PoStnina plačana ▼ gotovioL
Leto Xm., štev. 71
Ljnbljana, petek 25* marca I932
Cena t Din
bjuOiiUMk. tuutije««
ulica 5. — Teletoai St. 3122. 3123, 3124. 3125 3126. bi sera trni oddeict: Ljubljana, Selen« burgovg uL 3. — Tel 3492 ta 2492. Podružnica Marbor: Aleksandrova cesta it 13 — Telefoe it. 2455 Podružnica Celle: Kocenov« ulica
it 2 — Telefon it 190. Računi pri pošt	labodih: Ljub«
l Jan« it 11.842 Praha či&lo 7<5 "JO	105 241
Naročam« com&» uicoeCoc <do — U a
km W*r<-'ristvr 40 — Din
Uiedoiirvo; Ljubljana Knafljeva ulica S Telefos it 3122 3123 3 P4. 3125 to 312<v Maribor Aleksandrov« centa 13 T©»
le.'on it 2440 (ponoči 2582). fVMe Koren/v<r* <rl H T>|«.f »t |Of|
K. alt opisa se ne rračajc — Ofitasi tx ♦arifu
Sovjetska Rusija in Japonska
i
Pomirljive izjave japonske ga poslanika v Moskvi o raznih problemih, ki zanimajo tudi Rusijo
Moskva, 24. marca AA. Glede novoustanovljene mandžurske države je dal japonski poslanik v Moskvi pomočniku zunanjega ministra Karahanu sledečo izjavo o 8tališču japonske vlade:
Ce bo vlada nove mandžurske države Japonski jamčila za izvršitev obvez, izvira-jočih iz obstoječih pogodb in za varnost življenja in imetja japonskih podanikov v Mandžuriji ter ostala v prijateljskih od-nošajih do Japonske, jo bo japonska vlada ugodno sprejela.
Glede odnošajev nove ma.ndžurske vlade iproti drugim državam je izjavil japonski poslanik, da se bo nova mandžurska vlada v svoji politiki ravnala po načelu odprt'h vrat in načelu enakopravnosti.
Japonska vlada tudi še ni priznala novoustanovljene mandžurske države, temveč v tem trenutku še »spremlja razvoj dogodkov v Mandžuriji.«
Kar se tiče pogodbe, podpisane v Por+s-incuthu, jaronska vlada ne vidi nikake kršitve pogodbe v tem, če prevaža in koncentrira čete s pomočjo vzhodno-kitajske železnice, ker prevažanje čet nima strate-
gičnih namenov, nego mu je samo svrha obramba živlgenja in Imetja japonskih državljanov, naseljenih v Mandžuriji.
Straženje vzhodno-kitajske železniške proge z japonskimi četami opravičuje japonska vlada s tem. da so japonske gete zaradi dogodkov v Mandžuriji in ukinitve obrambe južnega dela vzhodno-kitajske železniške proge smatrale za svojo dolžnost, da same organizirajo obrambo južnega dela vzhodno-kitajske železniške proge. Od 3. marca dalje pa so japonske čete prepustile obrambo tesa dela železniške proge četam vlade v Gilinu.
Japonski poslanik je zagotovil sovjetsko vlado, da bo Japonska tudi v bodoče lojalno spoštovala portsmouthsko pogodbo, ker nima nikakia strategičn.ih namenov na vzhodno-kitajski železniški progi.
Karahan je nato izjavil, da vodi sovjetska vlada politiko miru in da se bo striktno držala določil portsmouthske pogodbe. Upa pa, da bodo zastopniki japonskih oblasti v Mandžuriji takisto spoštovali obveze, ki jih je prevzela janonska vlada na podlagi iste pogodbe.
Velike demmsiracne v Plovdivu - Lakota v petriškem okraju - Težkoče z izvozom tobaka
Sofija. 24. marca. AA. Brezposelni delavci v Plovdivu so priredili velike demonstracije, zahtevajoč, da se jim položaj izboljša. Čeprav so bile demonstracije prepovedane. se je dopoldne zbralo pred plov-divskim okrožnim sodiščem na stotine oseb. ki so viharno demonstriral proti oblastem. Policija je takoj posegla vmes in razpršila demonstrante, ki pa so se kmalu zopet vnovič zbrali pred okrajnim glavarstvom, kjer so ponovno demonstrirali. 50 oseb je bilo aretiranih, med njimi več žensk.
Tudi v petriškem okrožju vlada velika nezaposlenost in pomanjkanje. Gospodarska kriza je prišla tamkaj do močnejšega izraza predvsem zato, ker je cena tobaku, ki ie glavni pridelek teh krajev, zelo n zka.
Državne oblasti so vse ukrenile, da se
omogoči cenejša prehrana tamkajšnjega prebivalstva.
List »Makedonija« pravi ob tei priliki, da je bilo v petriškem okrožju več primerov smrti od lakote in da tisoče družin strada, ker nima noben;h sredstev.
Kakor je znano, je Bolgarska v zelo težavnem položaju s svojim izvozom tobaka, ker države, ki kupujejo bolgarski tobak, zahtevajo, da bi Bolgarska za uvoženi de nar kupovala blago od njih Bolgarska pa ne želi tujega blaga, ampak le tujo valuto. da bi lahko plačevala inozemstvu svoje dolgove.
Potres v Cirpanu
Sofija, 24. marca AA. V Cirpanu, ki ga je pred leti porušil potres, so včeraj občutili močan potresni sunek s podzemeljskim grmenjem.
Obupen položaj občin v Nemčiji
280 milijonov mark primanjkljaja — Znižani dohodki — Podpore za
brezposel
Berlin, 24. marca AA. Ob koncu proračunskega leta 1931-32 so imele občine primanjkljaj v višini 280 milijonov mark. Navzlic velikemu varčevanju, ki so ga uvedle v vsen postavkaa, ne morejo spraviti svojih proračunov v ravnotežje, ker so silno obremenjene s podporami brezposelnim delavcem, Občine so leta 1931 dale brezposeln im delavcem skupno 1 milijardo in 100 milijonov mark podpore, čeprav je treba všteti v to vsoto 230 milijonov mark, ki jih je nemška vlada dala občinam na raz.-K>lago za podeljevanje podnore.
Po drugi strani so se dohodki nemških
občin v toku leta 1931-32 znižati za 20 odstotkov če se upošteva, da dobivajo občine od nemške vlade na mesec 55 milijonov mark subvencije v tej obliki, da jim vlada črta njihov davek, in da ta vsota ne predstavlja niti 60 odst. vsote, ki jo občine izplačujejo brezposelnim delavcem, postane jasno, da je položaj nemških občin katastrofalen.
Slika za leto 1932 je še hujša, ker se računa, da bodo morale občine letos izdati za brezrvoselnostno podporo eno milijardo 560 milijonov mark.
V Romuniji ne bo moratorija
Dunaj, 24. marca s. Rumunsko poslaništvo objavlja: PuitmiTiska vlada je pooblastila rumunsko poslaništvo na Dunaju, da »iemantira v raznih srlavnin mestih razširjene govorice o morebitnem moratoriju za zunanje dolgove Rumunije in za amortizacijo javni'.! posojil.
Povratek princese Helene v Bukarešto
Bukarešta, 24. marca. s. Princesa Helena, ločena žena kralja Karla, je prispela iz inozemstva semkaj. Na kolodvoru je bila sprejeta z vsemi častmi, ki gredo suvere-nom. Pričakovali so jo častna četa kraljeve garde, policijski prefekt. adjutant in dvorna dama 1 raljice matere ter brat prin-cezinje in bivši grški kralj Jurij. Vedno bolj se širijo govorice, da se namerava napraviti še en poizkus za zbližanje med obema soprogoma.
Potovanje bolgarske kraljevske dvojice v Rim
Sofija, 24. marca s. Kralj Boris in kraljica Jovana sta danes s simplonskim eks-presom odpotovala v Italiio, in sicer pod imenom grof in grofica Rilski.
Aretacije komunistov
v Budimpešti
Budimpešta, 24. marca. č. V pretekli noči je policija odkrila dve opasni komunistični organizaciji. Policijski organi so vdrli v neki lokal, kjer je bilo zbranih 68 komunistov, med niimi 7 žensk Ko so preiskali lokal, so našli mnogo dokumentov in drugega za komuniste obtežilnega ma-teriiala. Iz dokumentov je razvidno, da so komunisti delali po navodilih iz Moskve. V isti noči so policijski organi aretirali tudi sina bogatega budimpeštanskega hišnega posestnika, bivšega dijaka tehnične visoke šole, in sicer ravno v trenutku, ko je z neko žensko tiskal komunistične letake. v katerih se pozivajo budimpeštan-ski prebivalci, naj 1. maja ne plačajo več stanarine.
Zeiinjene države in haaško razsodišče
Washington, 24. marca. č. Državni tajnik za zunanje zadeve Stimson je poslal senatnemu odboru za zunanje posle pismo, v katerem izraža svoje mnenje o haa^kem protokolu in o pristonu Amerike v delokrog haaškega razsodišča. Revidirani haa-ški protokol v vsakem primeru absolutno odgovarja ameriškemu stališču, ki ga Je vlada izrazila kot pogoj za sprejem haaškega protokola. Slo je za to, da se haaško sodišče obveže, da ne bo razpravljalo o vprašanjih, ki zadevalo ameriške interese, ne da bi za to ameriška vlada prei dala svoje dovoljenje. Pričakovati je. da bo senatni odbor izrazil svoj pristanek na predlog. vlade, da se Zediniene države priključijo k haaškemu protokolu.
Mussolini napoveduje boljše čase
R'm. 24. marca ž. Včeraj popoldne se je ob priliki 13. obletnice ustanovitve prve fašistične organizacije v Milanu sestal tudi nacionalni svet fašistične stranke. Sestanka se je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini. ki je imel pri tej priliki pomemben s"ovor o nalograh faš;stične revolucije in dolžnostih članov fašistične stranke, pred oalačo zbrani množici, ki mu je prirejala viharne ovaciie, pa je napovedal. da bo fašistični režim do prihodnie zime popravil vse. da bodo liudie našli delo in gmotno pomoč, da jim n« bo treba trpeti kakor letos. Stalno pa mora biti pred očmi vseh geslo, da ie treba vztrajati v borbi do zmage in preko nje za bodočnost in moč nacije.
Francosko nosofllo za poljske železnice
Varšava, 24. marca AA. Listi obiavliajo vest. da so se porajanja, ki so se vršila v Parizu za sklenitev oosoirla dveh milijard zlotov. končala tifrodno ip da bo posojilo v kratkem dovolieno noM^ko-franeoski železniški drržbi. ki fradi železnišVo prosrc za zvezo med Gornjo šlezijo in Gdvnio.
»Grof Zeppelin« v Braziliji
Pariz, 24. marca AA Iz Pernambuca v Braziliji poročajo, da je včerai ob 15.30 prispel tja nemški zrakoplov »Grof Zej> peline.
FINANČNA POMOČ PODUNAVJU
Predlogi finančne komisije Društva narodov - Posojilo Avstriji in
Urški — Odmev ekspozeja dr. Marinkoviča
Pariz, 24. marca, d. Finančni odbor Društva narodov je danes po 23 dneh zaključil svoje zasedanje. »Agence Economique et Financiere« poroča, da vsebuje poročilo finančnega odbora celo vrsto predlogov za svet Društva narodov, ki se sestane 15 aprila
Za Avstrijo je odbor predlagal posojilo, ki naj pomaga Avstriji iz njenega sedanjega položaja. Avstriji naj se za odplačevanje dolgov v inozer.^tvu ne dovodi nikak moratorij.
Madžarski moratorij naj se prizna, dokler se ne sklene splošen sporazum med Madžarsko in njenimi upniki. Ta sporazum je mogoč šele tedaj, ko se bodo gospodarske razmere izboljšale
Za Grčijo je finančna komisija prav tako predlagala posojilo, da bi Grčija lahko plačevala obresti svojih zunanjih oolgov. Grčiji naj se dovoli moratorij za amortizacijska plačila.
Bolgariji naj svet DrušH-a narodov dovoli le delen moratorij. Bolgarija bo po tem predlogu znižala za 50 odst. svoja plačila na račun dolgov.
Ob istem času, kakor svet Društva narodov, se bo sestala tudi evropska komisija, ki bo razpravljala o načrtu gospodarske obnove srednje-evropskih držav. Z ozirom na to konfrenco bo poročilo finančnega odbora postalo gotovo pozitiven element v korist načrta in sklenitev podu-navskega gospodarskega sporazuma.
Pariz, 24. marca d. Ministrski predsednik Tardieu nadaljuje v Parizu svoje diplomatske razgovore z zastopniki vzhodnih zaveznikov Francije o podunavskem vprašanju. V ministrstvu za zunanje zadeve se je vršilo včeraj več posvetovanj s poslaniki srednjeevropskih držav in politični krogi pripisujejo posebno važnost posetu češkoslovaškega poslanika v zunanjem ministrstvu.
»Journal« piše. da se zaman prizadeva vsakdo, ki bi hotel izolirati gospodarski problem in ločiti posamezna vprašanja v
obravnavanju. Glavni vzrok svetovne gospodarske krize je težavna dedščina preteklosti. Problem se da sicer obračati na eno in drugo stran, vedno pa se pokaže, da vzhodne države nujno potrebujejo finančno pomoč, od katere pričakujejo vsesplošno pomirjenie.
»L' Oevre« pravi, da je govor češkoslovaškega zunanjega ministra jasno zarisal razlike med češkoslovaškim, nemškim, italijanskim stališčem o podunavskem vprašanju. Dr. Beneš je zavrnil širokopotezni trgovski kartel, ki bi velesilam omogočil, da stavijo svoje pogoje in si zagotovijo svoje dobičke, še preden bi se mogle male države med seboj sporazumeti. To hočeta zlasti Italija in Nemčija. Toda taka politika pri reševanju srednjeevropskega gospodarskega problema ni dopustna in je obsojena zato že v naprej v neuspeh.
Glasovi angleškega tiska
London, 24. marca AA. »Financial News« priobčuje članek o gospodarski zvezi med podunavskimi državami. List ugotavlja med drugim to, da so angleški bančni krogi sporazumu med podunavskimi državami zelo naklonjeni, ker bi tak sporazum olajšal položaj v teh državah in omogočil tudi večjo finančno pomoč od zunaj.
»Times« priobčuje dopis svojega pariškega poročevalca o razpravah za gospodarsko zvezo med podunavskimi državami. Poročevalec pravi med drugim, da leži nerodna stran tega načrta v tem, ker odno-šaji med Francijo in Nemčijo niso najbolj iskreni. Zato bi mogla britska vlada v tem vprašanju imeti odločilno posredovalno besedo.
Vtis Marinkovicevega ekspozeja
Ženeva. 24. marca. AA. Vsi ženevski listi so objavili zelo obširne izvlečke iz ekspozeja jusoslovenskesa ministra zunanjih zadev dr. Voje Marinkoviča v senatu o sporazumu podunavskih držav.
Demokratski organ »Journal ds Geneve« opozarja zlasti na oni del, kjer se govori o dobri volji jugoslovenske vlade za ožji gospodarski sporazum med podunavskimi državami in k]er se omenja, da Jugoslavija ne bo zanemarila in žrtvovala starih izkušenih trgovinskih odnošajev, vendar pa bo ostala vedno iskren pobornik mednarodnega sodelovanja.
»Courier de Geneve« poudarja tri glavne misli dr. Marinkovičevega govora; prvič, da Srednja Evropa ni balkanizirana, drugič prejšnje razgovore med dr. Marinkovičem in pokojnim Aristidoni Briandom in naposled pripravljenost Jugoslavije za sodelovanje.
Tudi lausannski listi prinašajo ves ek» poze dr. Marinkoviča.
Buresch za Podunavje
Dunaj, 24. marca. AA. Korbiro poroča: Zvezni kancelar dr. Buresch je imel na zborovanju kmetov govor, v katerem je obrazložil avstrijsko trgovinsko politiko. Izjavil je tudi, da se bo v najkrajšem času sestal z zastopniki velesil, s katerimi bo razpravljal o uredi t m trgovsko-politični h. odnošajev v Srednji Evropi in skušal naj-X ti skupni pravec za dejansko zboljšanje razmer, kar 6e da doseči samo s sčnielo-vanjem z velesilami. V današnjih težkih gospodarskih razmerah in po,polnočna nejasni gospodarski situaciji Srednje Evrope nikakor ni mogoče postavljati političnih pogoiev.
Bukarešta, 24. marca. d. Vsi listi so objavili^ obširna poročila o ekspozej-u češkoslovaškega zunanjega ministra in še posebej o onrm delu. v katerem razpravlja o podunavskem problemu. Gospodarski dnevnik »Argus« ugotavlja, da lahiko tudi zastopniki ostalih držav Male antante podpišejo dr. Beneševe izjave. Solidarnost vseh treh vlad, ki je že doslej prispevala k srečnim uspehom Male antante. naj se pokaže tudi sedati, ko ie nu dnevnem redu najvažnejše vprašanje.
Izvedba premirja na Daljnem vzhodu
V Šanghaju nad 1.800 milijonov fr
brez
Šanghaj, 24. marca. s. Med kitajskimi in japonskimi delegati so se danes formelmo pričela pogajanja za končno perfektu ran je premirja. V krogih namkingške vlade pa niso ravno optimistično razpooženi, ker se govori, da vztrajajo japonski vojaški krogi pri tem, da ostanejo japonske čete v okrajih Vuzumg in Kiangvan.
London, 24. marca, d. Škoda, ki so jo napravile vojaške operacije v Šanghaju in okolici v zadnjih tednih, se ceni na 100 milijonov angleških funtov ali 1800 milijonov frankov. »Times« pa naglašajo, da
ankov škode — Na milijone ljudi posla
bi vsako zavlačevanje ureditve konflikta položaj še zinatno poslabšalo. Kako silno je trpel Šangihaj med vojnimi operacijami, dokazujejo izkazmice carinskega urada. Vrednost uvoženega blaga v zadnjih treh mesecih je ztna.šaia 150 milijonov taelov, vrednost izvoženega blaiga pa komaj 31 milijonov. Zunanja trgovina mesta jc padla od decembra do februarja od 86 na 32 milijonov taelov. V Šanghaju je 6edaj vrhu tega nad pol milijona delavcev brez p sla, ako pa se vštejejo še njihove družine, znaša število brezposelnih v mestu in okolici več milijonov.
Iz francoskega senata
Pariz, 24. marca. g. V senatu se je danes pričela splošna debata o proračunu s poročilom glavnega poročevalca Gardeya, ki je poudarjal, da bo izkazal proračun velik deficit. Samo do konca meseca februarja je bilo na davkih za 650 milijonov frankov manj dohodkov. Skupni primanjkljaj bo dosegel najmanj tri milijarde frankov, ki se pa bo, vštevši nemške reparacije v znesku 1.7 milijarde, zvišal na približno 5 milijard. Jutri dopoldne se bo pričela podrobna debata.
Albanski parlament
Tirana, 24. marca g. Zasedanje albanska ga parlamenta je bilo s kraljevim dekretom podaljšano do 15. aprila. Sedanja zbornica je bila izvoljena leta 1928 ter je njena funkcijska doba potekla 15. marca. Po določbah ustave mora vlada dva tedna pred potekom funkcijske dobe razpisati nove volitve, ki se morajo vršiti najkasneje dva meseca po prečitanju tozadevnega zakonskega dekreta. Listi izražajo upanje, da bo parlament pred razpustom sprejel še zakon o pravnih odnošajih državnih uradnikov, tako da bo s tem zaključen ves nov kompleks albanskih zakonov.
25 hitlerjevskih listov začasno ukinjenih
Berlin, 24. marca. ž. Vlada je pridela izvajati ostre mere proti nacionalno-socia-liistični stranki in njeni protizakoniti volilni propagandi Kakor že znano, so za nekaj dni ukinili Hitlerjev glavni organ »Vol-kiseher Beobaohter«. Poleg tega so sedaj prav tako za nekaj tednov ukinili ^se na-cionalno-socialistične organe v Hessenu. list »Angriff« v Berlinu, dalje ce;o «rsto nemških fašističnih glasil v Porenju, Šlezi-ji. v Brandenburgu in drugih pruskih pokrajinah. V Berlinu ®o do nadaljnjega prepovedali tudi izdajanje komunističnega glasila »Rote Fahne«.
Hitler je sicer protestiral pri notraniem ministru Groenerju zaradi takih ukrepov državnih oblasti, vendar zaman. V ceioti so oblasti začasno prepovedale izdajanje 21 nacionalno-socialističnih časopisov. Minister za notranje zadeve in državno obrambo Groener je prepovedal tudi zborovanje nacionalno-socialistične mladine, ki bi 6e moralo vršiti na velikonočno nedeljo v Braunechweigu. Na tem zborovanju bi nastopil tudi sam Hitler Notranji minister v Braunschweigu Klagge je sicer že izdal dovoljenje za to zborovanje, a ga je moral na Groenerjevo zahtevo umakniti.
Madžarska mornarica na Jadranu
Budimpešta, 24. marca. s. Italijanska vlada je sklenila likvidacijo paroplovne družbe »Fiumana« na Reki. Družba je bila svoječasno ustanovljena z namenom, da prevzame madžarske ladje, ki so po vojni pripadle Italiji. Ladje s skupno tonažo 20 tisoč ton bodo sedaj prešle v madžarsko last in bodo obratovale v madžarski paro-plovni družbi »Hungaria«, ki se bo ustanovila. Ladje bodo domovale na Reki in v drugih italijanskih lukah.
Razsodišče za zavarovanje prometnega osobja
Beograd, 24. marca AA. Na podlagi čl, 89. naredbe prometnega ministra o zavarovanju državnega prometnega osobja za bolezen in nesreče je prometni minister izdal pravilnik o ureditvi izvoljenega sodišča in o sodnem postopku pri tem sodišču. Za urejanje spornih vprašanj med osebami, ki so zavarovane za bolezen in nesreče, ali pa njihovimi pravno pooblaščenimi sorodniki, in med bolezenskim fondom, odnosno državnim prometnim proračunom se ustanovi sodišče v Beogradu. Ime sodišča je: »Izvoljeno sodišče za zavarovanje državnega prometnega osobja kraljevine Jugoslavije.« ki bo sodilo v svetu petorice, ki obstoja iz predsednika ali njegovega namestnika in štirih porotnikov, odnosno njihovih namestnikov. V pristojnost izvoljenega sodišča spadajo spori z vsega ozemlja kraljevine Jugoslavije.
Angleška vlada proti komunistom
London, 24. marca d. Notranje ministrstvo je Henryju Barbusseu odreklo vizum za prihod v Anglijo, zaradi česar ni mogel snoči govoriti na kongresu komunistične »Delavske pomoči« v Londonu, kakor je bilo napovedano Tudi nemškemu poslancu MUnzenbergu. ki bi moral govoriti na istem kongresu, je bil prihod v Anglijo prepovedan.
Zborovanje protituberkuloznih lig
Beograd, 24. marca p. 17. aprila se bo v Beogradu vršila izredna skupščina delegatov protituberkuloznih lig iz vse države, na kateri bo ustanovljena za vso državo enotna proti tuberkulozna liga.
Angleški funt neprestano rase
Pariz, 24. marca s. Najvažnejša značilnost današnje zadnje borze pred veliko nočjo je bila han^se gncripiST<p<ra funta, ki se je dvignil od 92.78 na 94.16.
Politično zatišje v Beogradu
Beograd, 24. marca. p. Ker je senat snoči izglasoval proračun, zakon o spremembah o neposrednih davkih, o spremembah taks in zakon o prometu s pšenico, 60 bile seje senata odgodene za daljšo dobo. Ker je tudi zasedanje Narodne skupščine od-godeno, je nastalo v beograjskih političnih krogih zatišje. Večina poslancev in senatorjev se je že včeraj odpeljala iz Beograda. Ostali so sledili danes.
V	Narodni skupščini je danes dopoldne zasedal samo finančni odbor. Imel je krajšo sejo in je odgodil svoje delo do 29. t m. Razpravljal je o spremembi trošarin-skega zakona, vendar še ni sprejel nobenih konkretnih sklepov.
V	senatu je danes zasedal administrativ^. ni odbor, ki je prav tako odgodil svoje zasedanje preko praznikov.
Vlada je imela danes ves dan sejo. Razpravljala je o banovin skih proračunih. Razprava se bo še nadaljevala.
Imenovanja in premestitve
Beograd, 24. marca. p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra ri šume in ruda imenovani: Za računskega kontrolorja 7. skupine pri računovodstvu za šume v Ljubljani Julij Lavrenčič, dosedaj knjigovodja 8. skupine; za podči> vaja I. razreda 7. skupine pri šumski upravi v Boh. Bistrici Vinko Avser, podšumar 8. skupine; za podšumar j a I. razreda 7. skupine v direkciji šum v Ljubljani Jakob Je« senko, dosedaj podšumar 8. skupine.
Beograd, 24. marca. p. »Službene Ncrvi-ne« so objavile ukaz. po katerem sta premeščena k pošti Ljubljana I Stanko Kras-nik iz Cerknice in Marija Kunst iz Šmarja ob Paki. v Šmarje ob Paki pa Dragica Ki* ralt iz Ljubljane.
Imenovanja pri železnici
Beograd, 24. marca AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za višjega tajnika pete skupine Ivan Merslavič, poverjenik šeste skupine, in za kontrolorja splošnega oddelka Hijeronim Hvala, dosedanji kontrolor pri prometno - komercialnem oddelku.
Pravilnik o obrtnih obrazcih
Beograd, 24. marca AA. Na podlagi ČL 460. obrtnega zakona od 5. novembra je predpisal minister za trgovino in industrijo pravilnik o obrazcih po obrtnem zakonu. Obrazcev je 17 vrst. Oblasti in ustanove bodo smele pobirati od strank odškodnino za izdane obrazce po ceni, ki jo ugotovi ban.
Tri nesreče v Ljubljani
Ljubljana. 24. marca.
Nocoj je imela reševalna postaja precej opravka. Prepeliati je morala v javno bolnico tri ponesrečence, katerih eden se nahaja v zelo kritičnem stanju. Najprejt je odpravila v bolnico Borisa Pečenka, sina trgovca z usnjem, stanujočega v ^treliški ulici. Boris si je pri smučanju zlomil roko.
Nevarne poškodbe na glavi je dobil Srečko Pučko. trgovec in fotograf lz Zeornje šiške, ki je v Vegovi ulici padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten Reševalna postaja je morala ponesrečenca nemudoma prepeljati v javno bolnico.
Tretja ponesrečen k a je Cirila K., stanujoča v Hranilniški ulici 11, ki je po no-moti zavžila neki strupeni prašek. V bolnici so ji želodec izprali in ji rešili žvljenje.
Borba za cenejši kruli
Borf>a za cenejši kruh, kruh v ožjem m širšem pomenu besede, postaja tem bolj važna in tem bolj nujna, čim večje ie obubožanje prebivalstva. Menda še nobena generacija ni tako cenila m spoštovala kruha kakor današnja, ki se nattežje bori zanj. V sedanji stiski je dobrodošel in pomeni olajšanje vsak moment, ki ustvarja možnosti za preživljanje ali pocenjuje sredstva za vsakdanje življenje.
2e s tega stališča moramo z veseljem pozdraviti zakon o likvidaciji pse-ničnega režima. Zakonski osnutek je, kakor znano, izdelal in predložil Narodnemu predstavništvu minister za trgovino in industrijo. Narodna skupsci-na ga je po dvodnevni živahni razpravi sprejela v soboto, senat pa ga je odobril včeraj, tako da bo likvidacijski zakon lahko v najkrajšem času objavljen in uveljavljen. Prinesel bo mnogo direktnega in indirektnega olajšanja zlasti za Slovenijo, ki je glede pšenice visoko pasivna in je bila zato po žitnem monopolu razmeroma najbolj prizadeta.	, .
