IV. ZGODOVINA DUPLJANSKE FARE. Spisal IVAN VRHOVNIK, kapelan. -=>SC>S«®^0i<=- V LJUBLJANI. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1885 . !# f:** > KAZALO k zgodovini Dupljanske fare. Poglavje Stran I. Topografični in statistični opis.125 II. Ob ustanovljeni in usodi fare.130 III. Cerkvi.137 IV. Duhovniki.143 V. Šola.146 VI. Odlični Dupljanci. 146 -M- 10 * I. Topografični in statistični opis. Celovški cesti sredi med Tržičem in Kranjem i razgrinja fara Dupljanska. Dolga ni čez pol re, široka ne čez jedno četrt. Na dveh plateh jo obrohujeta naravni meji: Bistrica na zapadu proti Podbi'ezjam, Vojvodin boršt na severu proti Križem; južni mejaš je Naklo. Lepa ravninica je to. Vzvišen svet je v Nacovicah in v Vojvodinem borštu. Ta se pri Strohinji, na meji Nakelske fare, zavije na sever. Čedalje višji so mu obronki. Pri Spodnjih Dupljah (v Voglu) krene na zapad. Holmom, nad imenovano vasjo pravijo: na Setnji — nekdanje grajsko sprehajališče, v Koku in na Špici. Od todi se zasuče Vojvodin boršt na severo- zapad- (v Domageji, pod Rebrijo). Prestopivši ozko dolinico nad Gorenjimi Dupljami se požene do največje višave v Dupljanski fari, in to je Arhovo Gradišče. Tu, se nahajajo z mahom in z lesom pokriti ostanki staro-/ davnega zidovja. Vse okolnosti nas živo spominjajo na Gradišče nad Pivko. Neka posebnost Vojvodinega boršta so številne pod¬ zemeljske jame, od katerih Valvasor izvaja vaško ime: — 126 - Duplje. ') Mali poclmol Zijalka spušča se stropa mrzel studenec; o njem govore, da ima zdravilno moč. Večja je Luknja v Voglu. Melika trata, senčnate jelke, ljubko žuboreč slapič te vabijo ondi v prijetno zatišje. Vzpni se sprekoma navkreber in pred teboj se razširi 20 ko¬ rakov dolga in 17 korakov široka skalnata dvorana. Obočna skala je 3m od tal; polagoma se niža, iz tesne odprtine, ki konec podmola seza, Bog ve, kako daleč še v zemeljski drob, vre močan studenec, ki pada z roba Luknje 4m globoko. Z drugimi studenci vred, katerih je tukaj obilo, je napajal nekdaj pod Luknjo ležeča grajska ribnika; zdaj sta suha. Starci pomnijo, da je bil ta podmol veliko večji. Slapič se čedalje bolj pomika nazaj proti izvirku. Poprej se je hodilo v Luknjo z desne strani; od spodaj pa si lehko obhodil vodopad, ne da bi se bil zmočil. Skala za skalo se odvezuje; to izpreminja lice mestu. Valvasor 2 ) na treh krajih omenja Luknje ter pripoveduje, da so se okoličani pred Turki ') „Woher aber solches Dorf (Dupplach, Duplye) den Namen empfangen gilt rathens und muthmassens. Meine Mut- massung aber ist diese, dass gemeldtes Dorf den Namen von einer Grotten an sich gezogen, die nechst dabei im Felsen des Berges befindlich und ihr Quellwasser von dannen heraus fliesst. Diese Grotte aber praesentirt die Form eines solchen Lochs, wie die Vogel in den alten hohlen Baumen zu ihrer Nistelung machen, welches Loch der Crainer duplye nennt.“ — L. 1631 najdemo ime kraja po prebivalcih nazvan: „in Dublane“. a ) „Bey Duploh ist oben hoch auf einem Felsen eine anmutige Grotte, so inwendig gross, breit und tieff. Drinnen rinnt eine lieblich - frische Bruunquelle. In diese Grotte haben sich vorzeiten die herumsassige Einwohner fur den Tiirckischen und andren feindlichen Einfallen geretirirt, wie an anderen Orten mehr geschehen ist“. I. str. 169. ... „in die Grotte bey Duplach, in Ober-Crain, ivelche in einen Felsen geht, fliesst eine Brunn- Quelle hinein. Wodurch selbige grosse, breite und tieffe Grotte nicht wenig belustigt, und zu einer Herberge derer, die fur 127 — vanjo skrivali. Pri Boltarji v Spodnjih Dupljah kažejo železna vrata starinskega kova; ž njimi so baje zapirali vhod v Luknjo, kadar so prilomastili Turki. Tudi pred Pesoglavom, ki je bil pol človeka pol psa, so pribežali v to skrivališče; Pesoglav pa za njimi. Plezal je gori po srobrotu; odrežejo ga; Pesoglav pade in se ubije. Tako pravljica. Poslednjič je dajala Luknja zavetje Dupljancem o francoskih vojskah. Kar so koli mogli, so pospravili vanjo. Najlepša in uajprostorniša jama je Dupulnik ') Za drago. Vhod je neznaten, tem krasnejša pa notranjost. Po lm dolgi, belkasti kapniki vise z gotski zoženega, čedalje više se vzpenjajočega oboka. Po dve uri daleč so vže tavali po njej, pa jej niso prišli do kraja. Žal, da jo voda, tu globočja, tam plitvejša, čez in čez obliva; s težka se brodi po tem podzemelj¬ skem jezeru, katero pošilja iz jame nevsahljivi potoček — Dupulnik. Ta loči vaščane na dvoje; sosedom nje¬ govim pravijo: Dupulničani, ker stanujejo naDupulniku; Zadražani v ožjem smislu pa so oni, katerim stoje domovi ob Dragi. 