BOR 5. VI. 1970 POSEBNA ŠT. LETNIK X. OB VPISU NA VISOKOŠOLSKE ZAVODE Otvoritev Višje komerci Vsem tistim, ki se boste v prihodnjih mesecih odločali za visokošolski študij in se vpisali na mariborske zavode, že sedaj izrekam prisrčno dobrodošlico. Ko si boste med številnimi možnostmi izbrali določeno smer študija, bo hitrost nadaljevanja študija odvisna od vašega dela in nadarjenosti. Zal bi nam bilo, če bi se napak odločili, če bi izstopili ali se izgubili na stranskem tiru. Reforma še ne bo delovala tako. da bi vsi vpisani dokončali študij. Ce bi le toliko napredovali, da bi z vašo generacijo začeli vsako leto 10-odstotno povečevati število diplomantov, bi dosegli veliko. Naša želja je, da bi se približali najbolj uspešnim deželam, kjer 80 in več odstotkov vpisanih študentov diplomira. Dosti je odvisno od učiteljev, kako vas bodo učili učiti sc, kritično razmišljati in ustvarjati. Toda še več je odvisno od vas, posebno od tega, ali ste izbrali pravo smer potovanja in za kakšno hitrost ste se odločili. Naši zavodi so čvrsto odločeni, da vam olajšajo delo z manjšo tedensko obremenitvijo, z boljšim razporedom dela, z večjim upoštevanjem vašega časa, z večjo skrbjo za učno gradivo in podobno. Tudi vi pred vpisom sklenite, da se ne boste vpisali samo zaradi indeksov, odložitve vojaške službe in drugih trenutnih ugodnosti, ampak zaradi trdne odločitve, da želite več znanja. Ne potujte brez načrta. Natanko preučite razpise za vpis, informirajte •e o študijskih načrtih. Zahtevajte jih od šol, predno se vpišete. Skrbno preučile listo predmetov in razmislite o svojih sposobnostih. Vsak poklic je lahko lep, a tudi težak, odvisno od tega ali ga znamo obvladati. Informacije boste sprejemali od šol, od zavodov za zaposlovanje in poklicno usmerjanje, od skupnosti študentov, od lista »Katedra«, od staršev, clarejših študentov, iz javnih informacijskih sredstev. Povprašajte študente — potnike brzih in počasnih vlakov, kakšno je bilo njihovo potovanje, kje zapleteno in kje lažje. Izberite si poklic, ki bo primeren vašim delovnim navadam in umskim sposobnostim. Poklici in njih pomembnost se menjajo, uvajajo sc novi in odpadajo stari. Ne zanemarite nobenega vira informacij, zbirajte vse podatke o svojem bodočem študiju in poklicu. Nato razmišljajte o željah, možnostih in sposobnostih. Cim več bo virov in razmišljanj, tem bolj zanesljiva bo vaša izbira. Vedno ni tako, izjeme so možne. Tudi improvizacija, domišljija in sreča imajo svojo vlogo. Verjetno dosti čitate o reformi študija. Reforma pomeni v glavnem zboljšanje kvalitete dela učiteljev in učencev. Samo tradicionalna skupnost študentov in učiteljev, progresiv-nejša od dosedanje konvencionalne, bo lahko bolje reševala naše skupne probleme. Skozi ta reformna obdobja bomo vozili skupaj; bodite nam prijetni sopotniki. Če bomo skupaj sprejemali napredne ukrepe, nam bo laže in uspehi bodo večji. Tudi nam je. veliko do vaših večjih uspehov, čeprav je to morda v naspi olju s tem. kar sedaj mislite o visokošolskih učiteljih. Prihodnost, ki se je začela, je za vas torej sedanjost in je odvisna od odločitve ob vpisu. Od skupnega sodelovanja, t. j. dela, je v veliki meri odvisna tudi prihodnost naše dežele, ki potrebuje številne delovne in ustvarjalne izobražence. Za naš majhen narod je znanje še posebno pomemben faktor napredka. Spoznati je treba vizijo razvoja družbe, tehnologijo znanosti in vizijo prihodnosti. Vaš problem je sestavljen iz številnih majhnih problemov — razčlenite jih in razmislite o njih. Odločitev ni majhna niti lahka — tudi nasvet je težak — vendar je samo v vaših rokah. Dobra izbira poklica je začetek uresničevanja reformnih procesov. Ko študenti vsega sveta iščejo dialog s svojimi učitelji, ga poskušajte najti še vi. Ko se odločate, katere svoje talente želite razvijati, katera področja preučevati, spoznavajte sami sebe. Odločitev je razburljiva. M«k«i g* »л j« v *v«4»* јмким< m j«,-* „ .'(gvMrik*«« JI in U< g«m Tnmlfci is «#к«м Bk»iww»H Hfcvh** tpVi'***«4' !s . * Г r’ 4.'**' »p ;»; »' ■■-» t •... - i ,. *.•»> >..1» »*'JP t«lll Pl »p«'!'« Vi*iv м VTT/V— IVi J T. 7РЦ.РР-!« !.K Krfp.'rf'.v t.*« ...... •■ >-,» . .. _. !'-rr 7'p?W, -i ., vpiVk; V- r». v--..,*. ... - • ' • . •»„»-.« I 4, k j..v '-V k k ..I -J., lur-4 t 4*1*1 !>*/«! HS KiSSSas; »k -y«< M*. M M *»«'. *•*» tt-n - rt I a -»-k «4 Vtifr Jccmerčfc' • • •,1U ^a. v i VEČER m - L-S - v, M Tri nove vlije Kole v MarlUmP *'"* " « ИИ-i* "'Ml к иг<**сгП1 MU Zl ТПЈМв ТШИ » ШГЛ* r.i.f *»*AOV',\*r Г P. v»j # ti 1^ PRED ilSTANOVl l i lJO VIŠJE TEHNIČNE SOt.B V МАКШОШ; POUK V NOVI v . i. .. ■ не v lefncm semestru шo I . .V(£«Aj jf SVfT Zl 501 STVO 051 »V N A. tl MfaiOC ZAKONI 9 USTANOVITVI vmr ГГЧ. K N-CNF.S1U VHei AOIV mol Z* vm - ton M IMflA tim SlMUMt - fti/f •* UIKTMffHNICN'. SfKOj« IN TMSNLM • i ... ..„Vi , !. T’ ,V»• «р»и1 • ra.. . '" 1 r VT*! 4 ' • <* v ’• * 11 «' •' • . •* * “ 1 k* Z»#*'k'‘ {tl Iklpp o' Itfl* ft t,l- • t • , i »1.*^ JfBj ....................Olii, •. i!k *;»/»'V-; »**»• /. t • i » • j* • « * * V4 ' •' — •- ■* ‘ - • • •' "-1 'J .r V -i.* »i; .v.<>.-• ■;. ♦.•;„••• •;{ Predsednik Boris Hraiqhef| Otvoritev Višit vendar vam naj v tolažbo povem, da ni zanesljive metode za najboljšo izbiro. Zato je tudi res, da usodne napake ne boste storili, če je odločitev približno zadela, saj je velika verjetnost, da se boste v življenju zaradi naglega razvoja še večkrat prekvalificirali. To pomeni, da vam skoraj vsak izbor lahko prinese uspeh, če si boste pridobili zadosti znanja. Znanje vas bo pripeljalo do blagostanja, dalo vam bo možnost strokovno-znanstvenega uveljavljanja, razvijalo bo duh humanosti in svobode. 7, malo znanja bo težko živeti malemu slovenskemu narodu in vam samim. Visokošolski zavodi v Mariboru vas pričakujejo in družba vas potrebuje bolj kol kdajkoli. Skupaj z vami želimo povečati naše uspehe. Pozdravljam vas z najboljšimi željami za prijetno bivanje in uspešen študij v Mariboru. Predstojnik . združenja visokošolskih zavodov v Mariboru Josip Butinar, dipl. ing. i mir \\) Ш frQra J 44 £>4 VISOKA EKONOMSKA KOMERCIALNA ŠOLA V MARIBORU Visoka ekonomsko komercialna šola v Mariboru je visokošolski zavod za področje ekonomsko-ko-mercialnih, ekoiiomsko-organizacijskih ter eko-nomsko-finančnih ved. Visoka ekonomsko komercialna šola v Mariboru vzgaja in izobražuje strokovnjake s svojega področja — organizira in razvija znanstveno raziskovalno delo iz svojih strok. TEMELJNA POJASNILA O ŠTUDIJU NA VEKS Študij na visoki šoli je stopnjevan in daje visokošolsko izobrazbo prve in druge stopnje. Študij vsake stopnje daje zaokroženo in celovito znanje za določena opravila ekonomske stroke. Študij na vsaki stopnji traja 4 semestre, to je dve leti, in je reden in izreden. Pouk izvaja šola na temelju sodobnih pedagoških metod in s tem zagotavlja sodelovanje učiteljev in študentov ter spodbuja študenta k aktivnemu sodelovanju pri pouku. Med študijem študenti opravljajo izpite. Ob koncu študija mora študent izdelati diplomsko delo in ga zagovarjati. Ko opravi vse izpite in druge obveznosti ter uspešno izdela in zagovarja diplomsko nalogo, mu šola prizna visokošolsko izobrazbo prve oziroma druge stopnje in strokovni naslov za prvo stopnjo študija — ekonomist z navedbo oddelka in smeri študija; za drugo stopnjo — diplomirani ekonomist z navedbo oddelka, na katerem je študiral; za tehniško-eko-nomski oddelek se predlaga strokovni naslov diplomirani gospodarski inženir. ORGANIZACIJA ŠTUDIJA NA L STOPNJI Šola ima na prvi stopnji dva oddelka: — ekonomsko-finančni