Največji abf«BaU Združenih državah V4k leto - York celo leto .00 .00 .00 .00 GLAS The largest Slovenian Daily in the United States. listzšlovaskihidelavce^T Ameriki. I—oed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUTON: OHslssa 3—3878 NO. 193. — ftTMV. 193. »ntsrsd ss gsoond Ola« Matter September 21, 1903, at the Post Offlcs at Hew York, H. Y., under Act of Oengrsn of March 8, 1870 TXLXTOH: OHelxea 8—8871 NEW YORK, FRIDAY, AUQU8T 18, 1933. — PETEK, 18. AV OUST A 1933 VOLUMB XTJ. — LETNIK XLL PREMOGOVNI BARONI SE BODO MORALI VKLONITI VEDNO VEČ NEZAPOSLENIH DOBIVA DELO, TODA CENE BLAGU SO NARASLE ZA 8 ODSTOTKOV __r Administrator Johnson Je prepričan, da bodo oljni magna t je stoprocentno odobrili praviinik. — Zastopnikom jeklarske industrije je bilo namignje-no, da je treba skrajne naglice. — Štrajk v krojaški industriji. — Delavska tajnica Miss Perkins je zadovoljna s položajem. WASHINGTON, D. C., 17. avgusta. — To je pravilnik, ki sem ga priporočil predsedniku Roose-veltu, — je rekel danes administrator industrijalne postave, Hugh S. Johnson, zastopnikom oljne industrije, ko se je vrnil iz Bele hiše v svoj urad. Zastopniki so boječe vprašali, če bo mogoče kako točko izpremeniti, toda Johnson je odgovoril: — To pogodbo je pomagal sestavljati department za notranje zadeve, predsednik Rooseveit jo je prečital in je ž njo zadovoljen. Johnson je prepričan, da bo oljna industrija "stoprocentno" soglašala s pravilnikom. Pravilnik za premogovno industrijo mora biti še pred koncem tega tedna dovršen in odobren. Nesoglasje med delavci in delodajalci, kateri nočejo ničesar slišati o kolektivnem barantanju, mora biti zlepa ali zgrda uravnano. Zastopniki industrije bakra so predložili danes vladi nov pravilnik, ki določa omejitev produkcije in uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Western Union in Postal Telegraph Company sta prosili za dovoljenjei če smeta skleniti začasno pogodbo glede plač in delovnega časa. WASHINGTON, D. C., 1 7. avgusta. — Cena življenskih potrebščin se je v mesecu, ki se je končal dne 1 5. julija zvišala za osem odstotkov. V istem času so pa tudi delavci zaslužili skoro osem odstotkov več oziroma sedem milijonov petstotisoč dolarjev. To procilo je objavila nocoj tajnica za delo, Miss Perkins. Tozadevno statistiko je označila kot zelo razveseljivo ter dostavila, da je od meseca marca do julija dobilo nad en milijon stotisoč oseb delo. Ako bodo plače v istem razmerju naraščale kot so dosedaj, bo industrija plačala to leto svojim delavcem skoro štiristo milijonov dolarjev. Urad za delo naznanja, da je bilo meseca julija zaposlenih v tovarnah skoro pol milijona ljudi več kakor meseca junija. Isto razmerje vlada med mesecem julijem in majem. Nakupovalna sila delavstva je bila med marcem in julijem zvišana za devetindvajset milijonov dolarjev. Vsepovsod je opažati napredek, edinole trgovina na drobno nekoliko pojema- Dne l 5. julija je bila cena življenjskim potrebščinam višja kot je bila leta 1913. Razen mesa se je Kub a se se vedno ni pomirila 0DVAJALCI SO ZAGROZILI _J. FACTORJU Factor trdi, da Ti: v nikai-ki zvezi s policijo. — Detektivi iščejo odvajal« ce v Wisconsinu. Chicago, m., 17. avgusta. — Zasledovanje odvajaleev, ki se je pričelo s 30() detektivi in policisti v Chicagu, se je raztegnilo na južni del države Wisconsin. Zasledovalci so prepričani, da bodo vje-li Touliv-ja in njegove tovariše, ki so obdolženi Factor je ve od-vedbe. Zasledovalci so oboroženi s .strojnimi puškami, revolverji in bombami. John Factor, ki se je z odva-jalci sam pogodil za odškodnino, pravi, da je dobil že več groženj, da ga bodo umorili, ker je policijo opozoril na njihovo sled. — Xikakor mi ne vrjamejo, da M0HAMEDANCI MASAKRIRAJ0 KRISTJANE « Kurdi so pomorili 600 asirskih kristjanov. — Angleški ministr. predsednik bo vodil preiskavo. London, Anglija, 17. avgusta. Ker so iraški in kurdski vojaki pomorili nad 600 asirskih kristjanov na irak-sirski meji. se je ministrski predsednik Ramsey Mae-Donald naglo vrnil s počitnic na ►Škotskem, da sam preišče ta po-kolj. Angleška vlada je strogo posvarila iraško vlado. Prvi poboji so bili posledica upora asirskih plemen, toda poročila o masakrih so -prišla šele potem, ko je iraška vlada najela Kurde, da so pomagali njenim vojakom. • ________, . Nemiri so se pričeli, ko so ne- policiji nisem pomagal, — pravi * • » • • ,- i- i Li,ntftB rp j '. . * kateri Asirci zbezali preko meje r actor. — Toda v resnici nisem. L. * « •• i • t * V •. • v francosko Sinjo, ker niso hoteli temveč policija je pazila na moj - ' ___ • , , - , . . , J Iraku izročiti svojega orožja. telefon m tako izvedela glede mo-!P » • 1 _ i »jl • , , .. 'Francozi so Asircem odvzeli orož- je odvedbe in pričela zločince za- • t A sledovatl. je, toda so ga jim zopet ivrnili, ko NAZIJCI MEČEJO KRIVDO NA KOMUNISTE Nazijci so zažgali palačo nemškega držav, zbora in obdolžili komuniste. — V Hagu bodo zaslišali priče. Berlin, Nem&ja, 17. avgusta. — Jeseni, ko se prične v Lipskem obravnava, proti komunistom, katere so nemški nazijci obdolžili, da so 28. februarja požgali palačo nemškega državnega zbora, se bo tudi v Haagu sestalo anedna-rodno neoficijelno sodišče, ki je že oznanilo, da ima zbrane dokaze, da so sedanji voditelji nemških nazijcev sami podtaknili v palači državnega zbora požar, da so s tem mogli dvigniti obtožbo proti socijalistom in komunistom. Do sedaj so nemške oblasti popolnoma molčale o nameravani mednarodni preiskavi, toda sedaj se je glavni nemški državni prav-dnik Karl Werner obrnil na dva člana mednarodne komisije, na švedskega odvetnika Geo. Bran-tinga in francoskega pisatelja Ro- CESPEDES JE IMENOVAL SVOJEGA POSLANIKA ZA WASHINGTON HAVANA, Kuba, 1 7. avgusta. — Jeza, ki jo jc gojilo prebivalstvo proti Machadu in njegovim pristašem, posebno proti takozvanim "porristam" (članom njegove tajne policije) še ni ponehala. Danes so izbruhnili v Camaguey vroči poulični boji, v katerih je bil usmrčen neki Machadov policist. Xa stotine, in stotine Macha- i dovih pristašev se skriva po hi-' šah. Včeraj so bili zelo razočarani in «e bolj prepelašeni, ker jim predsednik de Cespedes noče o- AMERIKANEC OBSOJEN NA NEMŠKEM . so »e zopet vrnili čez mejo. dnhfi « r:'' JC*C Poročila iz Bagdada naznanja- maina