2 ) To je streljaj široka in do 20 m globoka struga, držeča preko velike ceste na jug proti Bistrici. V njej se poizgublja Dupulnik; o deževji pa privršl vanjo besni hudournik Draga. (Prigovor: Kadar trikrat krsnika priteče Draga, takrat je kaša draga.) Studence smo naštevali pri podmolih; omeniti nam je še Boltarja, ki izvira blizu Luknje ter se po feindlichen Einbruch sich retten wollen, so viel bequemer wird. Wie dann ehedessen die Eimvohner selbiger Gegend fiir dem Erbfeinde und andren feindlichen Unsicherheiten, sich darein verbergt haben“, I. str. 536 in 537. ') Ljudje izgovarjajo Depulnjek (polglasni e) in Depurnjek, Depulnječan in Depurnječan, prvi zlog ima tisti samoglasnik, kakor v: Depljah. 2 ) dednemu kmečkemu domu pravijo: pri Zadražniku. — 128 — s ceveh pretaka v Spodnje Duplje, studenca v Gorenjih Dupljah, kateremu jednaka vodovaja pot odpira v domačo vas in v Žeje. Borštni studenec je hudournik, odcejajoč vodo iz Vojvodinega boršta. Vse te vodice nimajo dolgega teka; večidel kmalu pominejo po travnikih; nobena ne doseže bližnje Bistrice, jedine večje vode, katera goni dva mlina in dve žagi. Farani Dupljanski so poljedelci. Zemlja prhljica je skrbno obdelana. Žito raste lepo, plenja pa ne tako dobro. Vže pred 200 leti je Valvasor J ) hvalil Dupljance zaradi sadjarstva; tega tudi dandanes ne zanemarjajo. Po lastnini se tako-le razdele: 2 sta l'/ a zemljaka, 19 je zemljakov, jeden 3 / 4 zemlj., 11 polzemlj., jeden */« zemlj. Štiri zemlje so na drobno razprodane. Nekaj se jih peča s kupčijo. Izmed rokodelcev je največ čev¬ ljarjev. Vasi so samo 3: farna vas Spodnje Duplje šteje 70 hiš s 345 prebivalci, Gorenje Duplje 33 hiš in 190 prebivalcev; v Gorenjo-dupljansko sosesko spada vas Za- drago 13 hiš in 67 duš. L. 1785 je bilo v Spodnjih Dupljah 354 Stanovnikov, v Gor. Dupljah 177, Zadrago pa 51. Vsa Dupljanska fara je štela (po šematizmu) 1.1808: 555 duš; 1833: 760; 1.1840: 735; 1.1850: 694; 1.1860: 725; 1. 1870: 747; 1. 1880: 786. * 2 ) Iz poročne knjige Dupljanske fare je posnet ta-le pregled sklenenih zakonov: ') Dupplach (so sonst Duple von Gemeinen wird ausge- sprochen) ligt an der Strassen zwischen Crainburg und Neu- marcktl in einer annehmlichen Feld-Ebne unter einem kleinen Berglein, und schiittelt iiberaus viel Obst von seinen Baumen. I. str. 117. 2 ) Število duš po duh. šematizmu je navadno zelo navzkriž z onim, koje objavlja c. kr. statistična centr. komisija, Prvi našteje preveč, druga premalo, — 129 - Od 27. nov. 1786 pa do adventa 1883 sta bila v Dupljah 302 para poročena. Od 4. dec. 1786 do novega 1. 1884 je zapisanih 1550 novorojencev v dveh krstnih knjigah. ') Dupljanski poročenci z 1. 1712—1832 so zapisani vNakel- skih in v Kriških maticah; zato so v gorenjem pregledu izpuščena tri desetletja. Isto naj se pomni pri krščencih in pri mrličih. 1 — 130 — 1277 mrličev so zagrebli v Spodnjih Dupljah od 1. 1786 do 31. dec. 1883. Najstarejši so bili: Urša Šter iz Spodnjih Dupljan, 107 1. stara, f 30. okt. 1788, Jurij Mali iz Gor. Dupljan, 105 1., j 2. apr. 1790 in Kristina Krešič iz Sp. Dupljan, 111 L, j 26. dec. 1805. Dupljanska fara spada pod c. kr. okr. glavarstvo v Kranji, pod c. kr. okr. sodnijo Tržiško in pod župan¬ stvo Kriško. Poštna postaja je v pol ure oddaljenih Podbrezjah. Višje duhovsko oblastvo je dekanstvo v Kranji. V nekdanjih tlačanskih časih so morali Dupljanci služiti raznim gosposkam; to so bile graščine: Brdska, Bocinska, Glavniška, Turenska, Tržiška, Radovljiška, mesto Kranjsko, Nakelska, Gorenje in Spodnje Dupljanska cerkev, Nakelski in Kranjski farovž. II. Ob ustanovljenji in usodi Dupljanske duhovnije. Krepak temelj poznejši lokaliji je položil bivši župnik y Zaspem, Valentin Samec (porojen v Kropi). 28 marcija — 131 — 1758 je odločil 3000 gld. nem. v. za večen beneficij pri cerkvi sv. Yida v Spodnjih Dupljah. 4 % obresti od te svote naj vživa vsakratni beneficijat, katerega imenuje knezoškof Ljubljanski. Vsak teden mu je darovati jedno sv. mašo za ustanovnika. Vsako nedeljo in vsak praznik naj mašuje v cerkvi sv. Vida, popoldne pa naj razlaga in izprašuje krščanski nauk, kateremu naj prideva sv. rožni venec in Lavretanske litanije. Pridno naj pohaja bolnike v soseski ter donaša pomoč umirajočim. Dup- Ijanci niso držali rok križem. Slovesno so obljubili bla¬ gemu Samcu, da bodo po njegovem načrtu dozidali vže pričeti beneficijatov dom, vrh tega pa še 500 gld. nem. v. obrestonosno naložili; za letne obresti od tega denarja naj si kupuje beneficijat drva v Vojvodinem borštu ali pa tam, od koder jih soseska navadno dobiva. Vsak zemljak naj po dva speljaja tega kuriva pripelje bene- ficijatu pred hišo; kočarji naj je pa razkoljejo. Duhov¬ niku je zato 12krat maševati za sosesko, in sicer: vsake kvatre po 2krat, o božiči o polnoči in še trikrat, kadar mu je koli prilika. Novi beneficij so vzboljšale tudi večne maše, katere so založili Janez Kuhar, Adam Rož- man, Lovro Šlibar, Lovro Kuhar, Marko Arnež, Pavel Peruč, Meta Ažmanka, Jan. Perne, Lucija Kuharica in Andrej Grahačič, Nikolaj Lahovec, Marija Ažmanka, Toma Lenček, Adam IVlarčun, Adam Rožman, Jan. in Jurij Padar, Baltazar Stroj, Val. Borštar, Adam Rožman, Jera in Neža Vokanca, Katarina Babeška, Jurij Rebol in Marija