PROSVETA 4 ^ * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnim tn 1687 South Office of Publioetton: 1687 South Lawndale Am Tclcphon«, Rockwell 6604 leto—'tka« xxxvl Cena lieta Jo 66.06 nuttar Januar lf. 1«, at Um Act ot Coagnm ot t Ml*. CHICAGO 23. ILl~ TOREK. 25. JULIJA (JULY 25). 1B44 SubocrlpUon 66 00 Yearljr ŠTEV.—NUMBER 144 Accaptanoa for ™«ning tt Bp#cial rata of putage provtded fbr in »ection »601, Act of Oct 6, 1617, autborlzad on Juna 4. 1616. »armade se naglo bližajo Varšavi Nemci povsod na umiku nemo streljajo oske •nad Nova kriza v rusko-poljskih odnošajih Ruske armade udrle skozi vrzeli rušeče se nem- ske lini je v Lublin, železniški center. Sovjet- PfokldinCtCllCL ska ofenziva na 750 milj dolgi fronti se nada- 1 juje. Čete pete ameriške armade si utrle poljskega SVeta pot v južni del Pize, zgodovinskega Italijan- r J a skega mesta, oddelki britske armade pa se vale proti Florenci.—Velike nemške ižgube v bitkah z zavezniki v Normandiji.—Ameriški pomorščaki ustanovili mostišča na otoku Tinianu LONDON. 25. Jul.—Ruake nr-| stolp še ni poškodovan. Izgleda, made so v "najbolj aonsacljakl da se glavna bitka za posest me- v tel vojni" prodrle še sta pripravlja. skoraj do Varšave. VfcraJ - Ko so se Nemci umikali iz biU oddaljene samo še 50 milj Livorna, pristanišcnega mesta, od aUvnega moat. Poljske. Ta proti Pizi, so razdejali vec mo- ofansiva^MenfcuJ. m drugo, stov in drugih naprav, ceste pa to mLTS^Ja v Evropi. posejali z minam . Te zdaj pd-na vzhodu do Lvo- stranjujejo ameriški vojaški in- Va £ Izdelki osme britske armade zasedii citta dicr110 vllMe cbkroien od veeh atrani. prodiranju v smeri Floren irlL^ alavno masto Lltvlnake. Uradni komunike pravi, da so o. T. !' iT iTiovsk. Lvov ln prvi dospeli na ozemlje, ki je tltf^^- reZav.,nlškl stan v Normandiji, u!« hO tudi aarota proti Hitler- 24. jul.-Britske in ameriške če- u U nekaj majhnega v prtmoru. te so prebile nemške bojne črte ju ie ne«i pr. Tr()arnu in Perier8Ut Se glasi London. 24. jul.—Ruske arma-1 ročilQ ^ glavnega stana rade se naglo vale skozi vrzeli ru- iškega poVeljstva. BriUke,-------. M Mnrawski šeče se nemške bojne črtepr- s0 gzagePdle EmievUle, važ- ™ ^j^^ Moraw W ve so udrle v Lublin veliko že- ^ nagelbi t mllj vzhodno J™™® ^ ^dl Wa«i- lezniško križišče ki je odds^e ^ amefi4ke pa ^st^ no samo 25 milj od reke V^uleJne točke Qb reki ^ K^ubo J v Rusiji. Kot Ta reka tvori zadnjo nacljsko c zftveznifikcga generalne-1 .Omenjena Andrzej Wi-obrambno točko pred Nemjija l ^ ^ da „ NemCi ^ "^ Vincenta Witosa, Sovjetske kolone na ^"^IgubUi 156,000 vojakov, odkar so ^ij.kega premierja. ki dospele do reke San no » "^JJKRtake in ameriške čete invadi- . m v Rusiji pred iz- ■ " ^^ al Rola- vrhovn iviusivv« j*- ■ •' ■--------------- . . | mu nmciivaiii m/ —r— — pOV*"1"1" auuauC V Hu- Pskova, kjer se odpira pot v )uz- vražnikoV( giji no Estonijo, in da so ruake ceie Harbor Havaji, 24. jul. Morawski uživa velik prestiž, prodrle na ozemlje, ki je odaa" _Amerifiki pomorščaki so usta- ker je ostal na Poljskem kot ljeno 72 milj od Rl8e'Lovili mostišča na Tinianu, otoku vodja podtalnih grup. Rolacy w —A —i i * nk BaltisKem i . ■ ___i., i i - —a—i ^n.« u nnii francoske par tizane ni Eisen%ower in De Gaulle jih proglasila za redne vojake BERLIN JlU NE PRI ZNAVA London. 24. jul.—Novi poljski svet za narodno osvoboditev, ki ga tvorijo reprezentantje podtalnih poljskih grup in poljskih beguncav v Rusiji, je objavil proklamacijo v nekem kraju o-svobojene Poljske, s katero je udaril po poljski ubežni vladi v Londonu in se proglasil za edino Jegalno poljsko vlado. Zadevno naznanilo je oddala moskovska radiopostaja. Pričakuje se, da bo proklama-clja provocirala novo in resno krizo v rusko-poljskih odnoša-jih. V tej je med drugim rečeno, da je bila organizirana enotna poljska armada, ki uključuje enote poljske ljudske armade na Poljskem in v Rusiji, kakor tudi Imenovano vrhovno poveljstvo. Proklamacija je bila izdana v Čelmu, kraju na zapadni strani Curzonove linije, ki ga Moskva priznava za pristno poljski. Načelnik poljskega sveta za narod- a___lia.___2 _ If If Mt*nnrol/i London. — ker Nemci streljajo francoske partizane kot "teroriste" ali "bandlte", je general Etsenhower. vrhovni poveljnik zavezniških armad Franciji zagrozil nacijem, da dospele do reke San ne*****gfitgke m ameriške čete invadi- j. biJ Ugnanec v Rusiji pi dolgi fronti. Ta reka laži oamo Normandijo> Število uklju-1 Jbruhom vojne> in general 150 milj od nemške .bl®BJf; čuje ubite, ranjene \n ujete. Sa- cymieriki. Slednji je vi Moskva je naznanila okupacijo i Amerlčanl s0 ujeli 50,540 so- poljske armade _________ U^r aa ndnira DOt V ]UZ- ____...___ mesta morju Latvije ob —3- u „ ion^ Marijanske grupe, po izkrcanju, mierski je pretrgal stike s polj- Nemška sila okrog 3WH QUvni gUn admirala Chesterja sko ubežno vlado preU»klo leto 000 vojakov, zbrana v baltl6«n i Nimitza poroča, da so se na- - državicah, je v nevarnosti uni" daljnje ameriSke čete izkrcale na |Jooi#|^|| fco morda " sSem ruskih armad je v ofen- P**^ je že tretji otok v ome.1 obiskal Francijo živi na 750 milj dolgi fronti. Ki grupii kjer „ ^ izkrCale| Lon^n, 24. jul.-List Express se razteza od Estonije do vzno^ ameriškfi čete Nimitz poroča, po^, da bo morda predsednik ja Karpatskega gorovja, ie s i ^ ^ bUe ameri5ke izgube v za- RooIavelt obiskal ameriške č*te, v zadnjih dveh dneh I četnih operacijah proti japonski kj M bon proti Nemcem v Fran 1450 vasi in naselbin; večina_ «n neznalne> | Konferenca z voditelji za leži ob cestah, ki vodijo direktno _ v Varšavo in Nemčijo. _f . | Ruska sila ograža nemško japOtlSRa zijo s prodiranjem po ozemlju J r stare Poljske. Reka San je tvo- j , . • rila del meje med Poljsko ln Ru- ^Ofl/ia RTIZO si jo 1. 