Huda Jama: z izkopom nadaljujejo, o preiskavi molčijo Kljub hudi nesreči ne bo varnostne ograje ST. 43 - LETO 64 - CELJE, 5.6.2009 - CENA 1,25 EUR » UŽITEK V DOBRI KAVI PRAŽABNA: 03/713-2666 Ofigo-iTCt^^s J^écrjicâ říT Taijsra Cwiiï» Najboljši golaž so v Mozirju skuhali ribiči Pustite nam lastne ideologije POLONA MASTNAK Pri delu mi ni uspelo razviti kakšnih kompleksnih pogojnik refleksov, pogojenih s travmatičnimi izkušnjami Vse do pred dvema mesecema. Od takrai pa mi recimo omemba Hude Jame povzroči več telesnih reaktí): potenje» tresenje, razbijanje srca in rahlo slabost. Niti se prej nekako nisem imela za osebo, ki bi vam, ko se izkaže, da je imela prav, ifi pa ne. nadaljnjih deset let grenila življenja s stavki tipa »saj sem vam rekla«. V primeru Hude Jame si bom to brezkompromisno pňvoščila. Saj sem vam rekla, da medijska konstrukcija, ki jo je sproducirala četica preiskovalcev in »pridruženih članov« v soju kamer, ne bo prinesla rúč dobrega- Pa sem rekla: »Ljudje, ne prenaglite se pň napovedih, ne ugibajte na slepo, tako ali tako demantirate drug drugega v izjavah.« Ali nisem^In res, vse, kar so dosegli, morda je to bil celo namen, je bilo, da so nasolili najve^o rano naroda, razdelili slovensko jaurwst in razpihali sovražnost. Dobesedno, kot bi lačnim psom metali v gobce krvave kosti! Dejstvo je, daje naša obveza in celo zaveza, da se povojna grobišča raziščejo in primemo obeležijo, kar avtomatično še ne opravičuje načina, kako to naredimo. Po dveh mesecih, ko se je izkazalo, da so v mnogočsm pre-tirav(di in dajali zavajajoče izjave, kar je bih skrajno neodgovorno, so vsi elegcmtno tiho. Upravičeno (žal) so računali na kratkoročni spomin ljudstva. ZgQÍj en primer; iz »večinoma so se žrtve, žive zakopane, v rovu zadušile« smo v dveh mesedh prešli rui »večirm je bila ustreljeruh v tilnik«. Pred dvema mesecema še nisem bila tako malenkostna. Ko sta me za vsako napisano vrstico o Hudi Jcuni secirali rmjmanj dve stremi; eni so mi očitali, da mi nijasrui simbolika križevega pota, drugi so mi pisali, kje so se v času pobojev nahajale osebe, ki jih nisem v prispevku niň omenjala, sem se vdala - ne grem se več, če ne znajo niň dosledno brati prispevkov. Spbh. ko so začeli v vsakem zlogu tistega, kar sem ocenila kot korektno in objektivno napisan prispevek, iskati ideološke opredelitve! V bistva so jo od mene zahtevali! Kot da ne bi imela pravice reči, hej. to ni stvar rruyje generađje! Spbh pa ne generaaj za menoj, ki ski^no identiteto tvori na Facebooku, lepo vas prosim. Filozofija o Črva kňvde, ki najeda srce naroda, mladih ne obremenjuje • pa saj ne živimo v časih starozaveznega boga, ko se je prenašala na potomce do četrtega kolerm, kajne? Kajti pomikamo se bolj v čase. ko bo Resnica veljala bore malo, če se je ne bo dalo na kruh namazati! In čeprav se najbolj usodne ideologije bolje pnmejo ravno na prazne želodce, to ne pomeni, da se bomo hranili z VAŠO! Naj ugodnejši p^bM v fliuvKtMji • T2S . prvu fri rr>6Sece vse nov« naročnike le ^^^ fUR. INTERNET ^ELEFDNIJA (^ELEVIZIJA 03 42 88 196 TU C M$ EK Katera imena za pravljičnili sedem? V nedeljo volitve v Evropski parlament - Za sedem mest se poteguje 81 kandidatov na 12 listah Volhrec glasuje tako. da na glasovnici obkroži zaporedno številko tiste, pri čemer lahko glasuje samo n eno kandidatno tisto. Na listi, za katero je glasoval, pa lahko označi enega kandidata, ki mu daje prednostni glas pred ostalimi na listi. brali predsednika, ki bo parlament vodil dve leti in pol. Nizka udeležba Pred volitvami v Evropi ni bilo enotne kampanje, lemveč so biie v vsdi članicah vosprêdju notranjepolitične teme. Analitiki ocenjujejo, da so predvolilno kampanjo zasenčile gospodarska kriza in njene posle-dice. Sicer državljani članic EU poslance v EP, ki ima petletni cnandat, neposredno volijo od leta 1979. ^čilno je, da na volišča vsakič pride manj volivcev, čeprav ima parlament vedno večje pristojnosti. V Sloveniji se je pnnh evropskih volitev leta 2004 udeležilo 28 odstotkov volivcev. TUdi letos ni pričakovati visoke udeležbe niti v starih niti v novih danicah unije. Raziskava TNS, ki so jo v prvi polovici maja izvedli v vseh članicah EU, je pokazala, da se namerava volitev zagotovo ude)ežiti43 odstotkov vprašanih. V Sloverûji naj bi se po tej raziskavi volitev udeležilo 44 odstotkov ljudi, zagotovo pa se volitev ne bo udeležilo 12 odstotkov vprašanih Slovencev. Nezainteresiranost evropskih državljanov, ki jim je pravica do uddežbe na volitvah zagotovljena s pogodbami EU, v ^vnem pripisujejo oddaljenosti evropskih inititudj od ljudi , ki povzroča nerazumevanje oziroma pomanjkanje vedenja, kakSne so pristojnosti teh institucij. US Foto: SHERPA V vseh 27 članicah EU se bodo od Četrtka do nedelje zvrstile evropske volitve. Največje transnacionalne volitve na svetu, na katerih bo okoli 375 milijonov volivcev izbiralo 736 predstavnikov v Evropski parlament (EP)» bodo v državah Članicah ob različnih dneh, v vedini držav, tudi Sloveniji, pa bodo volišča odprta v nedeljo. Kandidatke in kandidati lahko volivce nagovarjajo še danes do polnoči, ko bo začel veljati volilni molk.Voiil-ni molk bo trajal do zaprtja volišč, torej do nedelje do 19. ure. V tem času ni dovoljena nikakršna propaganda z namenom vplivanja na odločitev volivk in volivcev. Posamezniki, ki v času volilnega molka zaznajo krčitve, lahko to qwroûjo dežurni službi ministrstva za noU'anje zadeve. Sicer bo v Sloveniji 1.7 milijona volilnih upravičencev izbiralo sedem evropskih poslancev, saj je število poslancev odvisno od števila prebivalcev v posamezni državi. Največ poslancev, 99, bo tako po volitvah imela 82-mi-Ujonska Nemčija, najmanj, pet, pa Malta, kf1ma 400 tisoč prebivalcev. Državljani članic EU poslance v EP volijo skladno z nacionalnimi zakonodajami, tako da so volilni sistemi v članicah različ-ni- Od volitev do parlamenta v nedeljo se bo po Sloveniji približno 3.400 volišč odprlo ob 7. uri, zaprla pase bodo ob 19. uri. Volivci lahko glasujejo samo osebno, nihče ne more glasovati po pooblaščencu, kar velja tudi za družinske člane. Volivec mora ob prihodu na volišče z osebnim dokumentom izkazati svojo istovetnost in se pred glasovanjem podpisati v volilni imenik. Prvi rezultati volitev, seveda neuradni, naj bi bili znani v nedeljo po 22. uri, ko se bodo kot zadnja zaprla volišča v Italiji, Avstriji in na Poljskem. Naslednji dan, 8. junija, bodo okrajne volilne komisije ugotavljale izid glasovanja po pošti iz Slovenije, 15. jimija pa izid glasovanja po pošti iz tujine. Od takrat bo tekel postopek ugotavljanja uradnega izida glasovanja. Ker je pri volitvah v EP vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbratí vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Pri dodelitvi mandatov na posamezni listi se upošteva vrstni red kandidatov na listi oziroma število preferenčnih ^asov. Kandidatne liste bodo na glasovnici zapisane po naslednjem vrstnem redu: 1. NSi, 2. Stranka mladih Slovenije (SMS), 3. SLS, 4. Krščanski socialisti Slovenije (KSS}, 5. SD, 6. Združeni zeleni, 7. DeSUS, 8. SDS, 9. Zares, 10. Neodvisna lista za pravice bolnikov, 11. LDS In 12. SNS. Evropske mandate novoizvoljenih poslancev mora najprej potrditi državni zbor. Nato jih bo na konstitutivni seji, ki bo predvidoma od 14, do 16. julija v Strasbou^, potrdil še EP. Takrat bodo posknd tudi iz- Tudi Celjsko v Evropi V minulih dneh se je tudi naCelj^cem ustavilo kar nekaj kandidatov» ki se bodo v nedeljo potegovali za vstop v EP. SDS je minulo nedeljo pripravila drugo tradidonakio ko-le^enje po Spodnji Savinjski dolini Pot so za^ in zaključili na Vranskem, vmes pa so prekolesarili kar nekaj krajev in vsa spodnjesavinjska občinska sredšča. S člani 5trar>-ke 50 kolesarili tudi kandidad stranke za evnjpsi« volitve Romana Jordan Cizel). Zofija Ma-^ Kuko Vič, Mirko Zamemik in Anže Logar. V ponedeljek sta se pri županih Obsotelja in Kozjan- skega ustavila nosilec in kandidatka liste SLS za volitve v EP, Ivan Ždgar in Marija Ribič. Na srečanju v Rogaški Slatini so govorili o pomenu Evrope in koriščenju evropskih sredstev za Obsotelje in Kozjansko. Včeraj zvečer so kandidati SLS sodelovali na predstavitveni novinarski konferenci v Žalcu, kjer so se pogovarjali na temo Spodnja Savinjska dolina v okviru Evropske unije. Ponedeljkove večerne ure v Velenju so bile namenjene predstavitvi kandidatke in kandidatov LDS za volitve v EP na čelu z nosilcem liste Jelkom Kacinom, ki je predvsem poudar- jal vlogo parlamenta in s tem udeležbe na volitvah. V torek sta se kandidatki SD Tanja Fajon in Andreja Katič uddežili slovesný odpitja novih prostorov SD Celje, med dru^ pa so spregovorili tudi o aktualnih političnih dogodkih v Sloveniji, Evropi in sve-m. Kandidatki sta poudarili, da veijameta v usp^ stranke na nedeljskih volitvah. V sredo se je v mnogih krajih na Celjskem ustavljal evro-bus NSi, na katerem so volivke in volivd lahko pozdravili kandidate stranke za EP, Mojco Kuder Dolinar, Klemna Žu-mra in Ksenijo Kraševec. TT, US SDS Kandidatka na listi SDS SLOVENIJA ZMORE VEC 7. junij 2009, volitve v parlament EU m št. 43 - 5. funij 2009 novi tednik Z izkopom nadaljujejo, o preiskavi molčijo V Barbarinem rovu tudi ženska trupla - Bo število žrtev naraslo celo na 12 tisoč? - Posmrtni ostanki bodo verjetno ostali v rovu Natanko dva meseca sta minila, odkar smo na le-denem m^rčevskem dežev-ju pred Barbarinim rovom v Laškem pričakali zgodovinarja Mitjo Fereoca, vod-jo sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marka Strovsa, generalno državno tožilko Barbaro Brezigar» izvedenca sodne medicine Jožeta Balažica ter pomočnika direktorja Uprave kriminalistične po-litije pri Generalni policijski upravi Pavleta Jamni-ka. Ko so spregovorili o prizorih iz opuščenega rudniškega rova, se je rodila afera Huda Jama. Hkrati z rovom so se odprla številna vprašanja, na katera tudi po dveh mesecih večinoma še ni odgovorov, slovensko javnost pa so razdelila na dva tabora. Po večmesečnem prebijanju skozi več kot 100 metrov debelo oziroma dolgo zaporo iz betona» gline in za-sutja so preiskovalci naleteli na kupe okostij oziroma deloma mumi^clranih posmrtnih ostankov. Sledila so Številna ugibanja o številu ter identiteti žrtev, začeli pa sta se tudi kriminalistična preiskava ter iskanje storilcev, ki še zdaleč nista zaključeni. Kopanje v rovu se prav tako nadaljuje. Kot pravi vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs» so najprej prešteli posmrtne ostanke, na katera so naleteli v prvem odkopaném rovu. Prišli so do Ste-viia 462, kot kaže, pa bo ta številka še krepko višja, kar nakazujejo nadaljnji izkopi. »V preiskavi sodelujejo izvedenci sodne medicine, ki so pri pregledu žrtev, ki so bile najdene na tieh rova pred jaški, tigotoviii da so vsi moškega spola in so bili večinoma s pištolo ustreljeni v tilnik, Samo na nekaterih tru- Laščani se sprašujejo, kdo bi moral poskrbeti za okolieo rova, Id je postala že skoraj romarsko sreďtšce. Nikjerne rujđajo kljuca od kapelica. da bi vsaj odstranili že dva meseca tam trohnečo vence ne^e. plih so našli poškodbe, ki niso bile zadane s strelnim orožjem,« ugotavlja Štrovs. Skupno je bilo do sedaj pregledanih okoli dOO posmrtnih ostankov, ki jih niso iznašali iz rova, ampak premestili v bližnjo dvorano, kjer ostajajo do konca preiskave. Najdeni predmeti ne povedo veliko Vsak nov meter več kot 60 let nepredušno zaprtega rova preiskovalcem razkriva več. »Preiskava se je nadaljevala v prvem od treh jaš- kov, ki so ob glavnem rovu, Rudarji so najprej uredili dostop v prvi jašek in že osem metrov pod vrhom jaška so naleteli na posmrtne ostanke žrtev, ki so prekrivali celotno površino jaška. Iz tega se da sklepati, da je bil v letu 1945 jašek poin trupel, ki so se kasneje zaradi naravnih procesov posedla. Glede na izmere jaška, ki je globok 45 metrov in ima odprtino 3 lu'at 3,5 metra, je v njem najmanj 4 tisoč žrtev,« predvideva Štrovs. Glede na do sedaj videno so bili jaški po vsej verjetnosti do vrha napolnje- ni. »Kakorkoli se že to sliši, verjetno so jih tlačili v jaške, dokler je bilo še kaj prostora,« pravi Štrovs. Preprosta računica pove, da bi v lem primeru lahko preiskovalci prišli do končne številke 12 tisoč žrtev, kar je bila tudi prvotna zgornja ocena o številu žrtev, ki jo je ob odprtju jame podal Štrovs. Iz Okrožnega sodišča v Celju so nam potrdili, da so do sedaj končana dela sodno-medicinskih izvedencev v uvodnem delu rova In v prvem jašku, Trenutno družba RTH odstranjuje okrušek med prvim in drugim jaškom, kar bo predvidoma končano v štirinajstih dneh> nato pa bodo izvedenci pregledali drugi jašek. Ker njihovo delo Še ni zaključeno, mnenja še niso mo^ podati, je pa sodišče pridobilo mnenje izvedencev Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani, ki so identificirali najdene predmete. Ugotovili so. da bi jih lahko uporabljale tako civilne kot vojaške osebe. »Iz posameznih predmetov je skoraj nemogoče sklepati sklepati na formacije in posledično narodnost žrtve. Kombinacija predmetov pa kaže na to, da je Slo večji del za pripadnike vojaških formacij NDH,« nam je sporočil okrožni sodnik in predsednik sodišča Miran JazbinŠek. Črni lasje pričajo o pobitih ženskah Zadnje ugotovitve pa bo besedah Štrovsa kažejo, da v Hudi Jami niso zakopani zgolj pripadniki vojaških formacij. »Ugotovljeno Je bilo, da je večina pobitih moškega spola vendar so našli tudi večje število žrtev ženskega spola. Ohranjena so ce- lotna lasišča, ki so očitno pripadala mladim ženskam.« Štrovs dodaja Še, da tudi med moškimi očitno ni šlo izključno za vojake» saj je bila v jašku najdena nožr^a proteza. V teb dneh rudarji že urejajo dostop do naslednjih dveh jaškov, ki ležita ob rovu, ki teče v notranjost hriba. Dela so otežena, saj dostop do drugega jaška zapira nasutje, ki je prodrlo iz stranskega rova. Do tretjega jaška zaenkrat ni mogoče priti, verjetno pa so žrtve v vseh treh jaških. Če je bilo sprva govora o tem, da naj bi ostanke po preiskavi prepeljali v mariborsko kostnico, sedaj bolj verjetna postaja druga verzija, po kateri naj bi okostja ostala v Hudi Jami. Tako vsaj predvideva Štrovs, ki je potrdil, da že tečejo priprave na spoštljivo ureditev trajnega grobišča. »Ker obsega Barbarin rov več kot kilometer rovov in drugili podzemnih prostorov, vsekanih v živo skalo, ga je možno preurediti v U'aj-no grobnico najdenih žrtev. Če bo sprejeta takšna odločitev, bo ustrezno urejen tudi prostor pred vhodom v rov in sam portal. Posmrtne ostanke žrtev, ki bi bili med preiskavo identificirani, bodo lahko svojci prekopali v družinske grobove, če bo ugotovljeno, da so žrtve državljani dru^ držav» pa bodo lahko prekop zahtevale te države, skladno z zakonom in mednarodnimi sporazumi,« je še povedal Štrovs. Rov medtem za javnost seveda ostaja zaprt. Kljub temu, da preiskava Še zdaleč ni končana, vse kaže na to, da gre za eno največjih grobišč v Sloveniji. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Lascani zgrozeni nad kaosom pri Hudi Jami Klicalo nas je več krajanov iz Laškega, ki jih je zanimalo, kdo bi moral poskrbeti za okolico Hude Jame. nato pa so težavo izpostavili tudi svetniki na zadnji seji. Krajani namreč že dva meseca opazujejo cele kolone avtobusov, predvsem s HrvaŠke, ki vozijo do jame po ozki in načeti cesti, nimajo kje parkirari. ne morejo se srečevati. Krajani se čudijo, da ni prišlo do kakšne nesreče. Pokg lega pri jami seveda ni urejenih nobenih sanitarij, zato gre marsikdo na potrebo kar v gozd. Tudi občinske službe so se poskušale dokopati do ključev ograje kapelice, da bi odstranile kupe trohnečih vencev, vendar vse zaman. Kot pravijo na laški občini, jih od odkritja grobišča ni kontaktiral nihče, čeprav so ministrstvo za delo. pristojno za izkope, večkrat pozvali na pogovore, kako rešiti zadevo. Odgovora s strani ministrstva do sedaj nismo prejeli niti v uredništvu. Ali Barbarin rov v Lapeni skriva celo do 12 tisoč šlev? Roman Leijak o dogajanjih v Hudi Jami pise knjigo. »Poboje so ■ v « ■ ■ izvršili Slovenci!« Roman Leijak, nekdanji kontraobveščevalec, ki sicer treiutno na Dobu incesta ja zaporno kazen zaradi goljufij» je Hudo Jamo kot mno^čno grobišče navedel že v knjigi léharske Žrve rane, ki jo je izdal pred dvajsetimi leti. Kmalu naj bi izšla še ena njegova knjiga, v kateri Leijak napoveduje ^pise novih dej-^ev o potMjih v Hudi Jami. - Kot trdi, je bila večina dokumentacije glede pobojev uničena, zato je podatke zbiral oa podl^ pogovorov s pričami, ki jih je opravil v 80 letih. Govoril naj bi tudi z nekaj domačini iz Laškega. Leijak je prepričan, da so poboje izvrševali izključno Slovend in da ni govora o pripadnikih kakšnih dru-• gih narodnosti, »Poboje so izvršili vojaki, pripadniki Kno-ja, večinoma domačini iz L^-kega ter vojaki iz Hras toika, Trbovelj in Zagorja. U odstotkov od 663 pripadnikov te brigade je Še živih,« trdi Leijak Spomnimo, da je Leijak pred časom ovadil devet vidnejših vojaških funkcionarjev, ki jih je obtoSi hudodelstva zoper ôo-večnost in vojnega hudodelstva. Nato je v ponedeljek, kot smo že poročali v torkovi Števili Novega tednika, na okrožno državno tožilstvo vložil Še dopolnitev ovadbe in ovadil kar 621 oseb, pripadnikov 3. brigade Knoja. Leijak hkrati trdi tudi, da so se praskave Številnih grobišč začele ravno na podlagi informacij iz njegove prve knjige, po odkiiiju grobišča v Hudi Jami pa naj bi ga k pomoči pri preiskavi pozval Pavle Jamnik Z njim je Leijak naredil tudi intervju, ki ga namerava objaviti v novi knji^ v kateri bodo povzeta nekatera pričevanja iz prve knj Ige in dopolnj ena s poročilom ministrstva za notranje zadeve. Obljublja tudi, da bo objavil poimenski seznam vseh ovadenih pripadnikov Knoja. »V Hudi Jami so zagotovo trije jaški. Menim, da je v njih okoli 6 tisoč žrtev. TOje so poskušali pobe^iiti. enega so ujeli in pripdjaii nazaj ter ga zazidaii z ostalimi v rov, za eno deklico pa se ne ve natančno, ali ji je uspelo uM. Vemza imena vsaj des^ Celjanov, ki so končali v Hudi Jami. Sicer pa je v jami zakopan celoten Rupni-kov udarni bataljoa neitaj pripadnikov domobranskih Čet iz Stične, nekaj pa je tudi hrvaš-tíh vojakov in dvilisiov. Večinoma so žrtve pripeljali s Te harij, nekaj kamionov pa so pripeljali tudi iz man'borskega taborišča,« je prepričan Leijak. Izjemna inovacijska bera Sdvidjsko-ââleSka gospodarska zbornica je v torek v Velenju podelila priznanja inovatorjem iz Sa-^ regije. Inovacijska bera je bila izjemna, saj so na razpis prejeii kar 2S različnih inovacij» ki jih je prijavilo 134 inovatorjev iz 15 različnih podjetij. Poleg profesionalnih je letos tudi precej sploSnih inovacij, kar po besedah predsednice zbornice Cvetke Tl-nauer vliva precejšnje upanje, inovatorji iz Saša regije pa sodijo tudi med najštevilčnejšo skupino v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Predsednik komisije za ocenjevanje inovacij Bojan Stropnik je po- vedal, da število predlogov za ocenitev kaže na ponovno rast inovativne dejavnosti v podjetjih, kar je pozitivno in spodbudno. Saša zbornica si bo prizadevala, da bi v prihodnjem obdobju v veiîji meri spodbudila inovacijsko aktivnost tudi v manjših in srednjiít podjetjih ter jih motivirala za sodelovanje v natečaju. Obseg inovativne dejavnosti v Saša regiji je pohvalila tudi podsekretarka v ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Erika Glaseočnik, predsednica Tinauerjeva pa je izrazila pričakovanje, da bo država v prihodnje spodbujala crajnostno inoviranje na eni strani z različnimi spod- »Obrtniki so kot mačke« Območna obitno-podjet-niáka zbornica Celje praznuje 22. junija 40-letnico. Ob tej priložnosti je izdala zbornik o delovanju hornice v teh letih. Ce so bili pred Štiridesetimi leti obrtniki in mali podjetniki v precej slabem položaju, saj država tega ni vzpodbujala, je danes precej bolje, pravi predsednik Miran Gracer. Dodaja pa, da tudi niso imuni na krizo. Gracer je povedal, da je velik zagon delu zbornice dal vstop Slovenije v Evropsko unijo, le štiri leta zatem pa je že udarila kriza. Ta je tudi udarila po obrtnikih in malih pod-jetjih, pri čemer je najhuje v tekstilni sekciji, Prav ta sekcija. mimogrede, je najstarejša, lani je praznovala SO-let-nico. Poleg tekstiine sekcije so težave tudi v gradl>eni5tvu, kot pojasnjujeCracenwV zadnjih letih se je precej gradilo, naši člani so si kupili veliko osnovnih sredstev. Danes pa je dela precej manj, kot ga je bilo. Ampak obrtnik mora biti zaključena osebnost, imeli mora strategijo, da lahko kljubuje vsem hudim Časom.« cej težavimajo obrtniki in mali podjetniki zaradi neplače- vanja. Najslabši plačniki so velika gradbena podjetja in drŽava, ki stalno podaljšuje plačilne roke. Ne glede na krizo Gracer pravi, da so obrtniki kot mačke, ki vedno pristanejo na nogah. Ker ne gre za veliko zaposlenih, se lahko hitro prilagodijo razmeram. Kljub temu se )e število zaposlenih pri obrtnikih in malih podjetnikih tudi zaradi krize zmanjšalo za 10 tisoč v Sloveniji. Tako je v Sloveniji v tem sektorju zdaj zaposlenih 190 tisoč ljudi. Veliko lahko predvsem s pravimi informacija-mi pomaga tudi območna obrtno-podjeiniška zbornica, vendar se vsi Se ne zavedajo njenega pomena, pravi Gracer: »Delo zbornice se čuti posredno. Posameznik, ki se bo pogovarjal z vladnimi organi, ne more ka) veliko doseči, le povezani lahko kaj na-redimo.