Štev. 1783.	1932.
Vili.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 47. Litterae Apostolicae, quibus ampliantur Indulgentiae concessae pro visitatione Ssmi Eucharistiae Sacramenti. — 48. Slomšekova nedelja. — 49. Decretum Supr. S. Congr. S. Officii, quo damnantur opera Alafridi Loisy. — 50. Sacra Poenitentiaria Apostolica: Archiconfraternitati doctrinae christianae adscriptis nova Indulgentia plenaria conceditur. — 51. Sprejem v kn.-šk. bogoslovje v Mariboru. — 52. Seznam nabornikov.
47.
Litterae Apostolicae,
quibus ampliantur Indulgentiae concessae pro visitatione SSmi Eucharistiae
Sacramenti.1
Pius PP. XI.
Ad perpetuam rei memoriam. — Litteris Nostris »Charitate Christi« nuperrime editis christifideles omnes ad scelerum hominum expiandorum studium peculiaribus piis exercitiis die Divini Cordis sacra peragendis, circum altaria provolutos Redemptorem nostrum Iesum Christum sub Sacramenti velis delitescentem venerantes, instantissime excitavimus. Iure meritoque propterea, Conventus Eucharistici internationalis, qui Dublinensi in civitate proxime celebrabitur, occasionem nacti, ut christifideles, expiabilibus huiusmodi piaculis omne suum studium devotionemque conferant in illud Cor Sacratissimum, a quo magnum Eucharistiae Sacramentum manavit, indulgentias quas ree. mem. Decessor Noster Pius Pp. IX, suis sub anulo Piscatoris Litteris, die XV mensis Septembris anno MDCCCLXXVI christifidelibus Augustum Sacramentum devote visitantibus largitus est: Nos, pro benignitate Nostra, nunc ampliandas censemus. Conlatis igitur consiliis cum dilecto filio Nostro Laurentio titulo Sancti Pancratii presbytero Cardinali Lauri, Sanctae Romanae Ecclesiae Poeni-tentiario Maiore, quem Nostrum etiam mittimus Legatum ad eundem Dubli-nensem Conventum, praesentium Apostolicarum Litterarum tenore, de omnipotentis Dei misericordia et beatorum Eius apostolorum Petri et Pauli auctoritate confisi, omnibus et singulis utriusque sexus christifidelibus, corde saltem contritis, quoties ipsi ubique terrarum Sanctissimum Eucharistiae Sacramentum devote visitaverint ac quinque Pater, Ave et Gloria recitaverint, addita quoque unius Pater, Ave et Gloria ad mentem Nostram sive Summi Pontificis pro tempore exsistentis recitatione, decem annos de in-iunctis eis, seu alias quomodolibet debitis poenitentiis, in forma Ecclesia consueta, relaxamus; plenariam vero omnium peccatorum suorum indulgentiam et remissionem misericorditer in Domino largimur, semel in hebdomada lucrandam, iisdem christifidelibus vere poenitentibus et confessis ac sacra Communione refectis, qui ipsam Augusti Sacramenti visitationem per integram hebdomadam peregerint, ibique, et supra, oraverint. Contrariis non obstantibus quibuslibet. Praesentibus perpetuis futuris temporibus valituris.
Datum Romae apud Sanctum Petrum, sub anulo Piscatoris die III mensis Iunii Sacratissimo Iesu Cordi sacro, anno MDCCCCXXXII, Pontificatus Nostri undecimo.
E. Card. Pacelli, a Secretis Status.
1 A AS, 1932, str. 231/2.
48.
Slomšekova nedelja.
Škof. odbor KA v Mariboru je predložil kn.-šk. ordinariatu naslednji načrt za proslavo 70 letnice Slomšekove smrti. Kn.-šk. ordinariat predloženi načrt v vsem obsegu odobrava in naroča veleč. gg. dušnim pastirjem, da ga po možnosti izvedejo v hvaležen spomin velikega škofa in v duhovno obnovo lavantinskih vernikov, ki jo je Slomšek započel med Lavantinci.
Velečastitim župnijskim uradom.
Dne 24. septembra poteče 70 let, odkar se je preselil v večnost veliki Slomšek. Spomin na to 70 letnico se je nameraval proslaviti v Mariboru v dneh 14. in 15. avgusta. Radi vsestranske krize in drugih ovir se ta proslava ne bo mogla vršiti. Namesto te proslave se priredi Slomšekova nedelja.
Škof. odbor KA se tem potom obrača na vse velečastite župnijske urade s prošnjo, da četrto nedeljo v septembru, to je 19. nedeljo po Bmkoštih, dne 25. septembra t. L, posvetijo spominu 70 letnice Slomšekove smrti.
Program za to nedeljo bi bil sledeči:
1. Verniki naj se vsaj eno nedeljo prej poučijo o pomenu Slomšekove nedelje. Povabijo naj se, da to nedeljo v velikem številu prejmejo sv. zakramente, zlasti naj se vabijo možje in fantje kot stebri versko-obnovitvenega dela, ki ga je med Slovenci vodil Slomšek, da skupno pristopijo k sv. obhajilu.