1939. V tem sektorju sof ciji. Konferenca z voditelji zavezniških držav" je možna z ozi-rom na dogodke, ki se vrše v Nemčiji. bodo morali po Vojni odgovarja ti za vsak tak zločin. Obenem je Blsonhower izdal naredbo, s katero je proglasil vse francoske partizane za fran cosko civilno armado, ki je de zavezniške armade. Vrhovno za vezniško poveljstvo je s tem pro glasilo partizane za redne vo ake. Podobno odredbo je izdal tudi general De Gaulle, načelnik Jrancoske provizorične vlade Alžiru. Vse aktivne in rezervne oficirje bivše francoske amade ja pozval, naj čakajo na nadaljnja povelja. Eisenhowar ja izdal svoj pro glas in posvaril Nemce potem, ko e berlinska radijska postaja poročala, da je bilo v južni Fran ciji ustreljenih 460 "teroristov" Neko drugo poročilo iz Francije pravi, da ao Nemci iz neke va si napravili francoske Lidice. V vasi so menda zračili več par tizanov, nakar aq /gnali skupa vse prebivalstvo in jih postrelill. Od okrog 800 vašla nov lih ja po« begnilo le osem. Na Elsenhovverjevo proklamacijo je Berlin odgovoril po radiu, da njegova odredba ne bo spremenila položaja. Nemško vrhovno poveljstvo bo še naprej postopalo a partizani kot s "teroristi", ki bodo na mestu ustreljeni. Berlin se sklicuje na neko mednarodno pogodbo, sklenjeno v Hagu, ki proglufta civilne upornike v vojni za zločince, ki so podvrženi smrtni kazni. Dalje se Berlin sklicuje tudi na pogoje pogodbe, katero je francoska vlada pod pisala po kapitulaciji Francije in potem v VI-chyju izdala več odredb proti partizanom. Notranji položaj v Franciji je tak, da Nemci niti z največjimi represalijami ne bodo ustavili nacuska cist-[a se razteg-( , nila na fronte rodom Rumunka in poročena si Waahlngton. D. C.. 24. jul,- Slovencem. Poleg moša "P^Htfv,^.^ k;§* fJ Dmri:nu OaiočlteTg^de odpoklica angla- tudi sina.-Družina Louis Wes«|Kruai* bitke V Berlinu Angleži zapustili Mihajlovica Premier Churchill razkril vzrok Domače vesti Ia Clavalanda Clevefand.—Družini Frank ln Mary Zalokar je umrl sinček William, star sedem tednov.— Umrla je tudi Sophle Snidarcig. in drugih mestih CHURCHILL NAPO-VEDAL POLOM London. 24. jul.-Nacijaka čist- sovražniku in da se nekateri njegovi pobočniki bore proti al-i maršala Tita, poveljnika Jugoslovanske osvobodilne arma« de." ških častnikov iz glavnega atana j« prejela obvestilo od vojnega generala Mihajloviča je bila departmenta. da Je bil njih sin predmet diskuzije v parlamentu Pfc. Edward Wess lahko ranjen 8. julija po poročilu, kl ga je v bitki v Rimu 10. junija. Dne oddala britaka radiopostaja ln 18. junija Je bil zopet poslan v zabeležil urad za vojne informa-1 bitko severno od Rima in 28. Judje (OWI). Premier Churchilli nija je bil drugič ranjen. Bil je . e v teku debate izjavil, da ao odlikovan z Modrim srcem. Star ka rebelnih vojaških častnikov bili častniki odpoklicani, ko Je Je 19 let in pri vojakih kot pro- »e je razširila na fronte v Rualjl, postalo očitno, "da se Mihajlovlč Utovoljec od 21. avgusta 1943 Franciji ln Italiji. Poročila iz ne pripravlja za operacije proti Ranjen je bil v desno roko, ka- Francije pravijo, da je bilo oaem tero ima v mavcu. poveljnikov nemške oborožene „ . _ , sile na teh frontah aretiranih aH Nov grob v Pannl odstavljenih, Emleton, Pa.—Dne 12. Junija , je tukaj umrla Rose Kožuh, roj. 1* Poročil Je razvidno, da Ima Taina Mihailovičeva radio- Penca, stara 5fl let ln doma iz klika, ki Je skušala strmoglaviti posta ja v '^ugoslo v a nsk i h irah Malih vXic, fara Koalanjevl- Hitlerjev i^ilm, pristaše msdg* 18^?«- c« na Dolenjskem. V Ameriki Je nerall. Poleg osmih poveljnikov hia tičala da so povel nlki bila od leta 1912, zadnjih 25 let ™ vzhodni fronti ao geaUpovcl * 3ov nk farmi. Zapušča moža, sina, UjtoU U.i morda ustrelili pobegnili v mesta ln iskali za- kl je v vojni na Novi Gvineji, ^ A vetja pri nemških gestapovclh. brata v Wyomingu, sestro Jo- vitij v Franciji. Feldmartal Al-Omenjeni so bili Kosta Pečanec, -ephlne Dollnar v Chlcagu ln štl- J»rt Kesselrlng J^valjnlk nam-vojvoda Blasko, Millja Majato- rl sestre v stari domovini. ** "made v ItsUtf, Je bil are-rovifi in SpaseniČ. Pobegnili 60 chlc.aa u^u U nr^H Hurfatvom kar Ia Chicaga kowitz, poveljnik nemške alla na 1" ^' .tih SO. Chicago —Prt delu J. bil ozemlju prt'Bordeauxu, kl Je dal Llat Glali Beograda glasilo močno poškodovan Frank Som- ukaz svojim čeUm, naj bodo pri-podtulnih jugoslovanskih grup, (Samotorčan), iUn Lovren-| pravi jene na vae aventualnp.il, je prej puntal, "da so možje z « ^motorčana. N»haja se v bradami kl «) ae pojavili v Bal- ^Išnlch-V bolnišnico se je gradu ln drugih mestih, ntopili mornln podati na operacijo, ka-v službo Nemcev. Eden iimed tero je srečno prestala, Ange a njih, vojvoda Blaako. Je bil u- N«vak. - Družina Joaeph ln jat ln dobil, kar zaslužijo Uda- France« Gomllar ja dobila slnč-jalcl. Izdajstvo ja plačal a smrt-1 ka. Ro) Ifli^ ni ANI UMlinvv i miiiiip k na« %a«a ••• Latrobe, fa.—Hakonca MathL0stapovcl Imajo Še kontrolo v ln Mary Hribar sU dobila prvo- Uotranjoatl Nemčija. Hitler je rojenčkn, SNPJ P« novega čla-1 podelil veliko oblast Helnrichu Lonaon 24 jul • Major na. Mluda mam« Je hči Mary ln Htatmterju, načelniku Oeetapa, Randolph' Churchill', sin britske- Juhna Fradela, oče pa je ain|v zadevah vzdrževanja reda v ... _ --------------Llv^fla. de- jo." je ta ukaz preklical, ko je bil informiran, da n je atentat na Hitlerja ponesrečil. Kje se on zdaj nahaja, nI znano. Mnenje prevladuje, da ja Hitler prevedril prvo faio krize po ekaekucljl nekaterih generalov ln zarotnikov. Elitna garda ln Churchillov sin ušel smrti a Londyn randolph .......... —----i « . ga premierja, in pisateljica Evo- Hi Ibai jevr , lyn Waugh. sta se Izognila smrti, Poročna sla \rl »f, Pred d ko je transportno letalo, na ka- aetimi dnevi je šel mladi oče v terem sta ae nahajala treščilo službo Strica Sama. Prldeljen na tla in zgorelo. O tem poro- je bil mornarici ln se nahaja v Ča reprezentant reporterjev iu- Ft. Schuylerju, Brona, N. Y. nanjlh listov iz Jugoslavije. | Ceatitket Ia Mlnneeote Duluth, Minn.