oddelek, — ekonomsko-komercialni oddelek. V okviru ekonomsko-finančnega oddelka ima: — bančno smer, — knjigovodsko-finančno smer. V okviru ekonomsko-komercialnega sektorja ima: — splošno komercialno smer, — turistično-gostinsko smer, — transportno smer, — zunanjetrgovinsko smer. Na vseh smereh se prepletajo splošno ekonomski in ožje specializirani predmeti, teoretična predavanja in sodobne oblike praktičnega študija. S tem dobi diplomant prve stopnje zaključeno celovito znanje posameznih ekonomskih področij. Splošni predmeti, obvezni za študente vseh oddelkov, so: ekonomika in organizacija podjetij, politična ekonomija, poslovna matematika, "išja matematika, gospodarska statistika, splošno gospodarsko pravo, knjigovodstvo, ekonomika in ekonomska politika Jugoslavije. Na vseh smereh je obvezna še predvojaška, kulturna in telesna vzgoja. Tuji jeziki so obvezni na ekonomsko-komercial-nem oddelku. Študent lahko izbira med angleškim, nemškim, francoskim, ruskim in italijanskim jezikom. Predavanja in izpiti so razdeljeni na tri stopnje (I., IL, ILL). L in II. stopnjo vpisujejo študenti splošno komercialne smeri, II. in III. stopnjo pa študenti turistično-gostinske in zunanjetrgovinske smeri. EKONOMSKO-FINANČNI oddelek Bančna smer Ta smer daje diplomanta, specializiranega za zahtevnejša delovna mesta v bankah (ekonomist-bančnik: referent, analitik, kontrolor, knjigovodja, vodja oddelka ali posamezne službe). Specialni predmeti: organizacija in poslovanje bank, teorija in uporaba denarja, kredit in kreditni sistem, proračunske finance, uporabno knjigovodstvo, mehanografska obdelava podatkov analiza poslovanja z revizijo, mednarodni plačilni promet, zavarovanje v gospodarstvu, spoznavanje tehnoloških procesov. Knjigovodsko-finančna smer Knjigovodsko-finančna smer usposablja strokovno knjigovodstveno osebje, specialiste za posle knjigovodstva in finančnih služb. Diplomanti se usposobijo za delovna mesta, ki so vodilna in strokovno zahtevna (ekonomist-finančnik: računovodja, bilancist, analitik, planer, vodja oddelka ali službe v računovodstvu in analitsko-planskem oddelku ter razna delovna mesta na področju javnih financ). Specialni predmeti: uporabno knjigovodstvo, stroškovno knjigovodstvo, analiza postavanja z revizijo, proračunske finance, gospodarske finance, mehanografska obdelava podatkov, mednarodni plačilni promet, spoznavanje tehnoloških procesov, zavarovanje v gospodarstvu. EKONOMSKO-KOMERCIALNI ODDELEK To je specializirana smer, ki pripravlja študente za delo'v komercialni službi proizvodnih in trgovskih organizacij. Diplomanti so usposobljeni za odgovornejše posle komercialne službe (eko-nomist-komercialist: zahtevnejše delovno mesto v nabavnem in prodajnem oddelku, proučevanje tržišča, ekonomska propaganda, analiza gibanja cen itd.). Specialni predmeti: organizacija in politika v blagovnem prometu, raziskava trga in ekonomska propaganda, pogodbe blagovnega prometa, transport s transportnim zavarovanjem, gospodarske finance, mednarodni plačilni promet, nauk o blagu. Turistično-gostinska smer Program te smeri je sestavljen tako, da usposablja študente za strokovna dela. v gostinskih podjetjih, turističnih birojih, potovalnih agencijah itd., tako da lahko opravljajo predvsem ekonom-sko-komercialne posle domačega in mednarodnega turizma (ekonomist-komercialist s turistično-gostinsko usmeritvijo: zahtevnejša delovna mesta ekonomsko-komercialne stroke v gostinskih podjetjih, turističnih birojih, potovalnih agencijah).. Specialni predmeti: ekonomika turizma, organizacija in poslovanje gostinskih podjetij in potovalnih agencij, turizem Jugoslavije, raziskava trga in ekonomska propaganda, mednarodni plačilni promet, gospodarske finance. Zunanjetrgovinska smer Program te smeri je sestavljn tako, da si pridobi diplomant predvideno strokovno izobrazbo za opravljanje komercialnih poslov v zunanji trgovini (eoknomist z zunanjetrgovinsko usmeritvijo: zahtevnejša delovna mesta v komercialnih oddelkih proizvodnih in zunanjetrgovinskih podjetij, kot so uvoz in izvoz blaga, proučevanje zu- j nanjega tržišča, mednarodno trgovinsko posredovanji, mednarodna špedicija). Socialni predmeti: organizacija in poslovanje zunanjetrgovinskih podjetij, raziskava trga in ekonomska propaganda, pogodbe blagovnega prometa, mednarodni plačilni promet, gospodarske finance, transport s transportnim zavarovanjem, nauk o blagu. POGOJI ZA VPIS NA I. STOPNJO Na I. stopnjo se lahko vpiše, kdor je z uspehom končal štiriletno srednjo šolo. Vpiše se lahko tudi tisti, ki ni končal srednje šole, ima pa najmanj štiriletne delovne izkušnje v komercialni ali finančni službi, če uspešno opravi sprejemni izpit. Kdor se želi vpisati na turistično-gostinsko ter zunanjetrgovinsko smer, mora opraviti preizkus znanja iz tujega jezika. Pri preizkusu mora dobro obvladati snov učbenika tujega jezika zadnjega letnika srednje šole. ORGANIZACIJA ŠTUDIJA NA II. STOPNJI Sola ima na drugi stopnji naslednje oddelke: — oddelek za marketing, — finančni oddelek, — organizacijski oddelek, — tehniško-ekonomski oddelek s komercialno in organizacijsko smerjo. Učni načrt druge stopnje je grajen tako, da daje celovito znanje splošne podjetniške (3. letnik) in posebne podjetniške ekonomije (4. letnik). Učni programi in učne metode omogočajo tako uspor sobljenost študenta, da je po diplomi sposoben opravljati najzahtevnejša komercialna, finančna in organizacijska opravila v gospodarskih orga-nizcijah. Predmeti splošnega pomena so: teorija stroškov in cen, kvantitativne metode pri poslovnih odločitvah, splošna poslovna In razvojna politika podjetij, industrijska sociologija, narodnogospodarska politika, kibernetska organizacija podjetja in avtomatizirana obdelava podatkov. Tehniško-ekonomski oddelek ima posebej prilagojen učni načrt iz predmetov prve in druge stopnje. V sedmem in osmem semestru se lahko študent usmerja v komercialno ali organizacijsko smer. Tuji jeziki so obvezni na vseh štirih oddelkih, in sicer na finančnem, organizacijskem in tehniško-ekonomsem oddelku na prvi in drugi težavnostni stopnji, na oddelku za marketing pa se predava tuj jezik tretje in četrte težavnostne stopnje. KATEDRA Študentski list Izdaja izvršni odbor študentske skupnosti VZM Katedro ureja uredniški odbor: BOJAN COKL, MARIJA FRANKOVIC (LEKTOR), SLAVKO GERIČ (ODGOVORNI UREDNIK), VLADIMIR GAJŠEK, TONE JANŠA, MILENA HANCMAN, DAVORIN KRAČUN, JURIJ KURE, JOŽE MARINŠEK (GLAVNI UREDNIK), IGOR PLOHL, BARBARA VIDIC, DUŠAN ZBASNIK, MITJA 2ITNIK, MARJAN 2MAVC (TEHNIČNI UREDNIK) Uredništvo ' ® sicer: na razredni pouk: s konča®11 gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgojiteljsko šolo; ’'htigih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit i* ^venskega jezika v obsegu gimnazije. Vsi kandidati пЛо opraviti preizkus posluha; na jezikovne študijske skup’’®’ s končano gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgoji^ko šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferenci izpit iz slovenskega jezika v obsegu gimnazije iV>ferencialni izpit iz tujega jezika,'če se ga niso učili 8''oziroma 4 leta. na zemljepis in zgodovino:1 končano gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgojitelj®^ šalo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferenciali* EPit iz zemljepisa in zgodovine v obsegu gimnazije; I na biologijo in kemijo: s k®-eno gimnazijo, učiteljiščem in srednjo vzgojiteljsko šok kandidati s srednje kmetijske šole morajo opraviti kencialni izpit iz fizike v obsegu gimnazije, s srednje’ ® za telesno vzgojo diferencialni izpit iz kemije v ot ®gu gimnazije, s tehniških srednjih šol diferencialni if 't iz kemije in biologije v obsegu gimnazije (absolventi tldelka za kemijo opravljajo le diferencialni izpit iz biolof e), jn z Vseh drugih srednjih šol diferencialni izpit iz fiz* > kemije in biologije v obsegu gimnazije; na matematiko-fiziko ter k tehnični pouk in fiziko: s končano gimnazijo, učiteljih 111 in tehniško srednjo šolo; z drugih srednjih šol mora) opraviti diferencialni izpit iz matematike in fizike v <$ ’gu gimnazije; kandidati, ki se želijo vpisati na tehnični Fuk in fiziko, morajo opraviti preizkus ročnih spretnosti; na likovni pouk: s končano ®,-ednjo šolo, vendar morajo vsi kandidati opraviti po®e0,1o preizkušnjo, ki obsega risbo po naravi in zamisli to* Pogovor s kandidatom; le-ta naj pokaže znanje umetnost”® zgodovine in likovne teorije; na glasbo: s končano srednj®!