Ažmanka, Gašper Sitar in Jurij Jeglič, Matej Zupan, Martin Gradišar, Prim. Borštar, Jurij Ornilec, Marko Kržič, Jarnej Rožman in Špela Kuharica, Andr. Brenk in Prim. Prah, Jera Trnovka, Sim. Peruč in Prim. Krivič, Matej Kuhar, Toma Pegam, Matej Padar, Lovro Teran, Gregor Poglajen in Jak. Peruč, Jan. Stroj in Barbara Kuharica, Krivčeva rodbina , Jurij Pavlin, 132 - Filip Gros in Jak. Poklukar, Miha Jeglič. Ti so zvrgli glavnico 1050 gld.; prvi beneficijat Fr. Stroj je dodal 500 gld. 1550 gld. so tedaj naložili na obresti pri de¬ želnih stanovih kranjskih 1. maja 1767. Za gori ome¬ njene dobrotnike je moral brati beneficijat po 40 sv. maš na leto. Se Samčevimi in soseskinimi so bile takrat 104 ustanovljene maše (dandanes so se skrčile na 90, za katere dobiva župnik 176 gld. vsakoletnih obrestij. Od svojih dohodkov je moral beneficijat vsako leto dajati Cerkveniku po 4 gld. nem. v.; v cerkveno blagajnico pa mu je bilo šteti po 5 gld. v prid zaloge za po¬ pravljanje beneficijatove hiše. Soseska pa se je zavezala, da hoče sama oskrbeti vse hišne popravke, kateri bi stali več, nego 30 kr. nem. v. Ustanovna listina ') je* v štirih izvodih izdana 1. jan. 1771. Podpisali so jo: Jurij Oglar, farni vikarij v Križih pri Tržiči, Marko Arnež in Toma Lenček, ključarja cerkve sv. Vida in Martina, v imenu vse soseske pa Prim. Zupan in Gašper Sitar. 13. sept. 1771 jo je potrdil tedanji Ljubljanski škof Leopold Josip grof Pettazzi in beneficij je bil ustanov¬ ljen. To je bil prvi korak do samostojnosti. 15 let pozneje so si tudi njo priborili Dupljanci. 2. dec. 1885 bode minilo ravno 100 let. odkar je bila po cesarju Jožefu II. z najvišim odlokom ustanov¬ ljena Dupljanska lokalna kapelanija. 15. dec. 1785 je dalo intimacijo o tej založitvi deželno glavarstvo. 27. jul. 1786 je cesar potrdil v Gradci Samčevo ustanovo ter vsakratnemu lokalistu nakazal po 90 gld. 45 kr. na leto iz verske zaloge. Beneficij se je vzboljšal na 510 gld., zato pa so se pomnožile večne maše za 17. Vsa usta¬ novna glavnica je dajala tedaj po 231 gld. 45 kr. na leto (1. 1823 pa samo še 12 gld. 37% kr. M. M. in ‘) Dva izvoda se hranita v Dupljanskem arhivu, 1 ima škofijstvo, 1 pa je vzprejela dej. dvorna komisija za ustanove. — 133 — 103 gld. 15 kr. Dim. v.). Nova duhovnija je štela 550 do 600 duš. Iz Nakelske fare so izstopile Gorenje Duplje z Za drago in severozahodni del Spodnjih Dupljan ') — za Pecami *), z gradom 3 ) vred (21 hiš), Kriški fari pa se je odpovedal ostali del Spodnjih Dupljan. ') Duplje se omenjajo prvič 1. sept. 1296; takrat je pa- trijarh Raimund investoval Pankracija Vipavskega (de Vipacho) poleg drugih tudi na jedno zemljišče v Dupljah „de uno manso in Deuploch. (Mitth. 1862, str. 2 iz P. Bianchi, Docum. hist. Porojul. saec. XIII.) Ali to bodo najhrže Vipavske Duplje. V starejših spisih se vseskozi nahaja oblika: Dewplach, Deuplach, 1. 1343, 1363; Niderdetvplach 1.1454; Duplach (Dupplach) 1.1640. Slov.; Duplje, rod. Dupljan, daj. Dupljam, tož. Duplje, mestu, (v) Dupljah, druž. (za) Dupljami; u se izgovarja kakor polglasni e. a ) To ime se v raznih oblikah (Peze, ex Pezan itd.) nahaja v farnih knjigah; kakih 50 let je, odkar se je jelo opuščati; tudi ljudstvo ga ne rabi več. 3 ) Dupljanski grad ni nobena posebnost, je le jednonad- stropna hiša št. 49 malo nad cerkvijo sv. Vida. Na ravnem leži. Utrjen ni bil grad nikdar, kakor nam kaže izvirna podoba nje¬ gova pri Valv. XI. str. 124. Ko je 23. okt. 1832 pogorel, se je ponižal za jedno nadstropje, na vzhodnjem konci pa so ga skraj¬ šali za jedno tretjino. (Tisti večer so pogoreli Saves, Marčun, Arnež, Rožman, Peruč, Jošt, Gros, Iglič, Cedil, Fišter, Gregor Markovič, Matuzel in Zaletelov pod). Ime „v gradu“ je ostalo doslej. Hiši na desno se pravi pri Stalarji, ondi so bili grajski hlevi; na levi je priFištru, ker je bila nekdaj tam grajska fišterna. Ribnika in „šetnjo“ smo vže v misel vzeli. Tri najboljša zemljišča so bila grajska; od njih je dobival Nakelski farovž žitno desetino. Mnogo rodbin je gospodarilo v teku stoletij v tem dvorci. Prvi so bili najbrže vitezi Dupljanski. Ernest von Deuplach je pod¬ pisan kot priča na neki listini z 1. 1343 (Mitth. 1862, str. 47.). 20 let pozneje srečamo Jurija Dupljanca (llitter Herr Jorg von dewplach); takisto 1. 1364 in 1374.*) Na dveh listinah se nam je ohranil grb njegov: nizdolu obrnjen tumpast križ. L. 1380 na sv. Erazma dan: Gregor der Dewplacher. L. 1625—1644 je imel Dupljanski grad v lasti Adam Crabath (zu Untercryffenberg *) Conf. Letop. Mat. slov. 1. 