\ r Največji slovenski dnevnik v Združenih drisfsh V«Ua za rse leto ... $6.00 g Za pol leta.....$3.00 1 Za N«w X<*k celo leto • $7.00 2 Za inozemstro celo leto $7.00 ni GLAS Ust: slovenskih idelavcevv AmerikL TKLBF0H: OHelsaa 3—3878 NO. 244. — ŠTEV. 244. I The largest Slovenian Daily m tiie United States. Issued every day except Sundays b and legal Holidays. 75,000 Readers. »ntsrsd as Bscoad 01ms Matter September 21, 1903, at the Fast Offbs st New York, K. Y„ under Act of Oongrsss of March 8, 1870 TXLKTON: OHslssa 8—8878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 18, 1933 — SREDA, 18. OKTOBRA 1933 — * VOLUME XLL — LETNIK XIX ROOSEVELT DOLOČIL STROGE KAZNI ZA KRŠILCE NRA FORD JE POPUSTIL IN SE HOČE POGAJATI Z DELAV. VODITELJI WAGNER JE ZELO OPTIMISTIČEN Evropska kriza je morala priti Vsak, ki mu bo dokazano, da je kršil pogodbo, sklenjeno z NRA, bo moral plačati petsto dolarjev kazni ali pa romati za šest mesecev v ječo. — Tri milijone nezaposlenih je dobilo delo. — Lastniki premogovnikov v Kentucky so popustili. — Štirje str a j ki uravnani v New Yorku. WASHINGTON, D. C., 17. oktobra. — Henry Ford je začel popuščati. Ford Motor Company, ki ni dosedaj hotela ničesar slišati o NRA, je nocoj brzojavno sporočila, da je pripravljena pogajati se z voditeli štrajkov v raznih tovarnah. Administracija NRA je storila takoj vse potrebno, da določi sestanek med delavskimi voditelji in Fordovo družbo. Pri vsem tem je pa značilno, da je rekel v De-troitu neki zastopnik Fordove družbe, da je administracija NRA brzojavko napačno razumela. Dejstvo, da je začel Ford popuščati, pomenja veliko zmago za NRA. Senator VC^agner, načelnik raz-sodiščne oblasti, je izjavil: — Ford Motor Company mi je iz Dearborna brzojavno sporočila, da se hoče pogajati s pooblaščenimi zastopniki svojih delavcev. Voditelj tovarne v Edgewater, N. J., mi je naznanil, da bo pri pogajanjih navzoč. Narodni delavski urad bom jaz zastopal. Delavski zastopniki so že izvoljeni. Priprave za slična pogajanja v premogarskem štrajku še niso končane. Prva pogajanja se bodo začela jutri v Newarku,, ..£koaYl *U\P? priporo- Nf C* j • i i - 11 v i .i . ! I«"1". ">« znašal davek na sodček . J. Ford se je dosedaj odločno branil priznat! |piv« komaj $3 in za galono vina NRA. V Dearborn je izjavil neki Fordov zastopnik: 40 cfntov Rockefeller je v i izvedenci priporočajo, da bi spočetka ka brl naložen davek $3 na galo-no 'Jikorja. Tovarne naj (bi za izdelovanje žganja plačevale na leto $2000. ROCKEFELLER IN PIJAČA Davki na žganje naj ne bodo previsoki, ker bi se domače kuhanje še pomnožilo. — Galona vina naj bi veljala $1.50. John 'D. Rockefeller, Jr., je postavil posebno komisijo, ki ima nalogo preiskati položaj in razmere glede alkoholnih pijač, ko bo enkrat prohibieija odpravljena. Ta komisija sedaj objavlja svoja mnenja: glede davkov, ki naj bi tbili naloženi na aflkoiholne pijače ter zatvzema stališče, da: naj bi bili davki taki, da bi bilo mogoče kupiti galono vino za $1.50 do $2.50 in kvart žganja za. $1.50. Zadnja objava te komisije razpravlja izključno o davkih in priporoča, da opojne pijače ne bi bilo previsoko obdavčene, ker bi se s tem samo povzdignilo domače kuham je in tajno prodajanje žganja. NAMERAVAN NAPAD NA LINC Nazijci so nameravali po-noči napasti Line. — Dijaki, ki S3 se udeležili demonstracij, bodo izključeni iz vseh šol. Dunaj, Avstrija, 17. oktobra. Vlada je odredila nujno preiskavo »vseh vojašnic in vseh postaj avstrijske vojske, da se dožene. če *e mogoče na'zijsfka zarota napasti in polastiti se vojašnice v T.»iii-cn. -rarzteza tiuli na druge vojaške kraje. Oblasti zatrjujejo, da so zaplenile listine, ki vsebujejo načrt, po katerem so se na'zijei ponoči nameravali zbrati >v Linen, da bi vdrli v vojašnico, vojake in častnike zaprli in razorožili m bi .si pozneje med seboj ratzedelrli o-rožje. Zaiknjih mrzličnih 24 ur, ki so se pričele z obsežnimi nemiri v rp , . .. , vseučiliških mestih, je doseglo U komisija prepušča zvezni,svoj „ 0(lkritj<.ra 7,lr„t„ Wad., ,1a naloz. davke adelnval- kat(.ri ,bi bila ?an,tzija v Lil,;.„ HODNIK POD DRŽ. ZBORNICO V Goeringovo stanovanje je vodil podzemski hodnik. — Dimitroff je zopet pripuščen k razpravi. cem žganja, njegovim prodajalcem pa naj določi vsaka država posebne davke, krajevne oblasti pa naj bi ne imele sploh nikake pravice nalagati davkov na žganje. — Senator Wagner se je nekoliko prenaglil in nekaj objavil, kar ne odgovarja resnici. Z zadevo se bomo bavili, ko bo primeren čas za to. Predsednik Roosevelt je odredil, naj bodo vse tvrdke, ki poslujejo pod višnjevim orlom, pa se ne drže določb NRA, strogo kaznovane. Onega, ki krši pogodbo, sklenjeno z NRA, zadene kazen šestih mesecev, petsto dolarjev globe ali pa oboje. Poleg-tega jim bo tudi odvzeto znamenje višnjevega orla. Sodeč po raznih cenitvah, je dobilo v tem letu tri milijone nezaposlenih delo. POKUŠEVALCEV ŽGANJA NI Washington, D. C., 17. oktobra. Štirinajst let butlegarstva je uničilo poiklic pokuševalcev žgan j t). ■Popraaevanje po pokučev&lcHi narašča z vsakim dnem, toda' o-glašajo se sami neizkušeni ljudje. Vllada bi potrebovala več takih pokušaloev, toda nikdo ne more povedati -razlike med dvema vr- ' WASHINGTON, D. C., 1 7. oktobra. — Na raz-jstaoiia žganja. nih delavskih frontah je opažati zmage in izgube. . Sfari P&k^ovalei so vzeli na \/ c rr • - j , . -l-v. • • j i •>PZ,k mal° -žganja, malo poemo- ,V oan r ranciscu se vedno stavkajo ribici in izdelo- kali z jezikom, in so takoj vedeli. valci ženskih oblek. J kake vrste je žgžmje. kje je bilo NewyorSld urad NRA poroča, da so bili v par Š^lt £ dneh uravnani trije štrajki in da se je vrnilo devet tisoč delavcev na delo. V Hoboken je zastavkalo dva tisoč pristaniških delavcev. Delavski urad v Washingtonu poroča o delnem * VIICU uspehu v premogovnem okrožju države Kentucky. ;nja. Senator Wagner je izjavil: — West Kentucky Coal Company je pozvala svoje delavce, naj glasujejo, če se hočejo pridružiti United Mine Workers ali pa kompanijski uniji. Zastopnik vladne razsodiščne oblasti poroča iz Alabame, da se mu je posrečilo uravnati štrajk tam- kajšnjih premogarjev. Ko so vprašali industrijalnega ravnatelja John-sona, če bo predsednik Roosevelt posegel vmes in skušal uravnati premogarski štrajk v Pennsylva-niji, je odvrnil: — Ta trenutek zaenkrat še ni napočil, toda zdi se mi, da bo vkratkem. Stavku j oči svilarji v Paterson, N. J., zahtevajo $27 plače na teden. Na raznih krajih Združenih držav je bilo v straj-kih vec spopadov, med katerimi so naslednji večje važnosti: .no mu je mogla ipokvariti Okusne ž lew na jezika. Kdor 'je imel navado počasi spuščati tekočino po grlu, je imel užitek toda to ni doilgo trajalo in vlada »priznava, da danes ni niti enega starega pokirševalca žga- A'arotite se na "GLAS NAkODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. ga m raja izročena nazijcem in bi s socialističnim oklicem bil razglašen splošni štrajk. Aretiranih je bilo veliko število narodnih sov i j al is t o v, med njimi tudi poročnik Franz Pritsch, nek bivši topničarski četovodja in nek rezervni častnik, ki so ob-dolženi, da so 'bili zapleteni v to za roto. Uradno naznanilo pravi, da so zarotniki