Letnik 1 Štei/Uka 11 16.8.1995 umit Kaj bo z vikendi 31. avgusta? /0 AC LEVEC tel.: 063 472-409 Mercedes Benz ;relax3 RELAX e (v hotelu Žalec) RELAXJ POČITNICE - POSEBNE AKCIJE JESENSKA POČITNIŠKA KARAVANA JESENSKA POTOVANJA PLAČILO NA 4 OBHOKE! @ 063/715-616, 715-386 Stran^lzZ 771318 681014 Žalski podžupan KURT KINDLHOFER: Župan se "žlahti"... Stran 7 SLOVICA IN TRAUGOTT BIDERMANN Stran 11 LJUBNO: FLOSARSKI BAL -REPORTAŽA Stran 13 V Sv. LOVRENCU SO SE POMERILI KOSCI Stran 14 £ * § im k tu > RAJ' Male Braslovče Odprto vsak dan razen srede od 8.00 ■ 22.00, tel.: 063 721-508 SflRSfl RAZMIŠLJATE O NAKUPU AVTOMOBILA? Mr POMISLITE! ^ SAMO - ENKRAT - AMPAK T - TEMELJITO IN IZBRALI BOSTE VOZILO L_ - s španskim IH I TEMPERAMENTOM žiOahna športnica udobna, prostorna, dinamična Vozila Vas čakajo pri Vašem pooblaščenem trgovcu in serviserju. O ar en, eleganten VOZILA SO NA ZALOGI! LEASING, UGODNI KREDITI! 63301 PETROVČE, Drešinja vas 46 a Telefon: 063 / 707-365, 707-395 NA POČITNICE IN DOMOV In potem so šli vsi na morje. Zadnje tedne čisto vsi res niso šli na morje, vsemu navkljub pa jih je le šlo razmeroma veliko. Večina Slovencev se je potikala po prikolicah, počitniških domovih in stanovanjih, ki jih je za svoje zaposlene še pravi čas, preden je denarja dokončno zmanjkalo, kupilo združeno delo. Sindikalni dopust, za nekatere taborjenje, za druge pa kad vode na domačem vrtičku postaja vse bolj edina možnost za preživetje v tej vročini. Tako so se nekega zgodnjega jutra, potem ko so vse popoldne in ves večer spravljali na kup svojo počitniško revščino, strpali v prastaro vozilo in se odpeljali na morje. Na srečo najbrž niso vedeli, kakšnemu tveganju se s to potjo izpostavljajo. Bržkone večina ne ve za podatek, da je večina naših avtomobilov povprečno stara šest let, to pa pomeni, “da je postal povprečni Slovenec na cesti prav tako nevaren kot Turek”, pravijo strokovnjaki. Po dolgi, razbeljeni vožnji po najslabših cestah v Evropi so končno le srečno prispeli na sanjski cilj. Potem je ata že ob petih zjutraj nosil na plažo brisače, da so dobili lep prostorček pod soncem. Imeli so srečo, saj letos na morju ni pretirane gneče. Nato prhe na plaži niso delale. Otroci so kar naprej zahtevali sladoled, čeprav je bilo doma dokončno sklenjeno, da ga zaradi draginje letos na morju ne bodo kupovali. Mama je pač mama, držala se je dogovorjenega in letos na dopustu ni kupovala časopisov, čeprav je bilo brez njih pod žgočim soncem prav pusto in jih je pogrešala. Ata, ki je nihal med načelnostjo starih in pišmevritnostjo otrok, je kdaj pa kdaj zvrnil svoj običajni kozarček piva. Če ga ne bi bil, bi bil še bolj siten in zlovoljen. Sadje so še kupovali, ampak le najcenejše. A saj ima najcenejše sadje največ vitaminov, več od najdražjega, morda tega še niste vedeli. Nič bolj se niso zbližali. Nič več se niso pogovarjali. Nič bolj niso ljubili svojih otrok, kot jih ljubijo v večni naglici domačih delavnikov, nekako so se v vsej tej bedi časov in duha odvadili prav ljubiti celo svoje bližnje. Od nikoder ni bilo za ata sanjskega dekleta, ki bi ga, dolgonogega in svetlolasega, vsaj od daleč požiral z očmi. Tisto je zastonj in mu mama, če dovolj pazi, ne more vzeti. Mama ne sanjari več o vitezih in princih. Otrokom je bilo lepo. Bilo jim je prijetno, čeprav niso več kupovali italijanskega sladoleda in dragega sadja. Neopazno, ne da bi sploh slutili, so se vadili za hude čase, ki jih bodo tolkli še dolgo. In utrjevali so se za nehvaležno vlogo, ki smo jim jo namenili, da bodo lepega dne oni iznašli čarobno, odrešujočo formulo, ki nas bo potegnila iz “družbe statusa quo”. Potem je bilo dopusta konec, teden dni ali deset dni pač naglo mine. Spet so posedli v svoj več let stari avtomobilček in se odpeljali domov. Ker je ata nosil brisače na plažo že ob petih zjutraj, so bili vsaj lepo zagoreli in so vsem sosedom v bloku lahko zagotovili, da je bilo na počitnicah zares odlično. Naslednjega dne je mama v svoji beležnici izdatkov najprej preračunavala, kako bo uskladila vse podražitve, ki so nam jih avgusta obesili na pleča. Ata je v službi poizvedoval, ali je njegovemu računovodstvu le uspelo s svinčnikom in z radirko pričakovano izgubo podjetja spremeniti v dobiček, kot je to nekdaj s svinčnikom in z radirko čaralo nekaj tisoč jugoslovanskih šefov računovodstva. Stečaji in sanacije niso prijetna reč, še posebej v teh negotovih časih. A vendar, naše ljudstvo se pač znajde. Ko je o tem doma pripovedoval mami, mu je rekla, da jo zdaj najbolj skrbijo učbeniki. Za starejšega, ki gre letos v osmi razred, stanejo po novem šolske potrebščine v kompletu več kot polovico plače. Kje naj vzamem zdaj še ta denar, je vprašala ata. Ata ji ni znal odgovoriti. Pa tudi počitniška barva jim je že začela bledeti... ENI IN DRUGI Včasih se nam - tudi na tem mestu -pripeti kaj prav nenavadnega. Denimo: daljnovidnost. Škoda je le, da teh svojih intuitivnosti mc ' prav uporabiti.. ' današnja. Koliko smo jih izvoltli, za katere tudi to pot sploh še nismo slišali ali nam celo niso posebej ugajali, samo zato, ker smo to pot f;zz *r* mpcr ideologije pri priči v računalnik narodovega spominjanja. V računalnik odhajajo vse zaletavosti in samovšečnosti, pritlehnosti m nekompetentnosti, laži in spletke, obenem z njimi pa tudi vsi pozitivni tektonski premiki, ki prihajajo z njimi, vse sproščanje najrazličnejših svobod in podjetnosti, napredka in blaginje, novih sreč in veselij, ki smo jih že zdavnaj pozabili ali jih nikoli sploh poznali nismo. Vendar ne pozabite, čez štiri leta bomo le pritisnili na gumb. In to je daleč največja prednost novega sistema. Moč ga je nadzorovali. V tednih in mesecih, ki so za nami, je bilo vsega po malem. Radostnega pričakovanja, pa tudi strahu in najrazličnejših zamer. Pri sprejemanju proračuna, pri tej predstavi smo poleg vsi, ne glede na to, ali smo del oblasti ali nismo. Morda, ampak samo morda, nam bo zdaj pri vsem le nekoliko laže, ker spet morda - jadramo v nekoliko bolj zatisne vode. V tem zavetrju utegne biti vsaj za krajši čas dihanje malce manj naporno. Za ta čas pa si vsi v resnici želimo, da ga 'izkoristite čim bolj po pameti in nuji. Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 063/ 715 011. 711 532. tvlcfas: 063/715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo J urbar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt: lektor: Vid Hurnik: novinarji: Danijel HcJruč. l-janc Furland. Ivan Jurhar. Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: tiskarna Dikplast Celje. Na podlagi zakona o prometnem davku lili im masam Iiii WišSiš§i!mmgSi 4/3-i2-38im-23/75 z :igggggim§§ sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri Še plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji sM': ji Občinski odbor LDS Žalec je pripravil posebno izjavo za časopis Glas Savinjske o dogajanjih v Svetu občine Žalec na julijski seji. Svetniki iz vrst LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE (H svetnikov) je ob sprejemanju proračuna občine Žalec za leto 1995 vložilo kopico amandmajev, ki so bili vsi z izjemo enega zavrnjeni. Tako so svetniki stranka slovenske pomladi zavrnili, da bi se letos gradil vodovod v KS Ponikva (amandma je dal svetnik Marko Dolar), zavrnili so športni amandma (povečanje sredstev za šport, amandma je vložil Tomaž Satler), prav tako so zavrnili povečanje sredstev za nabavo knjig (amandma je vložil Dimitrij Pur Svetniki pozicije so podobno zavrnili tudi vse amandmaje Nika Rožiča (okoli rednega vzdrževanja cest, zimskega vzdrževanja cest, povečanja sredstev za čistilno napravo Kasaze, sredstva za KS). Tudi varnost najmlajših v Žalcu svetnike strank slovenske pomladi ne briga kaj dosti. Zavrnili so amandma Vojka Zupanca, da bi se sofinanciralo zamenjeva življenjsko nevarnih oken v stari osnovni šoli, kjer poteka pouk za prve štiri razrede osnovne šole v Žalcu.. Prav tako je bilo zavrnjeno, da naj bi se v Žalcu ustanovil ekološki sklad, ki bi skrbel za ekološko determinirano poseganje v prostor in zaščito ogroženih habitatov in okolja. Zanimivo, da stranke, ki imajo vse v svojih programih ekologijo kot prvo skrb, tega na konkretnem političnem dejanju ne kažejo. Naključnemu nepoznavalcu dogajanj se lahko hitro dogodi, da dobi napačno predstavo o dogajanjih v svetu. Tajno glasovanje p amandmajih k proračunu in o proračunu samem, je pokazalo predvsem to, da je opozicija podprla tudi nekatere predloge pozicije, medtem ko se obratno ni nikoli zgodilo. Torej nikoli seniso svetniki iz vrst slovenske pomladi “zmotili”, da bi glasovali, kako drugače kot za svoje predloge. Da bi bila farsa politične discipline še večja je pokazalo glasovanje o kadrovskih zadevah, kjer bi se naj potrjevala ravnatelja na Vranskem in v Glasbeni šoli. Strokovne institucije (zavod, sveti šol, kolektivi) so potrdili kandidate, podobno tudi komisija sveta za kadrovska vprašanja (volitve in imenovanja). Ker so svetniki pomladi Že uspeli počisititi z nekdanjim ravnateljem na Vranskem, je sedaj imela nova kandidatka njihovo podporo. Vendar, ker je bila kandidatka primerna za vse strokovne institucije, ki jim normalno razmišljajoč človek mora verjeti, je dobila kandidatka soglasno pdoporo vseh svetnikov. Edina kandidatka za ravnateljico Glasbene šole, ki že več let uspešno vodi prav to glasbeno šolo in je imela podobno vsa soglasja in pozitivna mnenja kot njena predhodnica je bila gladko zavrnjena. Seveda gre za očiten kadrovski manever strank slovenske pomladi, ki vidijo na tem delovnem mestu nekoga drugega. Kadrovsko čiščenje seje nadlajevalo z uvrstitvijo glasovanja o soglasju k imenovanju ravnatelja Emila Ribiča v Braslovčah za ravnatelja te šole (tudi imel vsa pozitivna mnenja). Ob tem incidentu, je sejo protestno zapustil podpredsednik sveta in predsednik LDS Andrej Šporin, Vojko Zupanc, član Komisije za volitva in imenovanja pa je odstopil kot član komisije. Postalo je očitno, da je strankam slovenske pomladi, še posebej SDSS, malo mar sledeče: * strokovnost in proceduralnost; * zakonitost in sorazmernost; * investiranje v spodnjem delu občine, posebej v mestu Žalec, ni sprejemljivo; Za OO LDS Žalec se k r e tar GREGOR VOVK VASE MNENJE SPOROČILO UREDNIŠTVA V uredništvu časnika GLAS Savinjske smo veseli, ker se bralci oglašate s pismi, v katerih sporočate svoja stališča in predloge. Prosimo pa Vas, da Vaši prispevki niso daljši kot 30 tipkanih vrstic s 60-timi znaki v vrstici. Daljša pisma bomo zaradi pomanjkanja prostora prisiljeni skrajšati. Po sprejemu novega Zakona o javnih glasilih, 23. aprila 1994, so uredništva dolžna objaviti le odgovor na objavljeno informacijo ter popravek objavljene informacije, s katero sta prizadeta pravica ali interes pisca. "SAMOVOLJA t.i. ŽALSKIH OČETOV II" V skladu z 9. čl. Zakona o javnih glasilih prosim, da v vašem časopisu objavite moj odgovor na članek v rubriki Vaša mnenja z naslovom “Samovolja t. i. žalskih očetov”. Prebral sem pismo cenjenega g. Ivana Jurharja v časopisu GLAS Savinjske. Avtor mi v njem očita, da sem se v času realsocializma navzel vseh njegovih slabih manir (realsocializma namreč) in da mi je le ta omogočil tudi spodobno pokojnino. Kako sem prišel do pokojnine, je zapisano v moji odločbi za pokojnino in mislim, da je zakonita, sicer bi z delom pridobljeno pokojninsko osnvo ne mogel uživati. Vendar ne razumem g. Jurharja, da mi ravno on, kot član bivše ZKS, očita privilegije, kot sam pravi realsocializma. V prejšnjem političnem sistemu so se člani ZKS radi primerjali z avantgardo in kot tak je tudi g. Jurhar zavestno gradil v časunjene vladavine “pot v lepšo prihodnost”. Če torej očita meni, da sem užival privilegije bivšega sistema, potem oprostite izrazu “pljuvate v lastno skledo”, kajti v mojih plačilnih listah ne boste našli članarine bivše partije. Zaradi zgoraj navedenega je tudi ugotavljanje ali sem katolik ali ne, čisto brez pomena, kdo pa je lahko član Rimokatoliške cerkve, pa g. Jurhar preberite v Zakoniku cerkvenega prava. V članku mi očitate, da sem naredil vrsto nepravilnosti pri Komisiji za urejanje mestnega jedra, ob vseh očitkih, ne navajate sklepe, zapisnike in vse argumente, ki bi dokazovali vaše napisane očitke. Zanima me tudi, kolikokrat ste bili kot dopisnik prisoten na sestankih v zvezi s problematiko mestnega jedra Žalec? Vsakdo ima pravico, da kritizira dejanja ali besede vsakega človeka, vendar mora vedeti, da mora biti kritika, kot so govorili bivši člani ZKS, konstruktivna. Kaj to pomeni bi vi, kot nekdanji komunist, že morali vedeti, ne pa, da kritizirate vse povprek in počez. V članku poskušate dokazati, da ste dober poznavalec gradbene stroke, saj okarakterizirate prisotnost predstavnika gradbene stroke, v mestni skupnosti kot čisto kamuflažo. Na vaše javno postavljeno vprašanje bom odgovoril, ko boste s pisnimi dokazi, kot sem vam že navedel v odgovoru, dokazali svoje trditve, ki jih navajate v svojem članku. Moj odgovor na vaš članek je dokončen in ne mislim nadaljevati časopisne polemike z vami. Upam, da boste vse svoje trditve dokazali pisno, kajti v nasprotnem primeru boste le-te morali dokazati pred za to pristojnim državnim organom. Eran SADNIK Gubčeva 8 Žalec ALI SE V ŽALCU SRAMUJEJO DNEVA DRŽAVNOSTI - II V 9. številki GLAS Savinjske sem v uvodniku “Ali se v Žalcu sramujejo dneva državnosti?” prebral zanimiv zapis, ki je hkrati aktualen in zelo žalosten. Avtor namreč pravilno ugotavlja, da smo v Žalcu nedostojno proslavili nadvse pomemben dan državnosti, ko ni bilo kakega odmevnega dogodka, niti izobešenih zastav. Ni pa res, da se ni nihče tega spomnil. Na 1. izredni seji občinskega sveta dne 18.5.1995 sem v imenu skupine svetnikov ZLSD predlagal, da se vse stranke skupno dogovorimo, kako bomo dostojno proslavili 4 leta samostojne Slovenije, kar je razvidno tudi iz zapisnika omenjene seje. Predlog sem podal prav zaradi priložnosti za zbližanje razdvojenih lokalnih strankarskih veljakov pri tako pomembni Strem 5 prireditvi kot je praznovanje obletnice samostojne Slovenije, pa je predlog žal naletel na gluha ušesa pri drugih strankah. Na pobudo oz. predlog mi začuda tudi taisti župan, ki je v času pred volitvami v čast dnevu državnosti prirejal zdravice, v dveh mesecih ni uspel ali želel odgovoriti. (Rok za odgovor na vprašanje ali pobudo na seji občinskega sveta je en mesec). Prav tako ni točno, da bi vse politične organizacije organizirale proslavo 5. obletnice DEMOSA. To proslavo je organiziral župan skupaj s strankami takoimenovane slovenske spomladi. ZLSD ni bila organizator te proslave, niti ni bila nanjo povabljena. Kot zadnje pa ni res, da bi organizacija 50 letnice zmage nad fašizmom in nacizmom, ki jo praznuje praktična vsa demokratično misleča Evropa, skregala kratkovidne politike v Žalcu, da niso našli ali iskali skupnega jezika za proslavitev dneva državnosti. Politike je skregala proslava 5. obletnice propadlega DEMOS-a, zato predstavnikov SDSS, SKD, in SLS z izjemo posameznikov na proslavo 50 obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ni bilo, predlog ZLSD za praznovanje dneva državnosti pa niso sprejeli. Zaradi vsega tega se v ZLSD ne sramujemo dneva državnosti, svojo zavest si naj izprašajo v drugih strankah. Za skupino svetnikov ZLSD Janko Kos PROTESTI ZARADI SKRČENJA PRORAČUNA SE KAR VRSTE Ko je občinski svet na svoji zadnji seji sprejel okleščeni proračun, se kljub temu, da ga je župan zadržal in predlagal ponovno obravnavo, vsi prizadeti, katerim so bila odvzeta sredstva, sestajajo in izražajo svoje ogorčenje, ker jim je delo onemogočeno. Že na sami tiskovni konferenci, ki jo je sklical župan po sprejetju proračuna, je bila prisotna direktorica Zavoda za kulturo, ki je izrazila svoje ogorčenje, saj bodo morali zaradi zmanjšanih sredstev ukiniti kar tri delovna mesta. Še bolj ogorčeni so bili predstavniki Zveze telesnokulturnih organizacij, ki so se sestali takoj za tiskovno konferenco. Povedali so, da združujejo preko 9.000 aktivnih športnikov, med njimi tudi veliko državnih prvakov, svetniki pa ukinjajo sredstva za edinega poklicno zaposlenega. Na svoji seji so izrazili pripravljenost, da organizirajo protest vseh športnikov pred občino. Tudi športniki aktivni volilci se ne strinjajo s politiko, kot so jo pri sprejemanju proračuna svetniki ZAVRH PRI GALICIJI 8a 63310 ŽALEC ^_____tel/fax: 063/728-051 zavzeli. Nekaj dni zatem, 27. julija, se je sestal tudi Območni odbor Rdečega križa Žalca, kateremu so odvzeli sredstva in jih prerazporedili na Karitas, katerega vodstvo se financira na drugačen način. Povedali so, da ima RK še vedno na skrbi preko 100 beguncev, sedaj pa so jim nerazumljivo odvzeli sredstva in tako bi ta humanitarna organizacija ostala brez strokovnega delavca in delo bi zamrlo. Preseneča tudi dejstvo, da niso svetnikom niti prebrali pisma, ki ga je predsedniku sveta poslal generalni sekretar RKS, v katerem je razložil vlogo in delovanje RK po vseh drugih področjih v Sloveniji, kjer jim ne krajšajo^ sredstev kot to počno v Žalcu. Člani Območnega odbora RK so prepričani, da svetniki ne poznajo obsega nalog RK, sicer ne bi ravnali tako, kot so. Predvsem pa so presenečeni, da je pobuda prišla ravni iz krajev, ki so bili prizadeti v lanski ujmi in jim je Območni RK prvi priskočil na pomoč s prispevki, ki so jih aktivisti dobili od dobrotnikov in sponzorjev iz domovine in tujine. Vkolikor bodo svetniki še nadalje vztrajali pri svojem, bo onemogočeno delo v kulturi, telesni kulturi in tudi pri RK, kar pa ni na čast občini. Doslej so se povsod obnašali racionalno in gospodarno, zato jih takšno stališče še toliko bolj preseneča. /. J. NEKOČ PRIJATELJI, ZDAJ TUJCI SMO SI “a + i” Komentar, ki