°lo, vendar morajo vsi kandidati opravili posebno prejšnjo muzikajnosti ter pokazati znanje instrumenta t” glasbene teorije; na telesno vzgojo z izbirnh® Medmetom: s končano gimnazijo, učiteljiščem in sreda) vzgojiteljsko šolo; na skupino, vezano na biologijo, ta11 s končano srednjo kmetijsko šolo. Z drugih srednjih б® ®orajo opraviti za študijsko skupino, vezano na biologij® diferencialni izpit iz biologije v obsegu gimnazije, če s končali srednjo šolo za telesno vzgojo pa diferencial izpit iz kemije v obsegu gimnazije; za študijsko skup 4 vezano na zemljepis, diferencialni izpit iz zemljepis1 v obsegu gimnazije; za študijske skupine, vezane na P Jezik, diferencialni izpit iz tujega jezika v obsegu gi® ^z4e, če ga niso študirali 8 oziroma 4 leta. Vsi kandi® » morajo opraviti preizkus telesnih sposobnosti in mor® 1 hiti zdravniško pregledani, na študijsko skupino za kovlj j^ski praktični pouk in tehnologijo: s končano dve do detno šolo za visoko kvalificirane delavce kovinarske ;troke (delovodsko alUTnoj-strsko) in s predhodno kon$ 10 triletno šolo za kvalificirane delavce kovinarske S® ake in osemletno osnovno šolo. 2. Na akademijo se lahko vp: ;c tudi kdor ni končal srednje šole in ima popolno ® ®mietno štiriletno ustrezno prakso, če uspešn® °Pravi preizkusni izpit. Program in navodila za pr®* kusni izpit dobijo kandidati v tajništvu akademije. Prelfhisni in diferencialni izipit bodo od 1. do 15. septembr® 1970. 3. Diplomanti pedagoških anemij in pedagoških smeri drugih visokošolskih zavod®1® lahko vpišejo novo predmetno skupino (le en predrt1®') na akademiji in tako razširijo svoj6 usposobljenost. Sola bo tudi v študijskem l®tu 1970/71 predvidoma organizirala posebne seminarje z® izredne študente, če bo na posamezno študijsko skupi®0 vpisanih dovolj izrednih študentov. 3. VIŠJA AGRONOMSKA А V MARIBORU Kandidati se lahko vpišejo 9 — oddelek za sadjarstvo in — splošni oddelek. V okviru splošnega oddelka — poljedelsko tehnologijo, — živinorejsko tehnologijo, študijske oddelke, inogradništvo in * mogoča usmeritev v: — poljedelsko živinorejsko tehnologijo, — pospeševanje kmetijske proizvodnje. V šolo se lahko vpiše: 1. brez preizkusnega izpita: — kdor je z uspehom končal gimnazijo, kmetijsko srednjo šolo ali drugo ustrezno strokovno šolo druge stopnje, katere učni program za biologijo in kemijo je enak programu istih predmetov na gimnaziji; 2. s preizkusnim izpitom: •— kdor je končal smeri študija, neustrezno strokovno šolo druge stopnje, poklicno šolo za družbene službe ali za državno upravo, — kdor je končal smeri študija, ustrezno poklicno šolo, — kdor ni končal šol iz prvega in drugega odstavka te točke, če je najmanj štiri leta opravljal smeri študija ustrezno delo v gospodarski ali kakšni drugi dejavnosti. Preizkusni izpit: Kandidati, ki imajo pogoje, navedene pod lojko 2, morajo opraviti preizkusni izpit. Izpit sestavljata: — splošni del, ki obsega pismeno nalogo o splošni ali strokovni temi. Kandidati lahko opravijo ta del izpita v slovenskem, srbsko-hrvatskem ali makedonskem jeziku. Pri obeh temah se ocenjuje obvladanje jezika, splošna razgledanost kandidata ter sposobnost jasnega in stilistično pravilnega izražanja; — posebni del, ki obsega snov gimnazijskih programov iz predmetov biologija in kemija. Kandidati, ki morajo opraviti preizkusni izpit, se morajo prijaviti do 1 julija 1970. Preizkusni izpiti bodo 21. septembra 1970. Študij na šoli traja štiri semestre, t. j. dve študijski leti. Diplomantom šola prizna končano višješolsko izobrazbo in naziv kmetijski inženir. 4. VIŠJA PRAVNA ŠOLA V MARIBORU V šolo se lahko vpiše: 1. brez preizkusnega izpita, kdor je z zaključnim izpitom končal gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo, srednjo administrativno šolo, srednjo strokovno šolo za notranje zadeve, intendantsko šolo za oficirje ali srednjo pomorsko šolo — navtični oddelek; 2. s preizkusnim izpitom, a) kdor je po obveznem šolanju (osemletki) z zaključmm izpitom končal štiriletno sti'okovno šolo; b) kandidat, ki po obveznem šolanju (osemletki) ni končal šole druge stopnje iz prejšnjih odstavkov, če je najmanj 4 leta opravljal ustrezno delo v gospodarski ali kakšni dingi družbeni dejavnosti. Preizkusni izpit za kandidate pod 2. točko a) in b) obspga pismeno nalogo iz splošne tematike. Uspešno opravljen pismeni del je pogoj za pripustitev k- ustnemu delu izpita. Ustni del obsega: v a) za kandidate pod točko 2. a temelje družbene m državne ureditve SFRJ, . „ b) za kandidate pod točko 2. b temelje družbene m državne ureditve SFRJ, splošno in narodno zgodovino od začetka kapitalizma naprej in temelje sociologije. Program za preizkusni izpit dobijo kandidati v tajništvu šole. Preizkusni izpiti bodo samo v septembru. O točnem datumu bodo kandidati posebej obveščeni. Študij na šoli traja dve študijski leti. Diplomant šole dobi naziv pravnik. 5. VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA V MARIBORU Kandidati za študij strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, kemije in tekstilne tehnologije se lahko vpišejo: 1. brez preizkusnega izpita, .... če so z uspehom končali šolanje na ustrezni srednji strokovni šoli ali gimnaziji; 2. s preizkusnim izpitom, — če so z uspehom končali šolanje na srednji šoli, ce program iz matematike, fizike in kemije ne ustreza programu srednje strokovne šole ali gimnazije; . 5e so končali ustrezno industrijsko ali drugo solo za aktivne podoficirje in druge vojaške delavce, na kateri je trajalo šolanje vsaj tri leta; . — če niso končali ustreznih šol,'pa so bili vsaj štiri leta zaposleni v gospodarski ali drugi delovni organizaciji, kjer so uspešno opravljali praktično delo, ki ustreza smeri študija. Ustrezne so tiste šole in stroke, ki so enake stroki enega od oddelkov te šole. Preizkusni izpit Kandidati, ki imajo pogoje pod prvo ali drugo alinejo 2. točke, morajo opraviti preizkusni izpit iz matematike, fizike n kemiije. Ce študijski program šole, na kateri so končali študij, ne ustreza programu srednje strokovne šole ali gimnazije samo iz enega ali dveh v 2. točki navedenih predmetov, opravljajo preizkus samo iz predmeta ali predmetov, katerih program ne ustreza. Preizkusi iz vseh treh predmetov so pismeni in ustni. Kandidati, ki imajo pogoje pod tretjo alinejo 2. točke, morajo opraviti pismeni in ustni preizkus iz matematike, fizike in kemije in še splošni del preizkusnega izpita. Ta * obsega pismeno nalogo o splošni temi ali-temi iz stroke, ki jo želi kandidat študirati. Preizkusni izpiti bodo v začetku septembra. O točnem datumu bodo kandidati posebej obveščeni. Posebno obvestilo V septembru bo šola priredila ,za kandidate rednega študija pripravljalni