izdelali popoln načrt, po ka»t areni so hoteli garnizijo v Lincu presenetiti in premagati-. Pri preiskavi nekega nazijske-ga 'zbirališča so bile najdene listine, ki vsebujejo navodila za porušen je železniških tirov 111 cefct. Avstrijska vlada je izdala novo disciplinarno postavo, ki določa da so dijaki, ki se udeležujejo sedanjih demonstracij, za vedno izključeni iz vseučilišč. Ob istem času pa-, so so-eijalLsti tajno razrta-šali oklice na svoje somišljenike. da se pripravijo na splošni štrajk. BELA HIŠA ČAKA Washington, D. C., 17. oktovra. Bod'»či obiskovalci Bele hiše še ne vedo. ako bodo pri kakem banketu imeli na mizi tudi vino, dokler ne bo oznanjeno, da je prohibieija odpravljena. Predsednikova soproga Mrs. BLeonore Roosevelt pravi, da bo tx> oznanjeno, kadar bo državni derpartment naznanil, da je konec prohibicije. Bi4a Ihiša ima veliko zalogo posod Tn kozavno'zbor*ke palače, povzročilo veliko senzacijo. Nek uslužbenec v državni zbornici je pričal, da vrata, ki vodijo v hodnik, nimajo posebne klu-, čavmiee, temveč da se zapirajo in 'odpirajo samo z zakrivljenim žeb-J I jem in da jih more vsakdo odpreti. Pri sedanji obravnavi, ki traja, že 17 dni. je bil podzemski hodnik prvič omenjen, dasiravno je po požaru neko vladno poročilo zatrjevalo, da so mogoče požigal-ei po svojem činu zbežali po tej poti. Priče so izpovedale, da tekom '{Mržara ni bilo nikomur dovo-' Ijeiu> iti v državno zbornico, ali pa v podzemski hodnik in da so bile policijske izkaznice za časnikarske poročevalce za oni večer razveljavljene. Jurij Dimitroff, ki je tudi obtoženec in ki je bil zaradi ostrih napadov na državnega pravdnika za en teden izključen od obravnave. je bil zopet pripeljan v sod-nijsko dvorano in je takoj pričel rzjpraševati o ključavnici v 'vratih v podzemskem hodniku, toda predsedujoči sodnik mu je zabra-nil nadaljna vprašanja'. Trije uslužbenci v državni zbor niči so spoznali Ilolandca Mari-nusa van deir Lubbe-ja kot enega izmeti treh turistov, ki si dva tedna pred požarom obiskali državno -abomico. Lnbbe je še pri obravnavi v Li/pskem priznal, da j«? zanetil ogenj. Ijubbe je molčal na "vprašanje, kod je hodil popoldne istefja dne, ko je jrorela ilmža,vno-fcborska -palača in se je dvignit s svojega sedeža samo na ponovni poziv sodnika Buengerja. Poklicana sta bila dva zdravniška izvedenca, da preiščete vaai der Ijubbejevo duševno stanje. V Berlinu se je tudi pričela druga obravnava & političnim o-zadjem proti 50 komunistom, med katerimi je 13 -mladoletnih. Ob-doliženi so, da so nibili nazijca Ilansa Eberharda Maikoiwskega in policista Joseph Zanritza v političnih izgredih 30. januarja. Oba sta bil'a ubita, ko so na«zijei pri-rewlili parado z bakljami skozi Brandenburška vrata v Berlinu. VODITELJ ANGL. DELAV. STRANKE 0 IZSTOPU NEMČIJE IZ LIGE LONDON, Anglija, 1 7. oktobra. — Voditelj delavske opozicije v angleškem parlamentu George Landsbury, je v dolenji zbornici izjavil, da je bilo v Evropi pričakovati sedanje krize, ko je enkrat Liga narodov mirno gledala, kako je Japonska vpadla v kitajsko ozemlje in se polastila Mandžurije. VILJEM JE ZADOVOLJEN __Z IZSTOPOM Viljem pravi, da je bila Liga proti Nemčiji vedno krivična. — Ne misli na vrnitev v Nemčijo. Med drugim je Landsburv rekel : — Japonci so razbili pogodbe na najbruta'!nejši in najgrši način ter so se polastili velikega dela Kitajske. Liga narodov je po eel i povod-nji govorov položaj priznala in novo Oboroževanje se je pričelo na Pacifiku. Hitler je v Nemčiji prišel do moči in vpeljal je najhrutalnejše in najgrše metode, ki dalvč prekašajo Mussolinjjeve. Mi. ki pripadamo k mirovnemu gibanju, ne moremo privoliti v novo oboroženje Nemčije. Ako bi bila Nemčija prosta narodnih .so-cijallstov, se ne 'bi mog'ia nobena pravična oseba braniti ustreči njenim za lite vam po enaki pravici. Storiti moramo vse. kar je mogoče, da prisilimo angleško vlado. da prevzame »vodstvo v zalite- Doorn, Holandska, 17. oktobra. Bivši nemški vesar Viljem, ki je mnenja .da je bila častna dolžnost Nemčije, da je odstopila od Lige narodov in razorožit ve ne konference, je ta korak Nemčije popolnkmia odobril. Viljem pravi, da je Nemčija, vstopila v Ligo narodov s pošte-1 va'1 P° sploš-ni razorožitvi niin namenom, da pa so ž njo krivično postopali. Dalje ipravi Viljem, du to zanj ni nič nepričakovanega. V tem 'vkli samo logično posledico Liginega (postopanja ž ji jo. Na njegov položaj to ni prav nič vplivalo in o tem ni nikakega govora, da bi se vrnil v Nemčijo. Viljem pravi, da (popolnoma razume. tla je sedaj kancler Hitler zaposlen z drugimi zadevami kot pa z obnovitvijo cesarstva pod RUSIJA SE ZANAŠA NA AMERIKO Moskva, Rusija, 17. oktobra. Združene države morejo prejn'e-čiti »vojno med Rusijo in Japonsko, ako priznajo sovjetsko vlado. Ker Japonska stalno osvaja u- prejšnjo cesarsko rodovino in da Plavo kitajske vzhodne železnice te obnovitve tudi v svojem načrtu. Zadnji iboheitbollernski nazijci nimajo vladar in ker je bilo aretiranih že več ruskih železniških uradnikov, sovjetska Rusija utrjuje svoje stra- -------J. ■•••'■•X .-.^v/jn * U»-»I\I > 1 zavzet arzenal, vladne čete ne bodo mogle dobiti mu-nicije, kadar jim poide v sedanjih bojih. Kdlikor je znano, šteje siamska mornarica 5000 mož z 20,000 rezerve. Mornarica ima dve .križar-ki po 1000 ton, tri ruailce, štiri torpedovke in nekaj kanonskih čolnov. Smgapur, Malajski otoki, 1>6. oktobra. — Siamfcki generalni konzul je prejel iz Bangkoka poročilo. da vladne čefce stalno napredujejo in da uporniki zapuščajo svoje Trste. Konzul pravi, da neko poročilo naznanja, da je voditelj upornikov princ Bavoradej pobegnil a a^roplanoi^. no vojaštvo, mimiedja in arropla-ni in nekatera poročila celo zatrjujejo -da je 'bilo izdano povelje za .mobilizacvijo v krajih blizu mančukuo meje. Rusija je prepričana, da je z ozirom na zelo napeti položaj na Daljnjeiu Pztoku potrtibno, da Združene države priznajo Rusijo. Sovjetski uradniki so prepričani. da bi na japonske vojaške kroge uničevalno »vplivalo, ako bi Združene države priznale Rusijo. Washington, D. C., 17. oktobra. Kongresnik "William T. Sirov i eh iz NVw Yorka, ki se je pred kratkim vrnil s svojega obiska v Rusiji, je o svojem opozavanju v Rusiji poročal predsedniku Roo-seveltu in izrazil svoje upanje, da bodo .Združene države tekom enega meseca priznale Rusijo. Siro-vicli pravi, da je občinstvo v Ivjr-mngradu navdušeno ploskalo, kadar je imenoval predsednika Roosevelt«. METALCI BOMB PRIJETI Him, Italija, 17. oktobra. — Uradno je bilo aafznanjeno, da so bili aretirani trije moški pod dbdcdžbo, da so 25. junija postavili bombe v baziliko* sv. Feitra. ko iso fbite ranjene itiri osebe. To so: brata Benato in A4do Cianca in LctonaTdo BuceiglionL Vsi o-sumljenci (zatrjujejo, da pripatia-dajo k p rot ifašist ovski organizaciji b sedežem v P«rj«u. . . h - v .-si' 9ČB NEW YOEK, WEDKgSDAY^ pOTOBER 18,1933 , mjgrrn THE I.ARQB8T gLOVKint DAILY fa U. 8. JL C I*- "Glaa Naroda" — CA PttN Of W. lttfc Ust corporation ud Bvntk «C of above officer*: Mcnr t«rik CKr. It. "fiLAB N4I0DA" Daj Cxoept Siadayi ud Boilttn idO »hh»»w<»h»»«»»»i« Ml ••••••••<>««•••••• £a NeW York n eelo ^to......I? li pel lete $8.80 Se Innennutio rti etto leto ....M $7.00 Ee pol lete....................