V dveh pravcih so se pokazale neugodne posledice žitnega režima za naše in vse druge nežitorodne kraje. Predvsem ie povzročil podražitev moke in kruha za en dinar in še nekaj več, kar je bilo težko breme za prebivalstvo. posebno za uradništvo in delavstvo. ker se je skoro istočasno začelo zniževanje prejemkov na vseh straneh in je rapidno začela naraščati tudi brezposelnost. Za gospodarske panoge. ki imajo opravka z žitom in moko, prav posebno še za mline, pa so bili v veliko oviro zakonski in uredbe-ni predpisi glede prometa z moko in pšenico. Iz njih nastale težkoče so znane tudi širši javnosti, saj so bile predmet mnogim razpravam, resolucijam in spomenicam. Naši podeželski mlini so bili v mučnem položaju, ker je zakon poznal le dve vrsti mlinov, čisto trgovske in čisto kmečke mline, dočim ima večina mlinov v Sloveniji mešan značai. Naši mlini, ki so se prijavili v kategorijo trgovskih mlmov, niso več smeli mleti za merico, oni pa, ki so se uvrstili med kmečke mline, niso smeli moke prodajati in ne mleti fine bele moke; to je vznevoljilo tudi kmečko prebivalstvo, ki doma pridelane pšenice ni moglo dati zmleti v fi-neršo moko. K temu je prišlo še pečatenje raznih mlinskih priprav za sejali ie. čiščenje in sortiranje moke, zraven pa še obveza za vodstvo knjig ter večne kontrole in revizije.
Iz vseh teh razlogov je bil pšenic ni režim nenopularen pri vseh slojih našega prebivalstva in splošna zahteva je bila. da se ukine ali vsaj znatno omili. Ko so naši poslanci začeli v Beogradu z akcijo v tem praven, so se jim pridružili tudi zastopniki vseh drugih pokrajin, ki same ne pridelajo dovolj pše-
Sofijsko pismo
Razkol v zemtjedelski stranki. Priprave VMRO za spomladansko akcijo
Sofija, 23. marca.
Dasi je tudi k nam prišla pomlad v snežnem plašču, to prav nič ne vpliva na pomladansko razpoloženje duhov. Kljub pravemu zimskemu obeležju vsakdanjega življenja vro in kipe iz njega kar najizrazitejši bohotni pomladni nagoni. Vre in kipi vsepovsod.
V	zemljedelski stranki je prišlo že na zadnjem kongresu, ki se je vršil lani zadnje dni novembra, do težkih nesporazum-lieni. ki so bila vzrok, da je precej močna manjšina pod vodstvom Georgija Markova zapustila kongres. Šlo je v glavnem za stališče zemliedelcev napram ostalim strankam vladnega narodnega bloka, za njihov položaj v vladi sami, zlasti pa za točno in strogo izvajanje stankinega programa v okviru vlade narodnega bloka. Poudarjalo se je, da vlada prav za prav še ni izvršila ničesar od vsega onega, s čimer ie narodni blok lani stopil pred vo-lilce. da se ni niti lotila velikih reformnih načrtov, da ni ukrenila ničesar za dejansko pomirienie duhov in da slej ko prej gospodarijo v državi neodgovorni elementi na škodo mirnemu prebivalstvu v državi in dobrim odnošajem s sosedstvom. Obenem se ie očitalo zemliedelskim zastopnikom v vladi, da ne znajo dovolj odločno zastopati koristi zemliedelcev, ki tvorijo ogromno večino naroda, in da vse bolj in bolj popuščajo in odstopajo od programa, ki ga ie postavil veliki vodja Aleksander Stam-bolijski. 2e tedaj, ko ie še zboroval kongres zemljoradniške stranke, so razkolniki ustanovili novo stranko na posebnem svojem kongresu, toda vlada je tedaj prepovedala vsa posebna zborovanja, da ne bi prišlo do motitve javnega miru in reda. S tem pa seveda ni bilo preprečeno delo na tihem in danes ie stvar že popolnoma dozorela.
V	nedelio. 20. t. m. so se zbrali v tukajš-niem kinematografu »Feniks« zastopniki zemljedelskih organizacij, ki niso zadovoljne s politiko oficijelne zemliedelske stranke. in ie bila ustanovljena nova zemliedel-ska zveza. Za tajnika izvršilnega glavnega odbora ie bil izvoljen inž. Asen Pavlov, urednik novega zemijedelskega lista »Zem-l.iedeisko Zname«. ki začne v kratkem izhajati, za blagajnika VIčo Kostov, za člane pa Nikola Petkov, brat umorjenega Petka Petkova, Georgij Kolev in Ivan Nikov. Nova zemljedelska zveza se bo imenovala: Bolgarska zemliedelska narodna zveza »Aleksander Stamboli.iski«. Predsednik upravnega sveta zveze je Georgij Markov. Zveza bo izdajala svoje posebno glasilo »Zemia«.
Tako je torej pomlad izvedla popoln razkol med zemljedeld « kakor se zatrjuj a.
nioe in jo morajo kupovati. Močno oporo je dobilo stremljenje po ukinjenju pšeničnega režima tudi v tem, da so večmesečne izkušnje pokazale, da njegovo izvajanje ni v polni meri zadovoljilo niti kmečkega prebivalstva pše-ničnih pokrajin, v čigar zaščito je bil monopol uveden. Privilegirana izvozna družba namreč zaradi organizacijskih in tehničnih nedostatkov ni mogla kupovati pšenice direktno od kmetov in je zaradi pomanjkanja dovolj velikega obratnega kapitala tudi ni mogla sproti plačevati, temveč je izdajala za del prevzetega blaga le bone. Vrh tega iz enakih razlogov niti ni mogla prevzeti vsega prijavljenega žita in je spravila s tem marsikaterega kmeta, ki mu je pšenica edina valuta, v stisko in skrb. Skratka, poskus z žitnim monopolom je pokazal, da v naših razmerah ni mogoče čez noč improvizirati brezhibnega aparata za izvedbo tako ogromnega posla.
Tako je vedno bolj dozorevalo vprašanje ukinjenja žitnega režima in ko je minister dr. Kramer v soglasju z vso vlado predložil parlamentu osnutek likvidacijskega zakona, je to z zadoščenjem pozdravila vsa zbornica, z njo pa tudi ogromna večina javnosti. Novi zakon sicer iz višjih državnih razlogov ohranjuje izključno pravico države za izvoz in uvoz pšenice preko državnih mej, zato pa daje popolno svobodo domačemu prometu s pšenico m moko. Ukinjene bodo knjige, kontrole in plombe, vsak mlin bo lahko mlel moko. kakršno bo hotel, in jo svobodno prodaja! in odpadle bodo tu<h v podeželskem prometu z moko in pšenico vse neprijetne ovire, ki so vzbujale toliko hude krvi.	.
Nadaljnja, še važnejša posledica uki-njenia monopola bo izdatna pocenitev moke in kruha, ker ni dvoma, da se bodo v svobodnem prometu tudi naše cene več ali manj prilagodile cenam na svetovnem trgu. Strokovnjaki računajo. da se bo kruh pocenil za najmanj dinar pri kilogramu. Mnogo pomeni to že za vsako posamezno rodbino, ki mora pri sedanjem skrčenju dohodkov skrbno računati z vsako paro. Vsa da-lekosežnost tega prihranka pa se nam pokaže, ako ga preračunamo za vso Sloveniiio, saj pridemo pri tem do ogromne vsote 80 do 100 milijonov dinarjev.	,.
Naši poslanci in senatorji, ki so te dni prišli na velikonočne počitnice, so nam z ukinjeniem žitnega monopola prinesli lepe velikonočne pisanke. Ako bo pocenitvi kruha sledila še pocenitev stanovanj, ki se tudi že pripravlja, in bo sčasoma mogoče doseči nižje cene še za obleko in druge življenjske potrebščine, bo za sedanjo prehodno dobo naihuiše stiske vsaj malo olajšan položaj onih. ki s takim strahom in obupom gledajo v bodoče dni.
ima nova zveza veliko upanja in dejanskih predpogojev, da pridobi veČino bolgarskega kmetskega naroda, kateremu je Aleksander Stambolijski še vedno najsvetejši vzor resničnega rodoljubja.
Na drugi strani pa prihaja iz vrst VMRO, mihajlovih makedonstvujuščih, vest o kar najvnetejših pripravah za njihovo »spomladansko akcijo«. Tako je eden najožjih somišljenikov in sotrudnikov Vanče Mihaj-lova, Veljko Duncev, izjavil na seji, kateri je prisostvoval tudi predsednik »legalnih«, od bolgarske vlade priznanih »makedonskih bratstev«, Teofil Hadžinski, dobesedno:
»Do danes se akcija VMRO nI občutila v inozemstvu. Sedaj pa ni več tako. Letos pokažemo vso svojo agilnost, da opozorimo Evropo nase. Vse dotlej, dokler ne bo Evropa posvetila svoie pozornosti naši stvari, ne bo prenehalo pokanje bomb ln samokresov!«
Javna tajnost je. da se neprenehoma vrše seje zastopnikov Vanče Mihailova s člani makedonskih bratstev v rilskem samostanu, ravno tako pa tudi v sami Sofiji. Pred kratkim se je vršila taka seja v stanovanju znanega pristaša Mihailova, dr. Staniševa. in se je na seji ugotovilo, da je VMRO tako močna, da je ni bolgarske vlade, ki bi se smela predrzniti, da bi jo ovirala v njenem delovanju.
Ta ugotovitev je pač malo hud poper za sedanjo vlado narodnega bloka, ki dejanski ni storila ničesar, da bi zavrla zločinsko delovanje VMRO. Zato tudi ni prav nič čudno, da je prišlo ob takem stališču vlade do razkola med zemliedelci, ki najhuje občutijo nasilja VMRO, obenem pa vidijo, da je vlada proti njej brez moči in brez volje. So pač res lepe razmere, ko bivši politični tajnik VMRO, Vasil Vasiljev, javno izjavlja, da se ne sme vedeti, da so »makedonska bratstva« sekcija VMRO, po kateri ilegalna VMRO legalno izvaja svojo politiko. In na vse to vlada molči in ne stori ničesar niti ob grožnji, da spomladi začno pokati bombe in samokresi vsevprek in brez prestanka!
Italijanska propaganda na Malti
London, 24. marca C. V spodnji zbornici je minister za kolonije Thomas na Interpelacijo o uradnem jeziku na Malti izjavU, da bo vlada takoj odredila, naj se italijanščina na vseh šolah na Malti ter v veeh uradih ukine. Kot uradni jezik je bila italijanščina doslej v veljavi poleg angleščine Italijanščino bodo sedaj nadomesti.lt z malteškim narečjem. Minister je ob zaključka svojesra govora naglasil, da je ta reforma povsem v skladu z interesi prebivalstva na Malti, ter pripomnil, da Malta za sedaj še ne bo dobila ustave, vla-da pa bo poskrbela., da se bo na Malti v kratkem zopet vzpostavilo ustavno stanj«.
Pravi pol za dosego
lepih belih zob
kakor tudi Istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč:
Iztisnite malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont zobuo ščetko - t. j specijalna ščetka t tobčastim rezom - drgnite svoje zobe od vseh strani, kak )r tudi od zgoraj navzdol. Pomočite šele nato ščetko v vodo ter izplaknite si usta temeljto. »rgraje s Chlorodont ustno vodo. Uspeh je presenetljivi Neo-feusna barva zobnega ohložka je izginila in ostane Vam » ustib prijeten »vež občutek
Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chlorodont zobno paslo. Tuba Din 8—.
Lep razvoj ptujske elektrarne
Ptuj, 24. marca
Občni zbor Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico, ki se je vršil 19. t, m. v posvetovalnici mestnega magistrata, je bil zelo dobro obiskan od strani zadružnikov. Načelnik g. dr. Ivan Fermevc. ki načeluje zadrugi že od vsega početka (1924). je pozdravil mestnega župana g. Jeršeta in sre-skega načelnika g. Mahniča.
Zadruga je v pretečem poslovnem letu zabeležila v gospodarstvu zadruge prav lepe uspehe. Omrežje samo se je znatno razširilo. tako v Vičavi Me*tn»m vrhu in Ro-goznici; na račun zadruge Brstje pa se je podaljšal vod v Budini do hiše Kuharja število članstva je naraslo od 354 na 605 članov in znašajo vplačani deleži 300 S00 Din. število žarnic se je povečalo od 8 584 na 9.066. število motorjev pa od 168 na 174. Razen številnih instalacij po zasebnih hišah se je instalirala moderna hladilnica pri tvrdki Reir.hardt Konzum toka je bil lani 238 871 K\vh saj je narasel kljub gospodarski krizi za 7.849 Kwh. Cena toku pri uporabi do 50 Kwh za razsvetljavo se je zniža"a cd 4.50 na 4 Din in pri uporabi nad 50 Kwh na 3 Din za Kwh.
Zadruga je odplačala ori Mestni hranilnici v Ptuju 113 000 Din dolga, razen tega pa tudi tekoče obresti za kredit v okroglem znesku 70.000 Din. Naprava omrežja pri ustanovitvi je stala zadrugo, brez poznejših podaljškov, leta 1924. 1,736.231 Din, danes pa je obremenjena samo še z zneskom 682.409 Din. Občni zbor je sklenil, da se od dobička 489.087 Din porabi med drugim za odpis na števcih 15 odstotkov, to je 35.922 Din. odpis na omrežju 18 odstotkov ali 149.797 Din teT za izplačilo 6-odstotnih obresti deležev 18.054 Din, prebitek 5.564 Din pa se prenese na rezervni fond.
Iz poročila načelstva in nadzorstva je posneti, da je bilo gospodarstvo zadruge ugodno, in če ostane pri dosedanjem gospodarstvu, je upati, da bo zadruga v kakih treh letih brez dolgov. Na predlog predsednika nadzorstva g. dr. Senčarja je bil podeljen načelstvu in nadzorstvu abso-lutorij. Pri slučajnostih je sprožil g. Milko Senčar vprašanje zgradbe vodovoda in je občni zbor pooblastil načelstvo in nadzorstvo zadruge, da skupno z mestno občino to vprašanje prouči.
Oooo4
OZDRAVI VAS TAKOJ
90<N*M» in narodnega ia'Ovie S It MtO. ti"2 1933
Državne vstopnice za prireditve
Beograd, 24. marca. AA. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o ta ksah stopijo 1. aprila v veljavo novi predpisi taksne tarife, po katerih morajo rabiti za vse prireditve z vstopnicam:, ki so podvržene taksi po tarifni številki 99 a, samo vstopnice državne izdaje. Zato je davčni oddelek finančnega ministrstva opozoril finančne direkcije, nai obveste podrejene davčne uprave, da si takoj preskrbe zadostne količine vstopnic vseh vrst in cen. Posebno se opozarjajo, da se po novih predpisih točke 1. tarif. št. 99 a taksne tarife plača 10 odst. doklade na vse vstopnice za gledališke predstave, umetniške koncerte in gledališke predstave prosvetnih društev, za dirke kola jahačev m za javne vaje in tekme športnih društev, izvz.emši javno telovadbo sokolskih dri žtev.
Vode se vedno naraščajo
Beograd, 24. marca. p. Zaradi južnega vremena in deževja so vode v vseh rekah zelo narastle. Posebno nevarna je postala Sava. ki je na nekaterih mestih že presto pila bregove. Tudi Dan a v je zelo narasel. V Vojvodini so se nekateri kanali že razlili preko bregov. V Banatu je 43.000 juter zemlje pod vodo. Vodna zadruga v Aranki je sporočila, da je voda preplavila 10.000 juter ozemlja. V kanalu Begeju razbijajo z razstrelivom led. Oblasti in podjetja so najela številne delavce, ki poprav Ijaio nasipe okrog kanalov in rek.
Specijalni odbor ta obrambo proti poplavam. ki deluje v okviru notranjega m' nistrstva, je opremil že vse potrebno, da bi se preprečile kakršnekoli vodne katastrofe. Za enkrat še ni skrajne nevarnosti.
Prevoz jajc iz Bolgarije
Beograd, 24. marca. A A. Dne 1. aprila stopi v veljavo do preklica dopolnilna^ odredba za pTevoz jajc iz Bolgarije. Voza rinske postavke se po tei dopolnilni od redbi izvajajo na ta način, da se povrne vozarina tudi na pošiljke, ki so oddane v Postojni brez pretovarjanja, in namenjene preko italijansko-francoskih in italijansko švicarskih obmejnih prehodnih postaj. Pravico do reklamacije imajo osebe, ki plačajo voznino za iugoslovenski prevoz Pro-šnie za povračilo vo-znine je treba poslat) najkasneje v treh mesecih, vštevši dan ko )e bila plačana voznina. kontroli dob u'krrv jugoslovenskih državnih železnic v Beo gradu.
Železniški popust za posetmke sejma v Lvovu
Beograd, 24. marca AA. Na prošnjo uprave velesejma v Lvovu je prometni minister dovolil polovično vožnjo pri povrat-ku. Popust velja za odhod od 14. do 28 junija in za povratek od 20. junila do 4. julija za vse vlake, izvzeznSi ekspresne.
Stabilnost dinarja
ia vsak© eett©
Izjava finančnega ministra Dfordfeviea v senatu, ki je vzbudila splošno pozornost
Ob priliki proračunske razprave v senatu je finančni minister dr. Miiorad Gjorgje-vič podal daljši ekspoze. v katerem ie tudi točno preciziral stališče vlade slede stabilnosti denarja. Najprej je ugotovil. da je državni proračun stvaren in da bodo predvideni dohodki tudi doseženi. Če bi pa zastajali. bodo morali resorni ministri kredite izrabljati še po strožjem kriteriju in bodo morali odložiti vse one i»!atke. ki niso bistvene važnosti.
Čeprav je stališče vlade glede stabilnosti naciionalnega denarja kot osnovnega vprašanja naših financ in našega gospodarstva znano, vendar je finančni minister ponovno naglasil in poudadil. da bo vlada o»ta!a verna svojim nazorom o vprašanju stabilizacije denarja in da hoče nacionalni denar čuvati z vsemi silami in sredstvi. kot veli ko dobrino, ki ie pogoi za »owpodarsko in finančno ozdravljenje. pa tudi za nov polet in napredek
proračunska situacija gotovo ne bo do-vedla v nevarnost stabilnosti narodnega de-naria Država ne '>o potrkala na vrata Narodno banke, ker bi b;lo olajšanje - takim sredstvom le bežno To nai bo enkrat za vselej povedano, zlasti onim krogom lahkovernega ljudstva, ki se morda pod utisom trrnotnib fežkoč ali pod utisom «labo mišljenega preprirevania z ulice, zavaja v zmoto. od katpre imaio poleg lahkovernega ljudstva lahko škodo tudi splošni državni interesi.
Tu in tam se tudi navaia. da lahko bidi na5a trgovinska bilanca zaradi pasivnosti postane nevarna za stabilnost dinarja. Te trditve ne odgovarjajo dejstvom. Lani naša trgovinska bilanca ni bila pasivna. Privatna trgovina dejansko ni povzročala našemu novčaničnemu zavodu večje skrbi zaradi oskrbovanca s tujimi plačilnimi sredstvi. Bistveni značai naše gospodarske strukture je njena e'as'ič.»iost. Z nazadovanjem našega izvoza avtomatično nazaduje tudi naš uvoz. tako da se bilanca sama uravnava.
Resnejše težkoče povzroča naša plačilna, bilanca. Med aktivami naše plačilne bilanc* so se zmanjšali dohodki od dotoka tulega kanitala. od turizma in od nakazil naši! izseljencev. Pri lem pa seveda ne smemo prezreti, da so se zmanjšale in se nadalje zmanjšujejo tudi pozicije na pasivni strani plačilne bilance. Naša privatna zadolžitev
nasproti inozemstvu je skoro povsem likvidirana. naši turisti mnogo manj potujejo v inozemstvo in tudi državna plačila v inozemstvo so se zmanjšala. Vlada si bo tu.ii prizadevala, da vrhu tega s tehničnimi sredstvi, kakršna so v današnjih razmerah postala skoro normalna v večini držav^ vzdrži ravnotežje v naši plačilni bilanci Seveda bo pri tem redno krila svoje obveznosti nasproti inozemstvu, ker noče niti za trenotek opusti skrbi za ugled naše države kot dobre in redne plačnice Tudi od te strani ni torej nevarnost' za stabilnost narodnega denarja. Trenotnih tečkoč. ki so neizogibne v državah z agrarno strukturo in v državah s pomanjkanjem kapitala, se ne sme smatrati kot dejstvo, ki bi moglo vlado v vodstvu finančne politike dovesti na stranpota. to te na nevarno in polzko pot njegovih valutnih eksperimentov,
Naelaša se tudi pomanjkanje denana na našpin denarnem trgu kot vzrok sedanjih akutnih težkoč. Pomanjkanje denarja na n» vzrok, temveč posodica krize Denar ie tu, samo da ie deloma skrit in odstranjen iz gospodarskega obtoka. Tu tudi povečani© obtoka bankovcev, ki se z sotove strani predlaga, ne more pomagati Obtok pred letom dni ni bil večji nesro je danes, četudi ie bil tedaj obseg gospodarskih poslov še vefji. Glede na poslovno stagnacijo in padec cen pa današnja količina denarja v obtoku ni premajhna, le pota. preko katerih se denar pretaka v našem gospodarskem organizmu. ni«o še povsoni v redu. Naši denarni zavodi ne morejo še v celoti vršiti svoje naloge, toda brez njihove krivde. Trditev. da se količina tesnuriranega denarja dviga v miliiarde. ni osnovana. Primanjkljaj. ki ie naftni v prometu zaradi tesau-riranja. je v znatni meri nadomeščen s tem, da je Narodna banka na podlagi novih kreditov dala gospodarstvu okrog 800 miliio-nov Din.
Kriza nezaupanja ne more trajati večno. Naše bankarstvo ie v temeljih zdravo in b«» sedanje težkoče skupno z ostalim gospodarstvom prebolelo ter bo iz sedanjih izkušenj prišlo z večio odpornostjo. Finančni minister ie svoja izvaiania zaključil s pozivom, da je treba v bodočnost gledati z večjim optimizmom in z večjim zaupanie-m.
Odločno in jasno iz;avo finančnega ministra je senat pozdravil z burnim odobravanjem
Zlati fiiblief mariborska Posojilnice
Ponsen in naloge obmejnega denarnega zavoda
Dne 21. marca se ie vršil 50. redn: občni zbor mariborske Poso'ilnice. Težko se da primerno oceniti ogromni pomen, ki ga je imela za Slovence. Maribor in naše severne meje. Saj ni bila nikoli samo navaden denarni zavod, temveč je že od prvega početka v izdatni meri pomagala pripravljati tla za gospodarsko osamosvojo, kulturni napredek in s tem politično zrelost mariborske pokrajine ter čuva to smer kot trdno tradicijo do današnjega dne.
Kakor dTuigim, tako sta tudi naši Poso-jiln"ci pobudnika brata Vošnjaka. Že leta 1869. so jo hoteli ustanoviti, avstrijska vlada pa je pravila vedno zavračala m šele ko sta nastala slična zavoda v Celju ln Liutomeru, je mogel dr. Glančnik 8. L 1882 povabiti nekatere rodoljube na ustanovni shod.
Prvi ohranjeni zapisnik je o seji dne 1. II. 1882, kjer so se določile podrobnosti za poslovanje, ki se je začelo 14. II. 1882. Skromni so bili prvi začetki, enkrat na teden uradni dan, odborniki so opravljali obenem vse posle, (prvi uradnik je bil nastavljen šele čez dve leti, z letno plačo 400 gl.). Prvi predsednik je bil dr. Glančnik, ki je vodil zavod do svoje smrti 14. I. 1905, sledil mu je dr. Rosina (t 15. X. 1924), temu dr. Pipuš (+ 1. V. 1928) in od takrat načeluje dr. Viktor Kac. Vsak predsednik je utisnil Posojilnici svojo osebno noto v skladu z aktualnimi ootrebami. Vse, ki so v narodnem življenju v Mariboru kaj pomenili, nahajajo tudi v odborih Posojilnice: razen že imenovanih so tam med drugimi dr. Dominkuš, dr. Gregorec, dr. Mlakar, dr. Vlado Sernec, Josip Rapoc (36 let v odboru), trgovec Martin Berdajs, mnogi profesorji (ravnatelj Schreiner, Majciger, Lavtar, dr. Medved, da ne imenujemo še živečih), posebej pa se naj omeni dr. Fran Rapoc, notar v Šoštanju, pravi ustanovitelj Posojilnice. Umrl je 28. maja 1882 ter zapustil svoje znatno premoženje za ustanove slovenskim visokošolcem (8 do 9 mest po 150 gld.. kar je mnogim dijakom, ki so bili ali so še na prominentnih mestih, omogočilo študije). Drugi tak dobrotnik mladine in obenem dolgoletni odbornik Posojilnice je bil zdravnik Feliks Ferk, ki je ob smrti (15. IX. 1915) zapustil milijonsko premoženje (danes okroglo 600 tisoč Din)*v dijaške svrhe. Glavna potreba je namreč bila takrat skrb za slovenski inteligenčni naraščaj. Avstrijska vlada je izpodbijala to oporoko in šele po prevratu se je dr. Rosini posrečilo rešiti to ustanovo za nas in jo urediti. V desetih letih se je razdelilo iz vsakoletnih obresti 358.600 Din v podporo dijaštva. polovica te vsote za Dijaško kuhinjo v Mariboru, druga polovica za ustanove. Poleg teh ustanov, ki jih upravlja Posojilnica, podpira ta še vsako leto iz lastnih sredstev v neobičajni meri ne le dijaštvo vseh šol. temveč vsa narodna društva in vsak plemeniti pokret. Ogromne so vsote, ki jih Posojilnica poklanja v take namene. Če vzamemo prejšnje valute (goldinarje in krone) v današnji veljavi m prištejemo dinarske zneske zadnjih let. dobimo brez dvoma rekordno vsoto okroglo šest milijonov Din za narodne in dobrodelne svrhe.
Posojilnica v Mariboru je bila od nekdaj vodilni slovenski zavod na bivšem Štajerskem in je marsikaterim šibkejšim sestram pomagala v potrebi. Njen napredek je bil stalen, soliden, organski. Od 251 zadružnikov prvega leta z deležno glavnico 9260 gld se je popela do letošnjih 4531 zadružnikov z deležnim kapitalom 589.555 Din. Za rezervni fond je skrbela od začetka: od 921.87 gld. v prvem letu je narasel do danes na 7,621.971.15 Din V zadnjih štirih letih se je potrojil. Zanimivo je poglavje o vojnih posojilih, ki Je tolikim zavodom prizadelo hude skrbi. Kakor drugi zavodi je bila tudi ona prisilje-
na iih podoba ti. Nič ni pomagalo, če so seje s tozadevnim dnevnim redom »slučajno« bile nesklepčne. Toda vsa podpisana vojna posojila je sproti prodala skoro brez izgube. Kone-c svetovne vojne je bil zsnjo obenem konec vojnih posojil.
Posojilnica je Slovencem postavila tudi ponosni Narodni dom. Dnt 23. IT.	jo
dr. Terč stavil predlog, naj odbor na'de primeTen prostor za Lastni dom. Čez dve leti je snoročil dr. Glančnik, da je T>rost-or že kupljen, ioda šele 11. aprila 1897 je izredni občni zbor sklenil zgradbo, koje načrt je napnvil praški arhitekt .T-an Vef-rveh, popravil pa tukajšnji inž. Brabenec. Mnogi so ugovarjali, češ da je Narodni dom samo reprezentativen, premalo praktičen, nerentabilen, sami ugovori, ki se tičejo menda vseh Narodnih domov. Dne 26. februarja 1899 se ie prvikrat vršil občni zbor v lastni stavbi, od takrat naprej pa je ostal pravo žarišče vsega narodnega življenja. Nemcem je bil trn v peti, slovenske uradnike so žigosali, češ da so »fleissige Narodni domgeher«, ponovno, posebno	so bile pobite šine (zavaro-
vane pri nemških zavarovalnicah), toda vršil je svojo nalo-go dalje, dajal gostoljubno streho raznim narodnim prireditvam in društvom, posebno Slovanski čitalnici, ki ima obenem prvi glavni delež pri Pos^iHnici. Pravo posvetitev pa je doživel 29. junija 1920, ko ga je obiskal na5 vladar.