1870, str. 95, 96, 106, 107, 110. — 134 - Neznosno je bilo breme, ki je trlo ljudi v začetku tega stoletja. Vojska jim je pretila ven in ven. Dupljance pa je obiskala še druga nesreča, Z reskriptom od dne 9. marcija 1809 je ukazala dvorna kancelija Dunajska, naj se na predlog škofijstva odpravi Dupljanska lokalija, njenemu duhovniku naj se odvzame dozdanja kongrua 90 gld. 45 kr. 29. marcija je vzprejela deželna vlada ta odlok. Izvršiti ga ni mogla, ker so Francozje prišli v deželo. Ti niso prizanesli lokalni kapelaniji Dupljanski. Vsled ukaza francoske vlade s 25. apr. 1811 je morala prenehati. Duhovniki, katerim je bilo usojeno živeti na cesarja Josipa farah, so tedaj skoraj lakoto trpeli, ker jim je und Dupplach); sin mu je bil Jurij Fran; 1. 1647 Jan. Gašper Crobath Od Crobathov gaje kupila vdova Possarellijeva; njena hči se je poročila z Henrikom Julijem svobodnim gospodom z Wernecka ter mu prinesla grad za doto. Po njegovi smrti so ga zopet dobili Possarellijevi (Valv. XI. str. 124). Konec 17. stoletja mu je bil lastnik Fran Josip Possarell v. Ebenfeld f 6. marcija 1702. Vdova njegova roj. baronesa v. Mascon je vzela potem Jošta Baltazarja Gandinija v. Lilienfeld. L. 1711 izgineta ta dva iz farnih matic Na k el s ki h; prikaže se Ant. Fran Josip v. Possarelli, ki je bil 2krat poslanec (deputatus) in načelnik dež. stanov. 25. avg. 1728 je z 19 odličnimi udi dež. stanov v Kranji pozdravil cesarja Karola VI., potujočega preko Ljubelja v Ljubljano k vzprejemu poklanjanja. Ta Possarelli je umrl 31. marcija 1759; pokopali so ga v Nakelski cerkvi, kamor so tudi druge grajske devali počivat. Pred sto leti je bival v gradu lastnik njegov duhovnik Fran Pleterskj, poroj. 3. avg. 1721 na Spod. Stajarskem, študiral v Gradci in na Dunaji, posvečen v Vidmu 25. jun. 1756; v pastirstvu je deloval 23 let, župnikoval v Kovorji, pozneje 1. 1778 se je naselil v Sp. Dupljah, kjer je umrl 4. jun. 1785. Še v Kovorji je 13. febr. 1774 naredil oporoko ter si za glavnega dediča izbral brata Bernarda, kateremu so 19. okt. 1786 v dež. knjigi prepisali Dupljanski grad. Pozneje sta mu postala lastnika Mihael Smole iz Ljubljane in za njim Janez Pogačnik iz Tržiča. Smoleje grajska zemljišča na drobno razprodal. - 135 vsahnil še tisti pičli vir življenja — verska zaloga —, ki so ga vživali dozdaj in ker jim obresti od ustanovili niso dotekale. Tudi Dupljanski lokalni kapelan M. Stare je bil med temi. V stiski poprosi farane za podporo. Odbijejo mu jo, češ, to bi ostalo zapisano in morali bi zmeraj plačevati. Videč, da tu nič ne opravi, gre k tedanjemu škofu Ljubljanskemu Ant. Kavčiču, ki je za časa francoske vlade, ne glede na patronatno pravo, po svoji misli fare oddajal, in ga prosi za drugo službo. Takoj mu da faro na Turjaku; lokalijo Dupljansko pa razdeli med materi fari. Vsaka dobi to, kar je imela pred 1. 1785. Zanimiv je razpor, ki se je razvnel vsled tega med Križi in Naklim. Stara Spodnjedupljanska cerkev je stala na Kriškem svetu; bila je od nekdaj po¬ družnica Kriške fare. Nova cerkev sv. Vida, katero so zgradili za časa samostalnosti 1. 1789, se je dvignila iz poprejšnjih Nakelskih tal, isto tako farovž in pol mežnije, druga polovica te hiše pa je sezala vže na Kriško ozemlje. Cegava podružnica bode cerkev Spodnjedupljanska? to so ugibali v Križih in v Naklem.; oboji sojo tirjali za-se. Vrh tega je Cerkveniku sv. Vida ravno tedaj ženitev na misel prišla. Kdo mu je župnik ? ker stoji z jedno nogo v Kriški, z drugo pa v Nakelski fari. Prepiru je storil konec. 14. apr. 1812 škofijski odlok, kije cerkev, farovž in mežnijo prisodil Naklemu. ') T) ti pijanci, videč, da so izgubili Stareta, se pobri- nejo za drugega gospoda. Primoledovali so si res raz- kapucina Jan. Zerovca; ali niso se mogli načuditi, spo- znavši, da so mesto samostalnega lokalista samo penzi- jonista za sv. mašo in za pridigo dobili. L. 1818 je ukazalo naj višje deželno oblastvo, naj sq vzemo Dupljancem ustanovinske obligacije. S po- tegnenimi obrestmi vred so jih 30. okt. 1820 izročili ') Iz arhiva Kriške fare. — 136 — verskemu zakladu. Njih vrednost je znašala 5780 gld. Toda vsled prošnje Dupljanske soseske je cesar 4. jul. 1822 ukrenil, naj se kuratni beneficij Dupljanski, s ka¬ terim je združena dolžnost duhovnega pastirovanja, ne pridruži verskemu zakladu, temveč naj se zopet obrne v to, za kar je bil izprva namenjen. To je ohrabrilo Dupljance. 16. febr. 1823 se pismeno zarežejo vsi Gorenje- in Spodnjedupljanski in Zadražki posestniki za-se in za svoje dediče, da bodo po toliko dodajali vsakratnemu kuratu, da bode z drugimi dohodki vred imel po 300 gld. M. M. na leto. Ponovili so tudi obljubo, zapopadeno v ustanovnem pismu s 1. jan. 1771, glede popravljanja farovškega poslopja in dovažanja drv. Oprti na to za¬ gotovilo, poprosijo 6. apr. 1823 v imenu vseh treh vasij: Simon Pavlin, Josip Rožman in Jan. Jeglič, po domače Boltar (ta se je najbolj poganjal za lokalijo) škofijstvo, naj jim obnovi dubovnijo, kakoršno so imeli do 1. 1811. 13. maja i. 1. se jim vrne prošnja, češ, da ne more biti uslišana zarad pomanjkanja duhovnov. 9. avg. 1823 se znova zateko k odhajajočemu škofu Avguštinu Gruberju, ali tudi ta pot zastonj. 