ko so vsi krediti naše »soli« v Beogradu propadli, se je iznašla nova poteza, preko katere Beograd po računu te modrosti ne bo mogel. To je naše proslulo »kmečko zadrugarstvo«. 'Koliko je to zadrugarstvo res kmečko in kaj ima kmet pri njem govoriti, o tem nihče ne razmišlja. Kmet dolžnik, ki je do krize to tako zvano zadrugarstvo vzdrževal ter mu zgradil v vseh naših mestih impozantne palače, nima nič govoriti. Ali ste kdaj videli na teh občnih zborih člane-kmete (razen onih denarnih mogotcev, ki tvorijo in so gospodarji teh zavodov)? Kaj naj bi imel kmet, ki je dolžan, pri tem govoriti? Kmet vlagatelj pa r.iti pri Rajfajzenovih posojilnicah ni dolžan biti član, ker tudi pri tem nima kmet kaj govoriti. Zadostuje skupina vaških mogotcev, ki tvorijo odbor, in ti so absolutni gospodarji zavoda. Sedaj, ko proglaša kmetski minister neke izjeme za kmečke zadruge v zakonu za kmetsko zaščito, so postali vsi ti mogotci na-* še banovine sami kmečki varuhi, ki poudarjajo, da je vse, kar se imenuje zadruga, pristno kmečka ustanova, kakor so srbske seljačke nabavljale in potrošačke zadruge. In ti voditelji našega kmeta romajo v Beograd ter predlagajo zakon, ki naj jim da popoln monopol nad kmetskim gospodarstvom. S. M. Maistrovo Ob cesti Emona-Celje je za časa Rimljanov na meji med Italijo in Norikom stal bronast kip, ki je predstavljal nekega rimskega cesarja na konju jahajočega dTžeč sulico v rokah. Stal je na višini, ,kjer so naj-P£ej .zagledali od Emone idoči mesto Adrante (Trojano), ki je bilo po prestopu pokrajinske meje prvi večji kraj v Noriku. »ličen vtis, kalior oni bronasti kip pri lrojanah, napravi železniška postajica Maj-strovo na progi Poljčane-Ponikva ker stoji na taki višini, da se bo z raznimi sugestivnimi sredstvi nadahnjeni tuji potnik iz severa nadejal, da je zagazil v deželo s spremenjenim podnebjem m med ljudi tujega, povsem neznanega plemena. Na Majstrovem sicer ne bo zagledal bronast kip, tudi carinski organi ga ne bodo otipali in povpraševali po carinski irobi, pač pa bo pri izklicevanju postajnega imena občutil idejno lzpremembo da je po zunanjem pasu pri Št. liju, ki naj prekrsti v »Aleksandrovo« prekoračil notranji pas Slovenske zemlje in se baš v tem trenutku nahaja na severnem robu »Krajine«. Kako stvarno so jo pogodili oni, ki so rešitelju severne Slovenije v čast krstili novo postajico na Lipoglavu, na njegovo ime se lahko prepriča vsak čim prečita z Lipoglavom v zvezi stoječe posebnosti. Zgodovinski viri nas podučijo, dla je v davni pretekloali Lipoglavsko gorovje, ki ima to zemljepisno posebnost, da tvori razvodje ^fd Savo ■ j11 ^rav° kratko dobo ločilo Norik od Panonije pozneje pa Krajino ali Celjsko malrko od Marrthia Traiissilvana, ki se je imenovala tudi Ptujska marka. n« * ..(*T>otujČeno. (Se nadaljuje-) Po naši zemlji Neki zadružni ravnatelj j© pred kratkim naglasil ter s tem sam priznal na zborovanju svoje zveze, da je zadružištvo ustanova, ki naj socialno šibkim kmetom pomaga do boljšega življenja. Povedal je -tudi, da do sedaj to zadružništvo ni dovolj uspešno vršilo svoje naloge. In kako hoče to zadružništvo nadalje vršiti svojo nalogo v prilog socialno šibkim kmetom, de se še protivi načrtu ministrstva, ki hoče za stare dolgove 4% obrestno mero? Dočiim zahteva naše zadružništvo 6%—7% obrestno mero! Je li to delo za socialno šibkega kmeta? Sama gola skrb za obdržanje kredita pri vlagateljih! Namen te struje je, pridobiti si svobodno razpolaganje z dolžniki kmeti, da s prodajo njihovih posestev spravijo na dan oni denar, ki se zadržuje doma. Za olajšanje vesti pred javnostjo pravijo, da je kmet dolžnik nemaren, len, da se je brez potrebe kot lahkomišljeni zapravljivec zadolžil in da zlorablja zakon o zaščiti. Denar ima doma, a noče vračati dolgov. V vlaku sem slišal podobno debato. Gospod nekega mestnega »seljačkega« zavoda je rekel: »Prišel je k nam kmet, ki ni hotel nič plačati. IzVleče 25 bankovcev po 1000 Din pa nam pravi: Nič vam ne dam, saj me ščiti zakon, kaj mi morete! Ali ni to znak, da je ta zakon potuha? Take nemarneže se enostavno požene na dražbo, ker le to bo v korist skupnosti.