je pred vami, bi naj bil protest v znak čarovniškega dogajanja v svetu občine Žalec v zadnjem obdobju. Vljudno prosim naključnega bralca, da bere pričujoči tekst v znamenju pobožne želje informirati javnost in skušati volilcem prikazati, kaj se dogodi po tistem, ko so volitve končane. Naj se tudi vnaprej opravičim nekaterim zglednim delavcem v izobraževalnih institucijah, ker omenjam njihova imena v tem sestavku. Vprašam naj vas, kaj vam pomenijo imena gospoda Emilijana Ribiča, ravnatelja Osnovne šole v Braslovčah in gospe Tanje Cehnar, ravnateljice Glasbene šole v Žalcu. Nekaterim med vami najbrž ne veliko. Drugim med nami ti dve imeni pomenita dolgoletna delavca na področju izobraževanja, ki imata v seštevku minusov in plusov, ki jih človek v času večletnega delavca zbere, prav gotovo več plusov kot minusov. Zakaj sploh govorimo o tem? Trenutno je čas, ko se iztekajo mandati nekaterim ravnateljem in direktorjem v teh omenjenih institucijah, sistem pa zaenkrat poteka tako, da k njihovi kandidaturi daje soglasje tudi občinski svet. Postopek poteka nekako takole: svet zavoda (notri so ustanovitelji, pedagoški delavci in predstavniki staršev) razpiše po normalnem (z zakonom predpisanem) postopku razpis za mesto ravnatelj a-(ice), na katerega se lahko kandidati, ki ustrezajo razpisnim pogojem, svobodno prijavijo. Ti postopki potekajo po tem utečenem redu že vrsto let. Dosedanja praksa (če gledamo nazaj nekje deset let) je bita, da tisti kandidat, ki ga izbere kolektiv (svet zavoda) in strokovna enota zavoda za šolstvo (ekspozitura), ponavadi dobi tudi “formalno" soglasje sveta (ali prej skupščine) občine Žalec. Toda temu sedaj ni več tako. Če se je Žalec v prejšnjem obdobju (da se razumemo, govorim za zadnjih deset let v Žalcu, ki sem jim uspel slediti) uspel izogniti t.i. “partijskim kadrovskim čistkam”, se jih v obdobju pohoda socialdemokracije ne more več. Namreč omenjena dva akterja v šolskih dejavnostih sta imela vsa potrebna pozitivna mnenja kolektivov in strokovnih služb, pa jih je pozicija (beri stranke slovenske pomladi) gladko zavrnila. Kar je najbolj odurno pri tej kadrovski čistki, da se z jezikovnim repertoarjem, da nikoli več ne bo tako nedemokratičnih postopkov, kot so bili včasih, uporabljajo ravno ti nedemokratični politokratski in strankarsko avtoritarni postopki. Razmišljanje, ni važno kdo, glavno, da je naš, mi vzbuja strah in dviguje v meni srh ter ogorčenje. V vseh t.i. “Blut und Boden” dejanjih, nam še ne tako odmaknjene fašistične preteklosti, se je v silah iracionalnega iskalo nezemeljske razloge za trda politična dejanja političnih aparatčikov in ljubljenega vodje. Danes se situacija šokanto ponavlja. Ali je res ideja o pravih in nepravih ljudeh toliko vredna, da bomo navkljub stroki, odločitvam institucij, se odločali po logiki ta ni naš, torej naj gre v maloro. Ali nam generacije in generacije otrok, ki uspešno potrjujejo pravilno in dobro delo teh naših strokovnih pedagoških delavcev, ki bi jim v bistvu morali dati najmanj priznanje, ne pa da jih politično maltretiramo, res nič NE POMENIJO. Saj tu gre vendar za naše in vaše otroke. Svetniki strank slovenske pomladi (SDSS, SLS in SKD) v imenu volilcev, ki so jih volili, čistijo prostor, ki bi naj bil umazan od rdeče barve. Ese sem doživel, tako partijske pritiske, pritiske občinskih birokratov v prejšnjih sistemih, toda tako neprikrite, amoralne in brutalne kadrovske čistke še nisem doživel. Ali se sploh zavedate, kakšne pretrese povzročate ne samo nedolžnim ljudem, celo ljudem, ki so s svojim neumornim in strokovnim delom delali in delajo predvsem dobro temu okolju, v katerem živimo!! Ne dvomim, da se je v preteklosti tudi kateremu človeku naredila krivica s strani oblasti! Toda zdaj ni čas za revanšizem. Napočil je čas za svobodo uma, volje in strokovnosti. Pustimo ljudi, da živijo in delajo v miru. Saj politika ni cenzurno rešeto, temveč dejavnost, ki služi bogatejšemu jutrišnjemu dnevu Savinjčank in Savinjčanov. Dovolite, da izkoristim to priložnost, ko že pišem ta pričujoči komentar, da se v imenu LDS Žalec opravičim gospej Tanji Cehner in gopodu Emilijanu Ribiču, ki sta navkljub aktivnemu trudu poslancev LDS v občinskem svetu, doživela to usodo političnih čistk. Zdi se mi, da je politični razum v žalskem svetu umrl in bojim se, da temu še ni konca. Vljudno prosim vse, ki bodo v obdobju do naslednjih lokalnih volitev še podobno prizadeti, da vztrajajo, kajti mnenje občinskega sveta ni po zakonu edino merodajno (in hvala bogu, da ni): LJUDJE VAS IMAJO RADI in KAR JE NAJVAŽNEJŠE, OTROCI VAS SPOŠTUJEJO. _________________________________________Gregor Vovk o Stran 6 POGOVOR Z ŽALSKIM PODŽUPANOM ZUPAN SE ZLAHTI Na zadnji seji občinskega sveta so žalski svetniki za podpredsednika občine izvolili g. Kurta Kindlhoferja. Ob tej priložnosti objavljamo kratek pogovor z njim. g. Kurt Kindlhofer, žalski podžupan G. Kindlhofer, uvodoma bi vas vprašal, kaj pomeni Vam osebno izvolitev na funkcijo žalskega podžupana ? “Izvolitev na funkcijo podžupana pomeni zame predvsem odgovornost, ki jo čutim do članov žalskega občinskega sveta, ki me je izvolil, predvsem pa tudi do občanov. Sicer funkcija podžupana ni tako pomembna, saj po statutu občine podžupan nadomešča župana v njegovi odsotnosti. Ima pa župan tudi možnost, da prenese del pooblastil na podžupana ali ga zadolži za konkretno področje dela v občinski upravi. V tem primeru bi bilo mesto in delo podžupana vplivnejše, konkretneje pa bi bila prevzeta tudi večja odgovornost. Istočasno moram povedati, da sem predsednik OO SDSS Žalec, ki skupno s strankama SKD in SLS tvorijo stranke "slovenske pomladi1'. Zato čutim tudi del odgovornosti tej koalicji strank. Ali boste kot požupan zastopali le tisti del občinskega sveta, ki vas je izvolil (interese političnih strank) ali pa boste zastopali tudi interese izven občinskega sveta ? “Vaše vprašanje je zelo zanimivo, sicer pa sem nanj delno že odgovoril. Obenem moram poudariti, da je težko z enim stavkom odgovoriti glede zastopanja interesov. Odgovor na to vprašanje bi lažje dal prof. Dobnik, sedanji župan, ki je bil neposredno izvoljen od volilcev kot nestrankarski kandidat. Sem tipični "strankarski" predstavnik in tako zastopam že prej omenjeno koalicijo, ki lahko zadeve v občinskem svetu obvladuje, če se kot koalicijski partnerji uspešno medsebojno uskladimo. Sicer pa smo na volitvah našim volilcem marsikaj obljubili in sedaj imamo možnost fe obljube tudi izpolniti. Še več; dolžni smo jih izpolniti. Kot predstavnik stranke in koalicije šem zavezan programskim izhodiščem, ki so jih v koalicijski pogodbi naše stranke podpisale. Dejansko sem strankarsko vezan človek in lagal bi, če bi trdil nasprotno. Sicer pa menim, da morata župan in podžupan izpolnjevati sklepe občinskega sveta. Pomembno pa je sodelovati in imeti moč pri oblikovanju občinskega proračuna. Pri vsebinskem oblikovanju in sprejemanju tega najpomembnejšega dokumenta za občino pa so razvidni tudi strankarski interesi, pa še morda kakšni drugi. Način sprejemanja letošnjega proračuna je zame nesprejemljiv. Morda je bil še bolj nesprejemljiv postopek priprave letošnjega proračuna. V prvi vrsti bom vsekakor zastopal interese občinskega sveta, prav tako pa bom skušal pomagati tudi pri usklajevanju interesov med strankami, predvsem pri odločitvah, ki bodo imele pozitivni učinek in bodo neposredno koristile občanom. Glede na to, da pri moji izvolitvi za podžupana praktično ni bilo nasprotovanj strank (z izjemo dveh primerov iz moje stranke) s strani svetnikov iz drugih strank, sem prepričan, da bi lahko županu, prof. Dobniku, pri določenih konkretnih zadevah uspešno pomagal. Kako gledate kot novi podžupan na sedanje razmere v žalski občini (problem plinifikacije, ekološki problemi, problem Hramš idr.) ? “Navidez sicer izgleda, da v naši občini ni ekoloških problemov, vendar temu ni tako. Naša dolina je ekološko zelo obremenjena. Prisotna je intenzivna obdelava kmetijskih površin in razna škropiva vsekakor obremenjujejo podtalnico. Vodni režim, predvsem padec talne vode, se je v zadnjih letih zelo poslabšal. Industrijski obrati, razpršeni po dolini, nimajo lastnih čistilnih naprav za predčiščenje industrijskih odplak, redka naselja pa se lahko pohvalijo z urejeno kanalizacijo. Ekološko neosveščeni ljudje tudi sami pripomoremo, da z raznimi divjimi odlagališči ob rekah, gozdovih, ob poljskih poteh in cestah obremenjujemo in onesnažujemo svoj življenjski prostor. Ekologija in odpravljanje ekoloških problemov bo vsekakor ena od primarnih nalog občine v prihodnjih letih. Trenutno izstopata v naši občini dva vidnejša problema in sicer čistilna naprava v Kasazah in deponija odpadkov na Ložnici. Krajani v bližini čistilne naprave in odlagališča se upravičeno razburjajo zaradi neurejenih zadev. Prejšnje občinsko vodstvo je vsekakor odgovorno, da se ti problemi niso pravočasno reševali. Vsi, ki živimo v neposredni bližini čistilne naprave v Kasazah, vemo; da onesnažuje zrak in povzroča smrad že nekaj let in kljub številnim urgencam s strani občanov se do danes še ni nič kaj posebnega naredilo za odpravo smradu. Upamo, da se bo sčasoma ta problem rešil, saj menim, da ni vedno problem denar. Največji problem je v ljudeh, ki ne čutijo nobene odgovornosti za določene zadeve in katere ponavadi bogato plačujemo. Odlagališče na Ložnici se sicer zapira, vendar pa bo v naslednjih letih vseeno predstavljalo velik problem, saj nihče ne ve, kakšni procesi se bodo v bodoče odvijali v notranjosti odlagališča; ostane pa tudi vprašanje zajemanja izcednih vod ipd. Plinifikacija v žalski občini bo vsekakor pozitivno vplivala na čistejši zrak, predvsem v zimskih mesecih. Za samo izvedbo tega projekta bi morali izbrati v prvi vrsti izvajalca, ki bo zagotavljal kvalitetno izvedbo plinskih napeljav. Investicije v infrastrukturne projekte (vodovod, kanalizacija, plinifikacija) so zelo drage naložbe. Investitor mora v prvi vrsti zahtevati od izvajalcev, da se bodo vgrajevali samo kvalitetni materiali, direktno od proizvajalcev, in ki bodo imeli ustrezne standarde o kvaliteti, prav tako pa morajo zagotoviti tudi nadzor nad izvajanjem montažnih del. Občanom smo dolžni zagotoviti zdravo pitno vodo, čist zrak in prijazno okolje. To zaščito nam končno zagotavlja tudi ustava, ki pa jo občani vse premalo koristimo za zaščito naših pravic. Problem Hramš mi ni v celoti poznan. Sem pa bil seznanjen s tem problemom ob številnih pogovorih s predstavniki KS Galicija. Problem se bo moral rešiti po zakoniti poti. Za stanje kakršno je sedaj, bi moral nekdo odgovaijati, saj so pristojnosti in odgvornosti jasne. Za dogajanje v Hramšah je gotovo vedel širši krog ljudi, od pristojnih pa ni nihče ukrepal. Osebno sem proti takšnim posegom v naravo. Kaj menite o nameravani delitvi žalske občine, ki jo zahtevajo predvsem stranke slovenske pomladi ? “Stranke slovenske pomladi ne zahtevajo delitve občine. To zahtevajo ljudje, občani, ki v teh krajih živijo. Mi samo podpiramo pravico občanov, v kolikor se ti odločijo, da želijo imeti svojo občino. Zakaj si občani želijo svojo občino, pa bi morali vprašati njih. Odgovori so zelo različni, izhajajo pa predvsem iz različnih potreb po urejevanju svojih problemov. Podpiramo takšno organiziranost občin, ki bodo zagotavljale občanom boljše živ Ijenje. Prvotni pristop k reorganizaciji lokalne samouprave je bil vsebinsko pravilno zastavljen. Zadeva pa se je začela vse bolj politizirati in se je ob koncu tudi do konca spolitizirala. Dobili smo novo lokalno organiziranost, s katero pa zopet nismo zadovoljni. Želje občanov so določali v državnem zboru. Projekt lokalne samouprave bi morali v prvi vrsti izpeljati na podlagi strokovnih odločitev. Menim, da je sedanja žalska občina prevelika in da imajo nekateri kraji realne pogoje za samostojne občine. V vsakem primeru pa je potrebno predhodno narediti vrednostno analizo sedanje in bodoče organiziranosti občine. Občanom je potrebno prikazati realno sliko in na podlagi teh analiz se bodo občani lažje odločali, v kakšni občini želijo živeti. Osebno sem vse bolj prepričan, da bi bilo bolje v nekem predhodnem obdobju prenesti kompetence s področja upravljanja iz sedanjih občin na področja KS. KS bi dobile potemtakem večje pristojnosti. Krajevne skupnosti so že od sedaj zelo uspešno urejevale določena vprašanja z različnih področij, ki neposredno vplivajo na boljše počutje občanov, ne glede na kakšen način so to dosegli. To možnost so imele vse KS in jo glede na sposobnost vodstev tudi uresničevale. Vsekakor bodo manjše občine lažje reševale množico manjših problemov, s katerimi se občani vsak dan srečujemo. Zato pa je potreben tudi denar , ki pa mora biti v pravih rokah. Sicer pa denar tudi ni vse. Močnejša je volja. V tem vidim prednosti manjših občin. Na koncu bi vas še povprašal, kakšen bo vaš odnos z žalskim županom, g. Milanom Dobnikom ? “Želja je, da bi bil odnos obojestransko korekten. G. Dobnik je župan, ima velike kompetence in bo lahko vsako dobro zamisel in predlog v sodelovanju z občinskim svetom tudi realiziral, če bodo to dovoljevale tudi finančne možnosti. Župan mora v prvi vrsti skrbeti za dobrobit občanov, skrbeti, da bodo vsi občani imeli možnost koristiti naravne dobrine, kot so zdrava voda, čist zrak, imeli urejene ceste in poti in imeli v vsaki hiši elektriko. Posvetiti bi moral tudi več časa za reševanje socialnih problemov, predvsem otrok in starejših ter onemoglih občanov. Predvsem na slednje vse preveč pozabljamo. Domovi za ostarele bi morali nuditi več kot samo posteljo in hrano. S takim delom se župan “žlahti”, občani pa dobijo zaupanje vanj in ga imajo za svojega. Na teh področjih dela ga bom vedno podpiral in sobesednika bo imel tudi v občinskem svetu. Župan ne sme biti “veliki direktor”, ampak samo župan. Gregor Uranič ŽAPLETI PO SPREJETJU OBČINSKEGA PRORAČUNA ŽUPAN SE SPRENEVEDA! Odločitev žalskega župana Milana Dobnika, ki je preprečil objavo in izvajanje po njegovem mnenju nezakonitega občinskega proračuna za letošnje leto, buri duhove. Stranke slovenske pomladi so se odzvale s tiskovno konferenco. Čeprav je žalski občinski svet koncem julija sprejel letošnji občinski proračun, občina Žalec svojega proračuna še vedno nima, saj je župan Milan Dobnik odložil njegovo objavo. Po mnenju svetnikov Strank slovenske pomladi (to je Stranke slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije) ta odločitev ni nepričakovana in kot taka ne preseneča. Svetniki strank slovenske pomladi ocenjujejo, da gre pri tem za nadaljevanje županovih prizadevanj, da se sprejem proračuna občine Žalec za leto 1995 čim bolj zavleče, ker predlagatelju proračuna to očitno ustreza. Stranke slovenske pomladi so se odzvale s tiskovno konferenco, na kateri so zatrdili, da se župan spreneveda, ko pravi, da ni bil seznanjen z vsebino dopolnil, češ da so jih - sicer neuspešno - usklajevali kar nekajkrat. Menijo, da župan enostransko prikazuje vsebino dopolnil, češ da se jemlje kulturi, športu, itd. - oni želijo sredstva le racionalno razdeliti. Župan je vseskozi vztrajal pri svojem predlogu proračuna, sedanji zaplet, pravijo, mu je le v pomoč zato, da bi čim bolj zavlekel sprejem proračuna. Saj začasno financiranje občine po dvanajstinah županu omogoča porabo sredstev brez začrtanega proračunskega okvirja, kajti očitno kot takšen, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, za župana ni sprejemljiv. Kako torej naprej? V skladu z Zakonom o financiranju občin je župan Milan Dobnik dolžan dati predlog proračuna ponovno v obravnavo občinskemu svetu, in če le ta predlog ponovno potrdi, ga je dolžan objaviti in izvajati. Lahko pa istočasno sproži ustavni spor, vendar je vprašanje, če ima povod za tak korak. Vendar kot izgleda in kot so podali na tokratni tiskovni konferenci svetniki Strank slovenske pomladi, žalski župan samo izkorišča proceduralno možnost in tako zavlačuje sprejemanje proračuna iz samo njemu znanih razlogov. Z nujnostjo racionalizacije in uravnotežene razporeditve denarja po dolini - spornih je le 0,7 odstotka občinskega proračuna - stranke slovenske pomladi pa pojasnjujejo še nekaj drugih za župana spornih amandmajev. V prihodnje je upati, da se bodo odnosi med vodstvom občine in svetniki uredili, in da bodo delovali, kakor jim narekujejo zakoni in ustava. A. K. BANKA CELJE. PRENOVLJENA AGENCIJA NA POLZELI. Agencija Banke Celje na Polzeli posluje od 1. avgusta v prenovljenih prostorih. Na lokaciji poleg blagovnice so odprli enoto pred skoraj 25 leti in prav zato so se v Banki Celje, ki ima skupaj 29 bančnih enot, odločili za posodobitev. S temeljitimi gradbenimi posegi in novo opremo so prostor poslovalnice na Polzeli še bolj racionalno izkoristili. Odslej se bodo bolj posvetili individualnim varčevalcem, kot novost pa za stranke na Polzeli uvajajo tudi oddelek kreditiranja. Letos je Banka Celje uredila poslovni enoti v Krškem in v Velenju, v kratkem pa načrtujejo še odprtje dveh novih enot v trgovsko poslovnem centru Interspar v Celju ter v Mozirju. NOVE TELEFONSKE GOVORILNICE: Delavci Telekoma Slovenije so prve avgustovske dni montirali nove telefonske govorilnice v Šempetru, Žalcu in na Polzeli. Gre za nov tip govorilnic A 100, ki so lepše od sedanjih, ker pa so povezane s centrom, bo vzdrževanje lažje, predvsem pa bodo hitreje odpravljali napake. Kartice s 100 in 400 impulzi že lahko kupite na vseh poštah po Sloveniji, stanejo pa 1.300 in 3.750 tolaijev. 