*8J0 Hobccrlptfon Iwriy $000 »t on -Qfcu nmtvtir Uheie rmki dee ler»eiafod feBUetl po Money Order. Prt epnmembl kraje nmroftntkoT. proetee, de m mm tndl prejflnje blvellMe Pf«*«nt, de hitreje najdemo neelovnlke. NAHODA". SIC W. l«th »tree*. New Seek. *L -i; CMeUee S—4879 BE PLAČE V FILMSKI INDUSTRIJI NRA se je začela zanimati za plače filmskih igralcev. Nekateri so dosti preveč- plačani, nekateri Iclosti premalo. Igralci druge in tretje vrste zaslužijo v največ slučajih manj nego navaden dninar. 4Zvezdniki" ne vedo kam z denarjem. Maurice Chevalier, ki je pred leti snažil čevlje v pariškem Quartier Latin-u, dobi za igranje v enem filmu natančno dvakrat toliko kakor predsednik Združenih držav v enem letu. Greta Garbo, ki je pred desetimi leti v brivnici svojega očeta v Stockholmu i4žajfala" kosmate Skandinavce, dobi za vsak film, v katerem igra, stopetdeset tisoč dolarjev. ' Predsednik Združenih držav, ki precej uspešno vleče stdtdvajsetmilijonski narod iz depresije, se pa mora zadovoljiti s $75,000 na leto. SLOVENSKI ROMARJI PRI PAPEŽU Jugoslovani še vedno romajo v Rim, seveda ne več v takih množinah kot so romali nekoč. V začetku oktobra je dospelo tja 150 Slovencev in 50 Hrvatov. Med Slovenci so bili vsi trije slovenski škofje in petindvajset slovenskih duhovnikov. Papež je vsakemu posebej podal roko ter v kratkem govoru omenil, da govore nekateri, da sv. oče ne ljubi Jugoslavije. Te govorice je odločno zanikal ter dostavil: — Povejte vsakemu, Če ibi prišli tudi angeli iz nebes, bi ne govorili resnice, če bi trdili kaj takega. V svojem nagovoru je papež izrazil svoje posebno veselje, da vidi pred seboj prave Slovence in Hrvate iz Jugoslavije. Pravi Slovenci in Hrvatje? To je čudno rečeno. Kaj smatra onega pol milijona naših ljudi, katere je Italija pograbila, za neprave Slovence ali pa mogoče že za Italijane? KAJ NAMERAVA NEMČIJA Francija se je strahovito močno utrdila proti Nemčiji. Ob meji so cela podzemska mesta, v katerih lahko leta in leta prebivajo cele armade. Ko so Nemci izvedeli za podrobnosti ogromnega o-brambnega pasu, so izdelali načrt, za napad na Francijo preko švicarskih tal. Nemci dolbro vedo, da zamorejo francoske utrdbe ob meji zadržati najsilnejši napad vseh nemških čet, vedo pa tudi, da bi ponoven napaB na Belgijo zopet mobiliziral angleško vojsko, kajti z nemško zasedbo Belgija ic London ekoro enako ogrožen kakor Pariz. Vsledtega bodo Nemci v slučaju potrebe udarili preko Švice na Francijo. — Švicarji so dobri vojaki, — pravijo nemški vojaški izvedenci, — toda slabo izvežbani in tehnično slabo opremljeni. — Švicarske tovarne za orožje so vse na severu ot> nemški meji, zato jih nemški zračni natpad lahko uniči v eni sami noči. Švicarska vojska bi se takoj prvi dan spopada umaknila v osrednji gorati del dežele. Žene in otroci švicarskih vojakov bi ostali v nemških rokah, kar bo dovolj jamstva, da boj » Švicarji ne bo preveč ljut. Nemška vojska bi se proti Švicarjem zakopala, njene glavne sile bi pa udrle preko gorovja Jure v Francijo, kajti francoska meja proti Švici sploh ni utrjena. Načrt je enostaven, toda od načrta do izpolnitve je v največ slučajih dolga pot. Tako ghldko bi ne slo, kot Nemci domnevajo. Na dfttgi «f rani pa twK Švicarji pravi jo, d a je Štfca špMh fie-zav»etna. No, e modernim orožjem ni na svetu nič nedovzetnega. Ob izbruhu svetovne vojne so tudi Cfnogotci ^atrje-▼alit da j>e Čmagora nezaraetna. Ko so p* Spoznali pOfrebo, da J6 iavzaine- bila v par urah zavzeta. * ' * New York, N. Y. V nedeljo 5. novembra priredi prosvetno društvo "Bled" prvo jesensko zabavo na <52 .St. Marks Place. Xew York. Xa programu bo več novih rpesmi in igra v 3 dejanjih "Naši domači tujci", katere vsebina je lepa, pa tudi vloge so -v izvrstnih rokah. Po igri je prosta zabava. Xaj nikogar ne manjka. ffla'niea "Bleda". Brooklyn, N. Y. Prireditev Slovenskega Narod-nega Borna v nedeljo 8. oktobra je -potekla v obče 'zadovoljstvo. Dvorana je bila polna občinstva, kar priča, da je našim rojakom Slovenski Dom res pri srcu. Program je otvoril Mr. Janko Strnad s kratkim pozdravnim govorom. v katerem je tudi -pojas-nil glede napisa "Alemania Hali", tako da je bilo vsem jasno, da je Dom še vedno Slovenski Dom in da vse kar dela sedanji odbor, dela le v korist Slovenskega Narodnega Doma. Mladi tamburaei so nastopili pri koncertu trikrat in publika jih je vselej nagradila z .velikim aplavzom. Tudi mlada pianistka Amelia Kosirnik je žela priznanje občin.st*va in podarjen ji je bil velik šopek belih nageljnov za njeno spretno igranje na klavir. Pevsko društvo "Slovan" je navdušeno zapelo dve pesmi iii krepko -pripomoglo k u-spehu. Tudi pev. društvo "Bled" nam je izapelo dve pesmi v mešanem zboru in poka-zalo stremljenje njihovega derta. Pevsko dru-štvo "Domovina" je nastopilo .s tremi točkami in podalo z lepim prednašanjem svoj -program, kar je jnlblika upoštevala in jih nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Največ ploskanja pa je bil deležen "M-ladinaki zbor", ki je nastopil polnoštevilno in iz vsega srca zapel dva v ens-k a narodnih pesmi. Ploskanje in navdušenje publike ni hotelo prenehati in mladina je morala dodati še eno pestmi. Ljudje pa so hoteli -še večin več. Potem je sledila .kratka komična igra *'Vedežn in vzbudila polno smeha. Igralci so izvrstno rešili »voje vloge. Vsi navzoči so z užitkom in interesom sledili i~ri kar je. najboljši dokaz dobrega igranja. Po programu se je razvila živahna zabava v spodnjih in -zgornjih prostorih Slovenskega Do ma. Odbor Slovenskega Narodnega Doma se tem potom prav iskreno zahvaljuje vsem društvom, ka kor tudi posameznikom, ki .so dali svoje moči na razpolago in tako pripomogli k lepemu finančnemu in moralnemu uspehu te Zoper prsne prehlade -J5i*S! ■■«>'«» kako je iznebite pr3n<-ra prehlada, je. da te dobro namaiete do pr-h z ANCHOR Pai n - Expe\\er, po? W«n pa pokrijte ve« del s flanelastim »Ji -rolnemm bU«om. Zdravilo odpravi nabrano* in olajia zailiienje. ker L . .Pranih prehladov. ^ J»?»»j«jo v nevarne bo- tcuŠJl kkArD*Tj,b-3Sc i® 70c PAIN-EXPELLER prireditive. Odbor ibo gledal na to. da bo šel tudi v bodoče društvom na roko, da se tako nekoliko od dolži njihovi požrtvovalnosti. Posebej .se moramo tudi zahvaliti Mr. Anton ŠuHju, ki je prevzet vodstvo programa in imel dovofj dela s celo prireditvijo. Odbor Slovenskega Narodnega Doma se tudi -zah valjuje >Mr. .Ptvhn Cvetkoviču iz PIainfield-a. ki je daroval velik šop rožmarina, tako da se je vsakemu obiskovalcu riaše prireditve pripel na prsi 'vršiček te duhtetče cvetke, ki je toliko opevana v naših narodnih pesmih. Se enkrat, hvala vsem! Anthony Omerzu, tajnik Sloven. Narod. Doma. NEPORAVNAN SVATBENI RAČUN Kavkaški princ Aleksej Mdiva-ni se je nedavno oženil z Barbaro Hntton, najimovitejšo dedično v Zedinjenrh državah. Poroka je bila dogodek za pariški svet. Svatba je imela res knežji sijaj in po poroki sta odšla zakonca na medene tedne v Biarritz. Čudno pa se zdi, da princ, ki ima na kupe denarja, doslej še ni poravnal stroškov za poročno ceremonijo v ruski cerkvi. Svečeniki, ki so izvršili obred, niso dobili niti prebite pare. a tudi