<^ Ne glede na to, ali se zavedajo ali ne> morajo biti Člani, saj je Članstvo obvezno. Tako je v Območni obrt-no-podjetniški zbornici Celje trenutno 1417 članov, od tega je 1174 samostojnih podjetnikov in 215 pravnih oseb. SK Foto: CrupA Pradsddn3( Območne obrtnc^podjetnlske zbomicd Celjs Mrran Gracerz novim zbornikom 1 Cvetka Trnauer m Bojen Stropnik med podelrtviio priznanj najboliiim inovatorjem budami in davčnimi olajšavami, na drugi strani pa z lastnim trajnostnim inoviranjem. To bo prispevalo k usmeritvi v razvoj poslovnih modelov, ki predstavlja- jo najvišjo in najbolj kompleksno raven inoviranja. Poleg diplom, bronastih in srebrnih priznanje je komisija kar šest inovacij nagradila z zlatim priznanjem. Ta Rešitelj Steklarske nove je Joc Pečečnik Edini, ki je ponudbo za najem Steklarske nove vzel resno, je podjetnik Joc PeČeČ-nik. Stečajni upravitelj Štefan Rola je sicer do izteka roka preje) še eno ponudbo zasebnika iz Celja, ki pa ni vsebovala ponujene najemnine. Kljub temu, da ga je Rola pozval, naj ponudbo dopolni, neimenovani Celjan tega ni storil. Najemna pogodba naj bi bila s PeCeČnikom oziroma njegovim podjetjem iz Ljubljane GSA, podpisana še danes. Po ocenitvi premoženja in popisu stečajne mase pa bo lahko sklenjena tudi prodajna pogodba (če bo še vedno Pečečnik edini interesent). Koliko delavcev, ki je konec maja prejelo odpovedi delovnega razmerja, bo znova zaposlil, ni znano, saj je Pečečnik v teh dneh v tujini. Nazadnje pa je obljubljal. da bo v dveh letih zbor* ze znova rekrutiral vse nekdaj zaposlene. Še veČ. število zaposlenih naj bi celo podvojil. Naj spomnimo Še, da je ravno Pečečnik pred pol leta komentiral slabo prodajno usposobljenost sosednje Steklarne Rogaška. Takrat je poudaril, da steklarna sploh ne more izdelati toliko izdelkov, kot jih bi lahko prodali zgolj v Ameriki. RP (Od)rešitev tudi za delavce Likee Vlada je 27. maja le potrdila uvedbo stečaja za invalidsko podjetje Likea, ki je v stoodstotni lasti podjetja Kili. S tem bodo reâenerou-ke za 52 delavcev, ki so letos prejeli le eno plačo. Likea je namreč izključno opravljala naročila matičnega podjetja. Ravno včeraj jim je stečajni upravitelj Aleksander Simon izročil odpovedi. Stečajna upraviteljica Kilija je sicer poskušala delavce prevzeti v družbo Kili. v kateri bi bilo okoli 30 delavcev, vendar bi s tem delavci izgubili pravico do odpravnin, na kar novitednik je Se dovolj hitro opozorilo vodstvo Likee. S stečajem invalidskega podjetja, za katerega so prosili Že od aprila, so delavci pridobili pravico do nadomestil za'brezposel-nost. V najboljšem primeru bodo iz jamstvenega sklada junija prejeD zneske zamujenih piač> teh naj bi bilo za 68 tisoč evrov. Aji se bo v stečajni masi našlo dovolj denarja za odpravnine, pa je drugo vprašanje, Podjetje namreč naj ne bi imelo veliko kapitala, neporavnanih obveznosti pa je skupaj za vsaj 500 tisoč evrov. RP www.novitednik.coiii so romala v podjetja Fori, Gorenje, HTZ in BSH Hišni aparati. Inovacije, kot so mobilna nitracijska naprava iz HTZ, pali čni mešal ni k in aparat za pripravo toplih na- pitkov iz BSH-ja ter nova generacija kuhalnih aparatov jz Gorenja pa so bodo potegovale za najvišja priznanja tudi na državnem nivoju. US, foto: SHERPA Prazno skladisce Rdečega križa Skladišče Rdečega križa v Šmarju pri Jelšah je trenutno skoraj prazno» novo pošiljko hrane pa pričakujejo konec tega meseca. zkto prosijo občane za pomoč. V Rdečem križu opažajo vse več prosilcev za hrano in plačilo pologe, saj so posledice gospodarske krize v Obsotelju ter na Kozjanskem vse hujSe. Poleg delavcev Steklarske nove v Rogaški Slatini, ki jim bodo prihodnji teden izročili delovne knjižice, so v hudem poloi^ju delavci tovarne Rogaška Les iz Mestinja» ki niso prejeli plač že od marca. Vseh 249 delavcev Steklarske nove iz Rogaške Slatine bo od Rdečega križa dobilo pakete s hrano in pralni prašek. Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah prosi za pomoč vse, ki lahko prispevajo donacije v obliki hrane ali nakazil v Solidarnostni sklad združenja. Posamezniki lahko kupljeno lirano darujejo tako, da jo odložijo v posebne košare Rdečega križa v Mercatorjevih marketih v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Rogatcu ter v Me-gradu Mesti nje. BJ V Rogaški Les še čakajo akontacijo Delavci v mestinjskem podjetju Rogaška Les so v torek dopoldne končali s stavko, čeprav obljubljene akontacije še vedno niso prejeli. Kot pravijo, so med dvema slabima izbirama izbrali manj slabo. Acer hjmimici pa je medtem uspelo pridobiti državno pomoč za podjetja v težavah. Direktor podjetja Peter Pusser naj bi medtem uspel pridobiti posojilo pri eni izmed bank. kljub vsemu de-naija še ni. Delavcem je sicer obljubljeno, da bodo denar prejeli danes, zato o ponovni opozorilni stavki (še) ni govora. Rešitev za podjetje naj bi bila tudi državna pomoč, vendar te še niso prejeli. Znova pa jo bo prejela Šentjurska furnirnica Acer. Vlada je namreč včeraj podjetju za prestrukturiranje odobrila 1,7 milijona evrov posojila, z odplačilno dobro sedem let in 2-letnim moratorijem na odplačilo glavnice. Pol^ tega bo hjrnir-nica od ministrstev za delo in za gospodarstvo dobila še 565 tisoč evrov subvendj. Pred izplačilom državne pomoči pa bo moral lastnik furnirnice, podjetje Acer-M, 950.000 evrov terjatev, ki jih ima do furnirnice, spremerdti v lastniški delež. RP BMO ORODJIIRnil]894 Bežigrajska 10, Celje it. 43-5. |unij2009 Dr. Ivan Žagar, nekda-^ M 'fi minister za lokalno sa* [;iĐOupravo in regionalno 'politiko, profesor in raziskovalec ter dolgoletni žu- • pan Občine Slovenska Bi-» strica, je človek akcije. Razveseljujejo ga ideje in razvojni projekti, za kâ* ^ .tere si vedno prizadeva, da * se čimprej uresničijo. Odločno zagovarja enakomeren razvoj Slovenije, s kate-rím bi se izboljšalo fivljenje Slovencev v vseh predelih države. K boljšemu življenju Slovencev pa želi aktivno prispevati tudi skozi delo v Evropskem parla-mentu in kandidira za evropskega poslanca na listi SLS. Dr. Žagar, v prejšnji vladi ste bili minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Zelo dobro torej poznate odnose med evropskimi Institucijami m slovenskimi občinami. Kakine so po va* šem mnenju možnosti, ki jlb imajo naše občine pri pridc^ivanju finančnih sredstev Evropske unije? Slovenske občine sodelujejo z Evropsko unijo preko odbora regij, ki zastopa interese lol^ainih skupnosti v EU, in tako vplivajo na sprejemanje odločitev EU, povezanih z lokalno samoupravo. Vendar je ob vsem tem še posebej pomembna realiza-cijaprojektov (črpanje evropskih sredstev) iz strukturnih in kohezijskega sklada. V okviru evropskega proračuna so sicer sredstva omejena, vendar vseeno v Sloveniji dosegamo napredek v smeri zastavljenih ciljev, kar konkretno pomeni številne že izvedene projekte in tiste, ki so v izved-. bi. Vendar vedno ponavljam, da bi bilo mogoče učinko>rttost Še povečati, treba pa bo iskali (udi nove r^itve glede na nove izzive ter bistveno povečati administrativno učinkovitost tako v £U kot pri nas. Z večjo učinko^ostjo administracije bi se verjetno hitreje izvajali projekti, saj idej in projektov imamo v Sloveniji vendarle veliko, kajne? Slovenci imamo resnično veliko idej, predvsem pa tudi znanja in poguma, da jih uresničujemo. Država pa je dolžna spodbujati ustvarjalnost in pogum, še posebej pri podjetniški inovativnosti, razvoju ... Vendar ponovno poudarjam, da je na operativni ravni izvajanje nekaterih večjih - regionalnih - projektov bistveno oteženo oziroma celo ogroženo tudi in predvsem zaradi dejstva, da v Sloveniji nimamo regionalne organiziranosti, torej nimamo pokrajin, temveč ie obči« ne. Te projekte tako zaradi manjka pokrajin vodi država, vendar so tudi za njih načrtovana sredstva in so za pospešitev regionalnega razvoja nujni (gospodarska središča, prometno-razvojne osi...). Občine pa dokazujejo, da uspešno Črpajo sredstva, saj je že v prvih dveh letih iz nove finančne perspektive 2007-2013 do deljenih več kot polovica sredstev, ki so na voljo za 450 projektov po celotni Sloveniji. Pomembno pri črpanju sredstev je, da se sredstva ne samo porabijo, ampak da se porabijo za prave namene, torej za gospodarski razvoj, tehnološki preboj, dvig izobrazbene ravni, nova kvalitetna delovna mesta, pa tudi infrastrukturo ter reševanje okolje varstvenih težav. V prejšnjem mandatu nove finančne perspektive se je Slovenija izjemno uspešno pogajala, saj ob dobrih petih milijardah pridobljenih sredstev beleži okvirno dve milijardi evrov pozitivne neto pozicije. Kako vidite vlogo evropskega poslanca pri sodelovanju s slovenskimi občinami? V SLS pravimo, da se Evropa začne v Sloveniji in menimo, da bi morali evropski poslanci, čeprav delujejo v Bruslju v raz- V Celju vidim sedež evroregije Intervju z nosilcem Liste SLS za volitve v Evropski parlament dr. Ivanom Žagarjem je zelo ambiciozen in nerazumljivo je, da še sedaj stoji. Še pos^i danes v času ekonomske krize je pomembno, da se takšru razvojni projekti pospešujejo. Dr. Žagar, poznamo vas ličnih političnih skupinah, v ospredje postavili interese svoje domovine Slovenije. Moram povedati, da sem v preteklem mandatu ČutQ pomanjkanje zastopanja slovenskih interesov v Evropskem pariamentu, in to še posebej na tako pomembnih področjih, kot sta re^onalna in kmetijska politika, ki v evropskem proračunu predstavljata več kot dve tretjini sredstev. V odboru za kmetijstvo sploh nismo imeli predstavnika. V prihodnjem mandatu pa bo ravno na teh dveh področjih ustrezno zastopanje še kako pomembno, saj je od oblikovanja evropskega proračuna v veliki meri odvisen razvoj Slovenije po letu 2013, s tem pa tudi razvoj slovenskih občin. Zato se zavzemam, da bi v prihodnje pri zastopanju stališč v Evropskem parlamentu la stališča poslanci pravočasno uskladili na domačih tleh, tudi ali pa predvsem s slovenskimi občinami. Ravno tako bi bilo prav, da bi naši evropski poslanci vsâj dvakrat letno predstavili svoje delo v Evropskem parlamentu. Če mi bodo volivke in volivci dali to priložnost, bom o svojem delu absolutno seznanjal javnost. Že kot minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko sie si intenzivno pri- zadevali za ustanovitev Evror^je. Kakšna je usoda tega projekta? Evroregija je projekt, ki sem ga vodil v Času svojega mandata ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko in kate-, rega je tedanja Vlada RS potrdila. Središče Evrore^je vidim v Celju kot osrednji razvojni loCki. Prizadevam si za večjo prepoznavnost Slo-veriije v evropskem prostoru, krepitev in spodbujanje čezmejnega, nadnacionalnega in medregionainega sodelovanja. Treba je namreč okrepiti strateške prednosti območja Alpe-Jadran - Panonija na osnovi teritorialnega sodelovanja. Ideja Evror^je je, da bi v razvojnem inovativno-tehnolc^kem vidiku povezala vse sosednje pokrajine v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter HrvaŠkem, pri čemer bi Sloveruja kot celota in Celjem kot sedežem predstavljala osrednji del Evroregije. S takšno povezavo bi bil zajet velik det slovenskega kulturnega prostora, pomenila pa bi tudi učinkovit odgovor na siceršnje pobude o Čezmejnem povezovanju, na primer na italijansko • avstrijskem območju. Vlada RS je sklep o ustanovitvi Evroregije 9 središčem v Celju že sprejela in mi smo projekt že začeli uresničevati, naJogd sedanje vlade pa je, da tole izvaja naprej. Projekt kot velikega zagovornika decentralizacije Slovenije in takorekoč snovalca ustanovitve pokrajin. Kakáen je vaš predlog in kako bi pokrajine vplivale na življenje Slovencevl Kot sem med načrtovanjem ustanovitve pokrajin večkrat poudaril, se na tej ravni vrsta javnih zadev opravlja bolj učinkovito in racionalno. Cilj regionalizacije je namreč decentralizacija dela oblastnih funkcij in prenos upravljanja javnih zadev z državne na pokrajinsko raven. Pokrajinska urálitev bi omogočila bolj usklajeno aktiviranje domačih razvojnih virov in smotrnejšo rabo sredstev. Ustanovitev pokrajin je nujna tudi zalo, ker statistične regije zaradi prevlade državnega pristopa in različnih lokalnih interesov ne morejo opravljati vseh večplasuiih funkcij regij kot močnih razvojnih entitet, veČina občin pa je seveda prešibkih, kar se odraža v slabi realizaciji predvsem večjih regijskih projektov, kar se dogaja pri projektu Tehnopolis v Celju. Drugi razlog za pokrajine v Sloveniji pa je tudi okrepljena vloga regionalne politike v EU in zunaj nje, ki od Slovenije zahteva trdnejšo po-l^ajinsko organiziranost. Kako ocenjujele delo dosedanjih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu? Pravzaprav je bilo delo slovenskih poslancev v slovenski javnosti precej neznano in se je o tem začelo bolj resno razpravljati šele pri problematiki slovensko-hrvaške meje. In to šele tedaj, ko so stvari prišle tako daleč, da je Evropski parlament že odločal o nekaterih zadevah, ko je prišlo do zapiranja nekaterih poglavij v procesu pristopanja HrvaŠke v EU. Predlog evropskega komisarja Olija Rehna je jasni dokaz, da so bili dosedanji slovenski poslanci v Evropskem parlamentu premalo aktivni na področju pojasnjevanja stališč Slovenije do tega vprašanja. Kar je nerazumljivo glede na dejstvo, da ima Slovenija v njem sedem poslancev, Hrvaška pa nobenega, pa je ta vseeno očitno veliko bolj uspešno razložila evropskim poslancem svoje poglede in argumente. To je zaskrbljujoče. Sklep o zaščiti slovenskih interesov ob pristopanju Hrvaške v zvezo Nato. ki ga je Državni zbor sprejel na predlog SLS, jasno določa, kaj je bilo slovensko ozemlje na dan osamosvojitve Slovenije in da je Slovenija imeja teritorialni stik z mednarodnimi vodami. In skrbi me i^oranca sklepov najvišjega organa v Sloveniji s strani nekaterih politikov. Še posebej ko gre za temeljne nacionalne interese in temelje države. Kakšen pa bo vašem položaj Slovenije znotraj Evropske unije v prihodnjih letih? Predvsem mora Slovenija skrbeti zase, za svoj razvoj In Ščititi slovenske nacionalne interese- tudi znotraj Evropske unije. Ni vse odvisno od Slovenije, vedeti pa moramo, da bomo mi sami lahko najbolj skrbeli zase in za svojo domovino. Zelo je torej pomembno, kakšni ljudje zastopajo državo v evropskih institucijah. Bolj kot do sedaj bomo morali biti sposobni na ravni EU učinkovito zastopati slovenske interese in uspešno uporabiti vse instrumente, da bomo prejeli finančna sredstva, za lUtera smo se v seda- ^ nji finančni perspektivi že izpogajali. Pred- ^ vsem pa bomo morali biti Se naprej od- ^ lični pogajalci. Ne smemo namreč poza- c biti - za Slovenijo grel o I Í«.43*$.junii2a09 Ose utrgale prvo zvezdo Uspeh Rokometnega kluba Gorenje analizirajo Ivica Obrvan, Jure Dobel-šek in Franjo Bobinac - Ekipa» pa tudi finance, za ligo prvakov še vprašanje Velenje praznuje. Še danes odmevajo vzkliki navijačev, predvsem Šaleških graáča-kov» ki so v velikem številu pozdravili svoje zmagovaJ-ne fante. »Uspeh nam mogoče pomeni Še v^ kot igralcem. hepée sezone âe nismo doživeli,« bi lahko strnili veselje večine, ki jim bo za vedno ostal v spominu »posnetdc«, ko so v Četrtek »ose« v Kopru dN^gnile pokal za prvo zvezdico. V upanju» da bo takšnih posnetkov Še dosti» je ponedeljkov poraz v finalu pokala EHF pravzaprav zanemarljiv. V minuiih dneh smo se največkrat srečali z besedico »ponos«. Da je Velenje in tudi Slovenija ponosna na dižavne prvake, ki so dosanjali sanje številnih generacij. Tlidi zato so solze mnogih rokom«nih navdušencev razumljive. In zato, vsa) zaenkrat, v ozadju ostajajo finančni problemi» s ka-teiimi se bodo morali soo6ii v prihodnosti, pa tudi, vsaj tako je slišati med Velenjčani, neporavnane obveznosti oziroma dolgovi iz preteklih let. Pustimo to analitikom, danes pa 5 trenerjem Ivico Obrva-nom, igralcem Juretom Dobe! škom in predsednikom ki uba Pranjem Bohincem do-sanjâjmo sanje Rokometnega kluba Gorenje. Se bo padalo odprlo? v zadnjem Času je ena najbolj spornih oseb rokometnega sveta trener Velenj-čanov Ivica Obrvan, ki je zadnje tekme presedel na tribuni. «Izjemno sem srečen. Vse po hvale igralcem, skupno so v dveh tekmah praktično izgubili en sam polčas. Izjem- no, izjemno sem vese) tega fenomenabega uspeha,« trener Obrvan seveda ni skoparil s pohvalami. Mimogrede, v torek, ko je Velenje slavilo, je sam slavil rojstni dan. Za darilo so mu podarili skok s padalom, seveda s pomočjo inštruktorja, z višine 4 tisoč metrov. »Upam, da se bo padalo odprlo,« se je nasme jal 43-letni Hrvat, ki na klopi Gorenja sedi drugo leto. Nekateri menijo» da ima* te največje zasluge za uspeh? Ne bi se strinjal s to trditvijo oziroma uspeha ne oce-njujem na takšen način - vsi smo prispevali del sebe. Prepričan sem, da gre uspeh pripisati prav vsem i^aicem, ce-li ekipi, ki je v igro vložila trud in znoj. Brez njih ničesar ne bi bilo možno. Ponosen sem na vse iante, tudi zaradi izjemne sezone nasploh. Zame je uvrstitev v finale je velika stvar. Po zaključku odločilne tekme v Kopru ste potočili solzo. Preprosto je bilo preveč čustev. Da, spustil sem solze in ni me sram, ker so bile to solze sreče. To je povsem človeška reakcija, sam pa sem v zadnjih dveh mesecih v resnici preživljal hude dneve. Ob tem je neredko slišati ocene, da so bile zadnje tekme v državnem invenstvu obarvane z dogajanjem, ki mečejo senco na uspeh velenjskih rokometašev. Če s tem mislite mene oziroma mojo kazen, naj poudarim, da se marsikaj potencira oziroma po krivici obeša na moja pleča. Prepričan sem, da kazni v Kopru sploh ne bi smel dobiti, saj sem bil JureDobsIisk »Letos praznujemo 50 let mesta, ki sovpada s 50 leti Rokometnega kluba. To je pomembna vzporednica in uspeh rokometašev je najlepše darilo Velenju za rojstni dan. Nas pa res čaka, da bomo skupaj našli več denarja za financiranje kluba v ligi prvakov,« je izpostavil velenjski župan Srečko Meh, ki je ^častil« pivo za ogled ponedeljkovega obračuna na velikem ekranu tekme v Rdeči dvorani. Zbralo se je približno SOO gledalcev, ki so menda spili štiri sode piva. >»V Rdeči dvorani smo navijali, nihče ni popil preveč, prav tako po tleh ni bilo kozarcev. Zdi se, mi, da smo tudi gledalci opravili kultnmi izpit« Župan Meh Je klubu podaril skulpturo Nabirali zvezd. Ivica Obrvan gledalec. Sicer sedaj čakam na odločitev arbitražne komisije, kamor sem se pritožil, potem pa bomo videli, kako naprej. Če bo ostala kazen, kol je, bo problem delati z ekipo. Torej je ključno vprašanje, če ostajate v RK Gore-njé, še naprej odprio? Odvisno od odločitve arbitražne komisije. Če bi ta ukinila kazen ali jo znižala na par mesecev, bom verjetno ostal- Toda v tem trenutku odgovora na to vprašanje ne vem. Pogodba z Gorenjem je podpisana Še za leto dni, v Velenju se dobro počutim in jasno je, da bi rad ostal ter tako spoznal »drugačno Evropo« oziroma še druge evropske rokometne velikane. Vendar moramo sesti In se dogovoriti. Sam imam neka) predlogov, toda ... Odhod Gorenjevega otroka z naslovom državnih prvakov sodosanjane tudi sanje družine DobelŠek. »Že ko sva z bratom Lukom kot otroka začela trenirati, smo si želeli naslov državnega naslova. Sam sem ga osvojil kot eden redkih, zato lahko rečem, da sem priviligi-ran, ker mi je to uspelo,« se zaveda Jure DobelŠek. Tako Jure kot njegov brat Luka sta namreč dobesedno otroka Gorenja. Zato je ponos člana ekipe, ki je v Velenje prinesla tako želeni naslov, seveda razumljiv. «Zadnjo tekmo v Kolnu smo šli odigral kot nagrado za to fenomenalno sezono. Malo mi je sicer Žal, saj je bila ponujena velika priložnost tudi v pokalu EHF, toda v skup- nem smo lahko presrečni,« je pripovedoval velenjski igralec, za katerega se že ve, da odhaja iz ekipe državnih prvakov, saj je podpisal pogodbo s koprskim Cimosom. Za zadnjo tekmo v državnem prvenstvu pravijo, da ste si z goloma v zadnjih minutah, s katerima ste Gorenju priigrali zmago, sami zaprli vrata v ligo prvakov. Res je bila malo čudna situacija, saj sem že prej podpisal s Cimosom. Vendar sem moral kol vsak profesionalen športnik odigrati do konca za svoj klub. Končno imam z Gorenjem pogodbo Še mesec dni in profesionalno bom opravil svoje obveznosti. Bo pa prihodnje leto v Kopru pokal pokalnih zmagovalcev in mogoče Čez dve leti liga prvakov. Ničesar se ne ve. Zakaj kot otrok Gorenja odhajate v Času največjega uspeha velenjskega kluba? Pred mesecem mi je direktor kluba dal vedeti, da v prihodnje ne računajo name. Takoj sem šel v akcijo, saj je biJo precej pozno. Vemo, da se prestopi dogajajo okrog novega leta. Tudi situacija je težka, sploh za krilne igralce, ki jih je kar precej. Vendar smo se s Koprom hitro dogovorili in podpisa! sem pogodbo. Potem je bilo prepozno, čeprav se je trener Ivica zelo potegnil zame. Ampak skoraj sem prepričan, da je to dober korak zame, tudi nekaj spremembe bo dobrodošle. Upam, da bom uspešno nadaljeval kariero v Kopru. Se z odhodom v Koper poslavljate od Velenja? Nikakor ne, to mesto imam rad, saj je kraj moje mladosti in odraščanja. Vedno se bom vračal in nenazadnje tudi upam, da bom kdaj še zaigral v Gorenju. Odhajam na vrhuncu kluba, tudi svoje kariere, in upam, da me bodo navijači ohranili v lepem spominu. Poleg denarja tudi entuziazem Zadnji sogovornik je predsednik kluba, tudi pred-sednik Rokometne zveze Slovenije in nenazadnje uprave Gorenja, Franjo Bobinac, ki je predsedovanje klubu prevzeli pred letom dni. »Ne morem reči, da sem vnaprej vedel, da prevzemam državne prvake, vedel pa sem, da gre za vrhunsko ekipo. Ponosen sem, ker danes rokomet v Velenju igra več kot 220 mladih v vseh kategorijah, čeprav je Članska ekipa seveda špica. Slutil sem, da se bomo borili med prvimi tremi za vrh, saj je v letošnji sezoni, tudi zaradi dobre selekcioniran osti in vodenja, ekipa dozorela. Zadeve so se preprosto, pa seveda zelo uspáno, zložile, Težko jere-či, da je bilo avtomatsko, lahko pa rečem, da ni bilo slučajno.