Svoje jubileje ie Posojilnica nro-^vlja-la s povečano dobrodelnostjo. Ob ?51etni-ci je ustanovila 3 ustanove po 300 K. ob 40'etnici je pomnožila r>odr<ore, za 50let-nico p-J ie namenila 100.000 Din. da se izda tisoč hranilnih knjižic, ki se podarijo so-ko'ski deci.
Taka je bila Posojilnica v preteklosti, taka bodi v bodočnosti. Predsednik dr. Kac je podčrtal naslednje smenrce: ostane naj zadruga, nesebično shr?e>č sora!n'm nalogam, dviga naj gospodarsko korist članov s čim manjšo obrestno napetostjo, odmaknjena dnevni politiki naj hodi vedno napredno pot v plemenitem pomenu bo-sede.
Požar zaradi neprevidnosti
Dolnja Lendfiva. 24 marca.
Pred dnevi ie zooet gorelo v dolnjelen-davskih goricah. Zgorela ie velika lesena in s slamo krita vinogradniška h;ša z vsemi pritiklinami. last posestnika Den^e Jožefa iz Brezovice. Domači so bili prejšnji dan v vinogradu in so ali pozabili v peči ogenj ali pa so že med tem padli žarect ogorki med drva, ki so začela tleti. V notranjih prostorih je moralo goreti ves dan, dokler ni prišel ogenj do slame. Ogenj zgradbo uničil do tal.
Ta požar je nastal nedvomno po neprevidnosti domačih. Česti požari v neposredni bližin' Dolnje Lendave prebivalstvo močno vznemirjaio. Gasilna društva imaio zaradi neprestanih požarov mnogo posla.
VreiFensV?! ns^^ved
Zagrebška vremenska napoved ta danes:
Lahno oblačno, precej stalno, zmerno hladno. — Situacija včera.išiiieca dne; V vzhodni Evropi prevladuje bnrometrska depresija. ki se je razširila tudi v vzhodne kraje naše države. Centralni del kontinenta pokriva barometrski maksimum, ki se širi v smeri od severozapada proti jugozapadu. Nad severnim Atlantskim oceanom se je pojavila druga barometrska depresija, ki je pričela prodirati na kontinent. Pritisk ie v Primorju in v severozapadnih delih države neznatno padel, in sicer za 0.1 do 0.5. drugod pa ie narasel za 0.1 do 1 mm.
Dnnajska vremenska napoved za netek: Najprej nobene bistvene spremembe, le temperatura se bo počasi dvignila.
Kaši kraji in ljudje
Dr. Stanko Vurnik v preranem grobu
Ljubljana, 24. marca.
Ob 17. smo spremili dr. Stanka Vurnika aa njegovi zadnji poti. Bridka usoda je velela. naj mladi mož ne izpolni svojega poslanstva, ne samo kot skrbnik družine.
tudi kot orač slovenskih kulturnih ledin. Dr. Stanko Vurnik je ležal na mrtvaškem odru v mrtvašnici zavetišča sv. Jožefa ln so ga ves čas prihajali kropit nešteti Ljubljančani, ki jih je globoko ganila usoda mladega, toliko obetajočega znanstvenika. Pogreb sam je to pokazal naravnost na veličasten način. Zbrala se je ogromna množica pogrebcev. Pevci so zapeli pred Jožefiščem ganljivo žalostinko »Usliši nas«, nakar je krenil sprevod po Vidov-danski cesti in Prisojni ulici do kapelice, kjer se je ustavil in so pevci zapeli še »Vi-gred« v zadnje slovo. Turobni sprevod v katerem so bili poleg sorodnikov in prijateljev tudi mnogi predstavniki našega javnega življenja, je krenil nato na pokopališče k sv, Križu. V prvem mraku se je zaprl sveži, mladi grob v osrčju Ljubljanskega polja.
Za hvala Zveze sksateljev
Aleksandrove univerze
Ob zaključku nabiralne akcije, ki jo je izvedla letos Zveza slušateljev Aleksandrove univerze namesto vsakoletnega reprezentančnega plesa, je odboru nabiralne akcije dolžnost, da se zahvali vsem, ki so se odzvali in pomagali akademski mladini Aleksandrove univerze.
Dohodek nab:ralne akcije maša 32.140.28 Din in se bo razdelil Akademski bolniški blagajni in knjižnicam strokovnih društev, ki so najpotrebnejše akademske ustanove.
Vsem, ki so pripomogli k uspehu naše nabiralne akcije, bodi izrečena globoka zahvala. — Za Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze. Odbor nabiralne akcije: Matija Roth, predsednik, Albert Kos, tajnik.
Vremenske nadloge
m Jugoslaviji
i. **
Nevarnost poplav še ni prenehala. Sava je posebno nevarna tam, kjer se izlivajo v njo pritoki iz Bosne, ki so vsi zelo močno narasli. Najbolj nevarna je Drina. V veliki nevarnosti je že par dni vas Rača. ki leži blizu izliva Drine v Savo. Velikih obrambnih nasipov Sava sicer še ni presegla. računati pa je treba seveda tudi s to veliko nevarnostio. Uprava drinske banovine je organ:zirala stalne straže na ogroženih bregovih. Pri Brodu je bila Sava že šest in pol metra nad normalo, pri Sremski Mitrovici pa celo že sedem metrov. V treh dneh je voda parkrat že začela padati, a se je kmalu zopet dvignila. Dviga se zelo naglo, pada pa le počasi. Tako na primer je Sava pri Stari Gradiški narasla za poldrugi meter v 24 urah.
Mali reki P! i va in Jošavka sta preko noči poplavili blizu mesta Jajce vas Jezero, ki leži med rečnima strugama. Prebivalci te vasi so pravočasno rešili sebe in živino, voda pa jim je uničila mnogo živeža ter poškodovala tudi hiše. Svet med strugama obeh rek je spremenjen v jezero, po katerem se ljudje prevažajo s čolni. Največ škode pa so poplave povzročile po Banatu.
V Južni Srbiji se je silno naglo spremenila temperatura. Konec preteklega tedna je bilo par pomladnih dni, potem pa se je naenkrat pooblačilo in temperatura je začela padati. V Štipu in v Bregalnici je
začelo v torek močno snežiti. Ta sneg zelo vznemirja prebivalce gorskih naselbin, ki nimajo s čim krmiti živine. Začetek pomladi je Štip vedno svečano proslavljal na gori Hisar, letos pa zaradi snega ni mogel nihče na goro. Velik sneg je tudi kar čez noč zapadel po vzhodnem delu Črne gore. Tako sneži v Kolašinu že od ponedeljka in je bilo že v prvi noči na obilni stari podlagi novega snega za dobrih 30 cm. Zaradi obilnega snega je prekinjen promet z Andrijevico in Podgorico. Ravno tako so odrezane od sveta zaradi obilnega snega tudi Berane nad Andrijevico. Debel sneg je zapadel na Čakoru, Trešnje-viku, Kovrenu, Turjaku in po drugih planinah. Ker je zaradi tega prekinjena tudi prometna zveza z mestom Peč, je severno-zapadni del Črne gore popolnoma izoliran m v velikih skrbeh za živež.
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost,
tesnobnost, dražijivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« grenčica pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Potrebna in koristna perlustracija
Ljubljana, 24. marca.
Policija je podvzela akcijo, ki je v mnogih primerih zelo potrebna. Lahko bi jo kratko imenovali perlustracijo brezposelnih, ki so se zatekli v mesto. V sedanjih težavnih časih, ki so spravili ob delo m zaslužek veliko število marljivih ljudi, je gotovo potrebno v prvi vrsti, da se napravi na eni strani točna razlika med žrtvami krize in pa med delomržneži in postopači, ki jih ne manjka po mestih tudi v veliko boljših časih kakor so sedanji, na drugi strani pa je potrebno, da primerna perlustracija olajša delo raznim dobrodelnim akcijam.
Kakor vsako pomlad, se je tudi letos zateklo v mesto mnogo ljudi z dežele, ki so poprej delali na polju in niso rokodelci po poklicu. Mesto je pač vedno vabljivo za vse, ki težko izhajajo v svojih domačih vaseh, nimajo pa pri tem pojma, s kakimi
	
P*	
Najveličastnejše filmsko delo sedanjosti, film najglobljih čustev, film miru in sprave film ljubezni in bratstva!
£. SčuGit&cfr - evct
najlepša umetnina
FIlm, ki Vas bo navdušil ln ganil do solz!
Film, o katerem boste govorili in premišljevali!
Film, katerega si mora ogledati sleherni človek!
Premijera za Veliko noč
težavami se mora boriti delavstvo po mestih. Ravno na pomlad, ko toliko mladih vaščanov hiti v mesta, pa je po vinogradih in tudi drugih krajih glavno povpraševanje po delovnih močeh. Sedaj uvedena perlustracija ljudi, ki iščejo v mestu zaslužka, je v pomoč dobrodelnim društvom, da bodo podpore prišle v prave roke. nadalje v korist pravim domačim žrtvam krize in brezposelnosti in slednjič tudi v pomoč kmetom, katerim primanjkuje nujno potrebnih delovnih moči zaradi beganja podeželskih delavcev v mesta.
Pri včeraj izvedeni raciji v notranjosti mesta je bilo perlustriranih 120 oseb. od katerih se jih je 40 zadostno legitimiralo že na stražnicah, ostalih 80 pa je bilo pred-vedenih na policijsko upravo, kjer so zopet del njih izpustili, drugi pa bodo od-premljeni v domače občine. Racija se nadaljuje po mestni okolici in bodo tudi od tod odposlani v domače občine vsi, ki so iz nevednosti ali iz katerih drugih razlogov zašli v mesto, kjer bi celo v normalnih razmerah le ;ežko prišli do željenega zaslužka.
Obdavčeni motociklisti
Na železniških progah v Sloveniji smo v zadnjem času izgubili nekaj zelo važnih vlakov. Zaradi krize in slabe gospodarske konjunkture trpi ves promet, seveda tudi osebni. A vsa kaže, da bo trpela živahnost v prometu odslej tudi na naših cestah, to pa zaradi povišanja taks na motorna vozila v prvi vrsti na motorna kolesa. Motociklistom ostane le malo možnosti, da si ohranijo svoja vozila. Trpela bo zaradi novih povišanih taks seveda tudi trgovina z motocikli, kajti v takih okoliščinah so izgubila motorna kolesa v naši banovini domala vsako eksistenčno pravico. Račun uajatev, ki jih izgubita država in banovina za srednje motorno kolo (130 kg teže), znaša s tem letno: državna taksa 2.5 Din po kg in pridobnina 375 Din, banovinski davek 260 Din, 100% banovinska doklada za potrošnjo gum 260 Din, pregled, evidenčne tablice in banovinski davek na legitimacije 110 Din, trošarina na bencin pri letnih 4.000 km 520 Din, dražbina od zavarovalne police za jamstvo 100 Din, skupno torej 1.625 Din.
Te dajatve pa se povišajo pri malo težjem motociklu s prikolico tudi na 2.600 Din; torej plača po novih taksnih predpisih lastnik motornega kolesa s prikolico toliko kakor lastnik lahkega avtomobila do teže 1.000 kg, ki plača Din 0.75 od kg, medtem ko je motorno kolo obdavčeno kg z 2.50 Din. Skoraj tri in polkratni znesek! Pri tem pa je treba upoštevati, da je promet z motornim kolesom mogoč samo dobrega pol leta, ker se uporablja normalno le ob lepem vremenu. V zapadnih državah so lažji motocikli prosti vsakega direktnega davka, ker se države že zadovoljijo s trošarino na bencin, ki pa je tam seveda dosti nižja kakor pri nas. Zunaj
NAŠE NOVE
ZMERNE CENE!
v-*"—..
MODERNI LAKASTI 4a
ČEVL3I	D145"
ISTI IZ BARŽUNA ČRNI ALI RJAVI, SAMO D ?
ČRNI, RJAVI ALf 1 V MODNIH BARVAH .TUDI S ŠIROKO PETO D.125'
CRN I, RJAVI ALi V MODNIH BAR-
VAH.RAZNE D.14>
VRSTE
MOŠKI POLČEVLJl ČRNI ALI R]AV1
D. 165-i D.IZo-
LJUBLJANA, Dunajska cesta la. CELJE, Aleksandrova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica 17.
smatrajo motocikle kot prometno sredstvo srednjega, slabše situiranega človeka in v tem se konec koncev izraža baš tudi njihovo socialno čustvovanje.
Inž. Vladimir Rudolf.
Časten uspeh naših akademikov na med' narodni pevski prireditvi
Nancy, 24. marca.
Na Jožefovo je priredilo »Lorensko društvo za proučevanje človekoslovja« dobro uspel koncert z vmesnim predavanjem in tolmačenjem pesmi, pod naslovom: »Glasbena geografija belih plemen«. Pri prireditvi so sodelovali dijaški pevski zbori 12 narodov iz različnih delov Evrope, Azije in Afrike.
Namen prireditve same ni bil, da bi se mudila poslušalcem kaka posebna pevska umetnost, temveč, da se poda prosta, originalna pesem posameznih narodov. Taka prireditev je mogoča z malimi stroški le v mestu s tako mnogobrojnimi skupinami narodov, kakor ie Nancv. ki je za Parizom prvo mesto v Franciji z največjim številom inozemskega dijaštva. Prireditev se je vršila v tukajšnii veliki dvorani fil-harmoničnega društva, pod pokroviteljstvom prefekta departementa Merthe-Mo-selleja.
Častno ložo so zasedli zastopniki raznih oblastev, tako prefekt, mestni župan, rektor univerze, komandant mesta, predsednik arheološkega društva g. baron Riston in drugi odlični predstavniki. Priljubljeni predavatelj g. Georges de Gironcourd, ki je v svrho študija pesmi in muzike prepotoval nešteto dežel, je z laskavimi besedami predstavil elitni publiki prisotne akademske pevske skupine. Našemu pevskemu zboru je bilo odkazano častno mesto
v sredini, kajti predavatelj, ki je prisostvoval pevskim vajam, je bil prepričan, da bomo dosegli najboljši uspeh. Res, nismo mu pokvarili zaupanja. Predavatelj je pred vsakim nastopajočim zborom podal kratek opis naroda, katerega pevci zastopajo, razložil pesem in način njih petja ter vpliv pesmi sosednjih narodov.
Tu smo imeli priliko slišati temperamentne španske pesmi, njih lahni prehod preko poskočnih alpskih v monotone orientalske. Naš pevski zbor je pel tipične narodne iz raznih delov države. Tako so se vrstile od bosanskih sevdalink do veselih slovenskih, katere so Francozom najbolj ugajale. To smo občutili že ob priliki gostovanja »Glasbene Matice«. Nase, slovenske pesmi so po ritmu zelo sJične francoskim.
Zaradi obširnega programa kratko odmerjeni čas nam ni dopustil, da se s ponovno pesmijo zahvalimo za silni aplavz. Naj omenimo samo kritiko dveh tukajšnjih vodilnih dnevnikov: »L* Est Republi-cain« piše: »Resnično čudovit zbor, ki nam je podal najbolj slasten primer brdovite strogosti junaške Bosne in Hercegovine, čustveni turški vpliv v vzhodnih predelih, ginjene in prikupljive hrvatske ter slovenske pesmi, zabavni »Škrjanček«. Slič-no tudi »Eclaire de 1' Est«: »Melodični zbor Jugoslavije je stopil v ospredje, proslavljajoč planine. Zbor je enostaven, bo-
gate in zdrave harmonije.«
Zaradi tako častnega našega ospeha nama je predavatelj g. de Gironcourd obljubil podobno prireditev in to izrecno o Jugoslaviji in njeni pesmi. Ne samo z diplomatskimi uspehi, temveč tudi z lepo pesmijo si pridobivamo zaupanje in prijateljstvo.	Leo Korošec.
Nočni požar v Nožicah
Holmec, 24. marca.
Speče prebivalce vasi Nožice pod kffič-nim holmškam gričem pri Kamniku je sinoči oikrog 22. ure nenadoma zbudil klic: »Pri Ulčarju gori!« Rdeči svit je bil viden daleč naokoli in tako velik, da so nekateri mislili, da gori vsa vas. Bilo pa je v ognju gospodarsko poslopje posestnika UJčarja.
Bilo je že vse poslopje v plamenih, ko so se zbudili domači in ko so prihiteli na kraj požara prvi sosedi. Holmški gasilci so bili takoj na mestu, vendar je voda oddaljena več sto metrov, šele ko so prihiteli gasilci iz Duplice, se je posrečilo spraviti vodo do gorečega poslopja. Ker se ni dalo ničesar več rešiti, so se morali omejiti na lokalizi.nanje požara. Gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem je bilo komaj 12 korakov oddaljeno od dveh hiš, v katerih so od velike vročine popokale vse šipe. K sreči je proti večeru ponehal močan veter, ki je pihal ves dan. sicer bi se požar razširil na obe hiši, še preden bi stopili v akcijo gasilcu Iz gorečega hleva so v zadnjem trenutku rešili dve kravi, zgorele pa so tri svinje.
Sumijo, da je ogenj podtaknila zločinska roka. Škoda je v teh časih tem bolj občutna.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
Serge) Jesenjin v posmrtni nemilosti
VI. Hodaševič je te dni v »Vozrožde-nju« zabeležil posmrtno usodo sovjetsko-ruskega pesnika Sergeja Jesenjina. Njegove spise je pred leti izdajrla Državna založba v Moskvi. Eno ali dve leti po Jesenjinovi tragični smrti se je razvil pravi kult tega pesnika ruske vasi: listi so bili polni spominov nanj, napovedovale so se nove, velike izdaje njegovih zbranih spisov.
Že štiri leta ie Sergej Jesenjin če ne pozabljen. pa vsaj javno zapostavljen. Državna založba je njegovo delo črtala iz svojega programa Izbor Jesenjinovih pesmi je nedavno izdalo neko zasebno, nelegalno založništvo v skromni, namenoma skromni obliki z uvodom, ki govori o Jesenjinu kot pesniku preteklosti Službeni krogi so poeta, ki ie nekoč primerjal Lenjina s solneein, uvrstili med nepriporočljive pisatelje. Sergej Jesenjin, ki je v času »nepa« opeval idilično rusko vas in mužika z njegovo zemljo in njegovimi konji, je postal v času kolekti-vizarije zemlie. ko kmet prehaja iz svobodnega posestniškega razmerja v razmerje nameščenca. delavca nesodoben in celo škodljiv Stalinovi dobi ruske revolucije. Kmečka poezija sedanjosti mora hvaliti traktorje in kolhoščifp zindustrijalizirano in brezbožno rusko vas.
Prav za prav pa je nemilost nad pokojnim Jesenjinom maščevanje nad tem pesnikom - mužikom. ker se je bil ob koncu svojega življenja (iimrl je v starosti 30 let) izneveril revoluciji, ki ga je globoko razočarala. Pobegnil je iz njenega paradiža y pro-
prešteli
stovoljno smrt To notranjo dramo Sergeja Jesenjina je pri nas že pred leti opisal B. Borko v svojem eseju »Sergej Jesenjin« (Ljubljanski Zvon 1928, str. 193—201).
Kaj nam pomeni Goethe danes? V ljubljanskem radiu je v sredo zvečer predaval germanist ljubljanske univerze g. dr. Jakob Kelemina o predmetu: Kaj nam pomeni Goethe danes. Misli ob 100-letnici smrti. — Predavatelj si je zasnoval predavanje v dveh delih, tako da ie osvetlil Goethejev pomen za svetovno književnost in pokazal, kaj je od njegovega pesniškega dela še danes živo. V prvem delu se je bavil z Goethejem kot genijalnim človekom 18. stoletja, ki je bil kljub svojim titanskim atitudam vpre-čen v družabne konvencije. Dalje je predavatelj izjavil, da ima Goethejevo obsežno delo dandanes le pomen kot naziranje znanstvenega človeka o tem predmetu, ne kot znanstveno delo samo po sebi. Predavatelj ie osvetlil nekatere bistvene točke o Goethejevem svetovnem nazoru, njegov odnos do religije in socijalno izpoved in jih obrazložil iz demonske razdivjanosti geni-jalne nature.
Goethejev »Egmont« v beograjski drami. V proslavo 100-letnice Goethejeve smrti ie beograteka drama uprizorila z lepim uspehom »Egmonta«.
Gabrijela Preissova o Slovencih. V praških >Nar. Listih« je M. Sonkenkova objavila opis svojega obiska pri češki pisateljici Gabrijeli Preissovi. ki je te dni praznovala 70-letnico. (Glej »Jutro« z dne 23. t. m.). Ob tej priliki se je sivolasa, a še vedno živahna pisateljica spomnila tudi Slovencev
in izjavila: »Če mi bo Gospod Bog še dal kaj zdravja, pojdem zopet na Bled. Imam neko staro fotografijo z gore, odkoder vidiš ozemlje, ki danes ni več slovensko. Ni mi do politike. Toda človeku se včasih tako nekako stoži. Med Slovenci sem tako rada živela in pisala«.
Tudi Zagreb proti Crnjanskemn. Beograjska književna afera, o kateri smo v zadnjih številkah »Jutra« priobčili informativna poročila, še traja. Novost v tem nenavadnem ostrem polemičnem boju je to. da so se tudi zagrebški književniki in drugi kulturni delavci izrekli za Milana Bogdanoviča in proti Crnjanskemn. Izjavo je podpisalo 43 pisateljev, umetnikov in urednikov. Takega »plebiscita«: za posameznega književnika in njegova načela ni bilo že dolgo.
Tri praktične knjige. Iz založbe Jugoslovanske knjigarne smo prejeli te-le nove knjige: »Kniiga o lepem vedenju«. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena Izdaja. Spisal IJrbanus. Str. 388. Naslov knjige nove dovoli o nii vsebini in namenu. Stane broš Din 50. vez. Din 64. — Za gospodinje, gospodinjske pomočnice in natnkarie je razveseljiva novost knjiga S. Deodate Kump »Vaši gostje — kako iim postrežemo« čez 100 strani obsegajoča, z mnogimi ilustracijami na posebnih prilogah opremljena knjiga ie prvi poizkus te vrste v našem ieziku
V platno vezana kniiga stane Din 45. — Istntam ie izšla: Kubična računica za re-meline. žaganire. plohe, polmornle. mo^l* madrierie tavoletp in testone Sestav'1 Mirko Logar 312 strani. Cena 45 Din. Vse tn navedene knfige se dobivajo tudi pri Tiskovni zadrugi
»Arhitektura«. 5. Številka te revife. ki io izdaiaio mladi ju gosi oven ski arhitekti v Ljubljani in ki ie edina te vrste v državi, ie priobčila med drugim članek inž. arh Faturja, Koaa in Platnerja o poslovnem in
stanovanjskem poslopju »Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani« (z mnogimi ilustracijam? vnanje in notranje arhitekture). dalje članek arh. Ulricha in Ba-hovca o sanatoriju na Šuplii steni pri Avali, arh. Milana Zlokoviča o starih in novih nazorih v arhitekturi, inž. arh. R. Kregarja razpravo o sodobnem hotelu, kratek članek R. Jakopiča o razstavi pri Kosu. prispevek arhitekta Faturja o notranii opremi i. dr.
Naše mladinske revije. »Naš rod« je priobčil v pravkar izišli 6. številki prispevek A. Debelaka. Anice Černejeve. J. Ribičiča. E. Justina. Rudolfa Kresala, M. Maleša. Frana Milčinskega. V. Vokača. Jelice Čokove, Riharda Jakoniča. Vlada Klemenčiča, Vere Albrechtove, Ksenije Pmnkove. J. Spi carja, Eda Deržaja in drugih. Besedilo izpopolnjujejo številne ilustracije. Urednik »Našega todn« je Josip Ribičič. — »Zvonček« je ob-favil v marčni številki velikonočno zgodbo dr. Ivana Laha »Boljckova botra«, članek o velikonočnih košaricah, povest M. Jezer-nikove »Kako so pri Zajčevih pripravljali piruhe«. Bitenc-Juvančeve »Dečkovo pomladno pesem«, Bitenčevo »Zlato velikonočno pomarančo«, pesem B. V. Radoša, črtico Jelene Bilbije. članek dipl. agr. A. Jamnika o življenju kulturnih rastlin, prozo Tvana Albrechta. nadaljevanje zgodb? »Bobi Ne-cpodobi« Marije Grošlieve in Ossendovske-Ta »Življenja in prigod male opice« i. dr Tudi ta list Je obilno ilustriran. Urednik »Zvončka« ie dr Pavel Karlin
Vseclnvanski pevski kongres in festival v Beosrrndn I. 1934. NajnoveiSa številka »Miiričkega glasnika« ie objavila daljši članek dr. Viktoria Novaka o nameravanem vspslovanskem pevskem kongresu, k? bi b'1 obenem 8 festivalom v Beogradu ob Vidovem dnpvu 1. 1934 Pisec predlaga, da se že sedai nrifno temeljite priprave za to važno prireditev, ki naj pokaže razvoj in napre-
dek pevske kulture v vsem slovanskem svetu.
»Univerzalna jednažba n geometriji«. Pod
tem naslovom je izšel matematičen spis g. Lovra Farazina, meščansko - šolskega učitelja v Dolnji Lendavi. Avtor spisa je po dolgem raziskavanju odkril, da velja univerzalna enačba tudi za izračunanje ploščine kroga. Ludolfovo število se tu popolnoma izključuje, vendar se lahko izračuni ploščina kroga, kakor tudi iz ploščine polumer. Vsak krog se lahko pretvori s šestilom in ravnilom v enakoploščinski kvadrat, s Čimer je zaključena skoraj 40001etna teorija o kvadraturi. Knjižica stane 15 Din.
Dr. Franc Detela. Zbrani spisi I. »Mohorjeva družba« v Celju je pričela izdajati Zbrane spise znanega ljudskega pisatelja Frana Detele. Urejanje je prevzel prof. Jakob Šolar. Pravkar je izšel prvi zvezek, ki obsega povesti: »Lepa ideja v neumni odeji«, »Malo življenje«. »KisJo grozdje« in »Veliki grof«. Izdaja se drži kronološke vrste, pravopis pa je prilagojen današnjemu. (Pri Hrvatih je nedavno ob priliki Je-žiceve redakcije zbranih spisov Vjence-slava Novaka nastal književni spor. ali se sme izpreminjati jezik, stil in pravopis starejšrih pisateljev.) 504 strani obsegajoča knjiga je opremljena z obsežnim uvodom m beležkami. Način izdajanja naših starejših pisateljev, kakor ga je uvedla »Tiskovna zadruga« (dr. Prijatelj, dr. Šlebin-ger, dr. Glonar) se je pri nas kar udomačil, — vsekakor prikupen pojav, ki priča o resnem odnosu do domače književnosti. Detelovi spisi so dani v subskripcijo (zvezek po Din 75.—). Z izdajo spisov Frana Detele bo dobila naša književnost definitivno literarno podobo tega pisatelja, čigar delo je bilo doslej razmetano po starejših knjigah in revijah.
omacc
•	Vse cenjene čitatelje »Jutra« si dovoljujemo še posebej opozoriti na naš novi roman. Ki bo začel izhajati v velikonočni številki »Jutra«. Zgodovinski roman »Par-dadlanov sin« je nedvomno največje delo slovitega francoskega romanopisca Miehe-la Zevaca. Novi naročniki bodo prejeli številke »Jutra« od 26. marca do 1. aprila
zastonj.	.
•	Osebne vesti s pošte. Z odlokom mlni-nistra za promet so premeščeni: praktični tehnik Josip šulc v dravsko direkcijo pošte in telegra.fa v Ljubljani; poštnobrzo-javni manipulant Josip Miaelj k pošti v G rob el no; A vrel Ij a Safarič v Konjice; Lavra Braz v Laško; Bernardina Urban-čič, Avguština Juh, Mafedonko Deluniro-vič in Ana Gomišček na Ljubljano 1; Vida Kušar na Ljubljano 4; Pavla Korinčič na Maribor 1; Franjo C in sel v Ormož, Apo-lonija Žagar pa v čabar.
» Vrhovni zdravniški disciplinski svet. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v sporazumu z ministrskim svetom predpisal uredbo o vrhovnem zdravniškem disciplinskem svetu, ki bo imel pet članov in pet namestnikov.