tečaj, ki bo trajal za maturante gimnazij ves mesec, za maturante strokovnih šol pa zadnjih deset dni. Vpisovnje v prvi letnik bo vključno od 7. do 12. septembra 1970. Na območju SR Slovenije ima šola organiziran izredni študij v teh centrih: Celje — Delavska univerza, Cankarjeva 1, Kranj — Delavska univerza, Staneta Žagarja 1, Novo mesto — Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Ulica talcev 3, Maribor — Višja tehniška šola, Smetanova ulica 17. I II. Prijava za vpis Vsi, ki se nameravajo kot novinci vpisati na katero od šol, se morajo prijaviti vnaprej, in sicer najpozneje do 31. julija 1970. Prijava je prvi akt vpisa. Prijavi za vpis (tiskovina), ki bo na voljo v vseh poslovalnicah Mladinske knjige, Državne založbe Slovenije, Založbe Obzorja Maribor in tajništvih šol, je treba priložiti: 1. originalno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli oziroma spričevalo naj višjega uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval, če nima ustrezne srednješolske izobrazbe; 2. potrdilo o trajanju in uspehu zaposlitve, če je bil kandidat po končani šoli kje zaposlen; 3. kratek življenjepis; 4. izpisek iz rojstne matične knjige; 5. frankirano kuverto s čitljivo napisanim naslovom. S priloženo kuverto bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa, oziroma pozvan k preizkusnemu izpitu. Prijava mora biti kolkovana z državnim kolkom za 1 dinar. Poleg rednega študija je na vseh šolah možen tudi izre.dni študij. Za izrednega študenta se lahko vpiše oseba, ki iz upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. Sicer pa veljajo za vpis izrednih študentov isti pogoji in ista navodila kakor za vpis rednih študentov. Kandidati za izredni študij priložijo poleg listin, navedenih pod 1. do 5. v II. delu tega razpisa še: 1. potrdilo delovne organizacije o zaposlitvi z navedbo delovne dobe; 2. kandidati, ki niso zaposleni, pa uradno potrdilo, da obstajajo opravičene okoliščine, zaradi katerih ne morejo obiskovali pouka kot redni študenti; 3. izjavo, da bodo plačevali določene stroške za študij ali da bo te stroške plačevala njihova delovna organizacija. Obveznost prijav do navedenega roka velja tudi za kandidate, ki bodo opravljali zaključni izpit na srednji šoli šele v jesenskem izpitnem raku. Ti bodo seveda predložili originalno spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu kasneje, morajo pa prijavi priložiti potrdilo srednje šole, da bodo opravljali zaključni izpit v jesenskem roku. Kandidate, ki morajo v smislu veljavnih predpisov opravljati pred vpisom na šolo preizkusni izpit, bomo o tem iao-sebej obvestili. Vpis v vse letnike — razen na visoko ekonomsko komercialno šolo in prvi letnik višje tehniške šole — bo od 20. do 30. septembra 1970. Študente, ki se zanimajo za sprejem v študentski dom, za študentsko posojilo ali štipendijo, obveščamo, da bodo razpisni pogoji za pridobitev naštetih oblik gmotne pomoči objavljeni na oglasnih deskah visokošolskih zavodov, v študentskem domu, študentskem listu Katedra in v dnevnikih Delo in Večer. Prijavo z zahtevanimi listinami pošljite po pošti na tajništva šol ali jih predajte osebno dnevno od 10. do 12. ure na te naslove: Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, Razlagova 14, telefon 25-160, Pedagoška akademija Maribor, Mladinska ulica 9, telefon 22-171, Višja agronomska šola Maribor, Vrbanska ulica 30, tele-fo 22-105, Višja pravna šola Maribor, Mladinska ulica 9, telefon 21-049, Višja tehniška šola Maribor, Smetanova ulica 17/1, telefon 25-530. Pedagoško znanstveni svet združenja visokošolskih zavodov v Mariboru VIŠJA STOMATOLOŠKA ŠOLA VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA e) Usmeritev v živinorejsko tehnologijo Vzgaja strokovnjake, ki so dobro seznanjeni z vsemi novimi tehnološkimi postopki moderne vzreje živali. Strokovnjaki morajo do potankosti poznati osnove krmljenja, preventivne ukrepe za očuvanje zdravja živali, poleg tega pa morajo biti dobri organizatorji — ekonomisti. č) Usmeritev v poljedelsko in živinorejsko tehnologijo Vzgaja strokovnjake za operativne vodje poljedelstva in živinoreje na kmetijskih obratih s kombinirano proizvodnjo. Osnovni poudarek je na teoretičnem in praktičnem obvladanju tehnologije pridelovanja najvažnejših poljščin in vseh novih tehnoloških postopkov moderne vzreje živali. d) Usmeritev v pospeševanje kmetijske proizvodnje Na tej usmeritvi je poleg poljedelsko-živinorej-skih ali sadjarsko-vinogradniških predmetov, ki naj študentom dajo potrebno teoretično in praktično strokovno znanje. Poseben poudarek na spoznavanju problemov razvoja vasi in malih kmetijskih proizvajalcev. Študij na tej usmeritvi usposobi študenta za delo s kmeti v procesu pospeševanja njihove proizvodnje, njenega usmerjanja in dodatnega izobraževanja neposrednih proizvajalcev. VIŠJA PRAVNA ŠOLA Študij na višji agronomski - šoli v Mariboru traja štiri semestre oziroma dve leti in daje zaključeno prvo stopnjo visokošolske izobrazbe. Namen šole je izobraziti specializirane in sodobnim razmeram prilagojene profile praktičnih organizatorjev kmetijske proizvodnje na višji tehnični ravni. 2e ob vpisu se kandidat odloči za eno izmed smeri študija. Tehnološke usmeritve: sadjarstvo-vinogradni- štvo, poljedelstvo, živinoreja, poljedelstvo-živino-reja ali pospeševanje kmetijske proizvodnje. a) Usmeritev v sadjarsko-vinogradniško tehnologijo Na tem oddelku se usposabljajo sadjarski in vinogradniški strokovnjaki, da bodo lahko samostojno vodili proizvodne in predelovalne sadjarske ali vinogradniške obrate. Velik poudarek je na primerni tehniški, tehnološki in organizacij-sko-ekonomski izobrazbi, ki jo zahteva sedanja in bodoča sadjarska in vinogradniška proizvodnja. Diplomanti sadjarsko-vinogradniškega oddelka imajo možnost diplomirati tudi na pospeševalni usmeritvi splošnega oddelka s tem, da se jim prizna sadjarsko-vinogradniška skupina predmetov kot osnovna usmeritev, ki je ekvivalentna poljedelsko-živinorejski skupini predmetov. b) Poljedelska usmeritev Na tem oddelku se usposabljajo sadjarski in vinogradniški strokovnjaki, da bodo lahko samostojno vodili proizvodne in predelovalne sadjarske ali vinogradniške obrate. Velik poudarek je na primerni tehnični, tehnološki in organizacij-sko-ekonomski izobrazbi, ki jo zahteva sedanja in bodoča sadjarska in vinogradniška proizvodnja. Diplomanti sadjarsko-vinogradniškega oddelka imajo možnost diplomirati tudi na pospeševalni usmeritvi splošnega oddelka s tem, da se jim prizna sadjarsko-vinogradniška skupina predmetov kot osnovna usmeritev, ki je ekvivalentna poljedelsko-živinorejski skupini predmetov. Kot izredni študent se lahko vpiše, kdor ima sicer vse/pogoje za vpis, pa se zaradi delovnega razmerja ali iz drugih opravičenih razlogov ne more udeleževati pouka kot redni študent. Za izredne študente lahko organizira šola tečaje, predavanja, seminarske vaje in podobno. Študij na šoli je enoten; učni načrt obsega predavanja iz naslednjih predmetov: uvod v pravo-znanstvo, sociologijo, politična ekonomija, ustavno pravo, javna uprava, organizacija pravosodja, organizacija in upravljanje gospodarskih organizacij, ekonomika SFRJ, rodbinsko pravo, osnove narodne obrambe I., telesna vzgoja, evidenca pravnih razmerij, upravni postopki in upravni spor, javne finance SFRJ, osnove civilnega prava I. (splošni del, -stvarno in dedno pravo), osnove civilnega prava II. (obligacijsko pravo in posli blagovnega prometa), osnove civilnih sodnih postopkov, osnove kazenskega prava s postopkom, osnove delovnih razmerij in socialne varnosti, osnove