Rollanda s prošnjo, da po- dobil po telefonu, * actor je ved- nj?, da je iraški kralj Feisal pre-; dasta nemški vladi dokaze, ki jih pričan. da more obvladati položaj imata v svoji posesti, in bo takoj odpotoval v Ženevo. Mednarodna komisija je sklenila. da bo imela svoje zasedanje in preiskavo rv Haagu, predno . - ■ -- —iua «i^uvttrjn ira.it. a ko ui uiga i 1 ° ' r nos, ko so vzeli $o0,000 odkupni-1 narodov pričela proti njegovi via- p™'ne ne,m*ko najvišje sodišče v L,ipskem obravnavo proti holand- 110 v svojem stanovanju v hotelu in detektivi ga vedno stražijo. LVačelnik chicaške policije Wil- Svoj 0(Nl0d opravičuje kot počit- ham Schoemaker pravi, da so od-!nice, v rosnici pa se pripravija, vajalci grdo potegnili policijo zalda zagovarja Trak. ako bi Liga , . - _____odov pričela prot> m zbežali ,z pasti. katero so di kako poKtopanje. mogočiti bega. Danes je bi aretiran tukaj brigadir A. B. Aincart. bivši policijski komisar v Havani. Pred pcfiicijskim glavnim stanom je bil ustreljen Ricardo Her-rera. šofer pobeglega ministra Alberta Herrera. Poulične demonstracije so na die vnem redu in jih niti vojaštvo ne more uspešno zatreti. Ameriški poslanik Sumner Welles se je že večkrat posvetoval z državnim zakladničarjem Marti< nezora Saenzom, kako bi bilo mogoče izboljšati finančni položaj v republiki. ^ 'svojega prijatelja Karla .Najbrž bo proglašen za nedo- IIeye iz N>w Yorka. ločen čas moratorij. | Por()ta pa jp stavi|fl ^ da Manger je po nakl jučuju ustrelil Heyesa na par-niku. — Obsojen je bil na tri mesece ječe. Bremerhafaen, Nemčija, 17. avgusta. — -Charles Manger iz Los Angeles, Cal., je bil obsojen na tri mesece ječe, ker je na parni-ku "Bremen' 30. julija ustrelil Werner Ta teden se bosta vrnila iz ino- mu kazni ni treba nastopiti do 30. zemstva na Kubo bivši precised- septembra 1936. ako takoj plača nik Mario G. Menocal in polkov- žaru državne zbor- sk lm nazijcem zadal hud udarec, ko je pripravil svoj kabinet do tega. da je po sedemurni kabinetni seji odredil, da izgubi vsak Avstrijec državljanstvo in je njegovo premoženje zaplenjeno, ako izven države agitira proti avstrij- nice, zato ga prosi, da mu izroči te dokaze, da bo mogel ž njimi nastopiti pred sodiščem. Ravno tako prosi Werner pisatelja Rollanda, da bi mu dal dokaze o krivcih, kjer je njemu in ITALIJANI GRADE NOV AEROPLAN Desenzano, Italija, 17. avgusta. Na avijatični aoli grrade tajho "skrivnostni aeroplan", ki bo najhitrejši na svetu, kajti vozil bo 426 milj na uro. Dogotovljen bo v septembru. Najbrže ga bo prvi vodil 30 let stari poročnik Francesco Agello. ki je 10. aprila letel okoli (lard-dkega jezera z aeroplanom z dvema p repel er jem a 440 milj na uro. popolnoma pazabil, da je nabasal svoj revolver pred več kot tremi leti v Honolulu. 'Njegov zagovornik je tudi izjavil, da ni imel namena ustreliti prijatelja. In ko mu je sodnik pokazal Hevesovo fotografijo, se je Manger zjokal. Iz besedila razsodbe je tudi razvidno. da Mangerjn. ki je ivseuči-lrški dijak, sploh ne bo treba ni-kdar, nastopiti kazni, razun če kdaj pride v Nemčijo. iDržavni pravdnik je v svoji obtožnici zvračal .vso krivdo na Mangerjevega očma. ker mu je dal revolver, ne da bi mu bil pojasnil, kako nevarno je to orožje. SMRT JAPONSKEGA POSLANIKA V VARŠAVI .Varšava, Poljska, 16. avgusta. Dane« je umrl japonski poslanik na Polj«fcem„ Hiucki Kawai. Malo prej je bil prestopil v katoliško vero in ga je krstil sam. papežev nuncij. Podlegel je jetiki. ski vladi in zapusti Avstrijo brez nemškemu narod mnogo ležeče na dovoljenja. Itenn' doleti prave krivoe za- To odredbo je kancler Dollfuss |služena kazen-posebno namenil Avstrijcem, kise nahajajo v n azijski legiji na Bavarskem. Kabinet pa ni rešil vprašanja, ako bi avstrijska .vlada zahtevala odpoklic nemškega poslanika dr. Kurta Rieth. ker je pomagal avstrijskim nazi.icem v njihovem ruvanju proti vladi. Naročite se na "QLA8 NARODA" največji slovenski dnevnik » Združenih državah. CODOS IN ROSSI V PARIZU Pariz, Francija, 17. avgusta.— Več tisoč ljudi je pozdravljalo letalca 'Maurice Rossija in Paula Codosa, ko sta se vrnila v Pariz iz Rayaka v Siriji, kamor sta s svojim aeroplanom priletela iz New Yorka in s tem postavila rekord za polet na razdaljo. POSKUSI NA ŽIVALIH NISO DOVOLJENI PREDSEDNIK VSEINDIJSKE-CA KONGRESA OBSOJEh Apola, Indija, 16. avgiuta. — Uradujoči predsednik prepovedanega Vweindijskega kongresa. M. S. Anev, je bil aretiran, ker se je protivil angleškim oblastim. Obsojen je bi Ina čest mesecev ječe. Berlin, Nemčija, 17. avgusta. Pruski .ministr. predsednik stotnik Hermann Goering je izdal odredbo, po kateri je v Prusiji vivi-seciranje (zdravniško poskušanje na živalih) prepovedano. Zdravstvenemu ministrstvu je naročil, da izdela postavo, ki nalaga ostro kazen vsakemu zdrav- sta niku, ki bi poškodoval kako ži-| Mnogi vasi in trgov je razdeja-val v svrho znanosti. Dokler ni la voda, ko se je valila proti izli-uveljavljena tozadevna postava, | vu reke, v zapadnem delu pro-•bo Goering poslal vsakega zdrav- prince Santung. Na tisoče ljudi je nika, ki se -pregrjpsil proti nje-]brez strehe. Mnoge, ki so se re-govi odredbi v koncentracijsko ta-J Sili na vrhove dreves, je pozneje borišoe. * odnesla voda. VELIKE ŽRTVE KITAJSKE POVODNJl Hankqw, Kitajska, 17. avgusta. Povoden j Rmene reke se je razlila čez ogTomne planjave in je zahtevala najmanj 50,000 človeških žrtev. Uradniki Kinkow-Hankow železnice. ki so objavili to poročilo, se boje, da je utonilo še več ljudi, kajti jezovi so na veliko razdaljo pričeli popuščati že pred več tedni, toda natančno število žrtev ni znano. Roparji so v poplavljeni pokrajini na delu in ropajo vasi in me- ______ _ Naroda" ^ lucvilao ^tiBLUHiNa c j£rnmm i ANI atr, N. i "flLAl NAIODA (¥«400 •! tke Pupli) 7? T TOME, TMB»y. &TOOBT 18, 1938 •»rti * w DOPIS IZ RIBNICE NA WIENJSIEM zm-t ' ' "_• • • - {Dobrega pol leta je (minilo, od-.cele Pakiž Emil, Burgar Vinko kar sem se vrnil iz Amerce V trroj rojstni kralj Ribnico. Dol fcay Ktmdt Scuda^i and Hottdajra t Kanado •<■• pol leta Mit leta.........—......