•	Razpis književnih nagrad za redne pu-bKkacije Mladinske Matice za leto 1932 'n 1933 Mladinska Matica razpisuje za svoje redne publikacije naslednje nagrade: 1. 3000 Dm za izvirno umetniško in vzgojno povest, primerno mipdini po desetem letu. Povst je lahko zajeeta iz sodobnega življenja ali iz naše zgodovine, mora pa imeti zdravo jedro. Ouseg: 6 tiskovnih pol male osmerke formata Mladinske Matice. — 2. 2000 Din za beietristiono ali slikarsko delo za otroke od šestega do devetega leta. Senov poljubna: realistična a.li pravljična, resna ali šaljiva, v prozi, v verzih ali v risbi. Obseg: 3 do 4 tiskovne pole istega formata. — 3. Po 2000 Din nagrade za najboljše spise o razvoju a) tehnike, b) Kulture. c) vsemirja in specialno zemlje in č) o gospodarskem razvoju človeštva. — Nagrajena dela, ki bodo tiskana, dobe tudi običajni honorar. Rokopise naj pisatelji predložijo pod geslom, s katerim naj bo opremljena tudi z aort a kuverta z avtorjevim naslovom — čas za vlaganje rokopisov je do 1. decembra letos. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Tn dobijo lahko konkurenti tudi vsa podrobnejša navodila. — Mladinska Matica
•	Ob priliki 5. kongresa jugoslovenskih pravnikov, ki se bo vršil v Dubrovniku mesw.a oktobra t. 1. bo izšla primerjalna pravna terminologija, ki jo je sestavilo generalno tajništvo. Na kongresu se bo tudi olloča'0 o izdaji >Mednarodnega pravniškega vestnika slovanskih držav«, ki bo uradno glasilo rednih kongresov, časopis bo imel nalogo, da obvešča pravnike slovanskih držav o mednarodnem pravniškem pokretu in pravnike neslovanskia držav o pravniškem pokretu v slovanskih državah članki bodo izhajali v onem jezika, v katerem so bili napisani, vsakemu pa'bo dodan kratek izvleček v ostalih slovanskih jezikih in v francoščini. Ako pride do uresničenja te lepe zamisli, bo to prvi enotni nastop pravnikov slovanskih držav na polju mednarodne pravne znanosti. Nadejati se je, da bo tako srečen m nsoešen. ka.kor je nujen in potreben.
Hišni posestniki,
t
Da postanejo in ostanejo Vaša dvorišča in vrtne steze suhe in gladke, jih posujte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi najsolidneje
K. Vodnik, Podutik 25
Za balin in tenis prostore nudim specijalni pesek.
Naročila sprejema tudi trgovina
»Jeklo«, Ljubljana, Stari trg
TELEFON 2845. 3861
*	Angleški turisti na našem jugu. S pa-
robrodom »Kraljica Marija« je predvčerajšnjim prispelo v Split 260 angleških turistov, K.i ob naši jadranski obali potujejo v Grgijo. Večinoma so to člani angleškega kluba »Helenic Travellers, ki se bavi z znanstvenim raziskovanjem grških starin in umetnin. Angleški potniki ostanejo na našem luksuznem parobrodu 17 dni ter si hodo razen Splita ogledali tudi Dubrovnik, Boko Kotorsko in Cetinje. Druga skupina angleških turistov se bo vkrcala na omenjeno ladjo dne 9. aprila in ostane teden dni na našem Jadranu.
*	Sestanek kmetovalcev v Guštanju. Dne 20. t m se je vršil v gostilniških prostorih g. Cvitaniča v Guštanju dobro obiskan sestanek kmetovalcev, ki ga je sklical agiin1 delavec na polju pospeševanja kmetijstvo, načelniki podružnice Kmetijske družbe g. Beno Kotnik, "posestnik iz Podkraja. Na sestanku sta predavala gg.: inž. Rado Lah, ravnatelj Kmetijske družbe v 'j-jubljani in Vladimir Pušenjak, nadrevi-zor Zadružne zveze v Mariboru. Sestanka se je udeležil tudi sreski kmetijski referent s Zdolšek.
*	V domača letovišča! Mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani nam ;e poslala: Zadnje dni iščejo naši tako zvani boljši sloji na vse kriplje tuje valuje, zlasti lire, ker hočejo prebiti velikonočne praznike izven našip države. Zlasti se od-
Vremensko poročilo
Meteoroiošu-eaa zavoda v LJubljani
24. marca 1932
Številke za izaaCoc Kraia pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2 »tanje barometra K. smer tn brzina vetra 6 oblačnost 1—10 S teimoe.rir.ilra 4 relativna vlaga ▼ 7. vrata oadavtn. 8 padavine » mm — Temperatura: prve Številke pomenijo na1 vtftio lrn-rp	tenv^ramr«
Ljubljana: 7, 763 7. —2.0, 80, SW2, 10, Ljubljana: 14, 762.8, 2.6, 61. ENE3, 7, _, —; Maribor: 7, 762.8, —3.6, 80, NE2, 10, —: Zagreb: 7, 763.5, —2.0, 50. NE4,
5__Beograd: 7. 759.8. —2.0, 80. NW4,
10. sneg, 0.9; Skoplje: 7, 757.2, —1.0, 90, SE2, 10. sneg, 2.0; Split: 7, 764.8, 1.0, 45, NE10, 4, —, —.
Temperature: ▼ LJubljani 4.2, —2.8, v Mariboru 18, —4.0, v Zagrebu 2.0, —3.0, ir Beogradu 2.0, —3.0, T SkopOju 4.0, —2-ft.
pravlja mnogo naših ljudi v Opatijo in druga bližnja italijanska kopališča. Kdor v današnjih časih brez nujne potrebe izvaža iz države naš denar oziroma si brez nujnega povoda nabavlja z našim denarjem tuje valute, ta škoduje naši valuti n vsemu našemu narodnemu Gospodarstvu. Opozarjamo vse one, ki imajo dovolj časa in denarja, da si lahko privoščijo lep velikonočen izlet, da ima naša obala mnogo lepih kopališč, ki niso nič dražja in nie slabša od tujih. Naš denar naj ostane v državi in nudi zaslužek našim težko prizadetim domačinom. — Posečanje tujih kopališč je v današnjih časih nedopusten luksuz.
*	Telefonski promet Slovensua Bistrica - Nemčija. Minister za promet je odobril, da se vzpostavi telefonski promet Slovenska Bistrica z vsakim krajem v Nemčiji, ki se po sporazumu z nemško upravo lahko prične 1. aprila 1932. Terminalna taksa v korist jugoslovenske uprave po enoti triminutnega pogovora znaša za navaden pogovor 1.50 zlatega franka, tranzitna kakor tudi terminalna taksa v korist nemške uprave pa se plačuje po dotičnem kraju v Nemčija, s katerim se pogovor opravlja.
*	Visokoalpinski smučarski tečaj na Peci (2124 m) bo ob velikonočnih .praznikih, Dne 27. t. m. bo tekma v smuku z vrha Pece do Uletove koče. Snežne razmere so zelo ugodne. Snega je 120 cm. Pršiča je 20 centimetrov na. stari podlagi. Vreme je ugodno in sončno. Za veliko noč bo oskrbel agi to i Aljažev klub iz Maribora službo božjo na Peci.
» Službo občinske babice je razpisalo županstvo občine Sv. Jurij ob Taboru. Prošnje morajo biti svojeročno pisane in pravilno opremljene s tozadevnimi izpričevali, vložiti se morajo do 1. aprila pri omenjenem občinskem uradu.
*	Novomeške maturante Iz I. 1922 prosim, naj mi javijo naslove, ia jim lanko pošljem predlog za proslavo desetletnice mature. Bajuk Hugo, profesor na gimnaziji v Ptuju.
*	Promet v!akov 926-927 Ljubljana— Krani — Ljubljana ra velikonočni ponedeljek. V primeru ugodnega vremena in zadostne frekvence bo vo^l na velikonočni ponedeljek 28. t. m. na progi Ljubljana glavna postaja — Kranj potniški vlak 926 (odhod iz Ljubljane ob 17.27, prihod v Kranj ob 18.18) in v obratni smeri potniški vlak 927 (odhod iz Kranja ob 18.33, prihod v Ljubljano ob 19.22-
*	Za prvi kongres pravnikov slovanskih držav, ki bo 1. 1933 v Bratislavi, vlada med pravniki veliko zanimanje. 17. aprila letos se bo sestal pripravljalni odbor za ta kongres v Bratislavi. Na predvečer bo počastitev vseh došlih gostov večer slovanske vzajemnosti, kjer bodo sodelovali Č0škoslovaš.koipoljsko kolo, češkoslovaško-bolgarski krožek, češkoslovaško-jugoslo-venska -liga, Ruski krožek in Slovanska beseda 17 aprila bo ob 9. zborovanje kongresnega pripravljalnega odbora, ki se bo zaključilo s slavnostnim banketom v hotelu »Carltonu«. Na češkoslov. železnicah bodo imeli inozemski gostje dvetretijinsko vožnfo. Vozne listke od meje do Bratislave pošlje posetnikcm na že.ljo prometna pisarna »čedok« v Bratislavi. Vozne stroške bo založilo za udeležence kongresno generalno tajništvo.
» Danes popoldne in jutri banke ne bodo poslovale. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini nam je poslalo: Na veliki petek popoldne in na veliko soboto ves dan bančni zavodi v dravski banovini ne :.odo poslovali.
» Filmski zvezdniki v Jugoslaviji. V Sarajevo je prispel režiser zvočnega filma ln igralec Willy Forst z dvanajstimi igralci, ki bodo v Sarajevu im Dubrovniku snemali zvočni film ■»Princ Arkadije«.
*	Tretja številka družinske revije »Prijatelj« je posvečena našemu pesniku Simonu Gregorčiču. Revija prinaša toliko informativnega gradiva o življenju, trpljenju, bolezni, petju, ljubezni, službovanju in smrti pesnika, ki je umrl pred 25 leti, da si lahko vsakdo začrta jasno sliko Simona Gregorčiča. Posamezne članke, ki so jih prispevali Vrhovnik, Strniša, Sivec, Mihael Gabrijelčič, Jakob Rojic in drugi, oživljajo lepe slike iz pesnikovega živ Menja in nehanja. List prinaša tudi posrečeno sliko Dragojile Milkove, ki ji je Gregorči-č Posvetil del svojih pesmi, župnik Ivan Vr-aovnik je dal listu pesem, ki do zdaj še ni bil a objavljena in v kateri pesnik jasno očrtava svoje razmerje do Dragojile Milkove. »Saj sva ljubila se brez gre^a!« pojasnjuje v tej lepi pesmici. V splošnem delu revije imamo razprave o ženskih obljubah, o rokah srca in razuma, o strahu in preplašenosti. Mnosro slik pojasnjuje poročilo o krvavi Kitajski. Za telovadce in športnike prinaša »Prijatelj« članek -»Mehanizem živih bitij« z več slikami. V tej številki se konča roman »živa blagajna«, ki je do zdaj s svojo nanetostjo zabaval naročnike revije. Prav prijetno je napisana tudi zeodba o gorjanskih hajdukih, ki se bo nadaljevala v prihodnji številki. Ne-kaii čisto novega pa je v zadnji izdaji »Prijatelja« zanimiv razpis knjižnih nagrad za uganko, ki preizkuša človekovo »pesniško žilico«, šestdeset enako velikih oglasov z ljubkimi in učinkovitimi sličicami ima sestavljena bosedila v oblik! verzov. Ti verzi so nalašč zmešani in jih morajo čitatelji zbrati ter pravilno napisati. Trd oreh in lepa velikonočna zabava za čitatelje. Za vse pa, ki so narogi.il oglase, je to odlična reklama, šegavi verzi izvrstno učinkujejo. Obilna je vsebina tretje številke »Prijatelja«. Pišite .ponjo na upravo v Dalmatinovo ulico 10-T. Naročnina za vse leto znaša samo 60 Din
*	Nesoglasje med artisti. Javnosti najbrž ni znano, da imamo v Ljubljani v množici društev tudi posebno »Društvo arti-stov ter lastnikov artističnih in ^ zabavnih podjetij«. Društvo ima svoj sedež v bifeju Tivoli. Enako društvo v Beogradu, ki fun-gvra obenem kot centrala, je imelo pred dnevi občni zbor, ki so se ga udeležili tudi delegati iz Ljubljane. Ljubljansko društvo nanTje poslJlo sedai daljši dopis, v katerem se pritožuje, da so bili njegovi delegati od beograjskih kolegov sprejeti nad vse hladno in da slednji zahtevalo, da smejo artisti. ki niso člani beograjske organizacije, ostati v Beogradu največ tri dni. To je. pravi dopis, v nasprotju z obrtnim zakonom Ln tudi v nasprotju e pojmom enakopravnosti.
*	Licenciranje bikov v dravograjskem srezu. Sresko načelstvo na Prevaljao razglaša, da bo letošnje licenciranje plemen-
-uneEu. tAofia in.. . jEŽti
pu^hlada ijGKu^oTj^

-c- .a...
.■O M
siiin bikov v srezu dravograjskem v dneh 11., 12., 13. in 14. aprila po naslednjem sporedu: v ponedeljek 11. aprila v občini Črni na sejmišču za občine črno, Koprivno in del Mežice točno ob 9., za občino Mežico in del občine Libuč pa ob 12. na istem prostoru; v torek 12. aprila v občini Pre-v al j ah na sejmišču za občino Prevalje, Sv. Danijel in bližnji del Libuč ob 8., ob 11. v občini Guštanju na sejmišču za občine Gu-štanj, Kotlje, Tolsti vrh in bližnji del Pre-valj, ob 15 pa v občini Dravogradu (sejmišče) za občino Dravograd, Ojstrico in L.beiiče; v sredo 13. aprila v obč. Muti pri mostu za občino Muto, Gorttoo, Pernice. Sv. Primož nad Muto, Vuzenico, Trbonje. Sv. Primo na Pohorju in bližnji del občine Sv. Antona na Pohorju, ob 14. za občino Ribnico na Pohorju, ostali del Sv. Antona na Po nor ju in bližji del občine Orlice - Janževskega vrha pri Kosovi koči; v četrtek 14. aprila ob 8. v občini Mare.nber-gu za občine Marenberg, Zgornjo Vižingo, bližnji del Remšnika to Vuhred na sejmišču v Marenbergu, ob 12. pa v občini Brez-nem za občine Brezno, ostali del Remšnika, ostali del Janževskega vrha - Orlice in za Kaolo pri gostilničarju v Breznom, živinorejci se opozarjajo, da priženejo vse nad 15 mesecev stare bike. Obenem se opozarjajo vsi bikorejci, da bo sresko načelstvo v tekočem letu strogo pazilo na to, da se skopijo v srezu vsi zakotni biki. Nesnažnimi bikov komisija ne vzame v pre-©leni«
*	Za velikonočne praznike rabite Ciril-
Metodove razglednice!
» Dar. Dva neimenovana gospoda sta darova'a v baru »Odeonu« 310 Din za brezposelne ria Jesenicah.
*	Namesto venca na krsto umrle soproge g. Avgusta Po dc raj a, učitelja v Št Vidu naid Ljubljano, je darovalo učiteljstvo šentviške narodne šole 180 D:n za najbednejšo brezposelno rodbino na Jesenicah Denar je poslao upraviteljst-vu narodne šole na Jesenicah, da ga izroči potrebni r>dbirui za praznike.
*	Redek pojav. V trtnici g. Globevmika v Bršljinu je pognala v tem času, ko leži po livadah še precej snega, trta kraljevina zeleno brstje z dvema grozdičkoma. Trta se nahaja na sreskem načelstvu v pisarni kmetijskega referenta v Novem mestu.
- Ne premišljujte,
kje si za praznike poceni preskrbite dobra VINA, katera se od danes dalje točijo, in sicer:
grofa HERBERSTEINA
knezoškofa KARLINA
grofa MERANA
kneza VVTNDISCHGRAETZA
Cez nlico po litra Din 4.— ceneje! Automat fmffet „Baj-Dam"
na ALEKSANDROVI CESTI 4 palača »Viktoria« — Telefon 2308.
» Bosanski kmetje nimajo krme za ovce.
Bosanski kmetje :z gorsrh krajev bo v zanijih dneh (prignali v Banjo Luko ".ad 60O.1 ovc, ker zanje nim.i^o krme. Oa ovce n« poginejo od gla.Ji. so tamošnji mešani r.čeli akcijo za zbiranje denarnih sred-za nabavo krm.3. V nekaj Inea se je nabralo nad 15.000 'lmarje?. Kupili so že
dva vagona sena.
» Pokonč-vanje divjih »vlnj 3« nastalo
pravo tekmovanje, odkar so razpisane nagrade. Tako je v škrbcu pri Podgradu ubil pred dnevi posestnik Josip Oaz vod a divjo svinjo, težko 96 kg, ki je imela v sebi 8 mladičev. Hrovatič Franc iz Koroške vasi in tovariši ,oa so ubili okrog 60 kg težko svinjo v Novi gori.
•	Divje svinje v Beli Krajini. Iz četpelj v Beli Krajini nam pišejo: V zadnjem času so se pri nas hudo razmnožile divje svi-nije. Na Jožefovo >e g. Juirij Valetič zopet ustrelil enega divjega prašiča.
« V gostilne ne smeta. Sresko sodišče v Rogatcu je preipovedalo obiskovanje gostiln posestnici Amaliji Berckovi, rojeni v Topolah, stanujoči v občini Spodndem Sečovem, za eno leto (do 1. marca 1. 1933). Celjsko okrožno sodišče pa je zabranilo posečari gostilne posestniku Siebenreichu Avgustu, pristojnemu in hivaijočemu v Rogatcu, za 1 leto.
*	Blagajnik pobegnil e 120.000 Din. Za-areb#ka policija je izdala tiralico za blagajnikom direkcije državnih železnic Ivanom Keracem, .ki je v soboto neznano kam pobegnil ter odnesel iz blagajne 120.000 dinarjev. Kernc se je rodil na Dunaju leta 1889, pristojen pa je v Karlovac.
*	Razpisane nagrade. Kake koristi in novosti nuid-jo kuncu svilene nogavice Ber-gella in Riviera? "Za na.jtoonejše odgovore so določene 4 velike in 70 malih nagTad za uteho, pri katerih se bo razdelilo 100 parov svilenih nogavic Riviera in Bergella. Natančnejši pogoji za nagrade bodo objavljeni v velikonočni številki »Jutra«.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.

to je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov ln Sodobnikov«
♦	Bakrene, medene In aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9.
♦	Kupujte fotoamaterske velikonočne razglednice v založbi Foto-Tourist, Liub-Ijana. šelenburgova ulica 6.-I. Dobe se tudi v v sen trafikah in trgovinah s papirjem.
Iz LfuMjane
u_ Na udanostno brzojavko, ki so Jo
poslali ljubljanski akademiki Nj. Vel. kralju Aleksandru I. ob priliki prvega članskega sestanka Jugoslovenskega akademskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je bila izražena preko .pisarne Nj. Vel. kralja posebna zahvala
u_ Opozarjamo na premiero zvočnega
filma »Boj za Mandžurijo«! Kakor smo že porofali, bo predvajala ZKD za veliko noč veleaktuaien govoreči film »Boj za Mandžurijo«. Glede na zanimivo snov, o kateri govori danes ves civilizirani svet, bo film, ki nam nazorno pojasnjuje razmere na Daljnem Vzhodu našel popolno razumevanje najširših krogov tudi pri nas. Boj med Kitajci in Japonci, šanghaj, življenje in običaji žolte rase, vse to uam je razloženo v filmu do najmanjših podrobnosti. Film Je izdelan v nemškem jeziku. ZKD bo predvajala film v Elitnem kinu Matici na oba praznika ob 11. dop. ob izredno nizkih cenah.
u— Bloki »Pomoč potrebnim« so Se v prometu. Bloki se dobijo po 5 Din v mestnem socialno-političnem uradu, v mestnem cestnem nadzorstvu in na reševalni postaji v Mestnem domu. Imena trgovin m trafik, ki bodo razpečavale te bloke, objavimo v kratkem. Pozivamo občinstvo, zlasti trgovce, gostilničarje, da pridno segajo po teh blokih. Uspeh bo kmalu očividen. če bodo dajale stranke prosilcem le nakaznice iz teh blokov namesto denarja. Oni prosilci, ki jim je za hrano, živež m obleko, bodo zadovoljni, izkoriščevalci pa seveda ne bodo prišli na svoj račun.
u— Letošnji »apostoli« ljubljanske škofije. Po običajnih obredih na veliki četrtek se je včeraj vršilo v stolnici umivanje nog. h kateremu je prišlo 12 starčkov. Obred je izvršil škof dr. Gregor Rozman. Vsi starčki so skupno dosegli starost 1.007 let. To so: Valentin Sever iz Brezovice pri Ljubljani, star 92 let, Janez Marolt iz Kostanjevice, 92 let, Janez Goltes iz Kamnika, 89 let, Mihael Mihelič, Kamna gorica, 87 let, Valentin Piber, Ribmo pri Bledu, 87 let, Jakob Jager, Ljubljana, 87 !e>t, Jože Muren, Stopiče pri Novem mesitu, 85 let, Jože Jevnikar, Kresnice pri Litiji, 84 let, Ivan Cerar, Ljubljana, 80 let. Allbin Je-baein, Ljubljana, 79 let, Lovrenc Mikuž, Ljubljana, 75 let, Jakob Grč man, Ljublija-n-», 70 let. Vsi starčki so bili po obredu obdarovani in na kosilu pri gospodu škofu u— Učiteljski pevski zbor JUU. Zaradi skrajšanih ipočitnic odpade pevski tečaj, napovedan za 1. to 2. april. Prihodnji tečaj bo šele 5., 6., 7. in 8. maija.
u_ Zvezdo čistijo. Delavci mestnega
vrtnarstva so te dni ipričeli s čiščenjem in obžagovanjem drevja v mostnih parkih in nasadih. Ko so očistili drevesa v Tivoliju in manjših parkih so se lotili kostanjev v Zvezdi, ki kažejo .prav veliko suhih vej. Drevesa obžaguoetio temeljito, vendar se ni bati, da bi zaradi tega v Zvezdi zmanjkalo sence. V hladu Zvezde se bodo torej tudi letos v vročini prijetno počutili šetai-oi, opoldanski odmarači to naši upokojenci, ki bodo tam ugibali prijetnosti starih in zanimivosti bodočih časov.
u_ Sneg kopni naglo. Zadnje <tai se je pričelo jasniti in sonce posije navadno za par ur dnevno. Sicer rade prihajajo sapice, k.i pa že diše po pomladi. Sneg naglo gine-va. Za Ljubljančane je bil Jetošmiji beli blagoslov premočan. Mestna občina je dozriaij izplačala za kidanije snega že 760.000 Din, doči-m je bilo v proračunu določenih v ta namen samo 369.000 Din.
u— Društvo »Treznost« prosi Sane (ice). da se zanesljivo udeleže občnega zibo re, ki bo v četrtek 31. L m. v Delavski zlbornici. Vpis novih članov (ic) se bo vršil po občnem zboru, zato vsi prijatelji stinenitsikega pokreta vljudno vabljeni!
u— Izredna eksekucija je bila v sredo izvršena sredi Ljubljane. Kakor znano, 00-vaija dražba >Elektra« električno strujo tudi v nekatera poslopja v mestu, med drugimi v palačo Ljubljanske kreditne banke In nekatere hiše v njenem bloku. Za dovajanje toka je »Elektra« speljala po Dunajski cesti, ki je državna last, podzemski kabel v sredo mesta in je ta kabel tudi pod zemljo spojila z omrežjem v ljubljanski kreditni banki in sosednih aiša.a. Med Dunajsko cesto in Ljubljansko kreditno banko pa Je širok pas sveta mestna •last. Ker je »Elektra« napeljala kabel skozi ta pas brez dovoljenja občine, Jo je ta tožila zaradi motenja po-sesti. Spor se vleče že več let, te dn.i pa je občina dobila odlok sodišča, ki jo pooblašča, da vzpostavi prejšnje stanje, torej prekine napeljavo toka skozi mestni svet. To se je v sredo zgodilo s tem, da so uslužbenci mestne elektrarne skopali jamo do kabla in nato kabel prerezali. »Elektra« je proti ek-sekucijskemu izreku sodišča vložila opozij-sko tožbo to res dosegla, da je bilo ekse-kucijsko dovoljenje preklicano, vendar pa Je bila ta svojevrstna eksekucija že izvršena, predno je bil novi odlok dostavljen občini. Tako je toren kabel sedaj prerezan, palača Ljubljanske kreditne banke dobiva tok iz svoje rezervne hišne centrale, ostala poslopja pa od mestne elektrarne.
u— Vinotoč na Cankarjevem nabrežju 5 (poleg frančiškanskega mostu) nudi pristna štajerska to da^atinska vina od 10 dinarjev naprej, čez ulico 1 Din ceneje.
u_ v bluzah, damskem perilu, rokavicah, nogavicah in torbicah ima največjo krasno izbiro Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
„DUPPING"
Ruski Eau de Cologne, liter & Din 30.—, toči Parfumerija URAN, Mestni trg 11. 3712
KLOBUKE Ti^Ft
ših barvah in
oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri	3577
MIRKO BOGATAJ
specijalna trgovina 'dobnkov LJUBLJANA, Stari trg Sprejemajo se popravila! Solidna postrežbal
Iz Celja
e— Narast obrti v Celju. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo pri mestnem načelstvu kot obrtnem oblastvu prijavljenih na novo 21 prostih obrti, odjavljenih pa je bilo 8. Rokodelskih obrti je bilo prijavljenih 25. izbrisani pa so bili 3. Konce-sijoniranih obrti ni bilo prijavljenih nič, izbrisaai pa sta bili 2. V industrij, panogi ni bilo nobenih izprememb.
e— Poslovanje celjskih denarnih zavodov pred prazniki. Celjski denarni zavodi bodo poslovali za stranke le do pol 13.. popoldne in Jutri pa bodo ves dan zaprti. Izjema Je le celjska Mestna 'nranilnica, k! bo danes poslovala kakor na običajni delavnik, iutrt pa od 8 do 12 e— Mestni kino oetane drevi zaprt
Foto amaterji!
Erezobvezno in popolnoma brezplačno dobite strokovni pouk o fotografiranju pri
FOTO TOURIST
LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6
e— 2rtev alkohola in podivjanosti. Pred dnevi je bil pripeljan v celjsko javno bolnico v nezavestnem stanju s hudimi poškodbami po vsem telesu 21-letni Franc Žmaher, sin posestnice na Pristovi, ki so ga v prepiru v neki gostilni domači fantje tako obdelali, da je obležal v mlaki krvi. Vsa zdravniška pomoč ga ni mogla rešiti in je Žmaher včerai zjutraj umrl zaradi poškodb. — Predvčerajšnjim je umrla v bolnici v starosti 64 let ga. Alojzija Pro-ckerto^a, vdova po mizarju iz Ipavčeve ulice.
I?, M^ršfe^rs!
a— Važno za obrtnike. Mestno županstvo razglaša: 9. t. m. je zadobil zskc-ij o obrtih z dne 5. novembra 1931 obvezno moč. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod zakon, mora v treh mesecih potem, ko stopi ta zakon v veljavo, irijn-viti svoj obrt ali poklic Imetniki obrtov v Mariboru se pozivajo, da do 9. junija Prijavijo svoj obrt. bodisi pismeno ali u>tme-no na zapisnik mestnemu načelstvu. Prijavi je priložiti obrtni list ali »oncesijsko listino. Pri gost'lnah je priložiti k-ajevno in osebno pravico. Takse se ne bodo pobirale nobene.
a— Mariborski trgovski gremij rma v sredo po Veliki noči 30. t. m. ob 19.30 v zgornji dvorani pri »Orlu« svoj redni Iftt-ni občni zbor.
a— Trgovine b'do na velikonočno soboto ves dan odprte po normalnem umiku. Na oba praznika pa bodo zaprte in tudi vsi ostali obrati bodo počivali.
a_ Mariborska podružnica SPD obv^ešča
lovce, da je kamena sol dosnela in da jo dobijo pri trgovcu g. M. Berdajsu na Trga Svobode.
a— Sobno streljanje priredi SLD drevt
ob 20 v gostilni pri »Belem zajcu« na Meljski cesti, olarni .in prijatelji strelskega športa pridite!
a— Lastnike motornih varzH opozarja predstojništvo mestne policije, da rnorano zaradi podraženja evidenčnih tablic doplačati najkasneje do 1. aprila t. 1. znesek 5 Din pri mestni po">iji, soba št. 18.
a_ Novo društvo. Mariborski odvetnik!
ln odvetniški pripravniki bodo ustanovili v prihodnjih dneh svoje stanovsko društvo.
a_ Bančni zavodi bodo zarwM zara-<£
velikonočnirn praiznikov svoje blagajne že danes ob 12. nri.