knjigovodstva, kultura ustnega in pismenega izražanja, osnove narodne obrambe II. Sola organizira za izredne študente študij v centrih na sedežu šole in izven njega, če se za študij v takšnem centru prijavi ustrezno število izrednih študentov. Diplomant šole se lahko zaposli v raznih službah pri družbenopolitičnih skupnostih, zavodih družbenih služb, drugih javnih službah in družbenih organizacijah, prav tako pa tudi v splošni, pravni ali komercialni službi gospodarske organizacije. Diplomant šole lahko študij nadaljuje. V tem primeru mora izpolniti pogoje, ki jih postavlja fakulteta. Višja pravna šola je samostojni in samoupravni visokošolski zavod za pravne in z njimi povezane druge družbene znanosti. Sola je bila ustanovljena z zakonom o višji pravni šoli v Mariboru (Uradni list LRS, št. 23/60) leta 1960. Redni študij na šoli traja dve leti (štiri semestre). Z diplomo dobi študent strokovni naziv pravnik. Študenti na šoli so lahko redni in izredni. ŠTUDENTSKI DOM MARIBOR TYRŠEVA ШСА 2. RAZPISUJE V študijskem letu 1970/71 natečaj za sprejem 288 študentov in 118 študentk v svoja domova v Tjrrševi ulici 23 in ulici Ob parku 7. I. RAZPISNI POGOJI V študentski dom so lahko sprejeti študenti mariborskih visokošolskih zavodov, ki imajo dobre ocene in slabo materialno stanje. Prednost pri sprejemanju bodo imeli prosilci, ki so doma iz tistih območij v SR Sloveniji, kjer je podpovprečno število študentov. II. PRIJAVA IN SPREJEM Vsi prosilci morajo vložiti prošnjo na predpisanem obrazcu in jo kolkovati z 0,50 din državne takse. Prošnji morajo priložiti: a) novinci: 1. prepis spričevala o zrelostnem izpitu oziroma sporočile o opravljenih izpitih, 2. dokazilo o premoženjskem stanju in dohodkih: potrdilo o izplačanem osebnem dohodku staršev ali zakonca za prvo polletje 1970, odrezek o izplačani pokojnini v zadnjem mesecu (prosilci upokojenih staršev), potrdilo o premoženjskem stanju in druga potrdila, če je več virov dohodkov, 3. izjavo poroka za poravnavo morebitnega dolga za stanarino z overovljenim podpisom, 4. zdravniško potrdilo, 5. dve fotografiji 4 X 6 cm, 6. frankirano pisemsko ovojnico z natančnim naslovom za odgovor; b) stari prosilci: Prosilci, ki že stanujejo v domu in obnavljajo prošnjo za bivanje v njem, priložijo prošnji navedene priloge, razen pod zap. št. 4 in 5. Prošnje za sprejem v študentski dom je treba vložiti v upravi doma (Maribor, Tyrševa ulica 23), kjer so na voljo tudi predpisani obrazci. Rok za prijavo je a) za stare stanovalce, ki obnavljajo prošnje, 30. junij 1970, b) za nove prosilce 31. julij 1970. Komisija, ki bo reševala prošnje, bo prosilce o rešitvah obvestila preko uprave študentskega doma. Nepopolnih prošenj ali prošenj brez prilog komisija ne bo obravnavala. Naš »prospekt« je improviziran, namenjen pa je izključno študentom novincem, in sicer tistim, ki Maribora ne poznajo bolje kot avtor tega članka. V osebni izkaznici Maribora stojijo nekatere stvari takole: rojstno leto: 1254. Velikost danes: 110.000 prebivalcev. Značaj: velik industrijski center, naravno središče Štajerske in severovzhodne Slovenije. Klima: (splošno) mila. Posebnosti: izrazit primer mesta, ki zaradi odrezanega zaledja (v bližini je državna meja) v zadnjih letih ni tako napredovalo, kot bi lahko. Razen imena moramo vsekakor povedati kaj več, če se predstavimo. In ker je že navada takšna, je potrebno povedati tudi nekaj iz zgodovine. Tod so živeli ljudje že zgodaj. Ugodne geografske razmere so omogočile obrtnikom in trgovcem, da so pod tedanjo utrdbo na Piramidi postavili svoje krošnjarije ter delali in prodajali. Bližina Pohorja in Kozjaka je dala kruh trgovcem z lesom in splavarjem. Mesto je postal Maribor že leta 1254 in se je takrat imenoval Marchburg (po utrdbi, ki so jo postavili Sponhajmi). Potem se je Maribor razvijal, stagniral in zopet razvijal, odvisno od tega, kakšne razmere so vla- dale v njegovi neposredni okolici ali pa v domovini njegovih vladarjev. V turških časih ga tudi močno obzidje ni moglo obvarovati pred krutimi osvajalci, da ga le-ti ne bi nekajkrat napadli in oropali. Neprestana turška nevarnost je zavrla razvoj mesta, zlasti še zato, ker trgovina z jugom ni več cvetela. Tudi Napoleonovi časi, ki so na primer Ljubljani pomagali do pomembne vloge, Mariboru niso prizanesli. Po prenehanju turške nevarnosti beležimo ponovni vzpon mesta, ki je bilo na poti od Dunaja do Trsta pomembna trgovska postojanka. Se hitrejši razvoj sc je pričel z gradnjo železnice. Komaj dvajset let po tistem, ko je v Angliji zažvigala Stephensonova lokomotiva, je Maribor dobil železniško povezavo s severom in to je njegova zgodovinska kurioznost med jugoslovanskimi mesti. Tedaj je postal tudi važno prometno križišče, zlasti še po izgraditvi železnice na Madžarsko in pozneje na Koroško. Od tod dalje moremo trditi, da je Maribor začel dobivati značilno industrijsko podobo, ki jo je do danes še okrepil. Tega seveda ne pripisujemo zgolj naključju, marveč predvsem temu, da je v bližini na razpolago dovolj energetske osnove, delovne sile, dobre prometne zveze pa so pritegnile zanimanje tujega kapitala, ki si je Maribor izbral zaradi bližine srednje Evrope. Maribor je medtem že davno prerasel mestno obzidje, ki je dandanes žal precej zanemarjeno in je bolj predmet obravnav zgodovinarjev kot pa zgodovinska posebnost, ki bi se je zavedali. Mesto se je začelo širiti tudi na desni breg, pozneje pa je zajelo predmestne zaselke, da bi zabrisalo meje med mestnimi četrtmi in postalo celota. Maribor je ves čas bil središče štajerske, pozneje pa se je njegov vpliv razširil na obmurske in prekmurske kraje. Tako se je krepila njegova kulturna in gospodarska vloga, nekaj časa pa tydi politična, saj je bil Maribor po prvi svetovni vojni glavno mesto tako imenovane mariborske oblasti. Ko govorimo o kulturnem središču, moramo upoštevati nekaj dejstev, ki govore, da je mariborsko slovensko prebivalstvo začelo že zelo zgodaj organizirati boj za narodnostne pravice, čeprav nemara v nekoliko težjih pogojih kot drugod, saj je živelo tod številno nemško prebivalstvo, šovinistično razpoloženo proti slovenskemu življu. Iz tistih časov je pomembno omeniti ustanovitev gimnazije (1758), pozneje pa čisto slovenske kulturne ustanove: čitalnico (1861), časnik Slovenski narod, Dramatično glasbeno in zgodovinsko društvo. Tako je Maribor v resnici postal ne le žarišče slovenstva, marveč tudi aktivnega kulturnega prebujanja in ustvarjanja. Povojni razvoj je pripomogel tudi našemu mestu, da je napravilo nekaj hitrih korakov naprej. In- dustrija se je razmahnila, kulturna vloga utrdila, gospodarski potencial v zadnjih letih pa ni takšen, kot bi lahko bil. Vendar to ne pomeni, da bo Maribor v bodoče nazadoval; pričakujemo lahko prav nasprotno, da bo sedaj, ko so meje vse bolj odprte, zopet pridobil na veljavi ter postal mesto mednarodnega pomena. Sedanja kvalifikacijska struktura prebivalstva je na razmeroma nizki stopnji, saj v mnogih delovnih organizacijah primanjkuje šolanih kadrov. DELO - PROSTI ČAS Dan je navadno razdeljen na tri enake dele: osem ur dela, osem ur razvedrila in osem ur počitka. Dobro vemo, da za marsikoga to ne velja, prav gotovo pa ne za študente, ki so se namenili študij končati v kolikor toliko doglednem času. To pomeni, da se osemurni delavnik raztegne na petnajst ur, če pa si študent hoče privoščiti nekaj veselih uric, gre to na račun počitka. Kljub temu pa je potrebno omeniti, kakšne možnosti ali pogoje bo imel mariborski študent v času svojega študija, da bi čas čimbolj učinkovito