28-i MOS - PRIPRAVE SE ZAKIJU-ČUJEJO: Osemindvajseti sejem je tako rekoč že pripravljen. Letos bodo razstavljali na 55 tisoč kv.metrov razstavnih površin. Od tega bo 33 tisoč kv. metrov pokritih razstavnih prostorov. Pokrite razstavne površine so KAM Z LASTNINSKIM CERTIFIKATOM ? Morda vas poleg poletne vročine še dodatno obliva znoj ob iskanju odgovorov na vprašanje: “Kam z lastninskim certifikatom?” Zadnji rok za naložbo certifikatov naj bi bil 31. december 1995. Približno 250.000 Slovencev ima lastninske certifikate še vedno “varno” spravljene doma. Glede na to, da večja in donosno bolj privlačna podjetja zamujajo z javnimi prodajami (ponudbami) delnic, se število tistih, ki vlagajo certifikate v pooblaščene investicijske družbe (sklade) povečuje. Večina pooblaščenih investicijskih družb (poslej PID, op.a.) se je zaradi podaljašanja roka za izvedbo lastninjenja do 31.12.1995 odločila za ustanovitev novih investicijskih skladov. Tako boste lahko do konca leta svoje certifikate zaupali naslednjim pooblaščenim investicijskim družbam: AKTIVA AVANT; vpisuje certifikate v PID Aktiva Avant III., d.d., od 1. junija do 31. decembra. Razpisani kapital za ta sklad znaša 4 milijarde tolarjev. ARKADA: v tej družbi za upravljanje so 23. julija zaključili vpisovanje in vplačevanje delnic za certifikate v PID Arkada dve ter pričeli zbirati certifikate v PID Arkada tri, kamor lahko vložite certifikate vse do 31.12.1995. AVIP: 1. avgusta je družba za upravljanje Avip zaključila zbiranje certifikatov v PID Vipa Invest 2, še ta mesec pa nameravajo ustanoviti PID Vipa Invest 3. CAPINVEST: zbira certifikate v PID Capinvest 2 od 30. junija do 29. decembra. SOVIČE SOVIČE pridobili z dodatnima dvema montažnima halama. Prijavljenih razstavljalcev je 1753, prihajajo pa iz triindvajsetih držav. Ker je povpraševanje za sejem veliko, je na čakalni listi kar 208 razstavljalcev. PRED OTVORITVIJO PC INTERSPAR: V križišču Bežigrajske in Mariborske FINGOREN: v Fingorenu čakajo na registracijo njihovega drugega sklada Trdnjava 1, ki naj bi začel zbirati certifikate predvidoma konec avgusta. Razpisani kapital za PID Trdnjava 1 znaša 2 milijardi tolarjev. INTARA: v pooblaščeni i® so se odločili asije delnic PID Mercata, d.d., kar pomeni, da bodo imetniki certifikatov delnice tega sklada vpisovali še do konca leta. I ^ i if KMEČKA DRUŽBA: Kmečka družba je 6. junija s certifikati maksimalno napolnila Kmečki sklad 2 (9,49 mrd SIT). V Kmečki sklad 3 pa je mogoče certifikate vložiti od 29. junija do 29. decembra 1995. V Kmečki družbi že razmišljajo o ustanovitvi Kmečkega sklada 4, če bo to potrebno. KRONA: trenutno teče vpisovanje in vplačevanje 2. emisije delnic pooblaščene investicijske družbe Krona Senior, d.d., ki bo trajala do 20. oktobra 1995 ter v PID Krona Krona, d.d, do 31.12.1995. V primeru zapolnitve omenjenih skladov bodo v jeseni preučili možnosti za odprtje tretjega sklada. LB MAKSIMA: certifikate je mogoče vlagati od 1. julija do 31. decembra v PID Maksima 3, če bo rok za lastninjenje podaljšan, bodo dokapitalizirali obstoječe investicijske sklade. NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA: Nacionalna finančvimi uspešno zaklo ter vpis in vplačilo prve izdaje delnic petih investicijskih skladov. Agencija za trg vrednostnih papirjev pa je NFD s 1. junijem odobrila povečanje skupnega kapitala s 30 , ; ceste v Celju tečejo zaključna dela na DAN SLOVENSKIH HMELJARJEV: mnem piotl.iinem cenim ” ' ' " ' 1 " t. : Predvidevajo, da bodo 4270 m' prodajnih površin predali namenu 29. avgusta. Znotraj nakupovalnega centra bo 21 prodajnih lokalov: ter telefonska govorilnica. Na parkirišču bo prostora kar za 620 osebnih avtomobilov. Hmelj, ta aromatičen dar zemlje in sonca, ki nekomu daje zaslužek, nekomu pa tu in tam polepša dan, je verjetno najžlahtnejši plod Štajerske. Obiranje je pred vrati in tako je tu tudi tradicionalna turistična prireditev "Dan slovenskih hmeljarjev", ki jo je pripravilo turistično društvo Braslovče. Letos je bila že 33-ta. Dan sc je razpotegnil kar čez dva dneva in sicer v 12. in 13. avgust. V soboto, 12. avgusta so bila športna in gasilska tekmovanja za pokal “hmeljske kobule". V nedeljo, 13. avgusta so ob 10. uri odprli razstavo kmetijske mehanizacije, ob 15. uri pa se je s sprevodom skozi Braslovče začela osrednja prireditev. Tam ni manjkal novi starešina in njegova spremljevalka. O veselju in zabavi pa menda tako ali tako ne vetja izgubljati besed. na 35 milijard tolarjev. 2. emisijo delnic so začeli vpisovati 10. julija, vpis naj bi trajal do 31.12.1995, glede na to, da so v prvih štirinajstih dneh realizirali že 60% razpisanega kapitala, pa bodo vpis gotovo zaključili že veliko prej. NIKA DZU: v Niki, družbi za upravljanje, so konec junija zaključili zbiranje certifikatov v PID 1 ter se pripravili na ustanovitev sklada NIKA PID 2, v katerega bo mogoče vložiti certifikate predvidoma do konca tega leta. PROBANKA DZU: v Probankini družbi za upravljanje so 19. julija zaprli PID Zlata Moneta II. Novih skladov ne bodo ustanavljali, z dokapitalizacijo obstoječih skladov pa bodo lahko še naprej zbirali certifikate državljanov, predvidoma do 31.12.1995. TRIGLAV DZU: v vseh šestih PID Triglav so zaključili z vpisovanjem certifikatov že v začetku januarja 1995, saj so do tega obdobja zbrali najvišje dovoljeni skupni znesek, s katerim lahko upravlja posamezna družba za upravljanje - 30 milijard tolarjev. Glede na to, da je Agencija za trg Stran 9 vrednostnih papirjev ta znesek povišala za 5 mrd, so se v Triglavu DZU odločili za ustanovitev sedme pooblaščene investicijske družbe. VIZIJA DZU: zbira certifikate v PID DBF Vizija 1 še do 15. oktobra 1995, če bo veljavnost certifikatov podaljšana še v leto 1996, se bodo verjetno odločili za dokapitalizacijo prvega sklada DBF Vizija. so s svojih družb ' lasti na Družbe za upravljanje certifikatnimi sredstvi pooblaščenih investicijskih že kupile deleže podjetij \ Sklada RS za razvoj dosedanjih treh dražbah. Tako ste lahko tudi v praksi spremljali investicijske namere upravljalcev vaših certifikatnih sredstev oziroma morebitno bodočo donosnost vaših delnic. To je prednost, ki so jo pridobili tisti, ki še niso investirali lastninskih certifikatov. Ta prednost pa lahko hitro skopni v primeru, če sploh ne nameravate izkoristiti vaše možnosti pri delitvi družbenega premoženja, saj boste svoj certifikat tako podarili državi, ki jo preko davkov oskrbujete tako ali tako čez vse leto. Srečko Klapš BIOTEH PREDSTAVIL PROGRAM CIBA GEIGI g. Jože Kerec Koncem meseca julija se je mudil v Blagovnici Agrine v Žalcu g. Jože Kerec, ki je predstavil paleto proizvodov, ki jih kot uvoznik koncerna CIBA GEIGI iz Bassela v Švici uvaža na naše tržišče. Njegov obisk je imel namen predstaviti vse mogoče vrste sredstev za uničevanje mrčesa. Na oddelku zaščitnih sredstev v blagovnici Agrina, so hoteli vse predstaviti v obliki predavanja, in so svojo stojnico postavili takoj pri vhodu, saj so prav vsi obiskovalci deležni, nadležnosti teh škodljivcev. S tem so vsakogar opozorili na svoje proizvode, za katerimi so obiskovalci kar pridno segali in vsakdo je bil deležen izčrpnega strokovnega pojasnila. Res, da je to bilo za izvajalca dokaj- naporno, vendar je bil cilj, na vsestransko zadovoljstvo, dosežen. Tokrat je bil predstavljen t.i. GOSPODARSTVO USPEŠNO Žalsko gospodarstvo je še vedno drugo najmočnejše v celjski regiji, bruto plača v žalski občini pa še vedno ne dosega državnega povprečja. To dejstvo je razvidno iz številnih pokazateljev uspešnosti nekega gospodarstva, kakor ga prikazuje nanjovejša informacija celjske podružnice Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Tako je žalsko gospodarstvo v 1. 1994 predstavljalo 516 pravnih oseb od skupno i vrimrn ariM/jfiai 2363 pravnih oseb v celotni celjski regiji, ki so ustvarile 16,2% prihodka v celjski regiji, medtem ko je znašal delež prihodka žalskega gospodarstva na tujih trgih 17%. Kljub temu pa so plače zaposlenih v žalski občini nižje od povprečne ARHEOIMGI NADAJJtUJEJO DELO: arheolog Damijan Snoj, so do sedaj Arheološka izkopavanja na trasi odkrili veliko prazgodovinske avtoceste pri Smatevžu so v polnem keramike, ki sodi v konec starejše in jeku. Kot nam je povedal dipl, začetek mlajše železne dobe. izkopali odkritje naselbine. ’ I GOSTIŠČE ŠTORMAN TUDI sr-srt s-gr rr gostinskim osebjem je prava gostinsko [Ur. turistična poživitev za staro mestno IhHI ___ jedro in štrSo okolico. Elizabeth club na Štandrovem trgu veterinarski program, ki zajema sredstva za dezifenkcijo in dezinsekcijo, deratizacijo ter vrsto sredstev za t.i. komunalno higije-no. Vsi preparati so nenevarni za ljudi in prijazni za okolje, kljub temu da so izredno učinkoviti. Kljub učinkovitosti imajo zelo malo dozo aktivnih snovi, saj se po uporabi hitro razkrajajo in nimajo stranskih učinkov. Vsi ti proizvodi so v Sloveniji atestirani na pristojnih inštitucijah, saj Bioteh tesno sodeluje z Veterinarsko fakulteto, vsemi zdravstvenimi inštituti, kakor tudi z Ministrstvom za zdravstvo Slovenije. Njihova deviza je skrb za zdravo in neoporečno okolje, za kar se trudijo tudi v blagovnici bruto plače v gospodarstvu in negospodarstvu v RS. Tako znaša povprečna bruto plača zaposlenega v žalski občini le okoli 72.000 tolarjev, medtem ko znaša državno povprečje 79.716 tolarjev. Povprečna bruto plača v gospodarstvu RS znaša 80,9 odstotno, medtem ko povprečna bruto plača zaposlenega v gospodarstvu RS dosega 89,7 odstotno raven plače. Za primeijavo lahko vzamemo občino Laško, kjer dosega gospodarstvo (115 pravnih oseb) 5,2% delež vsega prihodka v celjski regiji in 3% prihodkov na tujem trgu, vendar so v laški občini zaposleni najbolje plačani v celi regiji. Tako je lanska povprečna bruto plača v laški občini znašala okoli 97.000 tolarjev in presegla državno povprečje za 9% (109- odstotna raven plače glede na povprečje v gospodarstvu). Postavlja se lahko vprašanje, kam gre denar zaposlenih v žalskem gospodarstvu, ki je uspešno in dosega drugo mesto v celotni regiji? Pa še nekaj! V prihodnosti bi lahko v Žalcu razmišljali o izgradnji nove pivovarne, saj imajo hmelja toliko, da ne vedo kam z njim. Morda bi se potem povprečje bruto plač v gospodarstvu le povečalo in tudi občinska birokracija bo lahko preživela, celotna občina pa tudi (s secesionističnimi KS vred). G. U. Hmezad GOLDIMG GOSTINSTVO-TURIZEM p.o. ŽALEC Vabljeni v prenovljeno Gostišče FERVEGA na Veliki Pirešci (tel.: 063 728-097) Kjer Vam razen svežih malic, kosil in ostalih jedi po naročilu kot posebnost nudimo tudi: savinjski pasulj s pireško klobaso ali suho vratovino in - na poseben način pražena jetrca ' ' LPctfLJ LKOJlOVsOJO^VU ' ' Hmeljarska 2, Žalec (tel.: 063 714-170) - malice, nedeljska kosila in jedi po naročilu ZA VEČJE DRUŽBE PRIPRAVLJAMO V NAŠIH GOSTIŠČIH GOSTIJE OB RAZNIH PRAZNOVANJIH (Abraham, poroka, razne obletnice) IN PO DOGOVORU ORGANIZIRAMO TUDI ŽIVO GLASBO! mBLjmn HMEZAD KZ BRASLOVČE K0V1N00PREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 Hmezad G-R -AlD BEN' II£I POZOR? TLAKOVCI "H" m2 1.249,00 MODUL opeka 1/6 63,90 BRAMAC strešnik z dostavo.112,00 CISTERNA za olje 1500 L 33.900,00 CISTERNA za olje 2000 L 38.987,00 MOTORNA ŽAGA Husqvarna 61 F 60.959,00 Ugodni kreditni pogoji ! m P@lfiIIf it Sil 9iNlli IZŽGANI DNEVI ms Avgustovsko sonce žge na čisto poseben način. V njem je veliko megličaste sparim m tudi že ea kanček naveličanosti. Včasih se zazdi, kot da nam poletje postaja polagoma odveč. Kot da si 'Otihoma in melanholično že tpc s severovzhoda. Koža je porjavela, postala je lepša bolj zdrava in zdi se nam, da jo konec koncev čisto lahko razkazujemo tudi na mestnih ulicah: estetika. Ne gre, da bi letali napol nagi po mestnih ulicah, pa naj so še tako razžarjene... :■ .. fi* Avgust je torej meseč gole kože na asfaltu, ki postane tu za kratek hip nekako samou-rnevna in samorazvidna. Av-I; g,„, mu, n,d, stop modo. lepo, malce melanholično O tem, kako premagovati vročino, imajo različne kulture in cmiizačlje različne poglede in pristope. Tu letajo naokoli nagi, nedaleč stran se. zavijajo modo poznega poletja. In za v resda rahle tkanine od glave ta naš mesec smo vam odbrali do peta. Pri nas se bolj nekaj posebej modnih in nagibamo k nagi varianti iti posebej občudovanja vrednih verjamemo, da mora v vročini modelov iz letošnje počitniške "telo dihati”. ledne. Kajpak so tu tudi meje. V prvi 11*- A 4 rT spodobnost in ____________ M. u SLOVICA IN TRAUGOTT BIDERMANN Pogovarjali smo se z g. Traugottom Bidermannom, znanim dolgoletnim urednikom časopisa Zuericher Nachrichten, publicistom in pedagogom, ki se je mudil v Žalcu. Postavili smo nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem SLOVICE. Lipa in Soča. Doslej nismo uspeli vzpostaviti stikov edino z društvom Triglav. Z vsemi ne delamo od samega začetka, saj sta se društvi Lipa in Soča bali, da smo jim celo konkurenti, ko pa so spoznali, da ni tako, so začeli delati z nami. Ljubosumno gledanje g. Roberta obema strankama samo škoduje. Zelo velike uspehe dosega g. ing. Ervin Železnik iz Rogatca, ki je tudi eden od treh predsednikov, saj je dosegel, da se srečujejo kulturniki, športniki, gospodarstveniki in takrat v Žalcu. Uspelo nam je nabrati veliko pomoči, saj smo poleg denarja pripeljali kar pet tovornjakov pomoči. Takrat so nas obiskali: g. župan Dobnik, g. Košenina iz občine in g. Meglič kot predstavnik Rdečega križa. Pomoč ni izostala. Bilo je še nekaj drugih akcij, vendar bolj, ko se čas odmika, slabše je. Lahko bi za dobro sodelovanje vzeli delovanje dr. Florjančiča, ki je preko območne gospodarske zbornice združil kar šest nekdanjih velikih občin Gorenjske, ki sedaj uspešno sodelujejo s Švico. Eden od takih je sodelovanje in uspešen—nastop na sejmu v Luzernu. Tam je bilo zelo veliko njihovih obrtnikov, politikov in županov. Premalo je samoinciative s slovenske strani. Lahko bi se pojavili mnogokje, g. Traugott Bidermann Kaj je SLOVICA in kako deluje? “Katero imate v mislih? Tisto v Švici ali tu pri vas v Sloveniji?” Obe! “Moram povedati, da delo nekoliko šepa. V Švici se s to problematiko ukvarja več ljudi, vendar bolj ljubiteljsko. Morali bi imeti svoje tajništvo in profesionalca, ki bi koordiniral delo. Tako pa se s tem ukvarja le nekaj ljudi - zanesenjakov, kar se pri delu pozna. Menim, da je dela premalo.” Kakšno je sodelovanje med vami in nekdanjim pobudnikom, kapucinom P. Robertom Podgorškom? “P. Robert Podgoršek je v začetku podpiral naše sodelovanje, vendar je njegovo delovanje bolj karitativno. Dobiva se vtis, da se mu SLOVICA zdi konkurenčna, čeprav ni. Nismo skregani, vendar se nas enostavno izogiba. Mi se naslanjamo na slovenska izseljenska društva, kot so Planika, Sodelovanje z Žalcem bi lahko bilo boljše! kjer bi jih Švicarji spoznali, nadaljevali pa bi trajno na področju gospodarstva. Švica ni članica Evropske skupnosti, zato menim, da se Slovenci raje oslanjajo na mnogo večjo Nemčijo in Francijo, kar pa ni narobe. policisti iz Schfahausena in nekdanje občine Šmarje, odkoder prihaja. Sodelovanje pozdravljajo obe strani.” Kakšno je delovanje SLOVICE v Žalcu in v Švici? “V začetku je kazalo zelo dobro. Sodelovanje je bilo zadovoljivo, saj je po ustanovitvi bilo nekaj kar uspešnih srečanj. To se je lahko dobro videlo, ko smo zbirali pomoč za begunce, ki so bili Brez dvoma je sodelovanje med malimi državami, kot so Švica in Slovenija, bolj primerno. Res je tudi, da iz samega Žalca, kjer je sedež ene od organizacij SLOVICE, ni bilo nikoli nobene gospodarske iniciative. Mi smo v Švici dali iniciativo, da bi v Žalcu mogoče organizirali seminar o sodobnem delovanju občin, vendar je ostalo le pri naši iniciativi. Brez dvoma pa bi Sloveniji to koristilo, saj bi izvedeli, kako se gradi lokalna samouprava v Švici. Menim, da je pri vašem županu, ki je tudi sočasno predsednik SLOVICE, prisotna t.i. multifunkcionarska manija in preprosti ne utegne delati povsod. Poleg županstva, pedagogike, SSK strankarstva in SLOVICE je tudi zanj dan dolg le 24 ur. Poleg vse angažiranosti se je udeležil tudi generalne skupščine te fundacije. Čudi me pa, da se niso uresničili sklepi, ki smo jih sprejeli pred več kot letom dni v Rogaški Slatini, kjer je bil prisoten tudi g. Slavko Košenina, za katerega se danes preprosto ne sliši več.” Kljub temu je bilo nekaj storjenega!? “Res, da je bilo obojestranskih akcij ob zbiranju pomoči, velika restavracija Novega Kloštra nekoliko srečanj v Novem Kloštru, tudi s predstavitvijo knjige dr. Paula Parina, ke je tam rojen. Vse to pa je odločno premalo. Mi imamo ogromno dobrih in obojestransko koristnih idej.” In vaša ocena novega GLAS-a Savinjske kot dolgoletnega urednika! “Res, da je to bolj pavšalna ocena, če rečem, da mi je všeč, saj je zelo pester. Kljub temu, da ne razumem dobro jezika, ocenjujem, da bo tudi vašim rojakom na tujem všeč, ker je zelo vsestranski. Ivan Jurhar KURILNO OLJE ZE PO 33 SIT P/ači/o do 6 čekov! POLŠTN! PQPU$T! Brezplačen prevoz! Tel.: 063/707-420. 