« (Bil je čas, ko je zakon pripuščal pognati posestva na dražbo saimo za gole obresti. Zakaj jih takrat niso prisilili?) V uradu je nekdo energično poudarjal: »Zakon o zaščiti mora pasti! Vse kmete, ki visijo, naj se požene na dražbo, s tem pride skriti denar na dan. Kmetje so se lahkomišeljno zadolžili in denar zametali. Zdaj pa naj ne bi plačevali? Poznam kmete, ki so si s tisočaki prižigali cigarete.« Evo naših voditeljev! Tako bi torej oni pomagali kmetom! In skrajni čas je, da to Beograd uvidi ter loči srbsko zadru-garstvo, ki je v resnici kmetsko, od našega, ki je le kreditno, nekmetsko. Naš kmet ni od srbskega ali hrvatskega kmeta glede dena1' V neki knjigi, ki jo je spisal neki profesor trgovske akademije sem čital med ostalim tudi sledeči stavek; Ni mogoče pustiti participirati delavca na dobičku podjetja, kajti od njega je najmanj bilo odvisno ali je podjetje imelo dobiček ali ne. Tako g. profesor teoretik. Takole trditev si vtisnejo potem v spomin dijaki, ki pridejo pozneje na taka mesta, kjer bi bilo potrebno, da so si na jasnem ali delavec sploh kaj pomeni ali nič. Nam, ki se pehamo dan za dnem za skorjico kruha po industrijskih podjetjih, je čisto jasno, odkod tako silno nerazumevanje pri merodajnih, kadar pridejo na vrsto naši življenjski problemi. Oglejmo si eno tako »naše« industrijsko podjetje, zasnovano na najmodernejših principih. Inozemska skupina inozemskih magnatov si je izposlovala koncesije, široke koncesije, od naše države. Dala je na razpolago denar. S tem je vse delo lastnika končano. Nameščenci, od najvišjih do najnižjih ter delavstvo potem stvorijo podjetje in začnejo s produkcijo. Gospodu lastniku ni treba potem ničesar drugega kot na seji upravnega sveta kritizirati ali pohvaliti premali ali zadosten dobiček, ter kalkulirati višino dobička. Radi formalnosti si enkrat na leto ogleda podjetje, pa se ob takih obiskih, menda kar radi lepšega, zaganja ob malenkosti in iztresa take budalosti, da se tehnično osebje v sebi prisrčno smeji in zabavlja. Nameščenstvo, zlasti tehnično in prav posebno še strokovnjaki - špecialisti tvorijo s svojim duhom podjetje in takoj začnejo v vse detajle uvajati nižje nameščenstvo in delavce. Seveda se to vrši po možnosti tako, da vsakdo vsega ne ve. Vendar pa je dejstvo, da nižje nameščenstvo in delavstvo potem vrši posel popolnoma samostojno in je od vestnosti in pridnosti delavca ogromno odvisen uspeh podjetja. Ko se delavec uživi v svoje delo si večinoma sam iznajde različne praktične malenkosti, s katerimi si skuša olajšati delo in vendar zvišati produkcijo ali pa kvaliteto. G. inženirju se včasih niti ne sanja na kake važne in dobre domisleke je iznajdljivi delavec prišel. Premnogokrat se zgodi, da delavec - novinec, ki je zamenjal svojega starejšega tovariša, mesece ali leta trpi očitke o nesposobnosti, ker pač ni po-tuhtal vseh onih domislekov, ki so njegovemu predniku tako olajševali delo in ga napravili tako uspešnim. Mladi akademično izobraženi tehnični nameščenci so pri podjetjih napram izkušenim delavcem kakor novorojena deca. Ob takih prilikah se najbolj jasno pokaže kaj pomeni za podjetje kader kvalificiranih delavcev. Pa ob raznih mezdnih gibanjih, ko je delavstvo za delo slabo razpoloženo? Tak'gospod profesor bi moral takrat pogledati kalkulacije podjetij in videti kako si rujejo direktorji lase: ogromni produkcijski stroški, slaba storitev, pasivna reeistenca. Ako je taka reč trajala par mesecev, je bilanca podjetja »strašna« in dobiček čisto drugačen kakor bi pa bil oni, če bi delavstvo delalo pridno in z voljo. 