cerkev, kateri je bila obljubljena znatna vsota. ni bila deležna doslej beliča. Zato so so ruski cerkveni dostojanstveniki r.daj .pismeno obrnili na princa in njegovo ženo ter ju o-pomnili. da sta pozabila plačati nekaj tisoč frankov tistim, ki so jima, pripravili cerkveno pot v zakonski jarem. BLAZfHKOVE Prati ke za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. " Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. MASARYKOVA IZJAVA IZLET V DOMOVINO. Dne IG. decembra bo odplul znani Llovdov ekspresni parnik EUBOPA iz New Yorka s skupino potnikov, ki bodo prežeti z veseljem, da bodo praznovali Božični dan v družbi svojih ljudi. Xorth German Dlovd je poskrbel, da ibodo imeli brezskrbno in prijetno vožnjo, kajti spremljal jih bo oziroma izlet 'bo vodil Mr. John Wohlmuth, upravitelj de-partmenta ea tretji razred v New Yorkn. Mr. WoWmuth bo potnikom ves čas vožnje na razpolago. Poleg tega bodo imeli udelež-niki te vožnje na razpolago prostoren in razkošen ekspresni parnik EUBOPA. čigar štab bo poskrbel, da bo sleherni dobro post režen in da se ne bo treba nikomur dolgočasiti. Kot vedo vsi potniki, ki potujejo z Lloydom. strežejo na teh parnikih najboljša in najbolj iiz-brana jedila. Po prijetni oceanski vožnji, jili bo č-akal posebni vlak tik parni-ka v Bremerhaven, kar jim bo za-jamčilo hitro in pripravno potovanje do Ljubljane. Vsi, ki hočejo preživeti božične praznike s svojimi sorodniki in prijatelji t stari domovini, naj si preskrbe prostore za ta izlet. — Vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali pa v uraalli North German Lloyda. V razgovoru s poročevalcem pariškega "Quotidiena "* jt» dejal predsednik Masavrk o nemški narodno socialni plemenski teoriji bledeče. "Vse svoje življenje sem .se ba-vil s problemom narodnosti, ki je jcame praktičen problem, in sem prišel tudi do proučevanja nemške pangermanske ideje, o kateri sem objavil med vojno več člankov. Takrat je imel pangermanizem bolj teoretične nego praktične poteze. Njegovo ideologijo je prevzel danes narodni socializem, a to so iste ideje, ki jih je pridigoval Schoenerer in drugi. Že meti vojno sem sodil, da bi mogle te ideje doživeti svoje zelo praktično uresničenje, dočim sein jaz bil in ostal nasprotnik. Razumem. da utegnejo privlačevati posebno mlade ljudi, a ne verjamem, da pripada tem idejam bodočnost/' Pangermanizem. pravi Masaryk, je neka vrsta pretiranega nacionalizma. ki pa nima moči. da bi si pridobil duše narodov. Xe gre za tiste velike ideje, ki so utegnile dobiti odločilni vpliv na človeštvo, kakor n. pr. krščanstvo, francoska rtvolucija ali socializem. Kar se tiče teorije krvi in čistega plemena. so v Evropi morda v kakšnih zapuščenih dolinah, ki se jih ni dotaknilo romanje človeštva, kraji. v katerih se je ohranilo čisto pleme, a noben evropski narod kot taksen nima "čiste" krvi. Nemci so v teku svoje zgodovine ponemčili Slovane in Litevce, Ba-I varci imajo n. pr. keltsko kri v svojih žilah. Skratka čista kri. čisto plenic ne ekslstira. Svetovno naziranje. ki ga v tej zvezi pridi-guje pangermanizem, se vidi M;i-sarvku materialističnega izvora in zavrača vse teorije, po katerih na.i bi bili narodi ali plemena večje in manjše vrednosti. V takšnih naborih je neka vrsta nacionalnega fanatizma, ki ni več človeški. Masaryk sam pa zavrača vsak fanatizem, naj si bo ta verski, plemen-hki ali strankarski- Kar se tiče antisemitizma, je pokazal že pri različnih prilikah, da ga istotako zavrača. GROZNA TRAGEDIJA 38-letna žena vojašl^ega uradnika Ana Stepanova je prerezala vrat svoji 14-letni hčerki Ljudmili in 12-tletnemu sinku Frančišku, potem pa še sebi. Moža ponoči m bilo doma in ko se jc zjutraj vrnil. je našel stanovanje zaklenjeno. VI(Willi je vrata in našel v kuhinji ženo in otroka v mlaki krvi. Pogled na žrtve strašne tragedije ga je tako pretresel, da je dobil hud živčni napad in so ga morali prepljati v bolnico. Otroka sta bila že mrtva, težko ranjeno mater so pa propljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Pred svojim obupnim dejanjem je napisala. Stepanova pisma sodišču, možu in sorodnikom. V pismih pravi da se je odločila za svojo in svojih otrok smrt zaradi moževe nezvestobe. Otroka sta hodila v šolo in deček je bil med najboljšimi učenci. Stepanova je brla znana kot marljiva in skrbna '»ena. Ob;i» otroka sta imela prerezan vrat in roke v zapestju so brle obrezane, kar priča, tla sta se branila. Vse stanovanje je bilo (»brizgano s krvjo. Deklica je ležali a na postelji pokrita s pernico. deček pri steni za posteljo, težko ranjena mati pa sredi kuhinje. VITAMIN IZ PAPRIKE Szegedinski župan je dal na razpolago nni v. prof. tir. Allierhi Szentgvoergiju večji kos zemlje, da bo na njem lahko nadaljeval svoje poskuse za pridobivanje vitamina iz paprike. O STROJIH IN MA&INAH. DAVICA UNIČILA MESTO Dnevniki v Buenos-Airesii poročajo o žalostni usodi mesta S. Iza-be-le, kr leži sredi stepe daleč od žfleznice. Santa Iztfbela je doživela nepričakovano hud nastop da-viee ki je strašno kosila šolsko de-co. Mesto je imelo samo enega zdravnika. Ta pa je umrl med prvimi odraslimi. Santa lza4>elji je osta-la brez medicinske pomoči. En teden pozneje je obolela že večja polovica odraslega prebivalstva. Bolniki, če so bili v stanju premikati nope, so peš ali na konju hiteli v najbližji -večji kraj z lekarno ali zdravniki. A pot je znašada nad 200 kilometrov. Bolniki so se zgrudili in onemogli n-mnrrali ob cesti. Njih trupla so raztresena po okolici in vabijo jate Uvaguljev. Zdravi •prebiva l-e i okuženega mesta so sicer prišli do bližnjih vasi in trgov. A prebivalci neusmiljeno pode begun-ee. ker se bojijo okuženja. Argentinska vlada je takoj po prejemu prvih poročil o nesreči, poslala štiri 'letala s cepivom in zdravili. A leta-lei so sg vsi povrnili nazaj brez uspeha. Niso prišli do nesrečne Santa Izabele, ker pokriva nepregledne argentinske stepe (pam pas) že več tednov gost" megla. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v štori kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh sttareh. Viled nase dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, BE-EN-T tLY PERM It, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BURKAU 216 West i 8th Street New York, N. Y. CO. NaroČite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik tj Združenih drŽavah IŠČE SE izufčfjire šival k e za izdelovanje moških slamnikov. Brooklyn Strawhat Co., Inc., 318 Boerum St., Brooklyn, N. Y. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.50 ________________ Din. 100 " $ 4.60 ................. Din- 200 »» $ 6 65 ________________ Din. 300 " $10.75 .................Din. 500 " $21.05 .................. Din. 1000 V tTAlijO Za $ 8.25 .................... Lir 100 " $16.10 ....r..-.....:....... fcJr 200 " $39.25 .................... lir 500 " $78.15 ........:........... Lir 1000 "$156,— .................... Ur 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo že bolje pogoje. ItfUČlii V AMERIŠKIH DOLARJTB ' ali izplačilo $5.00 morate poslati_$ B.79 ■» " #10.00 " - _410J6 •» •» tl£j00 " •» h $20.00 " _fai_ »» »» . HM0 " "__.