708-242, fax: 708-230' IVAN AMON LATKOVA VAS 34, 63312 Prebold TEL.: 063/701-749 Smi"e .................... s,T RENAULT, GOLF, OPEL, SKODA, LADA IN ZASTAVA! Avtokozmetika, dodatna oprema, sedežne prevleke, olja, izpušni sistemi (ugodno), zavore... Ugodni plačilni pogoji! Bo v Hramšah septembra tekla kri? VIKENDAŠ PRAVI: NE, DOMAČIN: DA Prišlo nam je na uho, da je spor med vikendaši, povečini velenjskimi Bosanci, in domačini dobil novo dimenzijo. Sadove v obliki napovedanega rušenja vikend hišic v septembru je namreč obrodila pritožba domačinov naravnost na Pavleta Gantarja in njegovo ministrstvo. Torej je vzela stvari v roke Nevenka Lampret - Čebokli, inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor v Žalcu, sedla v avto in hajdi v slavne Hramše. Vikendašem je takoj dala rok, do kdaj naj odstranijo svoje kolibe. Sicer, da bo prioral buldožer in vse zravnal z zemljo... Tudi če mi porušijo, bom preživel! Vse so zakuhali nacionalisti! Tudi mi smo sedli v avto in se najprej zapeljali do “Hobertove domačije odprtih vrat” kmečkega turizma, katerega lastnika Braneta - Mirota Lešnika v Hramšah (skoraj) vsi gledajo po strani, kar je svojo zemljo prodal Bosancem. Miro nam je povedal, da je bila Lampretova - Čeboklijeva 14. junija pri njemu, in da ji je malce šla v nos asfaltna cesta, ki vodi do njegove domačije. Pa ne zato, ker je prestrma, prej zato, ker naj bi bila po njenem zgrajena malce po svoje... “Vikendaši so dobili odločbe za rušenje z opravičilom, da v gozdu ni mogoče graditi. Od 3. do 20. septembra naj bi povelje dokončal Vegradov buldožer. Neumnost. Prava resnica je v tem, da sem gozd po vseh pravilih spremenil v pašnik, ga razparceliziral in ga po vseh predpisih prodal. Vikendaši so priglasili dela za svoja lesena domovanja, kar je po mojem v redu. Pustili naj bi jih pri miru. Konec koncev so lastniki parcel. Jim bodo tudi te po nekih novih zakonih pobirali,” se je spraševal Miro. Zanimalo nas je, če bo v Hramšah ob morebitnem posredovanju železne pošasti res tekla kri. “Sem prepričan, da bo pred buldožerjem postroj eno celotno prebivalstvo Velenja. In to samo zaradi tega, ker so vso sranje zakuhali nacionalisti iz Hramš in oni, ki me ne marajo. Drago Lešnik in Alojz Podpečan sta se že ustila, da bi bilo potrebno Bosance in mene postaviti pred zid in postreliti. Po tistem, ko je Drago Lešnik grozil, da bo vikende požgal, so vikendaši dali v zavarovalno pogodbo posebno klavzulo - požigalca Draga Lešnika kot prvega,” je še bilo čuti od razočaranega Mira Lešnika. Ko smo se v popoldanskem sončku počasi priprašili do naselja vikendov, smo že skoraj izgubili upanje, da bomo tam koga našli. Pa smo se vendarle razveselili lepega pogleda na soncu nastavljajočo se lepotičko in vsak bi vedel - očeta in mater. Sam ne bom podiral! Todičevi so ena tistih družin, ki jim je v bosanskem klanju Bo Sandra tudi v oktobru v Hranšah zbirala sončne Žarke? izgorelo vse tisto, kar so si z leti zgradili. Hiša v Tuzli je bila pač dosti več vredna kot stanovanje v stolpnici v Velenju. Kljub vsemu Božo Todič ni izgubil zaupanja v srečo svoje hčerke Sandre. Kot pridnemu rudniškemu delavcu je uspelo končno postaviti vikend. No, ni še čisto dograjen, že na prvi pogled pa gre za prav prijetno hišico. “V roku meseca dni bi moral odstraniti hišico in privesti zemljišče v prvotno stanje. Tega ne nameravam niti najmanj storiti. Sem tudi preveč razočaran in zrevoltiran nad slovenskimi zakoni. Sebe, ženo in hčer imam za Slovenca. Od šolskih let živim v Velenju, prav tako žena, ki dela v Gorenju. Ko je bila vojna, nisem zbežal preko meje, ampak sem vstopil v Teritorialno obrambo. Nobenega ne oviramo in tudi vemo, da z naše strani v Hramšah ne bo nikoli tekla kri,” je še zagotovil Božo Todič. Razumeli smo ga in v upanju, da bo njegova hišica vendarle lahko c-< i M fli 1 p; pf !P lil U'i mi s.zn i Hill! i i stala v sončnih Hramšah, smo se napotili še do inšpektorice Nevenke Lampret - Čebokli. Seveda v Žalec, kjer ima celjska enota inšpektorat za okolje in prostor svojo izpostavo. Pa ni bila gospa inšpektorica prav nič zgovorna. Pravo nasprotje svoje tajnice. Ne smemo pa biti krivični. Nevenka Lampret - Čebokli je bila prijazna in nas je prav tako Inšpektoratu RS za okolje in prostor Prosimo, če nam v najkrajšem času odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kdaj ste se začeli ukvarjati s problematiko Hramš in kdaj ste sprejeli odločitev o odstranitvi vikendov? 2. Kako je potekalo vaše delo - z obzirom, da ste spregledali spremenitev namembnosti zemljišča? 3. Ste se pri sprejemanju odločitve zavedali, da lahko zaradi nje pride so prelivanja krvi? 4. Kakšne so pristojnosti ge. Nevenke Lampret - Čebokli? 5. Kakšna je pri vsej stvari vloga ministra Pavleta Gantarja? Zm odgovore se vam zahvaljuje uredništvo GLAS Savinjske. J napotila, naj vsa vprašanja pošljemo kar v Ljubljano. Kot so storili domačini Hramš... Franc Furland \ l-H ! ilt? I Kii S«! S KAJ BI MORAL OTROK IZVEDETI V ŠOLI Šola je obvezna, to pove že skoraj vse. Sola je del oblasti (govorimo o šolskih oblasteh), tudi to pove že skoraj vse. Šola je dolgočasna in naporna, kakor služenje vojaškega roka, kar pove še to, česar prvo in drugo ni povedalo. Vse skupaj je mogoče povzeti v ugotovitvi, da bi imeli otroci tisoč boljših idej, kako prebiti svoj čas, kakor pa jim ga vsiljujejo šolske oblasti. Zato te oblasti svojih idej ne morejo izročiti v prosto izbiro, temveč morajo otroke k ponujeni sreči prisiliti. To naredijo tako, da vzamejo za talce starše. Če otrok ne bo v šolo, bodo kaznovali starše. Šola je prva šola stremuštva, denuncianstva, sprenevedanja, skrivanja, nastopaštva, V načelu potrebuje človek tri vrste znanj, ki mu odgovaijajp na tri bistvena življenjska vprašanja in mu pomagajo reševati tri bistvene naloge. Ta vprašanja oz. naloge so: 1. Kako preživeti (kvantiteta) ? 2. Kako dobro (in lepo) Živeti (kvaliteta)? 3. Kako prav živeti (norma) ? oblastnosti in podrejanja. Vse to ne pomeni, da v šoli, kakršna koli že je, ni tudi dovolj zabave. Saj je tudi dolgočasnost zabavna, saj je lahko tudi prisilnost udobna, saj nič na svetu ne sproža toliko zdravega smeha kakor pogled na nenadarjenega stremuha, ki se za prisilo šolskega obiska maščuje tako, da se res uči vse te nesmisle, ki jih šola v glavnem predpisuje, na pamet... Šola pa ni takšna zaradi morebitne hudobije ministrstva za šolstvo ali drugih šolskih instanc. Takšna je zaradi tega, ker je postala del eksekutivnega aparata (kakor vojska in policija) v času prosvetljenega absolutizma. Nič ne de, če se je v življenju pokazalo, kako je država v resnici najslabši gospodar (v ekonomiji), najslabša bolniška sestra (v zdravstvu), najslabši znanstvenik, najslabši duhovnik - in tudi najslabša učiteljica. Če bi alternativna šola dala mlademu človeku občutek za razlikovanje in vrednotenje, bi popravila vse strahote državne šole, tega najdražjega instituta za poneumljanje in ustvarjalno zaviranje mladega človeka. Državna šola daje otrokom iluzijo. Alternativna šola bi morala rasti iz predpostavke, da je skrivnost temeljna danost sveta, človeka in Neznanega. Ker smo pred skrivnostjo vsi v enakem položaju, je to tudi najboljša podlaga za partnerstvo v enakopravnosti in pravičnosti, v svobodi in simpatiji. Znanja lahko delimo po kriteriju delovanja. Tako imamo: 1. informativna znanja (poučenost) 2. vedenjska znanja (navade) 3. operativna znanja (spretnosti) 4. orientacijska znanja (razgledanost, primerjalnost) 5. kritična znanja (presoja, določanje prioritet in odnosov); Ne smemo staditi samo nase, na to, kar sami pojmujemo kot znanje, temneč je pomembno tudi, da puščamo doi/otj prostora za presenečenje, za nepričakot/ani Vdor neznanega. To storimo tako, da med koristna znanja pomešamo tudi obilo nekoristnih znanj . SOlSKfi 1>0TR£BSCtN£ MODNO - DRUGO - ZDRAVO? Zadnja leta je v trgovinah, kjer ponujajo pisane priprave za pisanje, risanje in prenašanje učenosti, prevladala dilema: torba ali nahrbtnik Za vedno malo prekratki družinski proračun je vsak začetek šolskega leta pravi udarec, po katerem si starši finančno še precej časa ne opomorejo. V edino tolažbo nam je lahko pravzaprav le to, da zadnja leta nihče več ne trobi, da je naša obvezna osnovna šola brezplačna. Stane prav vse, kar je v zvezi z njo, le želje, da bi bila cenejša, so zastonj. Že samo nakup najnujnejših potrebščin, kot so knjige, delovni zvezki in zvezki, nam dodobra sprazni denarnico, kaj šele, če k tem najnujnejšim stvarem kupujemo še vse drugo. Še tako skromni in skrbni otroci morajo kdaj pa kdaj dobiti novo šolsko torbo oziroma nahrbtnik, pa nove copate, peresnico... Med vsemi temi stvarmi je pravzaprav največji izdatek torba, pri kateri se zdi otroku najpomembnejši videz, staršem pa kakovost in seveda - cena. Na prvi pogled se zdi, da je te stvari lahko uskladiti, vendar je mnenje zmotno. Vse. skupaj se lahko konča z otroškim jokom in s slabo boljo staršev. Za naš trg, sestavljen iz različnih trgovin z bolj ali manj pesto ponudbo, ni mogoče reči, da težko najdemo kaj primernega za vsakogar. Ne nazadnje se dajo v nahrbtnik za 1800 ali 2000 tolarjev prav tako stlačiti vse šolske stvari kot v tistega za 8000 tolarjev ali morda še več. Ponujajo nam namreč nahrbtnike iz prvega cenovnega razreda, kot tudi tiste iz dražjega ali že kar dragega. Vmes pa je vsega še toliko, da bi težko prešteli vse modele in cene. Predvsem pa drži, da si že nekaj let tudi pri nas lahko z nakupom v prvi trgovini, na katero naletimo in kjer imajo nekaj približno primernega, naredimo medvedjo uslugo. Že čez štirinajst dni nas lahko pot zanese na drugi konec mesta, kjer bomo popolnoma enako torbo ali nahrbtnik videli za nekaj pomem- bnih odstotkov nižjo ceno. Prvi nasvet torej je: pot pod noge in na oglede, šele potem po nakupih. Pomembno je, da pri nakupu torbe otroka vzamemo s seboj, ne le zato, da bo povedal, ali mu ugaja ali ne, ampak predvsem zato, da ugotovimo, ali izdelek ustreza njegovi telesni zgradbi. Najpomembneje pa je, da vemo kaj hočemo. In kaj naj bi to bilo? Radi bi torbo ali nahrbtnik, ki ne bo že brez vsebine težko breme za otroka, pa tako torbo ali nahrbtnik, po katerem bomo šolske potrebščine lahko kar se da enakomerno razporedili, takega, da bo imel dovolj dodatnih predalov za copate, malico in še kakšno malenkost, takega, ki ga ne bo premočila že prva rosa tako skozi material kot pri zadrgah, takega, ki bo, če že ne bo živo pisan, vseeno na vsaj na nekaterih mestih viden od daleč, da bo s tem zagotavljal večjo varnost otroka, udeleženca v prometu, takega, pri katerem nastavljanje hrbtnih jermenov ne bo prezapleteno, pa obenem dovolj močnega, da bo prenesel kakšno razposajeno otroško brco pred šolo in domačo pot v kot, takega, ki bo ob vseh teh zahtevah všeč tudi šolarju... In seveda - nenazadnje - tudi takega, ki si ga glede na svoje finančne zmogljivosti lahko privoščimo. Pa smo tam! Prav zato si za vsak primer pripravite še malo skrite zaloge potrpljenja. Pri manjših, a prav tako nujnih sestavnih delih šolske opreme je stvar veliko preprostejša. Vsaka pomota nas namreč, ne nazadnje, ne stane vrtoglavo drago. Vzemimo, na primer, copate, ki jih lahko kupimo že za nekaj sto tolarjev, lahko pa zanje odštejemo tudi tri tisočake. Pri otroških šolskih copatih je pomembno, da niso premajhni, da njihovi podplati ne drsijo, pa tudi to, da se noge v njih ne bodo potile in barva s copat ne bo ostajala na nogavicah in na nogah. Tudi nekajkratno kuhanje z vsemi ultra pralnimi praški barv, ki jih puščajo nekateri copati na nogavicah, ne spravi stran. Kar pa zadeva ceno, je dobro, da tudi tisti starši, ki jim družinski proračun iz meseca v mesec ne pregoreva, ne pretiravajo. Pomisliti je treba na to, da otroci copate kaj radi pozabijo, pa tudi tuje noge se pogosto znajdejo v njih. Če človeku že ni žal denarja, se otroku lahko zgodi, da bo nekaj ur v samih nogavicah tekal po šoli in se prehladil ali celo nakopal kakšno gripo ali angino. Za starše je eden večjih problemov prav gotovo otroška bolezen. Starši večjih šolarjev naj ob začetku šolskega leta oziroma ob koncu prvega ali drugega šolskega dne ne bodo preveč začudeni, če bo otrok nove šolske copate skril v najtemnejši kot omare za čevlje in naslednje jutro v torbo vtaknil tiste najneugodnejše platnene natikače, ki jih še nismo vrgli v koš za smeti samo zato, ker smo nanje pozabili. Zgroženost nad takim dejanjem nič ne pomaga. Treba se je vživeti v otrokovo razmišljanje. Tudi s copati si išče mesto med odraščajočimi sošolci. In pri večjih otrokih je treba na take reči računati tudi pri peresnicah, nahrbtnikih in še čem. Izbira peresnic je pri nas velika, zato primerne zagotovo ne bo težko najti, verjetno pa bo spet težje uskladiti otrokove želje po lepem videzu in starševsko vedenje o praktičnosti. Puščica mora biti pač taka, da se bo dalo vanjo spraviti vse, kar otrok potrebuje, od svinčnikov do radirk in nalivnih peres, dovolj trdna, da ne bo ves čas vse polomljeno, pa tudi taka, da se zadrga na njej ne bo zatikala ali slabo zapirala. Sicer pa je najbolje vzeti v roke vse do zdaj pridobljene izkušnje in se odločiti po svoji presoji. Včasih se nam celo zgodi, da nam prodajalke iskreno svetujejo nakup tistih stvari, ki so se do zdaj izkazale za najprimernejše in si nas ne izberejo za žrtev, ki ji bodo lahko prodale mačka v Žaklju. Nekaj pa smo se tudi sami v tem življenju že naučili. Tudi na lastnih napakah. ČE ŠE VEDNO IŠČETE SVOJO POT DO ZNANJA, VAM TUDI TOKRAT LAHKO POMAGAMO! Za naslednje šolsko leto smo Vam pripravili naslednje izobraževalne oblike: lil 11111 lil 'V ' JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina SEMINARJI, TEČAJI IN DELAVNICE ŠOLSKI IN ŠTUDIJSKI PROGRAMI: osnovna šola za odrasle programi usposabljanja I. in II. stopnje srednješolski programi: - STROJNIŠTVO - ELEKTRO - EKONOMSKO KOMERCIALNI -TRGOVEC - OBLIKOVANJE fakultete: - ORGANIZACIJSKE vede - PEDAGOŠKA - VISOKA UPRAVNA ŠOLA : USPOSABLJANJE PO V. STOPNJI IZOBRAZBE - računovodja - poslovni sekretar - vodenje poslovanja v manjših podjetjih INFORMACIJE: tel.: 063 715-401, 715-402 Do 1. septembra med 8. in 12. uro ! Po 1. septembm med 7. in 16. uro ! OCB£NIKt POPLffVff KNJIG “Brez panike.” To je nasvet za tiste, ki bi jih neuspešen lov za katero od številnih šolskih knjig vrgel iz tira Staršem ni treba čakati na prve avgustovske jutranje megle, ki naznanjajo jesen, da bi se začeli zavedati, kako nezadržno se bliža novo šolsko leto. Skrb, kako bo z nakupom učbenikov in druge šolske opreme, je marsikoga začela razjedati že precej pred tem. Ima seveda več obrazov. Prvi je ta, ali nam bo uspelo dobiti vse knjige in delovne zvezke, ki jih bodo šolarji letos potrebovali, drugi pa, kako bomo vse skupaj stlačili v družinski proračun, pa bo še vedno ostalo za solato in krompir do konca meseca. Kar zadeva prvo vprašanje, to je, ali nam bo uspelo nakupiti vse knjige, je takrat, ko nas začne resnično skrbeti, najbolje pomisliti na to, da še nobeno šolsko leto otroci niso ostali brez knjig vse leto, ampak le brez katere od njih v prvih šolskih dneh. Če katerega od učbenikov v knjigarnah zmanjka in res zaman povprašujemo po njem pri prijateljih, znancih, kolegih in še kje, recimo v antikvariatu s šolskimi knjigami, nam še vedno ostane fotokopirni stroj v službi ali v kateri koli od številnih fotokopir-nic. Prvi nasvet torej je: brez panike. Če pa se vam je še pred trdno odločitvijo “danes grem kupovat učbenike” zgodilo, da so vam znanci in morda tudi kakšen prodajalec rekli, da bo letos staršem trda predla, ker zaradi prepovedi založnikom, da bi za več kot nekaj odstotkov dvignili cene učbenikov, teh ne bo dovolj, ker jih ne bodo natisnili v zadostnih količinah, naj vas ne skrbi. Ko začne človek podrobneje raziskovati trg učbenikov v Sloveniji, ugotovi, da je vsa stvar v resnici dobro organizirana, saj so si založbe delo tako rekoč razdelile. Starši naj bi zdaj že imeli v rokah sezname šolskih knjig za razrede v prihajajočem šolskem letu, zato je naštevanje učbenikov za posamezne razrede nesmiselno. Že pred koncem minulega šolskega leta so namreč šole naredile seznam knjig za letos, in ta seznam je lahko “sveto pismo” staršev pri nakupu učbenikov. Vse druge knjige, ki so prav tako na seznamu posebnega kataloga učbenikov za slovenske osnovnošolce, je nesmiselno kupovati vnaprej. Najbolje je počakati, da bodo učitelji pri posameznih predmetih povedali, katera dodatna gradiva priporočajo. Gre za učbenike, ki nekaterim učencem olajšajo delo, ali takšne, ki pomenijo dodatno znanje in možnost dodatnega gradiva, potrebnega pri pouku. RAZPISANE NAGRADE ______________________________________________ Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije na področju sprejemalo predloge z utemeljit- bo poddil najvei ,, njo m dokazih za nagrade Republike Slovenije na področju na*rad’ "a Posameznem šolstva. Te nagrade se podelju- področju največ tri. jejo za najvišje dosežke, ki Nagrado lahko prejme posamez. :z7«:zri°LTz * - — h kakovostnemu izobraževanju, organizacija, če dela na posa-utrjujejo varovanje človekovih metnem področju najmanj 10 kL PoleS tcsa Posa,ncz"ik lahko prejme nagrado za življenjsko vzgoji in izobraževanju, omogočajo pozitivne vzgojne vplive šole'ter 'spodbujajo humanizacijo delo, če je na posameznem Odnosov v šoli. področju delal najmanj 30 let. ZAKAJ BI NOVO? S “šolskim tolarjem” je Ministrstvo za šolstvo in šport dobilo nepričakovan denar, s katerim lahko staršem olajša nakup učbenikov. Posebni projektni svet je že lani spomladi pripravil program ponovnega oživljanja šolskih učbeniških skladov. Začelo se je z osmošolci. Kako stvar teče? Starši so lahko učbenike naročili že junija, nekaj kompletov pa bo na voljo tudi ob začetku šolskega leta. Za izposojo knjig iz šolskega učbeniškega sklada bodo starši plačali obrabnino v dveh obrokih, znesek pa bo enak tretjini cene novih učbenikov. Natančne informacije o izposoji bodo na voljo v osnovnih šolah po 28. avgustu. ____________________ Cirkus Aljoša 7 let ŠOLARJI IN STARŠI - POZOR! SEDAJ JE PRAVI ČAS, DA NAS OBIŠČETE! PAPIRNICA PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VSE VRSTE UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ZA OSNOVNE ŠOLE! * zvezek A4 že od 110 SIT dalje * šolska torba 2.950 SIT * polna peresnica MBMMSŠ 1.450 SIT Velika izbira pisarniškega materiala, obrazcev, šolskih potrebščin ... PRAVA PAPIRNICA ' Zf! ŠOLARJA! v šoto___________ PETKA ZA STARŠE JOTRI GRčM V SOLO_______________ SKRBI, KI SO POVEZANE Z ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA Majhni otroci, majhne skrbi, večji otroci, večje skrbi. Predšolsko obdobje otrokovega življenja je minilo, kot bi trenil. Doma imamo sedaj šolarja, ki se srečuje z novimi radostmi in novimi dolžnostmi. Delavnik ni več brezskrben, ampak je tudi za otroka natrpan z obveznostmi. Nam se zdijo te obveznosti majhne, če jih primerjamo s svojimi. Za otroka pa so lahko prav hude. Vzemimo si čas in mu prisluhnimo. Pomagajmo mu prebroditi morebitne stiske, povezane s spremembami v njegovem življenju. Spodbujajmo ga, da bo postal samozavesten, pokažimo mu, da je lahko delo (in učenje je za otroka trdo delo) velik užitek. Kako dobro ali slabo bodo odvisno samo od njih Prvi šolski dan v prvem razredu je za starše nekaj posebnega. Hočeš nočeš morajo priznati, da detece počasi odrašča in da se je s šolo začelo resno življenje. Koliko let, polnih obveznosti in skrbi, čaka od tega dne naprej našega malčka. Nešteto mamic si je že obljubilo, da bodo trdne in bodo brez sentimentalnosti gledale otrokov odhod v šolo. In koliko mamam je potem zares uspelo zadržati solze? Prva leta tiste šole, ki jo, v nasprotju s svojimi starši, otroci komaj čakajo, so zdaj res postala preprostejša, lažja, bolj igriva in manj tekmovalna oziroma manj obremenjujoča. Leta opismenjevanja so zdaj brez ocenjevanja ali grdih črnih pik, pred katerimi so se včasih tresli celo pridni otroci. Prva leta šolanja brez ocen in s tem brez starševskih ambicioznih zahtev po peticah in “zelo uspešnih” izrazih, so dobrodošla. Takih sprememb v šolanju smo veseli pravzaprav vsi, saj vsaj tista prva leta tako odpade stalno primerjanje otrok med seboj pa tudi neprijetna starševska vprašanja: “Koliko pa je Pia dobila za nalogo?” Vsi starši pa odličnim in prav dobrim spričevalom, kljub pouku brez ocenjevanja, ne bodo ušli. Predvsem ne tisti, ki imajo poleg prvošolcev doma starejše šolarje. Otroci se namreč precej raje primerjajo in tudi tekmujejo med seboj, kakor si mislimo odrasli. Če ne prej, na koncu šolskega leta se lahko zgodi, da nas bo RADIO CEUE otroci vozili v šoli, ni otrok za trenutek spravil v zadrego. Hotel bo namreč vedeti, kako priden je bil oziroma, ali je tudi on odličen tako kot starejši brat ali sestra. Kar koli mu bomo rekli, bo seveda povedal naprej, zato je verjetno najbolje, da se izognemo neposrednemu odgovoru in mu skušamo razložiti, kako in kaj. Čeravno nam še vedno ostane nasmejani “seveda”, s katerim bo potem tekal po dvorišču in pripovedoval, da je bil odličen. In tudi v zadregi ne bo, ko ga bodo sorodniki, ki bodo za hip pozabili na novosti v našem šolskem sistemu, spraševali, ali je bilo spričevalo odlično. V prvih razredih šolanja so seveda vsi odlični, če jim le stojimo ob strani in jim damo vedeti, da je šola pomembna tudi za nas, da nas zanima, kaj otroci v njej počno, kako se počutijo in kakšne obveznosti imajo do nje. Prvi razredi nam lahko odprejo ali pa zaprejo pot do otroka. Če se bomo zanimali za njegovo početje, risbe in črke, bo vedel, da se z nami lahko o vsem pogovori, da skrbimo zanj in da ga radi poslušamo. Če se vedemo, kot da je šola nekaj samo po sebi umevnega in z njo tudi to, da je otrok v njej priden, obenem pa za otrokove šolske obveznosti ne pokažemo pretiranega zanimanja ali pa si ne vzamemo časa, se bomo čez nekaj let preprosto spraševali, zakaj nam nikdar nič ne pove, zakaj dela vse mimo nas, zakaj ve o njegovih šolskih ocenah soseda več kot mi sami. Nam potem ostanejo samo tiste šolske podrobnosti, s katerimi otrok ne more mimo nas, to pa je, ko je treba prinesti kakšen denar, podpisati kakšno obvestilo ali napisati opravičilo za odsotnost. S prvim dnem stopijo prek šolskega praga torej tudi starši, ne le otroci. Če bo vsem uspelo izdelati razred z “odličnim”, ko se bomo ob koncu ozrli, lahko brezskrbno pričakujemo tudi vsa naslednja šolska leta. KAJ MORA VEDETI PRVOŠOLČEK Življenje se postavi na glavo. Še včeraj je bilo brezskrbno, danes mrgoli stvari, ki jim pravimo obveznosti, dolžnosti, naloge. Pri tem ne gre le za pisanje, branje in računanje, ne, prvošolčka čakajo še druga spoznanja. Med drugim se mora tudi učiti, kako naj se uči. KAKO NAJ STARŠI POMAGAJO PRI UČENJU? Veselje do učenja? Otrok si ga pridobi v šoli, pri tem pa je veliko odvisno od tega, kakšno učiteljico ima. Pri pridobivanju veselja do učenja mu lahko precej pomagajo starši, še posebno, če vedo, katerih napak se morajo izogibati. ČE JE VSEGA PREVEČ Nekateri otroci so zmedeni, ker imajo preveč barvnikov, svinčnikov, radirk, trikotnikov, beležnic. Težko ohranjajo red med šolskimi potrebščinami, mimogrede kaj iz- gubijo. Otrok naj ima za šolsko delo samo tisto, kar res potrebuje, tako se nauči skrbeti za svoje stvari. Dopovemo mu, da so potrebščine drage, da ni tako lahko nadomestiti tega, kar on iz nemarnosti kje pozabi ali izgubi. Otroku odmerimo žepnino, vendar naj bo denarja toliko, da bo znal z njim razpolagati. POT K SAMOSTOJNOSTI Otroka navajamo, da je samostojen. Ne stojimo mu ves čas za hrbtom, ampak mu pustimo, da se tudi sam znajde. Pokažemo mu, kako naj varno prehodi pot od doma do šole, vendar ga ne spremljamo v nedogled - čimprej naj se otrok nauči sam hoditi v šolo. Skrbi naj tudi za to, da napiše nalogo, se nauči, da prinese domov vse svoje stvari. Otrok naj sam pripravi torbo za naslednji dan. Ponosen je na svojo samostojnost, če pa ga nenehno opominjamo in priganjamo, se poleni in prepusti v skrb odraslim. Ta peskovnik je moj! OTROKA V VRTEC? Dfl! Skoraj vsi naši predšolski otroci so v času. ko niso starši, v vrtcih, v njih jih ne le varujejo, temveč tudi vzgajajo. Kako smo zadovoljni z ustanovami, v katere vsako jutro vodimo naše malčke? O tem smo povprašali nekaj naključno izbranih sprehajalcev po žalskem mestnem parku. Alenka Golob, arhitektka: V varstvu imam sina, ki pa gre naslednji mesec v šolo. V vrtcu je vse odvisno od vzgojiteljic, ki pa se preveč menjavajo, zato z otroci nobenega programa ne izpeljejo do kraja, in na koncu leta ni nastopov, s katerimi bi otroci staršem pokazali, kaj so se med letom naučili. Anica Rupnik, trgovka: V vrtcu imam dva otroka, enega v jaslih, drugi gre sedaj v malo šolo. S pedagoškim delom vzgojiteljic sem zadovoljna in zdi se mi, da je varstvo v vrtcu za otroka bolj koristno kot zasebno varstvo. Romana Kunej, administratorka: V vrtcu imam dve hčeri in sem zelo zadovoljna tako s hrano in higieno kot z delom pedagoginj. Všeč mi je, ker jih velikokrat peljejo na ogled kakšne kulturne in športne prireditve, veliko hodijo na sprehode, koristni pa so tudi tečaji plavanja in smučanja; lani so organizirali celo tečaj angleščine in nemščine. Drago Mušič, delavec: Moj otrok hodi v vrtec že dve leti, z varstvom sem zelo zadovoljen, le malce drago je. Stanislava Rugelj, upokojenka: V vrtcu imam dva vnuka, ki sem ju še pred kratkim varovala sama. Zdaj sem že prestara in preutrujena in tega ne zmorem več. Včasih je lahko zelo naporno in prav občudujem vzgojiteljice v vrtcu, da vse to zmorejo same pri tako velikih skupinah. Nasploh menim, da bi bilo delo veliko lažje, če bi bile skupine manjše, prostori pa večji. Aleksandra Pirkmajer, profesorica angleščine: Najbolj me moti nenehno menjavanje vzgojiteljic v vrtcu. Mislim tudi, da bi otroci dopoldne lahko bolje izkoristili čas. V sklopu vrtca tudi zelo pogrešam več telovadbe. Drugače sem zadovoljna. Glede hrane in higiene nimam pripomb. Brane Gradišar, strojni tehnik: V vrtcu imam dve hčeri in sem zelo zadovoljen. Do drugega leta sta bili v zasebnem varstvu, potem pa smo ju dah v vrtec, ker z ženo misliva, da je zanju tako bolje. Odkar sta v vrtcu, opažava, da sta bolj družabni, komunikativni in da sta se tudi nekaj naučili. So pa seveda tudi slabe strani, predvsem sem opazil, da zdaj kdaj pa kdaj tudi zakolneta. Milka Strbec, delavka: Moj otrok že štiri leta hodi v vrtec in ves ta čas imam nobenih problemov. Hči se v vrtcu dobro počuti in mislim, da imajo za to zasluge predvsem vzgojiteljice. To je zelo pomembno, kajti moj otrok preživi večino dneva prav v vrtcu, od pol šestih zjutraj do treh popoldne. Vrtcu dajem prednost pred zasebnim varstvom, ker v skupinah z otroki organizirano delajo in jih tudi kaj naučijo. Je pa tudi precej drago. A. K. Otroška trgovinica Šlandrov trg 32, ŽALEC tel.: 063 713 696 (doma) Trenirke, jeans in polo-majčke po ugodnih cenah! .mi OTROK NA 7/ IN NA O/ORIŠČUI ■ za samo 49.990,OO SIT ; /3B& INDUSTRIJSKA /Wm PRODAJALNA pohištvena industrija d.d. POLZELA polzela TEL.: 063/ 720-020 Bogata ponudba, ugodne cene, možnost plačila na več obrokov. Spalnica SUZY v sestavu: - 2x postelja s podi - lx nočna omarica - lx 3D omara z ogledalom višine 2,18 m - lx toaleta z ogledalom Barva. beJa a|j hrast Samska spalnica HALA v sestavu: - 2D omara ________________ - postelja 190 x 90 s podom ™ samo 41.869,00 SIT/.) - nočna omarica - pisalna miza Barva: bor ali bela 2D omara z drsnimi vrati (bela, črna, hrast) 3D omara z drsnimi vrati C32-863,00 Slt> (bela, črna, hrast) SUPER UGODNO: - omarica za čevlje za samo ______________ 6.417,00 SIT - pisalna miza za samo C'7.576,00 SIT . (hrast, bela, bor) pohišt\>o za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohišt\’o, jedilnice, sedežne garniture, kavči, vzmetnice, pohištvo iz masive, ostanke od izvoza in še in še. POHIŠTVO GARANT POLZELA POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! tel.: 063/ 720-020 PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO MARIJA GRADEC 1 63270 LAŠKO TEL: 063 731 515 mm mmmA helahie P.C. LEVEC-LENA Tel.: 063 471-210 ttGOMA P0M&0A OTROŠKE KOMFEKCME: - otroške jeans hlače v 10 barvah 2300 SIT - otroške jeans jakne v 5 barvah 3190 SIT - otroške majice 1190 SIT - otroške trenerke 1300 SIT - odrasle jeans hlače v različnih barvah (od ženske št. 36, do moške št. 62) 2990 SIT MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV mmmsmmmmmiiBB ŠOLSKE KNJIGE ŽE NA ZALOGI. Zvezki A5 60 D od 50,00 SIT Nalivna peresa od 104,00 SIT Voščene barvice od 183,00 SIT Plastelin od 84,00 SIT Šestila od 186,00 SIT Lepila od 77,00 SIT Tehnični svinčniki od 115,20 SIT Bogata izbira peresnic: -polne od 1.122,00 SIT -prazne od 169,10 SIT 'Ki Flomastri od 220,50 SIT Flomastri Carioca 1/36 SAMO 473,00 SIT Svinčnik barvice od 130,20 SIT TRGOVINA Šlandrov trg 38, tel: 0631 713 203, 714 254 Na zalogi bogata izbira biroopreme od osebnih računalnikov, tiskalnikov, telefaksov, fotokopirnih strojev, računskih strojev, pisalnih strojev (mehanskih in električnih), tele fono v Panasonic. Tehnični kalkulatorji od 2.853,00 SIT Komercialni kalkulatorji od 413,70 SIT Znamke Casio, Sharp, Aurora, Bister. Diskete BASF 2111) formatirane 134,40 M.P.C. Podloge za miške SAMO 404,00 M.P.C. Boxi za diskete : - prenosni od 120,00 SIT -namizni za lOO kom 3,5’ tliskete 1.248,00 M.P.C. Šolske torbice od 1.690,00 SIT Šolske torbice SCHNEIDER od 8.532,00 SIT Na zalogi imamo vse vrste barvic znamke JOLLY in STAEDTLER. Na zalogi filmi Kodak, Konica, Agfa Fotoaparati Kodak, Yashica, Premier Vashica ZOOTEC 90 SAMO 43.003,59 M.P.C. Premier Ml 10 A SAMO 9.103,20 M.P. C. Telefoni Panasonic. od 6.671,00 V.P.C. Telefax Panasonic KXF 130 SAMO 58.706,00 V.P.C. Telefax Panasonic KXF 230 SAMO 70.059,00 V.P.C. Tiskalnik Panasonic KXP 2123 39.900,00 V.P.C. Računski stroj OLVMPIA 3212 11.900,00 V.P.C. Računski stroj OLVMPIA 5212 14.400,00 V.P.C. Pisalni stroj TRIUMPH ADLER Gabriele 110 24.200,00 V.P.C. Pisalni stroj OLVMPIA Carrera de Luxe 24.300,00 V.P.C. OTROCtVT>ROMgTO VARNO V SOLO IN NflZflJ Po podatkih o žrtvah na slovenskih cestah smo Slovenci tako morilski narod, da nam vojn niti ni treba. Samo v prvih mesecih letošnjega leta smo pokopali dvakrat toliko otrok kot lani Foto: S. J. “Enakovredna tekmeca?” Otroci imajo še dobra dva tedna brezskrbnih počitnic, potem pa bo treba spet vsak dan v šolo. Žal se počitnice za 36 otrok in mladoletnikov sploh niso začele in bodo jeseni njihove šolske klopi ostale prazne. Prometni strokovnjaki ugotavljajo, da modra vzgoja o tem, kako naj hodi naš nadobudnež v šolo in iz nje, kaj malo pomaga, če ga z avtomobilom starši prevažajo kot vrečo krompiraja. Tudi vsi tisti starši, ki s svojimi otroki prečkajo cesto pri rdeči luči na semaforju >n med vožnjo z avtomobilom druge v prometu primerjajo z razno raznimi živalmi, dajejo otroku slab zgled. Med počitnicami bi si morali starši, zlasti tisti, katerih otroci bodo letos prvič prestopili prag hrama učenosti, vzeti čas in z otrokom večkrat prepešačiti najbolj varno pot do šole in nazaj domov. To je še posebej pomembno, kajti najbrž večina otrok pešači v šolo, le redki med njimi imajo srečo, da jih starši vozijo v šolo vse leto. Nič ne bo narobe, če se tega lotijo, skupaj s starši, tudi otroci iz višjih razredov, ki se bodo, vsaj na začetku šolskega leta, vozili v šolo s kolesi. Čeprav smo tudi pri nas poskusili s prometno vzgojo mladih v vseh starostnih obdobjih, si je ta preventivna dejavnost utrla pot le v osnovnih šolah. Očitno je to veliko premalo, saj je znano, da mentorji prometne vzgoje ne zmorejo vsega sami in bi morali pri tem sodelovati starši in še kdo. Torej ni čudno, da domala že desetletje ponavljamo ena in ista poročila, da vsako leto umre na naših cestah za razred otrok in da je za celo šolo huje in laže ranjenih. Akcija mladi vozniki in prometna varnost, v kateri so menda sodelovali vozniki koles z motorjem, motoristi in kolesarji, je pokazala mnoge vrzeli v prometni osveščenosti mladih ljudi. Kljub dopustom naj bi konec avgusta občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu znova pregledali najbolj varne poti v šolo in iz nje, posekali grmovja in odstranili ovire, ki bi lahko na tej poti ogrožale varnost šolarjev. Nič ne stane, če zdramijo cestarje, da bodo nekaj barve “razlili” na pravih krajih pred šolami. Tudi letošnji začetek šolskega leta bo najbrž podoben prejšnjim. Odgovorni so prepričani, da bo policija vsaj prvih deset dni poostrila kontrolo prometa v bližini šol, tako da vozniki, še zlasti tisti s težko nogo na pedalu za plin, milo rečeno, ne bi prišli v skušnjavo. Kajti znano je, da se otrok poleti tako razigra, da ga moramo znova naučiti hoditi v šolo. Tega bi se morali zavedati tudi vsi vozniki, saj so med počitnicami bile ceste pa tudi kolesarske steze precej bolj prazne kot med šolskim letom. Je že tako, da večina misli, da še ni pouka, zato table in talne oznake z opozorili na bližino šole podcenjujejo oziroma jih zavestno spregledajo. Na prvi šolski dan pa je lahko takšna voznikova naglica usodna za kakšnega otroka. Znano je, da se mora prvček naučiti hoditi po vsaki cesti posebej, saj zanj to ni enako kot za odrasle, ki mislijo, da so vse ceste enake. Pa to še ni vse; Marsikaj se je še treba naučiti ali navaditi. Ste se morda vprašali kako bo otrok npr. reagiral, če na poti v šolo sreča velikega psa? Če ima pse rad, ga bo kaj lahko pobožal in pozabil navsedrugo okoli njega, če pa se jih boji, bo naredil napako, ki ga lahko stane življenje. M / j ” / Aškerčeva 4a, 63310 Žalec MflACgj)d.d. Žalec / tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalniki od 33.330 SIT Laserski tiskalniki od 66.660 SIT Monitorji od 44.440 SIT IBM APTIVA od 149.990 SIT IBM prenosniki TP od 159.990 SIT Trgovina CEKIN Na trgu 7 (Grabnerjeva hiša) Mozirje odprto: vsak dan od 8.,,-19.” sobota od S.1”-13.“ tel.: 063/ 832 712 mmm PRI NAKUPU NUDIMO 10% GOTOVINSKI POPUST! Darila za vse priložnosti! =, Ugodni plačilni pogoji - konkurenčne cene! B Trgovina “PEGA" Na trgu 2, MOZIRJE tel.: 063/832 748 nami # nahrbtniki od 1.800 do 2.998 SIT • zvezek A4 od 87 SIT dalje * po naročilu: DELOVNI ZVEZKI IN KNJIGE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE! Fotokopiranje: barvno in črno belo Vse za otroka do 7 O. leta starosti! BLIŽA ZDAJ SE ŠOLE ČAS, MI IMAMO a mA' atf'. trgovina s tekstilom Mestni trg 4, tel.: 063 715-335 Velika izbira otroških bombažnih in "mečkanih" trenirk, vetrovk, anorakov, mikic, sp. perila... Jesensko - zimska otroška kolekcija Trenirke, mikice in ostala ponudba tudi za odrasle! Uvožene znamke spodnjega perila za moške in ženske! Roserpsse* [ftRJlM GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tel.: 451-515, 451-944 Fox.: 471-320 Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00 3^. pisalne mize ^ omare in razne police vrtljivi stoli ^ navadne in nadstropne postelje HOBBV PROGRAM: NAREDI SI SAM, razrez vseh vrst mizarskih plošč 5% POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO NAD 10.000,00 SIT Ugodni kreditni pogoji! 