« Ste napeto spremljali vse tekme? Praktično vse. Ibdi če sem bil fizično odsoten, so mi vsakih deset minut preko sms-a pošiljali rezidtate. Če pa se je le dalo, sem tekme spremljal v živo. Sicer od nekdaj »diham« z ekipo, je pa res, da je odgovornost prvega človeka toliko večja. Na spletni strani RK je med pokrovitelji zapisano samo Gorenje. Kako je s sponzorstvom v teh težkih časih? Šport deli in bo moral deliti usodo gospodarstva. To je osnova za vse dogovore, saj je treba upoštevati težke čase in globalno finančno krizo. Hkrati pa je izjemno pomembno, da gospodarstvo ostaja v Športu, številke bodo sicer morale biti in tudi bodo korigirane. To velja za vse športne kolektive po vsej Sloveniji in Evropi. Po dru- gi strani je za Gorenje pomembno, da smo zraven. Je pa tudi res, da mesto v ligi prvakov v naslednji sezoni omogoča klubu, da ta uspeh tudi marketinško izkoristi in pridobi druge vlagatelje. Rokomet je fantastična športna panoga, hitra, borbenain kolektivna, v velikih državah po Evropi zelo popularna. tudi medijsko odmevna. Prepričan sem, da bomo dobili še druge pokrovitelje, ki bodo našli svoj poslovni interes v sodelovanju z velenjskim klubom. Za minulo sezono se je govorilo o 2 milijonih evrov proračuna. Za ligo prvakov bo verjetno treba še več denarja? Vprašanje. Mislim, daje to številka, ki jo bo treba še racionalizirati, vendar ne na račun kvalitete. Seveda malo na račun odrekanja posameznika, še več pa na račun prostovoljnega dela, ki ga v zadnjem Času pogrešam v mnogih športnih kolektivih. Zdi se mi, da je bilo včasih več entuziazma in prav je. da ga vrnemo v športne kolektive. Ogromno je ljudi, ki imajo radi rokomet in bodo še sodelovali, predvsem pa je treba pridobiti še druge sponzorje. Kakšne spremembe na-čriujete v Ûubu oziroma koliko Ima predsednik besede pri sestavljanju ekipe? Predsednik je konzultiran tako o proračunu kot o nekaterih ključnih potezah. Ekipa je tista, na ^tero že od nekdaj stavimo. Torej mladi domaČi igralci plus nekaj vrhunskih tujcev. O spre membah se pogovarjamo z direktorjem in trenerjem. Spremembe v klubu so že, nekatere še bodo, ekipa za naslednjo sezono pa še ni dokončno postavljena. Ek) Gorenje ostalo v igri? Ljudje smo družbena in društvena bitja. Radi imamo kulturo in šport, torej je treba to omogočiti. Gorenje je družbeno in odgovorno podjetje, tako v športu kot v kulturi. Tako je bilo in tako bo tudi v prihodnje. URŠKA SEUŠNIK Foto: SHERPA Franjo Bobinac št. 43 - s. jyniJ 2009 mm W - - ■ v ■ Za cistejsi park tudi Ekorg Celjski mladinski center v zadnjih tednih v mestnem parku pripravlja projekt Kreativno v parku. Pri ločevanju odpadkov pa je prCK stovoljcem na pomoč priskočil tudi Ekorg. Vsak petek med 11. in 16. uro, tako bo tudi danes, so prostovoljci iz mladinskega centra prisotni v parku, kjer poskušajo mlade spodbudi-ti k boij aktivnemu in zdra* vemu preživljanju prostega časa. Dijakom, ki se v parku zberejo v veJikem Številu, nudijo igranje družabnih Iger» različne športne rekvizite in ustvarjalne delavnice. Ves čas je na voljo tudi info stojnica, da pa bi mlade spodbudili k skrbi za čisto okolje. jim pripravljajo nagrade. Mogoče je namreč dobiti vrečke za odpadke in vsak, ki vrne napolnjeno vrečko, dobi majico. Dodatno spodbudo jim je prejšnji teden da) Ekorg, ki jih jepovabil kpra-vilnemu ločevanju odpadkov. RCERO pa je najbolj vnetim podaril tudi kape in odeje. PM, foîo: GrupA Osem let programa To sem jaz Preventivni program To sem jaz je praznoval osem let dela z mJadimi na področju spletnega svetovanja in promocije pozitivne sa* mopodobe, socialnih veščin in duševnega zdravja. V četrtek» 28. maja, se je strokovnega srečanja ob obletnici na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje udeležilo 27 ustvarjalcev programa, med njimi največ spletnih svetovalcev, ki so z mladimi v vsakodnevnem stiku v spletni svetovalnici www.tosem-jaz.net. Program To sem jaz, ki so ga razvili in vseskozi financirali na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je prejemnik petih domačih in mednarodiiih nagrad. Spletna svetovalnica na naslovu www.tosemiaz.net je danes največji slovenski mladinski svetovalni portal, ki najstnikom omogoča javen, prijazen, preprost, hiter, brezplačen, anonimenin učinkovit dostop do strokovne pomoči pri reševanju problemov in informiranju. »Ko smo v spletni svetovalnici pred osmimi leti prejeli prvo vprašanje sedemnajstletne uporabrúce, si nismo pred-stavljali, da se bo program spletnega svetovanja tako dobro usidral med slovenskimi mladostniki. Verjetno je tako zato, ker se aktivno odzivamo na potrebe in probleme mladih in jih podpiramo pri vsakodnevnem reševanju dilem in težav med odraščanjem. V dobi osmih let smo zgradili razvejano svetovalno cnrežo 33 strokovnjakov (zdravnikov specialistov, psihologov, socialnih in pedagoških delavcev), ki sevsplet-no svetovanje vključujejo brezpogojno, prostovoljno in brez plačila. V mreži nas združuje prizadevanje, da bi mladostnikom pomagali razreševati konkretne probleme in jih spodbudiii pri ustvarjanju pozitivnega duševnega zdravja vnajširtem smislu. Za obvladovanje življenja vdanašnjih negotovih razmerah bodo namreč mladi ljudje potrebovali razvite socialno komunikacijske kompetence in psihično moč,« je ob 8. obletnici povedala Ksenija Le-kič, vodja preventivnega programa To sem jaz. O dejavnikih motivacije mladega človeka je na strokovnem srečanju ob jubileju programa predaval Viljem §čuka, zdravnik» specialist Program To sem jaz se usmerja tudi v šoisko okolje. in sicer z izobraževanji pedagoških delavcev in s preventivnimi delavnicami. Avtorica programa »10 korakov do boljše samopo-dobe« je psihologinja Alenka Tacol, stalna strokovna sodelavka vprogramu. Izobraževalnega programa s temi vsebinami se vsako leto udeleži približno 150 učiteljev, zainteresiranih za preventivno delo z razredom. šolske medicine in psihote-rapevt. »Da bi bil mlad človek motiviran za karkoli, si mora to stvar želeti oziroma po tem hrepeneti. Hrepenenje pa je vezano na težnjo po nečem» kar ni dosegljivo z lahkoto. V enaki meri velja to pravilo tudi za odrasle,« je med drugim dejal avtor knjige Šolar na poti do sebe. AB OBVESTILO Po pooblastilu Banke CeUe d.d., upnice v Izvrirtnem postopku. obveičamo zainteresirano Javnost, da bo 19. iunlla 3009 ob 10. uri v sobi 5. I. nadstropje Okrajnega sodi$^ v 2alcu. 3. lovna dražba nepremičnin. Nepremičnine, vpisane v vi. §t, 704, k.o. Pongrac, v naravi predstavljajo pašnik v izmeri 4486 m^ ůvortUe v izmen 215 m^ In poslovno stavbo v izmeri 1S5 m^. Ugotovljena tržna vrednost nepremičnin znsSa 253.108,32 EUR in se ne smejo prodati za mani kot za polovico te vrednosti. Ostali pogoji dralbe In podrobneje opis nepremičnin so razvidni iz odredbe sodišča o prodaji nepremičnine opnSt. In OS/00276 In In 06/00021 razglašene na oglasni deski in spletni strani sodilča. NaroCnfr ogia&a: POSEST dbo. Vrunčeva i soooceUe HUJŠAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Z nego in gnetenjem nad mlahavo kožo Ljudi ne delimo dá grde Id lepe, so le negovaoi in manj negovani. Koža pri faujšanju postaja mlahava in i^ubi tonus. Za njeno čvrstost so potrebni gibanje» naravni preparati za ne-go kože in ročna masaža. Slab mesec pred koncem delavnic »hujšarji« skupaj tehtajo 1670 kilogramov» kar pomenir da so skupaj l2^ubiii že 205 kilogramov. Za nego kože in (elesa je treba uporabljati naravna olja in kreme ter se široko izogniti kemičnim preparatom, Kot }e potrebno preverjati deklaracije na živilih, tako je priporočljivo preverjati deklaracije na izdelkih za nego. >^Naj vas ne zavedejo reklame, ki obljubljajo 10 odstotkov manj giib v tednu dni.« od lolcalne oblasti, gospodarstva. politike do širSe javnosti. Glede na trenutne razmere med civilnimi iniciativami in lokalno oblastjo se zdi, da to ne bo prav mačji kašelj. Eden od gostov posianki-ne okrogle mize» dr. Dušan Plut. je dejal, da se Celje uvršča med štiri najbolj onesnažena območja v Sloveniji, torej ob bok Mežišld dolini. Zasavju in Šaleški dolini. Je pa povedal, da so prav všaleški dolini že veliko storili za boljše okolje. Dr. Plut in tudi ostali gostje so sicer poudarili velik napredek Celja predvsem pri ravnanju z odpadki» ki je edino primerno v Sloveniji, in čistDno napravo, Na vseh Štirih najbolj onesnaženih območjih Slovenije je delala tudi dr. Cvetka Ribarič Lasnik, ki je v zadnjem času precej razburila tudi z analizo zemljine na Črni deponiji, v Bukovžla-ku- Dr. Ribarič Lasnikova je dejala, da je skupno vsem Šti-rim okoljem to. da se je povsod začelo s civilno iniciativo. ki je opozarjala na probleme. Nujno pa je, da pri reševanju sodelujejo vsi. je še dodala: »V Zasavju se je reševanje okolja ustavilo prav zato. ker loiúlne oblasti niso sodelovale.« Dodala je še, da je velik problem tudi to, da organi pregona in Inšpek- cije ne delujejo tako, kot bi morali, in se zdi. kot da se bojijo ukrepati. Predstojnik Centra za pedologijo in varstvo okolja pri Biotehniški /akulteti v Ljubljani dr. Franc Lobnik je prav tako opozoril na neaktivnost inšpekcij oziroma pristojnih služb- Največji problem je na območju stare dnkame, kjer je Zemljina zelo onesnažena. Dr. Lobnik pravi, da le zemljine sploh ni pametno kamorkoli voziti, saj bodo čez dvajset let pozabili, od kod so jo pripeljali, pa Še praši se. Prav tako.je rekel, da bi bilo najbolje, ko bi na tistem mestu zgolj vse prekrili, zabetonirali, še najmanj pa, da bi ta del mesta uporabljali za izobraževalne namene. Dr. Lobnik je trdno prepričan, da brez ustreznega zakona Celjske kotline ne bo možno sanirali. Gre namreč za precejšnja sredstva, ki jih država sama oe bo zmogla, zato lahko pri tem kandidiramo za evropska sredstva. Podobna zgodba je v Mežiški dolini, Iqer so sanacijo zakonsko uredili in tam bodo do leta 2020 letno dobivali milijon evrov pomoči. Da bo Ztidcon pripravila, se je že obvezala Rihterje-va. Zakon naj bi bil pripravljen do konca lega leta, sprejem traja Še približno slabo leto. Sanacija naj bi trajala deset let, čeprav strokovnjćOd meni] o, da bo trajalo dlje Časa. Opoza^ati, ne razburjati! Da bo zakon sprejet, pa mo-rajo sodelovati vsi, od Mestne občine Celje do vedno večjega števila civilnih inidativ, ki v Celju resnično rastejo kot gobe po dežju. Ibdi zaradi ci-vibiih inidativ je Rihterjeva pripravila okroglo mizo, saj je dejala, da civilne iniciati- ve morajo biti slišane. Predstavnik Civilnih inidativ Celja Boris Šuštar je tako na okrogli mizi predstavil poglede civilne iniciative na stanje okolja v Celju. Naštel je številne okol j s ke probleme, omenil pa je mdi nekatere analize, tako zdravja ljudi kot tudi okolja. Med drugim je omenil analizo vode iz vodnjaka, ki je pokazala, da je imela pri -13 stopinj Celzija zummje temperature voda 20 stopinj. To kaže, tako je pojasnil Šuštar, da je velik del podtalnice onesnažen čez vse meje. Takrat pa se je oglasila mestna svetnica Zelenih Slovenije, sicer biologinja-eko-loginja, Urša Drugovič, da je namen civilnih iniciativ najbrž ta. da opozarjajo na probleme. ne pa da zavajajo in razburjajo javnost. Drugovičeva. ki se ukvarja z ekologijo že več let, je opozorila, da je treba analize pravilno interpretirati: »Tisti. ki se s tem ukvarjajo, vedo, kako je treba vzorce skladiščiti in po katerih metodah jib je treba analizirati. Le tako so analize primerljive. Žalostno pa je, da se z napačno interpretacijo ene analize posplošuje, da je vsa celjska podtalnica takšna, da z njo ni možno prati avtomobilov.« Drugovičeva je še dodala, da so Celjani» ki pitno vodo dobivajo s Frankolovega in iz Vitanja, lahko mirni. Tudi medloška voda, ki je sicer namenjena le za industrijo in jo uporabljajo le, ko je primanjkljaj vode, je stalno kon-trolirana. Glede ostalih okoljskih problemov je Drugovičeva še opozorila, da naj se držijo evropskega zakona, po katerem onesnaževalec plačuje. Treba bi bilo le uvesti, da se monitoring! v pod- Čistijo Ložnico, ribe pa v Savinjo v sklopu sanacijskega programa po poplavi leta 2007 zdaj čistijo nabrežine in naplavi ne v Ložnid pri Špi-cL Da so zaščitili ribe, so jih člani Ribiške družine Celje iz Ložnice prestavili v Savinjo. Kot nam je pojasnila Alenka Zupančič iz agendje zaoko-Ije, so sredstva za čiščenje zdaj na voljo in jih morajo porabi- s V îrcrr ir ti. Je pa dodala, da so bila vsa dela usklajena z ribiško družino, čas drstenja je mimo, tako da so za ribe poskrbeli. Sicer pa so ribiči ribe tudi pre-sta\^ v Savinjo, da bi jih Se dodatno zaščitili. V sklopu sa-nadjskega pnDgrama bodo 1. avgusta začeli tudi s čiščenjem nabrežin in naplavin v Savinji, od Medloga do Polul. ŠK Smrekarjivi 1 C«(j« NP.RGETIKACI2LJE IV 03 42Sl'W i'Ms'i» m'caençrgf|i(«i.-«s» Z leve sedijo poslanka Andreja Rihter, Breda Pečen. dr. Franc lobnik, BorísŠuštar in dr. Franc Faiarinc. Na okrogli miti so bili še Joie Pušnik. Zoran Thaler« dr, Dulan Plut in dr. Cvetka Ribarič Lasnik. jetjih glede onesnaževanja ne bi napovedovali, kot je to zdaj, pri čemer se podjetja na to pripravijo in takrat niti ne delajo s polno močjo. Ne glede na interpretacije analiz so bili vsi enotni, da je sanacija okolja nujna. Sodelovanje so obljubili vsi, ki so bili na okrogli mizi, tudi predsednik regionalne gospodarske zbornice Jože Pušnik, ki je omenil, da si tudi podjetja prizadevajo za či- stejše okolje. Edina, ki âe mora pristopiti k temu in obljubiti sodelovanje, je Mestna občina Celje. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Remax prodaja stanovanja v soseski Novi trg Zad^ift štiri leta je poleg celjske Nove nastajala soseska blokor, ki zdaj oosi ime Novi Irg. Gradnja Uokor je koDćaoa, zdaj trajajo končna dela pri urejanju t^lice. lovesticija blokov na ce\|sk£m Novem trga za iave-stîtortco Lesoloo LOM, kJ je v lasti investicijske družbe DoIđov, alkakor nI edina. V Lcoartu so pted kratkim začeli prodajati IZO btuiovanj, zgradili so tudi aajve^ stuovanj v dolenjski regiji - v Novem mestu 160. Na Novem ugu v CeUu so v Štirih letih zgradili \9Î stanovanj« s cimer stanovanjske gradnje v Celju se niso končali. Načrtuje* Jo. da bodo v prihodnjih petih le> tib celjskomu trŽiSču ponudili dodatnih 200 stanovanj. Prodaja stanovali gre po načrtih, pri čemer Je njihova trenutna dodatna pozornost usmerjena v prodno stanovanj v vila blokih. Vila bloki so oblikovno UJemno zaniisi* vi in barviti, tudi nekoliko nižji, zaradi Česar je bivai\ie v njih pri-jetnejle. Zapornica, postavljena pred parkiriščem bloka, pa nudi Čudi zadostno meco zasebnosti. Nove bloke, stanovanja in možnosti nakupa so na tiskovni konferenci minulo sredo predstavili (od leve proti desni) di-relctor regionalne mreže Remax Nepremičnine Igor Horvat direktor družbe Dolnov Peter Žibert in vodja celjske mreže nepremičninskih agentov Rem axa Milan Nerad. Remax Nepremičnine so svoje poslovar(je v Stovengi začele leta 2007, pri čemer Je celjska poslovalnica mreže nepremičninskih agentov, ki sicer velja za eno največjih na svecu, začela delovati med prvimi. Danes Je v Sloveniji enajst Remaxovih poslovalnic, ki so sicer prisotne v 72 poslovakucah sveta in 35 evropskih državah. Na Celkem, Slovaškem, v Italiji. Avstriji in Švici Remax med nepremičninskimi agencçami zase^ največji tržni delež in takini so tudi načrti za slovensko tržišče, kjer se. kol pravi Nerad. lju(^e vse bolj odločajo za nakup nepremičnine. Pri Remaxovih nepremičninskih s^entih bodo stranke lahko opravile tudi nakup stanovanj v soseski Novi trg. kjer so na vo^io raznolika stanovanja od 37 do (20 m2. Ob nakupu stanovanj bo na voljo notranja oblikovalka, ki bo ponudila izrise in nasvete glede opreme stanovanja, ki Jo med drugim ponuja podjetje Dolnov. Da pa bo odločitev za nakup {ažja, vam do konca Julija na c«no stanovanja priznajo le dodatni lO^stotni popust. In to še ni vse! Novi lastniki stanovanj dobijo brezplačno parkirno mesto v garažni bili, ki ima sicer 360 parkirnih mest Za vse dodaloe inforn»-cijc o nakupu stanovanj v soseski Novi tj^ so vim na votin pri RemaxQ nn ItevJIki 041/53»4I9. CEUE I ŠTORE I Koncentracijska taborišča pri nas Dr Milko Mikola odstira enega najbolj zamolčanih delov komunistične zgodovine Zgodovinski ârbiv Celje je pripravil predstavitev knjige dr. Milka Mi kole Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracij* skill'taboriSdb vSIoveni-ji. Gre za nadaljevanje knjige Dokumenti in pričevanja o povojnih delov-nih taboriščih v Sloveniji, ki je izšla pred tremi leti, dokumente in pričevanja pa je prav tako zbral In uredil dr. Milcola. Av* tor se v obeh knjigah ukvarja s tistim delom komunistične zgodovine, ki je biJ povsem zamolčan, saj je le malokdo vedel, da smo tudi pri nas imeli taborišča smrti, kasneje pa prave delovne mučilnice. Po vojni so oa mestih, kjer 50 imeli svoja taborišča že okupatorji, nastala nova kon-centiadjsica taborišča, ki jih je ustanovila in upravljala OZNA. »Izraza koncentracijska taborišča si nisem Izmislil sam, ampak je tak izraz zanje uporabljala tudi OZN A, Čeprav zgodovinaiji tega izra-za nočejo uporabljali, o delovnih taboriščih pa sploh ne govorijo,« pojasnjuje dr. Mikola in dodaja, da bi bil boljši naslov knjige povojna komunistična iconcenlracijska taborišča, vendar oi želel »zaostrovati razmer.« V Sloveniji je bilo deset povojnih kon- Dr. Milko Milcola s prvim delom knjige Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji centracijskih taborišč, v katerih je bilo na desettisoče ljudi, večina jih je odšla v smrt. Na našem območju je bilo teharsko, ki je bilo ustanovljeno že 16. maja 1945, in njegova podružnica za otroke na Petričku. Sprva so v ta taborišča vozili nemško in deloma tudi madžarsko manjšino in zanje so bile življenjske razmere katastrofalne. Po pričevanjih so z njimi ravnali tdko kruto, da lahko komu- nistična koncentracijska taborišča povsem primerjamo z nacističnimi, je povedal dr. Mikola. Najhuje je bilo z ostarelimi in otroW. Ti taborišča v veliki meri niso preživeli ... Sami so si skopali grobove že konec maja 1945 so v koncentracijska taborišča začeli voziti domobrance. Zanje so bile razmere še hujše. Na Teharje so domnevno pripeljali od pet do šest tisoč domobrancev in civilistov, večina jih je odšla v srrul. Nekateri pa so vendarle doživeli tudi sojenje. Kot je povedal dr, Mikola, zgodovinski arhiv hrani kazenske liste za 405 mladoletnih domobrancev, ki so jim sodili v Celju. Dr. Mikola je ob tem pojasnil, da nekateri napačno pravijo, da jim je sodila OZNA: »OZNA ni mogla nikomur soditi, saj je bila to tajna vojaška policija, ki je le razvrščala, ne pa sodila!« Predsednik senata je bil Franc Zupančič, ki je mladoletnim domobrancem naložil relativno nnle kazni - prisilno delo in odvzem političnih pravic. Ne glede na to, pa ti mladoletniki niso ušli srru-ti. Pod pretvezo, da gredo déliât, so približno stotim (natančno število ni znano) dali lopate. Mladi so si sarm sko-pídi grobove, potem so jih ubili. Njihovi grobišči sta v Dolini zvončkov v Pongracu pri Grižah. Mimogrede, sodnik, ki jim je določil tako »milo« kazen> je bil kasneje zaprt, nikoli več pa ni delal kot sodnik. Delo osvobaja! Koncentracijska taborišča so začeli zapirati oktobra 1945. Razlog je bil, kot pravi dr. Mikola, predvsem v tem, da je bila Slovenija najb- ObiskovaJd, ki so prišli na predstavitev knjige, so ^ spraševali, zakaj o tem delu zgodovine ni postavljene razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje, glede na to, da se je prav na Tebarjah zelo veliko dogajalo. Dr. Mikola je dejal, da bt morda lahko razstavo Živeti v Celju, kjer predstavljajo obrtnike, preimenovali v Umreti v Celju, saj je večina obrtnikov končala na Teharjah. ližje zahodu in so se ustrašili, da bi kdo »zunaj« preveč izvedel. Najdlje, do januarja 1946, je delovalo koncentracijsko taborišče Brestemi-ca pri Mariboru, kjer se zaključila zadnja faza »čiščenja«, kot je to poimenoval Edvard Kardelj v svoji depeši. Takrat so bili pobiti tudi znani Atiemsi s Štajerske. Ko so bila koncentracijska taborišča v Sloveniji zaprta, so zapornike pošiljali v druge kraje po Jugoslaviji. Če 80 v koncentracijskih taboriščih ljudje izginjali brez sledu, so v delovna taborišča izginili. UDBA je ponje prišla največkrat ponoči, sorodnikom niso povedali ne kam so jih odpeljali, ne zakaj, zaporniki niso imeli stika s svojci. V delovnih taboriščih je služilo od deset do petnajst tisoč ljudi. Dr. Mikola opozarja, da je to tudi 15 tisoč đrtižin ... Iz koncentracijskih taborišč so nastala delovna taborišča. ki jih je bilo v Sloveniji okoli dvajset. Teharsko taborišče se je tako najprej preimenovalo v Kazensko ta-borišče Teharje, kasneje pa v Zavod za prisilno delo Teharje. Velik naval tistih, ki so bili obsojeni na prisilno delo, je sledil po sporu z in-formbirojem, Dr. Mikola pravi, da je napaČDO razlagati, da se je s sporom z inform-birojem začela demokratizacija v Jugoslaviji: »Ravno ta- krat so se s stalinističnimi metodami lotevali 'drugih'.« Odpravili so male obrtnike in trgovine, množično so obsojali kmete v kulaških procesih. Prisilno delo je tako dobilo nove razsežnosti. Na eni strani je bilo poboljševalno delo (to je bilo prisilno delo brez odvzema prostosti], poznali pa so tudi delovne skupine. Te so bile dejansko taborišča na mestih, kjer so kaj gradili. Tja so pošiljali tiste, za katere so mislili, da jim poboljševalno delo ne bo zadostovalo in so jim torej naložili družbeno koristno delo. V teh taboriščih so bili večinoma politični zaporniki, nadzor nad njimi so izvajali drugi zaporniki, ki pa so bili »navadru« kriminalci. Delovne skupine so morale med sabo tekmovati, imele so norme. Če kdo ni hotel tekmovati ali če ni dosegel norme, je bil označen za saboter]a in sledile so sankcije. Delovna taborišča so začeli ukinjati po januarju 1951. ko je bila uldnjena kazen prisilno delo. Kot poudarja dr Mikola, pa je tudi tukaj šlo za vpliv zahoda, saj je Jugoslavija po sporu z informbirojem začela bolj sodelovati z zahodom oziroma je od tam dobivala tudi precej pomoči. Delovna taborišča so se tako najprej zaprla v »zahodni« Sloveniji. Tisti, ki tukaj niso odslužili kazni, pa so jih premestili v druga delovna taborišča po Jugoslaviji. ŠPEIA KURALT Foto: GrupA Žalčan s pisarno v Celju Znano je, da so ponedeljki namenjeni delu poslancev na terenu. IXidi zato je poslanec stranke Zares Lojze Posedel v ponedeljek poleg poslanske pisarne v Žalcu odprl še pisarno v Celju ter hkrati napovedal, da bo svoje delo širil še vdnige kraje na Celjskem, saj so tovrstne pisarne pomembna vez med državno in krajevno ravnijo. Ob odprtju poslanske pissme Lojzeta Posedela so pripravili tudi novinarsko konferenco. Za odprtje pisarne, ki bo v Celju delovala vsak prvi ponedeljek v mesecu, so se odločili zaradi precej aktivnega Mestnega odbora stranke Zares, poleg sprejemanja Celjanov pa bodo pripravljali tudi različna srečanja oziroma pogovore. Kot je omenil poslanec Posedel, ki že ima izkušnje s tovrstnimi pisarnami iz prejšnjega mandata, se nanj obračajo ljudje z različnimi težavami in vprašanji. »Gre za probleme od sosedskih sporov do socialnih stisk, včasih pa v poslar^ko pisarno prihajajo tudi ljudje, ki Želijo samo pogovor in izmenjavo mnenj ali pa želijo izreči pohvalo oziroma gra-jo našemu delu. Marsikaj je odvisno od dogajanja, žal pa je vse več tudi ljudi, ki se name obračajo z različnimi socialnimi stiskami. Tem lahko pomagam z nasvetom ozI* roma s predlogom, kam in na koga se je treba obrniti za rešitev najhujših težav,« je povedal Posedel, ki je kot župan Občine Žalec dnevno do-segljiv tudi na žalski občini. US, foto: SHERPA 43-5« junij 2009 - Nesoglasje na Lipi Zaradi gospodarske recesije se občani Štor vprašujejo kakšna je usoda načrtovane večnamenske stavbe na Lipi, ki jo namerava graditi družba Mercator. Za razliko od drugih krajev so Štorovčani s trgovsko ponudbo še vedno nezadovoljni, saj je ta Šibka. Investitor Mercator ocenjuje, da je mogoče v Času recesije zgraditi takšno stavbo z manj sredstvi, zato si trenutno prizadeva, da bi izbrani izvajalec svojo ceno znižal. Če dogovor med njima v prihodnjih dneh ne bo uspel, bo družba takoj objavila nov razpis. Kljub zapletu ter splošni recesiji zagotavljajo, da naj bi bila večnamenska stavba na Lipi zgrajena še letos. BJ d.o.o. simbřo, V simbiozi z okoljem SnMe. dM. TehsnkaAt 3000 C^ Tel: «306 0)CS 6^00 NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsliizeiM pohištvo, bola tohmka« gradbeni material Za informocife o dostavi in œni pokličite na tel.: . 