$41.25 " " $80.00 •» • " __$5130 Prefcfenlk 6obl f stfcrtfob kraja ttpuaio t dolarjih. • Nnjaa isakaafla lanlajčdio po qable Letter aa pristojbino $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU* Nftroda" IJtf WW9* lBtk fiTBXMT NEW TOB*. N. J. Za stroje nisem bil nikdar posebno vnet in nimam zanje nobenega trflenta. Avtomobila nt- znam voziti i« tudi ne vem. kako je sestavljen, da se mu kolesje ta'koreko; .samo od sebe vrti. Edini stroj, s katerim imam že precej l<»t opravka, je star pisalni stroj Olive rov ega izdelka, kakršni niso nikjer več v rabi. Na»tr-gu niso naprodaj, edinole v starini bi-š. Vsega skupaj ima devetindvajset tipk. Xa v.saki tipki je bilo nekoč znamenje, kakšna črka se pojavi na papirju. akt» na tipko pritisneš, zdaj .so pa znamenja že vsa izlrzana. prati pa samo najdejo .srvojo pot. Mazila moj pisalni stroj nobenega ne potrebuje. Ko se segre.K. inu dovolim počitek in pišem s -peresom, toda tu-ko pisanji- mi ne gre kiij posebni; od rok. Ima tudi to napako, da ga raizen par častnih iz join živ krst ne more prebrati. V tem pogledu me noben Hob-tar ne bita. Xekatere tipkariee so tako iz-vežbane. da 7>išejo na pisalni stroj z desetimi oziroma devetimi pr-^ .sli ja>z pišem pa samo s štirimi — • dvema kazalcema in dvema sredincema. ki pa le redkokdaj prav pritisnejo, vsled česar v mojih rokopisih kar mrgoli ogromnih napak. Zato ne smote biti jezni, ee o-pazite sem terja v moji koloni kako nerodnost. Nekateri pi=H-i v takih slučajih tlolže stavce, jaz sem pa v tem pogledu strašno polten in požrtvovalen iu na tein mestu k on sta-tinam. da se stavec nikdar ne zmoti. O slučajno kaj narobe napravi. ni nikdar njegova krivda, p.nč pač pa krivda pisca oziroma urednika. ker dovolj vestno in toeno ne inapiše in je pt»ltega še toliko predrzen, da enostavno zvali vso krivdo ira svečenike črne umet nosti. ki so tako perfektni. da ga jim skoro ni para. Tudi gospodje stavci imajo o-pra-vka z ma-šinami, ki so še celo nekoliko vef-je kol je moj pisalni stroj. Xjihove mtišine — imenujejo se Linot^ipe — so opremljene z velikimi kolesi, ki se sueejo na vse mogoee strani in nimajo v sretli osi kot jih ima« vsako nošteno kolo. Zato ni čudno če vse tako gladko ne fteče kot bi mwalo in če je v listu marsikdaj kaj narobe, kar je seveda, kot sem že rekel, vedno pisateljeva oziroma urednikova krivda. Tn tipk nimajo samo devetindvajset. kakor jih imam jaz. ker sem z malim zadovoljen, ampak jih imajo nad sto. Ja® kot skromen človek, imam samo ^iriind«vajaet črk, oni jili imajo pa cele magazine, velikih majhnih in srednjih, pa še pike in vejee. vprašaje in kliceje in drugo tako robo ipovrhtega. in celo tako so razvajeni, da črki ne pravijo črka. pač pa "ma-itriea" ter izvajajo ta izraelo kožo. Nerodno je ker je treba vča-si poleg udarjanja tudi nefcoiHco misliti, kar seveda ne pride v posten*, kajti dandanee so možgani najcenejša roba na stetn. __ -___i__i_ i \ ILAi H A t »o r HEW YORK, WEDNESDAY, • OCTOBER 16, 1933. THE LAEGEST 8L0TEVE DAILY (ft V. i. * P At'L F H RDE KICK: SREČA V SNEGU IN LEDU 1'rviiu. v kateri j«' skrit rudi j za zdravljenje ehmštva dvajsetega stoletja. je od geologičnega po-r-otka ,/emIje ležala vklen^e^a v skale vzhodno od Great Bear Lake i Veliko Medvedje jezero). .Milijoni let so minili, letni časi m» prihajali in odhajali brez kon-ea v ti daljni severni samoti. Potem sta pa prišla dva moža in našla to omamljeno zakladnico. Eden je (Gilbert La Bine. čigar ime ho upi«giim v zgodovini kot ime moža. ki je odkril te neizmerne zaklade, drugi pa njegov tovariš, Kugen C'h. SI. Paul. ki je pozneje v bližini odkril KI dorado, srebrne ,caloge. ki so. tako pravijo lastniki zahtev, bogatejši od tistih v srebrnih rudnikih Cohalta. Ontario. I'o trdi (»oti sta prišla moža do odkritja. St. I'aul je vsled blešče-«'ega suče* |»opolnoma «>slepel. ko j« Ln Rine. čigar oči pa niso trpele. našel rudo z radijem. St. Paul jr prospektor. ki je za las ušel smrti ob Baker Lake na .»vojem prvem iskanju rnd v daljnem (Jolem o- ; zendju. To ga pa ni zadrževalo, da bi s-' Ln Bineju sredi zime ne pridružil ob Velikem Medvedjem jezeru, odkoder je šla novica o skritih rudah, bogatejših kakor so tiste, ki so jih našli v rudnikih v Ophirju. Moža st« za eel a iskati v marcu 1930, ko ju je Punch Dickens, slo-voei letalec, v aeroplanu po vedel 1 <»ovršina gladka kakor steklo in čudovito ugodna za potovanje. Moža sta prinesla s seboj jekleno. dva inea debelo ogrodje za sani. kj naj bi nosile breme, skoraj |w>l ton* težko. Vlekla sta jih. težko naložene, sama. St. Paul je napravil dereze, ki sta si jih z jermeni pritrdila na čevlje. Njihove osi so se zadirale v led kakor konjske podkve za led. Vsak dan sta jih pilila. Napravila sta si tudi jadra m sa-ui. in kadar je veter pihal, sta s -anmi jadrala kakor z jaderuico. Marsikatero miljo sta letala čez gladko površino s prav majhnim naporom ali pa je teklo kar samo od sebe. Moža sta nosila parke (eskimsko suknje z oglavnieo). da bi mop I a prenašati grizoči mraz nod ničlo »11 ledeni veter, ki je prihajali doli z Oolega ozemlja. Bila sta komaj petdeset milj južno, od polarnega kroga. Ponoči sta razprostrla jele-nje kože in legla .-pat v svoje tople spalne vreče, podložene s puhom severnih gosi. V tistem ozemlju je bilo mnogo lesa in lahko sta si kurila. ker sta imela majhno peč s se hoj. "Bila sva zelo zaposlena. a trpela nisva." je dejal St. Paul. — "Morala pa sva vleči težko zalogo živil in potrebščin, s katerimi naj bi izhajala od marca do septembra." Takrat naj bi se namreč letalo vrnilo ponj 11. Počasi sta se odmikala proti severu. Bila sta pionirja v ti deviški daljni, severni samoti. Hodila sta jk> zmr/lih zalivih in ob njih. kamor še ni stopila noga človeka, vsaj belega-ne. V začetku maja stu dosegla Echo Bay. Zdaj jima je pa potovanje postalo težko. Sonce je krožilo više. kd se je zaeel tajati in zalila ga je voda. Dan za dnem sta se morala boriti skozi mlake in morala sta skrbno paziti na razpoke v ledu. d« ne bi utonila. Neki dan sta se taki razpoki morala izogniti štiri milje daleč. Ob obali na Golem ozemlju sta zagledala krpo gozda. Odpravila sta se tja. Tla pa so bila močvirna-It;.. Borila sta se in pogrezala. Pol. I svojih reči sta morala zato vreči {proč. Pot jifna je s eela kar lil. St. I Pa ill je moral svoja snežna očala 'sneti. Od sonca neznosno bleščeči ' led mu je povzročil silne bolečine j v očeh. Bolele so ga: kakor da so ' polite bodečega peska. Tisto noč ni I mogel .spati. Oslepel je. "Bolečine-■se ne dajo popisati." je dejal. A moral je trpeti in prestati, ha Bine mu je delal mrzle čajeve obkla-de. To mu je bolečine lajšalo. Njegova oslepelost pa je vodila k odkritju radijeve prvine. Moža stA namreč že prej zapazila otoke, kjer sta pozneje odkrila r*idij. in jih nameravala raziskati. Zdaj pa je šel Ln Bine sam.