41? SAVINJSKA trgovska družba Žalec nudi šolarjem v svojih prodajalnah pestro izbiro - šolskih potrebščin - šolskih torb in nahrbtnikov - raznovrstnih oblačil Posebno pa bi vas opozorili na ugoden nakup copat znamk: adidas % PA ŠE TO: Zaščitite vašega šolarja - kolesarja s primerno čelado, katero prav tako dobite v nekaterih prodajalnah SM SAVINJSKE trgovske družbe, d.o.o. Žalec . UGODINI KREDITNI POGOJI POPUSTI PRI NAKUPU Z GOTOVINO OBIŠČITE PRODAJALNE "SM SAVINJSKE" trgovske družbe, d.o.o. Žalec (iSS) (jož}) (Sj) (Sj) Bliža se konec počitnic in prišel je čas, ko je treba poskrbeti za šolarje. V trgovini z obutvijo LOMM v Žalcu smo vam pripravili veliko izbiro ŠOLSKIH COPAT, BALERINE, ŠPORTNIH COPAT adidas raznih znamk: JjJK^ Cene so zelo ugodnel Pclea tesa vam nudimc vse ostalo obutev za vso družino. Vso obutev lahko kupite na več obrokov. Ob nakupu nad 8000 SIT vas čaka darilo! Vabimo Vas v trgovino z obutvijo LOMM v Žalcu! (^) (Sssg) dSi) (S9S9) (5®i) 01A N UAL <5, (O RUSSELL /VTHLETIC Odprto: 9.30 - 13.00 in 15.00 - 19.00, sob. 8.00 - 12.00 FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM Ta tradicionalna etnična prireditev v Ljubnem v Zgornji Savinjski dolini, je trajala kar teden dni. Zaključila se je, ko so “udrli jlos” in se pripeljali na prireditveni prostor v Vrbju. Da ne bo pomote, povejmo, da to ime nosi prireditveni prostor na Ljubnem. Udrtje flosa V tem tednu so se zvrstile razne prireditve, od spusta s kajaki v Šport centru Prodnik, razstave akvarelov Urbana Jakop, namiznega tenisa paraplegikov, okroglih miz na temo Vlcerji in flosarji. Sledili so nogometni turnir, tenis turnir za pokal Flosarja, smučarski skoki, borbeno keglanje. Imeli so tudi svečano sejo občinskega sveta, blagosiavili so nove garaže, srečali so se domači pevci, godci in folkloristi, priredili so zabavni večer med ljubljanskimi flosarji in gosti, Ansamblom Slovenija, ter Edvinom Flisarjem. Manjkal pa ni niti ognjemet na predvečer zaključne prireditve. Zanimiva je bila razstava akvarelov domače akademske slikarke Jane Dolenčeve na temo ljudske noše. Iniciativo zanjo je dala ^a. Jelka Marolt, učiteljica na OS Ljubno ob Savinji. Gradivo noš in drugih sestavin je bilo zbrano v letih 1984 do 1990. Zajema Mozirje, Luče, Ljubno in Solčavo. Poznejše noše pa se razkrivajo preko ohranjenih oblačil iz 19. stoletja, predvsem iz ustnih izročil in Skorjevka ohranjenih fotografij. Predvsem po ustnih izročilih je akademska slikarka iz risb dobila slike za moške in ženske delovne in pražnje obleke. Osnovni kroj in videz moške in ženske nošnje uvrščata v noše alpskega oblačilnega območja. Kot ta razstava priča, so posamezne obleke domiselne in za Zgornjo Savinjsko dolino značilne različice. To potrjujejo tudi vezana ženska pokrivala, peče, z bogato vezano ornamentiko, ki so se ohranile v muzejskih zbirkah in se uvrščajo v sam vrh vezeninskega okrasja na Slovenskem. Vsekakor je vrhunec prireditve na zadnji dan. Vse obiskovalce je na praznik pozdravila predsednica organizacijskega odbora, Darja Dobovičnik, ki je poudarila, da že 35 prireditev pomeni, da imajo ljudje prireditev radi, ne samo v Zgornji Savinjski dolini temveč tudi izven nje, saj jo obišče vsako leto zelo veliko število obiskovalcev. Etno razstava V samem začetku so povabili na prizorišče tudi prave vlcarje, ki so na prizorišču postavili pravo rižo in skorjevko, v kateri so delavci preko tedna prebivali. Sledilo je slovo flosarjev od svojih najdražjih, nakar pa so udrli, kot pravijo splavitvi flosa ali splava. Za obiskovalce je posebej zanimiv flosarski krst, ko “zelenca” sprejmejo v flosarske vrste. Po nič koliko vprašanjih, ki so vzbujala tudi smeh pri obiskovalcih, se je pojavil škof, ki je to dolžnost nadvse dobro opravil. Da pa se ne bi novokrščeni flosar slučajno umazal, so krstno vodo ob vsesplošnem smehu prisotnih, seveda nad njegovo glavo precedili na platnenem jerbasu. Manjkal, seveda, kot se to pri krstu spodobi, ni niti boter. Tokrat je to dolžnost opravil eden od zadnjih pravih flosarjev, Anton Vrhovnik. Sledilo je še branje flosarskih zapovedi, ki jih je novokrščenec moral za krstiteljem ponavljati. Po tem opravljenem obredu je sledil pogovor županije, g. Anke Rakun, z najstarejšim flosarjem, Še "enga" pa gremo! ki je mlade pohvalil, da bi utegnil celo biti debri flosarji, če bi se šlo zares. Ob tem praznovanju so najboljšim podelili najboljšim turistične nagelje za najlepše aranžirana okna, ki jih na Ljubnem ni malo. Sledile so še lepe družabne igre, v katerih so si tekmovalci prislužili zavidljivo lepe nagrade. Prireditev so popestrili še jadralni padalci, ki so pristali na prireditvenem prostoru. Vesela flosarska pesem pa je zvenela še daleč v noč, za kar so poskrbeli Veseli Zasavci. Krst "Zelenca" Vsekakor je tudi letošnji Flosarski bal bil za vsakega obiskovalca svojevrstno doživetje. A. J. Hmeljarska c. 10, PfieSOLD, tel.: 063/723 674 ^ Tpgcvina "STCfiMAN" SUITL0BN& Največja izbira svetil! V MESECU AVGUSTU: VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH NAMIZNIH SVETIL Novost v naši ponudbi - videoigre: (tiinirntUi) GAME BOY’ BRICK GAME, V ' FAMILV COMPUTER, TALKINO BOY.. Ugodne cene in plačilni pogoji! iSP___ T TEKMA KOSCEV V SV. LOVRENCU OB 360. LETNICI KMEČKIH UPOROV V nedeljo, 6. avgusta popoldne, je bila v Sv. Lovrencu že tradicionalna tekma koscev in drugih kmečkih opravil. Letos so ga, kot že vrsto let poprej pripravili v aktivu kmečke mladine in tamkajšnje gasilsko društvo, tako da je ta dogodek nekako povezan s krajevnim praznikom cerkvenega patrona. Letošnjega takmovanja se je udeležilo kar 5 ekip in sicer iz Kaplje vasi, Matk, Tabora, Trnovelj pri Celju ter ekipa Hortikulturnega društva Prebold. Skupni zmagovalec je bila ekipa Kaplje vasi, pred Matkami in Trnovljami. V posameznih disciplinah je bil najboljši kosec Franci Uplaznik iz Matk, najboljše so bile grabljice iz Kaplje vasi, pri postavljanju hmeljevk pa so bili najboljši fantje iz Matk. Najlepše urejen kmečki voz je bil od Hortikulturnega društva Prebold. Poleg tega so prikazali še več drugih kmečkih opravil, med njimi tudi zlaganje sena v sušila. Program je povezoval, kot že nekaj let nazaj, napovedovalec Boris Kopitar. Po tekmovanju pa je bila zelo dobro obiskana gasilska veselica, na kateri so za dobro voljo skrbeli Šaleški fantje, v večernih urah pa še Helena Blagne. Boris Kopitar: "Lakota je huda reč!" Foto: S. J. V Žalski občini v KS Tabor in Grajski vasi pripravljajo 360 letnico krnečih uporov na Slovenskem. To je bil eden od največjih kmečkih uporov na Slovenskem. Takrat so uporni kmetje zavzeli zelo pomemben grad Ojstrica (Ostrovica). Upor se je bliskovito razširil na vzhodno Slovenijo, del Hrvaške ter Ogrske. Prav zaradi tega ima upor velik zgodovinski pomen. Upor je divjal kar dobra dva meseca. Tedanja oblast je poslala nad uporne kmete kar 1300 krajišnikov, ki so upor zadušili. Uporne kmete so zajeli in jih poslali na sojenje v Gradec, nekaterim pa so sodili v Celju. Dva so obsodili na smrt, 36 so jih poslali na galeje, 5 na prisilno delo na( Ogrsko, ostale pa na visoko denarno kazen. Osrednja prireditev se bo odvijala 16. septembra. Ob 9. uri bo zbor puntarjev v Grajski vasi, nato bo sledila svečana sveta maša. Zborovalce bo nagovoril tudi Janez Janša. Potem se bodo vsi odpravili po 3,6 km dolgi novi asfaltni cesti iz Grajske vasi do Ojstrice. Nekje na polovici poti bo slavnostna otvoritev ceste, katero bo opravil minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Ob 14. uri bo na osrednjem prireditvenem prostoru v Ojstrici slavnostni govornik predsednik države Milan Kučan. V kulturnem programu bodo sodelovali člani SLG Celje, ansambel Kurja koža z etno glasbo, Savinjski rogisti ter Mešani pevski zbor iz Tabora. Prireditelji vabijo vse posameznike in organizirane skupine, da se udeležijo zbora z vprežnimi vozovi in konji, kakor tudi peš in svojo udeležbo prijavijo najkasneje do 9. 9. 1995 na naslov: KS Tabor 63004 Tabor, “Za puntarje”, kjer bodo dobili dodatna navodila. KOSIČE NA HOMU V nedeljo je bilo v organizaciji PD: Zabukovica na Homu tekmovanje kosic. Izmed štirih tekmovalnih ekip so bile najboljše kosice iz Brd pri Matkah, druge tekmovalke iz Matk, tretje pa tekmovalke iz Latkove vasi. Najboljša v košnji je bila Marija Drolc iz Matk. PO FLOSARSKEM BALU ŠE LUČKI DNEVI Ko so Ljubenci lepo zaključili jlosarski bal, že se je v petek, 12, avgusta, začelo praznovanje v naslednjem trgu v Lučah. Tu so priredili znane Lučke dneve, ki so se v petek pričeli z odprtim prvenstvom v tenisu za pokal Luč. Zvečer so pokazali svoje pevske sposobnosti na priljubljenih karaokah. V soboto so lovci odprli svojo lovsko razstavo, saj se kaj radi pohvalijo s svojimi lovskimi trofejami. Popoldne so gasilci prikazali gašenje na težko pristopnih krajih. Zvečer pa je tamkajšnje prosvetno društvo pripravilo takoimenovano “ofiranje”. Pri tem je sodelovalo domače pevsko društvo in harmonikarji. Godci pa so pred tem priredili povorko po glavni ulici Luč. Slavje se je nadaljevalo dolgo v noč, za zabavo pa je igral ansambel Šaleški fantje. V nedeljo so organizirali procesijo v čast farnemu patronu Sv. Lovrencu, nakar je bila še sveta maša. Opoldne pa je tamkajšnje turistično društvo prevzelo nov sodoben računalnik. Računalniško bodo obdelali vse turistične podatke tega okrožja. Vsak bo lahko zvedel vse, kar ga s turističnega področja v Lučah zanima. Popoldne je potekal tradicionalen prikaz starih običajev, ki so ga imenovali “Od štanta do štanta”. Domače gospodinje pa so zaključile prireditev s prikazom svojih izdelkov. Za zaključek so doskočili še jadralni padalci z Raduhe. Stran 15 GOSTIŠČE ŠTORMAN - M- - Žalec 4--a «5 gr\ JZ ^ ^ -^hmtišče Štorman— Gostiščem Štorman v Šempetru 702-220 na Ločici pri Vranskem 725-004 in v Vojniku 773-536 se je pridružil £Ciy%(iet& ctu& v Žalcu 715-707 Vam, dragi gostje, ie poznanim lokalom gostišč Štorman, se je pridružil še nov lokal, ki ga najdete v samem središču Žalca. Potrudili se bomo, da Vas bomo v prijetnem ambientu sprejeli z dobro hrano in s prijazno postrežbo. Odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 7 - 24 ure, tudi ob nedeljah in praznikih. DOBER TEK V ŠTORMANOVIH GOSTIŠČIH PRIJAZNIH LJUDI! SPORED REGIONALNE TELEVIZIJE VTV Kanal 52 UHF z oddajnika PLEŠIVEC ^ I Vaša televizija - kanal 521 telefax: (063) 854 268 telefon: (063) 854 405 SHEM, 16.8. 09.00 Testni signal; 09.30 400. VTV magazin - informativni regionalni program; 09.50 ŠPORTNI TOREK; 10.10 ŠPORTNI GOST; 12.00 Videostrani; 20.00 Otroški program; 21.00 EPP; 21.05 VIDEO TOP, ERIČ CLAPTON, koncert; 21.45 TROPSKA VROČICA ameriška detektivska nanizanka; 22.35 HOROSKOP; 22.40 Videostrani do 24.00 ČETRTEK, 1T.8. 09.00 Testni signal; 0930 VIDEO TOP, ERIČ CLAPTON, koncert; 10.10 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka; 12.00 Videostrani; 20.00 Otroški program; 20.30 BRLOG, humoristična nanizanka; 21.00 EPP; 21.05 Celovečerni film; 21.40 HOROSKOP; 21.45 Videostrani do 24.00 PETEK, 18.8. ______ signal; 09.30 BRLOG, humoristična nanizanka; 10.00 Film; 12,00 Videostrani; 1900 POLETNI MIŠ MAŠ; 20.00 Otroški program; 20.30 ŠALIT ameriška serija za mlado m staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 21.00 EPP; 21.05 ALFI V GOSTEH, Staro Velenje, zabavno glasbena oddaja; 22105 BEVERL Y H1LLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 2235 HOROSKOP; 22.40 Videostrani do 24.00 SOBOTI, 19.8. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški Miš MaS - ponovitev; 10.30 S A LTV, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 11.00 ALFI V GOSTEH, Staro Velenje, zabavno glasbena oddaja; 12.00 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 12.30 Videostrani; 20.00 Otroški program; 21.00 EPP; 21.05 401. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program; 21.35 ZGP: MED PRIJATELJI narodno zabavna glasba; 22J5 HOROSKOP; 22.20 Videostrani do 24.00; NEDEUA, 20.8. 08.00 Videostrani; 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda; 08.20 POLETNI MIS MAŠ ; 09.20 400. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 09:40 ŠPORTNI TOREK; 10.20 ŠPORTNI GOST; 10.50 EPP; 10.55 401. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 11.25 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba; 12.05 ALFI V GOSTEH, Staro Velenje, zabavno glasbena oddaja; 13.05 ALBUM SHOW, zabavno glasbena oddaja; 13.55 VIDEO TOP, ERIČ CLAPTON, l.del, koncert; 14.35 HOROSKOP; 14.40 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 21.8. 09.00 Testni signal; 0930 401. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 12.00 Videostrani; 20.00 Otrojki program; 20.30 SVET ŽIVALI - MIŠJA ZGODBA, dokumentarna oddaja; 21.00 EPP; 21.05 ALBUM SHOVV - zabavno glasbena oddaja; 21.55 HOROSKOP; 22.00 Videostrani do 24.00 TOBEK, 22.8. 09.00, Testni signal; 09.30 SVET ŽIVALI ■MIŠJA ZGODBA, dokumentarna oddaja; 10.00 ALBUM SH0W - zabavno glasbena oddaja; 12,00 Videostrani; 20.00 Otroški program; 21.00 EPP; 21.05 402. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 21.25 ŠPORTNI TOREK; 21.45 ŠPORTNI GOST; 22.15 HOROSKOP-, 22*20 Videostrani do 24.00 SBEDA, 23.8. 09.00 Testni signal; 0930 402: VTV magazin - informativni regionalni program; 09.50 ŠPORTNI TOREK; 10.10 ŠPORTNI GOST; 12.00 Videostrani; 20.00 Otroški program; 21.00 EPP; 21.05 NAJ SPOT, SLO DANCE GLASBA; 22.10 TROPSKA VROČICA ameriška detektivska SOBOTA, 28.8. 09.0Q Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ MaS - 100. oddaja, ponovitev; 10.30 S A LTV, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 11.00 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 11.30 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 12.30 Videostrani; 20.00 Otroški program; 21.00 EPP; 21.05 403. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 21.35 MARJANCA ž94, l.del, glasbena oddaja ; 23.00 HOROSKOP; 23.05 Videostrani do 24.00 NEDEUA, 2T.8. 08.00 Videostrani; 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda; 08.20 POLETNI MIS MAS ; 09.20 402. VTV MAGAZIN \ informativni regionalni program; 09.40 ŠPORTNI TOREK; 10.20 ŠPORTNI GOST; 10.50 EPP; 10.55 403. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 11.25 SVET ŽIVALI - MIŠJA ZGODBA, dokumentarna oddaja; 11.50 nanizanka; 23.00 HOROSKOP; 23.05 MARJANCA Ž94, l.del, glasbena oddaja; Videostrani do 24.00 ČETHTEK, 24.8. 09.00 Testni signal; 0930 NAJ SPOT 13.15 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 14.15 ALBUM SHOW. zabavno glasbena oddaja; 15.05 NAJ SPOT, SLO DANCE GLASBA 16.05 tTrnolfti 0vmč,CAPZn^ »ORdSKOP; 16 ,0 Videostrani do 24,00 BRLOG, humoristična nanizanka; 21.05 09.00 Testni signal; 09.30 403. VTV Celovečerni film; 22.05 HOROSKOP; 22.10 MAGAZIN - informativni regionalni' Videostrani do 24.00 — — ” ’ • ------- ---- PETEK, 25.8. 09.00 Testni signal; 0930 BRLOG, humoristična nanizanka; 10.00 Film: 12.00 Videostrani; 19.00 POLETNI MIŠ MAŠ; 20.00 Otroški program; 2030 SALTY, ameriška serija za mlado in staro; _ __________________ pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; - zabavno "glasbena oddaja; 12.00 21.00 EPP; 21.05 BEVERLV HILLS Videostrani; 2000 Otroški program; 21.00 BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj EPP; 21.05 404. VTV MAGAZIN -predvajanja: GOST Velenje; 2135 informativni regionalni program; 21.25 AVTODROM, oddaja za ljubitelje ŠPORTNI TOREK; 21.45 ŠPORTNI avtomobilizma; 22.35 HOROSKOP; 22.40 GOST; 22.15 HOROSKOP; 22.20 Videostrani do 24.00 '^ ' program; 12-00 Videostrani; 20.00 Otroški program; 2030 EPP; 2035 ALBUM SHOVV - zabavno glasbena oddaja; 21.25 HOROSKOP; 2130 Videostrani do 24.00 TOEEK, 29.8. 09.00 Testni signal; 0930 ALBUM SHOIV Videostrani do 24.00 Z GLASOM SAVINJSKE NA KOMELJ S planinci in borci iz Žalca smo se udeležili XVI. pohoda na Komelj nad Pliberkom, k spomeniku Domnovi četi. Od skromnih 35 udeležencev pred šestnajstimi leti, je to postalo množično srečanje Slovencev iz Koroške in matične domovine. Letos je bilo to srečanje posvečeno 50. obletnici zmage nad fašizmom, zato se ga je udeležilo tudi veliko nemško govorečih Avstrijcev. Proslava pri spomeniku padlim partizanom. Med njimi velja omeniti poslanko Zelenih v zveznem parlamentu,_ Terezijo Stojčič, ki je sicer gradiščanska Hrvatica, v parlamentu pa se zavzema za pravice vseh Avstrijcev, ne glede na narodnost. Pohoda se je udeležil tudi oficir avstrijske armade, sedaj minister za socialna vprašanja, dr. Kurt Weckscheider, skupaj z delegacijo Dunaja, in razume se tudi predsednik slovenskih organizacij, dr. Marjan Šturm. Pri lepo organizirani proslavi pri spomeniku so poleg pliberških pevcev sodelovali tudi harmonikarji iz Prevalj, humorist Mitja Šipek ter Godbeniki godbe na pihala rudarjev in keramikov iz Liboj ter domače recitatorke. Ugledne goste smo naprosili, naj povedo nekaj tudi za GLAS Savinjske, katerega smo jim izročili in so ga kar lepo ocenili. Res je moral dr. Weckscheider poklicati na pomoč prevajalca, da mu je prevedel, kar ga je zanimalo. Prva je bila na vrsti poslanka Zelenih v zveznem parlamentu, Terezija Stojčič. Ko sem jo prosil za pogovor, sva se morala dogovoriti za jezik in sklenila sva, da bova govorila vsak svojega. Veselo se je nasmejala in nekajkrat sva le morala poklicati na pomoč tudi nekoga, ki nama je prevajal. Pozdravil sem jo kot predsednico komisije za narodnostne manjšine, a me je takoj popravila: “Na žalost takšne komisije v našem parlamentu ni. Res pa je, da se borim za enakopravnost in ustanovitev lake komisije. Delam pa v komisiji pri Evropski uniji, ki se ukvarja z vprašanjem manjšin beguncev ter emigrantov. To pa je trenutno tudi zelo važna tema v Evropi. ga. Terezija Stojčič Ali ste danes prvič na pohodu? “Da. Tukaj na Komelju sem prvič. Sodelovala pa sem že na podobnih pohodih drugje.” Povejte motiv, ki vas je vodil na Komelj! “Že pri vabilu sem ocenila, da je posvečen borbi proti fašizmu. To moja generacija zelo ceni. Mladi smo proti fašizmu in vojni. Želimo mirno sožitje vseh svobodoljubnih ljudi. Za take ideale so naši predniki umirali, to pa moramo mladi upoštevati, ceniti in gojiti antifašizem še naprej. Odgovorni smo pred zgodovino, da se to nikoli ne pozabi.” Kot je opaziti ste vezani na naše Slovence na Koroškem! “Sem zastopnica vseh narodnosti v parlamentu. Takšno me tudi moji parlamentarni kolegi poznajo. Zagovornico Slovencev, Hrvatov, Romov, Čehov, Slovakov, Judov... skratka, sem poslanka vseh.” Kot vidim, govorite svoj jezik. Ali ga govorite samo doma ali tudi v javnosti? “Doma, v svoji domovini, na Gradiščanskem, vedno govorim le svoj jezik. Tako govorim s starši, brati, sestrami, domačimi. Jezika se ne stamujem niti v parlamentu. Ob vsakem nastopu jih pozdravim v svojem jeziku. Kolegi me zato tudi