425 64 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. ure) 10 BBASUWČE I ŽAtEC j VRANSKO | •V • • Spodfliesavtnjske eeste so zaradi obnove in preplastitve tar izgradnje kanalizacije postale gradbišča. V Braslovcah trenutno gradijo kanalizacijo Kaplja vas^Tmava v dolžini Itirih kilometrov. Iz ceste v kanalizacijo V BraslovČáh in sosednjih občinah so nastala gradbišča. Na cestah, kjer so lani začeli obnovo in preplasti-tev mreže lokalnih cest, so se letos pridružili še stroji za izgradnjo kanalizacije v okviru projekta Ciste vo-de povodja Savinje. Izgrad-njo kanaJizacije in nadgradnjo čistilne naprave v Kasazah so dobro začeli, medtem ko se prva faza obnove in preplastitve cest počasi končuje in se začenja druga. V Braslovčah trenutno gradijo kanalizacijo Kaplja vas-TVnava v dolžini Štirih kilometrov. Že kmalu se bo začela tudi gradnja slabih šest kilometrov dolgega odseka med Braslovčami in Laikovo vasjo. Vrednost njune gradnje znaša 2,8 milijona evrov. Na razpisu za pridobitev kohe-zijskfh sredstev za iz^adnjo kanalizacije Male Braslovče-Letuš se bodo Brasiovčani potegovali skupaj s sosednjo Občino Šmartno ob Paki. Vzporedno poteica tudi gradnja se-kundanúh kanalizacijskih kanalov v ParižI jah, kar bo v celoti krila Občina Braslovče. Skupna vrednost izgradnje ka-naliza Prekopa, Selo in Lo-Čica pri Vranskem, Tešova, Vransko, Jeronim in Volo-ga nimajo enaluh možnosti dostopa do intemeta. Območja tako imenovanih belih lis so zlasti v višje ležečih predelih omenjenih naselij. Prebivalce so pozvali, da oa občini izpolnijo anketni list» s katerim bodo izkazali interes za dostop do svetovnega spleta. S podatki občanov bodo kandidiral na razpisu za gradnjo širokopasovnega omrežja v omenjenih naseljih. MJ icih Jubilei líbojs gocibenikov Godba Uboje letos praznuje 75-letmco delovanja. Jubilej bodo počastili s srečanjem pihalnih orkestrov« ki v nedeljo ob 15. uri pri gasilskem domu v Libo-jah. Poleg domaČih godbenikov se bodo na koncertu predstavili godbeniki iz Za-bu kovice. Pihalni orkester Prebold, vaška godba iz Hramš in člani pihalnega orkestra občine Šentilj - Pa-loma - Ger^. MJ Velika izbira in ugodne cene KOVINSKE IN BETONSKE GARAŽE GARAŽNA VRATA ^^ SEZAMYd.o v •>•• >> . skoku čez kožo kolikor toliko prepričljiv, moram zdaj strnili vtise in se na to pripraviti. Takšni obiski so priložnost, da izvem marsikaj novega, zanimivega, da se uu*-ne kakšna dobra ideja za sodelovanje ali pa za razprave glede naše energetske prihodnosti, varstva okolja ali strategije razvoja države,« je zatójučil dr. Tiirk. US. foto: GmpA Šaleške kope za ohranjanje gozdov Tteden gozdov so s prižiganjem oglarske kope počastili na dveh mestih v ŠaieSki dolini Na Graški Gori je kopo priž^ velenjski župan Srečko M^, na Pristan pa je nazarska enota zavoda za gozdove izbrala naj lastnike gozdiov ed najboljšega gozdarja, kopo pa je prižgal šoštanjski župan Daiico Menih. Pobudnik obeh dogodkov je bil znani ohranjevalec slovanskega ljudskega izročila RudoU Strmčnik. Naj lastniki gozdov v letu 2009 v območni enoti Zavode za gozdove Slovenija Nazaije V okviru akcije Teden gozdov, ki se ji je pridru^ tudi Klub oglarjev Slovenije, je tako v petek po vsej Sloveniji zagorelo devetnajst c^larskih kop. V preteklosti je proizvodnja oglja pomenila osnovni pogoj za pridobivanje kovin, predvsem bakra, brona tn železa. Oglars-tvo je bilo zelo razviu obrt, ki ABC ZiVUCNJSKO ZAVAROVAt^iE Km ,C. K8R ŽIVUENJE P0TRE8UJE VARNOST še nikoli doslej ni biía odioćitev o zavarovanju in varčevanju t3ko preprosta, izberite svoja kombinacijo A. 6 aii C, izpolnite % pristopno izjavo in že ste zavarovani, ob tem pa sevarčujete. In kaj pridobite? | A življenjsko (ndodatr>o nezgodno zavarovanje« > m obročno varčevanje V skladih z možnostjo dodatnih vpJačilter c, fleksibilnost izplačil. SestavKe svojo varnost. Enostavno, jasno in dostopno. triglav ZAVAKOVALNtCA TRKUV, 0.6. nooiu řTiviuJ^ je dajala pomen^n dodaten zaslug lastn^om gozdov, s^ so lahko na takšen način izko-nstíli n^jvreden les. Danes og-laj}enje predstavlja tuiistično zanimivost, ohranjanje tradicije, še vedno pa tudi dopolnilno dejavnost nekaterih slovenskih kmetij. S sporočilom letošnjega tedna gozdov Gozd za trajnost bivanja je Zavod za gozdove Slovenije želel opozoriti na pomen gozda za varnost in kakovost eksistence, Človeške dvilizad-je. okolja in narave. Območne enote zavoda so pripravile veČ kot sto različnih aktivnosti» na-zarski gozdarji pa so se ^raii na priljubljenem zbirališču pri razvalinah ^du Forthenek v Pristavi pri Ravnah, kjer so podelili tudi priznanja. Naj lasl^ gozdov v letu 2009 v tîazarski enoti so Stanislav Brezovnik z Raduhe, Jože Hudej z Ljubnega, Bojan Poličnik iz Šmiklavža» Andrej GluŠič z Reâce ob Savinji in Vlado Avbreht iz Škaískih Cir-kovc, za naj gozdarja pa so razglasili Marka AmiČa. Do^ja-nje je spremljal bogat kulturni program. Zapeli so ravenski pevci, i^ali sta ravenska godba in »plehmuzika«, prikazali so tudi stare običaje, prižig kope pa so popestrili »tresimirji«. US Kazen po pošti Iz Mestne občine Velenje so <^)vestili» da so v sredo na Kidričevi cesti pri Osnovni $oli Mihe Finterja Toleda in na Partizanski cesti pri železniški postaji v l^ju namestiU radai^ za mnjenje hitrosti Prividoma naslednji teden bodo postavili radar tudi na Cesti Simona Blatnika v Velenju. Lokacije za postavitev radarjev so določili v sodelovanju s policijsko postajo» pn tem pa upoštevali statistične podatke o številu prometnih nesreč, posebej tistih, katerih vzrok je bila prevelika hitrost. Radarji so opremljeni z alarmno napravo, varovani pa bodo tudi z videokamerami. Delovali bc^o 24 ur dnevno. Vsak. ki bo prekoračil hitrost, bo po pošti prejel plačilni nalog oziroma obvestilo, da je zoper nje^ vložen predlog za uvedbo postopka o prekršku. Voznike opozarjajo, naj vozijo previdno, strpno, predvsem pa v skladu s predpisi. US Nekaj vreč mivke za ceno stanovanja Je Šlo pri gradnji igrišč zd odbojko na mivki res za razmetavanje proračunskega denarja? Šentjurčani so bogatejši za dve aovi igrišči za odbojko oa mivki. Pri OŠ Hru-âevec so ju namenu predali v soboto. Sicer pomembno pridobitev in veselje ob njej pa spremlja tudi grenak priokus. Igrišče za odbojko na mivki so sprva nameravali postaviti v lentjm-skem športnem parku. Tja bi po mnenju mnogih tudi najbolj sodil. Ker pa v Športnem parku ni bilo dovolj prostora zanj, so se odioČQi za lokacijo pri osnovni šoli Hruševec, na drugem koncu Sentju^a, zaradi česar je bilo med Šenljurča-ni kar nekaj slabe volje. Če so se krajani z novo lokacijo naposled le sprijaznili, pa se ne morejo s ceno i^rad-nje. Šentjurski sv^niki namreč sumijo» da je šlo pri gradnji več kot 90 tisoč evrov vrednih igrišč za neradonaino porabo proračunskegadenaija. Negre jim v glavo, kako je lahko »nekaj vreč mivke in par metrov Enreže stalo toliko kol trosob-no stanovanje v Celju«. Najpri tem vseeno dodamo, da sta v to ceno poleg mivke in mreže vključeni tudi tlakovana površina za tribune in ploščad za sanitarne enote. V vsakem primeru bo nadzorni odbor občine proučil racionalnost celotne gradnje. Župan Štefan Ttsel je sicer prepričan, da je bilo vse izvedeno korektno. »Težko rečem, ali je 90 tisoč evrov za takšno naložbo preveč ali premalo. Igrišči je s 27 tisoč evri sofinancirala Fundacij a za šport, ostalo bo šlo iz občinskega proračuna. Pravijo, da je bilo vse narejeno, kot je treba. Seveda pa ú>mo celotno zadevo preverili,« dodaja župan. Z novima igriščema bo upravljala OŠ Hruševec, namenjeni pa bosta učencem župan Štafan Tisel je z rezanjem traku In udartem odbojkarske zoge odprt novo sen^unko pridobitev. obeh šentjurskih osnovnih šol kot tudi rekreativnim Športnikom. Odbojka v Šentjurju sicer ni tako popularna kot so denimo nogomet, košarka ali atletika. Morda pa bo prav na novih igriščih vzklila kakšna dobra odbojkarska ekipa. V občini sicer že deluje odbojkarski klub Nonek team. Igrišča za odbojko na mivki imajo v šentjurski občini tudi v Dramljah, na Blagovni in v Gorici pri Slivnici. BOJANA AVGUŠTINČIC IZJAVI TEDNA »Ja, potem bi pa imeli enegazimskega in enega letnega podžupana.« Replika šentjurskega svetnika Ivana Šafrana na predlog, da bi v komisijo za spremljanje izvajanja zimske sliižbe v Šentjurju vključili katerega od podžupanov. »Delavec, ki pri VOC-u plaži, je pravi sadist. Med pluženjem prav uživa, ko nese snežno brozgo deset metrov po zraka naravnost v mojo hišo.« Svetnik Alojz Modic o zimski službi v Šentjurju z ^OBČINSKIH SVETOV Kvalitetna, a dra^a zimska siuzba ŠENTJUR - Svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta seznanili z analizo zimske službe minulo zimo. Večina se je strinjala, da so ceste in pločniki v šentjurski občini pozimi dobro očiščeni in posuti, malo manj pa so bili zadovoljni z visokim stroškom zimske službe. Štirje izvajalci (celjski VOC, Javno komunalno podjetje Šentjur ter samostojna podjetnika Anton Kladnik in Milan Grobin) so za opravljanje zimske službe porabili okoli 730 tisoč evrov. Svetniki so opozorili rudi na precejšnja odstopanja v cenah med posameznimi izvajalci. Predlagali so, naj občina ustanovi delovno telo oziroma konusijo. ki bi spremljala izvajanje zimske službe. BA Vodovod kmalu za ves levi breg občine V Obrežju pri Zidanem Mostu so prejšnji teden odprli de) novozgrajenega vodovoda. Po besedah laškega župana Franca Zdolška želijo v občini s postopnimi koraki izgradnje v naslednjem obdobju doseči približno dO-odstotno vodovodno omreženost občine. »Če se trenutno pokritost občine z vodovodnim omrež-jem bliža 65 odstotkom, bi se želeli v bližnji prihodnosti približati 75- ali 80-od-stotni pokritosti,« je povedal laški župan Franc Zdolšek ter hkrati napovedal priprave na gradnjo vodovoda v Rimskih Toplicah za II. in III. etapo, za kateri so predvideli sredstva v proračunu za naslednje leto. To pomeni vključitev v sisteme v Povčenu, Za-brežu. Zgornjem Strenskem, Radoblju in Kolamicah. »Z dogradnjo vodovoda v Rim- skih Toplicah, praktično vse do Laškega oziroma Marija Gradca, računamo, da bo s priključki na vodovod pokrit skoraj ves tevi del občine,« načrtuje Zdolšek, Hkrati naj bi v naslednjem mesecu dokončali največji tovrstni projekt v zadnjih letih; gradnjo vodovoda Vrh-TevČe-Troj-Q0-Reka» dolgega približno 21 kilometrov. Skoraj 84 odstotkov sredstev za več kot milijon evrov vredno investicijo je LaSčanom uspelo pridobiti iz evropsky sklada za regionalni razvoj, na katerega računajo - enako tudi na sredstva, namenjena razvoju podeželja - pri naslednjih projektih. Pri gradnji vodovoda med Vrhom in Reko, ki bo oskrboval skoraj 200 gospodinjstev in so ga začeli graditi lani julija, pa so z izborom izvajalca del uspeli še nekaj privarčevati, zato bo- Rdeča luč podražitvi Šentjurski svetniki niso potrdili povišanja cen storitev ravnanja z odpadki. Simbio, ki v šentjurski občini opravlja to storitev, je predlagal kar 40- oziroma 24-odstotno podražitev. Dvakratno mesečno praznjenje 120-ljtrske posode bi po novem stalo okoli 9 evrov in pol. Za Štirikratni mesečni odvoz enake količine ali dvakratni mesečni odvoz 240-litrske posode pa bi morali uporabniki po novem odšteti slabih 13 evrov. Kol pojasnjujejo v Siinbiu, so višje cene posledica višjih standardov (možnost ločenega zbiranja odpadkov, urejanje ekoloških otokov ...) in nove storitve obdelave odpadkov. Kot je znano, je v lanskem letu v Celju začel poskusno obratovati Regio-nalni center za ravnanje z odpadki. Predlagane cene so ostale občine» kjer Simbio skrbi za odpadke, že potrdile, šentjurski svetniki pa menijo, da zdaj ni primeren čas za dvigovanje cen. Ti bodo o podražitvi storitve ravnanja z odpadki verjetno spet odločali na eni od svojih prihodnjih sej. Če bodo ostali načelni in podražitve tudi tedaj ne bodo potrdili, bo morala razliko med staro in novo ceno pokriti občina. Predlagano višino cene mora sicer odobriti Se okolj-sko ministrstvo. BA do lahko speljali Še nekaj dodatnih metrov vodovoda, Vendar tudi manjši vodovodi, čeprav pomenijo priključek na vodo za osem gospodinjstev, niso zanemarljivi. Vodovod Pleš-Zalipno, ki so ga dogradili konec maja, je neprecenljiv za krajane Zidanega Mosta, ki so prejšnji teden pripravili slavnostno odprtje. Šlo je namreč za izjemno strmin zahteven teren, zato 50 za izgradnjo tri tisoč metrov dolgega vo dovoda s kamnito zložbo in z zajetjem na Plešu porabili kar sedem me-secevin več kot 88 tisoč evrov. Njihovega pomena se na občini zavedajo, zato obljubljajo, da bodo poskrbeli, da bo v naslednjem obdobju pitna voda pritekla po ceveh v Še kar nekaj gospodinjstev v bolj odročnih krajih Laškega. POLONA MASTNAK Foto: MB NAKRATKO v kopel z vodnimi nimfami V Rimskih termah danes pripravljajo dan odprtih vrat. Med 10. in 17. uro obiskovalce vabijo k ogledu prenovljenih Kopeli vodnih nifm v termah. Za pop es trite v bodo poskrbeli otroci iz vrtca Ostržek iz Rimskih Toplic, ki bodo ob 17. uri v parku pod sekvojami predstavili projekt Prebujanje rimske Trnuljčice. PM PROMETNI TELEFON RADIA CELJE ÍL43-5.ÍHnlj2Q09 ŠMARJE P. J j BOCAŽKAS.I BISTRICA M S4 ROGATEC V Šmarju nova radijska postaja? Občinski svet toži Radio Štajerski val za plačilo najemni ne - Na prvi stopnji uspela občina »Medijska blokada Radia Štajerski val traja predolgo. Ustanovimo novo radijsko poslajo» ki bo poročaia o dogajanj u v âmarski občini ter delu naših društev!« Tako je bilo slišati enega od svet> nikov na zadnji seji občinskega svetd, Id so mu nekateri pritrjevali. Svetniki so o tej vroč! temi razpravi jali že večkrat. Od lanskega poletja niso namreč na Radiu štajerski val» ki ima sedež v Šmarju pri Jelšah (v prostorih, ki so v celoti v občinski lasti), slišali tako rekoč skoraj nobene novice iz matične občine, čeprav spremlja Štajerski vaJ na primer tudi dogajanje v občini Slovenska Bistrica ter drugih oddaljenih občinah. »Medijska blokada« v zad* njem času kot kaže ni veČ tako huda, saj je mogoče sliša- ti tudi že kakSno novico o dogajanju v šmarski občini, ven-dar bistveno manj, kot je bito to običajno včasih. Odločitev je zaradi mogočega poraznega vpliva r)aposlušano9t ter zanimanje oglaševalcev težko rairumJjiva. »To je stvar uredniške politike. Mogoče pa se v Šmarju zdaj manj dogaja ter je bilo prej veí tega,« je po seji občinskega sveta na naše vprašanje odgovoril direktor Štajerskega vala Damjan Gobec. In pobuda svetrdkov za ustanovitev dodatne radijske postaje, kar ni ravno hudo zahtevna naloga? »V teh časih sem nad takšno pobudo presenečen. Radijske postaje ni težko ustanoviti, težko jo je nato voditi,« dodaja direktor Gobec. In kaj je vzrok, da se je Radio Štajerski val odpovedal novicam v takšnem obsegu, Občina zahteva od zasebnega podjetja Štajerski val za več kot 150 kvadratnih metrov prostorov 700 evrov mesečne najemnine» kar ni ravno oderuški znesek» dodajajo na občini. kol so jih bili Šmarčani navajeni do lanskega poletja? V občinski upra\i pravijo» da konkretnega odgovora od medijske hiše niso prejeli, sumijo pa> da je vzrok občinska tožba za plačilo najemnine. Te šmarskemu radiu v Časih družbene lastnine ni bilo treba plačevati» danes pa so drugi časi, saj je Radio Štajerski vai družba v zasebni lasti. )^Obči-ni zakonodaja, to je Zakon o stvarnem premož^j u države in občine, nalaga, da ne sme oddajati prostorov m zemljišč pravnim ali fizičnim osebam V prostorih Kulturnega doma Šmari« pri JeHah domuje tudi Radio štajorekJ v»l, ki jo danos zásobno podíe^e. Občina ga tozi za planlo najemnine. brezplačno. Z izjemo občinskih zavodov in društev seveda.« pojasnjuj e šmarski župan Jože Cakš. Zasebno podjetje Radio Štajerski val se sklicuje, da bi moraio prostore koristiti brezplačno, ker jih tako koristi že ves čas od izgradnje šmar&kega kultum^ doma, kjer se nahaja. Prostori so bili do leta 2000 v lasti šmarske KS, pri čemer je bil pisni sklep, da lahko radio prostore uporablja »nemoteno«. Občinski pravniki opozarjajo, da pravo besede »nemoteno« ne pozna, zakon pa nad takšnim dogovorom vsekakor prevlada. Radio pa od leta 2004 plačuje zgolj najemnino za naknadno pridobljene prostore nekdanje gledališke garderobe v izmeri 35 kvadratnih metrov. Direktor Štajerskega vala Damjan Gobec in občina nista uspela najti skupnega jezika, zato je občinski svet lani poieti odločil, da bo občina zasebno podjetje tožila. Na celjskem sodišču, kjer o za- devi sodijo, so na prvi stopnji pravkar dali prav občini (uradni tožnik je Šmarska občinska knjižnica kot uprav-Ijalka kulturnega doma). Direktor Štajerskega vala napoveduje, da se bodo zaradi sodbe v korist občini pritožili. Vse pa kaže, da nove» konkurenčne šmarske radijske postaje kljub vsemu ne bo treba ustanoviti. Štajerski val je namreč v tem tednu z občinske novinarske konference že poročal. BRANE JERANKO Z OBČINSKIH SVETOV Urejena Ulica v Zadrže Po delih» ki so trajala tri leta, so v Šmarju pri Jelšah v sredo slovesno predali namenu urejeno Ulico v Zadrže. Občina je na deiu ulice poskrbela za ureditev pločnika, za cestišče ter oporne zidove, od konca ulice do razbremenilnega jaška pa so zgradili še blizu kilometer kanalizacije. Lani so za naložbo namenili 125 tisoč evrov, letos pa še 175 tisoč. Cesto je predal namenu župan Jože Čakš. BJ PRODAJA-NAJEM POSLOVNI PROSTORI, LOKALI Nogometni stadion "ARENA>PETROL" CELJE rtnata. vezn ave r@c m padkov» češ da so odvozi teh odpadkov zanjo preve-lik stn^k. Da krafani kJjub ukinitvi zbirnih centrov ne bi biii prikrajšani, je občina obljubila, da odvoz odpadkov štirikrat ietno omogočila ž rednimi čistilnimi akcijami. Prvo so pripravili konec marca, naslednja bo na vrsti junija ter nato še septembra in novembra. Občani nad ukinitvijo zbirnih centrov niso navdušeni. Prepričani so, da občina varčuje na nepravem koncu» svetniki pa po njihovem prepričanju premalo premišljeno in neodgovorno sprejemajo odločitve. Da so ga z ukinitvijo centrov res po-lomili, so zdaj spoznali tudi vojniški svetniki- Prav tisti, ki so pred nekaj mesed vztrajali, da je treba zbirna centra v občini zapreti, ju zdaj za vsako ceno hočejo nazaj. Zgodilo se je namreč to, česar so se mnogi ob ukinjanju zbirnih centrov najbolj bali, in sicer, da se bodo v občini ponovno razpasla črna odlagališča. Kot opaža svetnik in predsednik KS Frankoiovo Dušan Horvat, so krajani odpadke že začeli odlagati na pokopališče in v naravo, zato je na sejo občinskega sveta prišel s pobudo, da bi v občini ponovno odprli vsaj en zbirni center. Ta bi deloval dvakrat tedensko po neka; ur, bil bi ograjen in bi deloval le toliko časa, dokler y Ardinu ne bo začel obratovati nov zbirni center, Najprimernejšo lokacijo za začasni zbirni center Horvat vidi pri pokopališču v Novi Cerkvi, na mestu, kjer je tak center do nedavnega že bil. Medtem ko je nekaj svetnikov njegovo idejo podprlo in zagotovo bi se je razveselili tudi občani, drugi svetniki nad njegovim predlogom niso bili ravno navdušeni. »Če smo pred nekaj me- seci sprejeli sklep, da zbirne centre ukinemo, ker so predragi, in namesto njih organiziramo cenejše čistilne akcije» potem se tega sklepa držimo, ne pa da si vsak teden izmislimo nekaj drugega,« so bili odločni. V prihodnjem letu naj bi vendarle začel obratovati nov center za ločeno zbiranje odpadkov v Ardinu, ki naj bi končno rešil smetar-sko zagato Vojničanov. VeČina svetnikov se je tudi strinjala, da je treba več moči vložiti v ekološko os-veščanje ljudi, kot v iskanje začasnih rešitev. Zbirni centri v občini tako še naprej ostajajo preteklost. Nova Čistilna akcija pa bo že ta mesec. Sicer lahko občani štirikrat letno svoje odpadke brezplačno oziroma ob predložitvi zadnjega plačanega računa za odvoz smeti odpeljejo tudi na deponijo v Bukovžlak. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zlati konjiški grb Ferdinadu Marguču Konjiški občinski svet je odločil o dobitnikih letoânjih občinskih priznanj. Zlati konjiški grb bo prejel Ferdinad Marguč, direktor podjetja Tekoma iz Draže vasi, srebr- ni grb so namenili Julijani Kralj, predsednici društva Vizija, in bronasti grb Branku Ravnaku, predsedniku Plavalnega kluba Slovenske Konjice in Mednarodne zveze društev lADH Adriatic, ki skr-bi za potapljanje oseb s posebnimi potrebami. Nagrado občine bo prejelo Nogometno društvo Dravinja. MBP Po oprmljenem ddu. NudravtjfftB Dejan Bre^ in Miran GorínšQk. Potomka ni preživela zime Nad novo kletjo Zlatega griča v Slovenskih Konjicah so prejšnji teden zasadili cepič stare trte, potomke modre kavčine z Lenta. Z njim so nadomestili cepič, ki so ga pred nekaj leti zasadili ob vznosu Skale. Čeprav je ta premagal kar nekaj poškodb, ki mu jih je povzročila coča, letošnje zame ni preživel. Kot pričakuje gospodar trte, Dejan Brečko> vodja proizvodnje v Zlatem griču, se bo trsu na novem mestu bolje godilo, saj je nekoliko višje, kot je bil prej. Poiskali so tudi mesto ob ostrem ovinku, nasproti stare preše, tako da je tudi za občudovalce bolj dostopen. Cepič so skupaj posadili konjiški župan Miran Gorin-šek, gospodar Dejan Brečko in predsednik Vinogradniško vinarskega društva Slovenske Konjice Jože Kotnik mlajši. Družbo so jim delali direktorji javnih zavodov, občinski svetniki in drugi ugledni Konjičani. MBP Niso pozabili na iastno občino V konjiški občini so v torek dobili uradno obvestilo, da je poslanec Rudi Petan ponovno vložil v proceduro driavnega zbora pobudo za ustanovitev občine Loče. Sestavljale bi jo sedaj konjiške krajevne skupnosti Lo- če, Draža vas, Jernej. Žiče Id Zbelovo» v katerih živi 4300 prebivalcev. V Ločah, drugi največji krajevru skupnosti v konjiški občini, so že predlani ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev lastne občine. Lani so ga preoblikovali v upravni od- Zares s pisamo v Slovenskih Konjicah Prejšnji teden so na Starem trgu v Slovenskih Konjicah odprli pisarno občinskega odbora stranke Zares -nova politika. Članom stranke na čelu s tremi konjiškimi občinskimi svetniki sta se pridružila poslanca v državnem zboru Ivo Vajgl in Franci Kek. Beseda je seveda tekia tudi o bližnjih volitvah v evropski parlament, saj je Ivo Vajgl nosilec strankine liste, v primeru njegove izvolitve pa bi Ropotanje v starih Zrečah Od danes do nedelje bo v sUrem jedru Zreč ropotalo. Prireditev Ropotanje v starih Zrečah je naslednica lanske prireditve Mladost in šport Sveta na pohorska tla, ki so jo pripravili ob kandidaturi Maribora, Ruš in Zreč za organizacijo zimske univerzi jade leta 2013. Nocojšnji, petkov večer, so poimenovali Mali čevapčíč, namenjen pa je druženju mladih. Od 20. ure naprej (predvidoma do 2. ure zjutraj), se bo zvrstila vrsta med mladimi priljubljenih skupin. it. 43junij 2009 - Sobota bo namenjena ljubiteljem narodne glasbe. Program se bo zače! ob 12. uri s predi zborom za Pohorsko coklo, ob 15. uri se bodo začeli nastop] ljudskih pevcev, ob 16.30 pa festival narodne glasbe. V nedeljo bodo ob 11.30 odprli prizidek pri gasilskem domu, v katerem bo dobila svoje prostore tudi Godba Zreče. Nastopilo bo še osem godb in pihalnih orkestrov iz Slovenije in tujine. MBP bor, ki ^ vodi Stanko Ha-ce. Qpravni odbor je začel s pripravami za ustanovitev nove občine oziroma za referendum, ki bi naj bil jeseni, v času državnozborskih volitev, vendar jim je zmanjkalo časa. Postopek se tako začenja znova. MBP njegovo mesto v državnem zboru zasedel Konjičan Tadej Slapnik. Kolje poudaril predsednik občinskega odbora stranke Zares Anton Noner, je želja po lastnih prostorih, kjer bi lahko svetniki te stranke osebno sprejemali občane, stara že več kot leto dni. Na voljo bo tudi dru^m društvom, katerih člani so tudi Člani stranke. MBP Kripl teater z Amfitrionom Kripl Teater KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice je pripravil novo predstavo. Premiera Molierovega Am-fitriona v režiji Matjaža Šmai-ca bo danes, 5. junija, ob 20. uri, v Kulturnem domu Slovenske Konjice. Prva repriza bo v soboto, 6. junija, ob 20.uri, prav tako v konjiškem Kulturnem domu. MBP iiiiww.noMik.coiii hoví tednik M»' KULTURA 15 Kralj, Slovenci in bela lisa Zanimiva razstava o spornem kralju Aleksandru in Karađorđevićih v cellskem Muzeju no-vejše zgodovine so včeraj odprli zanimivo razstavo Kralj Aleksander med nami, kjer predstavljajo naj* pomembnejšega vladarja stare Jugoslavije ter dinastijo Karadordevićev. Letos mineva 100 let, odkar je takratni srbski prestolonaslednik ter poznejši jugoslovanski kralj Aleksander kot gost obiskal zdravilišče Rogaška Slatina. V mondenem zdravilišču Avstroogrske je bil takoj potem, ko je postal srbski prestolonaslednik ter je v hotelu Soča (takratnem hotelu nadvojvode Janeza ter poznejšem Aleksandrovem domu) tri tedne bival pod tujim imenom. Ljudje so ga kljub temu prepoznali, zato je bil na promenadi malo časa, najrajši pa je imel sprehod na Bellevue. Čez enajst let so ga, kot jugoslovanskega prestolonaslednika, zelo slovesno sprejeli pred celjskim magistratom. Njegov prihod je naznanila ariilerija pod celjskim gradom, v cerkvah so zazvoniii zvonovi, zbralo se je dvajset tisoč ljudi. V Celju so se znova množično odzvali leta 1934, ko je postal kralj Aleksander v Marseiilu žrtev atentata. »Množica, ki so jo v silni bolesti obhle solze, je počastila spomin Velikega lualja z mogočnimi klici >Slava!