0, da, ogromen vpliv ima delavstvo na dobiček podjetij, samo tega mu nikdo neče priznati, ker ga hoče držati v sužnosti in izrabljati do skrajnosti. Casi so danes taki, da je že delavstvo samo dovolj inteligentno in ima že toliko zavednosti, da povsod in javno manifestira zahtevo, da se ga uvrsti med ostale sloje kot nih dohodkov nič na boljšem. Ker je doli kmet dolžnik zasebnikom in bankam, bi bil pod zaščito in plačeval nizke obresti, a naš bi bil prepuščen na milost in nemilost upnikom, ker dolguje zadrugam. Ne smemo pozabiti, da za to borbo našega zadrugarstva stoje vsi mogotci banovine. Torej vsi ti so prežeti zadružnega čuta pomagati socialno šibkemu kmetu«. Načrt našega zadrugarstva, spraviti skriti denar na gornji način v promet, je brez smisla in nima za stalnost ureditve narodnega gospodarstva nikakega pomena. S tem gospodarstvo le upi opaščamo in večamo socialno bedo. Danes se veliko govori in piše o zadrugi in zadrugarstvu. Samo ime »zadruga« ne more rešiti krize narodnega gospodarstva ako v notranjosti ni denarja na zunaj pa samo menjalna trgovina. Naše zadrugarstvo je staro 50 let. In ako bi bil namen tega zadrugarstva rešiti in osamosvojitve kmeta, so v tej dobi bili časi svobodne trgovine in takrat je bila dana možnost pridobivanja z izvoznim zadružništvom. Če se pa v tej dobi ni v tem smislu ničesar storilo, kako se bo pa danes, ko se ves svet zapira sam v sebe. Zatorej bi bilo zmotno ustvarjati države v državi. Skriti denar pa zamore država tudi drugim potem dobiti v promet. Z eno samo potezo ga ima v enem tednu vsega na svetlem, (žigosanje bankovcev). To je torej trditev o aktivnosti našega kmeta in da ni pri nas prezadolženosti. Govorijo namreč in pišejo, da je 64.000 zadolženih kmetov, proti tem pa 132.000 kmetov vlagateljev, ki da so visoko aktivni. Je li to jasno ali nejasno? Kaj hočejo s tem povedati? Dejstvo je tu, da je tudi nezadolženi mali ali srednji kmet danes v zaostanku za davek, zavarovanju proti požaru, pri trgovcu, obrtniku itd. Če ta ne zmore svojih navadnih obveznosti je danes prezadolženec že oni, ki dolguje 10.000 Din ter mora propasti ako se ga prisilno iztirja. Im popolnoma ravnopravnega, pa ne samo na papirju in po zakonu, ampak tudi v praksi. Treba bo samo še delavstvu dovolj odpreti oči, in črni orjak iz strojnic, rudniških rovov, iz tovarniških objektov bo prenasiče-nemu kapitalizmu pokazal, da bo potrebno dobrine razdeljevati po bolj pravičnem ključu, ako ne, pa se bo moral svetovni velekapital udušiti v svojem lastnem zlatu. Stari sistemi pokajo in nova gospodarska vprašanja se pojavljajo dan za dnem. Ta se ne smejo reševati po meglenih teorijah, zame-tajoči obstoječa dejstva. Gospodarski strokovnjaki, ki bodo merodajni za reševanje državnih gospodarskih problemov, se morajo potruditi na teren in pogledati življenju v lice takemu, kakoršno je, ne pa na podlagi napačnih informacij stvarati zaključke. Take informacije, ki jih podajajo »merodajni« lokalni faktorji, ki so za to patentirani, ali imajo podedovalno pravico na to merodajnost, se niti od daleč ne približajo resničnemu stanju. 