¥LB$ gih. devet let sem si i trudom fclti-iil kruh v Ameriki, a hrepenenje; po atari domovini in slabe smeri-' j ške razmere so me pripravile do "povratka. Vrjeraite, da neon se čudil rai- Teartj 98.00 »Olaa Naroda" lahaia imkl dan lxr»emil nedelj (n prasdkor. ta oMCtoortl m m prloMigejo. Denar m} w blagoven po MoMf Order. Prt irwmbl Vaja naročnikov, proelmo, da m-torn imWH teuUi, da ti t reje najdete Wrfomlka. NABODA". SI« W. 18th Btoeet, New ImL N. m. CHefcea t-M7S J[I| / X LJUDSKA JUSTICA Ko eita Amerikanec o grozodejstvih, ki so jih uganjali Japonci v Mandžuriji ali nekulturnih dejanjih drugih narodov, se zgraža nad njimi in pobožuo vzdihuje: — Mi smo pa vendarle civilizirani ljudje. ,JPri nas bi kaj takega ne 1t>ik> mogoče. Toda pregovor, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom, je še vedno na mestu. Narodi, katerim očitamo nekulturo, has takoj opozo-re na razmere po naših južnih državah, kjer so bili še pred par leti linčarski umori na dnevnem redu. V zadnjem easu se je število teh groznih zločinov sicer nekoliko zmanjšalo, toda kakor kaže, ne bo mogoče tako zlepa popolnoma odpraviti tega madeža z naše ei-yilizaeije. * Se pred kratkim je časopisje z velikim veseljem poudarjalo, da je linčanj vsako leto manj, kar naenkrat pa pride iz države Alabame poročilo o novem grozodejstvu. ) Ljudska drhal je vdrla v ječo, kjer so bili zaprti trije mladi zamorci, obdolženi posilstva in umora. I>rhal ni naletela od strani stražnikov skoro nikak odpor. Divjaki so odvedli zamorce na samoten kraj ter jih linčali. ♦ Navalic nasprotnemu zatrjevanju vlada po južnih državah plemensko sovraštvo še vedno v nezmanjšani meri. , , Vsem je v spominu zloglasni Seottsboro slučaj, ko so fcotele oblasti po vsej sili spraviti na vislice sedem mladih zamorcev, dasi jim krivda ni 'bila nepobitno dokazana. ( Poročilo o trojnem ličanju dokazuje, da tamošnji državljani nimajo posebnega zaupanja v sodnike in postave in se jim zdi dosti bolj primemo, če sami obtoženca obsodijo in izvrše smrtno kazen. f Drhal se presneto malo briga, če je za krivdo obtoženca na razpolago dovolj dokazov. Kaj se brigajo tam doh na Jugu za življenje enega ali treh zamorce*"? Južnjake je pp, še posebno razburilo naslednje dejstvo: 1 ■IBI 1 Radikalna newyorska organizacija "International Labor Defense" je poslala iz New Yorka tri odvetnike, ki naj bi zagovarjali obtožene zamorce. } Prebivalstvo je bilo odločno proti temu zunanjemu jVmeSavanju v domače zadeve, in usoda zamorcev je bila Zapečatena, i Nikdar se ne sme pozabiti, da so po postavi vsi ljudje v tej deželi enaki, ne glede na to, kakšne polti so ali kateremu plemenu pripadajo. Pred sodiščem je však toliko £asa nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde. | Za ličanje ni nobenega opravičila. Oblasti bi morale terfcrogo kaznovati ne le linčarjev, pač pa tudi uradnike, ki jim bVeai posebnega odpora izročajo žrtve. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE- DNEVNEM KURZU T JUOOiLAYUO Dtn 200----------------------$ 435 Un 300-------------------* % 6.25 tnn 400 ............................ $ 8.25 Din 500 ............................ $10.10 Ifltn 1000 —.....................$20 — Din 5000 ............................$98 — Ktt SE CENE StfbAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENlB PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI D&Ll Z* lspta£Uo Te€Jlh vaeskov kot ttdfik) Aavedeno, ttottlal v dinarjih aH Umh dovoljujemo fte bolje fcosoJe, n sruOoa V ahskiIkih dolupu Ka blažilo $&00 morate poslati__t 5.75 :: p? .v »i 9« fSDJOO " »» $4000 » »i . w no po- •> V H^M PO. £a New,York aa celo leto Va meram in življenju v naši domo- Ba pot tela.......••••...«..«•• fBJO vini Jugoslaviji. Predstavljal sem Ea iMMMtro aa etfo leto ...... $7.06 si, da je Se vedno tako kot je bilo. Za pot leta........................1 ob mojem odhodu v Ameriko, pa ni tako. Povsod, kamor sem šel, kamor sem pogledal, sem videl velik napredek. Že Ljubljana .sama. se je tako spremenila in se modernizirala, da človek tega ne bi vrjel; mislil bi, dri nas. Stare hiše zginevajo. nezazidane parcele dobivajo nove hiše. ki ko vse moderne in še precej poceni. Opazil sen*, da je nošn ja tu ista kot v Ameriki. Orodje, nrajsibo kakršnokoli. dobite tn kot pri vas. Tega pred vojno ni bilo. Lesna trgovina, s katero se peča tu mnogo ljudi. «e je začela po dolgoletnem zastanku zopet razvijati. Naši rešetarji so pa neumorni in kljub krizi prinašajo domov lepe tisočake. Seveda; takih zaslužkov, kot .so jih imeli lesni trgovci in rešetarji pred par leti, ni več. Privaditi so se moraii malo manjšim dobičkom. Letos je tu izvanredno deževno vreme. Pomladi, kakor tudi poletja nismo poznali. Ljudje mnogo trpijo pri senu. Malokdo je spravil kak voziček sena. ne da bi mu ga enkrat ali večkrat namočilo. Upamo pa. da na pečeh ga ne bomo sušili. Vsled deževja bo splošna letina bolj slaba, a to le v nekaterih krajih. Tako je na pr. v Banatu izredno dobra letina in bo več milijonov meterskih stotov pšenice in drugega žita izvoženega ve druge države. Torej kruh« ne bomo stradali. Letos. 11. junija se je vršil v ribniški cerkvi velik cerkveni koncert in odkritje spominske plošče našemu rojaku Jakobu Gallussu-Petelinu. On je bil rojen 31. julija 1550 v iRibnici. Napisal je ogromno število cerkvenih glasbenih del. od katerih so nekatere peli na tem koncertu. Vse pevske točke je izvajala Glasbena Matica iz Ljubljane. V začetku junija sem obiskal tudi ljubljanski velesejem. Tega Ljubljana pred vojno ni poznala. Tudi v tem oziru sem videl velik napredek. Razstavljajo vse mogoče domače in inozemske tvrdke uvo/b -blago in izdelke. Nisem se mogel načuditi lepemu pohištvu, katero ibzdelujejo naši mizarji. Prav gotovo, da nisem videl lepšega in solidipejšega nikjer drugod, niti v sami Ameriki. Koncem junija so se vršili v Ljubljani veliki nastopi Sokola kraljevine Jugoslavije. Bil je prvi pokrajinski zlet S. K. J. Tako ogromnih množic ni sprejela Ljub Ijana Še nikdar v svoje naročje. Ulice so bile natrpane polne sokolov. sokolic in člrugih izletnikov. V (Ljubljano so prišli bratje in sestre iz viseh delov nase države; nn.skera penzi jotiat ti js niladiut Hamburžanotn Hujronmn v. Poel-nitec. ^[oj tovariš je študiral pra-vo. jaz pa inodroKlovje in književnost. Postala sva zvesta prijatelja; boljšega od njega »»ploh v žv I jen ju nisem imel. Preživel« sv« v bratski slogi lepe in brezskrbne dni. Julija leta 1914. sem dovršil Študije; .10 julija, dva dni prvd izbruhom