<, železničářská godba je zaigrala himno, z Miklavškega hriba pa jezadonelo 21 strelov iz to-pičev,« je poročala celjska Nova doba. Ob spominu na kralja Aleksandra je vsekakor treba spomniti na njegovo §e-stojanuarsko diktaturo ter unitarizem v Škodo Slovencev. Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedal dr. Tone Kregar, ix je skupaj z Marijo Počivavšek ter Nani-jem Poljancem med avtorji razstave, negre za poskus poglobljene analize takratnega obdobja, kjer ni bilo klasične demokracije (kot je biia istočasno v Masarykovi Češkoslovaški). Razstava se zato osredotoča na takratni odnos Slovencev do kralj a Aleksandra, na obdobje, za katerega je spomnila direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega, da je bolj kot ne še muzejska bela lisa. Jedro razstave je bogata zbirka Ljudskega muzeja Z raistave o kralju Aleksandru med nami, v stavbi, Id je povezana z njegovim obiskom v Celju. Na fotografiji avtorji rustave dr. Tone Kregar, Marija PoČivBViek in Mani Poljanec (od leve), ki je lastnik bogate zbirke, povezane 2 dinastijo Karadordevićev. Nanija Poljanca iz Rogaške Slatine, povezana s kraljem Aleksandrom ter drugimi Karadordeviči, vse do danes. Razstava/ ki jo spremlja bogat katalog, bo na ogled do 6. septembra. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Na razstavi so med drugim na ogled različne fotografije, ki povezujejo kralja Aleksandra z bivanjem v Rogaški Slatini ter s Celjem. Videti je mogoče tudi njegov originalni portret z Bleda» fotografije dvorne fotograiinje Foto Tonke, različno lastnoročno napisano korespondenco Karadordevićev, steklenico vina prve serije polnitve iz kraljeve kleti iz leta 1931, ročno izpisane jedilnike kralja Petra L, lastnoročno pismo Nikole Tesle po atentatu na kralja Aleksandra, poročila iz Časopisov, znamke in bankovce s podobami Karađorđevičev ... Posebna redkost je doslej neznana politična oporoka kralja Petra II. Malgajeva rojstna hiša kmalu muzej? 90-letnico Častne smrti Franja Malga-ja počastili s knjigo Nadporočnik Franjo Malgaj, ^orajda pozabljen Maistrov častnik in borec za slovensko Koroško, rojen v vasi Hruše-vec pri Šentjurju, je tudi 90 let po svoji smrti med Šentjurčani zelo Čislan. Po njem imajo poimenovano ulico in osnovno Šolo. Da bi obujali in negovali spomin nanj in na zgodovinske vrednote, so leta 2007 ustanovili domoljubno društvo in ga poimenovali po svojem rojaku. Je naslednji korak ustanovitev Malgajevega muzeja? Šentjurčani si že dolgo želijo, da bi v MaJgajevi rojstni hiši (Hruševec 39), ki je spomeniško zaščitena in vzasebni la-sd, uredili spominsko sobo. Pri čemer so vse glasnejše njihove pobude, da bi v njej ustanovili kar muzej. Toda, preden bodo to lahko storili, mora občina urediti lastnike zadeve v zvezi s hišo. Muzej se bi ukvarjal z načrtnim hiranjem podatkov o delu in življenju Franja Mal-gaja, kakor tiidi s pomenom njegovega bojaza južno Koroško. Z muzejem bodo morda počastili 100-letnico Malgajeve smrti, medtem ko so 90-leUû-co z dokumentarno monografijo Vojni spomini 1914-1919. Knjigo so pred dnevi javnosti predstavili v šentjurstó knjižnici. Malgajeve Vojne spomine je napisalgeneralmajor v pokoju Marijan F. Kranjc. Gre za prvo celovito predstavitev ne samo Malgajeve vojaSke kariere, temveč tudi njegovih zaslug za osvoboditev j užne Koroške. Marijan F. Kranjc je knjigo napisal na podlagi Mal^jevih MarijanF Kranfcv pogovoru 2 direktoiico kni&niceTs^ano Osel 22. jimqabo pfwtetavitBvtuďi v Osrednji kfi^nítí C6|e. osebnih dokumentov (dnevnikov, zapiskom dokumentov, odlikovanj, foto^afij ...) in ob sodelovanju Maîgajevih sorodnikov, ki so skrbno varovali njegove pisne spomine in predme te. Najbolj dragocen med njimi je bil izvirni vojni dnevnik za leto 1916, ki ga je hranil Mal-gajev pranečak Janko Štampfl. veliko pa si je avtor knjige pri pisanju pomagal tudi s prepisi ostalih dnevnikov od 1914 do 1918. Ob predstavitvi knjige je bila v šentjurski knjižnici na ogled tudi manjša priložnostna glalelistična razstava. Na po-Ští v Šentjurju pa je še do 11. junija na voljo p<^tni žig za pošiljke s podobo Franja Mal-gaja, S praznovanjem 90-let-nice njegove smrti bodo v Šentjurju nadaljevali ob koncu leta. Domoljubno društvo s sodelovanjem Muzeja novejše zgodovine Celje bo no-vónbra v OŠ Franja Malgaja postavilo ^lio razstavo o svojem rojaku. Še prej» oktobra, pa bodo vse šolnike In dn^e občane povabili na pohod po poteh FVanja Malgaja na Koroško. Posebno pozomost je avtor v knjigi posvetil okoÉQnam Malgajeve smrti. O njej obstajajo številna nasprotujoča si pričevanja. pri čemer se je Marijan F. Kranjc opredelil za Častni samomor- Po njegovem si je Malgaj, predhodno ranjen in obkoljen, 6. maja 1919 komaj 25-leten vzel življenje, da ne bi živ padel v roke avstrijske vojske. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: MN Lepota, kot jo vidijo Enooki Po uspešni lanski razstavi na Starem gradu se skupina celjskih profesionalnih fotografov, združenih pod imenom Enooki, s svojimi fotografijami tokrat predstavlja v Železarskem muzeju na Tebar-jah. Tokratna razstava, odprli jo bodo jutri ob 19. uri, nosi naslov Lepota, ki jo vsak avtor vidi in prikazuje na svoj način. Na razstavi se bo s fotografijami predstavilo devet fo-tog"afov: Aleks Stem, Nik Jarh, Crt Cene, Gregor Katič, Nataša Millier, Matjaž Očko, An- draž Purg, Gašper Domjan in EdoEinspieler. EUzstavaborta ogled do 30. junija vsak de-lovnik med 10. in 13, uro (ob sredah do 17 urel. Odprtje razstave bodo popestrili plesni kolektiv Abomo in tolkalci Dum Dum Bata s presenečenjem večera. BA Multimedijska konstrukcija v Nikci Umetniki Anka Rener, Matej Čepin in Jana Kvas bodo nocoj ob 21.03 v Galeriji Nikca v Gosposki ulici 7 vCelju postavili oa og' led multimedijsko konstrukcijo. To bo uvod v razstavo, ki ostaja v galeriji na ogled še približno tri tedne. Vsem trem umetnikom je skupno slikarstvo, sicer pa je Jana Kvas slavistka, ukvarja se z literaturo, Anka Rener se ukvarja tudi s ple- som. Sprva so tako umetniki skušali ob odprtju razstave pripraviti nekakšno instalacijo, potem pa so se odločili za konstruktivizem, kot pojasnjuje Anka Rener: »Konstruktivizem je čas. ko se je v likovni umetnosri in tudi literaturi zgodil ogromen preobrat. Hkrati pana-Sa konstrukcija kliče po ruski umetnosti.« Dodaja še, da bodo obiskovalci videli nekakšno gledališko predstavo, dejansko pa konstruk- cijo, kjer bodo v navezavi ples, glasba, literatura In seveda likovna umetnost. ŠK TBSM BJUMA Ctt-IB ^43-5« juni) 2009 Jure Kolene (levo) je k pre(^evanju spodbudil tudi Hkidcamo« Janka Šumečnika. sicer člana tnozir^e pustne godbe Boj sa 99. ■■ HVH ■■ mm ^ m Ribici najboljši »golašiii Z golažijado so več kot uspešno razgibali Mozirje No» boste veqeino rekli, golažijada pa dandanes res ni nič kaj posebnega. Vendarle - mozirska golažijada, tekmovanje kuharjev v kuhanju golaža, je bila nekaj posebnega. Najprej zaradi namena, s katerim so iržani želeli razgibati srediSČe Mozirja, nato zaradi Številnih obiskovalcev» ki so prišli v kraj> in nenazadnje zaradi tekmovalnosti kuharjev in tudi iskrenega veselja zmagovalcev. Slednje, torej veselje (naj po- dvema članoma prevladovala moš- vemo, da so v kuhanju golaža slavili ribiči), je dalo siuliti, da priložnostni kuharji dogajanja nedavno soboto niso vzeli z levo - da ne reCemo kuhalnico. Glede na tO; da je v tridesetih ekipah s po ka populacija (videli smo samo eno predstavnico nežnejšega spola), lahko le ugibamo, koliko golažev se je na skrivaj, tako za trening, skuhalo v minulih tednih v zgornjesavinjskih in šaleških do- Moarske pustnaka sta golaž skuhala na lesenem itediln&u. movih. V Mozirju so pod vročim soncem vrteli kuhalnice predstavniki praktično vseh gostiln, gostišč, barov in društev v mozirski občini, nekateri so skupaj za kotel stopili kar tako, v goste pa so privabili tudi nekaj ekip iz okoliških krajev. Idejni vodja golažijade, >»prve, a že tradicionalne«, kot je »vzhi-čeno« ugotavljal odličen moderator programa Jure Kolene, sicer »doma« v kampu Menina v Var» poljah, je bil domačin, pristni tr-žan Vinko Matjaž. »Čas, v katerem živimo, je tako dinamičen, da se tega zavemo šele takrat, ko resno zbolimo. Takrat ne potrebuješ ničesar. Takrat spoznaš, da je vsak dan praznik. Prav to me je spodbudilo, da z isto mislečimi prijatelji napravimo nekaj, da se dogaja,« je povedal Matjaž in spomnil» da je Mozirje v resnici »potrebno dogajanja«. »Tržani si prizadevamo, da Mozifje zaživi. Uvedba enosmernega prometa je odnesla tri obrtnike, hole! in trgovino na trgu, Trenutno je to mesto duhov, ki je v soboto zaživelo.« Najboljši kuharji Kot so povedali organizatorji oziroma Helena Žagar iz Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Mozirje, je goiažijada samo simboličen naziv prireditve. »Želimo, da bi biJe prirôiitve, ki jih načrtujemo, na višji ravni. Priznanje na tej prireditvi bi moralo biti nekaj, na kar bi bili udeleženci res ponosni.« Prav zato so kot ocenjevalcev komisijo povabili najuglednejše slovenske strokovnjake. Sodelovali so predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vo-zelj, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri slovensici obrtni zbornici Tomi Matjaž, hotelir iz Portoroža, sicer potomec znamenite mozirske gostilne Pri kočarju, kuharski strokovnjak Lovrenc Branko Hriberiek in Jernej Bastl sta med pDáranjem trdila, da bosta zmagala. Obiskovalcem sta ponujala celo »print« recepta, v katerem je poleg številnih začimb presunifa tudi kokekola. Člani komisijo so poskusili in ocanin trideset rftdi&iih gota^ev. potem pe vprašali, kje so da v Mozinu kaj pojesti... Ogriz in domača mojstrica dobre kuhinje Nada Car. Kuharji so potrebne pripomočke, torej kotle, začimbe in navijače, »prinesU« s seboj, po tri kilograme mesa in čebule pa so prispevali organizatorji. Komisija je ocenjevala več podrobnosti, od priprave jedi do čistoče, najpomembnejša pa sta bila seveda okus in to, da je moralo v enem kotlu brbotati najmanj dvajset pordj. Te so obiskovalci pomazali do tistega, predsednik komisije Vozelj pa je kljub različnim uporabljenim začimbam »iz- dal« , da je že po tem. kako se je kdo lotil kuhanja, vedel, kateri go-laži bodo najboljši. Na koncu sta po nestrpnem pričakovanju 3. mesto osvojila kuharja iz Gorsko-turistiČnega centra Golte, drugo mesto sta speljala pr^-stavnika Turističnega društva Velenje (ki že več let pripravlja tekmovanje v kuhanju golaža), kot najboljša zgomjesavinjska >»golaša« pa sta se izkazala predstavnika druge ekipe Ribiške družine Mo2;irje, Branko Hnberšek in Jernej Bastl. US it.43.5.}iHiij2009 novi tednik Reportaža 17 Lepotice dodobra razvnele Kozjance na izboru za mis Tretji izbor za mis Kozjanskega - Najlepša je Vlasta Sever iz Lesičnega Mis Kozjanskega 2009 je postala Vlasta Savar b Usičnesa. Kot večina mísíc n\\ tudi ona uspeti kot pevka. Sobotni večer sva s fotografom preživeta v Še nt-jurju na izboru za mis Kozjanskega. So nama re-kli, da te eksodke ne sme-va zamuditi. In sva šla. Osebno bi sicer imela več od večera, Če bi svoja telesa postdviii na ogled krepki kozjanski mladeniči. Bom pač morala na ta užitek počakati do avgusta, ko bodo Izbirali mistra Kozjanskega. A pustimo zdaj moški spol, v središču dogajanja so bila vendar dekleta. Sedem se jih je potegovalo za naziv najlepše Kozjanke. Ob njih niti »frajerji«, ki sicer stavijo na fine mestne damice, podkrepljene s silikonom, ne bi ostali ravnodušni. Na Kozjanskem na srečo Še vedno stavijo na naravno lepoto (in te dekJeton ne manjka) ter se držijo načela, da še taka krasotica ne more biti mis, če ne tehta vsaj toliko kot vreča cementa. Zaželeno je tudi. da kozjanska »deklina« nima dveh levih rok, glave pa ne samo za pričesko, če ima povrhu vsega še veselje do petja» ji do naziva mišice ne manjka praktično nlČ. Sicer se sam izbor za mls Kozjanskega ni bistveno razlikoval od drugih lepotnih izborov pri nas. Kandidatke so se občinstvu in žiriji predstavile v štirih Izhodih (za tiste, ki imate Kozjansko še vedno za zaostalo agrarno območ- Šopek najlepših (od leve): 1. spremljevalka Maja Otorepec (21 let) iz Šmaija prt J^h. mis Kozjanskega Vlasta Sever, 2. spremljevalka Polona Mastnak (18 let) iz Šmaija pri Jelšah in mh simpeticnosti Damjana Amon (26 let) iz Viritanja je: noben izhod ni bil v gumijastih škomjih, ruti In pred-pasnlkul), s plesno koreogra-hjo (ki so jo naštudirale v manj kot pol ure) ter, jasno, pokazale so svoje pevske sposobnosti. Sem in tja je katera s svojimi talenti celo presenetila - strokovno žirijo očitno najbolj 25-]etna Vlasta Sever iz Lesičnega, ki je postala mls Kozjanskega 2009. Svetlolasa lepotica svoje ambicije usmerja predvsem v petje. Menda se ji odpira bleščeča pevska lúriera v enem od lokalnih ansamblov. Njena skrita želja je tudi delo na televiziji. No, pa saj menda niste pričakovali, da se bo kot mis zavzemala za dvig odkupne cene mleka ali za umestitev trase 3. razvojne osi skozi območje Kozjanskega?! Kakorkoli. Dekleta bodo zdaj najprej izkoristila nagrade. Nagrajeno četverico (prve tri ter mís simpatično-sti) čakajo potovanja, zlatnina, večerje... A to ni nič v primerjavi z nagrado, ki jo obljublja lokalni glasbenik s »frajtonarico«: prav vse kandidatke za mis bodo lahko sodelovale na snemanju videospotanjegove skupine. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: SHERPA Dekleta so najbolj dvignila temperaturo, ko eo se pred občinstvom sprehodila v kopalkah. Pa naj še kdo reč«, da na Kozjanskem lepotice ne uspevajo. Občinstvo seje ob brhkih mladenkah dodobra razgrelo ... in navijalo za svojo favoritko. jjHWOŽCI - WASVETI Slavje M je pričelo pred mestno hilo. Državni prvaki in podprvaki pokaia EHF, rokomeuSi Gorenja, so v Velenju doživeli prekrasen sprejem po vrnitvi iz Nemčije. Četudi so morali igralci v finalu pokala EHF premoč priznati Gummersbachu, slavje ni bilo niČ manjše. Ekipo je najprej v mestni hiši sprejel župan Srečko Meh, nato so se igralci s kamionom podali na vožnjo po mestu. Zadnja in najslajša postojanka je bila pred Rdečo dvorano, kjer jih je z bučnim sprejemom pričakalo ogromno navijačev. Za piko na i so poskrbele igralke Krima Mercatorja, ki so ob izjemni sezoni prišle čestitat igralcem Gorenja. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Na sprejemu pred Rdečo dvorano je državne pnrake pričakala mnoaea navijačev. Igralce so s kamionom popeljali po ulicah Velenja. « t ■■ \ i ■ Trerrer Ivica Obrvan je slavil zgodovirtski uspeh Gorertja ir> svoj 43. rojstni dan. Predsednik kluba Franjo Bob'mae mu je podaril njegov portret , Velenjčanom so čestitale tudi prvakinje z Ga I jeviee. ti NOVI TEDNIK f^HIT 19 Na kraljevih krilih v prejšnji Številki Nove-ga tednika smo začeli analizo minuie sezone košar-karske ekipe Zlatorog. Na> daijujemo s komentarjem doseženega pri Hopsili s Polzele. V prvenstvu so se uvrstili na šesto mesto razpredelnic ce. Že pred začetkom sezone so napovedovali vrnitev v sam vrh slovenske košarke. Poškodbe dodobra razveljavile velik trud Trener Boštjan Kuhar, ki je za ceno svojega ostanka na klopi želel v svojih vrstah Američana Siiawna Kinga, je že pred začetkom vedel, zakaj si to želi. King je namreč poslal pravi »kralj« pol-zelske košarke in je zagotovo prvo ime sezone celotne prve slovenske košarkarske lige. Kljub nekaterim težavam na začetku s poškodbami so na Polzeli vlekli sijajne poteze. Najprej so zadeli v polno s prihodom Marka šamaniča, nato §e Nemanje JelesijeviČa. nekoliko manj od pričakovanega je pokazal Vladimir AnzuJoviČ, Škoda je le, da do končnice ni bil nared Grega Hafner, ki je že bil registriran za Hopse. Prvi del sezone so Polzelani končali kot peli z izkupičkom 12;10 v zmagah» mnogj pa smo napovedovali» da so prava tempirana bomba za drugi del sezone. To se je pokazal o kot pravilna napoved, kajti do druge tretjine drugega dela so bili Hopsi na četrtem mestu razpredelnice, celo v boju za tretje mesto» a so se nato začele poškodbe. Težja poškodba Kinga je psihološko povsem zavrla ekipo. ker pa nesreča nikoli ne počiva, je na operacijo hrbtenice moral tudi temperamenten in zeio uspešen trener Kuhar. Tako je ekipa v odločilnem delu sezone ostala brez prvega igralca in tre-nena ter na koncu pristala na šestem mestu v Sloveniji, čeprav bi si po prikazanem v večjem delu sezone zaslužila celo več. Že zaradi same igre, želje in voije, ki so jo Shawn King, ko je se lahko pomagal Hopsom. Naj, naj Prvi strelec ekipe je bil Shawn iOng, ki je dosegal 20,45 točke na tekmo. Nemanja Jeiesijevič je dodajd 13,35. Terence Hundley, ki je odigral le osem tekem za Hopse, pa 13,13. v povprečju pa je ekipa dosegala 79.5 točke na tekmo. King je gospodaril tudi v skoku, v povprečju je imel 14,7 skoka na srečanje. JelesijeviČ je zbral 7,4 sko* ka na srečanje, branilec Danijel Vujasinovič pa 2,6 skoka, vsi Hopsi pa 33,6 na tekmo. Vujasinovič je zbral 4,2 podaje na srečanje, sledita mu King z dobrima dvema podajama in JelesijeviČ z 1,6 podaje na tekmo. Ekipa> lû je imela v povprečju 14,3 asistence na tekmo, je za dve točki metala 55,5% na tekmo, najuspešnejši je bil ICing, ki je imel met za dve 63,8%. Sledita Šamanič 58,7 in Rajko Rituper 56,4%. Pri metih za tri pa so Hopsi dosegali 3,4 trojke na tekmo. vsi kazali, še toliko bolj pa zaradi sijajnih Hmelj boysov, ki so se vrnili za pomoč svojemu klubu in bili ne samo Šesti, temveč tudi sedmi igralec ekipe tako doma kot v go-steh. Kakšna bo sestava ekipe za naslednjo sezono, se še ne ve. Danijel Vujasinovič je odšel na preizkušnjo v Španijo, oba HrvaŠka igralca Šamaoič in Anzulovič se najverjetneje ne bosta vrnila. A Kuhar kljub temu iz bolniške postelje se- Zreški pokal v Ameriko Dvodnevni mednarodni odbojkarski turnir za pokal Občine Zreče je bil vodilni dogodek v sklopu praznovanj zreškega občbiskega praznika in hkrati eden največjih mednarodnih 0(&K»jkarskih dogodkov v državi. Ma 15. turnirju so domače odbojkarice Odbojkarskega kluba Comet Tieče gostile ekipe University of Clemson iz ZDA, ŽOK Rovinj s Hrvaške ter ŽOK Sloga lts\ iz Italije. Tekma za tretje mesto je bila nadvse napeta, končala pa se je z veseljem za domače igralke, ki so z rezultatom 3:2 premagale Italijanke in se jim tako oddolžile za poraz prejšnjega večera. Finalna tekma je bila poslastica za številne gledalce. Končni rezultat obračuna med ekipama iz ZDA in s Hrvaške je bil 3:1. TOMAŽ KUŠAR stadija ekipo, ki bo skušala narediti 5e korak naprej. Upajmo le, da bo uprava kluba zmožna in sposobna spremljati ekipo in strokovni Šlab le-te, ki bo novo moštvo gradi] okrog Kinga, ki naj bi po okrevanju Še eno sezono nosil dres Hopsov. In če '>kralj« ostane? Potem se lahko na Polzeli vsi skupaj nadejajo novih zmag in veselja ob košarkarskih tekmah. JANEZ TERBOVC Foto: MM NK Simer Šampion vabi v svoje vrste Jutri ob 10. uri bo na igrišču IV. Osnovne šole v Celju vpis za sezono 2009/10 v NK Simer Šampion. Vabijo vse novince, rojene od leta 2001 do 2004. Informacije na telefonskih številkah 031 318-646 (Bojan) ali 031 645-975 (Sašo). MK Obetajo se korenite spremembe Celjski Živex je odigral še zadnjo tekmo v 1. ligi malega nogometa. V 10. krogu lige za obstanek je gostil Sevnico in visoko slavil s 13:5. Kar 6 zadetkov je dosegel Rade Rusmir, po dvakrat sta zadela Banov-šek in Adrinjek« enkrat pa Kolar, Adamič in Satler. Tekma ni odločala o ničemer, kajti obe ekipi sta si že pred srečanjem zagotovili ostanek v ligi, tako da je bilo vzdušje pred tekmo povsem sproščeno. Kljub zadnji tekmi so domači dokazali izje men motiv in željo po zmagi ter povsem »ponižali« goste. Drago Adamič je odigral zadnjo tekmo v igralski karieri, v prihodnosti pa bo pomagal v klubu. Ciij ostati v ligi so igralci ÎÂvexâ tako izpol- nili, v prihodnji sezoni pa se obetajo korenite spremembe. Igralci si želijo resnost in urejenost v klubu, predvsem pa nov in svež veter, ki bi ga prinesel sponzor. Slednja bodo poizkusili poiskati med poletjem in s tem poseCi po mirni in uspešnejši novi sezoni. Rade Rusmir je s točo doseženih golov proti Sevnici postal najboljši strelec 2. SLMN: »2e pred tekmo smo se z igralci dogovorili, da bodo podajali predvsem meni, da dosežem čim več golov. Vesel sem, da mi je na koncu uspelo.« Milan Adrinjek (na stiki) je med sezono razveseljeval s »suhimi listi«: »Lepo bi bilo, da še poizkusimo eno sezono in da nam uspe priti v ligo za prvaka.« Evrogol je s prostega strela dosegel Rok Sa tier: »Zelo zadovoljni smo, da smo ostali v Jigi. Kljub temu. da nismo trenirali in da ni bilo ambicij uprave, smo dali vse od sebe, drugo sezono pa bomo z drugimi sponzorji in močnejšimi osebami resneje zastavili.« MITJA KNEZ Prva tri mesta v Velenje in Celje V dvorani OŠ Žalec je bilo konec minulega tedna državno prvenstvo karaieistov do 21 let. Prvenstva v organizaciji Karale zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja se je udeležilo 483 tekmovalce iz 53 slovenskih klubov. VelenjsÚ klub Shotokan je osvojil 2 zlati, 3 srebrne in 6 bronastih medalj. Pri mlajših čianlh oziroma članicah sta postala prvaka Klemen Plazar in Una Čater. Iz kluba SK1T0-RYU Celje pa je MiŠa PodpeČan med mlajšimi članicami osvojila 3. mesto. Celjani pa so si priborili Še dve peti in eno sedmo mesto. SC, MK Olimpijski tek v Celju športno društvo Spiridon je v sredo organiziralo tradicionalni Olimpijski tek na celjski Špici. Zbralo se je 150 rekreativnih tekačev vseh starosti, ki so se pomerili na razdaljah 3 in 8,5 km. Organizator Božidar Mulej je bil nad udeležbo navdušen, saj se je zbralo več tekmovalcev, kot so pričakovali: »Pričakovali smo jih okoli 100, a jih je na naše veselje prišlo še več. Me pa veseli, da se teka udeležuje Čedalje več žensk in Če primerjam letošnji tek s prejšnjimi, lahko ugotovim, da je vsaj 40 odstotkov udeležencev nežnejšega spola.