%Hodil je nekaj lir. Ko se je vrnil, je pripovedoval St. Panln o malem zalivu, kjer je • našel kremen, kobalt, bismut in neko črno snov. o kateri misli, da prvina z radijem. "Dal tni je." je pripovedoval St. Paul. "velik kos kobalta. Nisem ga mogel videti, lahko pa «eni gn čutil in pretehtal. Bil je prava ruda." Tretji dan se je St. Paul kakor hi se zgodil čudež, vid vrnil. La Bine mu je pokazal črno rndo. — "Že prej sem videl vzorce radijeve prvine." je rekel St. Paul. "in ta je bila prav tako kakor tisti vzorci." Moža sta šla skupaj in pregledala skale rude. Našla sta uran, rumeno in oranžno snov v temni rudi. Prepričana sta bila. da ima- fr= "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče nafočiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo Ksta ne po-sil jamo. Knjigarna "Glas j Narodav SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York IGRE POVESTI in ROMANI v«dnlk0T» «w*tlk* L iMS — ■ Vodniki in preperekl ...................Jt$ j Zmlsel smrti __________________M , Zadnje dnevi ncoretoera kralja _—M 1 Za krakom, pore* .........................-35 II Zadnja kmika rajska -------—......75 O 1 l/ • oplosna Knjižnica: (Nadaljevanje.* ftt 04. Idi jet. III. del____ fit. m. Idi Jot, IV. del--- Vsi 4 deli--------- At. 66. Kattela, skazi aha sisan- ke, veeelolfrs —«... —------—...... SiS Slovenski pisatelji II. n.: Potresna povest, Moravsko slike. Vojvodo Pero I Perica. Črtic« -----------------------1M TI fravl sok Je Tik sa i rento TatU, 4Bevk), trd. ves. Tri Indijanske povtett Tunel, one. roman Zadnja pravda, ves. -------------------76 I Zgadevha e nevidnem Oeveka —.~35 45 Zmaj It Beene_________________ Življenje dev. trpina. Ubrani splet ▲IdDvec, S. sv. skopaj Zlatokopi ___________......____ Ženini naie Koprnele . 1 ..lJt ___45 Beneški trgovec, Igrokat v 5. dejanj M C.t ran de Bcrferse. Herltna komedija v petih dejanjlli. Trdo vezano .........................1.76 Bdela, drama v 4. dej._____ Gospa s morja, 6. dej. _________ Lokalna tetania*, 3. dej. Marta, Semenj t Ricbmondo, 4. dejanja ..____——„------- Ob ffl^i. Igrokss v Mirih slikah .. ...64 .75 „.3t ...3# rimi In CM nai (Rape) vem. mala ladaja IgrsUJesl mlUjnsiar ▼ htfplJMi lakvUkije f raketvn (MatUftč) —. t Zbirka narodnlk pripovedk: I. del ______ Ji. del ____ ter. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih____________________________M R. t). R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čepek). ves. ____________45 Reviser, 5. dejanj, trda vezana____75 Za kri« In svobodo, Igrokal v 5. \ dejanjih ........................................fi LjndskI odef: 4. sv. Tihotapec, B tji radijev«* prvino: koliko j,- p« vredna, nista velela. "Ali sta bila vedela (»h misli. stri upala, da bosta našla druga, se ve«** j a bogastva. Severnega prt)spek-torja vle«V namnv samo zlato in ta dva izkušena moža nista bila izjema. Njun pravi cilj j«1 bil Himtei (Bay. Lor i la sta se od skladov radijeve prvine in so obrnila proti : severu. Pot je bila vedno težav-nejša in vsaka milja nova. Videla sta otoko. stisnjene v zalive, kjer še ni bil noben prospektor. Pokrajina. deviška, kakor je prišla iz rok Stvamikovih. se je razprostirala v nelzmer. Rila sta si v svesti_ da bosta kmalu zadela na boga*i zaklade ali tajinstvenosti. Naposled, eez vee rtni. sta zade i la na glavni kantd Hunter zaliva. Gledala sta preko ledu in vi. dela erno toeko. ki .se je premikala. "delen je." je vzkliknil La lii-ne. St. Paul je toeko motril in izjavil. da je volk. ln res. bil je siv volk. Ustrelila sta ga in nekaj po-ziu je sto]tila na obalo. na nek i staro zapuščeno indijansko <»v.em-Ije. kjer so svojei"a>no Indijanci i-meli svoje kolibe. Odri a ^ta volka j in raz|>ela kožo. ltilo j»* okoli druge p.re zjutraj. Prave teme tam ni. Tn jiina je bilo zelo dobrodošlo, ker >ta zdaj potovala le ponoči, da bi jima slepljiri snejr in led ne pogub-Ijala cM-i. La Bine je zaeel peei kridi. St. Paul ]va je u<'.s»»l odrtega volka ven na jezero. Ozrl s»» je nnokroir in videl sani s tremi možmi. Skrila st1« in jib gledala. Bala sta .se namreč. da bi ju ne smatrali za jelene in ustrelili. Opazovala sta .jib. kako so postavljali šotor. Potem k St. Paul šel proti njim. Bili no raz iskovalci. med njimi "Charles Sloan ki je tudi že isknl zlato okoli polarnega kroga. Začel je kramljati z njim. Sloan mu je povedal, da sn jietnajst milj od SI oa no ve rek'. Odkar sta namreč zapustila reko Camsell. je bilo to prvikrat, da sta vedela, kje da sta. Prehodila sta (Nadaljevanje na 4. strani.) NAiBimvm V zadnjih letih se je večkrat pokazalo, da imajo posamezne institucije. ki so priključene Društvu narodov v Ženevi, večje uspehe kakor Društvo narodov samo. Ena izmed takšnih ustanov je tudi Nan-senov urad. Ta urad (Officii international Nansi'u |>our les refngies) j«* do marca 1933 preskrbel '4T.IKK) ,.sp-bani. ki so brez državljanstva, pot-m- liste, vizume, gmotno ]>odporo in zapfislitev. Omogočil nafl 11 .(MM) issebam. ki so bile brez vsakih sredstev-dostojno življensko eksistenco. Tudi v prihodnje lin deloval Nansenov urad po svojih dosedanjih smernicah in bo na razpolago emigrantom vsem dežel ne glede na njihovo narodno pripad- IKJSt. PRIJATELJSTVO MED ŽENSKAMI Na prijateljstvo med mvškimi naletimo v literaturi \-sch narodov že v starili.easih. Po vojni smo dobili mnogo romanov, govorečih o ]>rijateljstvu in .tovarištvu med moškimi. Prijateljske vezi so se utrjevale" med moškimi najibolj bas v vojni, ko so skupaj prenašali vse njene grozote. O prijate-lj-ntxu med ženskami se pa nikoli niso pisali romani, tako trdno, kakor moško prijateljstvo. Zakaj je prijateljstvo med ženskami 'večinoma tako kratko, zakaj v šolskih letih sklenjene prijateljske vezi pozneje ne drže več? V.^e kaže, da prijateljstvo med žerkkami ne temelji na notranjih vezeh, na nesebičnosti in Iskrenosti, kakor med moškimi, temveč na zunanjih stikih, na skupni usodi, na sorodstvu ali družabnem položaju. Ženska prejšnjih eaRrh je fvklela vedno v drugi ženski rivalinjo v boju >zn moža in -ta sovražnost traja pri ženskah v podzvesti še zdaj. Ženska naših dni stoji pred novim problemom — biti kolegica. Skoraj vsaka neporočena in tudi mnogo omoženih žensk ima svoj poklic. V prejšnjih časih si je ženska izbirala prijateljice v enakem razmerju, iz enakega družabnega položaja in po značaju, zdaj pa dobi kolegico, ki si je ne more izbrati po svojem okusu. Ce je videla prej žena v ženi rivalinjo v borbi za moža. je -zdaj izpostavljena v svojem poklicu konkurenci žensk in moških. Tako nastaja med ženskami drugaC-no tekmovanje, prizadevanje prekositi v poklicu druge. Zertska v poklicu novinki nikoli ne gre na roko. kakor moški svojemu kolegi. Tega podzavestnega sovraštva ne ju ore premagati nobena ženska, pa naj bo še tako inteligentna. Zato raje daje prednost moškim kole«j<,m. ZASEBNA TAJNICA V MALEM ŽEPU . Švicarska ura rja Frey in Loh-1 uer sta izumila uro. ki ji j?re po ■ vsej pravici naslov "zasebna tajnica v malem žepu." Ura ima do- J datek. ki se da montirati tudi na ; druge ure. Majhen gumb požene \ . tek kolesce, ki pokaže določeno 'uro. j drug gumb pa navije pripravo, ki pokaže v drobnem okencu določene besedo. Ob vsaki, v naprej določeni nri opozori mehanizem lastnika na opravek, ki ga mora izvršiti. «zre tedaj za "spominsko uro v pravem ]H«llienii besede. S spreminjanjem be->ed se nr.i prilagodi vsakemu )>oklicu in sicer takšnih besed še>t. za zdravnika n. pr. "konsultacija. operacija, telefon. Roentgen, obisk, železnica" /.;: politika "shod. seja. ministrski wet. predavanje, sprejem, pismo" itd. V kombinaciji s časovno na-ravnavo. dobiš n. pr. opozorilo: —j "Ob devetih petnajst obravnava". | ob dvajsetih trideset seja'" itd. — Frey in Lohner sta mislila celo n;i tb-te. ki so tako pozabljivi. da bi pozabili — pogledati na ure. O premila st i namreč uro s si«rnalnn napravico, ki prične ob določenem času brneti in najhujši pu'.aMjive.