vojne, sva od pot (»vala vsak v svoj rojstni kraj — on v Hamburg, jaz v mojo postelji — Poellnitz. Bulhn vanj. Po cehi mu enrkoma lije kri. eno roko *e oprijemlje krvaveče rane Via čelu. z drugo mi maha v pozdrav: "Z Bogom, moj dragi!" Te besede so bile tako razločne, da sein jih natanko slišal: o tem ni malo ne dvomim. V nekaj sekundah je Poellnitz izginil. Za-kričim. se dvignjeni s postelje, planem iz sobe in drvim za njim po hodnrk — |>o .stopnieah, da poifičem svojega edinesa. na.jvernejšega prijatelja. Spodaj na stopnicah me Bremen, da urediva najnujnejše, dohiti moj tovariš iz iste sob*. — zadeve in se javiva kot vojaška ob- !" Kampa, za božjo voljo, kaj vam veznika. Od tega trenutka se nisva je?" videla nikoli več. Pri vojakih sva si pridno dopisovala. Hugm je prišel na capadno Polagoma sem prišel k sebi. Stal sem ves zmeden, v žilah mi je pla-la razgreta kri; opetakaje sem pri- fronfo. jaz na l usko, februarja le-i spel v sobo in se vnrel v posteljo ta 1916. pa na franko v verdun-jski <»dse-k. Koncem julija leta 191K $»em hil doma na dopustu. Zvedel i eni. da biva Poellnitz tik za fronto v mirnem kotičku v Flandriji. Se preden j«« potekel moj dopust, »•era prejel Hugonovo pismo. Ves vzradoščen mi je »poročil, da je takisto dobil dopust in da se bo čez dva dni peljal mimo Koelna. Povabil me je, da naj pridem tja: tako se bova lahko zopet videla. Ne spominjam se več. kaj me j<» zadržalo, da takrat nisem mogel izpolniti njegove želje. Nisva se sestala. Teden dni pozneje sem bil Topet na fronti. Vse je frčalo križem kražem — za pihanje ni bilo časa in tudi o Poellnitzu ni bilo več glasu. Potem sem bil zasut in zastrupljen s plini. Dobil sem povrh tega še živčni napad: \vnil sem se v Nemčijo in prišel v bolnišnico v Muenster am Stein. Tu sem doživel v noči od 17. na 18. septembra to, česar ne pozabim do smrti. Nemirno >em ležal v mrzličnem Tisto noč nisem zatisnil očesa. Drugo jutro s<»m napisal Poellnitzu obupno pismo: "Tako-le sam sanjal. Kaj se je zgodilo Sigurno kaj strašnega ! Ali te bo moje pismo sploh še našlo živega Slutil sem skoraj sigurno, da sem zaman pisal to pismo. Poellnitz je mrtev. Venomer sem se prepričeval. da je še vedno na varnem v Flandriji. Še tako pametni razlogi mi niso mogli vzeti občutka strahote. Tisto dopoldne sem bil ves zmeden. Okoli poldneva so delili pisma : med njimi je bilo tudi Poell-nitzevo — devet dni staro, oapo-Mano najprej na moj naslov v domovini. "Zakaj mi nič ne pišeš? Kje si vendar? Škoda, da se zadnjič nisva videla! Zdaj sedim na solneu. v središču ofenzive." v najhujšem bobnajoeein ognju; po povratku z dopusta so me takoj prestavili semkaj. Nihče ne ve. ali se bova sploh še kdaj videla. Se li dobro počutiš?" Pred desetimi dnevi je bil še živ najsigurnejše potrdilo moj aen. Štirinajst dni je minulo v strahu in ugibanju. Nekega večera sem se pojerat-kem izprehodu ves izmučen in zbit vrnil domov. Na mizi je ležalo pismo. Potipljem ga — tu bo odločitev — ves se t rešeni. Prižgem luč — moje pismo Poellnitzu. na pismu križ — za križem besede: za domovino. Pisal sem stotniji. Odgovorili so mi. Poročnik v. Poellnitz je padel v jutro 18. septembra v artiljerij-skem napadu. "GLAS NARODA' zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga koče naročiti 2A tvoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. Nafrocniria ra stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. NAPOLEONOVO PISMO JOSEPHINi polusnu. Teda.iei se »postavi pred — danes je mrtev — pismo mi je V Londonu so nedavno prodali «\seiu Napoleonovih Jitibavnih 'pisem -Joseph in i za eeno. kakor se doslej še ni plačevala za takšno ko respondents. Pisma so bila nazadnje last lorda R<»eberryja. SeWda so se za ta pisma zanimali zbiralci starih dokumentov iz vseh dežel. Pebno mnogo interesentov je bilo iz Francije, ki že dolgo stremi za tem. da bi vse Napoleonove relikvije osredotočila doma. Topot francoskim kiapcem sreča ni bila mila. Tudi Američani niso imeli dovolj dolarjev, da bi pokupili dokumente ljubezni. Zmago so naposled odnesli angleški funti. Pisma, ki jih je imel lord Rose-berrv, so pravcata vroča ljubavna pisma, ki jih je pisal Napoleon z vsem žarom svojega srca. Značilna so tudi po tem. da vsebujejo pravoipisne napake, katere je Napoleon rad delal. No, to reč razlagajo Francozi s tem. da jih je pisal Bonaparte v omami ljubezni, in mu zaradi tega ni mere ne zamere. V teh pismih se kaže Napoleon s čisto druge strani kakor ga pri- kazuje zgodovina junaštev. Ta pisma so v pravem pomenu besede godba Napoleonove krvi. Veliki j vojskovodja leži v n»ih kakor premaganec pred .žensko, ki jo ehdaja z najlepšimi priimki, .losephina je. kakor znano, iz Napoleonovih čuv-stev zase hladnokrvno kovala svoj kapital. Čimbolj goreče jo^je Napoleon 7>rosil ljubezni. tembolj hladno je sprejemala dokaze njegovega srčneea žara. Pisma je v Londonu kupil neki antikvariat, kar pomeni, da Napoleonova konjunktura še dolg«, ni doseg-fe svojepra viška.... Neki angleški list. ki posveča mnogo pozornosti sedanji svetovni gospodarski krizi, pa je hudomušno pripomnil. da je ljubezen menda še vedno močnejša kakor malenkostne človeške eksistenčne skrb',. m LOOMT Rotm mtfc y.% ^ •O- DVE SIROTI Spisal A. D. EKHE&Y Knjigarna "Glas Naroda SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York MOLITVEN«! STOTA URA v platno ve«....................ar« ▼ fino usnje ve* __________li« ▼ najfinejše usnje vez 1.80 ▼ najfinejše usnje trda rm ------------------------IM SKRBI ZA DOSO ▼ platno ve«..........m v fino usnje vei ...........ijh, v najfinejše usnje ves 1.M RAJSKI GLASOVI V platno vdr _________i« t aanje vee. .............ljt v fino usnje ves. ______1.5« v najflnejfe usnje ve*. 1.60 KVIBKT7 srca v lmitlrano usnje ves. .10 v usnje vos. ............... J« ▼ fino usnje Tez.........l._ w naj fine Jie usnje ves. \M v najfinejše usnje trda vee ---------,---------------am v bel celluloid vas. -......UŽ9 NAft DOM ▼ pdnsrejeno______________ ▼ najfinejše usnje vta 1JI » najfinejše osnje trda ves .....------------------LSI MARIJA VARRDUA fino Ves __________________IM f fino usnje______ ▼ ftafflnejle usnje trda Hrvatski molttveniki: tJtJ«M Jstare**, Hrt« ves.