Iz ško£fe Loke
51— Sejem na dan sr. Jederti je bil kljub
slabemu vremenu dobro obiskan in tudi kupčija ni bila najslabša. Sejmarji so prispeli iz bližnje okolice, obeh dolin, najbolje pa so bile zastopane gorske vasi. Bla;_ra vsake vrste je bilo v izobilju.
šl_ Apel škofjeloških čevljarjev. Čevljarski odsek obrtniške zadruge v Skofji Loki je naslovil na domače kupce čevljev daljni apel, ki opozarja, naj ljudje pri nakupu n«-vih čevljev izbirajo predvsem domače blago, ki je prav tako lepo, trpežno in poceni kakor katerokoli drugo.
51_ Spremembe v gostilniški obrti. Gostilno pri Novem svetu je prevzela Marica Konstanti nova. Vlado Nazor je opustil dalmatinsko točilnico. Lepo preurejene loka a je prevzela sdč. Fani Šinkova, bivša »plačilna« pri Košaku v Ljubljani; Anton Foi-kar je opustil gostilno pri Ziherlu v Kapucinskem predmestju in io vodi sedaj g. Lojze Balanč. Katarina Hrib-emikova ie odprla cvojo gostilno v Rožni dolini v Ljubljani. Njen naslednik na Mestnem tnr.i je g. Andrej Piškur. Novo. moderno opremljeno co-riilno je otvoril ob kolodvorski cesti Lorren« Hafner. Gostilna pri Otetu je dobila novega lastnika Franca Galjota iz Medvod. Gostilno pri Urmoharju na Poljanski ie prevzei! g. Kovač in je bila v nedeljo otvoritev. Gostiln »tt točilnic je v območju škofieloške občine 23.
Iz Tržiča
č— Občni zbor podružnice Kola jugoslovenskih sester se je vršil ob pičli udeežbi članic, ki so si izvolile po večini dosedanjo upravo z g. inž. Polakovo Anko na čelu, ki vodi podružnico že peto leto z največjim uspehom. V preteklem letu je podružnica obdarila z živili 40 družin. mtn*>-gošteviLnim je naklonila med letom denarne podpore, ob božiču Pi. je ob'ek!a s toplimi volnenimi oblekami 104 otroke trži-šlcih šol. Za tako velikopotezno akcijo so nabrale potrebna sredstva s prodajo oiljfc na cvetno nedeljo, s prireditvijo Materinskega dne, z igro »Sipavaj, moja deklica«, s čajanko v hotelu Pošti in z nabiram,jen* darov. Tvrdki Glanzmann & Gassner, tov. »Peko« in tovarni Moline je občni zbor izrekel še prav posebno zahvalo. Precejšnje šitevilko srečk za »Dem Franje Tavčarjeve« se je tudi med letom prodajo. Žal pa imajo liudie v sedanji krizi za take reči malo denarja in snrsla.
č— Veb'ka noč na Kofcah. Planinski dom na Kofcah obišče vsake velikonočne počitnice ves©1® družba smučarjev. Letos je zapadlo to'nko snega, da so obzirne kotanje in kofške planjave do vrha zal;te s snegom. Smuki je prvovrstna. Najlepša je čez Vasovje, ki se odcepi pri šentanski sirotnišnici na navzgor na KaL kjer je prijeten odnooitek pri skodeli toplega planinskega mleka. Tu se strnejo tudi poti na Lukca ali čez Pirmance in Za-vrh. Kdor želi lepo prfbiti velikonočni odmor, naj pohiti na Kofce.
č— Narodna igra »Brat Martin«, ki ie šla v nedeljo preko sokolskega odra. je dosegla krasen uspeh. Številna publi ka se je izvrstno zabavala. Največje priznanj-e je žel krojač Crviček. ki ga je predstavljal br. Vidmar. Prejel je šopek naceljčkov, kar se v Tržiču tako redko zgodi. Brat Martin, kakor ga je podaž br. Ster Blaže, je bil zelo posrečen. Od ženskih vlog sta prav posebno ugajali Cilka in Urška. Zborovski nastopi so bili dovolj živahni. V celoti zahteva igTa kar 34 osebe, ki so vs« storile svo;o nalogo dobro. Scenerija je bila lepa. Svetloba odra pa ni vedno v skladu z govorom.
č— V Dolini so v osnovni šoli pod vodstvom šo'skega upravitelja Clementeia uprizorili spevoigro »Kovačev študent«, ki je pri številno zbranem občinstvu dosegla svoj namen popolnoma. Le pavze so bile občutno predolge. Pevsko okro?5« Tržič ie priredilo na Jožefovo woj skupen koncert
se prodajajo prave Aspirin tablete. Pazite, da vsaka tableta nosi znak pristnosti in Bayerjev križ.
originalnih omotih p2!§!§ jamčijo,dd so pristne.
Odobreno od Ministrstva socijolne politike in narodnega zdravja S-št. 1410.6/2 1933
v »Našem domu« na Sk?1i. Nastopilo je lepo število pevcev, ki so izvajali skupno lahak koncertni program pod vodstvom ir-
žiškega organista Planinska, ki se za povedi go ubranega petja v Tržiču zelo trudi.
Zvečer so istotam igrali »Slehernika«. Dramska družina »Svobode« je nastonnla z lepim uspehom na Golniku z Moliereovo burko »Prevarani soprog«.
al®
SI
TO
Valutna politika
Zadnji meseci so nam glede metod in uspešnosti sredstev valutne politike pri-ne*b izredno dragocene izkušnje, ki so enako važne za teoretika kakor tud: za praktika. Se likoli niso v svetovni zgodovini zgoLj gospodarske težkoče zatreva-le toliko naporov za ohranitev stabilnost" valut kakor smo to doživeli v zadnjem času. Valutnim težkočam so »e razne države skušale ubraniti na najrazličnejši način Sedaj, ko smo v Evropi težko vaiutno bolezen več ali manj preboleli, ko se zopet znižujejo diskonti in ko je prenehalo veliko mednarodno gibanje kapitala.^ ki je neposredno sprožilo vse valutne težave, je zanimivo pregledati, kakšne uspehe je rodilo prizadevanje posameznih držav.
Anglija, ki ni ir.oala zdržati navala inozemskih upnikov glede kratkoročnih naložb, je opustila zlati standard in z njo vred tudi nordijske države. Še v decembru je kazalo, aa se angleški funt ne bo mogel stabilizirati in da bo morala Anglija preiti tudi k dejanski inflaciji. Toda p-jznejs' dogodki so pokazali, da so finančniki v splošni krizi zaupanja podcenjevali gospodarsko in finančno moč Anglije. V^ nekaj mesecih je Angliji uspelo vrniti Francoski banki in nevvvorški Federalni rezervni banki nič manj kakor 93 milijonov zlatih funtov za povračilo najetih deviznih kreditov, ki jih je Anglija dobila v poletju Pri tem pa ni Angleška banka od svo;ega zktega zaklada nič oddala in je Anglija vse te devize, ki iih je potrebovala za po-
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek 20. petek 25., sobota 26.: Zaprto. Nedel;,a, 27. ob 15.: Vest. Izven. Znižane ce-ne. _ Ob 20.: Kar hočete. Premijera. Izven.
Ponedeljek, 28, eb 15.: Trije vaški svetniki. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Kar hočete. Izven.
UUBUTANSKA OPERA Začetek ob 20.
Petek 25., sobota 26.: Zaprto. Nedelja. 27. ob 15.: Viktorija in njen buzar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Aida. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 28. ob 15.: Brivec seviljski. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. *
Ljubljanska drama. Na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek bodo v drami štiri predstave: v nedeljo ob 15. posled-njič v sezoni globoka Rostandova drama »VesU. katere snov je zaieta iz povojnega živlienja: v ponedeljek ob 15. velezabavni jTrije vaški svetniki«. Za obe predstavi znižane dramske cene. Oba večera v nedeljo in ponedeljek bosta Shakespearova. Režiser dr. Branko Gavella nam je pripravil najboljšo Shakespearejevo komedijo >Kar hočete«. Izvrstna, povsem nova režija, naša priznano dobra zasedba in odličen slovenski prevod Otona Zupančiča ram jamčijo, da bomo imeli v nedeljo in ponedeljek zvečer prvovrsten umetniški užitek v naši drami.
Ljubljanska opera. Oba velikonočna praznika bosta v naši operi d\e ope-,.i ir. dve r-er,-tni »redstnvi. Na velikonočno nedeljo ob 15. bo v običajni zasedbi Abrahamova opereta »Viktorija in njen hiizac« Zvečer ob 20 niieva opera »Aida«. Aido bo pela prvič r a našem odru Vera Majdičeva. V pn-nerieljpk ob 15. Rossinreva komična opera »Brivec seviljski« z Jankom v naslovni ulo-<T!. Pri tej predstavi bo nastopil prvif na na5(-m oHr-i v ulogi Don Ba^l.ia mladi basist Rus Marijan, učenec Juliia Betetta. Rus Marijin ie naši koncertni pih.iki že dobro znan: ima lep. močan, voluminozen glasovni materijal Zvečer ob 20. »Trije mušketirji« v običajni zasedbi. Za vse operne predstave znižane c-Te.
Mariborsko gledališča
Začetek ob 20. Petek. 25.: Zaprto. Sobota. 26.: Zaprto.
Nedelia. 27. ob 15.: Bdeča kapica. Ljudske cene od 2 do 12 Din. — Ob 20.: Viktorija in njen huzar. Zadnjič. Znižane cene.
Ponedeljek. 28. ob 15.: Dijak - prosjak. Znižane cene. — Ob 20.: Triie vaški svet-d iki.
★
Velikonočni repertoar mariborskega gledališča. Na velikonočno nedeljo bo ob 15. otro-ka predstava: GorinSkova zabavna otroška igra s petjem in godbo »Rdeča kapica* Da se omogoči obisk te igre. ki se uprizori zadnjič v sezoni, tudi najširjem *io;em. veljajo liudske cene. (Sedeži od 6 do 12 Din. stojišča 3 Din. To bo obenem pnsl"<1nia otroška predstava letošnje sezone. — Istega dne zvečer se ponovi popularna Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar«. — Na velikonočni ponedeljek se poie ob 15. Millorkerjeva klasična opereta »Dijak - prosiak* no znižanih cenah: ob 20. oa ee uprizori izborna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki c
vračilo kreditov, kupila na trgu# Znesek 93 milijonov zlatih funtov (25.5 milijard dinarjev) je tudi za veliko Angtiijo ogromen. Zato je razumljivo, da je povračilo deviznih kreditov na mah odstranilo prejšnje nezaupanje in je mednarodni finančni kapital zopet pričel pritekati nazaj v Anglijo. Danes je položaj tak. da gre največja skrb merodajnih krogov v Angliji za tem., preprečiti dvig angleškega funta, ker bi sicer utrpela škodo konkurenčna zmožnost angleške industrije. V teku štirih tednov je morala Anglija, da se ubrani okrepitve funta, trikrat znižati diskontno mero in sicer v celoti od 6 na 3.5 odst.
Angleški primer nam je pokazal, da je v težkih razmerah, kakor so nastopile lani v drugem polletju, najvažnejše zaupanje naroda v lastno valuto in točno plačevanje obveznosti nasproti inozemstvu. Zaupanje angleškega naroda v svojo valuto je bdo tudi po opustitvi zilatega standarda tako močno, da so v nasprotju s splošno udomačenimi teoretičnimi nazori Angleži v zadnjih mesecih v velikih količinah oddajali zlatnike. ka so jih hranili, v zameno za bankovce.
Povsem drugačen razvoj je pokazalo gibanje nemška marke. Zaradi odpovedi inozemskih kreditov je morala Nemčija že lani v poletju prodati znaten del svojega zlata. Do danes je nemška Drž. ban sta prodala preko 60. odst. zlatega zaklada, ki ga je :me!a lani ob tem času. Suspendirati je mora'« minimalno kritje bankovcev in danes znaša zlato in devizmo kritje nemškega obtoka bankovcev in žirovnih obveznosti le še 22.9 odot. V nasprotju s splošno ra-^k jenim pojmovanjem, da je za stabilnost valute najvažnejše razmerje kritja, pa rotira danes nemška na vseh svetovnih deviznih tržiščih na pariteti. Pri tem .e treba še upoštevati, da je polovica zlatega in deviznega zaklada nemške Državne banke dejansko iziposojena, tako da znaša lastno kritje nemške Državne banke komaj 12 odst. Nemški primer nam kaže, kako važni so za stabilnost valute druge faktorji. Ko je Nemčija uredila vprašanje prolongi-ranja še obstoječih kratkoročnih obveznosti, se je zopet vrnilo zaupanje v rnarko. čeprav je ta danes med evropskimi valutami morda najslabše krita. Valutna nolitika zahteva pod različnimi okoliščinami prarv različne ukrepe. Nemčija se je glede na obstoječe okoliščine postavila na pravilno stališče. da so zlaite in devizne rezerve novčanične banke zato tu, da se v primeru nujne potrebe lahko izkoristijo.
Bolj slabe izkušnje pa sta doživeli v valutnem pogledu Avstrija in Madžarska. Preveč drakontčne devizne omejitve, ki sta jih uvedli ti dve državi, zlasti pa težke restrinkcije v oddaji deviz gospodarstvu, so avstrijskemu šilingu in madžarskemu pengu morda več škodovale kakor koristile. Dočim je Nemčiji uspelo uravnati plačilni promet z inozemstvom z znatnimi žrtvami zlatih in deviznih rezerv Državne banke, sta Avstrija in Madžarska s trajno restrinkcijo in deloma s popolnim uki-njeniem prodaje deviz gospodarstvu prišli še bolj v zagato. Avstrija je napravila zlasti tudi to napako, da ni pravočasno poskrbela za skrčenje meničnega portfelia novčanične banke, ki je v teku kreditne krize silno naraste!. Hotela je pomagati gospodarstvu, pa je spričo popustljivosti končno škodovala valuti. V času, ko vlagatelji zahtevajo od denarnih zavodov, da se jim vrnejo vloge, se lahko brez škode za valuto izdajajo novi bankovci. To pa sme iti le tako dolgo, dokler na novo izdani bankovci ne prekoračijo približne količine tesauriranih bankovcev. Če novčanlč-na banka preko te mere eskontira menice in izdaja bankovce, tedaj škoduje le sebi, ker se novo izdani bankovci potem vračajo iz prometa k novčanični banki kot prekomerno povprasevanje po devizah. Llmet-no povečana likvidnost denarnega trga l?hko na ta način povzroča znaten odtok deviz. V času panike je koristno in neškodljivo povečati obtok; ko pa panika preneha, je treba takoj poskrbeti za zopet-no skrčenje obtoka, ker pride sicer zaradi prekomernih deviznih potreb stabilnost valute v nevarnost.	S.
Občni zbor celjskega Obrtnega društva
Celje, 24. marca.
V torek zvečer se je vršil v zgornji dvorani tukajšnjega Obrtnega doma dobro obiskan 40. občni zbor celjskega Obrtnega društva. Zbor je vodil zaslužni predsednik g. Vinko Kukovec. ki je pozdravil vse navzoče in se v toplih besedah spomnil lani preminulih članov gg Franca Strupija, Ivana Jošta in Josipa Tomažiča. Obširno tajniško poročilo je podal g. Stojan Holobar.
Društvo je bilo ustanovljeno 24. marca 1893 kot Občeslovensko obrtno društvo v Celju in je segal niegov delokrog po vsej Sloveniji notri do Trsta in Gorice. Celjsko društvo je bilo matica vseh pozneje ustanovljenih obrtniških organizacij na omenjenem ozemlju. Svoj delokrog je društvo skrčilo na sedanji obseg šele tedaj, ko je bila ustanovljena Zveza obrtnih društev. Svoj 40. jubilej bo društvo praznovalo prihodnje leto
na svečan način obenem s proslavo 60-letne-ga obstoja celjske obrtno-nadaljevalne šole. Obrtni dom. ki ga je lani svečano otvoril ban dr. Marušič, je popolnoma prenovljen in dograjen. Na poslopju je le še okrog 250.000 Din dolga, ki ga pa upa odbor s pomočjo članov in javnih ustanov ter s podporo države in banovine čim prej odplačati. Krasni dom. ki je prvi obrtni dom v banovini, je celjskemu in tudi vsemu slovenskemu obrtništvu v ponos in dokaz njegove visoke stanovske zavesti.
Društvo ie lani zelo živahno delovalo; odbor je imel 19 sej, veselični odsek 5 sej, nadalie je bilo prirejenih 5 predavanj in se je vršil tradicijonalni obrtniški ples, ki je prinesel nad 11.000 Din čistega dobička. Rešenih je bilo nad 600 dopisov. Da je bilo mogoče vse to delo izvršiti, gre zahvala agilnim in požrtvovalnim odbornikom, zlasti pa predsedniku g. Kukovcu. Tudi novi odbor še čaka veliko dela. ki pa bo rodilo lepe uspehe le. če bo obrtništvo složno in ne bo nasedalo raznim zlonamernim intrigam gotovih ljudi.
Blagajniško poročilo g. Jakoba Kovača, krojaškega mojstra v Celju, je pokazalo, da je bil denarni promet zelo velik. Ob zaključku svojega poročila je g. Kovač izjavil, da ne more več sprejeti dosedaniega mesta^ v društvu, kar so navzoči morali vzeti z obžalovanjem na znan;e. Na predlog preglednika računov g. Konrada Gologranca. ki je našel vse v najlepšem redu. je bil odboru izglasovan absolutorij. posebej pa ie bila še izrečena tonla pohvala zaslužnemu blagajniku g. Kovaču. Članarina je bila za tekoče leto določena na 40 Din letno. Pri volitvah sta bili postavljeni 2 kandidatni listi in je zmagala prva lista v razmeriu 37 proti 23 glasovom. V novi odbor so bili izvoljeni: gg. Kukovec, Lečnik. Golčer. Bohiniec, Golob. Pelikan, Zohar, Vehovar in Hohnjec.
= Visoka aktivnost poštnega telegrafskega in telefonskega prometa. Prometno ministrstvo je pravkar objavilo zanimive statistične podatke o poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu v 1. 1930. Po tej statistiki je bilo v vse i državi 4012 pošt (771 državnih, 1125 pogodbenih. 1813 občinskih, 303 pomožne). 1667 telegrafskih postaj m končno 1110 telefonskih central. 4 avtomatske centrale ter 1218 javnih govorilnic. Vsega je bilo 31.354 glavnih in 6920 vzporednih telefonskih naročnikov. Dohodki *> v celoti znašali 543.2 milijona Din (524.1, 517.9. 481.6. 468.3 milijona Din v predhodnih štirih letih); od teh dohodkov ie od-padto na nošto 324.3. na telegraf 49.9. na telefon 125.7. na razne dohodke 7.9 in na dobiček Postne hranilnice 35.3 milijona Din. Presežek dohodkov nad izdatki se stalno dviga in je v letu 1930. dosegel 177.7 milijona Din
=3 Oddaja gradnje stanovanjske hiše v
Ljubliani se bo v:šila potom ofertne licitacije 20. aprila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračuni pa pri omenjenem oddelku).
= Oddaja gradnje in zakupa buffeta na postaji Grosuplje se bo vršila potom ofertne licitacije 21. aprila pri direkciji držav-nih železnic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri omenjeni direkciji, soba št. 59).
r^ Dobave petroleja. Dne 6. aprila se bo vršila pri komandi III. armijske oblasti v Skopi ju licitacija za dobavo 23.730 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi).
= Dobava zastav, praporov, finovnih makov itd. 9e bo oddala potom licitacije 17. maja pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani).
Borze
24. marca.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni, le deviza Berlin se je ponovno okrepila, malenkostno pa sta se dvignili tudi devizi Bruselj in Amsterdam.
Na zagrebškem efektnem trži^čn se je Vojna škoda trgova1a za ka«o po 221 in pozneje po 223.50 (v Beogradu do 228) in 7.a april po 222. Več prometa je bilo tndi v do larskih papirjih, in sicer v 7°/o BI a i ro vem posojilu po 53.50. 54 in 54.25 ter v 8°/« Blai-rovem posojilu po 57.50 in 58.50.
Perne.
Ljubljana. Amsterdam 2281.73 — 2293.13, Berliin 1347.32—1358 12, Bruselj 790.13 do 794.07. Curih 1094.35—1099 85. London 206.33—207.93, Newyork ček 5649 59—5677 85 Pariz 222.59—223 71, Praga 167.97—168.83 TV®t 293 09—295.49.
Zagreb. Amsterdam 2281.77 — 2293.13. Berlin 1347.42—1358.12. Bruselj 790.13 do 794 07 Tx>ndon 206.33—207.93. Milan 203.0«) do °95 40 New-Ynrk kabel 5171.59—5699.85. New-York ček 5R49.59-5677.85, Pariz 222.50 do 223.71, Praga 167.97 — 168.83, Curih 1094.35—1099.85.
Curih Pariz 20.34, London 18.90, Nev-Vork 518.25. Bruselj 72.25, Milan 26.8250. Madrid 39. Amsterdam 208 60 Berlin 123 30 Stockholm 102, Oslo 100.75. Kobenhavn 104, Sofija 3.75, Praga 15.33, Varšava 58. Bukarešta 3.09.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 222—224, za marc 222—22!, za april 221 do 224, za junij 224 bi., za dec. 225 den.. 7°'« investicijsko 61.25—63. 40/o agrarne 29 do 3°. 6"A>' begluške 40.50 _ 41.25. 7%> Blair 54—55. 8%> Blair 58.25—58.75, 7% Drž. hip. banka 54 den.
Beograd. Vojna škoda 224. 225. 225.50. 228 zaklj., za april 230 zaklj.. 7°/o investicijsko 62—64. 4"/o agrarne 32 bi.. 6n/o be-Huške 41. 40 75. 40.50. 40 zaklj., 8°/o Blair 58 den.. 7*/n Blair 53.50. 53 zaklj.. 7°/o Drž. hip. banka 54 den.. Narodna banka 4650 zaklj., Priv. agrarna banka 245 zaklj.
Dunaj. Bankverein 11. E=knmptegesell. 109. Staatseisenbahngesell. 15.55, Trbovlie 31.30, Alpine - Montan. 12.15. Sečerana 23.
Blagovna tržišča
ŽITO
-I- Chicago. 24. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 51.625, za maj 54.625, za julij 56.50, za sept. 58.25: koruza: za maj 36.625. za julij 39.625; rž: za julij 46.25: oves: 73 mai 23.625. za julij 24.
4- Winnipeg. 24. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 61.50, za julij 63.25, za okt 64.50.
-1- Novosadska Masovna borza (24. t. nO Tendenca nespremenjena. Promet 42 va?. Rž: baška 165—170. Oves: baški. sremski banit 125—130. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 127.50—13250. baški in sremski. pomladni 67/68 kg 162.50—167.50. Koruza: hašk*. banatska 95—96: baška. okol. Sombor 95 do 06: baška. sremska za april—junij 95 do 97.50; sremska 95 — 96; dramska, pa-
riteta 5id 96 — 98. Moka: baška in banatska >0gg« in »Og« 360 do 380; štev. »2 340 - 360; >5« 805 — 315; »6< 255 do 268; >7< 190 _ 200- »»< 122 50 - 127 50. -Otrobi: baški. sremski in banatski 92.50—05 Fižol: baški. sremski. beli. brez vreče 210 do 220. Krompir: beli slovenski 117.50 do 122.50
-1- Budimpeštanska terminska borza (24.
t. m.). Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenira: za marc 12.76—12.78 za maj 13.37 do 13.38. za julij 13.69—13.70; rž: za maj 16.36—16.37; koruza: za maj 15.30—15.32
Brat Djoka Ilič. načelnik župe Beograd
je slavil brez katerekoli proslave, brez besedi. prav tiho svojo 25!etnico sok. dela kot prednjak tam v Beogradu. Br. Iliča. tihega delavca, sicer ne pozna širni sokolski svet, toda dolge so vrste telovadcev - Sokolov, ki jih je on odgojil. mnogo jih je. ki so postali vaditelji na njegov nasvet, marsikateri izmed njih zavzema danes važno sokolsko funkcijo. Kako priljubljen pa je kljub svoji strogosti brat Djoka v svojem društvu in v župi. ve samo oni. ki pozna sokolsko življenje v Beogradu. Prepričani smo. da bo vztrajal naš dragi Djoka tudi v bodoče pri svojem delu ter nam odgoiil še mnogo dobrih sokolskih delavcev-vaditeljev. Zdravo!
Težkoče lužiških Sokolov. Pruska, oziroma saška policija je kar naenkrat prišla na to, da proglasi lužiškosrbske Sokole za politično udruženje. S tem jim je seveda prepovedal nositi sokolski slavnostni kroj, ki ie bil dosedaj dovoljen. Sicer je zveza storila vse korake, da se ta prepoved prekliče, vendar dosedaj še ni uspela. Kakor poročajo zadnji listi, bo zadevo razčistilo sodišče kot pristojna oblast.
Ruski listi o dr. Soheinerju. Zagranični Rusi. ki bivajo po vsem svetu, izdajajo veliko število listov. Ob priliki smrti staroste dr. Scheinerja so se spomnili tega velikega pionirja Sokolstva tudi razni njihovi lisfi. Med drugimi prinašajo lepe članke dnevnik »Mukden«. glasilo Rusov v istoimenskem mestu. dalje harbinski list »Russkoje slovo«. »Pravda« v Filadelfiji v Severni Ameriki itd.
Vesti iz našega Sokolstva. Skoraj vsa sokol6ka društva in čete so že priredile v 6mislu tozadevnih navodil proslavo Tvrše-ve 100 letnice rojstva, ki so povsod prav lepo potekle. Pokrajinskemu savezu ruske-
Iz odlične
družbe
Za dostojen zaključek soareje pri soprogi generalnega konzula Kortinskega se je ser-virala turška kava Hag. Soglasna hvala! Boljše kave niso še nikoli poskusili niti najbolj razvajeni sladkosnedeži. —■ Znak posebne pozornosti napram gostom je, ako jih počaščate s kavo Hag! Ona je izmed finih najfinejša, prava zrnata kava, in poleg tega prosta tako škodljivega kofeina. Okus, aroma ter kakovost kave Hag imajo svetoven sloves, enako tudi njena popolna neškodljivost za vsakogar, čeprav bi jo pili pozno ponoči, Vam nikoli ne bo motila spanja. Zato kava Hag po pravici osvaja odlično družbo.
ga SokoLstva se je na zadnji seji savezne uprave dovolilo, da sme pristopiti v Po-škodbeni sklad našega Sokolstva. Sokolsko društvo v Čabru v ljubljanski župi si namerava zgraditi svoj dom ter ima v ta namen že preko sto tisoč nabranega denarja. Osnovalo si je tudi svojo 6okolsko godbo. Društvo v Negotinu je priredilo svoj društveni prednjaški tečaj, kar bo v vel ko korist društvu in podrejenim četam. Isto tako se je vršil v februarju dobro obiskan župni tečaj na Sušaku z 32 slušatelji, od teh 24 članov in 8 članic.
Iz saveznega tehničnega odbora. Na
zadnji 6eji je podai lepo poročilo o sodelovanju na smučarskih tekmah br. Dušan Podgornik. Sa vezni TO ie sklenil \z lati poseben znak za sokolske smučarje. Za sejo zbora župnih načelnikov, ki sf bo vršila v Beogradu 8. aprila, ie bil izdelan ves dnevni red, ki obsega ves razpored dela za leto 1932. za nastope in tekme ter sega tudi že v leto 1933. Izdan bo poseben pravilnik za potovanje in bivanje ob priliki vseso-kolskega zleta v Pragi.