-bo pogledal, kaj se je namenil ta čas storiti. ' ^ e E N A DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo KNOLISH SLOVENK READER STA V A1 SAMO $2 A* a rot" He tjn pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« WEST IStli STREET < NEW VORK C IT V PRITLIKAVCI IMAJO SREČO dejanj ______ Pa lt letih. 4. dejanja ... S. ar ZMffc* Uikll f«ar: 3. snopič. MHa ped smljo, ammjm ..m M ZBIRKA SLOVENSKIH POVB8TI 1. del ................................... 2 ....... ______M Jt OBA ........... ______L60 i Tellkl lakrklt*_____ — V— Tira (Waldova), broi .. . 35 L sr. V S. sr. S. sr. V 4 M. Per cat! la JI J8 B. sr. te«*a mm naj be. 11IA1 . O... 1 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 1 Ar. trdo TteaSA VtoMa ft 1 ar. trdo TMtaje X pt>- o. Vtaokt brat TasMje »o- Device, BCaeijhi otrok 15. snopu. Pftftletft ta Nata 20. snopič. Še.* Jut; Marij laeca etraka - Sr. Veatalka. flatft Marije m Sr. Boitjan, Turki pN Donajeov Lj obešen ...Jf .M PESMI m POEZIJE Afcrepolie la PlramMo bron rano Poziv! Izdajanje lista je t zvezi i velikimi stroški Mno go jih je, ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa eni, katerim je mogoči, poravnajo na-ročnino točno. Uprava "€k N. •r Tudi pritlikavci ao p. ivlaeni v oeeh po ori^rinalnoti hrepeneeih ženfik, ki si pae mislijo, da je majhen mož boljši od velikejra. ee "prklejo v zakonu na ;vr.sto prepiri. V Nemčiji iso »e potejrovale pred leti tri lepotice za pritlikavca LiHzar baje najmanjšega možie-ka na svetu. Pritlikave« je končno hkJenil napraviti njihovi lju-basnmnoMi konec in se je z eno poročil. IAral si je bo«?ato vdovo. Visoko 1.40, doeim, meri sam komaj dobrih 70 cm. Gorje mu torej, ee žena zjrrabi in prem i-kasti. iNa Ilolandtskem imajo 7>rltli-kavca Andreasa Preva, ki se je zaročil te dni s hčerko znanega trpotca meriški kirurg dr. Dandy v medicinski reviji "Lancet 11" zanimiv primer nekega pastorja, ki so mu operativnim potom odstranili desno polovico možjranov, da je živel še dve leti. ne da bi Čutil, -tla ima skoro polovico mežganoiv. Bil je skoraj ves čas pod zdravniškim nadzorstvom, ker so se zdravniki zelo zanimaM za ta primer, saj je doslej edinstven na svetu. Neposredna posledica odstranitve desne polovice možganoiv je bila. da je pastorju leva polovica telesa popolnoma ohromela in da mu je vid močno opešal. Sluh in vonj sta ostala nedotaknjena, pae je pa okas nekoliko oslabel. Najbolj čudno je pa bilo. da se pa-storjeva inteligenca ni skoraj nič iz|*remenila in da se je mož do kon-ea svojejra življenja živo zanimal za dnevne dogodke. Dr. Dandy si razla-ga ta pojav tako. da je leva polovica možganov prevzela že pred operacijo funkcije desne poloJviee. ki je bila poškodovana po Čiru. Enak pojav no zdravniki že često opai/.trvali pri otrokih s poškodovanimi možgani Iz tfga se da tudi sklepati. oh»vi-ea inožiranov ni sedež razuma. l>r. Dane med »eb«»j sovražijo. ljubosumne so druga na drugo in njihovi značaji se kvarijo. Ailainova omeija pisma, ki jih je prejela o«I manijakov. erotoma-nov in celo od blwzne/.ev. dalje te-lefonske pogtrvore. ki so ji zastrupili več mesene v žiKIjt-nja. «h>ka-ce cinizma in nesramnosti, ki s<» leteli na njo od vseli strani. Lepotne konkurence so samo sijajno organizirane kupčije, ki v nje posegajo poleg metiaicrjev in agentov tudi jw»litičiie intrige. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN * LAS IA1001' HEW YORK, WEDNESDAY, O CTOBER 18, 1933. 4 THB LAROE8T BLOVZHX DAILY tal U. 0. ML wREGINA Roman iz : življenja: XA "GLAS NAHODA" P K I K E D I L I. H ZADNJA ZEUA 4 59 To»la trt« (ireta je iz njenega pripovedovanja posnela še več. Tik umna g!e. I)al Bog, da bi .se vce kar najboljše nateklo. Na to mlatrpljenja, predno bo popolnoma zanj razcvetela. Teta *i anittli, da ni mogoče, da bi Uršika razgrnila svoje cvetje komu drugemu kot Tomu in tudi Tom se ne bi mog-el raagoreti za kako drugo žensko. Teta (»reta niti najmanj ni ^uisliLa na. to. da je Totm devetnajst let starejši od Tršike; njej ta razlika v starosti ni pomenila nič, kajti veešte poročajo, da jv umrl pred nekaj dnevi ravnatelj rimuran^ko - salgotarjaneške že-leznarnc Andrej Palmai. Zapustil j«» oporoko, v kateri je določil, da se mora družba, s katero se je se staja I vsak torkov večer, na .sedmino po njegovi smrti pogostiti iu < * napiti šautpanjca. V to svrho je zapustil posebno volilo v znesku 500 pengoev. Prijatelji so kajpada izpolnili pokojnikovo poslednjo že Ijo in so si privoščili jedi in pijače več kakor se >podobi v t«'li slabih gospodarskih časih. UMETNI OGNJENIK Geolog tir. A. T. Day je več let delal zanimive poskuse v svojem laboratoriju, da bi našel zadovoljivo razlago za delovanje vulkanov. * Stara teorija, ki ima še dan^s največ pristašev, smatra ognjenike za nekakšne ventile zemeljske oble. V njeni notranjosti žari in vre. a f-e postane to vrenje preveliko in narase pritisk žareeih plinov preveč, tedaj si ognjeni element odpre svojo pot skozi ognje- niško žreb«. Ta teorija, ki je na prvi pogled tako dojemljivo preprosta. pa že dolgo ni povsem zadost-vala za razlago vseh ognjeniških pojavov. Na Havajskem otočju sta n. pr. v majhni razdalji drug od drugega znamenita vulkana Mavna Loa :n Kilavea. Ce bi njiju delovanje temeljilo na skupnem rez"r-voaru žarečih plinov, kakor bi si morali razlagati po gornji /teoriji, tedaj bi morala vedno tudi istočasno počivati in istočasno bljuva-ti. VečdesetJetna opazovanja pa kažejo nasprotno. V vseni tem času nista oba vulkana še nikoli istočasno bruhala. Tako si je morala znanost iskati novih razlag in tista. ki najbolje ustreza danim pogojem. je pae Daveva. Day je natančno preiskal ognje-niško lavo. ki sestoji iz silikatov. ir. je ugotovil, da morejo ti v raz-taljeni obliki pod nekimi pogoji vsrkati velikanske množine vode. Če >e tekoča lava pod vplivom n;žje temperature strdi. tedaj silovito narase pritisk plinov v magmi. Dočim se pod zemeljsko skorjo kristalizirajo vertikanske mase lave, razvijejo vodne pare silovit pritisk, paradi katerega skoVja poči. Če je v masi lave samo voda, tedaj bo vulkan izbljuval pač yo'dne pare. Običajno pa so v lavi Midi drugi plini, kakor klor in žveplo, ki se tako segrejejo, da se lava raztopi in jo pritisk plinov kot tekočo maso požene skozi ognjeniško žrelo na prosto. Strupeni klorovi in žvepleni plini pa morejo tudi biez iztoka lave napraviti učinek ognjeniškega delovanja katastrofalen za vsa živa bitja. Dayeva teorija ima prednost, da jo je mogoče podkrepiti s celo vrsto eksperimentov in da pojasnu-juje neprisiljeno mnoge ognjeni-Ike pojave, ki si jih doslej ni bilo mogoče razlagati. V svojem laboratoriju si je omislil vulkan v miniaturi, ki je deloval kakor naraven vulkan v skladu z njegovo teorijo. SREČA V SNEGU IN LEDU Nadaljevanje s 3. strenL) nekako tristo milj jh> težavnih, zil ktprenienjeno mjov. Rekel sem skoraj nedostopnih ovinkih velike- si: Tu je nekaj. Zdelo s«' mi je. ga jezera. Od marca sta bila na po- da skale govore. Pri moji veri, tui t«, zdaj je je bilo pa konec maja. j mora biti nekaj. Ko sem to čutil. Drugi dan sta se odpravila na- me nihče ne bi mogel spraviti n.l prej proti severu. Razpela sta v.