—Tukaj je Nemčiji. Nepotrjena poročila govora o krvavih bitkah v Berlinu ln drugih nemških mestih, kakor tudi o padanju bojnega raipoloženja med nemškimi vojaki na vaah frontah. Angleška Čaoniška agentura Reuters poroča o bitkah med gestapovai ln nemški- odpora prebivaUtva in splošne Vichy sabotuže. Sploh čim več partlza-| Duluth, Minn.—Tukaj Je po ....... nov m drugih bodo pobili, toliko daljši bolezni v bolnišnici umrl mi vojaki, bo več odpora s strani ljudstva. George Spehar, star 85 let, rojen Po velikem porazu ln še večjem v Jugoslaviji. V tem mestu Je trpljenju vstaja zopet oni duh Uvel 30 let, Tukaj zapušča bra-Francije, ki Je v veliki franco- ta, v Keewateenu sestro, poro-ski revoluciji dvignil prapor U9no Jugovich, v Calumetu, svobode, ^atBi^ in poprav- Mich p. drugo ^tro ^r.jčeno. brMbrllnf Borba u obU§t J# nostl. In Frsncozi ao pripiav- sterk. Bil Je član AIU ln 11BZ. . ... ' I jeni umirati za te Ideale, ne pa I v Vlrglnijl Je umrla v bolnlš- m#d ntt,JI ,n ,UnK0rJ1, za obrambo socialne in politične ntcl Mary Bobentz, kl zapušča Premier Churchill Je prvič gnilobe, ki jo zdaj predstavlja j|tjrt m tri sinove (dva pri komentiral položaj v Nemčiji po V Berlinu, Kielu, Stettlnu, Monakuvu, Bremenu ln Koenlga-bergu je bilo okllcano vojno stanje. Izgleda, da nemške mase, izmučene in terorizirane, ao Stirje člani kabineta odstopili Waahlngton. D. C.. 24. jul. Rusi obšli Lvov, nemško voja-sko trdnjavo in železniški center. Radio Berlin poroča, da ruske kolone naskakujejo pred- mprtt°SUlln je v odredbi I Radio Tokio dneva naznanil padec Pskov. nacije »tirih članov japonske eneaa izmed najstarejših ruskih vlade, kar je dokaz, da je nasU-m«t ki sTtt Nemci okupirali la nova kriz. kot posledica u-r/ulULliRi-^Lublin, kjer se darcev, katere ^iva japonska i. vrše bitkegeneral Nobuyu-ci. leži v osrčju .Ure PoljsKe^ » Abc T.uneo K.meniUu, Lublin je imel pred izbrunom j^^o n.zn.nllo ome- V P.kovu ječ" Nikola;IP^ I ,h članov RabineU, ki je napisal .vojo abdikacijo 15. man^a J prernlerja Toja znd 1. 1917. Enajat mescev pomejel^0^^ je to mesto postalo wedlšče re- pred>ednik nove japonske vl.- volucije Leninove .ile, ki Je ugia general Kuniaki Koiao. U- dila pot uatanovitvi *danje ix>- radna ^miška agentura Domej vjetske unije. Pskov Je okupira . ^ je KoUo |2javil, da bo la tretja ruska armada po zdro- Ij^ zvezo z Nemčl- bitvi nemške sile. L0 m grajala v vojni do končne Plan. Italije. 24. jul.-Cete pe- zmage. Dalje je rekel da bo a-te ameriške armade » .i utrle pelirnl n. nevtralne države za pot v južni del tega zgodovin- kooperacijo z Jsponsao. skeg. mesU in prodrle do bre- —■ ~ # «a reke Ame kljub .ilnemu \ Berlinske jetmiruce lx>mbardiranju nemških topni-|na^r_n€ x jetniki Akih baterij na gori Pizani. Nemci so razdejali več mostov Madrid, Španija. 24 ul -Sem na tej reki pred umikom. doapela poročila Pizi je imeU v normalnih ča- jetnišdlce v Berlinu natrpsne. Mh 65^00 prebivalcev Veliko dviliati in vojaškimi čmUU^ število ljudi je pobegnilo v hrl- ao bili aretirani pc' P^JT be I>el meeU je v razvalinah nem atenUtu na Hltlarji' Ve'i ^ ken j,mladica topniškega bom-1 ko število jetnikov je bilo urtre-1 ^^^ ^ ^ bardiranja. Sloviti neg njen i ljenih vojakih). V mestni bolnišnici v I povratku v London it Normandi-Vlrglnijl je umrla tudi Marga- Je. On je govoril pred 500 člani ret Bohinc iz McComberja. Na britskega letalakega zbora, ko je E!yju in okolici je živela čez 30 njegovo letalo pristalo na leUll-let. — Mary Mihelech (MIhe- šču. "Vsa ziuimenja kažejo, da m Ilch?) iz Soudana je od sina Joe- naeijska Nemčija ivija v krčih va prejela telegram, da je bili resne notranje krize," je dejal, pri invaziji Francije 15. junija "V tem momentu ne more nihče resno ranjen, zdaj pa je bil pri-1 podati točne slike o obsegu krize, poljan z letalom Iz Anglije v Očitno je, da se naeijska .IU krha ,New Vork. Kako resne mi po- in da je polom blisu. Upam, da škodbe, drufini ni znano, toda bo vojn* v Evropi kmalu saklju-sodi se, da bo moral ostati dalj čena s popolno zmago zavetnške časa v bolnišnici. sile." Odpor proti nacijem \v Avstriji Senator vidi polom nacijske Nemčije Topekš, Kana., 24. jul. Kana tor Capper je dajal, da je dobil London, 24 jul — Rad lopo. ta J s poročila tx različnih virov, ki Svobodna Av.trlja poroča, da m kažejo motnost poloma naeijska odpor proti nacijem širi v Av- Nemčije v bližnji bodočnosti. »Ulji. "Partizani m bore proti "Ako bodo rusk«* armade prodi- nacijem na Koroškem ln Rujer- rale naprej . Uho naglico kot akrm," pravi poročilo. "Omeniti sedaj, sa bo odpor nemška sile je treba, da so Avstrijci pod 6tro- zruštl na vaeh. frontah," je rekel glm nadzorstvom In da je omrež-Capp«-r "Polomu Nemčija bo| je špionov na delu. Ne amete ae sledila kapitulacija JajKtnske.' obotavljati v rabi orožja, kadar je potrebno UstanoviU vojaške odliore, kjer je mogoče, in poma-gajta dezarterjem li nemške armade r __odgovorili s generalno stavko v Kopenkegnu. okupadlska oblaat kapitulirala na vae) črti. Naciji ustanovili nov relim v Albaniji Wa»hington, D. C, 24 jul. Čaaniška agentura DNB poroča,K. da so naciji ustanovili nov lut- /vem« USirSiiii kar.ki ret i m v Albaniji. f»red| ameriške letalce sedruk nove vlade je Flqrl Dine. On je nasleoljii od njega. Ker sta bila oba enaka, sta prepir hitro končala. Vaem ljudem se nikoli ne more