'Teh par misli sem si dovolil. Nisem gospodarski strokovnjak, ampak človek, ki gleda na življenje tako, kakoršno je in se j^ že mnogokrat imel prilike prepričati kolika je razlika med teorijo in prakso. F. J. Telovadni nastop viškega Sokola Bratje! Pokažimo, da nismo malodušni in da so naše vrste strnjene, bolj, kot kedaj poprej! Obiščimo polnoštevilno telovadni nastop viškega Sokola. Nastop bo v nedeljo 14. t. m. ob 14. Po nastopu bomo v veselem razpoloženju, dobro preskrbljeni z vsemi zemeljskimi dobrotami pozabili na vse težave, ik nam grozijo in nas morijo. ZDRAVO! Naročnikom in čitateljem Pohoda Vse one cenjene naslovnike, ki Pohod redno prejemajo, pa se nanj še niso naročili, prosimo, da nemudoma nakažejo naročnino, ker smatramo vsakogar, ki lista ne vrne, za svojega naročnika. Stare naročnike Pohoda, ki so prejeli položnice v zadnji junijski številki in naročnine še niso poravnali, prosimo, da jo takoj nakažejo in nam prihranijo delo za evidenco in opomine. Pohod je sedaj edino nacijonalno glasilo v Dravski banovini. Njegova naročnina znaša za vse leto Din 40.—, za pol leta 20 dinarjev, za četrt leta Din 10.—. Vsi ki ste za pošteno, odkrito in dosledno besedo, pridobivajte naročnike in širite Pohod. UREDNIŠTVO IN UPRAVA POHODA. NACIONALISTI! Kupujte in vporabljajte žalne koleke Ciril-Metodove družbe. Ljubljana Lep jubilej politikov Ljubljana je polna, da, prepolna politikov. Toda takih, kot jih imam jaz sedaj v misli, res ni najti daleč na okoli. Te dni so imeli skupno proslavo, v čast svojega jubileja. Na tej proslavi, kjer je igrala godba »Radikalko« in se je točilo »čisto vino«, so namreč obračunavali s preteklostjo in ugotovili najmanj srebrn jubilej izmenjave svojega političnega mišljenja. Ko so s preteklostjo obračunali, so potem vrgli poglede še v bodočnost in ugotovili, da bodo sedaj, ko so nastopili zopet novi ljudje, tudi oni oblekli novo obleko in šli novo pot. Oni to pot že poznajo. Hodili so jo že tolikokrat, da bi bilo nespametno, če bi povedali katera je. So pa ti jubilanti tudi tako znani ljudje, da nima smisla, če bi jih jaz omenjal, saj vsakdo ve kje so vsakovrstne izmenjave doma. Jubilantom iskreno čestitamo! Na mnoga leta! Še o bolgarskih vrtnarjih »Pohod« je poročal, da vabi »Slovenec« ki je zastopnik kmečkega ljudstva, na ljubljanski trg bolgarske vrtnarje. Dopisnik je prav primerno ožigosal mestne milostnice, da jim zelenjava, ki jo kmet in vrtnar s težkim trudk>m pridela ni nikoli zadosti poceni. Omenil je tudi mariborski trg, na katerem smo tako srečni, da imamo že vsa leta težke gospodarske krize Bolgare na trgu. In to v Mariboru, ki je samo na sebi mesto vrtov. Ti Bolgari vozijo zelenjavo iz Varadžina kakor da Maribor z okolico ne bi imel dovolj zemlje za zelenjavo. Tu ni govora samo o poklicnih vrtnarjih, ki imajo umetne vrtove nego zelenjavo goji in vozi v Maribor tudi naš kmet, ne samo mariborskega nego tudi ptujskega okraja. Kljub vsej krizi in bedi našega kmetskega ljudstva vzdržuje mestna uprava s svojim nacijonalnkn županom na Čelu Bolgare na trgu, ki odnesejo dnevno približno več denarja iz Maribora kakor vsi ostali domači prodajalci. Ta denar, ki ga je tako malo med nami roma v drugo državo, mesto, da bi ostal domačemu človeku katerega bi vsega doma nazaj dal. Vsi dosedanji protesti, prošnje in punti domačinov nič ne zaležejo. Bolgarski vrtnarji, vsa čast jim, so v svoji državi organizirani v zadruge katere razdelijo svoje člane po vseh evropskih mestih, ki jih še trpijo a tega je vedno manj. Kakor so bili pred vojno