2. V soboto pred Slomšekovo nedeljo se naj po Angelovem pozdravljanju četrt ure zvoni z vsemi zvonovi in v vseh cerkvah. Na zvonenje se naj verniki opozorijo s povabilom, da molijo za razširjanje in poglobitev sv. vere ter za zedinjenje ločenih bratov in sester s sv. Cerkvijo.
3. V nedeljo se naj vrši slovesna služba božja. K tej službi božji se naj povabijo šolska vodstva (učiteljstvo naj pride z otroci), društva (naj pridejo z zastavami) in oblasti (županstva). Verniki se naj opozorijo, da se te službe božje v čim večjem številu udeležijo.
Pridiga naj bo posvečena Slomšeku. Gg. pridigarji se lahko ravnajo po naslednjem načrtu:
Slomšek in njegova oporoka.
Uvod: Dne 24. septembra poteče 70 let, odkar je zatisnil oči k smrtnemu spanju škof Slomšek. Po svojem življenju in delu zasluži, da se ga ob tej priliki spominjamo.
Slomšek je bil velik kot: človek, pesnik, pisatelj, vzgojitelj, a še večji kot dušni pastir in škof.
Poglejmo ga kot škofa in poglejmo njegovo oporoko, ki velja nam vsem in bo prehajala od rodu do rodu.
Razprava.
1. Slomšek — škof. Veliko delo Slomšeka — škofa je obseženo v dveh stavkih:
a) »Program njegovega delovanja je bil, širiti božjo čast in prinašati mir ljudem (Kovačič: Zgod. lav. škofije, 368).«
b) »Z lastnim vzgledom, z živo besedo in s spisi je budil ljudstvo iz moralnega in umstvenega mrtvila (Kovačič: Zgod. lav. škofije, 370).«
Svoje vernike je hotel imeti zavedne in verne. Vsi njegovi ukrepi so bili v to usmerjeni.
Skrbel je za dober duhovniški naraščaj, ki naj bi se vzgajal sredi lavant, škofije (semenišče, bogoslovje v Mariboru).
Naselil je v Celju lazariste, ki naj bi med ljudstvom misijonarili.
Sam je prišel med svoje ljudstvo (prenesel škof. sedež v Maribor).
Pri vsem delu ga je vodilo geslo: Sveta vera bodi vam luč . . .
2; Slomšekova oporoka. Svoje geslo: Sveta vera bodi vam luč itd,... nam je Slomšek zapustil kot najpomenljivejšo oporoko.
To je vera, ki sta jo v slovanskem jeziku oznanjala sv. Ciril in Metod.
Vera, za katero so umirali naši očetje in naše matere pod turškimi meči,
vera, ki smo jo sprejeli pri sv. krstu in v kateri smo se učili moliti in ljubiti Boga in bližnjega . . .
Danes nam je ta vera posebno potrebna. Potrebna je:
v srcu posameznikov (Bog mora vladati v srcu, greh in malodušnost pa mora biti iz njega pregnana),
v družini (mnoge družine propadajo, ker ni v njih Boga. Vera v Boga mora določati razmerje med zakoncema, med starimi in mladimi, med starši in deco . . .),
v javnosti (med znanci, sosedi itd. . . . zlasti med narodi. Štirinajst let se že trudijo voditelji držav za mir, in sklepajo raznovrstne pogodbe, a miru ni, ker se sklepajo pogodbe brez Boga, brez Kristusa, ki je dejal: Svoj mir vam zapustim . ..).
Sklep. Slomšek je med največjimi našimi možmi. Da mu bomo vedno izkazovali dostojno spoštovanje, ga moramo posnemati v življenju in v delovanju. Sam nam je pokazal pot: »Sveta vera bodi vam luč . . .« Ta naj živi v naših srcih, ker le ona vodi človeka skozi življenje in ga privede do Boga . . ,
4.	Slomšekova akademija. Kjer je mogoče, se naj popoldne priredi primerna akademija, h kateri se naj tudi vabijo šole, društva in oblasti.
Na spored se lahko vzamejo sledeče točke:
a) Deklamiranje Slomšekovih pesmic (Lenuhi potepuhi, Najboljše vince za otročiča, Mati dete ziblje, ali druge . . .).
b) Materina beseda (Čitanka III. del, str. 3).
c) Petje: Glejte, že solnce zahaja . . ., Preljubo veselje . . .? En hribček, ali druge Slomšekove.
d) Govor o Slomšeku kot buditelju in vzgojitelju naroda, ali podobno. (Snov: Dr. Fr. Kovačič, Zgod. lavantinske škofije; Erjavec - Flere, Slovenski pesniki in pisatelji. VI. zvezek. Izdala Učiteljska tiskarna.)