ustreči. Ako je enemu prav, M drugemu ni. Prav tako je z dopisi. V sedanjih razmerah je težko caj veselega pisati. Matere so žalostne in v skrbeh za svojimi jubimi sinovi, ki se nahajkjo v vojni. Skrbi jih, ali sKkaj kma lu povrnejo domov. Nihče ne more tako mo£no ljubiti in tako neaebično kot matere. Toda, ne obupajte. Vse se bo dobro izteklo. Želim vsem materam, da kmalu dočakajo dan, ko se povrnejo njih sinovi. Za danes naj zadostuje. Pozdrav vsem čitateljem Prosve te in prav tako vsem članom SNPJ. Ivana Zakriaek. m ZGODOVINE" Cleveland. O«—Jaka Debevec, ki izdaja svojo silno učeno Ameriško domovino, j« lep možicelj: prijazen, krepkega života, s pre cej veliko glavo, v kateri pa je veliko puhloati. Jaka misli, da lahko piie iz preteklosti, ali kakor pravi on, lz zgodovine javnega življenja ameriških Slovencev. Toda, Jaka bi sc moral zavedati, da je to silno nevarno in nehvaležno delo. Kdor hoče pisati zgodovino mora biti nepristranski in opi sati vse važne pojave, ki so sc dogodili v življenju, ne pa kot dela on, da opisuje samo nekaj Ako ne uspeta z vsemi svojimi načrti, ni to njuna krivda, pa tudi vaša ne, pa če se še tako zaletavate v nju, temveč krivda je mase, ki se navadno šele tedaj zdrami, ko je že prepozno. Jaka, ki je po mojem mnenju najslabši žurnalist med ameriškimi Slovenci, bi se rad morče-val iz Kristanovih del in imenuje Kristana "očko starčka". Slovenski narod ve, da je Kristan atar in je ponosen ns njegovo starost. A poleg tega pa je tudi poštenjak, bojevnik z velikimi skušnjami in se sveti kot kristal v primeri z vami. Resnica je, da Kristan ni dosegel z fepubličanskem združenjem tisto, česar je želel, namreč da bi j>ostala Jugoslavija republika, toda to bo Jtoliko bolj gotovo dosegel to j>ot. In to je, kar vas žuli. Bojite se, da bo Nova Jugoalavija strigla peroti črnim krokarjem in črni reakciji v splošnem. Kaj pa je zato, ako je v kraljevini Jugoslaviji sprejel družbo? S tem ni zagrešil nič in njegov ugled ni zato nič manjši. Značaj, principe in poštenost je obdržal ln to je, kar šteje. In danes zopet z vsemi silami dela za lepše življenje in boljšo bodočnost naiega naroda vdomovini in prav tako v tej deželi. Vaak poštem Slovenec želi, da bi Kristan uspešno dosegel svoj cilj, le Jakec in njegova klika so proti njemu* Jakec se tudi močno norčuje iz Adamičevih knjig in njegovega piaananja, pri tem pa se ne zaveda, da je podoben paglavcu, ki se skriva za plotom in kaže dolg jezik. Da, tega je najbolj zmožen naš Jaka, ki je najboljši slovenski utednik v Ameriki. Njegovi uredniški članki in pa newburške novice so briljantne — za opice in pa otroke vseh starosti. No, sedaj pa si oglejmo drugo stran zgodovine. ' Oglejmo si naše katollike stebre, ki nam hočejo vsiliti njih način življenja, to je, da ostane vse po sta rem, ali pa da se pomaknemo nazaj za par ato let. Ti možje še vedno sanjajo, da se bo zopet povrnila črna reakcija. Res, prijetne sanje. Toda sreča za narod, da so to le sanje. Ali se še spominjate 1. 1033? Ali se še spominjate vzornega katoliškega moža dr. Sellškarja, ki je bil predaednik North American banke v Clevelandu? Ali se Še spominjate, kako vzorno je vodil banko, da je ubogi aloven ski trpin izgubil toliko denarja? In ta mož je sedel na gorkem Ena Ismed (8 nemških bolničark, ki ao Jih ameriški vojaki sajell v neki bolnišnici V Cherbourgu. Francija, M potem poslali nazaj armadi atod kratkim premirjem. - stolčku ves čas, vi ste ga pa bla-goslovljali! In potem, ko je bila banka že "zafurana", je še vedno dobro plačo vlekel. Nič ga ni bilo sram, nič ga ni bolelo vleči $400 mesečne plače, medtem pa so mnogi, ki so vložili denar v banko z dobro vero in prepričanjem, da je vodstvo bankč vzorno, stradali. In potem, namesto da bi se umaknil iz banke, pa je insistiral, da bi še nadalje vodil podjetje; Šele s sodnim odlokom so ga spravili predsedniškega mesta. In to je zopet stalo veliko denarja, ljudskega denarja! In kako si je mož znal samemu sebi posoditi ljudski denar! Na svojo hi šo si je posodil $30,000. To je velik denar. Ljudski denar. Potem pa je bila hiša prodana za $11,000 ali $12,000. Kajne, to je bilo pošteno delo katoliškega moža? Ako se pravilno apominjam, je bil Jaka Debevec, urednik Ameriške domovine, direktor dotične banke in minister propagande povrhu. Kako nam je tedaj la gal, da je banka v dobrem staj-nju in na dobri finančni podlagi, kmalu nato pa je1 banka zaprla vrata. Seveda, Jaka razsajale. Tudi mojega bratr. jo napadala. Kontrakt med UMW in družbo je potekel in tako smo n* dan prvega aprila zaslavkali. Ker so ljudje govorili, d'i bo stpvlu trajala dolgo časa, jaz pa sem čital v Glasu naroda, du odpelje ladja Panomja 10. apnla iz Nevv Yorka v Trst, sem se na-menil iti domov v staro do/rovi. no. S svakom sva se poslovila od brata in njegove žene in se odpeljala v New Ycrk. Vožnja do New Yorka je stala $36 Ko dopseva v New York, je že čakalo na postaji mnogo agentov samo Sakserjevega ni bilo. Po^ tem se nama predstavi neki drug agent. Sla sva z njih in plačala vsak $36 za vožnjo do Trsta. »ti izvršitvi Roboti padajo na London... London. (ONA) — Kisle N. Dsnenberg, posebna korespan-dentka ONA, je komaj ušla smrti ob bombardiranju Londona po robotih. Ona pripoveduje v svojem poročilu o izkušnji a Hitlerjevim terorsklm orožjem. "Kakor večina Londončanov, ki postajajo ln gledajo in poslušajo in čakajo "stvari", sem tudi jaz opazovala nebo. Sedem sem jih videla, kako so priletlel doli, dvoje prileteč iz oblakov. Njihova temna, orlovsko oblikovana telesa so se odražala od večernega neba. Eden je Šel mimo drugega. Naravnost nad nas so prišli, globoko bobnenje njihovih motorjev je postajalo glasnejše ln glasnejše, in njihova luč je bila