italijanski zidarji in ope-karji raztreseni po drugih državah ter pridno zbirali denar in ga pošiljali v Italijo, podobni so bili in so bolgarski vrtnarji. Od družin se odcepita eden do dva člana pa gresta v svet, kjer se združijo v skupinah ter so ti posamezni člani podporniki svojih družin v Bolgariji. Varaždinska skupina pripelje na trg v Maribor po dva tovorna avta zelenjave, ki jo razproda do opoldne. Popoldne pa natovori zopet v Varaždinu ter odpelje v Rogaško Slatino kjer je zavzela vse hotele ter izrinila in onemogočila domače vrtnarstvo. Čas bi že bil, da se napravi temu konec. Celo v Beogradu kjer meščani ne goje vrtov so okoliški vrtnarji in k m e tj e-zelenj ad a r j i dosegli, dla je mesto odpravilo bolgarske vrtnarje. V Sloveniji pa se to trpi v Mariboru, in sedaj jih hefoejo le v Ljubljano. To dejstvo kaže, kako malo miselnosti za narodno gospodarstvo je pri naših merodajnih činiteljih, ki se postavljajo za vodstvo naroda. Tu bi vendar ne smelo prevladovati javkanje boljših polovic ter odločevati pri odgovornih možeh v teh zadevah. Mi imamo za naše trge več kot dovolj zelenjave, ki se sama pobije v ceni, da prodajalka ali prodajalec večinoma ne dobi plačanega dela samo za nabiranje pranje, dovoz ter čakanje na tr-go do poldneva. Tudi tu se vidi. da zemlje-delec nima nikake organizacije, da bi mogel uveljaviti svojo eksistenčno pravo. Vendar če je kmet molzna krava za vse stanove, bi morali ti imeti vestnosti, da to kravo vzdrže v stanju da ostane dalje molž-na! Zgledi vlečejo... (Naše pričakovanje, da bomo na evharističnem kongresu v Ljubljani videli mesto naših državnih zastav v glavnem neke raznobarvne krpe, se je na žalost izpolnilo. Vsekakor je to zadnjikrat, da se kaj takega mirno dopušča,, vesel; nas pa od srca, da je naš verni narod prihajal v Ljubljano bogato okičen z lepimi, popolnimi državnimi zastavami, s čimer je dal baš preprosti narod dobro lekcijo briht-inejšim Ijtubljanskim glavnim prirediteljem. Radi pri tem poudarjamo, da je tudi mestna občina ljubljanska, v kolikor je na njo odi-padla okrasitev glavnih ljubljanskih ulic. te okrasila samo z državnimi zastavami. Tembolj pa nas je te dni neprijetno presenetita okrasitev sokolskega telovadišča pri ljubljanskem Sokolu III v neposredni bližini Stadijona. Tam so bile na dan javnega nastopa 7. VII. izvešene 4 državne trobojnice in 9 raznobarvnih, dosti izbledelih rjuh, ki bi po svoji prejšnji barvi dale slutiti, da bi se mogle šešiti tudi za državno trobojnico. Razen tega smo opazili še 4 državne zastave, ki so služile trdnih Jugoslovenov, si pojavu razobešanja barvastih rjuh mesto popolnih državnih za-stav prav zelo čudimo in le vprašamo prireditelja, ki ima na svojem društvenem programu tako lepo sliko Miroslava Tyrša, če se izogiba popolne državne zastave na podlagi Tyrševih ali kakih drugih načel — ali pa samo nelepi zgled z bližnjega Stadijona tako močno vleče? Ali za kaj takega ne bi bila umestna sokolska kazen? Celje Še o majniških hroščih Prejeli smo: Tista o volitvah v Celju, ki ste jo priobčili v zadnji številki Pohoda, je res imenitna. Za vas, ki niste bili navzoči pri vsej tej zadevi gotovo ne tako, kot za nas, ki smo lahko iz bližine opazovali vse delo različnih gospodlov, ki smatrajo, da jih že samo prijateljstvo ali znanstvo s tem ali onim upraviči do te ali one sinekure. Kot tako moramo vsaj danes smatrati ali smo bili primorani smatrati poslansko mesto, saj smo videli, kako je kdo postal iz ničesar poslanec in i® poslanca zopet nič. Kar se posebej naših celjskih razmer tiče, so te še posebno zanimive. Da