« Prvo prireditev v seriji Ohmpijskih tekov po Sloveniji je ludi letos spremljal pravi olimpijski protokol MOJCA KNEZ Slave še naprej krmilom celjske barke? Danes bi morala biti do* končno znana usoda sode-lovanja med MIK CM Celjem in Slavišo Stojanovi-čem. Slednji se je v začetku tedna sestal s predsednikom kluba Marijanom Vengustom, a odločitev Še ni padla. Stojaaovič je dejal, da je ostalo precej vprašanj odprtih, želi pa si, da bi bili po pogovoru s celotno ekipo vsi zadovoljni. Ponudili so mu slabše pogoje, a je poudaril. da je denar še najmanj pomemben. Zanima ga. kakšna je vizija kluba in kakšen bo igralski kader za prihodnjo sezono, saj se s fanti želi boriti za sam vrh. Pojavljajo se tudi namigovanja o odhodu. Predstavnik celjskega prvoligaša Borut Ariič nam je dejal, da je v pogodbi jasno, da namigovanja o odhodu nimajo prave podlage. Tako je skoraj zagotovo, da bo Stojanovič ostal v Celju. Dokončno bo to znano po drugem sestanku trenerja in predsednika. Prav gotovo si nihče ne želi, da bi celjska nogometna barka z morebitno menjavo trenerja zaplula vzvratno. MITJA KNEZ 15 naših na Wembley! Ob svoji Dtficinici pcijtmo i2brdncev v London na nogometni spektakli med Ani^lijo m Slovemjo na Wembieyju. Več o nsgradni igri mjubiiejnih ugoilnoslih nâ WWW.15n8SÍh.SÍ. Sledite svojim sanjami O HypoGroup ALPE AORU /S-đLĆ— PANORAMA ROKOMET Pokal EHF, povratna tekma finala: Cununersbach • Gorenje 26:24 (16:8); Ilić, Zr-nič 7, Gun nar son 3, Kramz, Wagner, Vukovlć 2. Lutzel-berger, Alvanos, Szilagyi 1; DobelŠek, Bezjak 5, Harman-dić 4, DaiLikaSvili 3, Gromi-ko 2, Mlakar, Šiefantč, Gol-ear 1. (KM) 20 novi tednik Sojenje za poskus umora po 16 letih prestavljeno Na okrožnem sodišču v Celju bi se moralo v torek začeti sojenje Zdravku Šobi in Tomažu Starim iz Radeč. Šobi očitajo poskus umora, Starini pa napeljevanje k umoru. Gre za primer izpred 16 let, za katerega se mora sojenje začeti znova, saj je prvo sodbo, v kateri je biJ Starina obsojen» Šoba pa oproščen, razveljavilo višje sodišče. Mi-mopede, Starina je brat znane gospodarstvenice Andrijane Starina Kosem. Primer je Se iz oteobra 1993. ko so se sicer znanci srečali pred gostiščem Martinčič v Radečah. Starina naj bi že pred tem dogodkom Šobo nagovoril, da je streljal v Branka JevSe-varja in Roberta Ribiča. Četverica naj bi bila v sporu. Šoba je to tudi storil z vojaško avtomatsko puško tipa kalašnikov. Proti avtomobilu, v katerem sta sedela Jevševar in RibiČ> |e izstrelil več nabojev in zadel Ribiča. Ta je dobil hude poškodbe glave, zmečkanino možgan in strelno poškodbo v ledvenem delu hrbtenice. Rane so bile tako hude, da je bil takrat v življenjski nevarnosti, danes pa jena invalidskem vozičku. Kot navaja obtožnica, je Šobo pri streljanju Starina tudi glasno spodbujal. Obema grozi do 20 let zapora, toliko je za poskus umora predvideval takratni kazenski zakonik. Šoba je bil v tem postopku obtožen tudi povzročitve splošne nevarnosti, saj je bil med streljanjem poškodovan tudi Aleš Sotkr> ki se je takrat nahajal v bližnjem lokalu. A je to kaznivo dejanje zdaj že zastaralo, zato so postopek v tem delu proti Šobi ustavili. Medtem ko je Starina v spremstvu odvetnika v torek pri^l na sodišče, pa je manjkal Šoba. Njegov odvetnik že nekaj časa ni bil v stiku z njim, zato se bodo morali tako sodišče kot U % cNvir^ policisti potruditi, da ga bodo pripeljali na sojenje, saj se drugače obravnava ne more začeti. Zato je morala predsednica senata obraviîâ-vo preložiti na 16. junij. Se enkrat bodo morali zaslišati vse priče> saj je tožOstvo nasprotovalo, da bi le prebrali njihove zapisnike. Vprašanje pa je, k^nepodJX>bnosti so si priče sploh lahko zapomnile po 16 letih. SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA Ogenj je uniiil traktor, drobilftc kom^. 15 naMadalfc sena. tono koruze In več mavčnih ploii in aluminajstih profilov. Pred požarom rešili živino ObtožBiiiTomai Starina Včeraj okoli 16.30 je zagorelo v hlevu Šestčlanske družine v Nimnem v Rogaški Slatini. Ogenj je uničil traktor, drobilec koruze, 15 nakladalk sena, tono koruze in vei mavčnih plošč in aluminajstih profilov, iz hleva so uspeli rešili tri goveda. K sreči se požar ni razširil na stanovanjsko hiSo, v kateri živi družina s tremi majhnimi otroki. 28 gasilcev iz dveh slatinskih društev se je z ognjem spopadalo kar nekaj ur in 5ele v večernih urah uspelo požar pogasiti v celoti. Škoda je ocenjena na okoli 40 tisoč evrov. MJ Foto: PCD Steklarna Rogaška .••M.*-< -r-:-! .i-iťt ' AREIMA PETROL Ai^ena^ zma^oimicev- PORTRET TEDNA SELEKCIJA U-13 NOGOMETNA ŠOLA OselekdJI ?nçim na jesenski del sezone smo »c^i 21. julija 200a s 1S igralci. Ekipd je potrebovala kar nekaj ^ssa n spoznavanje (udi posameznikovih individualnih tehničnih in taktičnih sposobnost). Skozi {m\r\çe smo igralcem skušali poiskati d koncu prvenstva. Posamezniki, ki izstopajo po kva!fteti: Mergim ^unaj, Midhet imnïK Matevž Hrast nik Avbelj, Uati{ Kranjc in Trener Damjan Fl Is Bo država zavarovala stanovalce? Ne! Smrt motorista ni dovolj za postavitev varovalne ograje - Stanovalci odločeni: ograja bo! Da sta Kidričeva ulica in zahodna obvoznica (prva se nadaljuje v drugo od križišča z Maríboi^ko cesto v smeri Čopove ulice) v Celju smrtno nevaml, ni več dvoma. Srediaprila so v Kidričevi ulid umrli kar trije najstniki, na obvoznici pa je minuli teden umri 304etni motorist (podat-kcFv, v kakšnem psihofizič-nem stanju je vozil, de oi). Nesreči sta se zgodili v razdalji slab kilometer. Nezgoda motorista bi se končala še s kakšno smr^o, če bi na pločniku ob cesti bil pešec ali pa Če bi motor odneslo med otroška igrala, ki so le pet metrov od kraja, kjer je 30-letnik umri. Vend^ ne njegova smrt ne to, da je ob nevarni obvoznici več sto sta-novanj, parkirišča, na zelenicah pogosto otroci, niso dovolj za posuvitev varnostne (ne varovalne, so nas poučili) ograje. Ne • predpisi pač tega ne zahtevajo, so nam odgovorili pristojni. Pravzaprav niti ne pristojni» saj so več prostora v izjavi namenili pojasnilu, da smo narobe uporabljali nazive podjetij. Vprašanje smo namreč poslali podjetju DDC svetovanje inženiring. Družbi za sveiovanje in inženiring, morali pa bi ga menda Direkciji RS za ceste {DRSC). Ko smo jih nato vprašali, ali bi nam z DRSC morda poslali drugačen odgovor, so odgovorili, da ne. V bistvu bi enak odgovor poslala ista služba za odnose z javnostjo... Ampak to je v vsej situaciji pomembno toliko Icot lanski sneg. Dejstvo je, da varnostne ograje ne bo. Vsaj zgoraj omenjeni družbi je ne bosta postavili, Ker za to ni ustreznih pogojev. »Odsek se nahaja znotraj naselja, ob robu vozišča je visok robnik in površina za pešce,« so nam odgovorili. »Je pa naselje, skozi katerega je speljana obvoznica» strnjeno. Biok, v katerega je priletelo motoristovo telo, je namreč od ceste oddaljen le tri metre! Ograja bo.« se hu-dujejo stanovalct, ki resno grozijo tudi z zaporo ceste. Menda se jim že ponuja voznik, ki je to pripravljen storiti kar z vlačilcem... Prepovedano za pešce? "Hidi sami smo v slabi uri ugotovil, da marsikdo resnično pritisne preveč na plin. Ob tem so ogroženi tudi pešci ru pločniku. »Postavitev varnostne ograje med voziščem in stranskim dvignjenim delom površine omenjenega odseka je lahko rešitev, vendar je treba paziti na \adik voznil^ motornega vozila. Če je ograja tik ob vozišču, bi lahko voznik dobil brunelski< občutek vožnje,« pravi prometni strokovnjak, mag. Roman Krajne, vodja Študijske skupine za promet in lo^stiko CPI RS. »V prometu so vsi udeležena v neposredni bližini, denimo na prehodu za pešce, kolesarski površini ob robu vozišča ... Ena od rešitev je ločevanje teh površin s stranskim ločilnim pasom. Tà omogoča lo- čeno vodenje prometa ob vozišču ali fizično oddvojitev motornega prometa na vozašču od površin za kolesarje in pešce. Primer takšnega odsëiv tri dni« Vprašanje/odgovor v celoti objavljamo svoje vprašanje, ki smo ga poslali podjetju DDC svetovanje inžerúríng. Družbi za svetovanje In inženiring, in njihov odgovor (kjer so, mimoze-de, le dtirali uradni dokument}. Tako bodo bralci lažje dobili vpogled v lo, kako »jasno in preprosto« nam prisiojrti, ki jih plačujemo davkoplačevalci, odgovarjajo in predvsem - ali nam odgovorijo na vsa vprašanja. »Zanima nas. kako si strokovnjaki iz podjetja DDC, glede na to, da naj bi bila omenjena cesta državna, ogledujejo te nevarne odseke in ait za ta del (o.a.. lokacija nesreče) predvidevate morda kakšne varovalne ograje/v kakšnem Času.« Odgovor podjetja DDC, ki za različne naročnike (med drugim tudi DRSC in DARS) opravlja svetovalne in inženiring storitve: »Postavitev varnostnih ograj je določena v Tehnični specifikaciji TSC 02.210:2008 {Varnostne ograje • pogoji in način postavitve) in sicer pod točko 4.2 varnostne ograje v naselju. V omenjenem dokumentu je jasno zapisano, da postavljanje varnostnih ograj (in ne varovalnih) v naselju ni potrebno, razen v primerih, kadar poteka cesta: vzporedno z vodotokom, z Robino vode s srednjim vodostajem 2 m in več, ki je oddaljen od roba vozišča manj ali enako 6 m; po visokem nasipu (upoštevajoč nagib brežine in višine), ki je oddaljen od roba vozišča manj ali enako 6 m; preko objekta, ki premošča vodotok (z globino vode s srednjim vodostajem 2 min več), železniški tirali drugo prometno površino ter ob opornem zidu, ki je oddaljen od roba vozišča manj ali en^o 6 m in pri tem ob robu vozišča, robom robnega ali odstavnega pasu ni izveden robnik višine 15 cm manj ali enako h manj ali enako 18 cm. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da postavitev varnostne ograje na tem delu odseka ni upravičena...« V nadaljevanju nas poučijo o pravilni rabi izrazov družb, ki v Sloveniji skrbijo za ceste... St.43-5.JimiI20Q9 RALCEV ODMEV Stdvka v Rogaški Les v prispevku Stavka v Rogaška Les, ki je bil objavljen v 42. št. NT 2. 6. 2009, je Boštjan Miheiič, predsednik sindikata, izjavil, da je razočaran nad občino Šmarje pri Jelšah, ker da ni pomagala pri reševanju nastaJe situacije v podjetju. Ne vera, kako lahko nekdo da talino [zjavo, saj se ni ne vodstvo podjetja Rogaška Les ne sindikat ne nobeden od delavcev obrnil na občino za kakršno koli pomoč ali posredovanje. Občine ni nihče seznanjal s situacijo v podjetju niti te dni, ko je kriza na višku, $e pri meni na občini ni zglasil nihče iz podjetja. Vse informacije, ki jih imamo, so iz medijev, zato se mi zdi izjava sindikalnega vodje nekorektna in zavajajoča. Kaj laiiko stori občina ali župan v takšnem primeru. ko podjetje ni likvidno in nima sredstev za plače, je težko reči. Vsaj na razgovor bi me lahko povabili in predstavili si- ■ ■ v tuacijo v podjetju, pa bi si pojasniii, kaj kdo lahko stori v takem primeru. Povem lahko, da mi ni vseeno, kako bo s podjetjem, kjer je zaposlenih okoli 70 delavcev in so pretežno iz občir^e Šmarje pri Jelšah- Če pa mi nihče nikdar ne posreduje nobene informacije in me potem obtožuje, da se nisem vključil v reSevanje podjetja, pa menim, da se morajo v podjetju med seboj pogovoriti in dajati medijem in delavcem prave informacije. JOŽE CAKŠ, župan Občine Šmarje pri Jel^h V ' SMO Javno pjsmo Direkciji za ceste Na žalost se je zgodilo natančno listo, česar smo se vsi staoovald našega okrožja najbolj bali in opozarjali, uidi z javnimi pismi, osebno pa sem na ta problem opozarjal v svoji kolumni Časopisa, ki gá trenutno berete in s tem pože) salvo žalitev in javno polemiko s član(i)om motorističnega društva. V naš blok je priletel nesrečni motorist, ki je tam tudi preminil. Sam sem biJ med prvimi, ki smo mu želeli pomagati, naprej pa raje ne bi govori]. Na javna pisma, ki smo jih objavili v pismih bralcev, se seveda prav nikomur od vaših veličanstev ni ljubilo odgovoriti in skoraj prepričan sem, da bo tudi tokrat tako. No, ampak tokrat ne boste prišli kar tako skozi. Sporočam vam, da v primenr, če nam ne odgovorite na tole pismo in zahtevo, da se v najkrajšem Času prične s postavitvijo protihrupne. varnostne ograje, bomo zapirali cesto tako doigo, da se bo nekdo od vas primajal v našo sosesko, se pravi na Brodarjevo ulico 1, ki je od obvoznice med Čopovo in Mariborsko cesto oddaljena en sam meter in na dvorišču katere je obležal nesrečnik. Ob vsem tem bi pozval tudi motoristično društvo CeJje, da v znak podpore naših zahtev organizira spominski mimo voz motoristov, da bi s tem opozorili na naše zahteve In obenem počastili spomin na preminulega motorista, ki je bil tudi njihov član. Gluha uše- Izid žrebanja Rezuhati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 11. junija 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas; Teja Kragelj. Laška vas 50.3220 Štore. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Nadja Jeraj, Nizka S> SS32 Rečica ob Savinji. 3. nagrada - majica NT&RC: Ivan Gračnar, Šentvid 42, 322S Planina pri Sevnici. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE w- s KUPON O O O o o © IME. PRIIMEK NASLOV Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje TELEFON sa pa pozivam, da se njiho* vi oiroci lahko pridejo igrati na naš tobogan, naši se tam ne bodo več i^aJi, i^OHOR HUDEJ, Celje Odgovor na odprto pismo Na osnovi objavljenega pisma avtorja Jožeta Jurca iz ŠkoQe vasi v Časopisu Novi tednik. 22. maja 2009, na strani 22 z naslovom Odprto pismo županu Bojanu Šrotu» podajamo nekaj pojasnil Mestne občine Celje v zvezi z delom medobčinskega inšpektorata. Jože Jure opozarja na delo inšpektorjev, predvsem v zadevi, vezani na električnega pastirja v vasi Glinsko, na izdajo uporabnega dovoljenja gostišča Medved v Škofji vasi in na »pomanjkljivo« varnost v dvorani Golovec. Pri primeru postavljenega električnega pastirja tik ob cesti v vasi Glinsko je bil na osnovi prvič podane prijave glede »domnevne sporne« postavi t ve električnega pastirja opravljen ii^pekcijski ogled. Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje je ugotovil, da je sicer električni pastir za promet moteč, vendar ne predstavlja ogrožanja v prometu. Stranki je biia nato izdana odločba v postopku, da odstrani lesene količke od roba ceste. Stranka je na inšpekcijsko odločbo podala pritožbo, zato jebila zadeva posredovana v reSevanje drugostopenjskemu organu. Omenjeni organ je v odločbi zapisal, da je potrebno ugotoviti mejo med cesto in zasebno površino, na kateri je postavljen električni pastir. Ker stranka geometru ni dovolila. da odmeri mejo v delu, kjer je postavljen električni pastir, je postopek še vedno v teku, saj se mora rešiti predhodno vprašanje. Iz navedenega je torej razbrati, da si pristojna služba Mestne občine Celje prizadeva za čimprejšnjo rešitev problema, ki bo sprejemljiva za obe strani. 1\idi v prihodnje se bo trudila, da se omenjeni problem dogovorno razreši. Za izdajo uporabnega dovoljenja gostišča Medved v Škofji vasi je pristojna Upravna enota Celje, za zagotavljanje varnosti v dvorani Golovec pa ZPO Celje oz. vsakoi^atni organizator prireditve. Mestna občina Celje je zato tako Upravnienoti Celje kot ZPO Celje posJala vljudnostni dopis, v katerem jima priporoča, da je na zadevo potrebno odgovoriti, bodisi javno ali piscu dati osebno pojasnilo. TJASA PODERGAJS, Služba za odnose z javnostmi in promocijo MOC Knjižici Vigred se povrne na pot v teti dneh je na območju celjske regije stekla akcija brezplačne razdelitve knjižice, ki opisuje dogodke med II.svetovno vojno na Celjskem. Kustos Muzeja novejše zgodovine v Celju dr. Tone Kregar s sodelavci je na poljuden in objektiven Vsi komaj * čakamo počitnice! Kredit ni problem: • đobAod^čevartJa:ođ«3de6omeMcev • flVsiuoHMti^amera * • soKnUji stroški odobmv« način opisal najpomembnej-šedogodke med to kruto vojno, ki je terjala ogromne žrtve. Spretno pa je dodal še dogajanja pred vojno in po njej, da bi bralec lahko razumel vzroke in posledice tega, za slovenski narod tako zelo usodnega obdobja. Knjižica je namenjena mladim, ki skozi skromne šolske programe zgodovine ne morejo dobiti realne slike in predstave o veiičini davka, ki ga je slovenski narod plačal za svoj obstoj io svobodo. Namenjena pa je tudi tistim malo starejšim, ki so rojeni nekaj let po koncu druge svetovne vojne in tega zla k sreči niso doživeli. Seveda pa je namenjena tudi zainteresiranim braicem, ki bi si želeli vsaj nekoliko popraviti sliko o NOB, kakršno jim danes slikajo različni »veliki poznavalci« tega obdobja. Seveda s posebnim interesom razvrednotenja partizanskega boja in s ciljem poveličevanja kolaboracije in izdajalske dejavnosti. Knjižica je dobronameren prispevek k ponovnemu uveljavljanju vrednot, za katere je samo v celjskem Starem piskru dalo življenje preko 374 nedolžnih^žrt^v, k čemur pa ni prištetih 100 obešenih na Stranicah, pobitih v mariborskih zaporih in graškib mučilnicah, taboriščih ter drugih tudi neznanih krajih. Vabimo vas, da knjižico preberete in jo ponudite tudi drugim, še posebno ta poziv velja tistim, ki jih ta vsebina ne zanima. Ne zavrzite je, dajte jo v nabiralnik sosedu, morda je ravno on ni dobil. Knjižic žal ni bilo na voljo za vsako gospodinjstvo, kot je bilo sprva načrtovano. Tisti, ki je ne bi dobili. pa bi jo želeli prebrati, se obrnite na svojo krajevno skupnost oz. mestno četrt ali pa na krajevno organizacijo zveze borcev in dobili jo boste. Z željo, da bi z branjem in njeno vsebino bolje spoznali dogodke, ki so v domačem okolju krojili usodo našega delavca, kmeta, šolarja, študenta in otrok, tudi tistih ukradenih, vsem Želim vse dobro, tudi knjigi na pot! TONE ROŽMAN, Združenje borcev za vrednote NOB Celje PRITOŽNA KNJIGA Dogodek v trgovini Spar Šentjur Žeiim opisati dogodek, ki se mi je pripetil v trgovini Spar Šentjur. Kot redna obiskovalka le trgovine sem prišla 26. mar- l»UiUJ\NK\ ca kupit nekaj stvari. V vrečki, ki sem jo imela s seboj, sem imela mehčalec, ki sem ga kupila malo prej v trgovini Mercator. Vozim se namreč s kolesom in stvari, ki jih kupim, nimam kje pustiti, ko vstopim v naslednjo trgovino. Pri blagajru Spara se mi je pridružila vamostnica, ki je zahtevala račun za ta meh-čalec- Pri vsej svoji zmedenosti tisti trenutek nisem takoj našla računa. Varnostni-ca mi je vzela mebčalec ter odšla preverjat kodo. za mano pa je bila cela vrsta ljudi, ki so čakali na blagajno. Ko je prišla nazaj, mi je rekla, da mi »pač naj bo« in naj bom naslednjič bolj pazljiva pri teh rečeh. Odšla sem iz trgovine vsa šokirana, ker pa mi ni dalo minj, sem pred trgovino ponovno iskala račun. Seveda sem ga našla. Vrnila sem se v trgovino in ga dala blagajni-Čarki. Ne kupujem samo v trgovini Spar in v Sparu Šentjur ni nikjer predalčkov ali shrambe, kjer bi lahko nakupljeno odložila. Zaradi pred vso trgovino izraženega suma sem želela, da se mi opravičijo, ker postopek ni l3il pravilno izpeljan s strani TBïiîlétnice. Kolikor vemT bi me morala odpeljati v pisarno in to urediti lam, ne pa pred vrsto čakajočihrki so radovedno spreirdjali dogodek. V Šentjurju se ijudje močno poznamo med sabo in si lahko ta dogodek predstavlja vsak po svoje... Razmislite o tem, da se tudi vam ne bi pripetilo kaj podobnega. Ko sem naslednji dan poklicala v Spar, sem dobila namestnico vodje in ji vse razložila. Odgovorila mi je, da ne more nič storiti, ker pač ima vamostnica, zaposlena pri podjetju za varovanje, svoje napotke o ravnanju s sira-oi njenega delodajalca. Torej namestnica niti ni seznanjena s takimi postopki? Nisem želela odnehati. Poklicala sem v Spar Ljubljana in tam prosila za pojasnilo. Obljubili 50 mi, da bodo to uredili, da bodo obvestili nadrejene v Šentjurju in se mi javno opravičili. Po prvem klicu tega niso storili, zato sem klicala še dvakrat. Tudi po treh dogovorih tega niso storili, odslej pa se na mojo Številko sploh več ne odzovejo. Škoda, da na tako izpostav-Ijenih mestih delajo ljudje, ki niso sposobni opravljati deia tako, kot je potrebno. Veliko ljudi je še brez službe. ki bi delali z veseljem in odnosom do ljudi. Še vedno čakam samo na opravičilo, je to za Spar preveč? TANJA GALIČ. Šentjur ^ m it. 43-s. Junij 2009 Zvečer oživi stotnika restavracij pod vedrim nebom. Neubranljivi čari Maraiceša Ob sončaem zahodu druga za drugo oživijo stojnice, bogato obložene z vsemi mogočimi jedrni. Para iz brbo-tajodh loncev in dim z razbeljenih žarov veiik trg ovi-jata v skrivnostne meglice, skozi katere se kot duhovi, urno in komaj sliŠno> sučejo v belo oblečene postave kuharjev. Lov na goste se lahko prične! PKOPOČfTNliRy^ AKOiA VSTOPNIC ZA TERMALNI CENTEH Se umo 00 KONCA mm thermana štofitni Víkend 26.-28. junij 2009 konjeniški vikend 2.-S. julij 2009 nvo in cvetje 9--t?: julij 2009 T D3 423 21C0. www.t^ienaruA »Dobrodošli, pridite, kar sedite za mizo pod zvezdnim nebom!« glasno vabijo natakarji in mimoidočim pred nosom mahajo z jedilnimi listi. Večinoma ponujajo podobne jedi za podobno ceno, tako da je le stvar trenutnega navdiha» h kateri mizi prisedeS. Videti je, da vsaj stotnija stojnic s prav toliko kuharji in mnoico pomočnikovvsak večer skrbi za lačne obiskovalce najbolj znamenitega maroškega trga Djemaa el-Fna. Vrvež zamre šele v poznih nočnih urah in ponovno z vso silovitostjo izbruhne naslednje jutio. Nevsakdanje prizorišče zgodb iz Tisoč in ene noči sredi starega dela Marakeša oživi že v zgodnjih jutranjih urah. Najprej na obrobju, kjer se začenja labirint ozkih ulic, ki predstavljajo velikansko tržnico z vsem, kar ponuja Maroko. Živahno dogajanje se iz ure v uro Siri tudi na irg- Tu svoj zaslužek iSCejo zdravilci, prerokovalci, poulični igralci in pripovedova]-ci, akrobati, hipnotični glasbeniki, plesalci, krotilci kač in drugi zabavljači... Pozno popoldne pa se vsemu temu pridružijo Se stojnice s provizoričnimi kuhinjami. Mize in klopi so polne vsakovTSUiih dobrot, po katerih brez (higienskih) predsodkov posega na osoče rok. V loncih brbota juha. aa pregretih žarih se peč^o ribe, meso in zelenjava, vmes pa poplesujejo čajniki z močnim maroškim čajem, v katerem plavajo osvežilni lističi mete in se počasi topijo velike količine sladkorja. In tu so Se skladovnice izvrsmih slaščic bogato polnjenih z mandeljni, dateljni, pistacijami in medom. Vsemu temu se preprosto ni mogoče upreti! TakSen scenarij se na trgu Djemaa e!