bruhanje rdečkastega in rmenkastega plamena. Bo tale poletel čas? Bo-11 njegov motor ustavil tukaj? M<^<> če je pe njegov unlčujfoč tdVor namenjen komu drugemu? Globoko brnenje je postajalo glasnejše ln glasnejše in naraš čalo v grozo. Nenadoma Je motor zastavil. . Zadrževala sem svoj dih. Slo je navpično doj. Potem trenotek pavze. In potem je nastala strahovita eksplo zija in vedela sem, da je nekdo blizu dobil svoj delež. Oblaki 3,000 tankov in Wl*00 drugih , Mega pn|hu M0 gopad like množine poaušenih Jajc v trajal. obliki praška. | Predstavniki operstorjev jn Velike množine nakupljenih zvez, ki so priaostvovsli aestan-jajt so prišle iz države Ulinoia. ku 6 junija 1944, so podpiaeli Ta velika množina Jajc, ki Jo je »porazum, ki je ?nan kot "o-kupila vlada, pa ae ne bo vrgla na trg Več k*) tri tisoč železniških tovornih vozov JsJc Je vlsd-ns agencija rszdals šolam, raznim ustanovam ln sirotišnieam, nekaj ffh le bilo shranjenih v vozil, vltevši tanke ruiilce, kam Jone in "Jeepe." "Precejšen del teh prepeljav Je šlo v Anglijo," pravi Crow-ley. "Velike množine so šle tudi na Daljni vzhod in na pacifiška pozorišča za vojno proti Japonski, aovjetom na vzhodno fronto in pa v sredozemska pozorišča Nemogoče>i bilo prepeljati te Uko važne stvari, ki pomenijo življenje in amrt zavezniškim ailam; in ker ladja ne more jadrati brez popolne posadil*, lahko en aam mdrnar zadrži ladjo in tako tudi važni tovor na vojno fronto. Da so se mornarji zavedali svoje odgovornosti, Je pokazalo velikansko število prijav v tednu invazije za vrnitev na morje. Nekateri mornarji so bili tako željni, da bi bili pri začetku Invazije, da so se, kakor pravijo, izognili vožnji domov Iz Anglije In ae vpiaall na trgovske ladje, anovns sprava," ki je bil Izvršen 19 decembra 1941 Ta sporazum zagotavlja, da bo odbor ustanovil bonuse za voj-no fiziko v splošno in vojno zs-, varovalnino ae vm* mojstre, ?o» hladilnicah, dočim Je bilo osem- ^clrje tn mornarja ki ao uposle-sto vozov j^Jc prodanih trgov- »j ^ Združenih držav, stavbo nedaleč v tisti ulici. To noč so sirene večkrst tulile. Sla sem N|y»t ob treh tisto ju tro. Ne dolgo potem sem se ne-nadoma zbudila, ker me je vrglo Iz postelje. V temni zmešnjavi sem slišala zvenčanje zdrobijo* nega stekla, kot da bi Šlo tisoče oken na kose. V to Je bilo j>o-^mešano ropotanje padaj« ih tramov, vpitje alr reld wurde nov na ulici, topotanje tekočih nog, histerično vpitje ženske pri sosedu ln jok bolnika na hodni ku. Mnogi so prizadeti na ta nu čin, Vstulu sem, in tipajoč, da bi našla luč, aem občutila, da aem bila pokrita s krvjo. Hitri pregled je pokazal, da aem kt vavela samo iz nosa, kar je bilo brez dvoma povzročeno od vi sokega pritisku, ki je povzročil, da so se moja okna ln vrata od prla. Sla sem na hodnik, da sem za* gotovi la svojega soseda, da sa mi ni nič zgodilo, ln aem arecula vae, ki a«) ptihajali is zavetja kleti, kjer je pritisk odprl vsa vrata in okna. Zunaj Je bilo uničenje popolno. Več hiš, hotelov in bank Je bilo brez oken, sten in ometa Romba je padla na hišo In jO popolnoma potlačila, tla ao bila nadebelo pokrita z listjem od golih dreves, kot da bi že bila Jesen. Izteče bombe višajo vojno produkcijo. Vojni delavci plezajo preko razvalin domov iz tovarn, a zjutraj ae vaeenn vračajo na drlo, pa še vice zbijajo " v smrtnih krčih, pobira figurel iz vaeh evropskih narodov, da odgodl čas sVoje končne likvida- cije. Nemške armade, ki v tem trenutku zaman poskušajo, da zaustavijo silno zavezniško ofenzivo v Francfji, ao sestavljene v veliki meri od tujih elementov-fašistov in pustolovcev, t. j. izdajalcev zasužnjenih evropskih narodov. lato sliko tmamo tudi v Ruaiji, kjer so pustili Nvoje kosti razni Vdobrovoljcl" Franca, Horthyja, Pavellča in drugih. Toda do sedaj nismo slišali, da bi se borili proti materi slovanstva. Sedaj pa sa je dogodilo tudi to, Nedlč nI smel zaostatl za svojim brutom-kvlz-llngom Pavellčem! V svojih strupenih nupudih proti hrvatskemu narodu so naši tukajšnji Srbski fašisti vedno očitali, ds Je pavellč poslal svoje ustaše, dd »e borijo v Rusiji, medtem ko Ui Nedlč niti v sanjah ne naredil kaj takega. Medtem se Je na žalost naredilo tudi to, ker v bistvu ni razlike med posameznlint kvlzlingi. Vsi so pripravljeni služIti Hitlerju do konca, ker sd njihove nacionalne države direktno odvisne od njega. HitlerjoVa smrt bo tudi konec tah začasnih in gnilih fašističnih stvorov, ln kolikor slabši postaja Hitlerjev vojaški položaj, tem večja postaju panika pri raznih kvisllngih, ker dobro čutijo, ds je< nepočil njihov ko nec. Fašisti so povečani med-seboj s solidarnostjo. Zaman Ssbobran poskuša, da kritltfim« deniokraUfrU izseljeni ški tlak, ki pile o "faššatičnll*" in ne "hrvatskh" pokoljih Srbov Pavellčevl "nezavlsnl", Kadar bo nastopil Čas obračuna, in v Jugoslaviji je.le nastopil, svobodoljubni narodi n Jugoslavije >n di uglbf držav ne bodo vprašali, kdo je katere narodnoatl ali vere, temveč jell Je bil za ljudstvo v najusodnejših dneh njegove zgodovine ali je *bll izdajlca, t. j. fašiat. In povaod bodo fašisti morali dajati odgovor zu svoje zločine pred narodom. —ZOJSA. V Georgtji so imeli prve dni julija primarne volitve, pri katerih nI »mal glasovati noben zamorski državljan. H" allkl le 'desno) nordijski" volilni uradalk O. L. Walker. ki vrača glaeovnice A. T. Waldenu. odvetniku Z vasi sa nspredek zamorskega ljudstva. Za »orel bodo tadevo gnali pred aodlšfe v svojem boju sa isvojevsnje Popolnega državljanstva. katerega jim airer garaatlra svesaa usta-11 »oda jim 0 avtomatično odpadla cela vrsta tožb, ki Jih Je vložila druž-ha proti delsvakemu odboru. To te ho /lustl tikalo tirfke, da se mara družba držati unljskih po gojev, kajti neizvajanje