je nekdo pri volitvah propadel, ni nikaka škoda. Saj bi bil šel gotovo isto pot, kot 15 drugih slovenskih poslancev, ki smatrajo, da lahko obstojajo le kot priskledniki-Res, kar zanimivo je, kako so se stvari spreobrnile: Poprej so vpili da so prevpili vse: Smo za Jevtiča in Marušiča. Sedaj so z Marušičem skupaj zapustili Jevtiča. Baje se j® Jevtič potem zelo »trpko« izražal o za vedno bivšem ministru. To je dobra šola vsem, ki so v zadnjih letih stalno v kalnem ribarili, ne da bi hoteli nositi odgovornost za svoje delo. Iz tega primera se lahko razvidi, da je mogoča edino načelna politika ker se ta ne more izroditi v stvar osebnih simpatij in antipatij. Če hi bil vodil g« minister bolj načelno politiko, m11 ne bi bilo treba sedaj zapuščati svojega idola in se ne bi vrgel v senatu v večno pozabljenje ... Iz Celja smo prejeli tudi naslednje vrstice: Celjani z zadovoljstvom opazujemo, kako se čisti plevel na našem političnem polju-Najprvo slavna in nebogljena JNS, skupno z glavnim sekretarom, ki ni imel niti toliko moči, da bi bil napravil red v svoji lastni hiši. Potem režim velikih načrtov, katerega slovenski predstavnik je doživel pri volitvah tak poraz, da ga je minilo veselje, imenovati se predstavnika. Kaj bo sedaj, bomo videli-Toda z zadovoljstvom opazujemo, kako se vse staro ruši, kako pada ena korifeja za drug® v pozabljenje, še deset let take politike, p8 se bodo zvrstili pred nami vsi, ki imajo ambicije, da bi bili politiki večjega kalibra-Mogoče bomo doživeli še kakega novega glasnega tajnika in kako podobno figuro. Mi ostanemo v pričakovanju, saj je jasno, da Jugoslaviji sedanji časi ne bodo prinesli rešitve ... Preserje Že dvanajsto leto je zagorel kres na sv> Ani v spomin srbskega poraza na Vidov dai> leta 1389. Člani NO Preserje se zavedajo p°' raza, ki je z vso krutostjo zadel junaški srbski narod, ki je nad! petsto let opeval svojo bitko, kajti vedel je dobro, da pride prej al> slej tudi dan zmage, ki jo je izvojeval pokef-ni Viteški Kralj na Kumanovem. Ob s pom im1 na ta poraz in ob sočutju do premaganega narodo se zberemo člani NO okoli kreša kjer z nestrpnostjo pričakujemo, kdaj se bodo tudi na sosednjih gričih onkraj Vrhnike in Ljubljane pojavili kresovi. Toda na žalost smo jih letošnje leto opazili prav malo. Majo je bilo spomina na dogodek, ki se je izvrši* na Kosovem polju. Kako radi pa se ljudje spominjajo godov različnih mož, ki so vs® prej ko pravi Jugoslovani. Več se jim god. enega človeka, kot pa poiraz pravega naroda. So ljudje, ki sovražijo vse, kar hi spominjalo na naše južne brate. Tudi pri naf je še precej takih, ki se izkazujejo s svojim1 sramotnimi deli. Opravitelj šole g. Šein Ste; fan je pozval svoje učence, da so napravil1 velik kres Komaj pa so ga otroci dobro 2®' pustili v veselju, da bodo zvečer lahko pfj' sostvovali kresovanju, zvedeli, da je nji' hov trud uničen. Prišla je zlobna roka in sredi dneva kres zažgala. Vendar nismo omagali. V dobri uri je bil zložen nov, ki je p0* kazal, da se ne ustrašimo nobenih in da g|T mo neomajno preko vseh ovir, ki nam jjlJ nastavljajo nasprotniki. Strelski Ljubljana Strelske vaje ljubljanske družine se vršf vsako nedeljo na vojaškem strelišču od R®* j do 12. ure. člani dobe municijo po tait ceni 50 par za komad. Strelci, poslužujte ugodne prilike in obiskujte redno strel godbi ko nekaka španska stena ali pa, da ni preveč vleklo na godee... ! Ker j© v tem društvu včlanjenih tudi precej Primorcev in vaie. Koliko doprinese delavec k čistemu dobičku podjetja Ureja odbor. - Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.