---- Key ef Heaven: fino vezano ...............................55 v usnje vezano ...........................7# » najfinejše usnje rezano ........1.80 (ZA ODRASLO* Key of Heaven: v eelold vezano ......................1.20 v eelold najfinejši vea 1__________1.5« v fino usnje Tesano ...............151 Catholic rocket Manual- t fino usnje vezano ................l.M Ave Maria: v fino usnje vexano .......—1.4« r . - «. «... POUČNE KNJIGE Ancleftke slovensko berilo ...........J.— AMerika in Anserikanri (Trunk) 5.— Angeljska služba al) nauk kako te ■ naj streže k sv. snaSi ____________ .lt Boj nfclezljivkD holernla ____________,75 CerkniSko Jezero................................1.29 DlaiH iivinozdravnlk broHrano Domači vrt --------------------------- Govedoreja -______________________________ Oospodlnjstvo..........................„ JofooIavIJa (llellk) L sveaek ' 2. zvezek, 1—2 snopič _____ .1.21 .1 J&* 1M LM .usn Kletarstvo Kratka Vratka t vatev (Skalleky) Sloveneev, Hr- la Srbov L D. JK aaieriSIri driavljaa .15 Nemščina brez učitelja: 1 del .................... - -2. del ________________ M JStt Največji sptsovnlb IJubavnlb in drugih pise*------------------75 -------5« ------- .........L5§ —-----15 Angltiki tno4itveniki: 4V irv*Ke plataleo OJačen beton ................ Obrtno knjigovodstvo__ Perotnlasrstvo. brofflrano Prsvtlk ta aliko i_____________ Pslblčae motnje na alkohol ski '»*» -.......—-------------------------75 Pravo In revolaelja (Pitamie) ........ Predhodniki in idejni utemelji m. skesa idejalizma .................L5I Radio, osnovni pojmi iz Radio tunike, vezano .......................JL— broBirano _____________________«..„..^...1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) .............1 J&% Spretna kuharica, trdo Tesana . ..1.45 Sveto Pismo staro in nove zaveze, > lepo trdo vetana______............. ^adje v gospodinjstvu _____________75 (Jčna knjiga fta berilo laSkoga Jezika -----------------------------------f| Ucm knjiga in beribo italijanskega jezika .................... 1.— Učbenik angleškega jesika trdo Srfe«. —j.______________________XN broširano -----------------------1.28 Crofl v. ftfozefljo AVeber) LM Vollkl1 slovenski spHovnlk: zbirka pisem, listin in vlog za za- sgolke te trgovce ---------L25 Veliki vsevede* ________________________M VoMUna kajlika _______________________M Zbirka zdrbVfl_________S» Zel In plevel, sli zdravilstva.............. Zgodovlaa (JmeCMsti pri ! rib, Hrvatih In Srbft. .LM ODVETNICE V FRANCIJI Odvetnic je v Franciji v jirinie-ri z drugimi državami izredno mnogo in godi se jim vsaj v gmotnem pogledu dobro. Značilno je. da je med njihovimi klijenti mnogo več moških, nego žensk. Mnoge francoske odvetnice se «pecijali-zirale za poedine panoge prava. — Imenitno, dragi moj, — ga je pohvalil Lafleur in sedel na svoje mesto, — vidim, da znate izrabiti eas... To bo zadnji kozarček, za slovo... In ker sva zdaj na istem, predlagam, da igrava odločilno patrijo samo do sto. — Pa naj bo! — je odgovoril debeluhasti meščan. — Toda zdaj morava igrati hitro, kajti rad 'bi se zunaj še malo nadihal svežega zraka, predno prispeta naši gospodični. .. - Lafleur je vzel karte, da bi jih dal svojemu nasprotniku; toda pri tem je ravnal navidez tako nerodno, da je izpustil dobro polovico kart na tla. — O, to sem neroda! — je vzkliknil. — Nikar se na trudite s pobiranjem, jih bom že sam pobral... Toda mož se niti pripognil ni. Pač se je .pa pripognil Martin in začel hitro pobirati karte. Jjafleur je brž potegnil iz žepa kristalno stekleničico in izlil v Martinov kozarec vse. kar je bilo v nji. V naslednjem hipu se je prikazal zardeli Martinov obraz izpod mize. — Gromska strela! — je vzkliknil ve« zasopel, — laziti tako-le po tleh pa res ni posebno prijetno. — Pijte, takoj vam odleže, — je dejal Lafleur; dvignil je svoj kozarček in ga izpraznil do dna. Potein je pa Mai*tin v dušku izpraznil svoj kozarček; ko ga je pa postavil nazaj na mizo, je pripomnil: — Fej, kako čuden okus ima to vino! — Moje tudi, — je trdil Lafleur. Pogledal je v oba kozarca, rekoč: — Eh, moja glava, saj bi bil lahko slutil, kaj je; vsa ta- stara vina se navadno u- Neka pariška odvetnica je kapaci teta na fH»lju mednarodnega pra- sedajo in nalil sem vain nei'oclno tudi osta-va in odvetniški izpit je položila ne samo v Franciji, temveč tudi v Angliji in v Nemčiji, Pariški so-trudnici nekega nemškega lista je — Smrči, da ga je veselje poslušati, — je dejal, in si pomel roke. — Sicer je pa bil že skrajni čas, — je pripomnil. In res se je slišalo v krčmo pokanje z bičem. Tako so postaljoni navadno naznanjali svoj prihod. Poleg tega je pa tudi krčmar na ves glas zaklical: Postal j on iz Normandije! I^afleur mu je pomignil s prstom, in pokazal je na Martina, rekoč: — Ne budite ga, dokler se ne vrnem.. . Spi takole vsak dan ob tej uri. — Dobro, gospod, — je odgovoril krčmar in sprejel denar za vino z dobro napitnino, — pustili ga bomo pri miru. naj se naspi... Lafleur se je še enkrat ozrl na smrčečega Martina, potem je pa hitro odšel iz krčme. XI. Hiteč na vso moč je sluga markiza de Presles kmalu prispel pred Novi most. — No, — je mrmral sam pri sebi, — vse gre gladko od rok... Predno bo poštaljan tu, predno spravi prtljago iz voza in predno jo potniki vzemo, imam dovolj časa prepričati se, je-li kočija na določenem kr^ju in oba moja falota na svojem mestu. lu zatopljen v svoje misli je pospešil korake. — Ta zarukani meščan bo smrčal najmanj dve uri. In zelo se bojim, da ga bo žena kaj nestrpno pričakovala. No torej, gospod markiz, — je pripomnil v mislih, — ob določeni uri bo lepa meščank« v vili, za to jamčim jaz. Dočim se je Lafleur že veselil uspeha, se je zbralo na trgu in pred pisarno poštnega prometa mnogo ljudi. V prvi vrsti je stala Froehardka. Hitela Cez dobri dve minuti je prišel končno Martin na vrsto, da je snel karte. Tedaj je pa Lafleur še počasneje delil pod pretvezo, da se karte sprijemljijo. Po- v srcu te mate- re dr. mmmk berila JE ZNIŽANA . Angleško-slovensko Berfc (ENGLISH BLOVKNI UMU) 'mM^ftl ga pA &JKARNI 'GLAS NM0U* nc nek z dna. Upam pa, da zato še ne bova | ^ brusaču, ki je baš prihajal po uli- ci, kričeč: — Dajte brusit ... škarje, nož^,.. škarje. nože. — Evo ga, končno je prišel, — je zamr-mrala sama pri sebi. — sreča zanj. da .fe prišel pred svojim bratom, mojim Jakobom. .. mojim drageem. On namreč ne razume šale in bi bil pošteno premikastil tega tepčka, da bi ga naučil, kako naj na brusi tudi svoje noge. Ustavila se je. da bi počakala Petra, ki je venomer kričal in vpraševal po trgovi-tem se je na vide« zmotil m je nehal deliti, da nah, če imajo ka j dela zanj. bi paštel že razdeljene karte. 