30. maja 1827 popoldne si je ogledal njegov na¬ slednik Anton Alojzij Wolf Spodnjedupljansko cerkev. Soseska ga obsuje se staro prošnjo, obetajoč mu, da bode sama skrbela za cerkev in za farovž; najmanjše breme nikoli ne zadene škofijstva in gospoščin. Župnika Kriški in Nakelski pismeno glasujeta za lokalijo, toda štolnina in druge navadne davščine se jima ne smejo vzkratiti. Po 201etnem prestanku zopet oživi lokalna kape- lanija v Spodnjih Dupljah; 9. dec. 1831 privoli vlada v to, ter odloči prihodnjemu lokalistu stan priboljšek 90 gld. 45 kr. Kadar bi se pa kako drugače pomnožili duhov- — 137 — niji dohodki, naj se v isti meri skrči ta svota. Škofijstvo naznani, da rado razpiše konkurz, ako soseska ostane mož beseda ter izpolni, kar je obljubila 30. maja 1827. Tedaj sestavijo farani 19. febr. 1832 v Spodnjih Dupljah pismeni reverz vpričo okrajnega komisarja Radovljiškega Mih. Riegerja. Škof, izvršujoč kolacijsko pravo (patronat mu ni nikdar dostajal), podeli lokalijo jedinemu prosilcu Tomu Babiču, kateri je bil vže 6. okt. 1830 prišel za kuratnega beneficijata v Duplje. Po duhovni instalaciji (26. apr. 1832) ga 4. nedeljo po vel. noči (20. maja) vicedekan BI. Blaznik predstavi Dupijancem kot njiho¬ vega lokalnega kapelana. Gori omenjeno pismo z 19. febr. 1832 so farani znova potrdili 3. apr. 1866. Vpričo škofijskega poslanca ter Kriškega in Nakelskega župnika slovesno izreko, da hote vsakratnemu dušnemu pastirju iz svojega plačevati po 172 gld. 85 kr. av. v. na leto ter ta znesek sami pobirati pri posameznikih, v adventu pa kuratu izročiti; tudi za redno popravljanje farovža in gospodarskih po¬ slopij bodo skrbeli ter dovažali drva za kurjavo. Duhovnija Dupljanska se je do 1. 1876 imenovala lokalna kapelanija; takrat pa je postala fara. 6. jul. 1880 popoldne jo je obiskal rajni knezoškof Jan. Zlatoust Pogačar ter delil v njeni cerkvi zakrament sv. birme. Dekanska vizitacija pa je bila 17. avg. 1882. III. Cerkvi. 1. Farna cerkev sv. Vida muc. v Spodnjih Dupljah. Na jugovzhodni strani Spodnjih Dupljan prebiva farni pomočnik sv. Vid. Njegova cerkev je obrnjena na 11 — 138 — vzhod. Notranja dolgost jej je 21'11 m, širokost pa 770 m. .ledina ladija, obok nad njo, navadna okna. vse to ti kaže oni priprosti zlog, v katerem je sezidanih toliko božjih veža po Slovenskem. Leseni veliki altar se sliko in kipi vred je 1. 1874 izdelal domači kipar in slikar Jan. Gosar, njegovi sta sliki Matere božje čist. spoč. in sv. križa, ki, prva v adventu in v majniku. druga pa v postu, zaljšata altar. Delo Gosarjevih rok- je shrambica za sv. olja (1882) na evangeljski strani prezbiterja, ter velika in zunanja zakristijska vrata iz hrastovine (les so darovali farani; delo je stalo čez 1400 gld). Tudi kropilna kamena je 1. 1884 izklesal domačin, kamnosek Jak. Zaplotnik iz Gor. Dupljan. Poleg sv. Vida časte v stranskem altarji na evang. strani Marijo pomočnico; vrh nje je podoba sv. Notburge; pod njo pa sliki sv. Valentina in sv. Antona pušč.; poslednjemu prinašajo svinjske krače v dar. Tretji altar na listni strani je posvečen sv. Josipu. Sličica nad menzo predstavlja sv. Lucijo, vrhnja pa sv. Martina, kateri dobiva surovo maslo v dar. Napis na stenskem križu govori o misijonu od 9.—16. febr. 1873, s katerim so oo. Jezuiti osrečili Dupljance. Prižnico, vmeščeno na listni strani, je 1. 1832 izvršil Kranjski kipar Gotzl; v novejšem času je bila prenovljena. Na isti plati je tudi zakristija. Izmed sv. posod je omeniti kelih, ki ga je ustanovnik beneficija Val. Samec v prejšnjem stoletji podaril tej cerkvi. Zvonik se dviga iznad kora s cer¬ kvene strehe. L. 1845 so ga povišali ter mu nataknili lepši krov (poprej je bil pokrit s kapo na 4 vogle); 21 let pozneje so ga zvezali. Izprva sta se oglašala samo dva zvona v njem. L. 1837 se jima pridruži tretji, veliki zvon. Najmanjši je najstarejši; 215 let vže poje. Napis mu je: JESV PILI D El VIVI MISEEEEE MEI 1679 j. Srednji je mlajši; zgoraj kroži okoli njega rek: — 139 - ECCE CEVCEM f DOMINI FVGITE PARTES AD- V E lis. E VINC LEO DE TE] Ul' JVDA E1D. X. D : AL A . Spodaj se bere: OPVS JOSEPHI SAMASSA LABACI 1750. Veliki zvon je bil vlit v Celovci. Posvetil ga je 17. avg. 1837 tamošnji stolni prošt Jak. Ortnei; na imena: Toma, Fran, Vid. Na njegovem klobuku stoje zgoraj besede: THOMAS GOLLNER HAT M1CH GEGOSSEN IN KLAGENFURT ANNO 1837. f ZU GOTTES EHEE BIN ICH GEFLOSSFN; spodaj pa: GAUDEO CUM GAUDENTIBUS ET FLEO CDM FLENTIBUS. Troske zanj (1270 gld.) so zložili nekaj farani sami, nekaj se je nabralo po sosednjih farah. L. 1839 je bil popolnoma poplačan. Letnica 1789 na zvoniku nam pove rojstveno leto Spodnjedupljanske cerkve. Kdo jo je posvetil in kdaj, to ni znano. Obletnico posvečenja praznujejo vsako prvo nedeljo po sv. Jarneji. Vže zgoraj omenjeni Boltar si je na vso moč prizadeval, da bi novo cerkev postavili na njegovi ledini blizu velike ceste, a grajski posestnik Bernard Pleterski odstopi 6. apr. 1789 toliko sveta, kolikor ga je bilo treba za cerkev, farovž, pol mežnije, pa je še dovolj prostora ostajalo za pokopališče okoli cerkve in za vrt tik farovža. Izgovori si zato samo jedno sv. mašo vsako leto za-se in za svoje sorodnike. Stara cerkev sv. Yida in Martina, podružnica Kriške fare, je tičala v rebri nad gradom skoraj sredi vasi. Nje selišče ') ni prostrano. Ob njem se vidi še malo zidu od nekdanje ograje. Oklepalo jo je pokopališče, kjer so jeli pokopavati 1. 