izrabil. V Mariboru deluje šest visokošolskih zavodov, ki jih je s posebnimi zakoni ustanovila skupščina SR Slovenije v razdobju od 1959. do 1961. leta: višja ekonomsko-komercialna šola (VEKŠ) — ustanovljena 2. julija 1959, od leta 1969 pa visoka ekonomsko-komercialna šola, višja tehniška šola (VTS) — 26. novembra 1959, višja agronomska šola (VAS) — 24. junija 1960, višja pravna šola (VPS) — 24. junija 1960, višja stomatološka šola (VSS) — 24. junija 1960, pedagoška akademija (PA) — 26. junija 1961. Zaradi boljše koordinacije njihovega dela in razvoja je republiška skupščina z zakonom ustanovila še združenje visokošolskih zavodov v Mariboru (ZVZM) — 23. maja 1961. Končno je bila v združenje vključena še študijska knjižnica, ki se je preimenovala v študijsko in visokošolsko knjižnico v Mariboru. DELOVNI ČAS Urniki so največkrat, žal, tako sestavljeni, da študentje z njimi niso najbolj zadovoljni, to pa predvsem zaradi tega, ker so predavanja dopoldne in popoldne z vmesnimi prekinitvami. Študente bo torej zanimalo, kako lahko izkoristijo vmesni čas. Navedli bi nekaj možnosti za intenzivno delo, predvsem tistim študentom, ki zaradi oddaljenosti tačas ne morejo domov. Osrednja knjižnica mariborskih visok"* olskih zavodov je študijska in visokošolska knjižnica, ki ima bogat knjižni fond, študentom pa sta na razpolago študijska soba in čitalnica. Poleg tega je v Mariboru bogata mestna knjižnica, ki sicer nima dovolj strokovne literature, ima pa veliko čitalnico. Omeniti velja še delavsko knjižnico na Taboru, ki ima predvsem bogat leposlovni knjižni fond. Višje šole pa so poskrbele tudi za to, da dobijo študentje VODIČ PO MARIBORU (ZA BODOČE BRUCE IN BRUCUUE) strokovno literaturo na šoli. V ta namen so bile ustanovljene številne knjižnice in študijske sobe na šolah. Idealno organiziranega študija seveda ne more biti, zato je uspeh študenta v veliki meri odvisen od tega, kako se v času svojega študija pripravlja na bodoči poklic, kakšen je delež njegovega osebnega prizadevanja pri obvladovanju materije in kaj mu lahko nudi šola. Visokošolski pouk je organiziran tako, da računa na določeno zrelost svojih slušateljev, ki morajo mimo predpisanega programa poglabljati svoje znanje, da bi mogli postati samostojni v sferah svojega poklica. Zato je nujno, da vsak študent-novinec že v začetku spozna, kolikšnega pomena je študij v pravem pomenu besede, torej učenje, ki vedno išče nekaj novega na podlagi pridobljenega znanja. Samo stereotipno srednješolsko učenje »na izust« je polovičarsko, v praksi pa se pokaže za zelo neučinkovito. Ce gledamo stvari s stališča samostojnega, poglobljenega in zrelega dela, potem moramo vsekakor že v začetku priporočati uporabljanje literature, in sicer naj novejše, ki se je v javnosti pojavila. Izpiti so mnogokrat nerealno preverjanje znanja, saj se zgodi, da kdaj pa kdaj na njih uspejo takšni študentje, ki so se pripravljali prav malo in malo tudi znajo, na drugi strani pa ne uspejo zelo prizadevni, ker so na izpitu »imeli smolo«. Treba je trezno oceniti, da ima profesor zelo malo možnosti', da bi slehernega kandidata podrobno pretipal, zlasti še, če nima asistenta. Mnenje, da so vprašanja na izpitu kakor krogla na fronti, kandidati pa borci, ki jih bo zadelo ali ne, seveda ni dovolj razumno, ampak je posledica prepričanja, da je študij formalnost, ki mora zadostiti minimalnim pogojem, da se pride do diplome. Ravno takšnega prepričanja pa bi se morali izogibati. Izpiti naj bodo samo iniciativa, da se kandidat poglablja v predmet tudi izven obsega zahtevane snovi, če je to mogoče. Mariborske visokošolske institucije so še mlade. Prav zaradi tega je tu in tam še zakoreninjeno mnenje, da se študij v Mariboru ne bo obnesel, in da je na višješolski sistem treba gledati z rezervo. Toda taka mnenja so čedalje šibkejša, saj praksa izključuje njihov obstoj. Pedagogi, ekonomisti, inženirji, pravniki, agronomi in drugi, ki so se šolali na mariborskih višjih šolah, na delovnih mestih dokazujejo, da so pridobili solidno strokovno znanje, tisti pa, ki študij nadaljujejo na višjih izobraževalnih stopnjah, spadajo med najuspešnejše študente. Leto 1969 je za višje šole v Mariboru prelomno leto, saj je višja ekonomsko-komercialna šola prerasla v visoko, vsem šolam pa je bilo z zakonom priznano znanstveno raziskovalno delo. Z zakonom so šole dobile priznanje, ki jim gre. Borba za golo eksistenco je tako končana. Nastopila je faza izpopolnjevanja kadrov, ki jih te šole dajejo. Od študentov in profesorjev je odvisno, ali bomo šli v korak s časom, seveda ob dobro organiziranem pouku in strokovnem pedagoškem ter znanstvenem delu. KAM V PROSTEM ČASU? Študentje pravzaprav ne bodo imeli veliko takšnih dni, ki bi ne bili vezani na študij, predavanja, vaje, vendar pa se vselej, tudi v najkrajšem trenutku pojavi vprašanje: kam sedaj? Študentje išečjo mesto, kjer bi se razvedrili, oddahnili in za nekaj trenutkov pozabili na vsakdanjost. Prosti čas je v Mariboru mogoče preživeti kjerkoli, na ulici ali v kavarni, v parku ali v gledališču, v kinu ali na športnih igriščih, aktivno ali pasivno. Pasivno izkoriščanje prostega časa je pogosto vezano na pohajkovanje, ubijanje dolgočasja na cesti, pri petičnežih pa na potikanje po lokalih, kjer se razen paše za oči dobe tudi druge ugodnosti: poceni zabava, pijača, včasih pa tudi prebiranje časopisja. Razvedrilo seveda ni vselej samo poslušanje glasbe ali odhajanje na plese, po mnenju nekaterih pa celo posedanje po lokalih, marveč je vključevanje delovnega človeka (kar je tudi študent) v široko zamišljeno rekreacijo. Sem sodi poznavanje kulturnih dosežkov, obiskovanje gledališč, koncertov, razstav, udejstvovanje v športu ali spremljanje le-tega, spoznavanje narave in pokrajine... Maribor ima številne zelene parke; tudi prostorov, kjer se mladina zabava, je sedaj nekaj več. Znamenitost mesta so muzeji, razstavni saloni, gledališče, nad mestom pa se dviga zeleno Pohorje. VISOKOŠOLSKO MESTO mora imeti poleg šolskih institucij tudi takšne, ki pomagajo graditi akademsko razgledanega in mislečega občana. Nemara je potrebno, da najprej navedemo tiste institucije, ki so študentu najbolj potrebne. Taka institucija je Slovensko narodno gledališče, ki je edino te vrste (poklicno) v severovzhodni Sloveniji. Izkušje iz preteklih let kažejo na stalno rast zanimanja za gledališki abonma, ki je za študente sorazmerno poceni. Prenekateri umetnik je že izjavil, da zelo rad igra pred študentsko publiko in v Mariboru ni nič drugače. Ker je študentska publika bolj zahtevna in bolj kritična, smo ravno na predstavah za študente priče najuspešnejšim interpretacijam naših igralcev in pevcev. Za zahtevnejše in verjetno bolj redke obiskovalce upodabljajoče umetnosti, pa tudi za tiste, ki jim bo to študijska obveznost (študenti pedagoške akademije), ima Maribor skoraj redno odprti razstavi v Umetnostni galeriji ob Strossmayer-jevi ulici In v salonu Rotovž. Umetnostna galerija ima bogato lastno zbirko in jo občasno raz- Muzej revolucije kreirajo njegovo fiziognomijo. Študentski tisk ima poleg tega, da obvešča študente o dogaja- j nju v visokošolskih centrih, še posebno nalogo, ; da vzgaja in goji kritičnost, pravilno ocenjuje dogodke v našem družbenem življenju ter jih analizira, da spremlja in podpira razvijanje kulture in izobraževanja ter da se zavzema za krepitev socialističnih družbenih odnosov in samoupravljanja. Vsebina se deli po rubrikah na študentsko, kulturno, srednješolsko, literarno in zabavno. Študente, ki želijo pisati, vabimo k sodelovanju. Marsikdo štipendije