8e hujše je pa Kaj se je godiio v duši in bilo, ko je končno odložil talon. — Sla'bo razdeljeno! — je dejal. S tem je bil Martin seveda prisiljen potrpeti. — Kdor slabo deli, mora prepustiti to drugemu, — je dejal. — Pri neki drugi igri da, — je ugovarjal Lafleur, — kajti tam je na boljšem tisti, ki deli. Pri poquetu pa to ne velja, dragi moj! — Prav pravite, — je pritrdil Martin in neopaženo kinknil z glavo. — Hm, človek bi mislil, da se vam hoče spati, — Je pripomnil Lafleur. — O ne, samo nekam težko glavo imam. To bo menda od slabega zraka, ker že tako logo sediva tu v krčmi... In konec stavka se je izgubil v dolgem zdehanju. — Oprostite, — je dejal dobrodušni meščan, — toda to se ne da zadržati. — No, da, — je menil Lafleur, — poznam to zdehanje; to preide... kar igrajva. Toda Martin je držal "karte kakor človek, ki se bori z nepremagljivim spancem. Dvakrat je celo za hip skoraj zadremal. Potem je pa začel hitro ravnati karte v roki, mrmrajoč: — ^Pripravljen sem!... Lahko štejete... kar imate... Lafleur se je škodoželjno zasmejal, kakor bi hotel reči: — Zdaj, doftmčina, se "te ne bojim več in niti sam vrag bi me ne mogel zadržati, da bi nocoj ne ugra-bil temAolkske in je ne odpeljal v markizovo vilo. Vendar se je pa na videz še zanimal za igro. Toda to ni bilo več potrebno.- To pot je Martin podprl glavo z rokami in iz njegovih prs se je začulo zamolklo smrčanje, — Tako, fcdaj je Vse v redu, — je zamr-mral Lafleur in vstal. In za vsak slučaj je nastavil spečemu uho na usta. umrla, — je pripomnil smeje. Zdaj je šlo samo še za to, da se prepusti pripovedovala iz «voje prakse za-! omamnim kapljicam čas za učinkovanje, nimiv primer. ' Učitelj francoščine v Emerumir \.ta uaineu ^ bll° treba Samo malo zaje hil takoj po .svetovni vojni are-, vleči partijo. Lafleur je začel počasi mešati tiran, ker je bil osumiien vohun- j karte, ne da bi se brigal za Martinovo ne-stva. Zaprli so ga. taiko da ni imel . strpnost-nobenega stika z zunanjim svetom. Njegova žena je bila ostala v Franciji in dolgo ni vedela, kaj je z inožem. ker ji ni nič pisal. Pozneje je pa s pomočjo erzerum&kega francoskega konzulata zvedela, da so njenega moža aretirali in odpeljali neznano kam. Trajalo je več me«5ecev, predno so ugotovili, kam so ga odpeljali, in zopet več mesecev. predno je moprel osnmljenec dokazati svojo nedolžnost in se vrniti v Francijo. V preiskovalnem zaporu je pa tako trpel, da je kmalu umrl in žena je ostala brez sredstev. Obrnila se je na omenjeno pariško odvetnico, ki je posredovala pri mednarodnem sodišču v Haagu, kjer je vložila odškodnino in rehabilitacijsko tožbo proti angleški vladi, ker je bilo v času, ko je bil nčtelj v Erzerunui aretiran v rokah angleške vojske. Haaško razsodišče je tožiteljiei ugodilo in ji prisodilo znatno odškodnino. Druge pariške odvetnice so žago via r j a-le pred poroto vdovo H amine, ki je vr^la svojega otroka skozi okno. dalje morilca s\ioje žene in svojih rttrdk Boumaiaa ter večkrat-nega raorilea Dansea. Neika druga pariška odvetnica je "edina ženska, ki je morala kot zaigovornica nekega morilca pa določbah francoskega prava spremljati svojega klijenta na morišče pod giljotino. CENA Zakaj je skomignila z rameni, ko je zagledala svojega sina? Zakaj se je tako strupeno smejala? In ko je bil oddaljen Peter samo še nekaj korakov, zakaj se je odvrnila, ne da bi ga pogledala, ne da bi se mu prijazno nasmehnila v pozdrav? Stara beračica je imela dva sina: starejši je bil čeden fant, visoke, krepke postave, pravi Herkul; bil je živa podoba svojega o-četa, za katerim je norela Frochardka, tako kakor se je videla zdaj v svojem Jakobu. Mlajši sin pa niti najmanj ni bil podoben starejšemu bratu. Bil je nizke, šibke postave, kakor njegova mati, bledega obraza in upadlih oči, ki so še preveč izdajale trpljenje in prestane muke. (Dalje prihodnjič) . . ___^__^jS' PRIMORSKE NOVICE FEW YORK, FRIDAY, AUGUST 18, 1983 II II gM^i e-s^MM-HWW- i ■!■ ap THE LAMEST SLOVENJ DAILY tn U. & A. — Moja dobra Regi, kako se ti zahvalim za te besede! Toda pri tem moraš tudi biti na jasnem, da bo Schott napravil vse, da tukaj ne dt/bim nika'ke službe. Regim težko vzdihne. — To dobro vem, Valter. Toda, naj pride, karkoli, ničesar si ni treba očitati. Prenesel si vse, kar je bilo mogoče prenesti. Ko bi prenesel več, bi bilo pod tvojo častjo. • Valter ji sedaj pove, da mu je ravnatelj Wend, ki je bil vedno na njegovi strami poslal mesečno plačo in slabo izpričevalo. — Xa podlagi tega izpričevala bo na vsak način vsakdo vpraša' družbo, zakaj sem bil odpuščen, ko bi prosil za kako službo. In odgovorili mu bodo, da sem napadel svojega predstojnika. In s tem sem obsojen. Tukaj okoli prav gotovo ne bom dobil nobenega mesta kot inžinir. In zato — im samo zato, Regi, se upam s teboj go-Kovoriti o ne(ki službi, za katero se takoj lahiko pogodim s posredovanjem Henrika Brand. Toda ta služba bi me peljala v Transvaal. / Tedaj pa se gospa Regina strese in prebledi. Nekaj časa ne more govoriti. Konečno se ji izvije skozi tu^ta kot vzdih : — V Transfvaal? Tako dateč? Valter vidi, kako se bori in jo prime za roko. — In pri tem obupa tudi moja sicer junaška Regina. Bal sem se in tudi nisem službe hotel sprejeti, dokler nisem govoril s teboj. In Valter ji pove o službi in ko konča, jo vpraša : — Kaj naj napravim, Regi — sprejeti, ali okloniti? Odvisno je od tebe. Regina se zgane in njene oči ga žalostno pogledajo. — Valter/— o moj Bog, to pomeni, da se hočeš ločiti od nas. Valteir ji boža mrzle roke. — Tudi o tem moraš odločrti -t;, Rejn. N'ikakor ne morem misliti na ločitev od vaju. tod«, tudi se te ne upam pregovoriti, da me in Uršika spremljata. Toda denar moram zaslužiti, kc- ne morem pustiti, da bi trpeli lakoto, — pravi žalostno. Regina v strahu dvigne glavo in vpraša: — Jaz naj odločim! Ali naju bi hotel vzeti s seboj? Ali bi tudi smel? Nežno jo poboža po bledem obrazu in preko žalostnih oči. — Ako bi vaju hotel vzeti s seboj — moj Bog — kako moreš o