1786. Poprej so iz Za drage, iz Gor. Dupljan in izza Pečan .odnašali mrliče v Naklo, Kriški Spodnjedupljanci pa v Križe. Valvasor (VIII. 756) ime- ') 2. maja 1793 je kupil Jurij Župan iz Sp. Dupljan ves prostor, kjer je stala cerkev in pokopališče, za 17 gld. ter si je zgradil kočo ondukaj. 11 * — 140 — nuje staro cerkev: „S. Martini zu Napleh“. Ne vem. od kod je zajel to ime; vsaj dandanes ne živi več med ljudmi. V prejšnjih časih se je se sv. Vidom vselej omenjal sv. Martin. Na pergamentni listini, hranjeni v farnem arhivu Dupljanskem, stoji le-ta na prvem mestu (ecclesia siue capella sanctorum Martini Episcopi et 4 iti martiris in Niderdevvplach). Izdal, jo je Pičenjski škof in Oglejskega patrijarha Ludovika vikarij Martin potem, ko je bil na Martinovo 1. 1454 posvetil altar v Spodnje- dupljanski cerkvi. V njej obeta vernikom, ki obiščejo to svetišče o imenitniših praznikih, odpustek jednega leta, onim, ki se pobrinejo za njegovo popravo, pa od¬ pustek 40 dnij. (V Prilogah št. 23.) Pred 1. 1848 so bila Spodnjedupljanski cerkvi pod¬ ložna 4'/ 3 zemljišča, 7 koč, 10 njiv in 1 vrt. L. 1858 je za vse to znašala zemljiška odveza 240 gld. st. d. Poleg tistih 302 G 0 , kar jih zajemlje cerkev z ograjenim pokopališčem, je cerkvene lastnine 2938 O 0 sveta (njiv, travnika), prikupljenega za ustanovinske denarje (samo 1 njivica in 1 travniček sta farovška); prisodili so jej tudi 1 del Vojvodinega boršta (2 or. 289 □"). Vse to uživa vsakratni župnik; pa mora zato opravljati usta¬ novljene sv. maše ter plačevati davek. 2, Podružna cerkev sv. Mihela arh. v Gorenjih Dupljah. Eazen zvonika, ki je pred nekaj leti dobil novo, šiljasto pokrivalo, in malega zvonu, katerega je 1. 1841 Toma Gollner v Celovci vlil, se ni nič bistvenega iz- premenilo v cerkvi sv. Mihela, odkar je slovo dala Na- kelski materi fari. Lepo se jej podaje malo vzvišena leža. Na severu se oprijemlje ob Vojvodin boršt; na¬ sprotna plat pa se ozira doli na Gorenjedupljansko vas. — 141 — Opasana je z nizkim ozidjem, čegar vhodna stebriča nosita v niškah majhna, kamenena kipa Matere božje in sv. Mihela s tehtnico. V cerkev se hodi pod zvo¬ nikom na zapadni strani. Dolga je 14'64m, široka pa 5'53 m. Stari strop nad jedino ladjo je bil ravan in se slikami posejan (skoraj gotovo štukatura). Prezbiterij je bil gotsk; to spričuje peterostrana oblika njegova, gotski svod med njim in med ladjo ter gotsko okno za velikim altarjem, gledajoče na vzhod (ostali dve okni ob njem ste na štiri vogle). Tudi prezbiterjev obok je bil nekdaj rtast, a 1. 1845 so ga ometali in se slikami (Mozes z 10. zap., Savlovo izpreobrnenje, Petrova pridiga) na presno opisali; napis govori, da je to Jan. Gosarjevo delo. 2001etni altarji so izvršeni v rokoko-zlogu. Veliki altar z 1. 1676 ima poleg kipov sv. Mihela, sv. Volbenka, sv. Ambroža in Marijinega venčanja (zgoraj) tudi malo sliko oznanjenja Marije dev. nad menzo. Altar sv. Mar¬ garete z 1. 1696 je stal 79 gld. Ta altar stoji menda na mestu, kjer se je 1. 1665 dvigal altar presv. Trojice. Nasproti stoji altar sv. Urbana, ki je bil na novo postav¬ ljen v sredi 17. veka. Mali križev pot je slikan na steklo. Kdaj in kdo je posvetil Gorenjedupljansko cerkev, ni znano. Župnik Koderman trdi v svojem poročilu o škofovi vizitaciji, da so vse tedanje Nakelske podružnice posvečene, torej tudi cerkev sv. Mihela. Nakelski kapelan je hodil semkaj maševat: 8. maja (god prikazanja sv. Mihela); 25. maja (sv. Urban) je opravljal sv. daritev pri altarji tega svetnika; za ta pot so mu morali sosedje poleg goldinarja, ki ga je pri cerkvenem računu za vse sv. maše v tej podružnici vzprejemal, še vsak nekaj dati; križev ponedeljek (pro¬ cesija); vsako 6. nedeljo po vel. noči je hodil s procesijo v Gor. Duplje za obljubo zoper nevihto; 12. jul. (sv. Mohor in Fort.) je bila sv. maša s pridigo; na sv. Mijiela dap — 142 — so praznovali patronsko opravilo, naslednjo nedeljo pa obletnico posvečenja te cerkve. Župnik Dupljanski mašuje dandanes v Gor. Dupljah: 6. nedeljo po vel. noči in v nedeljo po sv. Mihelu, potem: velikonočni, križevi in binkoštni vtorek, 25. maja, 12. julija in 29. sept. Poleg teh mu je maševati še 2 ustanovljeni sv. maši (za j Pr. Pečarja, kurata, in za j Miho Terana). Se dandanes se rabi o takih prilikah pri presv. daritvi sreberni kelih, katerega je podaril cerkvi sv. Mihela nekdanji župnik Nakelski Matija Grus; ob robu stojala mu je vrezan ta-le napis: „Matthias Gruss olim Paro: Nakl: Ssr.: Rosarii nec non Ss. Seb: Leonar: ae Oathrae Crainbvrgi benef: Eclae S. Mieh: in Dvplach me obtvlit. Ao 1697“. Denarno stanje podružnice sv. Mihela je bilo v začetku prejšnjega stoletja dosti ugodno. Kapitulski ko- misarij, dekan Gladič, je 8. avg. 1718 pregledoval njeno blagajnico ter našel 147 kron in o gld. 40 kr. drobiža v njej. Pr. baron Polhograški (a Billichgraz) je 1. febr. 1721 naštel 129 gld. Ali kmalu se je jela prazniti. L. 1727 so dali vliti 2 zvona; jeden je tehtal 326 funtov, drugi pa 201 funt. Z blagoslovljanjem vred sta stala 350 gld. Cerkev je dala zvonarju stara zvonova in 105 gld. Ko so 1. 