ne bo dobil ali pa bo preskromna, da bi lahko zadovoljivo živel. Za delno premagovanje takšnih problemov imajo mariborski študentje svojo zadrugo, ki jih honorarno zaposluje. Dosedanje izkušnje kažejo, da je iskanje dela preko zadruge zelo uspešno in tudi primerno plačano. Marsikatera tegoba, ki nastane . zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, se da z voljo do dela premagati. Poleg zgolj finančnega učinka kaže tak način zaposlovanja študentov še drugo podobo, namreč odnos do dela, vrednotenje le-tega, pridobivanje samostojnosti. V Mariboru je več društev, ki gojijo skoraj vse športne discipline in študentje imajo možnosti, da se vključijo vanje. Se bolj razveseljivo pa je, da so mariborske višje šole uvedle obvezno telesno vzgojo, ki bo študentom v razvedrilo in zabavo. Pri odboru Zveze študentov deluje posebna komisija, ki organizira razna športna tekmovanja, čisto študentovska in tudi mešana. Kdo ve, če smo povedali vse, kar bo študent — novinec potreboval, da bi se že prve dni svojega bivanja v Mariboru zares vključil v tukajšnji ritem. Sto ljudi, sto potreb in želja. Vsem torej ni mogoče ugoditi; prispevali smo najnujnejše informacije, ki so morda v pravem trenutku najpomembnejše za uspešen začetek študija ir» za dejavnosti po osebnih odločitvah. Rotovž stavlja, razen tega pa našo publiko redno seznanja z novostmi v domači in tuji likovni ustvarjalnosti. Nadalje nas pot zanese v zakladnico starin, v muzeje, ki so dovolj številni in bogati, da jih prištevamo med najpomembnejše v Sloveniji. Pokrajinski muzej v Mariboru hrani mnoge znamenitosti, ki niso zanimive samo za turiste, marveč lahko služijo za temeljit študij naše preteklosti. Pokrajinski muzej ima naslednje zbirke: arheološko, etnografsko, numizmatično pa še kulturnozgodovinski in umetnostnozgodovinski oddelek. Se posebej je treba omeniti Muzej NOB, ki hrani bogato dokumentacijsko gradivo o borbi in zmagi slovenskega naroda s posebnim poudarkom na Štajerski. Mimo omenjenih kulturnih ustanov je pomembna še koncertna poslovalnica. Le-ta je svoj čas prirejala mladinske koncertne abonmaje s potrebnimi predavanji pred izvajanjem glasbenih del, da bi tako šolska mladina dobila vsaj najpotrebnejše osnove v glasbeni vzgoji. Zal sedaj akcija za popularizacijo klasične glasbe med mladino ni več tako organizirana, vendar obljubljajo, da se bo vse zopet uredilo. Študentska organizacija vključuje svoje člane v kulturno-umetniškem društvu Študent, kjer sta zlasti aktivna folklorna skupina in pevski zbor. Sedaj razpolaga KUD Študent s potrebnimi rekviziti, tako da je delo lažje, rezultati pa boljši. Nikakor ni mogoče trditi, da je vodstvo društva dalo od sebe toliko, kolikor pričakujemo in kolikor bi bilo mogoče dati. Upamo, da se bo z vsako novo generacijo, ki bo nadaljevala tradicijo, stanje popravljalo in izboljševalo. Navsezadnje je treba omeniti študentsko glasilo Katedra, ki izhaja kot mesečnik. Študentje sami Mariborski grad PM8IBOR IV. «070 ST. 10 tETMIIIK, Katedra je časopis mariborskih študentov, ki ga le-ti sami ustvarjajo, to se pravi, da vanj pišejo, ga urejajo in tudi izdajajo. Katedra je začela izhajati kmalu po nastanku prvih višjih šol v Mariboru in je s krajšimi prekinitvami izhajala do danes. Nekaj časa je bila štirinajstdnevnik, nato pa mesečnik. Sedaj zopet izhgja kot štirinajstdnevnik. časopis mariborskih študentov zavzema vodilno vlogo v študentski aktivnosti. Ima nalogo objektivnega in kritičnega obveščanja javnosti, zlasti o študentskih ter seveda tudi drugih vsakdanjih problemih in pri oblikovanju kulturne fiziognomije Maribora. Katedra je zelo popularna tudi med srednješolsko mladino, saj je srednješolcem odmerjena ena ali celo dve strani prostora, ki ga pridno in bogato polnijo s svojimi prispevki. K SODELOVANJU NA STRANEH KATEDRE SO VABLJENI VSI ŠTUDENTI, SREDNJEŠOLCI IN PROFESORJI, KI BI ŽELELI POSVETITI DEL SVOJEGA PROSTEGA ČASA NOVINARSKEMU DELU. Naš koncept vsebuje naslednje dimenzije: — dimenzijo Študentskega gibanja, — DIMENZIJO SAMOUPRAVNEGA DEMOKRATIČNEGA SOCIALIZMA, — DIMENZIJO SLOVENSTVA, — DIMENZIJO SOCIALNE ENAKOSTI, — DIMENZIJO RAZVOJA IN REFORME VISO-, KIH SOL, — DIMENZIJO GOSPODARSKEGA IN KULTURNEGA RAZVOJA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE IN — DIMENZIJO PLURALIZMA. KATEDRA PROSTORI UREDNIŠTVA SO V NOVEM ŠTUDENTSKEM DOMU, OB PARKU 7 (V KLETI). KUD ŠTUDENT Kulturno-umetniško društvo Študent razvija svojo dejavnost na podlagi amaterskih pravil, torej v izvenštudijskem času In nepoklicno. Največ uspeha doslej so dosegli: študentski oder, pevski zbor in folklorna skupina. Študentje ne nastopajo samo v Mariboru in pred študentskim občinstvom, marveč tudi po drugih naših mestih. Zlasti pa je razveseljivo, da se za njihove nastope zanimajo tudi v inozemstvu. Vsi novi študentje, ki imajo že kaj izkušenj na področju kultumo-umetniške dejavnosti, in tudi tisti, ki imajo samo voljo, bodo našli svoje zadovoljstvo v delu pri našem društvu. Posebej vabimo tiste, ki bi se želeli vključiti v študentski oder, ki bo letos ponovno začel z delom. Prostore ima v študentskem domu, Tyrševa ulica 22. KUD Študent sestavljajo sledeče dejavnosti: folklorna skupina, pevski zbor, likovna sekcija in harmonikarski zbor. Folklorna skupina: glavni namen te sekcije je gojiti slovenske narodne plese in običaje, pa tudi pesmi in plese ostalih narodov Jugoslavije. Folklorna skupina je nastopila že velikokrat. Njeni člani so plesali po mnogih krajih Slovenije in Jugoslavije. Pred kratkim se je ta skupina vrnila iz Beograda, kjer je v kombinaciji z Veselimi pastirji zastopala slovensko folkloro na prireditvi za rojstni dan maršala Tita. Bili so tudi v inozemstvu, in sicer na Madžarskem, v Avstriji in v Zvezni republiki Nemčiji. Vsa leta spremlja folklorno skupino instrumentalni ansambel, ki s svojo pevko nastopa tudi samostojno. Sestavljajo ga študentje in dijaki CGV. Folklorna skupina je povsod požela mnogo priznanj in pohval. Zadnja leta sta zelo zaslužna za uspehe skupine koreograf Iko Otrin in vaditelj profesor Vili Verhovnik. Pevski zbor je »zrasel« iz resničnega veselja do petja in želje po ohranjevanju in širjenju naše najlepše ljudske tradicije. Deluje le moški pevski zbor, ki je povsod žel izredne uspehe. Mlade in vesele fante, med katerimi je bilo nekaj izrednih solistov, so povsod zelo radi poslušali. V Mariboru ni bilo proslave brez njih. Dramska sekcija je pričela s svojim delom že leta 1964. Objektivne težave, takšen je bil namreč naslov literarno satiričnega kabareta, so po reagiranju občinstva in kritike uspele. Strokovni vodja te skupine je bil dramski igralec SNG tovariš Bačko. S kabaretom so študentje nastopali po raznih krajih, med drugim tudi na študentskem festivalu v Zagrebu. Sodelovali so na proslavah z mnogimi recitali in recitacijami. V kasnejših letih je delovanje te sekcije nekoliko zamrlo zaradi neresnosti na vajah in prepogoste odsotnosti članov. Likovna sekcija je začela delovati šele v zadnjih letih, priredila pa je že nekaj uspešnih razstav. Študentje so razstavljali slike in risbe, skulpture, grafike pa tudi fotografije. Likovna sekcija pravzaprav ne deluje v društvu, pač pa društvo pomaga študentom likovne akademije, da z njegovim posredovanjem razstavljajo in se predstavljajo širši javnosti. Letos je KUD Študent ustanovilo tudi harmonikarski zbor. ZADRUGA ŠTUDENTOV IN DIJAKOV V Mariboru že osmo leto deluje zadruga študentov in dijakov, ki jo je ustanovil odbor Zveze študentov MVZ z namenom, da pomaga reševati materialno stanje študentov, posebno