tem dvamdtit In če smem? Da, Regina; vprašanje je samo, ako hoeeš iti z menoj v divjo pokrajino. Reginina lica zopet pordečijo in oči zopet ožive.' Skloni se mu na prsi. ~ O. potem je vse dobro; potem tisočkrat z veseljem rečem da. Sprejmi to službo, ki ti bo prinesla zadovoljstvo, enkrat že zadovoljstvo v tvojem poklicu. Srno vzemi naju s seboj in naju ne pusti samih. — Samo tega si se bala. Regi? — Samo tega. Mislila sem, da hočeš iti brez naju. — Saj vendar veš, da tega nikdar ne bi hotel; veš. da bi za mene bilo prehudo, ko bi šel sam brez tebe in Ureike. Toda nisem ti smel prigovarjati. In ne smem ti prikriti, da tam ne boste imeli lahkega življenja; ne ti, ne Uršika. Gradba ceste bo segala vedno dalje in dalje proti severu, iz Kaplanda gori v Nemško Vzhodno Afriko. EMavei stanujejo, kot mi je povedal Brand, v velikih šotorih. In kol k or dajle napreduje cesta, je tTeba šotore premakniti Pr«ti severu. V šotorih stanuje po več delavcev skupaj. Inži-nirji stanujejo po dva in dva v enem šotoru. Tudi jaz bom moral stanovati v enem šotoru in četudi bi imel za sebe velik šotor, vendar ne morem misliti; da bi ve stanovali z menoj sredi delavcev, ?ned katerimi je gotovo mnogo slabih ljudi, ki nimajo nikake izobrazbe. •Regina prime za roko in ga proseče pogleda. — Saj bodo vendar ljudje, Valter, in ne divje živali. In skupaj bomo. Vse drugo se bo preneslo in vse lažje kot pa ločitev od tebe. Ljubeznjivo ji pogladi lase s čela. — Brand, iki je bil tudi v skrbeh zaradi vaju .je rekel, da bi bi-io mogoče vaju nastaniti b kakem mwtu, ki je blizh našega šotorih« in bi vaju mogel obiskovati vsako nedeljo. To bi bilo vseeno bolboljše, kot pa da vaju pustim tukaj. Junaško in polna zaupanja ga pogleda. — Ne. ne; ostaneva, kjer boš ti. Samega te ne pustim in tudi z Urško nočem sama ostati. — Pozabiš, pa na to. da Uršika v taboru ne bo mogla obiskovati šole. Regina se nasmeje, rešena vsake bojazni in skrbi. — Ali si pozabil, da sem pred najino poroko napravila izkušnjo za učiteljico? Saj veš. kako rada bi bila Uršiko poučevala v \seh predmetih, ako pri nas ne bi bilo šolske obveznosti. Saj sem Uršiko že iz njene nežne mladosti poučevala v angleščini in francoščini, da bi se poleg materinega jezika naučila še drugih jezikov. O. Uršiko bom prav Tada poučevala. In med delavci, če bodo še tako divji, bom napravila prijazen dom. četudi samo v šotoru. Valter jo pritisne k sebi in jo pokrije s poljubi na usta in oči. — Junaška tovarišica si, Regi! Dal Bog, da nama ne bo tre-*ba obžalovati, ako vzamrtn s seboj tebe in otroka. Toda iz zadrege i.e vem nobenega drugega izhoda, kal (tega. Ta«ko. bom to službo sprejel in na metrtu bomo -videli, kako ae bomo ustanovili« Ako vama v šotorišču preti kaka nevarnost, ali pa ko bi pod tem trpelo vajino zdravje, tedaj boš monala z Uršiko hi v najbližje mesto. Ako pa tega ne bo treba, tem boljše. Vsaka tri leta imam trimesečni dopust, potem bomo zopet mogli priti v stik s civiliziranim svetom. Toda — za deset let se moram obvezati. Regi. za deset dolgih let. Regina ga bremkrbno pogleda. — Deset let bo, Valter, ko ne bomo poznali denarnih zadreg. In po teh devetih letih bo naša Uršika stara sedemnjast let in do tedaj bo ie toliko prihranila, da se moreva vrniti in si tam ustanoviti novo Življenje. — Regina. zaradi tvojega poguma te samo občudujem. Regipa smeje zmaje z glavo. — V»e moj* junaštvo se je žalostno zdrobilo, ko sem se bala. da naju bo« pustil sami. Ob tvoji strani se ne bojim nikogar in ničesar, Valter. Pomisli samo na farmerske žene, ki spremljajo avoje može v drvje pokrajine ▼ pragozde in prenasajQ ž njimi vse te težave. Ali pa bom jas slabša kot ao te žene T — I* UrSik*? Regina vzdihne. 4 T; Pred dnevi so priredili fašisti v Klani zborovanje, ki se ga je udeležil tudi pokrajinski tajnik Oherbaz. Na zborovanje, ki se je vršilo, v šoli, so prignali precejšnje število ljudi, predvsem pa vso šolsko deco, ki je po sili organizirana v balilskih edinicah. Zborovanje je poteklo zelo klavrno in niti obljube, da bodo v kratkem razpisana nova javna dela na ozemlju klanske Občine, niso nič kaj navduišile zborovalceV, ki imajo že dovolj žalostnih izkušenj baš z javnimi deli, pri katerih so bili vse doslej zaposleni Italijani, pa čeprav so jih morali pripeljati iz najbolj oddaljenih krajev, le domačini ne. tXa zborovanju je poročal znani Pini. fašistični politični tajnik in hkrati klanški podeštat, o položaju fašizma v Klani in bližnjih vaseh. 'Njegovo poročilo pa je bi-. lo le nov dokaz, kako malo privržencev si je med našim ljudstvom pridobil fašistični režim, ee-tud i pra ustrahuje že celo desetletje in vabi z vsemi mogočimi gmotnimi in moralnimi privilegiji med svoje pristaše. Na ozemlju velike klanske občine je organiziranih ~>8 mož (večinoma občinskih in državnih nameščencev ter obrtnikov, ki bi sicer ne dobili obrtnih koncesij) v stranki, 60 žena v ženski organizaciji, 72 fantov pri mladih fašistih, 27 avantgardistov. 119 šolskih otrok v• "Kalili" in 110 pri ^Malih Italijankah". Organizacija sploh še ni imogla biti ustanovljena. Mlade fašiste in avangardlste so organizirali po izrednih naporih šele lani. V občini, ki šteje okrog 200 prebivalcev, potemtakem ni organizirana niti ena četrtina ljudi. dasi si fašistične oblasti že vsa leta silno prizadevajo, da bi si vsaj tik za mejo pridobile čim več pristašev. — Si-ottijev režim postaja dan za dnem hujši in med slovensko duhovščino se vedno bolj množijo skrbi za naše ljudstvo, kateremu je ohranila v cerkvi poslednje versko in kulturno zatočišče. Goriški administrator namešča po slovenskih vaseh ob vsaki prilike nove italijanske duhovnike, ki izganjajo slovensko besedo iz cerkve, in ovajajo slovenske duhovnike, češ. da zbirajo v cerkvah slovensko deco in jo odtujujejo od italijanske domovine. Sirotti pa dvojega delovanja in rovarjena proti slovenski duhovščini in rašemu ljudstvu ne omejuje' le na ozemlje goriške škofije, marveč hujska mlado italijansko duhovščino iz drugih škofij •elo proti njeni cerkveni oblasti. Tako so bili v dijaškem zavodu v Kopru nameščeni za nadzornike trije italijanski semeni.