Litijski Sokol priredi običajni letni telovadni javni nastop 12. junija. Okoliška bratska društva 6e naprošajo, da ta dan opuste eventualne slične prireditve.

N2<*5
uporabljal«
VE A-1 ME
pred tlabtm in mrzlim vremenom, da n« poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vaio kožo »eiai vsak predeni, greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo • tem mladstno napete, koža pa moin« in prožna. Veter in tlabo vr«me ji ne morejo ve* škoditi Nadrgnite pa tudi podnevi, predeni odidete na prosto, Gce m »oke * Nivea-Creme. Ta krema namreč ne ta pusti nik a k sijaj, te« Vam nudi on« sveži in mladostni ||	izgled, Id ga im ni tako radi imamo.
Razlika nasproti luksuznim kremami
NaiviSji jfinek aii ceneje. Ntvea-Creme: Din 6.oo—22.oc ~ Jugosl P Seiersdori & Co d. s. o.|.. Maribor
Nehvaležnost je plačilo sveta
Mladi potepin ali kipar, dipl« rez. polit, in diplomat
v eni osebi
Maribor, 22. marca
Ko je dne 7. februarja t. L sporočilo »Jutro« javnosti, da je bil v Ljubljani aretiran neki Anton Kubiček, kipar, državljan ČSR, ki se je zlasti rad oglašal s prošnjo za milodare po rasnih zavodih in ki je bil — dasi inozemec — brez potnega lista, so to vest čitali tudi pri policijski direkciji v Gradcu. Sporočili so našim ob-lasitvom, da se za ptička zanimajo tudi v Avstriji, ker je nedvomno »ein gefahrli-cher Unterstutzungsschvvindler«. Nadebudni Tonček je bil namreč leta 1929. sprejet v samostan očetov kapucinov v Schwan-bergu, odkoder pa je že čez nekaj tednov izginil, ne da bi rekel »zbogom«. Institut »Mednarodna iavna varnost« pa je javil iz Prare, da je Kubiček premeten slepar, ki z najrazličnejšimi pretvezami izvablja denar in podnere pretežno od samostanov in katoliške duhovščine.
Na svoji romarski poti je prišel Tonček nekako za božič tudi v javno bolnico v Ormožu. Tu se je lepe predstavil za Zagrebčana, ki ima sestro medicinko v Parizu, ki bi kot Jugoslovenka rada vstopila kot usmiljenka v ormoško bolnico, sam pa da je namenjen v Banjaluko k očetom trapistom... V bolnici so se ga usmilili in mu dovolili b-ezplačno prenočišče v sobi prvega razreda. Naslednjega jutra se je mladi gost udeležil sv. maše, ki jo je slu-7/1 častitljivi upravnik bolnice. Medtem pa ie pri^a neka usmiljenka v Tončkovo sobo in začudena opazila, da je njegov nahrbtnik, ki je bil nrejšnii večer prazen kot stisnjena harmonika, naenkrat rejen in nabito ooln. Ko ga ie odorla, je našla v riem lepo zbirke perila: odejo srajce, ser-vijete in copate, ki jih je hotel vzeti pobožni Anton Padov^ki iz bolnice za spomin na usmiljene Slovence. Sestra mu je kaioak vse pobrala^ Tonček pa jo je po maši pobrisal urnih krač naprej po svetu.
Pa se tako dejanje ne sme pozabiti, dasi ravno si ga je privoščil mož, ki ima črno na belem da ga priporočajo številni župniki in provinciali ln čeravno se je predstavljal tudi kot »dipl rer. polit. Ton-ny Kubiček«. Ljubljanska policija ga je iz-taknila pri »Starem tišlerju« v Blatni vasi in era izročila mariborskim sodnikom »v pristojno poslovanje«. Za spomin na ormoški obisk mu ie dovolil senat treh sodnikov štiri mesece strogega brezplačnega obiska pod ključem, nakar ga bodo za vse-lei tzsmaJi Iz Jugoslsvife.
Kubiček je prepotoval mnogo sveta, kar mu je bilo tem lažje ker ima izreden talent za jezike. Govori namreč razen materinske češčine še slovenski, srbohrvatski, nemški, španski, francoski, angleški, espe-rantski in neka i laški Ponekod se je po-Pfiftal celo a francosko vizitko »Antonio
Kubiček, uradnik poslaništva argentinske republike« ... Ker je v resnici član Oru-štva katoliških pomočnikov, je bil sprejet z odprtimi rokami v številnih samostanih Avstrije, Nemčije, češkoslovaške in Jugoslavije. Razen znatnih podpor si je zbiral za spomin v poseben zvezek tudi pečate z originalnimi podpisi predstojnikov samostanov, hotelov, tovarn, župnih in županskih uradov, pa tudi policijskih ablastev! Neke šolske sestre v Avstriji so mu na primer napisale v spomin: s>Wen Gott will reehte Gumst enveisen, den schickt er in die weite Welt...« Pravoslavni svečenik iz osrčja Sumadije mu je zabeležil: »Da-nas 3. septembra 1930 god. posetio je i pregledao novu crkvu u Kragujevcu g. Kubiček Anton.« Iz Offenbacha pa ima ta mladi Ahasver tole tolažilo: jAVeran Dich des Lebens Stiirme umtoben — Halte den Huit fest, sonst fliegt er nach oben.« ^rav za prav je le škoda, da ne bo Tonček mogel več priti v položaj, da bi mu sokolsko društvo ob Moravi zapisalo kakor nekoč: »Ovde je prispeo danas 3. 9. 1930 brat Kubiček Antun i posetio Sokolski dom.« Kakor kakšen vojvoda, kaj?!
Naj.noTT-ej&a potiska pa-temima železna, zelo praktična zložlji-ra postelja s tapecirano žimnic-o, prak-tič.na za vsaiko hišo, hotele, potujoče o-bčlns^TO im nočrn« službe. Sta-ne 390 Din Ra.iapo£i.ljam po pošti ali po ieleznicj po povzetja.
L rezina poseteka patentna zelo praktična zložljiva postelja s tapecira no žimmeo Stane
Spalni patent fotelj
stane
Din 1300
Stol (Liegasftiibl) praitiče® za ležanje in sedenje stane
Dia IH__
MA^iiFAKTiJRA
Potem um&m 6ieto Sohano peirje kg po 48 Din, čisto belo gosje perje kg 130 Din ia Sisti puh kg 200 Din.
L. Brozovič Zagreb, Hica 82, III
WWWVWVA
Iz življenja In sveta
Umetne duševne bolezni
Moderna zdravstvena veda je učakala tako ogromen razmah predvsem zaradi živalskega poskusa, ki omogoča izslediti vzroke bolezni in najboljše načine za njih zatiranje. Samo ena vrsta bolezni se je doslej odtegovala živalskemu poskusu, to eo bile duševne bolezni, živali imajo sicer tudi razum in ta razum prečesto oboli kakor pri ljuden. saj so tudi pri živalih znani pojavi norosti, zbesnelosti. manij, vsakovrstnih psihoz. A do danes niso vedeli, kako bi ta stanja povzročali v živali umetno in s tem razkrivali njihovo skrivnost.
šele zadnji poskusi znamenitega ruskega fiziologa prof Pavlova prinašajo nekai luči v to temo. Prof. Pavlov ie tisti, ki je b k oval tehnični termm »pogojnega refleksa«. Kaj je to?
Če pade svetloba na oko in se zenica zoži, tedaj je to navaden, naraven refleks. Ce izločujejo želodčne žleze po dobrem grižljaju prebavijajoče soke, tedaj je tudi to navaden refleks, naravni odgovor našega organizma na določene dražljaje. Prof. Pavlov je takšne reflekse zbujal v psih s tem, da jim je pokazal sočen kos mesa. Takoj so se jim pocedile sline in v želodcu so se jim začeli izločevati prebavni soki. Pri vsakem takem poskusu je prof. Pavlov dal določeno znamenje z zvoncem ln sčasoma je zadostovalo že to znamenje.
da se je psom, brez mesa, pojavil refleks. Takšen refleks imenuje ruski učenjak »pogojen refleks«. Na podlagi navadnih in pogojnih refleksov pa je začel v živalih zbujati umetno stanje duševnih bolezni.
Tako spreminja pse n. pr. v izrazite ne-vrastenike preprosto s tem, da jim zbuja v hitri zaporednosti nasprotujoče si reflekse, recimo tako. da jim pokaže klobaso, nato pa osovraženo mačko. Razvije se celo prava histerija, kakor jo opisujejo medicinske knjige za ljudi Pes se v konfliktu nasprotujočih si dražljajev »ne znajde« in postane histeričen kakor človek, ki ga razdvojijo življenjski dogodljaji. Bulji predse, ne vidi in ne sliši nič, čeprav so njegova čutila zdrava. Zanimivo je. da je prof. Pavlov obujal tako obolele pse iz njihovega stania na ta način, da jih je v popolni tišini čisto tino nagovoril — metoda, ki jo je preizkusil z uspehom tudi pri duševno bolnih ljudeh. Tudi druga abnormalna duševna stania, kakor hipnozo, razcepljenost zavesti, fenomen dvojnega življenja in celo telesne bolezni, ki temeljijo na duševnem stanju, kakor neko nervozno kožno bolezen, je ruski učenjak povzročal na poskusnih živalih umetno. Njegovi poskusi so pokazali nepričakovane uspehe dasi so šeie v začetnem Stadiju, in verjetno je, da otvarjajo čisto novo ero za zdravljenje duševnih bolnikov.
Prodajalke znanih weimarskih prest v ^retinem kostumu pred Goethe-Schillerje-vim spomenikom v Weimaru
Goethe v francoskih (Eplomatskih aktih
V Goethejevi številki pariške »Revue de la Litterature Comparee« so poleg treh neznanih Goethejevih pisem v faksimilu objavljeni tudi francoski diplomatski dokumenti, ki se bavijo z velikim nemškim pesnikom in izvirajo po vsej priliki iz arhivov Quai d' Orsaya. Taileyrand je kot vna-nji minister naročil francoskemu poslaniku v Weimara, naj bi mu poročal vse, kar mu je znanega o Goetheju, to pa zato, ker ga čita vsa Nemčija in imajo njegovi spisi velik vpliv na javno mnenje. Temu naročilu se je poslanik odzval s številnimi pismi. Tako piše 19. marca 1812. da se Goethe malo briga sa politiko. Ko je Sulpice Boissree v avgustu 1819 predlagal. da bi Goetheju v Frankfurtu postavili spomenik, so pozvali tudi tamošnjega francoskega poslanika, naj se udeleži sub-skripcije, kar je ta tudi storil. V nekem drugem dokumentu poroča francoski poslanik v Frankfurtu 31. avgusta 1829, zakaj se je Goethe odrekel frankfurtskemu meščanstvu. Tu so ga pozvali, naj plača svojo dohodnino, kar je izzvalo v nekem krogu ljudi ogorčenje, češ, da bi morali genija te vrste, ki je svoji domovini v čast, oprostiti vseh takšnih stvari: republikanci pa so menili, da nima izvršitev kakšne dolžnosti nič opraviti s slavo in so zahtevali. naj Goethe davek plača. Iz istega poročila je razvidno, da je angleški poslanik v Frankfurtu tri dm prej priredil banket na čast Goethejevega rojstnega dne. Banketa pa se ni razen francoskega poslanika udeležil noben tuji diplomat.
Osemdesetletnica violinskega pedagoga
22. t. m. je obhajal sloviti češki pedagog za violino prof. Otokar Ševčik osemdesetletnico rojstva.
Rodil se je 22. marca 1852 v Horaždovi-cah in je pohajal violinsko šolo prof. Be-nevitza na praškem konservatoriju, kjer je postal njegov naslednik. V začetku se je moral dolgo boriti za priznanje. Violinist Ondriček je vedno, kadar je govoril o šev-čiku, odklanjal njegovo metodo, češ, da je to navadna tvomica za Paganinije. Toda iz ševčikove šole so končno izšli goslači svetovnega slovesa, med drugimi Kubelik in Kocian, in to je ševčikovim nasprotnikom zavezalo jezike.
Velikanskega pomena so ševčikova pedagoška dela o violinskem študiju, katerih ne more prezreti noben goslač, ki hoče nekaj doseči, ševčik je deloval deset let tudi na dunajski glasbeni akademiji, kjer je vodil razred mojstrov. Potem so ga pozvali v Ameriko v zavod National Associated Studios of Music v Bostonu. Njegovi učenci razpolagajo s tehniko, ki v mnogem sli-čl Paganinijevi veščini, zato so mu tudi veliki godbeniki sedanjosti zaupali vzgojo svojega naraščaja, med drugimi posebno goslači: Weniawski, Hugo Herman in Ar-nold Rosč.
Petdesetletnica Longfellove smrti
Amerika obhaja te dni 50-letnico smrti pesnika Longfellowa, ki pomeni modernim Američanom približno to, kar je bil pred sto leti Herder za Nemce.
Longfellow je bil eden najboljših ameriških književnikov, ki sc navezali iz novega sveta stike s starim svetom. Ker je obvladal večino evropskih jezikov, je prevel Američanom nešteto leposlovnih del iz francoščine, španščine, švedščine, nemščine in italijanščine. Potoval je mnogo po Franciji, Holandski, Španiji, Italiji, Nemčiji in švici. Na Harwardovi univerzi v Cambridgeu je predaval moderne jezike.
Po 18 letih plodonosnega delovanja na vseučilišču je dal ostavko na službo univerzitetnega profesorja in se je popolnoma posvetil pesništvu. Bil je dvakrat ože-njen. Prva žena mu je umrla v Nemčiji, druga je zgorela na ladji med vožnjo. Pesnika se je zaradi tolikin udarcev lotila melanholija, katero je izlečil s prevajanjem Dantejeve »Božanstvene komedije« v angleški jezik. Umrl je 24. marca 1882.
Krengerjev pogreb
Truplo Ivara Kreugerja so na tihem upepelili v stockholmskem krematoriju v torek 22. marca. Žalnega obreda so se udeležili Kreugerjevi starši in osebni prijatelji, njegovi najožji sodelavci in novinarji. Pred sežigom je zadonel preludij za orgle, nato je zapela neka pevka Beethovnovo himno, katero je zaključil Handlov Largo. Pevci so zapeli dva psalma. nato pa so rakev zapeljali v peč brez poslovilnega govora, kakor je določil Kreuger v svoji poslednji volji.
Trockij — filmski zvezdnik
Mnogi ne vedo, da si je Lev Trockij pred svetovno vojno in po vojni služil vsakdanji kruh v Ameriki kot filmski igralec. Trockij sam ne omenja tega v svoji avto-biografijL Slika kaže Trockega kot ljubimca v ameriškem filmu s filmsko igralko
Klaro Kimball Young
Velikonočna številka
llustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET44
vsebuje naslednje zanimivosti:
Izvirne slike naših slikarjev H. SMREKARJA, E. JUSTINA, N. PIR-NATA in FR. ŠKODLARJA SMRT IN VSTAJENJE V PRIRODI (s sliko H. SMREKARJA) ATLETI V RASTLINSTVU LUNA NI MRTVA VAMPIRJI IN VAMPIRSKI PROCESI (Dr. VI. Travner) Billinghurst: NA MORSKEM DNU (slika;
VELIKA NOC NA GORI GARICIM
(s slikami)
MOŠKI IN ŽENSKE (Uganka Številčnega razmerja med spoloma) Forain: SKICA (slika) GOETHE IN FRANCIJA ODKRITJE BACILA JETIKE PRED 50 LETI (s sliko) R. Riege: KONEC PREDSTAVE (lesorez)
DOGODKI V SLIKAH VELIKONOČNI ZVONOVI (z risbami Fr. škodlarja) GOETHE IN DUHAN SPOMINI NA BRIANDA (s slikami) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Pomorska bitka pri Navarinu) H. Freitag: POGLED Z OKNA (slika)
NEKAJ GOETHEJEVIH KRILATIC NOVI ROMAN »ŽIVLJENJA IN SVETA«
ČLOVEK IN DOM (stanovanje brez
spalnice — s slikami) ŠAH
TRI MINUTE POTOVANJA (Ob Jordanu — s sliko) VREDNOST ČLOVEKA KARIKATURE SOCIOLOGIJA ŽIDOVSTVA HUMOR
»ŽIVLJENJE EN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Poincare okreva
O zdravju Raymonda Poincarčja so se v zadnjih tednih večkrat razširile vznemirljive vesti. Med drugim se je govorilo, da ga je zadel mrtvoud. Slednja vest se je ši-
rila posebno v zvezi z Briandovo smrtjo. Splošno presenečenje pa je izzvala vest ameriške agencije United Press, da je Po-incare umrl na svojem posestvu v Sam-pignyju. To vest so kot popolnoma verodostojno brzojavko priobčili mnogi ugledni svetovni listi, ki pa so jo že naslednji dan preklicali, šele ko je policijski prefekt v Parizu sporočil javnost! resnico, se je poleglo razburjenje. »United Press« obžaluje, da je spustila to nekontrolirano vest v svet in dela za to odgovorne francoske oblasti.
Vedno samo umetnik
Dirigent Artur Toscanini,
bivši vodja milanske Scale in izvrsten dirigent simfoničnih orkestrov, ki se je ponovno pokazal moža tudi v sedanjih težkih časih, stopi danes 25. marca v 65. leto
Morilec Pogačnik obsojen na smrt
Proces proti delavcu Otmarju Pogačniku, ki je ubil draždanskega trgovca Krie-bla zaradi sočutja z njegovo zapuščeno ženo, je končana. Sodišče je obsodilo morilca na smrt, ker so psihiatri izjavili, da je izvršil zločin v popolni zavesti. Po izjavah sodnikov je Pogačnik zasnoval zločin že 29. januarja, izvršil ga je pa 4. februarja, torej s popolnim premislekom.
Tako so pokopan skladatelja ameriških koračnic
Na pokopališču v Washingtonu so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali znamenitega skladatelja ameriških koračnic Souso. Ker je bil Sousa član prostozidarska lože, so ga tovariši poslednjič počastili z dvigom obeh rok nad glavo
Dragocene redkosti
Nedavno tega je kupil nekdo na neki londonski javni dražbi za 12 funtov šterlingov star album, ki je vseboval orume-nele avtograme in listine iz časa, ko je Amerika proglasila svojo neodvisnost. Po natančnem pregledu je mož med drugimi podpisi izsledil tudi podpis, ki je zbudil njegovo posebno pozornost. To je bil podpis Buttona Gwinneta, enega izmed državnikov, ki so podpisali ameriški proglas neodvisnosti. Vsega skupaj nam je ostalo po njem kakšnih 20 podpisov, a niti eno dovršeno pismo. Pri tem ni čudno, da cenijo zbiralci njegov podpis na 5000 funtov. In to premoženje si je srečni Lon-dončan prisvojil za 12 funtov!
Ko so listi objavili to stvar, so začeli po vsej Angliji stikati po predalih in ropotarnicah za starimi listinami, ki bi utegnili lastniku donesti takšne nepredvidene dohodke. In ni izključeno, da bo marsikdo ime) uspeh, kajti Anglija je v tem pogledu ena največjih zakladnic na svetu in gotovo se v mnogih njenih zaprašenih temnih kotih skrivajo milijonske vrednosti. Od konca vojne do danes so ameriški zbiratelji plačaii za angleške antikvitete n. pr. preko 20 milijonov šterlingov in to pomeni, da je že vredno igrati vlogo iskalca zakladov.
Kdor bi n pr. našel kakšen izvod Gu-tenbergove latinske biblije, ki je izšla 1. 1455., bi zaslužil lahko najmanj 20.000 funtov šterlingov.
Včasi se v samih avfccijskih dvoranah pripetijo nepričakovane najdbe. Na neki londonski avkciji so pred nedavnim pro-
Nenavadna operacija
Pittsburški ranocelnik dr. Morris je izvršil izredno težko operacijo na nekem 14-lefcnem dečku, ki se je ponesrečil pri ko-tanju. Padel je na skalo, kjer si je močno poškodoval spodnji del života, zlasti vranico Ta nesreča je povzročila pri ponesrečenem dečku močeo notranje krvavenje. Pojavili so se tudi znaki opasnega zastrupljen ja.	m . . ..
V	zadnjem času, ko že skoraj nI bilo več misliti na rešitev bolnika, se je kirurg odločil za svojevrsten poskus. S pomočjo dečkovega očeta, ki je tudi zdravnik, je odvzel dečku približno polovico krvi m jo hranil v cevkah v normalni telesni temperaturi Kri je prečistil in jo nato remjici-ral bolniku v roko. Medtem je dečkov oče bolniku odstranil vranico. Bolnik je prenesel transfuzijo in njegovo zdravstveno stanje kaže že vse make izboljšanja m končnega ozdravljenja.
Smrt »odtaritelja« piramidona
Te dni je zadela dr. med. in phil. Karla Spiro, profesorja za fiziološko kemijo na univerzi v Bazlu, kap v času, ko se ie mudil na obisku pri svojem alzaškem prijatelju župniku Wolfu. Pokojnik je spadal mea „lasike sodobne biofizike. Skupno s svojim učiteljem in prijateljem Hofmeiatrom je utemeljil fizikalno kemijo celice, odkril je vpliv ionov na procese v živem organizmu in s tem postavil most od velikih odkritij v molekularni fiziki do biološke m medicinske vede. Spiro je bil posebno avtoriteta v kemiji beljakovin, živil in zdravil. Najbolj znano Spirovo sredstvo je piramiden. Vsa sredstva proti glavobolu m za pomirjenje ž'vcev so sestavljena iz njega ali vsaj iz njegovih sestavin.
Največji poznavalec snežink
V	Jerihu (Vermont) je umrl "VVulson A. Bentley, ki so ga vsi Američani poznali pod imenom »snežinkarja« Ta mož je izkazal neprecenljive usluge vremenoslovju, a tudi umetniki in umetni obrtniki se mu imajo zahvaliti za plodovite pobude, katere so izkoristili v lasten prid. Bentley je namreč vse življenie prebil v kar mogoče enostavnih razmerah, živsl je ves čas daleč od sveta in je šele v svojem 66. ietu dovršil knjigo, ki pomeni krono njegovega življenja: posnetke več nego 5000 vrst snežink. ki jih je fotografiral v nad 50 letih svojega opazovanja. Njegovo delo je temelj za vse strokovne razprave o snežinkah. V zadnjih letih se je Bentley bavil posebno s kapljicami rose in dežja, s kristali ivja m leda ta njegova posebna spretnost mu je omogočila, da je storil v tem pogledu pionirsko delo.
Samomor slovite subrete
V	Londonu se ie zastrupila s plinom nekoč slovita angleška subreta Nelly Ri-ehards. Našli so 1o mrtvo v njeni podstrešni sobici. Pri seW je imela samo 4 pence gotovine ta pa lastnoročno pismo angleške kraljice, ki se ji je bila davno zahvalila za rieno prednašanje popevke »Sanje o slavi«.
Hoteli v Črnem lesu
Neki avtomobilist. ki ga ie maihna nezgoda prisilila da si ie moral iskati prenočišča v prastari ernstilni v nemškem Črnem lesu pripovedule. kako sta se zmenila z gostilničarjem Na vprašanje, ali ima kakSno sobo pramo. mu je ta takoj odgovoril: »Da.« — »In koliko stane?« — »Dobite io za 2 marki ali za 2 50 « — »Tn kakšna je razlika?« — »Za 2 marki 50 dobite zraven še mišnico.c
dali za 50 funtov knjigo z naslovom
»Vsakdanje premišljevanje« in z opazko: »Tiskano v Cambridgeu po Marmaduku Johnsonu 1. 1688.« Vsak je mislil, da gre za angleško mesto Cambridge, zato je knjiga dosegla le razmeroma nizko prodajno ceno, kajti iz tistega časa se je ohranilo prilično dosti cambridgeskih. tiskov. Toda kupec je potem avkcionarju razodel, da bi mu brez nadaljnjega izplačal tudi 10.000 funtov če bi toliko isklical, kajti knjiga je bila tiskana v ameriškem mestu Cambridgeu, kjer je živel tiste čase tiskar Johnson, in sicer je bilo to prvo sveto pismo, ki je izšlo za Indijance!
Ameriški zbiratelji že dolgo iščejo pisma, ki jih je Krištof Kolumb pisal špaiv-ski kraljevi dvojici, zakladnemu ministra in svojemu prijatelju Luisu de Santange-lu. Dosedaj vseh originalov niso mogli najti, morajo pa bržkone nekje biti, kakor morda rokopisi Dantejevih, Moli krovih, Cervantesovih in drugih del znamenitih mož. Ena sama zasebna knjižnica ima shranjeno neko Cervantesovo pismo, originalno Shakespearovo pismo — danes ga nima še nihče — bi doseglo najmanj ceno 50.000 funtov, istotako bi šli za velikanske vsote rokopisi drugih starih znamenitih mož. Saj ostanejo že prve izdaje Kipplingovih del svojih 800 funtov na jav*-nih dražbah, rokopis Conradove >Zmage< je dosegel 1600 funtov, rokopis Galsvvor-thyjeve knjige »Forsyte Saga« 10.000 funtov. rokopis Dodgonove pravljične knjiga »Alica v čudežni deželi« pa celo 15.400 funtov!
Otok steklih vampirjev
Na otoku Trinidad divja že dalj časa skrivnostna kuga. ki so jo angleške oblasti doslej prikrivale. Ljudje in živali umirajo v strašnih krčih in bolečinah. Dognali so, da je ta bolezen steklina in so tudi rešili vprašanje, na kakšen način se razširja.
Na otoku je mnogo krvosesov. Nekateri so se morali okužiti s krvjo kakšnega steklega psa, nakar se je bolezen razširila med njihovim rodom. Posebno veliko steklih krvosesov je v južnem, gozdnatem delu otoka, kjer letajo naokrog celo ob belem dnevu in grizejo vsa živa bitja, ki jih srečujejo. Prebivalci žive v paničnem strahu pred nevarnimi živalmi, ki jih skušajo oblasti sedaj iztrebiti z najstrožjimi ukrepi.
Cene oblačilom
padajo dalje!
Najnižje cene ob res finem blagu so pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Atelje izgotavlja mojstrsko in po meri obleke, površnike, trenchcoate, suknjiče itd.
Veter odnaša postelje
V Bisbecu (Arizona) je ddvjal zadnje dni mogočen orkan. Dva kmeta, stanujoča v leseni koči, sta privezala svoji posteJji z vrvmi na streho. Mogočen vihar pa je streho razmajal in jo odnesel in z njo seveda tudi postelji obeh kmetov. V smrtnem strahu sta kmeta visela nekaj minut med nebom in zem.jjo, dokler ni streha naposled sedla na zemljo, pri čemur se je eden izmed kmetov ubil.
Vatikanska moda
Vatikan, kakor znano, ostro nastopa proti izrastkom sodobne mode, in zlasti ženske, ki jih sprejema papež v avdijenci, se morajo držati glede obleke zelo strogo določenih predpisov. Sedaj je neka angleška firma spravila na trg posebno »uniformo za romarke«, od katere si obeta velik dobiček. Ta obleka je črna, dolga in zapeta do vratu, dolsri so tudi rokavi. Pripada ji še plašč iz črnih čipk. Kakor poročajo, prihajajo angleške romarke že pogosto v tej noši v Rim.
Vsak dan ena
»Na čem pa je tvoj stric prav za prav umrl?«
»Ne vem, ampak zdravnik je rekel, da ni bilo nič resnega.
§ P O
T
Velikonočni nogometni program
V Ljubljani igra v nedeljo in ponedeljek madžarski
Pecsi Vašuh Club
Nogometna sezona v Beogradu in Zagrebu je že v polnem razmahu. Nedeljska tekma med Zagrebom in Beogradom je držala 7 tisoč gledalcev v največji napetosti in zanimanju! Tako se pripravljajo naša največja in najmočnejša nogometna središča na borbo za državno prvenstvo. Pri nas pa vlada še mir, vsaj na naših nogometnih Igriščih.