pa še v sedanjem položaju, ko je štipendij manj, življenjski stroški pa so vedno večji. V letu 1969 so dobili dijaki in študentje preko zadruge 2220 zaposlitev in tako ustvarili 1,849.605,30 din bruto dohodka. Zaposlenih je bilo približno 1238 študentov — članov zadruge, poprečni bruto zaslužek člana pa je znašal 583,80 dinarjev letno. To je bilo omogočeno na osnovi posebnega statusa, saj zadruga gospodarskim organizacijam ne odvaja od študentskih honorarjev nobenih družbenih dajatev. Od študentovega zaslužka odbije zadruga provizijo. Do vsote 1000 dinarjev je enotna 10% provizija, nad to vsoto pa se zvišuje; na vsakih deset tisoč se provizija dvigne za en odstotek, medtem ko je za vsote nad 2000 dinarjev enotna 20% provizija, s katero zadruga krije poslovne stroške in ustvarja sredstva za sklade. V zadrugo se lahko vpiše vsak študent, ki predloži potrdilo o šolanju. Uradne ure so vsak dan od 9. do 14. ure, v sredo pa še od 14. do 17. ure. V soboto zadruga ne dela. Poslovne prostore ima v študentskem domu Ob parku 7 (v kleti). SKUPNOST ŠTUDENTOV VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV MARIBOR Ko ob vpisu na visokošolski zavod postane dijak študent, prevzame razen učnih tudi več drugih obveznosti. Prvenstveno postane član študentske skupnosti. Študentska skupnost na mariborskih visokošolskih zavodih, ali kratko ŠS MVZ, ni organizacija v političnem, cehovskem ali drugem podobnem smislu. To je organizirana študentska dejavnost, katere član poslane avtomatično vsak študent s statusom študenta. Brez članarine in izkaznice je študent del mariborske in slovenske, pozneje pa tudi del skupnosti študentov iz vse Jugoslavije. Omenil sem, da SS ni politična organizacija. Tega pa ne smemo razumeti tako, da so za študentsko skupnost vprašanja družbenih odnosov doma in v tujini nezanimiva in tuja. Pa še kako se z njimi ukvarja, samo ne več kot politična organizacija. Osnovno delovno izhodišče naši študentski skupnosti je koncept dela, ki smo ga sprejeli na zadnji letni skupščini. Ta v eni izmed točk pravi: »Študentska skupnost dela na principih samoupravnosti in demokratičnosti ter omogoča študentom uveljavljanje svojih interesov in uresničevanje svojih zahtev,« Te misli so osnova tudi vsem drugim organizacijskim in vsebin- skim izhodiščem dela SS. Trenutno še dela SS brez statuta. Organizacijske podrobnosti našega dela ureja pravilnik o delu stalne skupščine in izvršnega odbora SS MVZ, vsebinski okvir dela pa je že prej omenjeni koncept. Programa in svetovnonazorskih opredelitev SS ne potrebuje. Osnova za trenutno dejavnost naj bodo jasno izražene zahteve študentov, ne pa vnaprej deklarirane smernice. Študentska skupnost deluje v okviru in po načelih družbeno socialističnih odnosov v naši domovini. Zajema vse študente, ne glede na njihovo svetovnonazorsko opredelitev'. Različni pogledi na svet imajo vso možnost uveljavljanja v okviru naše skupnosti. Študentska vodstva in študentski predstavniki morajo zastopati stališča večine študentov. Temu je prilagojena tudi organizacijska zgradba naše skupnosti. SS omogoča tudi vključevanje študentov v samoupravljanje na visokošolskih zavodih in v vsa predstavniško-samoupravna telesa naše družbe. V tem je tudi naša velika prednost pred študentskimi organizacijami drugod po svetu. Reševanje vprašanj znotraj naše študentske skupnosti ter reševanje vprašanj, ki jih postavljamo vsej družbi, je možno samo po samoupravni poti. Ni naš cilj, da bi bila SS podaljšana miniatura uradne politike, prav tako pa tudi nočemo in ne smemo biti opozicija za vsako ceno. Osnovna oblika, delovanja študentov je skupnost študentov na visokošolskem zavodu. Vsaka skupnost razvija delo samostojno in išče najprimernejše oblike za sestajanje študentov po posameznih šolah. Vsako leto študentje na^ zavodu na letni skupščini volimo svoje predstavnike v izvršni odbor ŠS, ki je najvišji in stalni izvršilni organ na šoli. Volimo tudi študentske predstavnike v svet šole, pedagoško-znanstveni svet in ustrezne organe pri združenju MVZ. Na nekaterih šolah deluje kot najvišji organ študentski svet, ki ga sestavljajo vsi študentski predstavniki v organih šole. Osnovno samouprav- no telo študentov in profesorjev pa Je svet letnika ali oddelka, katerega člani so vsi študenti letnika in profesorji, ki predavajo v njem. Zahteve, ki jih svet letnika postavi in presegajo njegove pristojnosti, mora pismeno predložiti v nadaljnjo obravnavo svetu šole ali pedagoško znanstvenemu svetu. Osnovna oblika sprejemanja študentskih stališč so zbori študentov. Zbor študentov lahko skličejo vsi študentski organi, prav tako pa tudi skupina študentov. Vsebinsko je delo na zborih študentov lahko zelo široko. Razen samoupravnih vprašanj na šoli na zborih študentov zavzemamo svoja stališča o vseh vprašanjih v naši družbi. Zbor študentov omogoča vsakemu študentu, da poizkuša prodreti s svojimi stališči, рч naj so kakorkoli obarvana. Najvišji študentski organ v visokošolskem centru je stalna študentska skupščina, ki jo sestavljajo študentski predstavniki vseh šol. Obravnava ia rešuje vsa vprašanja iz življenja in dela študentov in zavzema lastna stališča do družbenih in političnih dogajanj doma in po svetu. Skupščina i* svoje srede voli izvršni odbor, ki je njen izvršilni organ in opravlja naloge, ki mu jih nalaga stalna skupščina, zbor študentov ali študentjo posameznega visokošolskega zavoda. V okviru izvršnega odbora dela več komisij kot npr. komisija za aktualna družbena vprašanja, za študijska vprašanja, za materialni položaj študentov, kulturno dejavnost itd. To je kratek oris organizacijskih oblik naše študentske skupnosti. Študentje, ki smo jih sprejemali, smo'menili, da so trenutno najustreznejše. Naša prednost je ravno v tem, da lahko vsak čas prilagodimo organizacijske oblike naše skupnosti trenutnemu položaju in zahtevam. Vsak študent je odgovoren za delo svoje skupnosti. Marsikaj, kar lahko očitamo raznim družbenopolitičnim organizacijam — študentski skupnosti ni potrebno. Vsakdo lahko poizkuša spremeniti naše oblike dela, vsakdo lahko vpliva na vsebinsko usmerjenost. Mariborski študentje se ne zapiramo in ne delamo samo v okviru našega mesta. Po dolgih letih je zaživela skupnost študentov Slovenije, ki jo sestavljamo študenti vseh slovenskih visokošolskih centrov. ZSJ je bila na poslednjih zveznih organizacij, ki je niso sestavljale nacionalne organizacije. Ustanovitev SS ne sme vplivati na odnose s študenti iz sosednjih republik, ki jih na osnovi enakopravnosti nameravamo še poglobiti. Tesno sodelovanje s študenti iz vse Slovenije pa je pogoj za enoten in uspešen nastop s študentskimi vprašanji pred ustreznimi forumi. Koncept SS je izhajal s stališč poštenosti in načelnosti. Študentski predstavniki morajo res delati po sprejetih stališčih in pozabili na politikantstvo in zakulisne manevre. Javni razgovori z razpravami o javnem oblikovanju in zagovarjanju stališč morajo biti osnova vsemu našemu delu. Vendar osnova za uspešno delo niso samo študentski predstavniki. Študentska skupnost — tp so študentje. Ti, ki se bodo na višje šole komaj vpisali, ali oni, ki že več let razmišljajo o študiju, vsakdo bo na svoj način odgovoren za pozitivno ali negativno oceno za delo, ki bo letela na študentsko skupnost. l*ovsod po svetu so študentje ena najbolj nemirnih družbenih plasti. To smo pri nas tudi mi, toda brez razbijanja po cestah se da preko študentske skupnosti marsikaj doseči. Vse je odvisno samo od vas, ki boste nadaljevali šolanje, ali pa od vas, ki boste v kratkem postali študenti.