<čni-ki. Te dni bi morali biti posvečeni za novomašnike. Pri vizitaei-ji pa so tržaškemu škofu Fogar-ju nenadoma odrekli pokorščino. Postavili so se mu po-robu. češ, da kot duhovnik slovenskega ljudstva ne bodo vzgajaLi v nje-1 govern jeziku. Zaradi tega je tr-I žaški škof odklonil posvetitev. Nekaj dni pozneje pa so škofa skesano prosili odpuščanja in mu priznali, da juh je nahujskal k nepokorščini sam goriški apostolski administrator Sirotti. — V Lokaveu pni Ajdovščini so pred dnevi slovesno blagoslovili novo cerkev. K blagoslovitvi je pfišel tudi Sirotti, ki pa ni hotel pristati na to, da bi pri obredih sodelovala slovenska duhovščina. Vsa cerdkvena slav«ost s«! je izpremenila v fašistično manifestacijo. na katero so s silo prignali tudi precejnšje število slovenskih Vipavcev. — V zadnjem času so se pričele v Gorici znova širiti govorice o skorajšnjem imenovanju nove-ovščvna se imenovanju Italijana upira, ker ima že s Sirottijem sila žalostne izkušnje, vendar pa ni pričakovati, da bo Vatikan u-nošteval njene zahteve. Slovenske duhovnike tolažijo, da bo nori nadškof v narodnostnih ozirih nadvse toleranten. Iz Jugo slavije. Žrtev lažne kneginje. V Pragi so te dni zaprli nevarno sleparko Marijo iBinovo, ki se je izdajala za kneginjo Lichten-steinsko. Za glavno žrtev si je izbrala Kragujevčana Živojina Jo-vanoviča, faktorja neke velike praške tiskarne, ki je bil nedavno prav premožen gospod. Jova-novič se je že pred 30 leti izselil iz domovine in je kot tipograf delal v raznih mestih Nemčije, potem po se je naselil v Pragi, kjer se je precej bogato oženil in tudi našel dobro službo. Pred nekaj leti pa se je vrnila v premožno Jo-vanovieevo rodbino Marija Kino-va, ki je bila družabnica neke bogate in čudaš? starke. Binova je j iz moravske vasi prišla v Prago in' . se je več let preživljala kot dekla j in sobarica, dokler je ni vzela k sebi stara, bogata gospa, ki je stanovala v soseščini Jovanoviče-' ve rodtfine. Prebrisana Marija se je pri svoji stari gospodinji navzela aristokratskih manir in kmalu ji je šinilo v glavo, da 'bi bila za nji dobro, če bi se odela z ninibom kake grofovske ali knežje hčere, ki se mora skrivati pod drugim imenom zaradi rodbinskih spletk. Svojim znancem je n tem spretno namigavala 'in najbolj zaupnim je naposled tudi »skrivnostno zodela. da je nezakonska hči starega kneza Liehten-steina. ki ima velikanska posestva na Moravskem. Ko je sleparka videla, da je Jo-vanovičeva družina zelo zavzeta za take skrvnosti visokih rodbin, si je baš to rodbino izbrala za svojo žrtev. V naivnem češko-srb-skem domu so sleparko sprejeli z SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RS* ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA' PO-TC VANJE ^IIIIIIIIIIUimiiiiiniHinnitiiiiiHHiiiiinnmiw odprtimi rokami in dajali so ji vse, kar si je poželela, ko jim je pri- § povedovala, kako bi jo stari knez ___ rad priznal za svojo hčer, če mu' ne bi branili drugi sorodniki. Pred leč razkazovala knežja posestva, nekaj leti pa je Marija Jovanovi- Jovanovič je bil ves očaran in je ču skrivnostno zaupala, da jo bo knežji hčeri tudi razodel, kaj bi oče knez Lichteastein legitimiral mu bilo najbolj všeč. Za razne proti volji rodbine in pokazala mu transakcije in za sestavo oporoke je celo pisma, ki jih piše stari pa je knez spet potreboval precej knez svoji ljubljeni hčeri in tu-1 gotovine. Zdaj je nesrečni Jova-di hvaležno omenja dobre njene. novic prodal celo svojo hišo, da prijatelje, ki ji tako velikodušno mu je lahko ustregel. pomagajo v vseh težavah. Takih knežjih pisem je bilo v te*ku let vedno več in ko je knez pisaril, da Ivo ni Jovanovičeva rodbina niti slutila, da je žrtev nevarne olc- bo hči kmalu deležna vseh časti iparko- J*e na šarijo Binovo že visokega rodu, je dal pri tem tu-]'skrl)no praška policija, di razumeti, da bo po knežje pla- Baš tedii-i' ko JP . sleparka svojo rana dobroti iivost njenih nrijate-1 žrtev 'vodila P° M«mvski. je poli- dobrotljivost njenih prijate ljev. Sleparka je Jovanoviču tudi pripovedovala, kako njen oče kupu- eija prišla na sled spearije. Ko so te d ni sleparko zaprli, je bil Jovanovič še trdno prepričan, da mora biti kaka pomota, in ga ni- je razna posestva, da bi jih zapu-.so mogli od tega prepričanja od stil njej. Knez seveda tndi trpi „.„-,.; „ , , ... , ....... , vrniti z dokazih, da je v.sa pis- zaradi sedanje krize m mu pri ml- J . 11 — Lijoiiskem premoženju večkrat ma p:sala neka primanjkuje gotovine. O takih tc- na Moravskpm- 1>ri slepariji žavah je knezova hči govorila ^ mimogrede, naivni Jovanovič pa ji je dajal velike vsote na razpolago in je bil ves srečen, ko je začel stari knez v svojih pismih imenovati tudi njegovo ime. Pr?d nekaj meseci je knez pisal, da ga muči starost in da je začel misliti na oporoko. »Navedel je v pismu, kaj bo .vse zapustil svoji hčeri, ter naštel tudi nekaj gradov, izimed katerih naj si dobri prijatelj Jovanovič kar enega izbere, da ga bo v svoji oporoki njemu pripisal. SHIPPING NEWS '■ ii i ■ 11 r^a Sleparka je potem svojo žrtev še vodila po Moravski ter od da- je Jovanovič oškodovan za ko 700,000 Din. Svojega očeta je ubil v Selevcih blizu Simedereveske Pa-lanke kniet (.Jjorgje Marčič. Z o-četom sta delala na polju in se. kakor že večkrat, hudo prepirala. Med opoldanskim odmorom je o-fe zadermal. sin pa mu je preklal prlavo s sekiro. Mrtvo truplo je pokril s slamo. Umorjenega starca so našli šele drugi dan in je sin orožnikom izjavil, da ga je umoril v veliki razburjenosti zaradi tega. ker je starec tiraniziral vso rodbino. Jr s (Dalje prihodnjič.) ...SKUPNA... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 19. AVGUSTA .... $101.23 $182.00 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA $ 99.23 $178.50 24. AVGUSTA $ 91.73 $171.50 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA .... $109.50 $185.50 16. SEPTEMBRA . 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA . $102.34 $182.00 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA ^ 19. avgusta: I'© do France v Havr« Ilex v Genoa 21. avguata: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta'. Chuinplain v Havre Kuroi a v Brerueo 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: ItouiH v Genoa Bui engaria v Cherbourg 29. avgusta: Levhithuii v Cherbourg 30. avgusta: I)e <;raRAe v Havre Majentic v Cherbourg Manhattan v Havre bmtMchland v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 2. septembra. Con