unijake pogodbe je pred nekaj meseci povzročilo, da je vlada rasegla veliko Wardovo U»vahno v Chlcagu, ii < ' Juatlčrri department, ki Je pred rneaecl poaegel v to zadevo, je vložil zadevni priziv na epe-latnern Midllču potem, ko jo Ja dtstrlfcuto aodlšče zavrglo Sodnik Henrv Edgerton, ki )e podal odlok, je rekel, da ae zak^p. ki daje WLH posebno oblast, ne more spreminjati na sodiščih Preklic nurenberikih zakonov v Normandiji LONDON. (dNA) - Izvedelo so Je, da ao bili višljški sakenl proti manjšinskim skupinam u« radno odpravljeni v Normandiji. Ta dalekosežen ln važen ukrep jI bil oznanjen od Francolaa Couleta, komisijonarja Francoskega osvobodilnega komiteja narodne osvoboditve, ki predstavlja generala Da Oaullcja v Normandiji, Tukajšnji izvedenci poudarjajo dejitvo, da je bil padec ljud-aklh pravic v vsaki deželi, ki Je bila okupirana od osliča, označen s preganjanjem manjšin. Protlžldovaka propaganda je bil prvi korak osišča v zmagovalni strategiji, ki je Imela namen razdeliti ljudstvo vsake demokratične dežele ln oalsbltl upor proti napadu. Čeprav je bilo nekaj znakov antiaemitlima v Franciji pred Invazijo te dežele leta 1940, ao to začeli kvizlinški antlaemiti, ki ao bili nacljaki propagatorji na-akrivnem. &ele po okupaciji Francije ae je hltlerjaneem posrečilo uzakoniti pruganjanje manjšin. 2ldi v Franciji ao bili predmet nurenberškim zakonom, kar je k« bolj žaljivo avetu splošno, ker so bili Ujiolnomočeni v Imenu francoskega ljudstva. Preklic protižidovskih ukrepov, ki ao peklensko /namenje osilčne tiranije, je začetek odrešitve francoakega naroda ln fle amutra kot obljuba, da bo Francija v bodoče živela |*id demokratično vlado. Spomenica, ki jo je izdal Fraticoia Coulct in ki je bila ali-šana preko radija Francije is Alžira, je dejala: "Vsi konatitu-ctjski zakoni, vae odredbe proti ^Idom, vae odredbe, ki se tičejo tajnih organizacij, vsi dekreti, ki so započeli posebno juriadikeljo, ali ki so napravili tako juriadikeljo legalno, ao odpravljeni." Nemčija »e pripravlja na umik iz Italije London, 22 Jul. — Nemci so ustavili vea dovoz premoga v ae-veran Italijo, poleg tega pe Jr vlada ukazala, da ae morajo vae zaloge premoga tamkaj prepeljati v Nemčijo Is tega ae sklepa, da nacijske Nemčija ne smet r j severne Italije za varno in da ae pripravile ne popoln umik tz Italije Industrije v severni Italiji ao popolnoma < dvtane od dovoza premoga i« Nemčije. MIHAEL ARCIBASEV SANIN (Nadaljevanj*) Vse je bilo tako krasno in tiho, kakor da bi se zaljubljena zemlja vsa razgaljena, pripravljala na veliko tajnost, polno uživanja — na prihod solnca, ki ga ie ni bilo, ki je pa že njegov lahko in rožnordeči svit drhtel nad zemljo. Jurij se je ulegel spat, toda svetloba ga je vznemirjala, glava ga je bolela in pred očmi se mu je brez prestanka lesketalo nekaj bolestno drobnega. XXXV. Zgodaj zjutraj, ko je stalo solnce še nizko, sta šla Ivanov in Sanin iz mesta. Rosa se je lesketala in iskrila v solncu, v sen ci je ps bila trava od nje siva. Pod mršavimi starimi vrbami ob kraju ceste so že lezli v samostan romarji, Njihovi rdeči in beli robci, pleteni čevlji, krila in srajce so se pestro lesketali v solnčnih žarkih, ki so prodirali skozi špranje živega ploU. V samostanu je zvonilo in v jutranji svežosti se kopajoči glas zvona je čudovito čisto donel nad stepo v okolici in gotovo segal do onih še tistih gozdov čisto na robu obzorja, ki so se modro lesketali kot vroči zrak. Po cesti je rezko in sunkoma zvočkljala trojka, ki je peljala nazaj in slišali so se surovi, ostri glasi romarjev: "Zgodaj sv.!" je pripomnil Ivanov. Sanin je sveže in veselo gledal naokrog. "Počakajvs!" je rekel. Usedla sta se kar na pesek pod grm ob robu ceste in z užitkom začela kaditi. Kmetje, ki so šli za svojimi vozovi v mesto, so se ozirali za njima, kmetice in dekleta, ki so se tresle na praznih vozOvih, so se nekaj smejale in ena drugi z zasmehljivo veselimi očmi kazale nanju. Ivanov se ni zmenil zanje, Sanin se je pa smejal z njimi vred in cela pot je oživela v zvonkem, ženskem smehu. Solnce je začelo pripekati. Končno je prišel na stopnice žganjarne, majhne. bele hiše s svetlozeleno streho, pomočnik, visok, golorok človek. Zdehaje in ropotaje s ključavnico jima je odklenil vrata. Za njim je smuknila kmetica z rdečim robcem na glavi. •Torej pot je že prosta!" je povzdignil svoj glas Ivanov, "greva, kajne?" Sla sta in kupila žganja, pri kmetici z rdečim robcem pa svežih, zelenih kumaric U" ' "Hej, prijatelj, ti si pa postil bogatini"' je pripomnil Ivanov, ko je Sanin potegnil denar-nico. "Predujem!" se je zasmejal Sanin; "v veliko sramoto svoji mamici sem se dal najeti M tajnika pri nekem zavarovalnem agentu . . . in sem si obenem pridobil kapital in materino užaljenost..." "No, zdaj bo šlo pa precej laglje!" je rekel Ivanov, ko sta zopet prišla na cesto. "Mhm ... Kaj pa, če bi še škornje sezula?" , "Lahko!" 1 Oba sta se sezula in šla bosa. Noge so se jima udirale globoko v topli, mehki pesek ln so se po tesnih, težkih škornjlh prijetno osvežile. Topel pesek je šel skozi prste ln nI drgnil nog, ampak jih božal. "Imenitno!" je rekel Sanin ves vesel. Solnce je pripekalo vedno huje in huje. Prišla sta iz mesta in šla ob cesti. V daljavi se je kadilo in bilo je videti, kot da bl se vse modro in prozorno tajalo. Brzojavni drogi ob železnici, ki je šla čez cesto, so brneli, na Unkih žicah so pa spodobno sedele lastovke. Mimo po nasipu se je vedno bolj počasi pomikal osebni vlak z modrimi, rumenimi ln zelenimi vozovi. Skozi okna in zunaj so se videli zaspani obrazi. Gledali so in izginjali. V zadnjem vozu zunaj sta stali dve dekleti s svetlima klobukoma, mls- PR08VITA' ON WAY TO MEET NAZIS AT CAEN dih, vabljivih obrazov, svežih od jutranjega zraka. Brezbrižno začudenj ®ta spremili z očmi vesela, bosa moška. Sanin se jima je smejal in je zaplesal po pesku, da po se mu visoko lesketale bose pete. Potem sta prišla na velik travnik, kjer je bila trava gosta in mokra, da je bilo prijetno in veselo hoditi z bosimi jiogami po njej. •Krasno! Izborno!" je rekel Ivanov. 