Nedeljski in ponedeljski nastop bo pokazal b*-ez dvoma sposobnost naših najboljših nogometašev, ki so bili preko zimske sezone prenesli aktivnost z igrišč v zaprte prostore. Naša moštva imajo važno nalogo, da dokumentirajo že sedaj svojo silo, ker se bo koncem maja pričela velika borba med slovenskimi in zagrebškimi klubi v veliki-konkurenci za ligino prvenstvo.
Iz teh razlogov je razumljivo, da vlada med našim športnim občinstvom največji interes za javne nastope naših vodilnih klubov. To posebno velja za oba velikonočna nastopa, čijih prijateljski značaj bo omogočil na-šim igralcem, da razvijejo vse odlike svojega znanja. Oba ljubljanska kluba bosta nastopila najbrž v kompletnih postavah, s katerima bosta stopila tudi v ligino borbo.
Pešci Vasuh Club, ki pri nas še ni gostoval, uživa renome, da moremo o njem reči le najboljše in najlepše. Je klub pečujskih železničarjev, ki se je z lastno marljivostjo dvignil do zavidljive višine. Igrajo lep sistem vezanega in brzega nogometa, kakor ga gojijo najboljši madžarski reprezentanti. Moštvo brani skozi poslednja 4 leta ponosni naslov prvaka Zapadne in Južne Madžarske. Lani si je pridobil prvenstvo vseh madžarskih železničarskih klubov. Kakšno silo predstavljajo gosti, je razvidno iz dejstva. da je bil klub sedaj sprejet v I. ligo, v kateri bo 10 najboljših profesionalnih in 6 amaterskih klubov .
Madžari bodo prispeli v soboto v Ljubljano in bodo nastopili v kompletni postavi.
Program, ki se bo vršil oba dneva na igrišču Ilirije na Gosposvetski cesti, je sestavljen naslednje: prvi dan nastopi proti gostom ASK Primorje, v ponedeljek pa SK Ilirija. Pričetek obeh tekem ob 16. uri.
Službene objave LNP
(S seje p. o. dne 23. marca 1932.)
Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina, Novak, Zupane. Accetto. Šetina, Grošelj
Določijo se prvenstvene tekme v Trbovljah, igrišče SK Amater v nedeLjo 27 marca ob 14.30 SK Dobrna : SK Amater, v ponedeljek 2S. marca igrišče SK Trbovlje ob 15. SK Retje : SK Trbovlje Službujoče odbornike določi MO — Murska Sobota v ponedeljek 28. marca SK Mura : SK Železničar II ob 15.. v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta.
Ker se prvenstvene tekme, določene za 19. m 20. marca niso odigrale, se določijo naslednji novi termini: 1. maja: SK Svoboda : ASK Primorje in SK Atlet;k . SK Železničar; 8. maja: SK Ilirija : ISSK Maribor. — V Trbovljah 8. maja: SK Dobrna : SK Hrastnik; 15. maja: SK Retje : SK Dobrna.
Obvešča se MO Trbovlje, da ima SK Dobrna pravico izbire igrišča kot prvo Izžrebani klub. Seveda mora izbrati samo verificirano igrišče. Temu primerno naj MO odredi igrišče za odigranje prvenstvenih tekem. S tem je rešen tudi dopis SK Dobrne Trbovlje št. 23 od 15. marca
Začetek prvenstvenih tekem I. m ti. razreda v Ljubljani se določi na 1 maj. Zaradi tega se pozivajo prizadeti klubi, da stavijo svoje predloge, odnosno želje glede odigranja teh tekem najpozneje do 3. aprila t. 1. (Odigranje dveh tekem na enem igršžu isti dan itd )
Na prijavo ASK Primorje. Ljubljana, se p^edasta k. o, igr. Jakšič Milovan in Pi-šek Ivan (oba SK Ilirija, Ljubljana) po § >6. k, p. .1. N. S. Igralcu Pisku Ivanu s« izreka takojšen suspenz.
Verificirajo se s pravom nastopa 26. marca 1932 za SK Muro, Murska Sobota: Dor R:hard s pravom nastopa 2. aprila 19.32 za ŽSK Hermes, Ljubljana: Legovič Franc, za SK Svoboda. Maribor: Salamon Karel. Beno Franc, Drevenšek Viljem, Omerza Zvonko. za SK Muro, Murska Sobota: Sečko Štefan. Cimperman Rudolf, Videnšek Josip, za SK Disk. Domžale- Kura t Josip, za SK Ret:e. Trbovlje: Krhli-ki- Franc. Hohkraut Adolf S pravoin napi-opa 2. aprila 1932 za mednarodne, dne 23 junija 1932 za prijateljske in 23. septembra 1932 za prvenstvene tekme se verificira za SK Svobodo, Maribor: "ilipee Franc. Poziva se SK Rapid. Maribor, da pošlje njegovo legitimacijo do 30. mana t. 1.
Prepove se vsako igranje igralcu Prin-tschitzu Edvardu (SK Rapid, Maribor'), dokler ne vrne ooreme (čevlje in dokoleni-ce) prejšnjemu klubu SK Atletik. Celje. Poziva se pa SK Atletik Celje, da posije nienovo legitimacijo do 30. marca 1932 Tajnik II.
Opozorilo vsem športnim klubom in organizacijam. Vse obiave za velikonočno številko, ki izide v soboto zjutraj, morajo biti v redakciji danes najkasneje do 16. ure Pozneje dospele objave bodo brezpogojno izostale
Prvenstvo dravske banovine in Ljubljane v table-tenisu za leto V>32. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek priredi SK li ri je v areni Narodnega doma table-teniško prvenstvo Ljubljane in dravske banovine Turnir bo ena največjih dosedanjih table-teniških prireditev v Ljubljani. Tekmovalo se bo v 9 disciplinah, izmed katerih bo gotovo najzanimivejši turnir single gospodov za dravsko in turnir za ljubljansko prvenstvo ter za prehodnji pokal Lanski prvak dravske banovine ie bil g. Nemec Janez, ljubljanski pa g. Gevi-nič. ki brani tud; predhodni pokal. Tudi leto« so :jubljanski tekmovalci pripravljeni nuditi zunanjim igračem največji odpoT. tako da bodo številni pristaši pmg-ponga pršli /a praznike izdatno na svoj račun. Pričetek obeh prvenstev bo v nedeljo oh 11. v arem Narodnega doma.
Službeno iz LNP. Javna borza dela v Novem Sad uje zahtevala od JNS naslednje podatke: Koliko je naših bivših igralcev. k; bi bli pripravljeni in sposobni prevzeti treniranje naših mlajših športnih klubov? Po možnosti navesti imena onih. ki bi prisi v poštev in sporočiti njihove zahtevke. LNP opozarja vse. ki bi prišli pri gornjih pobojih v poštev. da se pismeno prijavijo LNP. ki jih bo potem prijavil JNS. Pr-jave poslati LNP takoj, najkasneje do 26 t. m. Tajnik I.
Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se dne 27. t. m. v Ljubljani na igrišče Ilirije: PVC : Ilirija g Pevalek. k nredfekmi Ilirija II : S'ovan g Vidic: v Trbovljah prvenstvena tekma S KDobma : SK Amater g. Marin. V pone-d»l:ek 28 t. m : igrišče Ilirije: PVC : ASK Primorje g. Omnerman. predtekma ASK Pnmorie II : Svoboda II. g Lukežlč
Občni zbor mariborskega zimsko-Sport-nega podsaveza v Mariboru bo 23. aprila t. 1 ob 20 v lovski sobi hotel« »Orel« z običajnim dnevnim redom Ako ob določeni uri ne bo zbor sklepčen, se ho vršil po pravilih, pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih. Opozarja se na to, da
imajo glasovalno pravico samo oni klubi, ki so porav.ali vse obveznosti.
Konec kombiniranega smučarskega tek movanja za prvenstvo univerze. Kombinirano smučarsko tekmovanje za prvenstvo univerze, ki se ie vršilo pod pokroviteljstvom rektorja prof dr. Alfreda Serka, je konča no. Vsa tri tekmovanja, ki štejejo za kombinacijo, to so lek na daljavo 16 km, skoki in smuk z Zelenice, so se izvršila v najlep šem redu. Tudi nebeški vremenar jim je bi vedno jako naklonjen. Poudariti je treba, da se je trodelno kombinirano smučarsko tekmovanje pri nas letos prvič vršilo in da ie bila ravno mlada akademska smučarska organizacija, ki sa je v Jugoslaviji uvedla (in do sedaj tudi edina izvedla) po vzo^u švicarskih univerz. Prvi trije plasirani v kombiniranem tekmovanju so: 1.) Baebler Leo 631.05 točk (234.75. 156.3, 240); 2.) Deč-man Tone 625.3 (240. 192.6, 192.7); 3.) Šo-štarič Ivo 553.9 ( 214.5. 186.8, 152.6). Vsi trije prejmejo praktična darila in častne diplome. Letošnji program A. S. O. je s tem zaključen.
Opozorilo smučarjem. Kakor kaže. bodo za praznike vse koče v Triglavskem pogorju močno zasedene. Smuča/rje opozarjamo. da sta dobro pripravljeni za praznike tudi koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. Nova koča je bik postavljena na Veliki p'anini šele jeseni in je namenjena predvsem smučarjem. Zato priporočamo posebno tistim, ki nimajo več kot dva dni prosto, da posetijo Veliko planino in Krvave.
Vremenska poročila: Na Medvednici Sv. Planina je smuka za velikonočne pravnike zelo ugodna. Na 6 tar sin snegu pnšič.
—	Kranjska gora: barometer: 7mm. temperatura: —b stop. C, vreme: jasno ki mirno, veter: vzhodni, sneg, višina: 30 cm, vrsta: srež, smuka: prav dobra, skakalnica: uporabna sankališoe: uporabno. Izgledi za nedeljo odnosno praznik: prav dobri.
—	Mrzli studenec: Jasno, deloma oblačno.
—	10 C, vetj-r sever, sneg pršič, ponekod srež, smuka zelo dobra; za praznike se obeta lepo vreme in idealna smuka. Ture so: Debela peč, Drašlki vrh in na Bled, Bohinj, Koprivnik in Nomenj. — Zelenica: Sneg v senci pršič, na solncu solnat. veter sever, mraz — 3 stop. C, smuka izvrstna, vreme jasno, 6oInčno.
Vremenska poročila SPD. Velika Planina: snega 1 m, pršič. Smuka prav dobra. Izgledi za praznike prav dobri. — Krvavec: snega 1 m, pršič. Smuka prav dobra Izgledi za praznike prav dobri.
Z Blok poročajo, da je tam še vedno 60 cm snega, srež a, in smuka zelo prijetna. Dnevna toplina ne sega čez ničio niti opoldne, tako da se sneg prav nič ne topi. Ker stalno piha severni veter, so izgledi za smuko preko velikonočnih pravnikov naid vse ugodni. Dovoz je najboljši z Rakeka, od koder vozi od vlakov, ki odhajata iz Ljubljane ob pol 8. zjutraj im popoldne ob 14. avtobus do Bloške police, odkoder je še kratka pešhoja do cilja. Preskrbljeno je tudi za vozove s konjsko vprego, če se interesneti pravočasno obrnejo na gg. Aleksandra Lavriča ali Milana Modica v Novi vasi. Smučarji ne zamudite prilike, da še enkrat podrsate po lepih bloških gričih v poslavljajoči se zimi.
Vsem članom JZSS! Mariborski smučarski klub javlja, da se bo vršila tekma v hitrostnem smuku z vrha Pece do U1e-tove koče na velikonočni ponedeljek dne 28. t. m., start ob 9. Omogočeno je na ta način tekmovalcem ter ostalim, da 6e udeležijo v čim večjem številu te tekme, ki bo senzaeiia ob koncu letošnje sezone.
ŽKS Hermes Danes sestanek vseh nogometašev v klubovem lokalu »Vila Ku-vačič«. Seboj je prinesti vso opremo zaradi zamenjave z novo. Sestanek strogo obvezen.
SK Kamidk bo imel v torek 29. t. m. ob 19. v kavarni Kamniškega doma svoj redni občni zbor, na katerem bo odbor polagal račun o svojem delovanju v pretekli sezoni. Na dnevnem redu je čitanje zapisnika zadnjega občnega zibora, poročila odbornikov in načelnikov sekorj. sprejem novih pravil in odobritev poslovnega pravilnika, volitve novega odbora in načelnikov sekcij. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje nov oboni zibor. ki bo sklepčen ne glede na šitevilo prisotnih. Glasovalno pravico imajo samo oni. ki sc poravnali članarino za tekoče leto. — Nova pravila so članstvu na vpogled v klubovem lokalu v kavarni Kamniškega doma.
Izredni občni zbor kolefarske zveze, pododbor Maribor se je vršil v nedeljo dopoldne v dvorani hotela Halbwidl. Glavna točka zborovanja je bila sprememba pravil. Z občnega zbora je bila noslana vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju, pozdravna brzojavka pa ministra za telesno vzgojo in predsedniku Saveza sportskih saveza. Zborovanja so se udeležili zastopniki vseh kolesarskih klubov H Maribora, Ptuja, Celja in Vranskega. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor' nred-sednik Ivan Kvas. tajnik Markovid. blagajnik Hlebš tehnični referent Jakli, v odbor pa Andrej HalbwidL Ružiž, Sibenik in Lešnik.
Iz življenja na dežel'
VIC. Domači igralci so z igro >Pred poroko« tako dobro odrezali, da gre njihov sloves med najširšimi krogi. Sploh je opažati. da postaja naš oder ob nedeljah stalno zaseden. Tako je prav V nedeljo je bila dvorana že popoldne razprodana m vse je bilo pripravljeno na nastop šentjakobskih gostov, ki so prišli z burko >Sfdem njegovih grehov«. Igra je lahka in vzbuja dovolj smeha, vendar pa zaostaja za ono >Pred poroko« Nekatere stvari niso povsem jasne in treba bi jih bilo boljše prestaviti na domača tla. »Jagrovo perilo« je splošno znan trgovski izraz, ki se ne da prestaviti v »lovsko perilo«. Pozdrav: imam čast (icb habe die Ehre) ni pri nas običajen. No. to so malenkosti. ki se med igro porazgube. šentja-kobčani so podali igro prav dobro in imeli smo priliko videti zopet g. Vrišerjevo v iz-borni ulogi. Prav tako so ostali prav dobro iK>dali svoje uloge in so bili igralci deležni toplega priznanja Posrečena in originalna ie bila začetna scena z onimi glavami in !> kupletnim mojstrom Bučarjem, ki je spravil gledalce v veselo razpo'oženje Na vsak na čin pa je treba gledati, da se bodo predstave začenjale točno ob uri in skrčile pavze na minimum, ker jemljejo občinstvu potrpežljivost in ni čuda. če začenja ob le pie-dolgih odmorih — cepetati. Kje vendar tiči naš orkester? Za izpopolnitev odmora so orkestri najboljše sredstvo. Če pa tega nt, pa navijte — gramofon! Društvo naj poski-bi. da se bo stalno igralo ob nedeljah in potem bo tudi dvorana tako natlačeno polna, kakor je bila v nedeljo. Domači igralci pa naj ustanovijo več družin aH skupin in po tem bodo lahko vsi režirali in vsi nastopali in kritikovali pravično ali neopravičeno, kakor ep ji'm bn r7dfln
MF.DVODE. Pripravljalni odbor JRKD za občino Medvode objavlja, da bo usta novni občni zbor krajevne organizacije 1RKD 3. aprila ob po! 16. v občinski pisarni v Medvodah.
GOHENJa v a ti. V gostllnde pri »Anžku« se je vršil v nedeljo ustanovni občni zbor krajevne organizacije J~RKD za občino Trato Najbolj razveseljivo je, da so se sestanka udeležili mnogi ne glede na nekdanje prejšnne stranke. Posebno Gorenja vas ;e b1')a zastooana z 42 udeležene!, a tudi ostale yasi niso mnogo zaostajale. Uvodni Tovor je imel sklicatelj župan g. Pran Je-ovčan, ki je daleč znan po svoji delavnosti. On je tudi zaključil zborovanje, ki je traja/lo nad dve uri, s pozi.vom na vse navzoče, posebno pa na novo izvoljene odbornike, naj delujejo v smislu navodil progra ma raz«'rjenie 'Iti o^ačenV stranke.
ŠV. ŠTEFAN NAD ŠMARJEM. V nedeljo se je vršil obilno obiskan shod, na katerem nam je g. narodni poslanec Ve-koslav Spindler v podrobnostih orisal delovanje v Narodni skupščini in pojasnil svetovno-politični položaj. Brez razlike pripadnosti k bivš:m strankam je pristopilo k JRKD veliko število ugednih mož in fantov, sestavil se je tudi novi odbor pod predsedstvom znanega agiTnega delavca g. Martina Johana. podžupana. Posle-vodeči tajnik je g. Drago Krepek, šolski upravitelj, ki bo imel stalno zvezo v vseh važnih zadevah z narodnim poslancem.
STARI TRG PRI LOŽU. Dramatski odsek našega Sokola je uprizoril v nedeljo v Sokolskem domu v režiji br. Malovrha krasno uspelo Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. Naravnost zadivili so polno dvorano naši marljivi diletantje, s katerimi bi se lahko ponašalo marsikatero priznano gledališče. Posebno sta osvajala Hrast in Anica. Pa tudi ostale uloge so bile prav posrečeno zasedene, občinstvo je bilo uprav ginjeno. Želimo le še več takih predstav. — Nedavno je imelo godbeno društvo v Ložu občni zbor v Gasilskem domu. Godba se je v preteklem letu uniformirala. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Ivan Turk, podpredsednik Franc Sterle, tajnik Anton Rus, blagajnik Hribar Ivan in več odbornikov. — 24. aprila namerava prirediti Pomladek RK koncert v korist bednih šolarjev. Domača in okoliška društva naprošamo, da ne prirejajo ta dan svojih prireditev.
BOHINJSKA BISTRICA. 13. t m. je So-kolsko društvo uprizorilo dramo »Golgoto«, ki je prav lepo uspela. Glavne uloge so bile večinoma v prav spretnih rokah ter je bila predstava podana skoraj brezhibno. Obisk je bil kljub krizi prav številen. — Preteklo nedeljo pa so na našem odru gostovali zavedni in požrtvovalni bratje Sokoli s Ko-privnika z dramo »Zemlja krvi«, ki jo ]e naštudiral br. Primožič, zaslužijo popolno priznanje, še posebno iz razloga, da se niso ustrašili slabe poti v Bistrico in zopet nazaj v pozno noč. Vrli Koprivčani naj bi bili marsikomu zgled nesebične in požrtvovalne sokolske delavnosti!
LESKOVEC PRI KRŠKEM. Z velikim veseljem smo pohiteli k prireditvi vrlega tamburaškega zbora, ki je uprizoril 19. in 20. t. m. šalo igro »Trije vaški svetniki«. Šolska dvorana je bila obakrat polna publike, saj je igro režimi priljubljeni "či-telj g. Bitenc, neumoren delavec ra prosvetnem pol'u. Igra je bila skrbno naštudii-ran.a in igralci so svoje vloge podali v res dovršeni obliki. Ugajal je Jakec, Ici je našel v materi županji in očetu županu sposobna partnerja. Prav ljubka sta bila Fani in Štemnihar in z njima vred Barbka. Len-5ka in Marica. Prav tako 6rečno so pedali svoje vloge tudi Hrastar, Svmec. Bavdek, dr. Klepec in Mica. Ob odmorih na6 je zabaval tamburaski zbor.
BREZNO PRI RIMSKIH TOPLICAH. V nedeljo popoldne se je vršil v gostilni Petra Kozoleta ustanovni občni zbor javne ljtid-ske knjižnice. V navzočnost; precejšnjega števila članov je bil izvoljen naslednii odbor: Zdovc Franc, predsednik: SunterFranc, podpredsednik; Brezovšek Andrej, tajnik: Peter Kozole. blagajnik. Knjižnica ima svoj sedež v Kozoletovi gostilni, kjer se izposojajo knjige vsako nedeljo popoldne.
ŽALEC. 13. t. m. se je vršila v prostorih osnovne šole ustanovna skupščina podružnice Kola jtigoslovenskih sester. Po razn h krajih naše domovine že dolga leta vr«e vrle Kolašice nesebično človekoljubno delo pomoči v stiski in sili tistim, ki so je potrebni. Članice, ki so se udeležile skupščine. so s tem pokazale, da razumevajo veliki socijalni pomen organizacije. Prisostvovale so tudi tri delegatinje celjske podružnice. V glavni odbor so bile voljene ss Olga Pivče-va. predsednica: Pavla Lorberjeva, podpredsednica: Milica Mikuševa, tajnica: Fra-nja Drakuličeva. blagajničarka; Angela 3u-šteričeva, gospodarica.
Iz Prekmurja
pm— Ustanovitev organizacije JRKD v Puconcib se je izvršila 19 t m. Od sre-sl.e organizacije je bil prisoten njen predsednik baski svetnik, notar g. Koder. Znor je obiskal tudi poslanec g. Becko, katere-
ga poročilo o delovanju ▼ Narodni skupščini so zborovalci z zanimanjem poslušal L Pn volitvah so bili izvoljeni gg.: predsednik Kuhar Štefan, podpredsednik Titan Jožef in tajnik Kuhar Štefan (Puconci), blagajnik Flisar Štefan (Gonca). Organizacija obsega občne Puconce, Gorioo, Ša-lamonce in Vanečo.
pm— Ustanavljanje krajevnih organizacij v dolnjelendavskem Srezu. Doslej je bilo ustanovljenih 22 krajevnih organizacij. Vsaka občina hoče imeti svojo lastno krajevno organizacijo, kar je znak velike ga zanimanja naroda za politično življenje Ponekod so vsi volile: organizirani v svoji krajevni organizaciji. Tako štejejo nekatere organizacije do 150 članov na primer v Lipovcih, pod Lipo in drugod V vsem srezu se bo ustanovilo 28 do 30 krajevnih organizacij in bo število članstva doseglo številko 3000 Sreski pripravljalni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se bo vršila ustanovna sreska skupščina 17 aprila, do katerega roka bo končano delo ustanavlian a kraievnih organizacij. Sreski pripravl'a'ni odbor skoro povsod sodeluje pr u«;'anav!janju krajevnih organizacij po svojih članih, ki podaiajc poročila o političnem in gospodarskem položani v državi in rariacjajo namen te važne organizacije zlasti za naš srez. ki mora biti ves organiziran v vsedržavni stranki. Vsi sestanki so zelo dobro obist-ani in na njih vlada velika živahnost. Organizirajo se vsi brez iai^me ne g'ede na stan. narodnost in verstvo Taka sloga pa nam je tudi porok za uspeh.
pm— Osebna vest. Na lastno prošn.jto je bil od doln je'endavts.keca sodišča premeščen v Maribor vodja zemlirške knjige go-s->od Julij Amalietri G Amalietti je prišel med prvimi uradniki v Prekmurje in je tu preživel nad deset let. Njegovo de'o je bilo tako v uradu kier je imel opravka z '.amotano staro madžarsko zemljiško Vnji-go. kakor tudi izven urnda v raznih društvih zelo Dlodonosno. Z ljudmi je bil vedno zelo takten in Ijmbezniv, zato pa je bil tudi po vsod pri l iiuib 1 j en.
pm— Zaključek kmetijsko-nadpljevalnih šol. V dolnjelendavskem srezu se zaključujejo ' metijske nadaljevalne šole. ki jih 'e bilo letos v srezu precej Važnost takih tečajev za kmet^ki naraščaj se ne da zanikati. zato je samo želeti da se v prihod-n'em letu organizira čim več teh šol. V Dolnji Lendavi je bil letos tudi že drugi letnik Šolo je obiskovalo povprečno 23 fantov.
pm— Nesreča z revolverjem. ŽnMarlč
Rudolf iz Očeslavcev je iztakmil revolver, ki je bil napolnjen. Siukal ga je tako neprevidno v roki, da 6e je sprožil in strel ga je zadel tik nad desnim očesom. Z nevarnim« poškodbami je trti pripeljan v murskosoboško bolnico.
pm— Poizkus vloma# V noči od 15. na 16. t. m. so hoteli neznani zlikovei v občani Dolini vdreti pri posestniku Horvfrbu, ki pa jiih je pregnal. Drugo j-uitro so našli sledove nog v snegu. Da bi vlomilci zabrisali svojo sled. so 6i čevilje oivili s cunjami. Sled je vodila proti arvisftrrijsflc-i meja. Za zlikovci je uvedeno obširno zasledovanje.
Iz Ptuja
j— Desetletnica ptnj^ke Glasbene Matice.
Letos poteče 10 let, odkar je bila ustanovljena Glasbena Matica v Ptuju. Prevzela je takratno mestno glasbeno šolo pod" svoje okrilje. V teku let je širila svoj delokrog in šteje danes poleg glasbene šole tudi številen mešan zbor, mladinski zbor in godalni kvartet med svoje ustanove. V proslavo lOletni-ce priredi glasbena šola Glasbene Matice v nedeljo 8. aprila koncert v mestnem gledališču, na katerem nastopita poleg obeh zborov in godalnega kvarteta tudi dva gojenca glasbene šole in mestna godba na pihaila. V spored sta uvrščeni predavanji o zgodovini mesta Ptuja in zgodovini Glasbene Matice ptujske. Koncert Ito prenašal radio Ljubljana. To bo prvi prenos po radiu iz Ptuja.
j— Z živilskega trga. Trg je zelo dobro založen. Cene so se pred prazniki zvišale. Nerodno je, da prodajalci na trgu prodajajo dobrote po kosih, kupčkih, po kozarcih, žličkah. Ali ni mogoče tukaj napraviti reda? Hren se je prodajal po 2 do 3 Din za korenino. Jabollka so prodaijaJi po 2 do 3 kose za 1 Din. motovileč, kupček, po 1 Din. jajca po 0.50 do 1 D:n za kos. Mnogo je na trgu perutnine. Kokoši so se prodajale po 20 do 30 Din za kljun. Tržno nadzorstvo opozarjamo, da stnogo gleda na cene in naj ne dopusti, da bi se prav sedaj pred praizniki navijale.
j— Mestn oavtobusno podjetje razglasa, da bo promet na veliko nedeljo na vseh progah ustavljen.
j— Občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev 21. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Iz poročil fumikcijonarjev je posneti, da je zadruga zelo dobro p^no-darila. ker je dosegla čistega dobička 14.173 Din, od katerega 6e razdeli v smislu zadružnih pravil na člane 20 odst. kot di-videnda. Članstvo se je v preteklem letu pomnožilo od 136 na 178. V smislu novega zakona o zadrugah so bile na dnevnem redu tudi volitve novega odbora, v kaite-rega so bili izvoljeni vsi člani starega odbora. kar je dokaz, da imajo zadružniki v vodstvo zadruge popolno zaupanje. Med slučajnostmi je bilo sklenjeno, da skliče zadruga reden sestanek, na katerem se bo razpravljalo o cenah stanovanjskih najemnin in dniiih življenjskih potreb§5n. Predsedni kzadruge je dosedanji predsednik a. Albert Prime, podnredsednik pa g. dr. Zvonko Bratina. sreski podnačelnik.
Iz Slovenjgradca
sg— Naši Samaritani 80 polagali v ponedeljek na svojem občnem zboru letno bilanco svojega delovanja. Med letom je Rdeči križ priredil koncert kvarteta Glasbene Malice iz Ljubljane in pa koncert domačega pevskega društva Oba sta sijajno uspela in je bil del čistega dobička namenjen poplav-Ijencem. odnosno stradajočemu prebivalstvu v Beli Krajini Naše društvo dosedaj ni J*»-lovalo v onem obsegu kakor bi moralo, preveč je društev v našem majhnem mestu, a pri vseh so eni in isti ljudje Da bo uspeh Rdečega križa večji, si društvo nadene za glavni smoter nabavo reševalnega avtomobila Nadalje namerava društvo prevzeti tukajšnje kino gledališče. Zastavilo bo vse sile za gradbo prepotrebne hiralnice, od katerih imamo v dravski banovini samo dve. Ker je članarina po 30 Din na leto previ?<v ka. se bo oblastnemu odbom predlagalo primerno znižanie. Tudi pri nas naj se izvede samaritanski tečaj za vse sloje občinstva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. Makso Rohar. ki je še poročal o potrebi nstanovitve rvotit^^rkulozne li^e.
sg— Pasji kontumac. Ker se je v našem srezu in na avstrijski meji pojavilo več primerov pasje stekline, je bil za 7<s srez odrejen strogi pas>i kontumac.