-Fna odvija že vsaj tisoč let. Od jutra do poznega večera, prav vse dni v tednu, mesecu, letu... Neverjetno živahno dogajanje je tako enkratno, da je vpisano tudi v seznam Unesco ve svetovne kulturne dediščine. Za starodavnimi zidovi MarakeS, eno od štirih kraljevih mest v velild oazi ob vznožju slikovitega gorovja Atlas. Šarm starodavne prestolnice vladarskih rodbin se kaže pred vsem v starem mestnem jedru. Medina je tudi tu obdana z visokim in kar šestnajst kilometrov dolgim ob- zidjem. Za njim je pravo mesto v mestu. S starimi palačami, neskončnimi tržnicami» trgovinami in restavracijami, hoteli ter moSejami. Najbolj slikovita je Koutoubia s 77 metrov visokim minaretom iz sredine 12. stoletja. Občudovati pa jo je mogoče le od zunaj, saj v Maroku v mošeje lahko vstopijo samo muslimani. V osrčju medine izza zidov prodira smrad. Smrad po usnju, kemikalijah in vsakovrst-rùh barvilih, s pomočjo katerih po več tisoč let starih metodah strojijo in barvajo usnje. Prizor velikanskih kamnitih kadi, polnih različnih barv. je videti slikovit. A le na fotografijah... Od blizu te ob smradu in vsiljivih domačinih, ki želijo z vodenjem zaslužiti katóen evro, hitro mine volja po raziskovanju. Veliko udobneje je občudovati mehko raznobarvno usnje v obliki neštetih izdelkov, ki se ponujajo na vsaki lokalni tržnici. Ali v tigovini, namenjeni turistom. Vsako večje mesto premore nekakSno obrt- niško središče, v katerem prodajaj o izdelke domačih obrti po fiksnih cenah. Izdelki so morda dražji, kot po barantanju na tržnici. Ibda običajno so dobre kvalitete in če ne drugega» àobii vsaj približen občutek, koliko je kaj vredno. S takšno izkušnjo se lažje podaš v trdo barantanje na tržnicah ... Na robu starega dela mesta se za visokimi zidovi, zastražen kot kraljeva rezidenca, skriva hotel La Mamounia. Z apartmaji za okoli dva tisoč evrov na noč je to eden izmed najdražjih hotelov v Maroku. Večina ostalih hotelov pa se nahaja v novejših predelih mesta, oblikovanih v Času francoskega protektoriata. TU življenje ne teče dosti drugače kot v kateri izmed evropskih prestolnic. To so že davno spoznali številni Evropejci, ki v mestu kupujejo nepremičnine. Prav zaradi njih so postale cene stanovanj tako visoke, da si jih večina domaânov ne more več privoščiti... IGOR FABJAN Staro mestno jadro obdaja visoko obzidje. Terme Dobrna MMtihurcmo IwQn^ 6INeKĐUIŠKA AM6ULAKTA dotdrscAgoll Libnović. dfjned ^cfl 11.15 Maraton glasbenih želja [do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, Î4.O0 Regijske novice, Î5.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pol, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novic», 19.15 Zabavni večerni prodam, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) NEDEUA, 7. junij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6-45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom • podjetnik Hugo Bo-sio, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s KJavdijo Winder - IZBIRAMO IME RAĐUSKE6A ANSAMBLA, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PONEDELJEK. 8. junij 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutrania kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom -ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogarl, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Goldi) TOREK, 9. junij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja iat»aika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14-00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes,-15.30 Dogodki in odisvi RaSlo, l&,ak Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 1745 -flík poC 18.00Hř vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Oennolom, 21.00 Saute surmadi z Bojanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kum lïbovlje] SREDA« 10. {unij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročQa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Zeleni vaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Alya, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val • ponovitev, 20.00 Zabavni večerni prodam. 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) ČETRTEK, 11. junij 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice» 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Re^jske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kNiz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop * ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Murski val) 5.30 Narodnozabavoa melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.4S Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od pet* ka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 lOt Lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika, 1745 Jack pol, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba. 20.00 Clubbing z DJ T^m, Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Murski val) Pdvka Barbara Maček Radio Celje in Novi tednik ter oddaja Katrca sta pripravila akcijo in izbrala prvi ansambel v zgodovini narodnozabavne glasbe, ki so ga sestavili poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika in TV-Ok-na. Decembra, januarja, februarja, marca in apriJa smo izvedli avdicije med instrumentalisti in pevci, ki jih je ocenil^ strokovna komisija glasbenikov, nato pa so svoje ocene dodali še poslušalci in bralci. Tako je nastal ansambel in sicer klasični trio s pevko in pevcem. Starostna meja tekmovalcev je '^■i ■■ »v Basist Miha Skok Pevec Ales Mišja Matej Britovsek je hannoníkar v radijskem narodnozabavnem ansamblu. bila med II. in 25. letom z možnimi izjemami. Na avdiciji izbrani glasbeniki so se predstavili v nedeljski oddaji Katrca. V tej oddaji smo glasove poslušalcev In bralcev združili Še s točkami sUrokovne komisije, ki so jih tekmovalci pridobili na avdiciji. Glasovanje je sicer potekalo preko stacionarnih telefonov, SMS-sporočil in preko spletne strani www.radiocetie.com. Finalisti so se predstavili tudi na TV Celje v oddaji V nedeljo pod lipo. Skozi celotno tek-roovanjesmo skupaj s poslušalci zbirali predloge za ime novo nastalega a nsamb la. Kocka bo padla to nede]jo. Ansambel bo pod rnen-torstvom posnel prvo lastno skladbo, dobil svoje fotografije in lastne vizitke. Naša akcija bo poskrbela tudi za prve televizijske nastope in medijsko podporo v časopisih in na radiih. Svo) prvi javni nastop bodo imeli na pikniku Katrce 21. junija v Voj* niku, s katerim bomo zaznamovali tudi 55-lelnico Radia Celje. SB Foto: NATAŠA MOLLER Znanci pred mikrofonom: Hugo Bosio Na Radiu Celje se ne zgodi pogosto, da bi za nedeljskega znanca dvakrat povabili isto osebo. Tokrat smo naredili izjemo, saj je Hugo Bosio, direktor In lastnik uspešnega podjetja Bosio, eden redkih mene- džerjev na Cëjskem, kije v svojih izjavah vedno optimističen, In prav optimizma v teh časih hudo primanjkuje. Kako se v podjetju Bosio spopadajo s krizo, koliko prask )e že naredila v njihovem poslovanju, se bo v prihodnjih mesecih še bolj pc^obila alt se morda že shid njen konec? O vsem tem se bomo pogovarjali s Hugom Bo-siem, pa tudi o njegovih pogostih poteh v Rusijo in Ukrajino, id sta že nekaj let r^jpo-membnejše tržišče podjetja, izvedeli boste tudi, kakšne načrte ima s Centrom konjeniškega športa Celje, ki je od lani pomemben dd ljenja celotne družine Bosio. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAL£STVICA t. DAMN TMEMATRIXFEAT KATY PB«r (6) Z FAIRYTAlf-AlíXANOERRYBAK {2) 3. rMNQTALÍ)NE-CAL\mHARRIS<&) 4. OONTUPSETTHERHYfflMíGO BABY 60)-NOISETTES (3) 5. HSDtAMONDS ROBIlKlMAS (3| 5. STBAIGKTTOHEa-ULYAUedfïAT MCK JONES 7. A'^TECtmOGY-MlUlW 6. PARLACONME-RAMAZZinU EROS 9. KAUnFUL-AKONHAT.DUUf MAAA lO.INFOR'mEKia-tAROUX (41 (1) (2) (41 (1) iaFA{HYTAL£-AL£(ANDeRRY8AK (1) DOMAČA iESTVKA l PADAM VUlUBEZEN-NUDE (S} 1 NAPALM3-St0DHAHTA (S) 3. DRUQA&r\£ZIVAM-JADRANKA JlfiAS (3) 4. ENIiPDAN-SPAtXČUKLffl {4) 5. NlSlMOJ-ANJARUra. |6) 6. NASMEJSE-PLAVAJABUKA (2) 7 NOČ,JAZINTI-GLAM (1» 8. SLIBO-LASANEE (3) a VMENl-PlIPPETZ (2) laNESPRAŠUJ-ŽANA <1) PREDLOGA ZAmiO LfSTVlCO: W-BEmCÎ RœKETS-SlMPl£UIW)S PREDLOGA ZA DOMAČO Lfsnnco: METAUIV-REVOIUTÊ SlADĐ(Gf^-AUBI Nan^flct: Tw^Bgofl. MMoÍí£bvb 87e. Magda Ptminik. Šarcdneva 44. Vatef^ Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oiídelkii Radia Calje. lesivicfi 20 VTo^ la Mu) poslušate vsako soboto ob 18.un< VRTIUAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSK1H 6 ph» I ČETELUNANOSI-GOLTi (3) 2. KRAUIAXX-ZAKA'PANE (B} 3. S>OMNlSE-MOORUANia NATAUJA^ReOTEN (2) 4 ŽEVRABÍKI ČIVKAJO- SAVINJSKIH? (1) S. SPETVEČČH BO KDTNEKOČ-2REŠKAP0MIAĐ (4} PREDLOG ZA LfSTVICO: 2E VR/^ŮVKAiO-SAVINJSKIH 7 SLOVnSKIH s pha I DaSRCA-ANS.R0»(AŽUN0REi5) 2. ŽBiSKASTAVKA-OraON (4) a VEMZADEŽELO-ANS. TONUAVEROERSEfUA (1) 4. nSINEPOZABNAMEmDUA- IGOR IN ZLATI ZVOKI {2) 5. NAVKTUĐOMAČLJE ANS. BRATOVJAMifW 13) PflEDUHSZAUrrVICO: UI^ICA-RKXíDOU Nagrajanea: Anion Sm(Í9.Dol8njBva$ 76, l^^d Kostrtvncd Pntplal • Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Cájtkih Slahkaposluiats vsak poradeliak ob 22.1 S uri, laitvico Slovenk S pa ob2315m Za pracBoge 2 qW) lestvklahko glakiiota na dOfKsnki s iriožeram kupončkcim.Pcš|ftt}fl na nadov: Novi tednik. PreSamova 19,3000Celje. it 43 • 5. Juni} 2009 novi tednik 0IASVETI 25 Zaščita pred škodljivim delovanjem sonca Ob dnevu sonca, 28. maju» se je v 120 slovenskih vrtcih z več kot 18 tisoč otroki začel preventivni program Varno s soncem. CUj programa je opozoriti otroke in nii-hove starše na pomen pra-vilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov in vzgojiti otroke, da se bodo znali zaščititi. S tem programom želi Zavod za zdravstveno varstvo Celje v sodelovanju z Združenjem slovenskih dermato-venerologov in Društvom za boj proti raku regije Celje prispevati k znižanju pojavljanja kožnega raka v Sloveniji. Avtorice projekta, specialistka higiene Simona Ur-šič. specialistka dermatologije AÂa BenediČiČ in ravnateljica Vrtca Tončke Čeče ve v Celju Betka Vrbovšek, so se s programom začele ukvarjati že v začetku leta 2007. Takrat je bil program izveden pilotno v Vrtcu Tončke Čečeve v Celju, lani so program že uspele umestiti v Strši slovenski prostor. Priporočila, ki naj bi jih upošteva] vsakdo, zlasti pa naj bi J ih bii deležen vsak otrok, lahko strnemo v dvanajst preprostih navodil» ki jih je pripravila mag. Ana Benedlčič, dr. med.: 1. Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo sa* mostojno, ne izpostavljajmo soncu. V času največje moči sončruh Žarkov jih zadržuj-mo v senci in zaSâtimo z obleko in s pokrivalom (naravna zaščita}. 2. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč njegovih žarkov največja. Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco. Organizirajmo aktivnosti otrok na prostem v juU-anjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah. 3. Obiecimo lahka, gosto ikana oblačila z dolgimi ro- Plod katere rastline (grnia) je na fotografiji? Veste kaj o zdravilnih plodowh te rastline? Prípilíte na dopisnico s kuponom. Izrezujte in odpotujte! Pred vami je drugi kupon za izlet zZelenim valom Radia Celje. Na kuponebodite pozorni tudi v naslednjih številkah, vse do 12. junija, ko bo objavljen âe zadnji. V javnem žrebu, ki bo 17. junija, bomo upoštevali vse kupone, ki bodo na naš na-slov prispeli do tega datuma. Zato bodite pri radijskih spre-jemnikih v času oddaje Ze-leru val, ki je na sporedu vsako sredo med 11. Ln 12. uro z voditeljico Matejo Podjed. Kupon št. 2 Ime Priimek Pod Gozdnikom bo tudi le-tos 40 izžrebanih potnic z ze-liščarko Faniko Burjan prepoznavalo zdravilna zelišča in njih uporabo. Zeleni karavani se bo pridružil tudi strokovni sodelavec v oddajah prim. Janez Tasič. Sprehodili se bomo tudi po lepo urejenem vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivo varstvo Slovenije v Žalcu, po katerem nas bo vodila mag. ř^a-taša Fera nt. m Na^ov Telefon$kâ itdviikd Kupon pošljite na do^^nid na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 1d. 3000 Celje. 8 pnpisom Za izlet z Zelenim vak>m. kavi in hlačnicami ter pokrij-m o glavo s široko kraj nim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. Ponekod so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodanimi absorberji za ultra-vijolično svetlobo. 2^§čitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi. 4. Po otrokovem Šestemme-secu lahko začnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Kljub uporabi kreme za zaščito pred soncem izpostavljanje soncu časovno nadzomjmo in omejimo na zmerno mero. Mazanje s kremo za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izstavljanja neposrednemu soncu» zato poiščimo senco in zaščitimo otroka z obleko in s pokrivalom takoj, ko je to mogoče. 5. Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpc^vljenih delov teiesa, naj ščiti pred UVA-in UVB-žarki ter naj ima sončni zaščitni faktor vrednosti 15 ali več. Nanesimo ga v dovolj veliki količini (5 mililitrov na vsaico okončino in prednji oziroma zadnji de) trupa ter glavo z vratom). Znova nanesimo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože. 6. Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega in podobno. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultrd\ijollčmh žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Upo- rabimo vodoodpomo zaščitno kremo ali ustrezno oblačilo. 7. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: pri smučanju in planinarjenju uporabljajmo zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ultravijolični žarki ves čas nevarno močni. 8. Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr delavci na prostem, ljudje s svetlim in z občudjivim tipom kože ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj uporabljajo varovalne pripravke za zaščito pred soncem vsak dan. 9. Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni pripravek za zaščito pred son- cem, se posvetujmo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite. 10. Odpovejmo se uporabi šolanja in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih. 11. Zavarujmo oči z ustreznimi kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred QVA- in UVB-žarki. 12. Zaščito pr^ sončnimi Žarld prilagodimo dnevnim vrednostim UV-indeksa v našem okolju. UV-indeks poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV-indeksa 5-6 izraža zmerno, vrednost 7-9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Pri vrednostih UV-indeksa 3 ali veČ so potrebni zaščitni ukrepi. MBP Citybon S CITYBON'Om boste lahko zares privarčevaii! Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke vseh 84 prodajaln in lokalov, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITY80NOM privarčevali već kot 600 EUR. CITYBON boste lahko koristili od 5. do 15. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas. Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah aii v prodajalnah Citycentra Ceijei city/center Vse najboliše 26 AVTOMOBILISTE novi tednik Po golfu še plus in GTI Lani je nemški Volkswagen predstavil povsem novega golia, tokrat šesto ge-nerad )o. Tbvarna zdaj postopoma predstavlja njegove posamezne izvedenke. Na slovenski tiç se vozita golf plus, torej eno-prostorska izvedenka, in golf Cn. dirk^ka varianta tega avtomobila GTI Šeste generacije v marsičem tudi v novi izvedbi ostaja zvest svojemu izročilu. Navzven se dovolj, vendar ne pretirano razlikuje od drugih izvedenk golfa, pri čemer sta znaâini dve izpužni cevi, nekaj širše gume. znižano podvozje, serijsko je dodana elektronska zapora diferenda-la, lahko si dokupiš tuí^ sistem za prilagajanje f^vo^a in sedaj žeznamenidsamod^nitBe-njainik z dvojno sklopko DSC ... Motor je bolj ali manj znan: 2,0-litrski bencinski tuit)0, ki ima 155 kW/210 KM in 280 Nm navora pri 1.7CX) vrtljajih v minuti. V osnovni izvedbi stane novi GTI 25.493 evrov, sredi poletja pa se pojavi Še varianta z dizelskim motorjem in oznako GTD. Spodbuda pospešila prodajo Aprila je britanska viada uvedla posebno spodbudo pri nakupu novega avtomobila oziroma zamenjavi starega z novim in okoljsko boij prijaznim v višini 2000 funtov. Čeprav točni podatki Še niso znani, menijo, da je to v aprilu precej pospešilo prodajo novih avtomobilov, saj naj bi imeli trgovd kar35 tisoč kupcev več, kot so načrtovali. Golf GTI in golf plus Golf plus je seveda povsem drugačen avto, namenjen predvsem družinski uporabi. Dimenzijsko se novi plus ni podaljšal ne skrajšal, v notranjosti so spremembe bolj ali manj zelo previdne, opazno io dobro je, da je zadnja sedežna klop deljiva v raz-merju 40/20/40 in da jo je mogoče za 16 cm pomakniti naprej ali nazaj. Je pa ponudba motorjev zelo pestra, saj jih je na voljo Šest, in sicer trije bencinski in trije dizelski. Začetni bencinski fe 1,6-litrski štirivaljnik (75, kW/ EuroNCAP: dobri rezultati Neodvisni evropski konzorcij EuroNCAP je opravil preskusno trčenje i šestimi novimi avtomobili, ki so dovolj znani rudi na slovenskem trgu. Rezultati so dobri, kajli kar pei od šestih preskušenih avtomobilov je dobilo naj>nš}o oceno, torej pet zvezdic, poleg pa so se trije Izkazali tudi z visoko stopnjo varnosti v primeru, ko udarijo v pešca. Tako je pet zvezdic dobii audi Q5, pri varnosti pešcev je bil nekaj slabših, saj je dobil 32 odstotkov od možnih 100 točk. Pel zvezdic je ob trčenju dobila tudi honda jazz, zelo dobro se je avto izkazal pri varnosti peScev (60 odstotkov točk). "Ridi mali hyundai i20 je dobi! pet zvezdic, pri varnosti peScev pa je blestel, saj je dobil 64 odstotkov možnih točk. Kia soul je na svoj seznam prav tako vpisala pet točk, pa slabši rezultat'pri varnosti pešcev (39 odstotkov), medtem ko je bil večji peugeot 300S tukaj še nekaj slabši (31 odstotkov točk), je za preskusno trčenje dobil pet točk. Suzuki alto se je pri slednjem slabo izkazal, kajd dobiJ je iri zvezdice, pri vamostí pešcev pa je zbral 35 odstotkov možnih točk. 102 KM), sledi 1,4-litrski TSl, ki ima 90 kW/122 KM, na vrfau je enak motor, vendar s 118 kW/160 KM. Dizelski motorji so iz serije TDI. Prvi je 1,6-ljtrski agregat, ki zmore 66 kW/90 KM, nato prideta na vrsto dve izvedenki 2,0-litrskega TDI z različno močjo. Prvi ima 81 kW/110 KM, drugi 103 kW/ 140 KM. Znane so tudi cene. V najcenejši varianti je gol/ plus naprodaj za 17.842 evTOV. kar je za nekako 800 evrov več kot stane golf v pe-tvratni izvedbi. Mini srečal abrahama Té-àiû praznlfie^íÍŘňM mini 50 let obstoja, čeprav je res> da se je ptri liBifi na cestah pojavil konec avgusta 1959. Kakorkoli že, ob tej priložnosti je tovarna v britanskem Siverstonu pripravila veliko srečanje ljubiteljev minijev. Sicer pa àiiif da je sedanji mini načeloma obdržal filozofijo svo* jega predhodnika, ki je bil delo slovitega britanskega inže-nirja Aleca Issigonisa. Tovarna Mini je^edaj v lasti nemškega BMW in tudi zanjo velja, da ji gre doka) slabo, kar pa seveda ni posebej presenetljivo. SIMPLY CLEVER 9 RO+SO, Skaletova 13, Hudinja, Celje, tel.: 03 425 40 80 AKCIJA v AVTOHISI RO+SO dO 30.06,2009. Pri nakupu rabljenega vozila na financiranje vam 10% pologa krijemo mi. Pot v USje 1 Vojnik } 03/780 00 50 www.cepin.sl TBAM Sabijena rezila Oe^piii TOP PONUDBA!!! 0% obresti 500© letos 50^0 drugo leto 03/780 00 51 031/612 001 5.990,-EUR Honda Civic1.6iLSVTECH Honda Civici .61LSVTEC-H Mk:2iKi3,116000 km. bene motor Utnik;200i, 160000 km, bene KondaCivUUaOiLS lftn(l(:2004,110000 Icm, diesel motor 1686can,74kW/101KM,n3e)im.íSprJ linMU iimi. AKl itfR^ 1 Jfitr«.. Seat Ibtza Stella 1.9 SOI Le{nikJ003.131000 km. diesef motor 1S96ctm, 47 kW/M KM, niri m.{5 pr.) bâi biTA, «fv» ictoi. 1. bnnik BUÂMjico/ do bye^skrbfte^ jesmU kUcLoir Atka Prima d.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel: 03 490 18 05 ŠL43-5.JiiBrij2009 m WDtednik oiimttlonaPoMom ilovm HiMka! Naročnici Novega t«€tnlca bost« idhko naroćnlSte ugodnosti- tdcodstSI (alcUučno s svQlQ naročnlM kart^ ftafoćnStopotažnfco odroma z os^mM dokumentom naro^tfa Novega cednllca. Meteliorifićono ugodnosti se ne preneM|o v nc»ledn|e leto! MOTORNA VOZILA PKOPAW NOminik 2001 U bele bar«, Iditno, ugodr^ prodam. Teleíon 030 378-249. tao KUPIM RABUCNO osebno milo, od lefniko 1995, kupim.TMon041 361-304. laes STROJI PRODAM KOSILNICO Gospardo. 175 m. s hidravličnim dvigom, storo 2 leti, kol novo, pfodomzo 1.500 Bii reiefoA 040551-557,(03)S80a{57. 325i SAMONAKLADALKO Sip, traini obnM Sip In iKjhdnik Toihin, no traklorski pogon, prodom. Telefon 041 261-676. 26O6T0MMim B22 ii kostim bs, pfMlom.Telefon04l794-16l 2592 V1L£ za prenos okroglih bol, nove, prodom. Telefon041807-B53. KOSILNICO Goranje Mulo, ssiežnim plugom, prodom. Telefon 04! 511-304. 2576 FRIKOUCOzfl laSttraktorpmlom. Telefon 7482-075. 2671 ROTACU^Okc^Muta, oM priklop, do^ ohranjeno, prodom. Teteíofl 031 611-745. K9Ž TOMO VWcon(822ffikođfko be, prodon. [0^00 041 794-161. 2562 KUPIM TRAKTOi^pnkolio), koérâ, Iros^ mofokultmitor in dru^ $fnt tudi v okvo-ri,kupim.TeMon041 407'130. 249? TRAiaOR Zelor, Imr, iton ali Univenol, Ichko v slabem stonju, kupim. T^efon 051 203-367. 258$ PKOPAM VE^ dnizimke hišo, okoTiea Celia, pndom ali menjam zo manjšo z doplodlom. Telefon 041200457. KOMUNAUIO urejeno gradbeno pori^, v obftn$ coni Imovlje - jug. z {okddjsko informacijo za gradnjo poskntio stoi^ vonjskego o^^, v Kullumiski utKi, pio^m. Cena 70 EUK/m^ Telefon 030 924-600. âi66 KA lepi lokodji v Onsm^h prodamo hI». Možno menjovo ze v^end. Telefon 031 572-263. 2598 VŒKTRU ^mpemi prodom 574 m' veliko zozidiltvo porrelo z gfodbenim dovoljenjem in nizko enerpij^monložno hi», do 4. podoijune gradbene foze, zo 180.000 EUR. Možnost individualne zo-snove notranjosti htie ter bonre fosode, va prikljuđu in o$foltiran dostop. Mimo in fftrakfívnoíokacijo. Telefon 051 436-926. p KA lepi» soncii legi prodom zidanico 2 vinogradom. Telefon 041 526-988. 2492 v L^EM okolju, sonÔK lego, predomo parcelo, vinograd, sodovnjokln sdonf a. Telefon 5821-974. i44i PlUlCELO, 1900tR',pritnerroziibnflHirico, no relodji Šentjur-flonino, prodojn. Te* lefofl031 37M03. 2ei3 PRODAM CHJE, (Ml hodffn opremTieno goiunjera zd 40.000 EUR. Telefon 041536659. 2220 VŒUU, v Kosovelovi ufici, v I. nadstropju, prodom obnovljeno trisobno stonovo-nje, uporabo zelenice. Ceno 110.000 EUR.Te}efon041 605-786. žr? STANOVANJ^ dvosobno, 50 m^ no 1 mdstTopje, bolkon, zem^âfrknfiino urejeno, prodam. Telefon 041 797-270. 2644 ENOSOSNO, sončno ^VKPVonje i boflcomm, veliko 39,80 m^, v Cel|u, Čopova 25, pr^om. Ceno po dogovoru. Telefon 031642498. 2&56 DVOIKPOlSOBtf O sSanovanie vSlovenskih Konjicah, prodam. Ceno 79.000 EUR. Telefon031 38M79. 2e26 Atrij siuoTAB^sha iMiniga z.0.0. Ljut^aoska «sta 20» Celje 03 42 63 !10: tiUp;//www.sz-atrii.si. www4loveniâproperTyâiry.st; íllfO®SZ-atJÍj.8! CEUE ' cenler, Canbrjevo ul., eno- j sobno monsordno stanovanje, novo < i storeilem objektu, 38 m\ ^in | ogrevanje, klimo, dvi^olo. Cena; | 49.500 EUR. Info: 03) 342 118, ; j^pokt&to^-alrii.si i it. 43junij 2009 28 SI - INFORMACIJE novi tednik te^^i <3 vnr C*.'