1761 in 1762 zidali nov zvonik, seje cerkvena blagajnica popolnoma posušila. Ključar Matej Kuhar je plačeval zidarja. Cerkev mu je mogla še le pozneje to povrniti. Zvonik je stal. Toliko, da so jedno težavo ugnali, vže pride druga: veliki zvon se ubije. 2. julija 1762 si je moral sv..Mihel 190 gld. nem. v. na posodo vzeti od Goriške cerkve, da je bilo to za novi zvon. In ta še zdaj poje. Napis mu'je: JOHANN CHRISTIAN BISER HAT MIOH GEGOSSEN ZV CRAINBVRG. Pri cerkvenem računu 30. jan. 1763 je zapisal župnik ža¬ lostne besede: cerkev nima čisto nič. - 143 — Sv. Mihelu je bilo podložno l'/ 3 zemljišča v Gor. Dupljah, 9 koč, 3 njivice, gmajna „Srednica“. Od mlina, katerega je imel že 1. 1690, in od žage je dobival nek¬ daj vsega vkupe po 2gld. 17 kr., od 16 krav pa po 8 kr. dež. v. Samo o jedni njivi vemo, kdaj in kako je cerkvi složna postala: 8. maja 1693 sta ključarja Jak. Dacar in Andr. Padar prodala iz pašnika narejeno njivo, katero je soseska cerkvi v dar poklonila, Juriju Trnovcu, po domače Požrlu, za 20 gld. dež. v.; kupec pa seje moral zavezati, da spozna cerkev sv. Mihela za svojo gosposko ter jej vsako leto pri cerkvenem računu odšteje 1 gld. nem. v. Brez dovoljenja cerkvenega predstojništva je ne sme drugemu prodati. 25. maja 1790 je šlo posestvo sv. Mihela na dražbo; dali so mu zanje 335 gld. Od te svote mu je 1. 1811 priteklo 14 gld. 48 kr. obrestij. Zdaj nima nič sveta v lasti; samo od jednega dela Vojv. boršta plačuje davek; užitek ima pa Cerkvenik, ki stanuje poleg cerkve v mežniji. Cerkev Gorenjedupljanska je pred 1. 1832, ko je bila še podružnica Nakelska, ž njo vred priznavala stolni kapitul za svojega patrona. Ker nobenega drugega vojd- stva ni znanega, so brž ko ne tudi vojdske pravice pri¬ stajale kapitulu. IV. Duhovniki Dupljanski. 1, Lokalista: Fran Stroj od 1. 1771—1786; izprva je bil be- nefieijat, potem lokalist. Zadnjikrat je krščeval v Sp. Dupljah 25. sept. 1786. Ostavil je mašno ustanovo. Marko Stare od 1. 1787-1811 (30. okt. 1787 je prvikrat podpisan v krst. knjigi). Prej je služil 3 leta — 144 — v Solnograški škofiji. Iz Dupljan je šel za župnika na Turjak, kjer je umrl 30. marcija 1827. Tudi zanj.se daruje ustanovljena sv. maša. 2. Upokojeni duhovniki: Ivan Žerovec, razkapuein, samostansko ime mu je bilo o. Didak. L. 1796 je služil za kateheta v Gorenji Idriji; 1. 1799 in 1800 kapelan v Preserjah; 1. 1801 in 1802 prvi kap. v Smarijah; 1. 1803 drugi kap. v Gor. Idriji; 1. 1805 kap. v Kropi; potem Magušarjev kuratni beneficijat v Višnji gori; 1. 1813 deficijent v Sp. Dupljah; tu ga je 27. apr. 1813 smrt vzela. Fran Pečar, od 1. 1814—1821; poroj. 23. marcija 1760, posv. 7. apr. 1787; 1. 1795 in 1796 kap. v Ba- dovljici; 1. 1799—1813 lokalni kapelan v Bibnem, od¬ koder je prišel v Duplje. L. 1821 seje preselil na Savo. Lovro Poklukar, od okt. 1821 — 14. jan. 1824, t 23. sept. 1835 v Bledu, kjer je bil župnik. (Poišči ga med Nakelskimi kapelani.) Za njim se je povrnil v Duplje Fran Pečar, od 1. 1825—9. jun. 1829; umrl je v rojstveni fari v Kranjski gori 18. febr. 1833. 3, Lokalisti: Toma Babič od 6. okt. 1830 — 26. apr. 1832 kuratni beneficijat; od tistih mal do 24. okt. 1842 pa lokalni kapelan Dupljanski; poroj. v Podbrezjah 11. dec. 1788, posv. 18. jun. 1820; 1. 1821 — 1823 kap. v Be¬ gunjah; 1. 1824 v Škofji loki; 1. 1825 v Kameniku; 1. 1826—1830 pri sv. Jak. v Ljubljani; potem lokalist v Dupljah; naposled župnik v Poljanah nad Loko do smrti 27. apr. 1846, — 145 — Fran v. Fraundorf od 29. nov. 1842—f 15. dec. 1844. (Tee o njem najdeš v životopisih Nakelskih kapelanov.) Ivan Žemlja (Zemua) od 1. 1845 — 1866; poroj. v Gor. Gorjah 24. dec. 1792. posv. 28. okt. 1826; kapelanoval je v Cemšeniku 1. 1827 in 1828, v Srednji vasi v Boh. 1.1829, v Begunjah 1. 1831; 1.1832 je postal kurat v Spodnjem Brniku; 1. 1835 administrator in 1. 1838 lok. kapelan na Koprivniku. Iz Dupljan je šel v pokoj v Kovor; umrl je ondi 5. marcija 1876. 4, Župnik: Č. g. Toma Šlibar od 4. maja 1866— 1876 lo- kalist, od takrat pa župnik Dupljanski, poroj. 