'Res, ne izplača se umreti," je pritrdil Sanin. Ivanov ga je postrani pogledal. Bogve zakaj se mu je zazdelo, da se je Sanin pri tem spomnil Zarudina, čeprav je minulo že mnogo časa, odkar so ga pokopali. Toda Sanin očivid-no ni mislil na nikogar in to je bilo čudnf, vendar je Ivanovu ugajalo. ■ Za travnikom je zopet šla cesta z istimi vozovi, kmeti in smejočimi se kmeticami. Nato se je pojavilo drevje, višje in zagledali so vodo, ki se je lesketala v solncu, in samostanski hrib, ki se je na njem križ bliščal kot zlata zvezda. Na bcegu so ležali različno barvani čolni in zraven njih so sedeli goloroki kmetje v barvastih srajcah. Pri njih sta Sanin in Ivanov po dolgem, veselem in šaljivem barantanju načela Čoln. Ivanov se je usedel k veslom, Sanin je pa pri jel za krmilo in čoln je hitro in lahko splaval ob bregu; lesketal se je v senci in na solncu ter je puščal za seboj ozke in tekoče, srebrnkaste proge v vodi. Ivanov je hitro in dobro veslal z gostimi, enakomernimi udarci, od katerih se je čoln vedno zazibal in se dvigal, kot bi bil živ. Včasih so se vesla šumno zadevala ob vejice in te so se dolgo in zamišljeno zibale na temno globoko obrežno vodo. Sanin se je zadovoljen krepko naslonil na krmilo, tako daje voda šumno in veselo zavalovala in se vzpenila; čoln se je strno obrnil v ozki prehod skozi grmovje, ki je viselo nad njim in kjer je bilo globoko, vlažno, hladno in temno. Voda je bila čista, In v njej so se za dva metra globoko videli rumeni kamenčki in svetle, rdeče, urne ribice, ki so v jatah švigale sem in tja. "Najprimernejše mesto," je rekel Ivanov in glas mu je veselo odjeknil pod temnimi vejicami. , Čoln je s tihim šumom pristal ob gosti obrežni tnlvt, ki Jd lz nje švignila nekakšna nema ptička. Ivanov je skočil na travo. • "Na zemlji ves človeški rod!" je zapel z močnim basom, da je od njega zavaloval in zadonel zrak. Sanin se je zasmejal, skočil za njim in hitro E' ' ri na visoki breg, pri čemer se je udiral v i. mastnf travi do kolen. ""Boljšega mesta ne bi mpgli najti!" je zavpil. "Ga tudi iskati ni treba; pod solncem je povsod lepo . . je odgovoril spodaj Ivanov in začel razkladati is čolna žganje, kumarice, kruh in zveženj z mrzlimi jedili. Vse to je prenesel na nizki griček pod visoko drevo in razložil po travi. "Lukul se gosti pri Lukulu," je rekel. "In je srečen," je končal Sanin. "Ne popolnoma," je odvrnil fvanov šaljivo ogorčen; "na koz*jr*ek sva pozabila." "Vraga!" je veselo dejal Sanin. "Eh, nič, si bova že pomagala ..." Sanin je urno if\ sunkoma splezal na drevo, izbral še zeleno, negrčavo vejico in jo začel rezati z nožem, ne da bi sploh kaj mislil. Sam<# užival je svetlobo, toploto ln zelenje. Mehko, sočno drevo, se je lahko vdajalo njegovemu naporu. Majhni, beli, dišeči olupki in obrezki so začeli padati na zeleno travo. Ivanov Je dvignil glavo in ga gledal; Uko je lahko ln dobro dihal in se ves čas smehljal.„• (Dalje prihodnjič.) ftga hut thagide of th« road. The Germana ara launching ona SrSLdri^ in an effort to balt thaBritl^Canadi^ drivain this sector. So far ali of tha Nazi thrusts hava been beaten back. U. S. Armjr Signal Corpa photo. tekmovati z veliko parno »pekarno v Villegrandu, katere tovorni avtomobil se, poln še toplega kruha, ustavlja vsako jutro in večer na trgu pred cerkvijo. Trgovski jpomočnik velike pekarne daje dobro vago, dopusti tudi nekaj kredita in žensk ne gleda nesramno. To je drugače kakor pri Merlavignih z njunima postnima obrazoma in očmi, ki kar slačijo ženske; pri tem pa še prodajata samo za gotovino in podtakneta star kruh, potem ko sta ga zmočila in popekla. Samo najbližji sosedi prihajajo še v pekarno iz strahu pred mašče vanjem, Joigneau ve, da se bo stvar slabo končala: zadnjič je vtaknil nos v sumljivo pismo, ki ga je našel v nabiralniku: anonimno grozilno pismo ravnatelju velike pekarne. Merlavigna sta sposobna vsega, kakor se govori. V vSsi se ju vsak boji, ne da bi mogel natančno reči, zakaj. Nobeno dekle iz kraja ne hi hotelo služiti pri njima. Posredovalnica za službe v Villegrandu jima preskrbi deklino, kakor ErnSstino, ,ki jo imata zaprto pol leta in ki jo tiho vežba-ta po svojih muhah, da jo bosta nekega dne poslala nazaj v mesto, da jo zamenjata z bolj svežo. Trgovka z mešanim blagom, gospa Xavier že čepi v zadnjem kotu prodajalne z nepremičnimi očmi in z rokama v gubi pred pašnika. Tudi poštarjev prihod je ne zmoti. Vstane samo, kadar pride kaka stranka: dobro se zaveda, da je ona poštarjeva stranka, kadar ji Joigneau prinese časopis. Gospa Xsvier je malo nora, to se ji vidi. Se kady je miren, ra- zodeva njen obraz pod šopi raz-kuštranih sivih las razdraženost in izmučenost. Je mesečnica in ponoči jo hčerka zaklepa, da ne bi hodila razburjat sosedov. Mnogo opravljivih žensk misli, ne da bi ravno trdile, da je prava čarovnica iz starih časov, da mora s svojimi očmi prinašati nesrečo—in nikdar nobena noseča ženska ne prestopi praga njene trgovine. Narava gospe' Xavierove spominja na mačke, ki jih sicer ona sovraži in preganja. Kakor one se rada zaziba v nepremične in prežeče sanje, kakor one živi v svojem svetu, ki je zaprt ljudem. Kadar gre skozi kata vrata, četudi skozi vrata svoje sobe, v katero stopi dvajsetkrat na dan, se nagonsko trenutek ustavi in se nezaupljivo ozre na desno in leVo. V prodajalni kakor v kuhinj ji se postavi previdno v ozadje s hrbtom