V kolikor se bo podani program izvedel, je odvisno od posameznih gg. dušnih pastirjev. Odbor h koncu ponovno prosi le za eno:
Naj ne bo župnije, v kateri Slomšekova nedelja ne bi bila prirejena in se vsaj cerkveni del proslave ne bi izvedel. To bo zahtevalo tako malo truda, da niti vpoštev ne pride. Za ves trud bo veliki Slomšek gotovo izprosil pri Bogu plačilo.
Maribor, 30. julija 1932.
Jerebič Franci, r.,	Kolenc	Franci,	r.,
predsednik KA.	tajnik KA.
49.
Decretum Supr. S. Congr. S. Officii,
quo damnantur opera Alairidi Loisy.2
Feria IV, die 1 lun i i 1932.
In generali consessu Supremae Sacrae Congregationis Sancti Officii, Emi ac Revmi Domini Cardinales, rebus fidei ac morum tutandis praepositi, prae-habito RR. DD. Consultorum voto, damnarunt atque in Indicem librorum prohibitorum inserendum mandarunt opus quod inscribitur:
Alfred Loisy, Mémoires pour servir à l'histoire religie u-s e de notre temps. Paris, Emile Nourry, éditeur, 1930—1931.
Iidem Emi ac Revmi Patres damnanda pariter et in Indicem librorum prohibitorum inserenda decreverunt Opera omnia eiusdem Auctoris, quae hactenus damnata non fuerunt.
Et sequenti Feria V, die 2 eiusdem mensis et anni, Ssmus D. N. D. Pius divina providentia Pp. XI, in solita Audientia R. P. D. Adsessori Sancti Officii impertita, relatam Sibi Emorum Patrum resolutionem approbavit, confirmavit et publicandam iussit.
Datum Romae, ex aedibus Sancti Officii, die 25 Iunii 1932.
A. Subrizi, Supremae S. Congr. S. Officii Notarius.
L. *8.
- AAS, 1932, str. 237.
50.
Sacra Poenitentiaria Apostolica:
Archiconiraternitati doctrinae christianiae adscriptis nova Indulgentia plenaria
conceditur.'
Die Martii 1932.
Sacra Poenitentiaria Apostolica christifidelibus Archiconfraternitati Doctrinae Christianae, in ecclesia S. Mariae de Planctu Urbis canonice erectae, adscriptis benigne concedit plenariam Indulgentiam die festo S. Roberti Bellarmino lucrandam, si confessi sacra Synaxi refecti fuerint. Praesenti in perpetuum absque ulla Brevis expeditione valituro. Contrariis quibuscumque non obstantibus.
L. Card. Lauri, Poenitentiarius Maior.
L. * S.	I. Teodori, Secretarius.
51.
Sprejem v kn.-šk. bogoslovje v Mariboru.
Na kn.-šk. bogoslovju v Mariboru se prične šolsko leto 1932 33 dne 1. oktobra 1932.
Abituri]enti, ki želijo vstopiti v mariborsko bogoslovje, naj predložijo svoje prošnje po pristojnem župnijskem uradu k n. - š k. lavantinskemu ordinariatu v Mariboru : najkasneje do 15. septembra 1932.
Svoji prošnji naj priložijo: 1. Krstni list; 2. Izpričevalo o višjem tečajnem izpitu; 3. Domovnico; 4. Birmsko izpričevalo.
Za sprejem v bogoslovje lahko zaprosijo absolventi humanističnih in realnih gimnazij. Abiturijenti realnih gimnazij, ki nimajo izpita iz latinskega ali grškega jezika, sicer lahko prosijo za sprejem v bogoslovje, a morajo obiskovati v kn.-šk. Duhovniškem semenišču prve štiri semestre tečaje za klasične jezike in naposled kolokvirati iz grščine in latinščine.
Kandidati, ki so zaprosili za sprejem v bogoslovje, se morajo dne 15. septembra 1932 predstaviti ravnateljstvu bogoslovja in zdravniku zavoda, da se ugotovi njihov zdravstveni položaj.
Gojenci mariborskega Dijaškega semenišča se bodo predstavili ravnateljstvu bogoslovja in zdravniku zavoda šele ob začetku šol. leta 1932 33. Sicer pa naj prav tako kot drugi kandidati predložijo svoje prošnje vsaj do 15. septembra t. 1. kn.-šk. ordinariatu, ter naj ob enem sporočijo številko, ki so jo imeli doslej v zavodu.	Ravnateljstvo.
52.
Seznam nabornikov.
Vsled semkaj došlega dopisa ministrstva pravde z dne 26. jul. 1932 št. 290 se vsem župnijskim uradom kot voditeljem matičnih knjig naroči, naj v svrho pravočasne ureditve naborov vsako leto sestavijo in do dne 15. januarja pristojnim županstvom dostavijo sezname mladeničev, ki so dovršili 18. leto starosti.
5 AAS, 1932, str. 249. — Oglasnik lav. šk. 1932, VII. odst. 42.
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 2. avgusta 1932.
Izaaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.