Iz Novega mesta
n— Licenciranje bikov ?n merjascev bo
v našem srezu 6.. 7. in 8. aprila Natančnejši podatki se dobe pri županstvih.
n— Banovinska trtnica v Vinjem vrha ima okrog 50.000 prvovrstnih ključev naprodaj.
n— Poroka. Na Jožefovo sta se v Zagrebu poročila mag. pharm g. Jo«ip Berg-| ma nmlajši. sin ugledne novomeške rodbi-1 ne lekarnarja g. Bergma.n«. in gdč. mag.
pharm Hedi Gundejeva. Čestitamo' | n— Uspela pri. editev. Na predvečer ! Jožefa je priredila Kmetska prosvota ▼ S'»kolskem domu komedijo »Trije vaški svetniki« v re Si ji strokovnega učitelja g. j Karla Šterbenka. Komedija je bi'a tako I sijajno podana, da je vzbudila salve »me-' ha. Igralci in igralke so želi toplo pričanje. G. Šterbenku in vsej igralski družini j gre vse priznanje. Želeti bi bilo, da se igra ponovi.
Iz Kamnika
ka_ Glas i« občinstva. Od več strani m
slišijo pritožbe, da nekateri hišni posestniki premalo skrbijo za varnost pešcev na tro-toarjih. l^ritožbe so upravičene. Nedavno je nekomu tako nesrečno izpodrsnilo na pol-v denelem hodniku, da je pri padcu razbil šipo. Par dni nato bi kmalu na podoben način zadela ista usoda drugo izložbeno okno. Gladki hodniki pa niso nevarni samo pozimi, ko so poledeneli, ampak ob vsakem deževju. zato bi jih morali hišni posestniki zaradi javne varnosti nasekati. — Iz strešnih žlebov šolskega poslopja na Glavnem trgu teče voda v velikih curkih na pločnik in prisili vsakega pešca, da se v velikem loku izogne nevarnega mesta. Naj bi se ▼ prvem lepem vremenu to popravilo!
ka— Possor pred sumljivimi brezpoeelni-kil Naši meščani so še vedno premalo pazljivi. V času, ko prihaja toliko neznanih ta-jih ljudi v mesto in prosijo kot brezposelni po hišah, se ta breskrbnost marsikomu maščuje. Na Jožefovo sta prišla v neko hišo na Glavnem trgu dva mlada moška. Ker v kuhinji ni bilo. nikogar, sta brž pogledala naokoli, ali se ne bi dalo kaj odnesti. "Eden je opazil na mizi ročno torbico, hitro jo ja odprl in vzel iz nje denarnico, v kateri je bilo 230 Din. Oba neznana tatova sta nato brez sledu izginila.
17 Trbovel*
t— Kino Sokol bo predvajal na velikonočno nedeljo ob 16. in 20. gigantski zvočni velefilm v nemškem jeziku »Trader Horn«. Oba dneva popoldne ob 14. predstave za mladino.
Izvleček iz programov
Petek 25. marca.
LJUBLJANA 15.40: Uvod v prenos. — 16: Prenos Wagnerjevega >Parsifala< iz gledališča v Zagrebu. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota 26. marea.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče. — 17.45: Reportaža procesije iz cerkve sv. Petra. — 19: Salonski kvintet. — Godba »Zarje«: velikonočne pesmi. — 20.45: Trnovski cerkveni zbor. _ 21.30: Salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Mešan program. — 20.45: Operni dueti. — 21.15: Komorna glasba. — 21.45: Poročila. _ 22:
Plošče. _ 22.45: Prenašanje tujih postaj. —
ZAGREB 12.30: Plošče. — 19: Prenos »Vstajenja« iz cerkve sv. Marka. — 20: Rezervirano za prenos. — PRAGA 19: Dramski večer. — 22.25: Mešan program. — BRNO 18.25: Koncert na orgle. — 19: Program iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Koncertni večer. _ DUNAJ 11.30: Orkester. — 15.25:
Plošče. _ 17: Orkestralen koncert. —
19.45: Veseloigra. — 21.30: Lahka godba. _ 23: Prenos iz Berlina. — BERLIN 20: Orkestralen in pevski koncert Monakove-ga. — 22.35: Zabaven program. _ 23: Mahlerjeva 2. simfonija. — KČNTGSBERG 16.50: Lahka godba. — 20: Program iz Berlina. — MttHLACKER 17: Orkestralen in pevski koncert. — 20.45: Misteriiske so nate za violino in orgle. — 21.40: Nabožer program. — 25: Preno9 iz Berlina.
žrebanje drž. razr. loterije
V. razred.
Dne 22. marca 1932 so bili Izžrebani naslednji dobitki:
Din 5.000 št. 84.447.
Din 2.000 št 4.431, 22.708, 75.626.
Din 1.000 št. 4.438, 4.473. 10.868, 13.065, 13.093, 19.501, 22.716, 23.411, 31.135. 31.136. 37.032, 37.071, 37.092, 42.521, 42.525, 42.557, 42.560, 52.202, 52.215, 52.269. 52.295. 54.271, 58.322. 58.338. 62.276, 62.284, 65.315, 65.338, 69.413, 69.419, 69.426, 69.437. 73.397, 81.716, 84.402, 84.430, 84.440, 84.442, 84.448, 84.453, 84.488, 86.663, 98.657.
Za točnost Številk zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo. Žrebanje se bo vršilo vsak dan do 25. marca. ManISe dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim, ki so bile srečke izžrebane za manjSe dobitke, bomo na željo srefike zamenjali za ne-lzžrebane, da bodo mogli nadaljevati tpranje na visoke dobitke, to pa ie, dokler bo kaj neizžrebanih srečk, ki Jih 1e prav malo. na razpolago.
Zadružna hranilnica r.z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e, 19
J. O. Cnrwood
70
]Va meji sveta
»Ranjen je. Samo po srečnem naključju je ostal živ, in Keok je zdaj kakor izpremenjena. Vse dni in vse noči mu streže, niti koraka se ne gane od njega, in če hoče kdo kako malenkost storiti zanj, je ljubosumna kakor mačka.«
»Tedaj sem vesel, da je Tautuk ranjen,« se je nasmehnil Alan. In čez trenutek je vprašal: »A kje je Amuk Toolik?« Divji Smith je pobesil glavo in zardel kakor šolarček-»To moraš pa njo vprašati, Alan.«
»Čez nekaj časa je Alan vprašal Mary, kaj je z Amukom Tooli-kom.
Tudi ona je zardela. Njene oči so se tako čudno zasvetile, da ga je kar zmeda obšla. Nato je tiho odvrnila:
»Počakati moraš. Amuk Toolik se kmalu vrne-« A več mu ni hotela povedati, čeprav je potegnil njeno glavo k sebi in ji z rokami v njenih laseh zagrozil, da je ne izpusti, dokler mu ne razodene skrivnosti. Tih, zadovoljen vzdih je bil ves njen odgovor. Nežno se je privila k njemu in mu zašepetala, da ji je ta kazen zelo po godu. In tako je ostalo vprašanje, kam je šel Amuk Toolik in kaj počenja, Alanu slej ko prej uganka.
Čez nekaj minut se mu je zazdelo, da je uganil resnico-»Ne potrebujem zdravnika,« je dejal, -a vendar si zelo dobra, da si poslala Amuka Toolika ponj.« Nato se je mahoma prekinil in
rekel: »Kako sem malomiseln in neumen! Saj je dovolj drugih ljudi,
ki so veliko bolj potrebni zdravnika kakor jaz.«
Mary je pokimala. »A vendar sem mislila najbolj nate, ko sem poslala Amuka Toolika v Tanano. Na Kauku jaše in bi se bil moral prav za prav že vrniti.« Odvrnila je svoj od veselja rdeči obraz, tako da je videl samo še ušesce-
»Kmalu bom spet pokonci.« je rekel on, »iin potem se odpraviva v Države, kakor sva sklenila.«
»Sam se boš moral peljati, Alan, zakaj jaz bom imela obilo posla z uredbo nove hiše,« je odvrnila tako mirno, da je ves osupel obmolknil. »Poslala sem jih že, da sekajo v predgorjr drevesa; divji Smith in Amuk Toolik bosta kmalu pričela z gradnjo. Žal mi je, da se ti vidijo tvoji posli v Državah tolikanj važni. Tu bo dokaj samotno, ko tebe ne bo.«
V svoji zmedi ni mogel spraviti besede iz sebe- Kaj }e to pomenilo?
»Ma!ry!« je zahropel.
Ni se obrnila k njemu.
»Mary!«
In zdajci se je s smehljajem na obrazu spet ozrla nanj in ga objela z ljubečim pogleiu n; med tem ,ko so njene sladke, tople ustnice milovale njegova usta, mu je razodela rešitev uganke.
»Ne po zdravnika, Alan, po duhovnika sem poslala. Potrebujemo ga za poroko divjega Smitha z Navvadlooko. In Tautuk in Keok se tudi hočeta vzeti- Midva seveda lahko še počakava —«
A tega stavka ni dokončala, zakaj poljubi so ji zaprli usta. In nato mu je priznala marsikaj, kar se mu nikoli ne bi bilo zdelo mo-
goče. Ničesar ni hotela več vedeti o Državah, ničesar več imeti od njih, niti od podedovanega rodbinskega imetja ne — razen če bi ga mogel Alan porabiti v Alaski. In še tedaj je mislila, da bi mogel ta nagrabljeni denar roditi samo nesrečo in uničiti njene sanje. Zakaj zanjo je obstajalo le še nekaj — in to je bil njegov svet! Ta svet je ljubila natanko tak, kakršen je bil — širne tundre, njegove ljudi, črede in gore — vse to ozarjeno z lepoto svobodne narave. Zdaj ga je razumela, kaj je hotel reči. ko ji je bil dejal, da je Alašcan. ne Američan. Tudi ona ni več Američanka, ampak Alaščanka. Držeč se z njim z roko za roko, se hoče do konca boriti za Alasko. In ko mu je tiho pripovedovala vse to, ji je božal svilene lase in jih pritiskal na svoje ustnice, in prvič po mnogih letih so mu spet solze zalivale oči.
Tako sta bila vendar že našla svojo srečo.
Tuji glasovi so se začuli do njiju. Mary je vzdignila glavo z njegovega ramena in hitro planila k oknu.
»Amuk Toolik je,« je vzkliknila- »Vrača se.«
»In — ali je sam?« je vprašal Alan, in srce mu je zastalo, ko je čakal njenega odgovora.
Slovesno se je vrnila k njemu, mu naravnala blazino in mu ,k>-gladila lase nazaj. »Iti moram, da se počešem, Alan,« je dejala. »Taka ne morem nikogar sprejeti.«
In zdajci so zdrknile njene roke k njegovim rokam in se jih trdno okleniile, zakaj na strehi Sokwennove hiše je sivopikčasti drozsg spet prepeval svojo pesem — družici svojega hrepenenj
Konec-
Cene malim oglasom
ženitve bt dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbino za šitro ali za dajanje naslova Din 5.—- Oglasi trgovskega M reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Dm L— za besedo •e zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrtc ln »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe, plača za
Za odgovor
v znamhah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbino Dm 5.— za šitro ali ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značs-ja se računajo po 50 par za vsako beseda Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je EHn 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. V** pristojbine za male oglase fe plačati pn predaji naročila, oziroma jih fe v poslati v pismu obenem t naročilom.
K <to išče mesto potnika, plaža za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova aii za iifro 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, plača besedo po 1 Din; ia dajanj« naslova ali »a šifr-o p« 5 Din. (5)
Trg. potnika
*» galanterijo in pletenin* rabim za Slovenijo, pod b »Mirnimi pogoji. Tisti, ki ie imajo zastopstvo sorodne hranže, imajo prednost — Tozadevne ponudbe na osrl.is. oddelek »Jutra« pod »Stalna služ-ba 150«.
8991-5
Iščem sopotnika
«a vso dravsko banovino. Dopise z navedbo nameravane odškodnine in stroke na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Nova limuzina«.
»»37-5
Službo dobi
Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (1)
Gospodično
xx lahko delo surejmcm v tetvo sl-ušbo. Naslov v pgi.isuem oddelku »Jutra« 9015-1
Natakarico
i osebno pravico i® nekaj kavcije, iščem za Zagreb. Kvant. jo sprejmem kot družabmoo. — Ponudbe na osrlM. oddelek »Jutra« pod Bifro »Dobro«.	8973-1
Hotelskega slugo
t dobrimi spričevali, kavcije zmožneora in veščega ttemiščine, išče hotel Štru-kel.	90174
Prodajalka
dobro verzirana v marni-fakturi in speceriji, d-obi službo takoj ali s 15. aprilom. Plača in ostalo po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod žiiro »Trg ob žel-eanici«.
8900-1
Vzgojiteljico
por>o'.noma zdravo in s popolnim znanjem francoskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem k -2 deklicama. Ponudbe z opisom izobrazbe, služb in zahtevkom, s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto t provinci«.
8995-1
Brivskega
pomočnika
ko-, pomoč za petek in soboto išče Doležai Kari, brivec Ježica.	90-24-1
Kuharico
samoetojiM) in zdravo sprejmem k več osebam. Vodovod v kuhinji. Ponudbe z opisom služb in zahtev na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska hiša«.
8994-1
Plačilna natakarica
čedna in simpatična, pri jazna z gosti, ki zna dobro servirati in je zmožna po leg slovenščine tudi nem ščifle, z majhno kavcijo, do'bi nameščanje e 1. aprilom v restavraciji Aner-Mč v Mariboru. Predstavi ti se je samo osebno.
9005 1
Šiviljo - prikrojevalko pletenin
zm-ožno najnovejših krojev in popolnoma izurjeno šivanja na vseh motornih strojih, sprejmem z vstopom po dogovoru. — Po-nud.be na naslov: Industrija pletenin Ant. Savmik — Skofja Loka.	9086-1
i am	imm
	
Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro o Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
ČAMERNIKOVA šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. $6-
Prva oblastveno koncesijo urana. Prospekt 16 tasVmj - pišite ponjl 0 6 e n t t »prejema vsak 6aa. 251
Službe išče
Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova aH ■la šifro pa 3 Din. (21
Gospodična
sirota brez staršev in brez sredstev, nujno prosi mesto v kaki pisarni. Geni. .ponudbe na ogla^. -oddelek »Jutra« pod šifro »Sirota« 8043-5
Prodam
OgiaM tre. značaj* po 1 Din beseda; za da. janje naslov« ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro Pa 3 Din. (6)
Puhasto perje
ftisto, čobano, kg po 48 Din iruga vrsta k^ po 38 Din čisto belo sjo-sje kg po 130 Lr.n in čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. B r o z o v t <>. 7,nsrrf b. Ilica 82.	32 6
i-Ogar Rice BurroughSj
Tarzan, kralj džunslr
170
Ko je tako pomislil, je začul rahlo Suma-stenje in zagledal nedaleč od sebe velikega leva. Smrtna groza ga je tako ohromila da ni bil zmožen bežati. A tedajcl je spet nekaj zašumelo, v leva se je svišče zap>-5»la puščica, in zver je poskočila od bolečin in strahu. V naslednjem trenutku je 6kočil z visokega drevesa gol velikan _ levu prav na hrbet!
Starinsko orožje
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8036-6
Brezplačno
na poskušnjo pošljemo vsa komur prvovrsten »Ratac-o« nožič za britje. Posebne reklamne cene za preprodajalce. Pisati na naslov: »King«, Beograd, Etanjska br. 3.	89:30-6

Vsaka beseda 1 Din j z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo
s prikolico, v dobrem stanju, z elektr. razsvetljavo 1000 ccm. ugodno napro daj ia 10.000 Din. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motorno ko loc.	8929-10
2 osebna avtomobila in motor, kolo
vse v dobrem stanju na prodaj t Frančižkanskj nI. št. 4, pritličje (skladišče).
8923-11;
Kupim^
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ia dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro p« 3 Din. (J)
Brezplačno
Vam pošljemo prvih osem najst nadaljevanj pretres ijivega ljubavnega romana
»Most vzdihov«
k' ga je napisal »lovit: pisatelj Zevac-o. Pišite na upravo »Družinskega ted nika Roimana«. 8939-7
500 m cev!
za motorno brizgal no o-d 25—30 »trn. tlaka, kupi Prositov. gasilno društvo Oplotnica. Ponudbe z vzorci do HO. aprila na naslov ki ga pove oglas, oddelek »Jutra«.	8997-7
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
Družabnika
treznega in resnega sodelavca, s 150.000 Din kapitala (takoj treba položiti 80.000 Din) sprejmem takoj za v vsej Jugoslaviji dobro uvedeno kemično podjetje. Kapital je osiguran in nosi mesečno čistih 50% Samo resne ponudbe n^ naslov: Rasoliu, Zagreb, Ra-dišina ulica 13. 8301-16
Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Dim. (30)
Za denarne ljudi! 70 oralov gozda
(kompleks) same smreke, 1. 1904. nasajene, zdrava rast, lepo blago, izvrstna tla, v okolici Kočevja, nedotaknjeno, naprodaj. Pojasnila daje župan Ivan Putre, Turkova Draga 4, pošta M-ozelj pni Kočevju.
£660-20
Enodružinska hiša
novozgrajena, z električno razsvetljavo poceni naprodaj v Jaršah št. 36. Sv. Križ.	9006-20
Kmetsko posestvo
lepo, manjše, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudb" na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Izpod 100.000 Din«.	8977-20
Hišo v mestu Celju
vredno do 120.000 Din ku pim takoj proti gotovini. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju.	9056-30
Parcelo
cca 500 m' veliko kupim v severnem delu Ljubljane. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Denar takoj 984«.	9084-20

KI BO IZŠLO ŽE JUTRI ZJUTRAJ, SREJEMAMO MALE OGLASE IN INSERATE SAMO
(nedeljsko)
JUTRO
5. u
danes do re pop.
Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« na sJova ali za Šifro 5 Di' Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Rjava suknja
moška, popolnoma nova poceni naprodaj. Poizve se nri g. Maliču, Ljubljana, Slomškova ulica št. 1/II1
i ....	sva 1®
Sostanovalko
sprejmem takoj. Nudim ja ugodno zelo dobro hrano ter vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8S55-23
Lepo sobo
s posebnim vbodom oddam boljšemu gospodu na Mirju št. 25J±	9050-23
Sostanovalca
»prejmeim v kipo sobo, ■» 4-obr o domač-o hjano ali brea. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9077-23
ES3ZB3	
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ca iifro 3 Din. (33-a)	j Vinka beseda 1 Din, '.a dajanje naslova ali | Šifro pa 5 Din. (181
Prostorno sooo
z elektriko, pečjo in z 1 e najpotrebnejšo opremo išče za * takoj stalen, starejši, miren gospod. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miren kotiček« z napovedjo cene.
S984-23/a
Sobo z oskrbo
»li samo sobo v bližini Gradišča išče gwvpodičina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9036-23/a
Akademik
išče s 1. aprilom sobo s hrano ali brez, v bližini univerze. Ponudbe z navedbo čeme na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Filozof«.	9039-23/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par; za ia janje naslova ali ia šitro 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
event. s hrano oddam s 1. aprilom bli.z-n policije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8956-23
(Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8950^23
Sostanovalca
sprejmem v lepo, zračno in solnčno sobo. evemt. s hrano po zmerni čemi. Cesta v Rožno dolino 40. pritličje desno.	8888-33
Vino čez ulico
Beli haloža-n liter	7	Din
cviček	„	9	,,
čmo dalmat.	,,	9	„
rini ing	„	9	„
rdeč burgunder	,,	13	„
muškat silvanec	,,	13	,,
Ia sadjevec	„	4	„
praško šunko
razno salamo, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desert. vina ima najceneje S. J. J e r a j v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 38. __8841-18
Dalmatinska vina in žganje
za velikonočne pravnike nudi gostilna »Dalmacija« vulgo pri Anžoku Vodnikova cesta 17 in gostilna »Dalmacija«
vulgo pri Kovaču Kolodvorska ulica 27 Orno viško 18, beli Opolo 10, črno namizno 9, OipoJo-nržiea 9, Prošek £6, Ia Vermnth 32, tropinorvec 30, olivno olje 2"I. vinski kis 5 in ra-2 n e druge likerje. T-ropinovec na debel« 58% alkohola po 14 Dim. Izvolite pokusitd neobvezno, da kupite. — Priporoča se Rriča T,a«an.	<mi-1R
W>o0sf
Dragi Miha!
Ne zameri mi, če Ti odslej ne bom mogla več tako redno pisati. V »Jutru« bo v soboto začel izhajati nov romaJi, ki ga moram čatati Upam, da boš razumel, da je to dovolj tehten vzrok. Beri ga, in Ti bo vse jas no. — Leipo Te poodravlja zmerom Tvoja Ančka 8761-34
Vsaka beseda 2 Din. za dajanj« naslova ali šdfr« pa 5 Din. (34)
Torej le komedija
Zadnjič vprašam, frj je sestanek mogoč? Sporočit-« na moj naslov. 9060-31
Vsaka dama
naj uporablja za vzdrževanje svoje l«po<te: »Opera« kTemo. »Opera« puder in »Opera« Eau de Colog ne. To »o danes najbolj priznani kozmetični pre parata, ki se dobijo v parfumeriji Uran, Ljuhlja na, Mestni trg štev. 11.
8937-34
Grafolog
sem ta vsi vedo, da Je moje delo ree dobro. Tudi Vi potrebujete analizo Va še pisave! Služila Vam bo vedoo! Priložite 3 Din v znamkah! Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ia grafolog«.	8811-34
Ubogi kapelnik!
Tudi k »5 e s t i e i« nisem prišla, ker mi je nerodno, da bi izgleda! sestanek kot reklama za Lutz peči. ki jih prodaja itng. Guzelj. Ljubljana VII. Kaj ne ve ste, da tudi pri »Sestici« 2 Lutzovki gre jota vse l o kale? Nocoj ob 7. v ča kalnici kina Ideal. Uboga »Hladna«..... 9047-3J
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Aparat, Asistentka 1932. Bodofvnost, Blizu centra, Brivnica, Buffet, Brezposelna, Centrom, Cista in poštena, Cista, Dobra kuharica, Delazmožni, Denar takoj, Do 5000 Din, Do 1., Dober im točen plačnik, D. G., Do 500, Dobro vpeljani, Denarni, Dober in točen, Dobra gospodinja, Ifekretno, Domača tvrdka. Kksistenoa 301, Eksistenca. Elektromonter, Grič, Gotova kupčija, Geirtleman. Franjo Hudson, Inkasant. Inteligentna. I. Z. 28, I. A. Publicitaa, Krasna lega Krasni maj 1938, Kultura 2547, Krojaška obrt, Mirje Mainufaktura, Marija. Mirna 30, Mirna stranka, Ma-distimja. Marec - iireo.no, Nemika. Hwa sreča, Oskrn-nik. Okna z roletami, Ob-
raiba
Dne 29. marca 1932 ob 9. uri dopoldne se bo v Celju, Prešernova ulica št. 17, na javni dražbi prodajalo razno pohištvo, oprava mehanične delavnice in prodajalnice ter razni v mehanično stroko spadajoči izdelki kot šivalni stroji, kolesa in posamezni deli ter delci šivalnih strojev in koles.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na sodni deski okrajnega sodišča v Celju.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 18. marca 1932.	3851
lak, Okolica Dunajske ceste - Bežigrad, Poslovodki-nja, Prednost kmajo sta--rejiša gospodje, Priložnost 19«2, Poštena, Prizmatičen Poštena služba, Plin, Poročnik, Poštena 101, Poštena mladenka, Poštena in zanesljiva, Piemenito SToe, Prvovrstna trgovina v okraju. Postranski zaslužek 100, Proti vrnitvi, Prometno, Renta-bilno podjetje, Reelno-diskretno, Resen, Resen kupec. Rešitev Ratna šteta 83, Roža med trnjem, Resen reflektajnt, Ršver, Sodelovanje, Stalno bivanje, Stalno, Stalno 174 Solidna, S;K>rtwagen, Sive-tel, Svet, Sedaj, Sigurna bodočnost 3B4, Sneg kopni Split, Sama, Sreča Te išče Suhi trami, Samostojna moč. Takoj 10, Takojšnja vselitev, Takoj danes, Takoj (Lahko takoj), Uspeli zajamčen, Ugodna prilika, Upokojeni nadučit-elj in privatni profesor učnega zavoda, Veema, Vesten plačnik, V dobrem stanju, Velik dobiček, Voz, Veseije do trgovine 1916, Zmožna, Zaželjeini red, Zapravljiv-ček, Zadruga, Zanesljiva 20, fceni.t«>v, 160, 21. marec 200.000, 4000—5000 Din, 65 300, 345. 33—33. 74. 75. 35.0(10.
Živali
Vsaka beseda 1 Din; j ta dajanje naslova ali z« Šifro p« 5 Din. (301
Za pirhe
ovratne rute, fino vezene po 55 Din, robčki »vilem im batist vezemi, razni predtiskani prtiči, Breda robčki po 2 Din. Matek & Mikeš. Ljubljana — poleg boteda štrukelj. &>57-30
Razno
Vsaka beseda 1 Din. i& dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37^
Telefon 2059
PREMOG suba drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št 5
Vsaka be»eda 1 Din: z« dajanj« naslova al! u Jifro pa 5 Din. (27)
Jahalnega konja
kupi Matko Maretič, Ljub Ijana, Goapoevetaka c. 5 8856-27
Pozor!	Pozor!
Pevska društva!
Tvornica Ivan Kacin t
Ljubljani, Tabor štev. 6
izdeluj« prvovrstne harmonije od 2000 Din naprej in pianine od lil.000 Din naiprej. Tudi na obroke. Zahtevajte cenik! 8233-26
Veliko
tovarniško
podjetje
ISCE za svoje vrtnarstvo
vrtnarja
s specialnim poznavanjem povrtnine in vzdr-žavanja parka. — Obširne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 756«. 3677
^tencftcoai
164
lz čiste volne
Mancfiestes* Din 680.-Bradford Din
Zimska podloga, ki se da odpeti, iz prave velblodje dlake Din 140.—, iz imitirane velblodje dlake Din 90.
Po povzetju pošilja
Ai Schaffer
Zagreb 11 pre t. 6.
Zobotehnik
prvovrstna moč v vseh delih moderne tehnike (zlato, kavčuk, keramika), želi spremeniti mesto. Prevzame tudi poldnevno službo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »666«.	3873
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
Državna
razredna loterijo
Nov, spremenjen načrt 23. kola je pokazal zelo dobre rezultate zaradi ogromne količine večjih dobitkov. Ne pozabite zategadelj in naročite še danes srečke državne razredne loterije za nastopajoče (24.) kolo, čigar žrebanje L razreda bo že
26. in 27. aprila t. 1.
in prodajalne glavnega pooblaščenega prodajalca srečk
Aleksandra R. Pavlovica
BEOGRAD.
Centrala: Kralja Alberta br. L.
Podružnica:
Cara Nikole II., br. 69.
V interesu igralcev samih je. da naročajo srečke pri gornji tvrdki, ki se bavi izključno s prodajo srečk državne razredne loterije in ki daje po vsakem žrebanju poročila o izžrebanih dobitkih preko radia.	3852
COUCH ZOFE
dobite pri tapetniku
RUDOLF SEVER
MARIJIN TRG ŠTEV. 2.
Telefon št. 26-22.
Naš denar naj ostane doma!
NOSITE TUDI VI LE
čevife
ZNAMKE
JARfl
Obisk v naši prodajalni popolnoma neobvezen.
Zaradi trpežnosti, elegance in nizke cene je naš čevelj ne-nadkriljiv domač izdelek.
Odklanjajte tuje ceneno blago, ki žuli Vaše noge, še bolj pa Vaše žepe.	3705
PRODAJALNA
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 20
Urejuje DavoriD Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« AdolJ Ribnikai. Za Narodno uskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauu dej je odgovoren Alojz Novak. Va « LjuDUa»»