^a tiste žile. X« j prvo nusem našel ni«" jadra, veter je bil ugoden, njune posebnega, pa vendar sent lomil iu lereze ostre. I)osj»ela sta do La lomil brez kakšnih pravih u>pehov. Bine Dyke H^i Rine jarek) in pojem sem pa naenkrat priš l (io Sloan Dyke. Priletel je aeroplau prave žile. S klad vom ,-em odlomil •li izročila >ta mu \yroree rud. ki k<»s .skale— in glej ; *amo čisto sre--ta jih našla v zalivu Eelio. Pozne- l»ro! Nisem innvel r i-jeti svojim je se je pojavil drutr letalec in se očem. jima je jwmudil. da ju popelje na-J Potipal sem: bilo je hrapavo. Poza j v zaliv Echo, kamor se jima tem sem nateknil očala. Kos j.- bil je mudilo. Sprva mu n:sta zaupa-j približno pol inče debel in šest in-la; bala sta se namreč, da ne bi <~ev dolg in prav toliko širok. Iz-zasegel njunih zakladov, ki jih ni-'redno fino srebro, sta še zaznamovala kot svoje za-1 Razburjen? Malini, d i sem bil! hteve. Tedaj je pa prišlo še ne- Malo bolj kakor pri radijevi prvi-kaj drugih prospektorjev. ki so iz- ni. Srce mi je v prsih kar poska-vedeli o daljnih severnih rudn n- J kovalo. Pokleknil sem in začel s i kale trgati mah. Cim bolj sem trgal. tem več srebra se mi je razkrivalo. Gotovo sem bil razburjen! S kladivom sem krušil /cosc in jih deval v nahrbtnik. Morda je bilo deset funtov srebra. Potem sem šel nazaj' na I^a Bineov rtu"-. Drugi dan je šel La Rine z menoj. Pregledala sva skale. Za-' :egla sva dvanajst zemljišč, tako 39 SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Ž1« WEST 11th STREET NEW YORK, 1«. 7. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ^lllllllllimilllMninnnm.inmHiiimMiiHuiniiwirr I 18 novembra: Augustus v Genoa j 22. rc vem bra: I iH-uiM-htattd v Hamburg j Washington v Havre SHIPPING NEWS skill bogastvih. Partnerja sta jim pokazala, kje lahko zasegajo. Naposled sta si napravila leseno kolibo in močno visoko shrambo na kolih za živila in se 7. septembra 1P30 odprav'la domov, zadovoljna s tistimi šestimi meseci, ki sta jih tako plod o n osno prebila v zmrzlih divj-nsh. St. Paul je [irezimil v Red Lak^ (Rdeče jezero), bogatem zlatem |(ja sva jjj, jmela nazadnje 21 rudniku. Tu je zopet prospektiral I v.seh skupaj. in pregledoval svoje interese. j jaz sem kopal in kopal, skoraj 21. februarja 1031 pa sta se z Ln I 7 rokami sem kopal." je dejal St. Rinom zopet sešla ob Hunterjevem [ pau| ««jn ua^e| sen, srebro.' Nj zalivu, delu Vel. Medvedjega jezera in se z letalom odpravila do zaliva Echo, da bi tam naprej iskala. Majhen n zek gozd je bil edini ; nak. po katerem sta spoznala me-sto svojega velikega odkritja v preteklem letu. Vsenaokoli je bila gola puščava, globoko v snegu. Rilo je okoli 50 stopinj Fahrenheita pod ničlo, torej nikakor ne vab-Ijivo.Moža sta svoje potrebščine žila z aeroplana, od' idala sneg iu j.ostavila šotor. V dveh urah sta imela dom. 44Ogenj in čaša čaja." je dejal St. Paul. "in bilo nama je v šotoru domače, kakor da sva tam že Še>4 mesecev. Imela sva dom, prijazen. topel kot. kamor sva se lahko zatekla v a si tisti mrzli puščavi. Vse naokoli sami snežni viharji in zameti. Iznad snega si videl samo vrh šotora. Spekla sva si kos jelenjega mesa, ki sva ga prinesla iz Hunterjevega zaliva. In kmalu nisva ničesar več pogrešala. .Drugi dan sva načela debit i. Rilo je mrzlo, n kra-no vreme. Zaznamovala sva zahteve, iskala novih rud, sekala bore in lupila hlode, da da bi si postavila nekaj močnih k<>-lib." Cez nekaj dni se je St. Paul odpravil, da gre pogledat svoje srebrne zaklade, ki jih je bil našel pred enim letom. Zunaj na južnem koncu je zadel na srebrne zaloge, ki so jih od tedaj imenovali Ronan-za. "Kako ste zapazili formae:je oh tolikem snegu in ledu?" sem ga vprašal. "O," je dejal, "to postane pro-f.pektorjeva druga narava, da za. pazi nekatere posebnosti v različnih strukturah. Čeprav je njihova formacija ista. imajo določene poteze. po katerih se razlikujejo. Zapazil sem temne manganezne odtenke. Iskal sem naokrog in papn- enein mestu, kjer je La Rine od-lušč 1 mali s skale, se je pokazala plošča srebra, t^co velika kakor m*0. a v cobaltskih dneh tršem videl niko-1 I i kaj takega." i Tako je bilo tema dvema usojeno, da sta v dveh ser-onah zadela na dve zakladnici rud, skriti od jitsrodavnih geoloških časov v znir-fclih skalah daljnega severa in s cer naj prvo radij, potem pa srebro. Prva je zdaj znana kot rudniki Eldorado, drugo kot rudniki Ronaii-za. Te vrste nimajo namena, poka-?:ati njihove vrednosti, o tem bodo govorili časi in rudniške izkušnja, ampak samo opisati nevarnosti, trpljenje in vztrajnost, ki je prive-cda do okritja tega ko-a i'.emlje. kjer so skrita in nakupičena neizmerna bosastva tako različne vred-] nosti. Dragocenejši od zlita, platine in srebra bo pa le radij. T. K. 20. oktobra: Sialendam v Boulogne Olympic v Cherbourg I'uriš v Havre £!. oktobra: Si l.oui8 v Hamburg Vultania v Trst Hrmifti v Bremen 24. okt«>l>rn : liertngaria v Cherbourg 25. oktobra: L>«-utsvlilund v Hamburg Washington v Havre 27 oktobra: Majestic v Cherbour* 28. oktobra: feuiupa v Brerr.en Vuleiidum v Boulogne Cohte di Savoia v Genoa 1. novembra: Ntw Yi.rk « Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. nevembra: Voleiidam v Boulogne Sat urn in 7 Trst Jle de i'rance v Havre 8. novembra: Albert Ballin v Hamburg Manila t tan v Ht-.vre Bremen v Bremen 25. novembra: Ruropa v Bremen Y>*nd:uti v Boulogne Conte ili Savoia v Oenoa l!e de France v Havre 29. novembra: New V or k v Hamburg ~~ I*re«. Harding v Havre I»eri'ii^:iria v ("lierlmurg 2- decembra: Volendsim v l.otilngne Vulcania v Trst Ch;ni|.lain v Havre 6. decembra: Brem. n v Bremen Albert Ballin >• Hamburg Manhattan v Havr» 9. decembra: Hex v Genoa 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13 decembra: Pie*. Koicevelt v IWvr» 14. decembra: I "arts v Havre 10. decembra: Bereiigaria v Clieihotirg Europa. v Kremen C..nte di Savoia v Genoa 20. decembra: Washington v Havre Hamburg v Hamburg 27. decembra: New York v Ilnmburg Bremen v Bremen Hres. Harding v Havre Berengaiiu v Cherbourg 10. novembra: Rotterdam v fieretixaria Boulogne Cberbour ti. novembra: Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Champtaiii v Hnvre 15. novembra: Pres. Uoosevetc -tf Havr« St. Louis v Hamburg 17. novembra: SU.tendam v Boulogne Paris v Havre 3!. decembra: Belililand v Havre Karočitr va "GLAS NARODA" v 11 j reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah. Potujte v Slovenijo preko Mavre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ekspresnem parniku — Za Božič "ILE DE FRANCE" 25. NOVEMBRA )i 16. DECEMBRA ALI NA KRASNEM NOVEM PARNIKU "CHAM PLAIN'r 2. DECEMBRA ČISTE, MODERNE KABINE DOBRA SLUŽBA NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENIJE Za lHjjasnlla in karte vprašajte pri — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. FRENCH LINE DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Sta samo vaii članstvo, pač pu SIoTcnd v Tali okoUd, --n---- i , | CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.