pozdravljajo kar po moje: dobro jutro, dober dan in podobno. To počnem tudi zato, ker hočem dokazati, da imamo manjšine svojo kulturo in svoj ponos.” Kako kaj poznate našo Slovenijo? “Kar dobro, saj sem bila na dopustu na Bohinjskem jezeru pred štirimi leti. Poznam Bled, Ljubljano, zelo všeč pa mi je Piran. Skratka, zame je Slovenija zelo lepa!” Kako pa poznate kaj štajerski del Slovenije? Bolj slabo. Bila sem sicer v Mariboru, dlje pa nisem šla. Zelo rada bom prišla še kam drugam, saj vem, da tam živijo dobri in prijetni ljudje. To sem spoznala tudi danes, tukaj na Koroškem. Lepo sodelujem z vašimi strankami in rada bom obiskala tudi ta del, čeprav mi kot poslanki ne ostaja veliko časa, ker to zahteva celega človeka.” Naslednji sogovornik je bil dr. Weckscheider, minister za socialno, ki pa je poudaril, da prihaja sem privatno s svojimi prijatelji in simpatično soprogo. Tudi on spada v tisto generacijo, ki podpira odpor proti fašizmu, zato se čudi nekaterim Slovencem, ki hočejo partizanstvo enostavno razglasiti za komunistično revolucijo, poveličali pa bi radi kolaboriranje s fašizmom. To za svobodoljubne narode nikoli ni bilo in ne bo sprejemljivo. Ko sem ga vprašal, kaj ga je vodilo na ta pohod, je povedal, da se je doslej že dvakrat udeležil podobnih pohodov na Štajerskem. Ker pa so ravno koroški partizani bili tisti, ki so združili k odporu kar osem narodv, se je tega pohoda z velikim veseljem udeležil. Povedal je, da je dolžnost njegove generacije spoštovati odpor, negovati njene tradicije za katere so se borili. Žal so pred leti nekateri odpor ocenjevali kot iredentizem, da bi s tem krili svoje sodelovanje s fašizmom. Svobodomiselni Avstrijci pa tega niso in ne bodo nikoli podpirali. Podpirali bodo vsak odpor fašizmu z željo, da se kaj takega ne bi nikoli ponovilo. dr. Wechscheider in dr. Marjan Šturm Ko sem mu nato odgovoril, da je po moje zelo širokogruden in nacionalno neobremenjen, je povedal: “Osebno jaz, pa tudi večina Avstrijcev, ne poznamo nacionalizma. Ne obremenjujemo se z narodnostnimi razlikami. Smo vsi ponosni avstrijski državljani, eni tako, drugi pa drugače govoreči. V tem se zrcali tudi naša demokracija. To je tudi slogan vseh ljudi v svobodni, nacionalno neobremenjeni Evropi, kamor, ne samo da težimo, temveč tudi spadamo,” je bil kategoričen v svojem razmišljanju. Še bolj konkreten je bil na opoldanski proslavi, ko je povedal, da je bil kot oficir v kasarni Stitskasarne med tistimi, ki so odstranili spominsko ploščo generalu Vori Lehru zaradi njegovih fašističnih stališč med vojno, saj je ravno on kriv za poboje tisočih Židov in drugih. Tretji sogovornik je bil predsednik organizacije koroških Slovencev dr. Marjan Šturm. Le-ta je povedal: “Menim, da na Koroškem poiskušam združevati tiste ljudi, ki so pošteni, zato mi je všeč današnja prireditev. Posvečena je bila, poleg padlim, tudi 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. S tem Korošci dokazujemo, da smo med vojno bili na pravi strani. Vse to prenašamo tudi na mlade, da bodo to izročilo še negovali.” Koroški partizani se sicer nekoliko razlikujejo od tistih doma, ki so si po vojni prilastili oblast. Dolga leta so jih Avstrijci obravnavali kot iredenteto, danes pa jim dokončno dajejo priznanje v borbi proti fašizmu. V Avstriji so bile na krmilu skoraj 50 let desne ekstremistične sile, ki so hotele dokazati, da so Avstrijci sodelovali z nacionalizmom. K sreči se to ni uspelo uveljaviti. Danes smo v Avstriji tako daleč, da tudi vlada priznava, da so imeli prav ravno tisti, ki so se fašizmu uprli. Zato me toliko bolj čudi, da v Sloveniji hočejo nekateri zanikati odporniško gibanje. Te bi lahko enačili z nemškimi nacionalisti na Koroškem. To pa niso ljudje, ki se zavzemajo za demokracijo ne v Avstiji in ne v Sloveniji, pa čeprav imajo včasih tega polna usta. Danes koroški partizani uživajo velik ugled. Ne morem pa mimo tega, da so največje zgage napravili med Korošci ravno politični emigranti, zlasti belogardisti. Žal so med njimi bili tudi duhovniki. Danes je to čisto drugače. Antifašistična misel je zelo visoko in dobiva svojo domovinsko pravico. To se vidi pri mladi generaciji, ki ceni odpor proti fašizmu, zato vas že danes vabim na naslednji pohod, ki bo prihodnje leto. Ivan Jurhar TENIŠKA MODRINA Po težkem mokrenju, smo tudi v LDS prišli do spoznanja, da je naša zveza z višjimi silami dobra. Kadarkoli nastopi dolgotrajna suša, bi bilo zelo zaželjeno, da bi 00 LDS Žalec priredila turnir v tenisu, kajti to bi prav gotvo prineslo deževno olajšanje. Gregor in Rudi: "Uspelo nama je!" (Izjava pred dežjem) No tako smo imeli 15. julija V. MODRI TENIS TURNIR , ki ga bomo na predlog udeležencev turnirja preimenovali v MOKRI TENIS TURNIR. Tudi tokrat se vreme ni izneverilo tradiciji. 20 udeležencev (aktivnih), ki so se podili po igriščih Rudija Zupanca v Šeščah. Finale dvojic je potekalo po vnaprej znanem scenariju. V finale sta se uvrstila Stane Novak in Vojko Zupanc na eni strani ter Janez Kopač (Celje) in Diklič Matjaž na drugi strani. Dežek je kar dvakrat prekinil finalno srečanje. Na koncu je orkan Savy prekinil to prijetno druženje in žreb je določil zmagovalce. To sta postala Vojko Zupanc in Stane Novak.. Tretje mesto sta osvojila Gvido Hribar in Alojz Posedel. Mokri od zunaj... ...mokri od znotraj. Zmagovalec se pripravlja Kuharja: "Uf koliko pojejo!" INTERLAROAVTO d. O. O. tCl.: 063 726-064 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOM1LSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ®) TOVOTA - posojila za nakup novih in rabljenih vozil že od R+7% dalje - zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil - servisne, avtoklcparskc in avtoličarske storitve - pestra ponudba rezervnih delov za vozila: TOVOTA. VH, ŠKODA, ZASTAVA - bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme in avtokozmetike - stroji za pranje vozil PORTOTECNICA - specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev 1 Na V. Modrem tenis turnirju smo podelili nagrade sponzorjev: chmIs T nifctilsief LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SflRSfl POLZELA PETROL Aristokrat d.o.o. ^ O tr O POLZELA VESNA PETRANOVIČ m Mejniki ob poti:_ KATHMANDLI (nadljevanje iz prejšnje številke) Pristanemo malo pred deseto zvečer po lokalnem času. Počutim se, kot bi se po dolgem času vrnil domov. Že ozračje, scena, ljudje, vse vibrira povsem drugače, v zraku je nekakšna norost; obe polovici mojega shizoidnega jeza, ki v Evropi neusmiljeno lovita ena drugo, se nadvse mehko in nežno, brez napora in nevem kakšnih miselnih ali emocionalnih konstruktov zlijeta v eno samo strukturo. Skoraj vidim svojo lastno auro, čutim mir, bližino Boga. Za znoret. Takoj greva s Tomijem v akcijo: žur se začenja. Treba je najti prevoz v mesto, poceni prenočišče... Spet sem v elementu, mojo norost najbrž opazijo številni taksisti, ki naju obstopijo, se režijo in nama ponujajo prevoz in prenočišče. Ker nisem tu prvič, seveda poznam prave cene in se jim veselo režim nazaj, zafrkavamo se na žive in mrtve; nazadnje se grem z najbolj odštekanim od njih stavit za zastonj prevoz v mesto, da bom jaz. Njegovo veličanstvo Danijel Bedrač, našel v Thamelu, to se pravi v samem srcu Kathmanduja, prenočišče za pičle štiri dolarje po osebi za eno noč, da bom imel toplo vodo in v sobi telefon. Tip taksist pa trdi, da je običajna cena tovrstno udobje vsaj deset dolarjev in sprejme stavo, misleč, da sem zelenec in ga blefiram. Ko naju pripelje v Thorong Peak Guest House, kjer sem spal, ko sem bil pred tremi meseci tam, ne more verjeti lastnim očem: z receptorjem, ki me takoj spozna, si seževa v roke, izmenjamo običajne vljudnosti in potrebne informacije, cena pa je seveda takšna, kot sem trdil že na letališču. Taksist besni, a “šta je - tu je”. Vseeno mu s Tomijem dava dva dolarja, kar je solidna cena za prevoz z letališča v Thamel. Bes na njegovem obrazu se sprevrže v pohlevnost in hvaležnost, midva pa še malo debatirava z osebjem hotela, nato pa se spravima spat. Ddobiva pa sobo z zakonsko posteljo, pa še precej ozka je. Sicer se imava s Tomijem rada, sva oba lepo grajena in privlačna, pa vendar čutiva, da ne bo šlo, neka meja pri teh stvareh obstaja, zato se odločim, da bom spal na tleh. Za vsak slučaj; noč ima vendarle svojo moč. Spim bolje kot vse noči doslej, ko me je po vrnitvi z odprave, kjer smo izgubili prijatelja, začela mučiti nespečnost in jutro me zaloti svežega, spočitega in v tako dobrem razpoloženju, da na trenutke spet začutim, kako mi hoče raznesti glavo. Ko Tomi še spi, ne zdržim več in kar odnese me v mesto. Thamel, kako lep si! Trgovinice se šele odpirajo, ulični prodajalci, dilerji in policaji srebajo čaj, vsi se režijo bogve čemu, v zraku je pričakovanje; nov dan je tu, sestavljen iz tisoče majhnih sedanjosti, trenutkov, in vsak zase je lahko dogodek, izpolnitev katere od neštetih želja ali pa preprosto delček časa, v katerem si končno lahko tom kar si... Ali ni dejstvo, da si živ, da lahko vse to okoli sebe doživljaš, da poznaš skrivnost trenutka in, da se mu znaš predati z vsem svojim pravim bitjem že zadosten razlog za notranjo ubranost, za tiho človeško srečo? In, ne nazadnje, ni ravno to tisto, za čemer nas večina hlepi, za kar se trudimo, pa nam tolikokrat ne uspe, pa ne vedno le po naši krivdi? A vsa skrivnost, kot sem jo dojel jaz, je ravno v tem, da se naučimo biti tu in zdaj, brez teže preteklosti na ramenih in brez skrbi o tem, kaj nam bo prinesla prihodnost. Zaupajmo! Preteklost namreč ni več, je le spomin, prihodnost pa sploh nikoli ne napoči, vedno živiš v sedanjosti. In ta naj bo takšna, kot v resnici tudi je, brez naših osebnih strahov, naprezanj in frustracij. Preprosto, kajne? (se nadaljuje) Daniel ben Akiba Zveza baptističnih cerkva v Republiki Sloveniji V pimeru baptistične cerkve gre za eno od smeri v protestantizmu; za začetek baptističnega gibanja lahko torej štejemo leto 1517, ki je Luter s svojimi 95 tezami opozoril na napake rimokatoliške cerkve. Baptisti radikalno razlagajo Sveto pismo, sama besedica “baptist” pa izhaja iz latinščine in pomeni “krstiti se”: baptisti namreč krstijo s potaplahjem samo odrasle vernike, ki zavestno in odgovorno sprejmejo vero v Jezusa Kristusa (“Kdor veruje in je krščen, bo zveličan, a kdor ne veruje, bo obsojen.” Marko 16:15,16). Prva baptistična cerkvena občina je zaživela v Angliji leta 1611, do leta 1689 pa je, po izglasovanju zakona, ki je dajal pravico do obstoja tudi drugim cerkvenim skupnostim zunaj Anglikanske cerkvi, delovalo že nad 100 baptističnih občin. Baptistično gibanje se je nato relativno kmalu razširilo tudi na evropsko celino in v Združene države. Za razvoj baptizma pri nas, ki se je pravzaprav začel šele v našem stoletju, pa so zaslužni pridigarji: Jurij Čater iz Hrastnika, Martin Hlastan iz Trbovelj in Vekoslav Korošec iz Ljubljane, Rezultat njihovega delovanja je prva baptistična občina, ki je bila ustanovljena leta 1923 v Trbovljah. Danes obstajajo baptistične občine na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, Trbovljah, Celju in Murski Soboti; poleg njih pa še baptistične skupine v Mariboru, Velenju, Kamniku in Mengešu. Baptisti trdijo, da je Sveto pismo stare zaveze Božja beseda in kot tako edina norma vere in življenja. Je resničen vir spoznanja o Bogu in odrešenju po Jezusu Kristusu. Ne verjamejo. da se človek zveliča avtomatično s krstom, ki je Zgolj izraz pokorščine in ljubezni do Jezusa; Božje opravičenje in milost lahko vsakdo prejme že pred krstom po temeljitem kesanju. Krščujejo le odrasle, ki se zavestno odločajo za življenje po evangeliju. Verujejo v vstajenje po smrti, ki ga pričakujejo ob ponovnem Kristusovem prihodu. Duhovniškega posvečanja nimajo, po treh letih pridigarske službe imajo t.i. ordinacijo s polaganjem rok, ki je nekakšna svečana potrditev dejstva, da je posameznik poklican v službo baptističnih skupnosti. Baptisti so organizirani v svojih mestnih cerkvah. Vsaka lokalna cerkvena občina je povsem avtonomna, lahko pa se vključi v zvezo na državnem ali mednarodnem nivoju. Baptisti v RS so člani evropske in svetovne zveze baptistov. Na svetu je okoli 100 milijonov baptistov. Lokalne cerkvene skupnosti organizirajo tudi verski pouk, s pomočjo slednjega vzgajajo odraščajoče v spoznavanju Svetega pisma, v krščanski etiki in morali. Vsi člani lokalne cerkvene skupnosti so dolžni gojiti medsebojno ljubezen, se udeleževati bogoslužja in pridobivati nove člane. Vsak član je dolžan v okviru svojih zmožnosti podpirati razvoj lokalne cerkve. Slednjo vodi starešina s pomočjo cerkvenega odbora. Baptistična cerkev goji strpnost do drugače verujočih in je ekumensko odprta. Še njihov naslov: Zveza baptističnih cerkva v Republiki Sloveniji, Partizanska 37, 61420 Trbovlje, tel.: 0601/22-684 (se nadaljuje) VRELEC MLADOSTI_________________ PET TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA PETA VAJA Pri izvajanju petega obreda smo obrnjeni z obrazom proti tlem. Z rokami se opiramo navpično ob tla, noge stegnemo ravno nazaj, dlani ter stopala so skozi ves obred približno 60 centimetrov narazen. Opiramo se na roke in na spodvite prste na nogah. Začnemo z vleknjeno hrbtenico, telo je torej povešeno, z rokami pa se ravno upiramo na tla. Nato glavo potisnemo čimbolj nazaj. Zatem se v bokih prepognemo, tako da s telesom oblikujemo narobe obrnjeni “V”. Hkrati sklonimo vrat naprej in Peta vaja pritsnemo brado ob prsi. To je vse. Vrnemo se v izhodiščni položaj in vajo ponovimo. Po enem tednu bomo ta obred zlahka opravljali. Ko ga že dobro spoznamo, pustimo, da telo pade z dvignjenega položaja skoraj do tal, vendar se jih ne dotakne. Tako v dvignjenem kot v spuščenem položaju za trenutek napnemo mišice. Tako kot pri prejšnjih obredih tudi tu pazimo na globoko dihanje. Globoko vdihnemo, ko telo dvigujemo, in globoko izdihnemo, ko telo spuščamo. Podrobnejše in praktične nasvete skupaj s šesto vajo si lahko preberete v knjigi Petra Kelderja, VRELEC MLADOSTI, ki jo lahko naročite pri založbi VALE NOVAK. M 5 TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA F (-* 3 'n. A KNJIGO P. KELDERJA VRELEC MLADOSTI NAROČITE NA TEL: 061/331 477 IN 06(19/623 762 ALI PA JO KUPITE V DOBRI KNJIGARNI. ZALOŽBA VALE NOVAK, POD HRASTI 59, L J U B L J A N A Jernej FIDLER iz Ljubečne m Justina KAMENŠEK \z Žalca Frand GABERŠEK iz Andraža in Albina ROGELŠEK iz Lokovice Jare JAKOP in Terezija ZAKEUŠEK oba iz Podloga Damjan ZAKOŠEK iz \rje vasi in »*. ZUFMC iz Migninic 'OROKE Domen TURNŠEK iz Celja in Nataša ČRETNIK ,z Žalca Dartco TOPOLOVEC iz Žalca in Renata VESELIČ \z Laškega Boris CILENŠEK iz Griž in Nada SUHOLEZNIK iz Vojnika Venčeslav VODOVNIK iz Letuša in Tanja KEHLENBACH iz Nemčije Boris LESJAK iz Lipja in Olga BAČOVNIK iz Bevc Danijel GAČNIK iz Sp. Grušovelj in Simona ŠTORMAN iz Podloga 100* n V- ZDRAVA PREHRANA - KVALITETA ŽIVLJENJA . F h: .t * »» z * .. ■“ ,3»:” • /•••>•• ' ■ s - at Dandanes se ,yse več govori o delec maščobne obloge odkrhne Zajtrk: Ovseni kosmiči z banano margarine in sol po okusit. Testo pomenu zdrave prhrane. Medicin- in potuje po žilah toliko časa, in kokosom: naj bo bolj trdo, a ne preveč. Ž, Ske raziskave pripisujejo seč kot dokler človeka ne zadene kap ali , , vodo si za vsak cmok posebej 50 % bolezni nepravilni prehrani. Večina ljudi je preveč preslano, premastno ali presladko. - “' ' “'‘v- - : Ovsene kosmiče prelijemo s topi®) vodo, dodamo na koščke Pr,.1-.tim m ti in izu.ihib, narezano srčni infarkt: zmočimo dlan. da se nam testo dodamo na KosCkc ne prijema na rokcj: V dlan banano in pest kokosove c,..,:,.,, tnst*. in in Vemo, da se z neprav........... SSSiTT ‘1» SiVSŽSff ,S NŽ" pž K....... . Kremna jaka: ™™o zelenjavo, ki je skuhana, j” jj * “'C ljjj ^ V »odi skuhamo korenje, brkoli, va|)i na sopari, kakšnih 211 minul, posoliti, da sploh ima okus. Vodo. nabiramo dodatne kalorije. Roko m^,0 zclj, aradjžnik in iko _ v kateri se je kuhala zelenjava, na srce moskm sejo pozna na Kq je ; Jenjava malP.P j(1 Vecer,a: Kruh jz polnovredne pa zlijemo v pdmivalno konto, ki trebuhu, ženskam pa na zadnji ■. znknharrin drobne moke s so|inim namazom: je najbolj zd„, „ družine. pln«. Tore,, pdjcS živega ^Zj^e SSSS^JSZ in na. ta način se ustvarijo maščobne kisline. Le - te se Sojo namočimo čez noč in jo » omake ter ,skuhamo osoljeno v ekonom posujemo z drobno naseklanim loncu. Ohlajeno pretlačimo. zajedo v hupo. v pečico, robovo kuhalnih plošč in samo vprašate se lahko, kaj ti delajo ž vašim prebavnim traktom. Druga stvar so maščobne bblige, ki se nabirajo na; žilnih stenah. Posledica tega so ožje Žile in visok krvni pritisk. Včasih pa sc zgodi, da se kakšen Danes je že mogoče dobiti dobro peteršiljem, posodo, ki nam omogoča kuhanje - Slivovi cmoki: 7iii% &§;!m lijj-:. ' -»»' '. Izogibajte 'sc^odvcčncnm “u- Skut»mo jel krompir, ga olupimo Storite to za svoje zdravje m za dve tretjini dodam0 polnovredno zdravje vaših otrok. Današnji jedilnik pa bo sestavljen iz zajtrka, kosila in večerje. mi...m moko, pet žlic sojine moke in malo koruzne moke. V vmesimo še tri velike dodamo na olju prepraženo čebulo in česen ( v majhnih količinah), sol, poper in malo currvn. Za laliko noč pa popijemo; skodelico sojinega mleka z medom. ■ ; ' . V'V: " Pa dober tek! A f zmes žlice «1» Peter in Lidia IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE IZGUBILA OBLAST NAD VOZILOM: MOZIRJE: 28. julija^ ob 10.30 uri je 22-letna Jožica Č. iz Homec Brda vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz Mozirja proti Radmirju. V Spodnji Rečici v nepreglednem desnem ovinku jo je pričelo zanašati po vozišču. Izgubila je oblast nad vozilom, zapeljala desno z vozišča in trčila v obcestni kamen, od koder jo je odbilo tako, da se je vozilo prevrnilo na bok nazaj na vozišče, kjer je drselo na levi vozni pas in trčilo v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljala 18-letna Daija G. iz Galicije. Med prevračanjem je voznico Jožico vrglo iz vozila na vozišče, kjer je obležala hudo telesno poškodovana. ZAVIL NA CESTO: VELENJE: 28. julija ob 22.20 uri je 37-letni Franc A. iz Šmartnega ob Paki vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Letuša proti Gorenju. Okoli 100 m pred slaščičarno Kepica je iz stranske ceste z desne smeri pripeljal kolesar 53-letni Anton M. iz Šmartnega ob Paki in nadaljeval vožnjo po desni strani v smeri Gorenja. Takoj zatem pa je kolesar zapeljal levo proti sredini vozišča, kjer je kljub zaviranju voznika osebnega avtomobila prišlo do trčenja. V nesreči je bil kolesar hudo telesno poškodovan. ZBILA PEŠCA: ŽALEC: L avgusta ob 15.15 uri je 28-letna Petra C. iz Celja vozila osebni avtomobil po Šlandrovem trgu iz Žalca proti Celju. Ko je pripeljala do križišča z Ulico Ivanke Uranjek, kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in je takrat utripala rumena luč, je z njene leve strani po prehodu za pešce pritekel 36-letni Žlatko H. iz Brega pri Polzeli. Voznica je s sprednjim delom vozila trčila v pešca in ga zbila po vozišču. Pri nezgodi se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Bolnišnico Celje. HUDO POŠKODOVAN OTROK: MOZIRJE - BOČNA: 4. avgusta ob 19.20 uri je iz smeri Nazarij proti Gornjemu Gradu vozil osebni avtomobil 23-letni Ferdinand W. iz Sp. Kraš. Ko je pripeljal izven naselja Bočna, mu je z leve strani nenadoma pritekel 5-letni Maks Z. iz Bočne, katerega je voznik kljub zaviranju zbil po vozišču. V nezgodi je otrok utrpel posebno hude telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom pripeljan v celjsko bolnišnico od tam pa v UKC Ljubljana. KAZNIVA DEJANJA POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU - UDAR STRELE: 1. avgusta okoli 01.00 ure je zaradi udara strele izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, velikosti 10 x 25 m, last Stanislave D. iz Ločice pri Polzeli. V požaru je v celoti zgorelo ostrešje s kritino, nekaj 100 kg sena in elektroinstalacija. Gasilci iz prostovoljnih društev Ličice, Polzele, Pirešice, Šempetra, Griž in Žalca s pomočjo domačih uspeli rešiti kmetijske stroje in več orodja. Nastalo materialno škodo ocenjujejo na 1.500.000,00 tolarjev. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL: V noči na 2. avgust je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil last Tanje U., U je bil parkiran na Kidričevi ulici v Žalcu. Iz notranjosti avtomobila ni odnesel ničesar, kljub temu pa je na vozilu povzročil za 30.000,00 tolaijev materialne škode. VLOM V VIKEND: V času od 29. do 30. julija je neznanec vlomil v prostore vikenda v kraju Marija Reka, kjer se je najedel in napil ter nato odšel, ne da bi kaj ukradel. Lastnika Franca P. je oškodoval za okoli 5.000,00 tolarjev. VLOM V TRGOVINO: Ponoči je neznani storilec vlomil v samopostrežno trgovino v Veliki Pirešici in iz nje odnesel več steklenic alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter nekaj zavitkov cigaret Marlboro in West. Z dejanjem je oškodoval Savinjsko trgovsko družbo iz Žalca za okoli 34.000,00 tolarjev. TATVINE IKONE: Dne 4. avgusta v popoldanskem času je neznani storilec iz stanovanja Alojzije T. iz Podvina odtujil ikono v podobi doprsnega Kristusa z dvignjeno roko, velikosti 20 x 15 cm, okvirjem iz rumene kovine in ozadjem iz temnordečega žameta. Ikona je stara preko 500 let in vredna 1.140.000,00 SIT. Dejanja sta osumljena moški in ženska, ki sta po hišah prodajala kuhinjsko posodo. POŽAR NA STANOVANJSKI HIŠI: Ob 06.50 uri je izbruhnil požar na podstrešju stanovanjske hiše, last Jožefe Š. iz Zabukovice. Po nestrokovni oceni je ogenj povzročil za okoli 800.000,00 tolaijev škode, nadaljnje širjenje pa so preprečili gasilci iz Žalca, Zabukovice, Griž in Levca. Vzrok požara še ni ugotovljen. Marija MANDELC iz Šmartmega od Paki - deklico Darja TURNŠEK iz Šempetra - fantka Barbara TERŽAN iz Griž - fantka Ddžehva GRABNAR iz Šempetra - fantka Branka ZAJC iz Braslovč - deklico Ivana JELEN iz Tabora - deklico Mojca HABJAN iz Tabora - deklico Jožica PUŠNIK iz Žalca - fantka Dinka PERAK iz Ljubnega - fantka Melita POTEKO iz Griž - fantka Rajka RIBIČ iz Tabora - fantka Simona ROJNIK iz Braslovč - deklico Tatjana JAVORNIK iz Dobrne - fantka Ljudmila VERDEV iz Žalca - deklico Andreja VERDEV iz Žalca - deklico Jadranka JOVIČIČ iz Žalca - deklico Amanda GOLOB iz Žalca - deklico Dušanka BUKŠEK iz Šempetra - fantka Vesna PETRANOVIČ iz Polzele - deklico Mateja JAGODIČ iz Vranskega - fantka SMRTI Janez BRGLEZ, 77 let, iz Kasaz Franc GAJŠEK, 72 let, iz Rakovclj Darko VELER, 63 let, iz Žalca Vincenc PODBREŽNIK, 68 let, iz Žalca Antonija POTOČNIK, 73 let, iz Migpjnic Ana SMODEJ, 66 let, iz Ponikve Veronika KUGLER 62 let, iz Velike Pirešice Jožef SEDMINEK, 79 let. iz Podloga Menca BOJADŽIEVSKA, 72 let, iz Petrovč Rudolf ŠOSTER, 60 let, iz Šempetra Pavla GOLAVŠEK, 60 let, iz Petrovč Boštjan SEM, 21 let, iz Ljubnega Branimir GUČEK, 41 let, iz Liboj: Jožef AJNIK, 59 let, iz Gornjega Gradu Ljudevit HRŽICA, 81 let, iz Žalca Frančiška ROTER, 86 let, iz Prekope Pavla POHLIN, 69 let, iz Zabukovice Marija PEČNIK, 84 let, iz Pernovega Antonija MATKO. 75 let, iz Kaplje vasi Liza ROKOVNIK, 77 let, iz .Mozirja Stanko CENCELJ, 26 let, iz Ločice pri Vranskem______ J NEZGODA NA VRTILJAKU LASERSKI RADAR NA - OBVESTILO ZA JAVNOST NAŠIH CESTAH N.V. je imel na prireditvenem prostoru “Žalska noč” v kraju Žalec postavljen zabaviščni park. V sestavu parka je bil, med drugimi vrtiljak, za katerega N.V. ni imel ustreznih dovoljenj oz. poročila o pregledu in preizkusu sredstev za delo ter zapisnika o pregledu in preizkusu sredstva za delo. Dne 1.7.1995 je okli 22.15 ure prišlo med obratovanjem vrtiljaka do preloma nosilne osi v višini 4.40 m od tal, kar je povzročilo, da je vrtiljak padel po tleh. Na vrtiljaku je v času preloma osi bilo 18 oseb, med njimi večje število otrok. Pri padcu vrtiljaka so na tla padli tudi obiskovalci, ki so v času nezgode bili na vrtiljaku. Pri tem je bilo pet oseb zaradi dobljenih poškodb odpeljanih v Celjsko bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, da so V. D., roj. 1983, K. M., roj. 1973, R. M., roj. 1981 in K. S., roj. 1983, dobili lahke telesne poškodbe, medtem ko je otrok Š. M., roj. 1985, dobil hudo telesno poškodbo. Ogled kraja nezgode sta opravila priskovalna sodnica Marjeta Planinc in Jože Manfreda, okrožni državni tožilec. Pri ogledu je strokovno pomoč nudila komisija UKS UNZ Celje. S strani PS je bil odrejen izredni tehnični pregled vrtiljaka, ki ga je dne 2.7.1995 opravil sodni izvedenec. Po njegovem mnenju je do nezgode prišlo zaradi utrujenosti materiala. Ob ogledu kraja nezgode je lastnik vrtiljaka N.V. pokazal in izročil poročilo o pregledu in preizkusu sredstva za delo, za katerega je trdil, da se nanaša na vrtiljak, na katerem je prišlo do nezgode. Pri preverjanju veljavnosti oz. verodostojnosti omenjenega poročila smo ugotovili, da se omenjeno poročilo nanaša samo na vrtiljak Twister in ne za vrtiljak, na katerem je prišlo do nezgode. N.V. za omenjeni vrtiljak nima nobenih dovoljenj oz. atestov od ustreznih institucij. N.V. je s tem grobo kršil Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo, kjer je v členu 12. med drugimi določeno, da pooblaščena institucija pregleduje in preizkuša sredstva za delo pred pričetkom njihove uporabe, po rekonstrukciji ali premestitvi na drugo mesto dela, z namenom, da se ugotovi, ali so nastale takšne spremembe, ki lahko ogrožajo zdravje ali življenje delavcev (v tem primeru obiskovalcev). N.V. za omenjeni vrtiljak ni opravil pregledov in meritev pri ustreznih institucijah, brez teh ukrepov pa ni dobil ustreznega dovoljenja za uporabo takšnega vrtiljaka (Poročila o pregledu in preizkusu sredstev za delo). N.V. je s tem, ko ni opravil ustreznih pregledov in meritev na vrtiljaku (ki bi pokazale neustreznost izdelave oz. utrujenost materiala), spravil v nevarnost zdravje in življenje obiskovalcev zabaviščnega parka. Osumljenčeva opustitev osnovnih ukrepov, ki zagotavljajo varno obratovanje takšnih sredstev, pa je povzročila tudi nezgodo, do katere je prišlo dne 1.7.1995 v Žalcu in v kateri je bilo poškodovanih pet oseb. UKS je zoper osumljenega N.V. podal kazensko ovadbo po členu 317/11,111 KZ RS - povzročitev splošne nevarnosti. SEDAJ TUDI V ŽALCU! Prostori veleblagovnice Agrina trgovina: 063 / 711-253 servis: 063 / 33-495 POLETNA AKCIJA: GOLF RABBIT21.990 DEM Volksvragen - vei. imoi! Celje. Na zadnji tiskovni konferenci so nam celjski UNZ pokazali nov laserski radar avstrijske poizvodnje Johan Ringengel LR-90 235/p. Gre za novo radarsko napravo, ki jo že s pridom uporabljajo. Za ilustracijo povejmo, da so Celjani z njim prve dni avgusta izmerili vozno hitrost 222-im voznikom osebnih avtomobilov in pri tem ugotovili, da so prav vsi prekoračili dovoljeno hitrost. Tako so jih kar 200 denarno kaznovali, preostalih 22 pa bo svojo hitrost moralo opravičiti pri sodniku za prekrške. Zanimivost te laserske naprave je v tem, da laserski žarek usmeriš v vozilo, z odbojem pa lahko točno ugotoviš, kolikšna je bila hitrost vozila. Če slučajno dvomiš v prvi rezultat, lahko merjenje še ponoviš na oddaljenosti 30 do 500 metrov. Za uporabo takšnega radarja mora biti policist posebe usposobljen, saj ima vsak za to ustrezen certifikat, ki ga lahko tudi pokaže vozniku. Prednost radarja je tudi v tem, da izbere le tiste kršilce, za katere se že od daleč lahko vidi, da “divjajo”. Na ustreznem zaslonu radar pokaže hitrost in oddaljenost vozila od radarje. Trditve, ki jih je prinesla zadnja Mladina, so iz trte zvite, kar smo se lahko na lastne oči prepričali. Če usmeriš laserski žarek, recimo v hišo, ti pokaže čisto 0 in ni dvoma, da bi se lahko uštel. Cena takšnega radarja znaša 9.000 DEM. V Celju imajo sedaj dva, kar pa je daleč premalo, zato bodo še vedno uporabljali stare mehanične naprave, vse dokler ne bo vsaka postaja imela svojega. V danih trenutkih bi bilo dobro, da bi jih imela vsaka patrola. Na njih je mogoče izmeriti tudi hitrost motociklov in tako bodo starši lahko zvedeli kakšne vragolije počnejo po naseljih njihovi ljubljenčki. Torej čuvajte se LR-90, ki ga ima policaj preprosto v roki, nikar ne mislite, da vas snema s kamero. - nko Prežihova 1, 63310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265, Mobitel: 0609/ 618 443 "ff IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - obrtna dela - inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Obveščamo cenjene stranke, da smo se preselili na Prežihovo 1. REBUSOM AIA M f ‘J MOŠKI POTO- MEC RUSJA- NOVO LETALO KRAJ PR UUBUA . NI, ŠMARJE. I PRITISK IME HARFI- STKE KOSI PREBI- VALCI IPERA KOSITEI DALMA TINSKO ŽENSKO IME f MATERI NA HČI (UUBK.) 4. SAMO-GL. IN 2. S0-GLAS. AM.FILM IGRALKA REŽIŠ., SCEN. . NAPADEN ČLOVEK 2,3,< 4 2,3,4 JAP. NABIRAL KA BISEROV SKUPINA ČEBEL TURŠKI VE LIKAŠ TIT LU-KRECIJ RASTL. BODICA SEVERNO- AMER. INDI- JANEC OTOK ČAROV- NICE KIRKE PRINC IZ MAHAB-HARATE ŽENSKA, KI IGRA NA KSILOFON UTEME-UEN IZO STAN EK OD ŠOLSKE URE V MEGLI IN MRAZI POJAVNA POVRŠINA SNEGA VODITEL FRANC. REVOLUC JEAN-PAU POLT Mt&t. - SL. GLASBENIK IN ZGODO V, RAFAEL STRUPENI PLIN FERDI- NAND (KRAJŠE) KOSTU- MERKA POČASNA UMIRJENA HOJA KLICA IME SLOV. PADALKE AVB EU NERE- SNICA GRŠKI FILOZOF, PLATO- NOV UČENEC ANGL. VOTLA MERA, BOKAL IME VODITE- UICE REMS LJUDSKA REPUBLIKA VJEČE- SLAV EINGORN PERJE PRI REPI EGIP. BOGINJA NEBA IN ZEMUE TURŠKI DVOREC BRUTO NETO ZVRST KRATKEGA FILMA MLAJŠI * ORLANDO VJTTO- RIO KDOR MERI LIME ZA DUŠIK ENAKI ČRKI IME FR. NOBEL. CASSINA ANGL. Pl S AT EU, HENRV NA NOVO ODKRITA ALI US-TVARJENA STVAR ODEBE-UEN DEL DEBLA KOROŠKI PLES MOŠKI STARŠ AM. PLESALEC IN IGRALEC, FRED lili POKLON, DARILO NIKALNI- CA GLAVNO MESTO TURČIJE 9. IN 17. SOGLASNIK mami ŽUPAN POD FRANCO- ZI 14 P OBLIKA BUDIZMA F IN. Pl S., JUHANI IZRAEL- SKA LUKA MESTO ZAHODNO OD TOKIA POTOVANJE V SVETI KRAJ KRISTU- SOV SODNIK (PONČU) VOJAŠKE SPECI- ALNE ENOTE FRANC. KAKOVOSTNO BELO VINO DOLGO- REPA TROPSKA PAPIGA D.PRITOK VISLE NA POUSKEM TOLAŽBA f DOM. ŽENSKO IME, JOŽICA HRVKRAJ JV OD DELNIC JUNAK DOBA, ERA mm: GRŠKI BOG VETROV SODOB- NIK KELTOV TEKOČINA V ŽILAH HRUP, TRUŠČ, VPITJE ITAL. SPOLNIK DORASLA MLADA ŽENSKA ABRAHAM DEBORIN L. PRITOK RENA V ŠVICI PISEC ELABO- RATOV KROŽEK DRUŽBA, BRATOV- ŠČINA -j 'm*: o V prodajalnah £U********* 20% popust na poletno obutev do 26. avgusta ŠOL AR n IN STARŠI POZOR! Velika in nahrbtnik ter šo (zvezki. kih torb 91 SIT dalje ebščin ravnila...) ŠOLSKI NAHRBTNIKI ŠOLSKI COPAT! 569 SIT ŠPORTNI COPAT! (črni visoki) 3.954 SIT od 7.641 SIT FIS®*' ‘•510SIT %/r* >EAm JAKNE m OSTARITE V TRENDU KOPOITE V ŽANI! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalce, do 25.8.1995. Nagrade: 1. nagrada: Ihih /a nakup ohulie i uednosti 3.1100 SIT - ■ '• ■ • nagrado prispeva ' nraae Ckuvna in obutev, d.o.o. i;,: 2. napada: , ,, .trimesečna naročnina na . Glas Savinjske j 3: nagrada: trimesečna naročnina na Glas. Savinjske Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1-nagrada: Hamaiie Vera, Mali; Braslovče 102, Braslovče Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. , ,2. nagrada: Silva Tršavec, Vransko 63, Vransko 3. napada: Nataša Kališnik, Foitova .4, Velenje Rešitev križanke iz preišnie številke: NAIBOUSA PRIJATELJA ZVEZDE GOVORUO od i6.8. do 29.8. mm: ::d k ih.dp' ■ i) Piše: Trigon OVEN Verjamem, da se znajo Ovni v tem času dobro zabavati, srečujejo prijetne in simpatične znance. Ampak vsaka pesem se enkrat izteče. Proti koncu meseca se zamislite nad prihajajočo jesenjo, ki naj vam bo simbol umiritve in treznosti; bolje bo za vas in za druge. To niso dnevi za brezglavost. BIK Nešteto idej imate, kako si polepšati dom in sebe - vse ideje niso enako dobre in uresničljive^ to ste že ugotovili. Nekatere so preveč privezane, druge v oblakih. Ce niste vadili obvladovanja doslej, vam bo konec meseca učinkovito posušil denarnico, mnogo bo nepotrebnih zabav in nakupov. DVOJČKA Vaše ideje bodo sprva zelo bizarne, neurejene in za mnoge ekscentrične. Vsakdanji problemi vam bodo inspiracija za rešitve, ki pa ne bodo vedno razumne in praktične. A ne obupajte, zvezde vam pomagajo v drugi polovici termina, ko se začno misli v glavi urejati in prinašati več bistrine. RAK Vaša oklevajoča narava vam pogosto prepreči kakšen odločnejši korak v neznano. A tudi takšne izkušnje moramo pridobiti. Okoli 26. avgusta vas bo zajel močan vrtinec, ki se bo končal na kratkem potovanju ali potepanju po hribih. Upiranje ne pomaga, prijatelji vas bodo kar potegnili s sabo. LEV Zvezde učijo vedno nove lekcije v vedno novih odtenkih in poudarkih. Levi se še vedno veselo šopirijo s svojo levjo grivo, a pri stranskih vratih že vstopa potreba po premisleku vsega, kar počenjate in po pravem občutku. Če stvari nimajo prave mere, postanejo očitno nesmiselne in zoprne. Kraljevsko zoprne. DEVICA Če ste se odločili za poletno dezinfekcijo stanovanja, storite to zdaj. V tem početju boste tako neustavljivi, da vas lahko porabijo še sosedje za pomoč, še posebej, če so na morju. Poleg tega, da jim boste zalivali rože (preveč), se ne boste mogli upreti skušnjavi in jih boste rešili še prahu v sobah. TEHTNICA Zvezde priporočajo v prvem tednu zabavo, prešernost. Izkoristite svoje stalne prijatelje in ne izgovarjajte se na delo in obveznosti. Razveselite se. Če sije sonce, ne odpirajte dežnika, in če imate možnost, da se peljete, ne hodite peš. Drugi teden pa je treba izpeljati z več občutka in manj pretiravanja. ŠKORPIJON Ste v stabilnem, obdobju, ampak zadnjih pet dni je treba prepoznati prave občutke. Če boste poizkušali druge prisiliti, da delajo po vašem diktatu, da se boste vi bolje počutili, se ne bo dobro končalo. Prav verjetno je, da ne boste prav presodili, kako usmeriti in umiriti svojo energijo. STRELEC Če piha veter in so jadra napeta, ni dileme, kaj je treba storiti: naprej, dokler je še vetra kej. Saj zmanjkalo ga še zlepa ne bo, celo pojačal se bo. 28. in 29. avgust bo dan, ko boste tudi za svojo strelčevsko naravo pretiravali. Drugi bodo to izkoristili, saj bodo videli vaše odprte roke in okusili gostoljubje. KOZOROG Obdobje se začne s premislekom - in prav je tako. Čeprav so se vaša čustva poglobila in pridobila na šarmu, vseeno gloda v ozadju dvom in potreba po razmisleku. Če ne boste kos rešitvi, se bo napetost sprostila v obliki nenadne želje po potovanju, misleč, da bosta čas in razdalja storila svoje. VODNAR Z okolico ste na bojni nogi. Za druge ste preveč ekscentrični, vam so; drugi ljudje pusti in enolični. Vsekakor je to čas, ko lahko hitro izgubite: prijatelje in pridobite sovražnike. Še besede so lahko večkrat usodne in podrejo to, kar ste prej zgradili s svojimi originalnimi idejami. Uporabite pravo mero. RIBI Ribe so še vedno v stabilnem obdobju. Njihove ideje se bolj držijo zemlje in niso zgolj domišljijski konstrukti. Tudi drugi so opazili, da ste bolj praktični. Duševni mir se bo zamajal zadnje dni tega obdobja, ko se boste prepustili pretirani domišljiji ali pretiranim maliganom ali nagonom. Zbudili vas bodo naslednji dnevi. Celje - skladišče PRAVE CAS ZA PRAVI NAKUP! Športni copati tekstilni od 695 SIT skajasti od 900 SIT usnjeni od 3.920 SIT lwi Balerina in šolski copati v vseh barvah od številke 24 do 44 ..c& Ugodna ponudba dežnikov za male in velike! Športni copati od 5.495 SIT adidas ŠIROK IZBOR OBUTYE ZA PRVOŠOIČKC IA YfC ŠOIARJC! ZAVIJTE V PRAVO PRODAJALNO -