proti zidu tako, da more takoj videti vsakega, ki pride. In preden začne jesti, čeprav juho, ki si jo je sama skuhala, voha po krožniku in ppku-ša grižljaj s koncem jezika, kakor bi se bala zastrupitve. Skupno življenje s tako čudno babo ni nič veselega. Tako je njena hčerka, lepa Esperance že davno prej, preden je bila zrela za možitev, sanjala o zakonu kot jetnik o prostosti. Prazno u-panje: Esperance je prelepa. Reva je in znano je, da je naročena na modni časopis. Vsi fantje hodijo za njo, toda nihče je ne bo vzel. 7. RENTNICA DAIGNE Čeprav ima samo dve okni, so dali hišici gospe Daigne ime vila že, ko je bila samo še stavbni načrt na črtkastem listu in ko se je gospa Daigne, danes retni-ca, še potila za štedilnikom okrajnega notarja. Ljudje so pa sprejeli ta časten naziv vila malo pozneje: ko so napravili steklen nadstrešek kot streho nad rumenimi vrati iz imitirane svetle hrastovine, okrašenimi s posrebreninji okovi kot bogati-kev; popolnoma je pa obveljalo to ime, ko je dal Joigneau, zlobnež, krožiti po vasi kuverto, \xa katero je neki šaljiv znanec bivše kuharice napisal: Gospa Daigne, vila pri "Košarinem locnju". Gospa Daigne leži v postelji v kamižoli in spodnjem krilu. Že deset let jo muči hud tur, na katerega moraš nehote misliti, čim prestopiš prag vile. DM-gnina spalnica je umazana, vendar prijazna; ima omaro z ogledalom in prednožnik iz volnene tkanine pred naslanjačem, ki je opremljen s smešnim naslonom za glavo. "Motim vas, gospa Daigne, in še prav za prav za nič, vam pravim! Samo neki prospekt . . . Toda služba je služba." Joigneau img vedno v torbi kako nerabno tiskovino, ki mu dovoljuje, da vstopi tam, kjer se mu zdi potrebno.' "A, gospod Joigneau, pomi lujte me: krčne žile me mučijo ha nogah, o ti mili svet, da nimam niti toliko moči, da bi s najmanjšo stvar pripravila v cuhinji. Kupila sem si lepo, ma o koštrunovo glavo; z estrago-nom okisana omaka, ta jed ta co poživi človeka v tej vročini :*o pa so se črvi nagostili pred menoj... Ali če vam povem, da serri včeraj za večerjo komaj pomočila dva prepečenca v vino ker nisem mogla dalje vzdrzat pokonci! O, mili svet, kaj ti pomaga, če imaš prihranke, in dobro stanovanje, če te pa noge ne drže, gospod Joigneau . . .!" "Nč rečem, da nisle dobro nastanjeni, to bi se reklo, da la žem, gospa Daigne," pritrdi po- štar, medtem ko sede čim daljJ od postelje. "Vendar muii kljub vsemu, da bi bilo pri Va,l ših letih in vaši bolezni bolij če bi bili bolj sredi življen ji med ljudmi, ki bi vam mJ| pomagati, kakor da ste sama A v svoji ljubki vili, ločena vseh!" Stara nezaupljivo pogleda pj štarja. Ovenela koža se ji <1 pod vekami nabrala v gube, toA la siva dlaka se ji kodra po bra-l di, med redkimi lasmi pod bJ lo pavolnato mrežo se vidi pol nekod gola lobanja, ki je rožna-1 te barve kakor koža prašička. "Zakaj mi to pravite, gospodi Joigneau? Ali mislite pri tej na Querolle?" ^ "Na Querolle?" Tako nedolžno gleda on, da ji I e skoro žal besed. Če prav prJ misli, je to preudaren človek, kil ; e sposoben nekaj nasvetovati. "Oli, gospod Joigneau, never-l jetno, kako visim na tej hiši, J prav to me gloda . . . Nikdar *1 ne bi mogla privaditi pri dru. gih!" (Dalja prihodnjič.) Razni mali oglasi TOVARŠICA Slovenec brez otrok si želi dobiti! Slovenko, dobro gospodinjo in iiJ ljensko tovaršico, staro 40 do 45 H Tajnost jamčena. Katera resno mi-1 sli, naj piše na naslov: TOVARŠI. CA, 2657 So. Lawndale Ave., Chi. cago 23, IU. —(Adv.) NA PRODAJ JE v 2Vz akra zemlje na vogalu. H milj južno-zapadno iz Chicaga. Za pojasnila oglasite se v četrtek, soboto, nedeljo ali pondeljek pri lastniči. : . I ANNA HYNA ' 63rd and Richmond st. Clarendon Hills, 111. V Prosveti so dnevne svatov« ne In delavske vestL AU jih čitate vsak dan? TISKARNA S.N.P.J. -.prejo«. v tiskarsko obrt spadajola dela t \ v K 4 **bU* z* ve»elice shode> vizitnice, * 1 ' ' Časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drufih........ i VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne. unUsko delo prve vrst. .... Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2657-59 S. L«wndale Avomie . - Chicflo 23. IUlaolf TEL. HOCKWELL 4804 TAKI SO LJUDJE Roman s tr.ncoekog. podeželje RofSe M.rttn Du OardL poslovenil C. Peletin (Se nadaljuje.) Bosse čsks, da pride njegova ura, ko bo rekel svojo besedo, sklone glsvo malo nazaj in zvrne svoj kozarček ruma. Molk. Gospa Boase vidi, ds mora odkriti karte: "Govori ae, da misU prodati svojo bajta ln da bo dala denar Qu*rollovim. d. bo do smrti pri njih. AU je to re.. gospod Joig-ne.u?" "Tudi jaz sem nek.J podobnega slišal," pritrdi poštar. S hrlpavtm glasom se vmeša B to prišteje k naročnini. Torej aodaj ai earoka. ratL da Je Ust predrag n člane SNPJ. List PtostoU Jo rak lastnini la gotovo Jo v vsaki družini nekdo. Id M rod čital Ust vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali č. sa preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Is dotične družine, ki J. tako skupno naročen, na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, in obenem doplačaU dotlčno vsoto listu Prosvata. Ako tega nc stori, tedaj mor. upr.vništvo mižat; datum za to vsoto naročniku. Con. listu ProsTota Jot Za ZoruL drlara tn Kanado SMS Za Chicago ir. okolico Je—J7 " 1 tednik ta______4JS I tednik la J- ** 2 tednika ta____LM S tednika ta._____510 2 tednike in .............. 2.40 t tednike I*-,------* " 4 tednike ta______1.2$ 4 tednike ta.______ I tednikov ta-------nič $ tednikov In-------- Za Evropo Je.--------- ... $$■$$ Iapolntta spodnji kupo«. pHlošito potraba. vsoto denarj« oii Order ▼ pismu ta si uročita Prosveto. list ki Jo lostnina. PROSVETA SNPJ. 2417 So. Lowadaio Aro. Chkago 22. IU. Prflotano pošiljam Ustavite od sledačik