18. dec. 1822 na Brezjah v Kovorski fari, posv. 31. jul. 1849 kot bogoslovec tretjeletnik; od 11. nov. 1850 — 5. maja 1852 je bil za kapelana v Knežaku, potem na Blokah do 24. okt. 1858, v Smartinu pod Šmarno goro od 4. nov. 1858 — 27. sept. 1860, v Šenčurji od 28. sept. 1860 — 4. maja 1866. V Dupljah si je veliko prizadejal za ozalšanje hiše božje; popravil je farovž; zasadil mnogo sadnega drevja; posebno skrb pa je obračal v to, da je mladino dobro podučil v kršč. resnicah. Prvi beneficijat Dupljanski je stanoval nad staro cerkvijo sv. Yida in Martina v priprosti hišici, katera še dandanes stoji. Povedali smo vže, da se je svetišče pre¬ selilo doli v ravnino. Na južni plati njegovi kakih 30 korakov proč so sezidali farani 1. 1790 na podar¬ jenem grajskem svetu zdanji farovž. Staro beneficijatovo stanišee z obema, poleg njega ležečima vrtoma vred je kupil 7. jan. 1790 Andr. Lazar, po domače Tominec. Cerkvenikovo kočo pod staro cerkvijo so prodali vže poprej (22. sept. 1789) Andreju Crnilcu. Omislili so — 146 mu na vzhodnji strani farne cerkve novo mežnijo, katera je 17. okt. 1883 ob 10’/ 4 z večera pogorela. Farani so se zavezali, da bodo farovž sami popravljali. Tako so 1. 1822 prizidali prostorno sobo; 1. 1831 so podrli stari, med farovžem in mežnijo stoječi hlev ter postavili novo pripravniše gospodarsko poslopje na zemljišči, katero so kupili od Jan. Eakovca; farani so delali tlako. Vseli troskov je bilo 278 gld. 39 kr. st. d. V. Šola. 4)o 1. 1882 je zahajala peščica Dupljanskih otrok v Podbreško šolo. Tedaj pa si je Dupljanska fara zgra¬ dila lastno učilnico ob stari cesti na jako lepem, pri¬ sojnem kraji. Selišče (140 □“) je odstopila cerkev z dovoljenjem škofijskim. 1000 gld. podpore je dal šolski zaklad, cesarjevič Rudolf pa 150 gld. Pritlično poslopje, čegar jedna polovica služi šoli jednorazrednici, druga pa učitelju v stanovanje, je 15. okt. 1882 slovesno blago¬ slovil č. g. župnik T. Šlibar. L. 1882/3 je bilo 86 za šolo sposobnih otrok; 69 se jih je šolalo. L. 1883/4 bi bilo imelo 74 otrok pohajati šolo, a obiskovalo jo je samo 59. Prvi (zač.) učitelj Dupljanski šoli je g. Avgust Arzelin. VI. Odlični Dupljanci. Zdanji starosta kranjskega duhovenstva, demantnik Ivan Krivic se je porodil 27. maja 1794 v Spodnjih Dupljah št. 44; šolal se je v Mariboru in v Ljubljani, — 147 — kjer je 23. sept. 1820 vzprejel sv. redove. Novo mašo je pel v Naklem. Od 1. 1821 —1824 je kapelanoval v Toplicah; nekaj časa je oskrboval Topliško in Val to vaško faro. Od 1. 1825— 25. avg. 1827 je bil za kapetana v Senčurji, od 1. 1827 do konca jan. 1846 za župnika v Kovorji; tedaj je postal župnik in dekan v Gorjah. L. 1852 je stopil v pokoj. Od tistih mal živi v Gradci. Simon Pirec, poroj. v Spodnjih Dupljah štev. 38 v 11. dan okt. 1807, je kot duhovnik Labodske škofije kapelanoval v Orni, v Mozirji, župnikoval v Pliberku; v Smartinu pri Celji je bil administrator okoli 1. 1848, v češnjevci župnik od 1. 1851 do 1866, v pokoji v Konjicah, kjer je okoli 1. 1879 umrl. Jakob Lukanec, Peničev iz Sp. Dupljan, porojen 26. apr. 1803, posveč. 5. avg. 1832; izprva je služboval v Krški škofiji za kap. pri sv. Stefanu na Žili, na to pri sv. Urbanu blizu Feldkirchena. Prestopivši v Ljubljansko škofijo je bil za župnika v Kovorji od 1. 1858 do smrti 7. jul. 1861. 0. g. Andrej Pavlin, Janov iz Za drage, je na svojega godu dan 1. 1812 vzprijel sv. krst v Naklem, mašništvo pa 12. avg. 1838 v Ljubljani. 2. sept. je on prvi zapel novo mašo v cerkvi sv. Vida. 29. nov. 1888 je šel začasno v Zlatopolje, 11. marcija 1889 pa za zgodnjika v Senožeče. Od jan. 1840 — 18. okt. 1843 je kapelanoval v Spodnji Idriji, potem pa do maja 1845 vTržiči; po odhodu misijonarja Andr. Skopca v Ameriko je prevzel kuracijo v Lomu. Zaradi slaboumnosti je 1. 1861 ostavil duhovno pastirstvo. Zdaj biva v samo¬ stanu usmiljenih bratov v Gradci. Brat njegov Simon Pavlin, porojen 28. nov. 1824, je bil 5. julija 1848 posvečen. Po novi maši, katero je 30. jul. i. 1. daroval, je vsako nedeljo in vsak praznik imel drugo duh. opravilo ob 10. v Spodnjedupljanski cerkvi, dokler — 148 - mu ni 5. avg. 1849 došel dekret za subsidijarja v Leskovci pri Krškem. To službo je opravljal do febr. 1850. Potem ga premestijo na Prečino, kjer ga je 8. okt. 1850 kolera pobrala. Bil je ljubeznjiv, goreč duhovnik. C. g. Josip Lubanec iz Gor. Dupljan št. 17, netjak Jakoba Lukanca, je bil 15. okt. 1828 krščen v Naklem; mašnik je postal 22. jul. 1856; 5 dni pozneje je zapel novo mašo v Sp. Dupljah. Kot kapelan je de¬ loval v Mozlji (Mosel) na Koč. do konec 1. 1857, v Loškem potoku do dec. 1858, potem v Ornomlji, 1. 1861 v Stopičah, 1. 1867 v Preserjah; od 1. 1869 —1883 je bil za ekspozita v Suhorji; zdaj je kuratni beneficijat v Lozicah na Vipavskem. C. g. Ivan Teran, Trnovčev iz Gor. Dupljan, se je porodil 14. avg. 1833, posv. 25. jul. 1858, je prvikrat pristopil k altarju sv. Vida na veliki šmarin. Najprej je kapelanoval na Dolgem, od sept. 1859 v Gorjah, 1. 1862 v Višnji gori, 1. 1864 v Vodicah; potem je bil za loka- lista v Zlatem polji od 1. 1867—1872, v Štangi od 1. 1872 do 1876, ko je prišel v Ljubno, kjer še zdaj župnikuje.