«» O4 • ODDAM Info 653 378 Zdenka J.muOič AACLIN ' VOJNIK. v moddmefli stanovBnj^kem nasslju n prodaja Ust&novanjsidh snot • novogradenj. Ni. vpodaHlan ^dbsn faá Objekti so velikosti 113,145 m 163 m2 neto bnalniN poviiir) s pripadejoiinu zBinljiifi vBiikflitj 400 • 730 m2. Dd objektov je priprsvijer 29 prevzem, »teli so v akfju&ii faá (nformecije: tS projelrt d.o.o. 051 393 459.041222557 in 041 797 208: e^oita: vrfD^FsfrojBktsá 1er ne ^letu trtlp://www.l$-proi»kt$i/. tfXH Aliij stÉSOfaoldia zadrugi z^.o. IJubijen^ cesta 20. Celje 03 42 63 110^ http:;/www.sz-Árjj.sk www.slovtoiâpropertyauij^; DYOlNPÛLSÛMÛ đoftovonit, 72 m^ i^mtieno, lokadjo ^pino-VD iÂa, oddom s 18.20009. Cfina 325 ElN^messc Nojemnino « stroSiVatšS-flo 6 nojenimn. Teiefon ((Ml) 23M99. 2565 MM), opmni|6no,vQiciVDti6(|ûnQnioro no MbMloddonuJeMonOSI 653- 912. 2633 V Má C«|o oddam dvosobno opnmlienQ sfonovonje, v prfvat liísí, velibsti 77 m^, CATV, internet, (entniitio ogrevanje, poseben vhod, pofitinio mesto. Telefon 031 499-038. 2640 6ARS0KJER0. oprvnljno, Pohonko ulico, 11 nodslropje, oddam. Telefon IM1 5SO-132. 2620 STANOVANJE v stonovanfsk) hlS v Ardtflu otiomvnojem.TBlebn 041 726-516. V Rnimi oddojom popolnomo opremljeno Qorwijerou poStnikovanjepo ugodni ceni. Telefon 040 24S454. 2630 STANOVANJ£49m^zadveo$elii,oddoni. TeUonOSI 329-450. 2645 BIOGRAD no moru, oportmo^, i^godno, momoâvûnje z baiko.Tefefon 00385 981621048. p NUDIM DVEMA tipokojencemo nudim slonovonj». TelefonOai 650-157. 26£8 pohiStvo npaTUftioi Irena HAJCENiJSE KUHINiE V MESTU IUribof$kdc.20.Ce)Jo Tel.: OS 428 66 S3 www.studbtrend^l ZAMRZOVAUlO ^io. 3(H) I, prodam oli menjam za 2 metm kloflr^h dtv. Telefon 542MS2. 2590 iJđVHI tv Gorenje, ekron 55 on, doljinec, scort priključek, stereo rvok, kol nov, prodom zo 75 EUR. Telefon 041 914-7Dl 2603 POGRAD z iogiji, prvini, svsini, pomii^lni stroi, hlodiinik, zomr^ovolnik, Iv Hd. prodflm.Telefon051 424-303. 2646 GRADBENI M^ERIALj PRODAM LES ZQ »kance prodom. TeMon 041480- 486. 2SS2 KUPIM HLODOVINO bon, smreke ■ sulice, ielb, kupim. TelefoD 031 357412. 26id imrniK $omo20l)modAC30 minut do Ljubljane ali Moriboro in 10 minut do Caljo, Tisto ob prometni lokaini cesti, se prodojo vpeljan posiovno ^onovonjski objekt to rozličné slorilvei» tfejovno^i in gostinstvo. Skupne povrâne je 468 m^ 1er 2.200 m^ zemljiščo. OOilČMA NAIOZBA ZA LASTNO DEJAVNOST ALI ODDAJANJA V NAJEM NA POPULARNI LOXAOJI! Ceno: 640.000 EUR. Info: 041 329 179, wolefo.stoís^Mlrii.si (îAJUZO v Cdju oddvm v nojem. Telebo 05f 34^92. p FOLIJA 500,750 in mreža za OVUAHJE BAIT LAH ÚAO,. Pi.TmûvelJskâ f isola VELUX- SPLOŠNO KLiPAASTVO - XAÛVSTVÛ KRK GSM: 031 307 780 ZAPOSLITEV SfAVMEGA kleporja z delovnimi izkuinio-mi, 10 delo no terenu, zopo^mo. Kom-pUMef s.p., Vodenovo 2,3240 Šmoije priielsoh.TMnD41754022.š2S6 I5ČEM delo-vorstvo olTok ne domu, v oiokolkLTelefoû 070 255-274. 2638 VOZNIKA C in E4(olegori|e, a mednarodni tonmi promet, zoposlimo. Telefon 041 707-828 oli (03) 7812-310. Grelo řu-ŠHks.p., IwKo 30, Vofnik. p Kioto boMNtiM doto al Mla rodM npodkov? H. ne (A; 03 42M140 od pon. do petluod8JI0d8TS.0Q. Jiáani &J1A, hhntonb t. 44.3000 PRODAM X!P£R prdiolko 41 ifl ^ zn slomnote strehe, prodam. Telefon 041 728-301. OKRASNI kozolec, z nosibm zd rože oli postnim nabiralnikom, prodom. Tel^ ion041 52S4]0. 2644 MIZARSKO mizo >hobelpQnk<. nemške izdelave, ugodno podom. Telefon 5736-005 POČmOŠKO prikohco Aibia 310,2 vso do-dotnc oprano, prodam zo 1.2Q8 EUR. TelehM (03) 7484023. 2639 ODDAM KO^O vokt^id taikego oddom. Telefon SAM sv^ master s prof esmolnimi in spe-ôohmi sfioji a izpos^evolnke SAM v (Nudinja). Ul. bratov Dobrolinskov 13. telefon 041 629-644. (03) 5414-311. n ItEVZAMEVA kmet^ in po&krbm zo umirjeno stvost. Telefon 040 610^60. 2604 rmTTnrn POSOJILA MEDIAFM KOM d.o«. Dunajska 31. gubOana CeUe: 031 508 326 deknmf čas: vsak dan notvstop 051 425-14B. 2625 TAKOJ!!! Pri nas je kvaliteta na 1, mestu KOMEN Gradite novo ali obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVC in ALU OKHA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI • S TRADICIJO Celje, Lava 7 e, 3000 Celje WWw.alukomen.com nlukomen ce(? nliikoiiiKn,eom • 03/ 425 49 39 • 041/ 345 378. 051/ 343 225 it.43-5.junêJ2009 Umrla je nâ^ upokojena sodelavka VILMA ČOLNAR zaposlena kol inženirka radiologije na takratnem rentgenološkem oddelku. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje Vživljerýu, drasdrnama, 77i7i£®7 SÏ presidia, vsezadom in svoje otroke darouala. Mimo in spokojno sizaspaia. v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno cvoje potovanje in pogosio vračaj se v naše sanje. V SPOMIN Mineva 5 let» kar nas je zapustila ljuba mama in babica ANGELA VERK rojená Gorjanc izArcIina (21. 4.1906-7.6. 2004) Hčerka Milica io vnuk Miran z družinama 2611 IZVUAM (dovíte ^9f>ove kopokikn stano-m]. Kopalnice ^(ekei, Molgojevo 20, telefon 041826-594. 2246 fOUÂ, grediMp! H konbrenčnili cenoh iidelujerno strojne omete, tlake, vse vr-5SetDSQil.Telefoo03l 598*355. Omes grodbefl^, d. o. o., Udir>o 40, Sevnico. 1834 STRELOVOOII luielavo, montažo In meritve ^relovodov. Joz9 Kline, p., Cledolisi;! 7, Ce^, telefon 041 736-229. 1642 KVAUTEfflO in po zelo ugoèiih cemh ide-lujemo demit icsode. M3Grod d.o.o^ Go$po»etsko 3, Celje. Telefon 041 771-1D4. p Zenit na posredovalnica zd vse osamljene 03 S7-2G-319, 031 S06-498 Leooold Orešnik s.d.. Prebold Brezplačna posredovanja za ženske do 46 )et. Posredovalnicd ZAURANJE 03 97-2e-319. o3t a3e-37a LaoDold Ofešniks.p.. Prebold Izvajamo gradbena dela-fasade, omete in lakljucna dela. LORGO, D.0.0. 00^0-278-180 040-282-036 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! * rTAKOlSNJE QPIACILOI ZneM od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERTTE! P£ MARIBOR. PartizansK« S tel: 06 200162D. 040 633 332 PE CELJE. Ulica XiV divizije 14 tel: D8 200 16 30. 040 633 334 I Skupini 8, FlndnOn« storitv« d o o l ZAHVALA Ob boleâ in nenadomestljivi izgubi drage sestre in tete IVANKE KRAJNC iz Tovstega nad Laškim (8.6. 1933 -25. 5.2009) se iskreno zahvaljujemo vsetn sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedocn, ki ste ob žalostnem trenutku sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v velikem Številu pospremili na njeiii zadnji poti. še pos«be| se iskreno zahvaljujemo bolnišnici Celje, Domu starejših Zdravilišča Laško, župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Andreju Mavriju za besede slovesa, pevcem izpod Pohorja za odpete pesmi, glasbeniku za odigrano žaloscinko. praporš^koma.Thermam d.d.. Lal-ko» Komunali Laško in Krajevni organizaciji RK LaSko. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. ŽaJuJoči: bratje $tanko. Jože in FranČek z družinami ter ostalo sorodstvo L230 V SPOMIN Boleč je spomin na 4. junij 2004. Zdaj mineva pet let od boleče izgube dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in prijatelja RUDOLFA STOJNŠKA iz Celja Že pet lei je naš dom prazen. kar smo Šli narazen, le lučkcinrože tvoj grob krasijo m blažijo nam bolečirw. Vsi njegovi 2635 BEUEIUE noIroRjib pov?$n, borvooje no-pusčev in fosod z ilvizno košaro, demit fosode. dekorotrvni ople^ki, strojno in ročno glolenje stsn. Ugodno. Slikople-skantvo Andrej Terglfiv, s. p., Androž 96 b,Polzeki,telefon04l216-214. 2483 NUMERO UNO GOTOVINSKI KHDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS. TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % dbfv obveinosti niso ovira. Tudi kredlK no osnovi vozilo In teostn^i. Možrosi odploiiio no položnice, prîi^mo Ivdí no dom, NUMERO UNO Koto«rt K>jho»«c % p . Mllntkotfl S3, M«Hb«< tel.: 02/252-4a-26, 041/750-560 IZVAIAMQ V» wTte izk^ (rmkopof, mini bogri), rušenje objektov, izgradnjo dvori« ter ostalo gradbeno delo. Tsle-Ion 051 377*941 Zdenka POLH Iz Postojne, 48 let, Ljudmila SMREKAR TER-ČEU iz Zagorja ob Savi, 83 let, Marija IRMANČNIK iz Bre^a, 93 let, Frančiška SEME iz Olja. 62 let. Šentjur Umrli so: Emilija HUDINA CRETNIK iz Šentjurja, 77 let, Alojz HERCOG iz Vodruža. 66 let, Štefanija ANTOUĆ iz Ple-tovarja, 83 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Aleksander ST0JAN0V1Ć iz Lemberga pri Šmarju, 60 let, Marija MAJER iz Kačjega dola, 73 let, Adolf KRESNIK iz Vodenovega, 68 let. Martin JAGODIC iz !r-ja, 57 let. Franc GOBEC iz Rogatca» 56 let, Vladimir ŠEREG iz Globokega pri Šmarju, 73 lei, Marija VRE-ŠAK iz Plat. 69 let. Celje . Poročili so se: Samo KOROŠEC in Nina KOROŠEC, oba iz Prebolda. Aleksander FÎDLER in Damjana POČKAJ, oba iz Cella, Luka TRATNJEK iz Šmartnega ob Paki in Petra ŠAFRAN iz štor it. 43-S.Junij 2009 KINO 19.30 Celjski dom Ceije PLANET TUS Spored od 29. Idol 6. KirmMtografi « luiAhijiio pnm ^ iprwMmtw pn^WM. Tinrioctor Odraiftfv, akc^sW triler 3D Î5.Q5 J7.30.13J». laOO. 2t.30. 22.3a 23.SS Aog«6 in dMMini. kriminilni drvni 11.3a U atl. 17A0 20.30. C«iiM. tnifflrftnft drvâimka punoievliíni 30 11 Qfl 1S.25.17.35 fiňM t Bewertv ^Blo. komiíni dniSioki puftDbvifin iiS!(L15.00.1920 Mivfliika krimimlni dm JiaL1545. >8.15.2W,2315 Krrtw nkukm^. grozQivka v 30 Mnid (pupaugw staiost 16-»} JUL 19«. 21.55. Pfeè V MBV 2. akcqdn ktfmd^t ^140 T£Dg. ia4a 21.00. Refceberoc. drtmi Uy^iM, rififsid trilv >300 15.15.17.15.1915.2115.2326 Zviti* Ant, znRstvtna fvitts66n 11.2Û. 1615 (flgaite pnitfstsv« «0 vMk dan pBdllJW w V Mboto iň Pidi|tt /ncimvv r ^wM « K 0ŮW9 METROPOL 19.00 $wtp vA i« r«iim M duivi » VD^alom 21.00 Tte fn: piMri nto ídA «1Mb* I didhíMi SOBOTA, fi. 6. t9.0Û SvM vtSi m raiftn m tfcrivi a 21.00 13 NQ»JA.7.e. laOQ t3 21^ jt vA ii raiHvv M thm n vogatan SREDA. 10. S. 19.00 13 21Xtt Snt iinai ii nSttv M «krm a SLOVENSKE KONJICE S0OTA.6.6. 18.00 Src* iz Mb. druSnskft ptotolovifin» NEDaJA.7.e. 20.00 6rH Toriw. drama PRIREDITVE PETEK, 5.6. 10.00 Glavni trg Celje_ Podeželje v mestu 10,30-11.30 Muze| novQSe s^odovine Celje_ DemoDstiacifa obrti: zlatar predstavlja se Miroslav Bah£ič 17.00 Rimgkg Terme_ Prebujanje rimske Tmul|(ice OtJoSámecOstržekURmskihTb-piic_ 19.00 Kavama Mignon, Žalec_ 20. kavarniški večer pesnicaSabinii Polmer, kUaríst terZhdejinvokaUstkaAnaBohi-nec 19.00 Galerija Mercatorcentfa Celje Likovna sekd^ KUD Žalec (Xvohtevjïszsuixâûna/sekcije pod menîorswom akademskega slikajo ja Ujemala Djokomùi 19.30 SLG Celle Gregor Stmiàa: Samorog abonma petek večerni in izven Koncert pevskega zbora Pavlo-vehUe dirigeru Brunů Petrisdiek 19.30 Baatika v Pecrovčah_ Koncert vokalnega kvarteta Zven 20.00 Kulliimi dom Slovenske Konjice Moliere: AmBtrioo prsTTiiera Kripl Tfei/ra KD Svobo' da osvobaja Slovenske Konjice 20.00 Stare Zreče Ropotanje - Mali rock ćevapčić nastopajo Rimska cesta. Takeoff» SOOm, AcekuUnr^ Maijetiai, Hi-ini wck band Skaza 21.00 Atrij Savmovg hiSe, Zajec_ Koncert skufHne La'Vers* 21.00 PubTactenbacher, Slovenske Konjice_ Itmedfisb koru^ 21.03 Galerija Nikca_ Multimedijska konstrukdja avtorji AnkaRener, Matej Čeptn in Jana Kvas SOBOTA, 6.6. 8.00-12.00 SrediiCe Gotovelj Kmečka tržnica s sejmom pod lipami 9.00-12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Predpočiuiilki otroiU boliji se-jgp_ 9.00-12.00 LilekovainStanetova ulica, Celje_ Tihožitje 2009 • V. ulično slikale stíkanje cvetličnih aranžmajev 9.00 POSitje_ Klepetalnica ročnih dri Oi^jera2Sù3ve 10.00 Vrt pred Mestnim kinom _ ^etropd_ âvaJceple$efo mzígrane sobole z nenavad/nmiží-valskùmgosti 10.00-13.00.15.00-18.00 Stari grad Celje_ Srednjeveške otroške delavnice 12.00 Stare Zreče_ Pohorska cokla - predizbor odlS. u/e nastop Lflidskih pevk iz Dobrmv, fíxtndkov. L/udskût pevcev iz Keblja 15.00 Siom pri Poniigvi_ Regijske kme^e 16.10 Stare Zreče_ Festival narodne glasbe Štajerskih 7, Štirje kovaá. Zlato-nDgi. Vižarji, Glas. Vri. Gemaj, Pohoní 17.00 SLG Cdje Gr«gor Strniše: Samorog abonma sobotni popoldanski in iz-vm 17.00-19.00 Ribnik Vrt^e Živake plešejo Ponirkove oiwikedelavnice 19.00 Galerija Železarskega muzeja Tdiaije_ Enooki Celja: Lepota oćprtjerazstavefotogmfijneforrnal-ne&î zdru^^ profe^niúníh fotografov iz Celja in okolice 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Lep pozdrav iz Slaťne koncert ob 30-letnid Folklornega društva Minerali z gosti 19.00 Igrišče pri OŠ Rimske Toplice Gaai Iska veselica z ansamblom Ajda PGDi^tm^jceTbptíce 20.00 Kultunii dom Slovenske Konjice Moliere: Amfitiion predstava Kripl Teatra KD 5U0Ď&-da osvobaja Slovenske Konjice 20.00 Stare Zreče_ Ropotanje nastopa ansambel Die Mooskírck-ner 21.00 Vodnikova 14, Celje_ Pleme Strojmachine Zveza dništev subkultura rne(n)taî-rùkoiekiù/izem NEDELJA«7.e. 11.30 Siâie Zreče, gasilski dom Ropotanje nastopi pihalnih godb 15.00 Gasilski dom Uboje_ Koncert in srečanje ob 7S-lMi-d Godbe Liboje 17.00-19.00 Ribnik Vrbje_ âvalce plešejo Ponirkove otroške delavnice i 9.30 Kulturni dom Skofla vas_ Pozna trgatev panoviievkomai^KuhmiegadmS-ha bratov Dobrotinšek Škofía vas 20.00Mladinski center Velenje_ Mladinsko gledališče Mamoo-ti: Gorska roža predstava mladinskega gledaiišks-ga abonmaja PONEDELJEK. 8.6. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Večer rime in globine 20.00 Hotel Evropa, sejna soba_ Be$edemLru videaprirediiev s posnetki govorov PremaRawQla RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Celje: Kralj AJekModer med oami, do 6.9. Likovni salon Celje: slikarska razsta^ va Boruta HoUanda, do 28.6. Celjski mladinski crater razstava del Tanje Kerič Zgodovinski arhiv Crije: Kranjski deželni privilegiji 1338 -1736, do 30. 9. Galerija likovnih del mladili Celje: razstava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let, da 30.6. Galerija sodobne umetnosti Celje: S. Studijska razstava dijakov umetniške gimna^je- liko\me smeri na Gimnaziji Celje ' Center, d0J4.6. Galerija Plevnik - Kronkowska: Iťs time for revolution/Part Í: Death 2008. večmedijska prostorska postavita Manje Vadla, do 9.6. Galija Železarskega muzeja Ifehai-je: Lepota; razstava fotografij Enookih Celja - neformalnega združenja profe-sionairuh fotografov Celja in okolice. do 30.6. Dom sv. Jožef Celje: Platna; razstava Valentina Omana Muzej I^ko: Veliki Laščani, raz^ava o arheologu Ibnetu Knezu, do 4.6. Sa vinov likovni salon Žalec: razstava o vojaški karieri Friderika Sirce ' Ris ta Savina, do IS. 7. Krčma TaunKoUčth: Plakat, slikarska razstava Manje Vadla Schiitzove keramike, Kulturno- in umA-nostnozgodovinska zbirka. Svetišča ob reki. Svet bogov, Ari^eoloSka klet v Knežjem dvorcu. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnid: Etnološka zbirka Šmid. 2^omji trg Šentjur: stalna arheološ* ka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjaniina Ipavca. Muze) [^ško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umemiške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodo vine Celjei^ve-ti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hennanovbriog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geriaka Cd)e, raistavni prostor Salona pohištva "Tripex Ceije. gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na c^jaki ži^ezniški postaji. Celelapark Celje in pošta Celje; likov-ru dela VZoda Ger$(2jka. Galerija Dan: prodajna razstava dd različnih avtonev. Galerija Oskaija Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkoviz serij Natutein Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Ku-dolfa Španzla na temo Celjslu grofi, i^noritski samostan Podčetrtek: Herbarij , dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalil razsta va Marije Gaber. KS^ Natečaj RAP OPEN MIKE; glasl^ natečaj za neuveljavljene raparje in ra-perke, rok za prijavo sreda, 24. ju« nij. Redno dogajanje: Vsak petek med 19,30 in21. uro vteio-vadnld m. OŠ Celje: rekreativno igranje košarke Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: prodaja Študentskih bonov "hF «4M Petek, S. juni}, od 11. do 16. urevcelj-skem mestnem parku: Kreativno v parku 09; kreativne delavnice» športne igre, nagradne igre, info stojnica, tekmova* nje v ločevanju odpadkov Sobota, 6. junij, ob 9.30 uri pred kavarno mladinskega centra MCC Port: Zabavna in ustvarjalna sobotnica Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19. uri, vodi Grega TerŠek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob Î9. uri. Sobota, 6. junij, ob9. uri, P2:8. redna seja upravnega odbora Sobota. 6. junij, ob 10. uri, Mestni trg Šentjur Pr(a)va sobota Uradne ure: pisarna, Cesta MilošaZi- danška 28 (šporini park]: petid 15.00- 17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Pilâtes: Zgornji trg ^ lUzvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, in-formacijena031 812-533 (Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malga-ja. sobote od 14.30 do 16.00. iniorma-dje na 040 419 286 fBojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. Četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur. wiiiiw.iioviteilnil[.cofli INSKI KOTIČEK Planinsko društvo Galicija vabi: v nedeljo, 7. junija, na 21. tradicionalni pohod po južnih obronkih KS Galinja. Odhod ob 8. uri izpred POš IVje. Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem. Mavrični svei DRU^O REGIONALNA VARNA hiSa Telefon 492-63-S6 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT • Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM l^Ieto 4924042 DRQ$rVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NA5IUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faksza^uhonemeOl-524-19-95, ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 2S8 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve Življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/54$ 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA. telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starie, za razvezane, za ženske, žrtve psihičoega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žftve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 aii 03 427-95-28 DRU^TVOOZARA CELTE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisama za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure; ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. DRU^O ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTTnrr BTEOS 031 555 $44, www.eteos.si, inio@eteos.si. Gosposka ulica 2. Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji naj str^ov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agendjsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefoD (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Kovi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0.33 EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: l^a Podpe-Čan Veler. Naročnine: Majda KlanŠek. Mesečna naročruoa je 7,90 EUR. Za tujino je leina naročnina 189.60 EUR. Številka transakdjskega računa: 06000 0026761320. NenaroČeruh rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: (gor Šarlah Oblikovanje; www.minjadesign.com E-iDail uredništva: tednik^m-rc.sl E-mail lefaničnega uredništva: tehnika.t«inik@nt*n:.sj RM>IO CEUE Odgovorna urednica; Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu; info^^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek. Urika Selišnik. Branko Stamejčič, Simona ŠoliniČ. Dean Suster, Saška Tferžan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, VilUor KlencrvŠek, Nina Padcr, Rok Založnik, Alenka Za- pulek, Marjan Brečko TVlefon: (03)42 25 190 F^ (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt poŠti: agend ja(Pnt-rc .si Nagradna križanka POMOČ: KAROnN-barvilo v korenju, NAMUR-mesU v Belgiji, flamsko Namen, NRAV^čud, ORNlTOZA-bolezen ptičev, VAGABUND-klatež^ potepuh Nagradni razpis 1. nagrâdd: darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramijah in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje 2. nagrada: vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero 3.-5. nagrada: darilni bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. junija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke» ki je izšla 29. maja. Rešitev nagradne križanke tz št. 41 Vodoravno: ŠĆETKA. CAMARA, DUNA, DRAVA. ROLA, TLA. STRAKOŠ» IKE, PROFIT. FIS. LEAN, LATIN, SESTRIČNA, AN, GALONA, A20IK. VSTAVEK, MIA, OL. PAVAROTTI, BENO, LOiR, OLEANDER. ER. OTS, SMERNICA, STANE, TAR, NE!L, CEP, UKAR, CE. SK, ERO, EZA, ALATIT, RJA, ORTLER. PAUL. RE, KRA, BETTANY, ANU, LA. GE, NAL Geslo: Igralci v filmu Srce iz črnila Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramijah in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje, prejme: Marija Zupane, Cesta II/6> Velenje. 2. nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Jože Obran, Titova 6, Radeče. 3.-5. nagrado, darilni bon v vrednosti 8 evrov Romana Brgleza s.p. z Vranskega, prejmejo: Karolina Koren, Ljubljanska 22a, Velenje, Vilma Velej, Bukovžlak 69, Teharje in Ivan Gračnar. Šentvid 42, Planina pri Sevnici. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti- Ona: Ne menite se za obrekovanje, kijepredvsem plod zavisti vaših pňjateljev. Zastavljen nočn izpeljite do konca in obrestovalo se vam bo tako, kol ste si lahko samo želeli f^d-vsem na finančnem področju! On: Od laskavega priznanja boste imeU veliko več. kot morda mislite. în nikar ne bodite tako sramežljivi... Prijatelj vam bo pomagal v zapleteni poslov-nisiiuadji. kipabozanjlemajh-na šala. Ona: Ce tako Želenega vabila še nekaj Časa ne bo» storite prvi korak sami. ne bo vam žoi. S partnerjem se boste zapletli v manjši prepir, ki vam bo pňne-sei tudi nekatere prijetne posledice, a vprašanje je, katerih bo več! On: Uspel vam bo precejšen posbvni podvig, ki bo povsem presenetil tekmece. Čimprej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa več imeli takšne priložnosti. veste, vsak je sam svoje sreče kovač! Ona: Nad neko zadevo ne bodite preveč razočaram, ampak poskusite Živeti tako. kot ste si začrtali že pred tem dogodkom. Le zak(^ bi pustili neprijetnim dogodkom, da vam zagrenijo življenje^ Otl Partnerka Íjo v veliki meň vplivala na vaše poslovno Življenje» vendar vam bo s tem hotela le pomagati Na konai se boste hoteli o celotni zadevi odkrito pogovoriti in razčistiti vajini vlogi. ŠKORPIJON Ona: Le z dobršno mero vztrajnosti vam bo uspelo premagati tuistale težave, ki nikakor niso rruijhne. Upoštevajte nasvet prijatelja in videU boste, da se vam bo bogato obrestovalo. In to ne samo v ljubezni ... Otu Vaši interesi se bodo križali z irueresi sodelavke, ki bo ravno zaradi takšnega razpleta pokazala zanimanje za vas. Izkoristite ponujeno romanco in videli boste, da vam bo prav prijetno pri srcu. DVOJČKA ^ ■ STMLEC ^ Ona: Ponudili boste oporo pri-jateljUy ki je doživel precejšnjo fincmčno izgubo in za to vam bo več kot hvaležen. Ob zaupnem pogovoru bosta spoznahu da imaiek^ir nekaj skupnih idej in načrtov. On: Sprejeli boste poslovno-ponudbo, od katere si boste obetali precejšnje zaslužke, saj boste imeli izredno pozitiven občutek. 7b se bo tudi realiziralo, morda celo prej, l 4. Cd^ 090 4*208 s lTTTT?T?7YINrf?ETTy?f71 / 'à « 'i •• 'v ■ ff?- Kot Herman 11. je nastopil dramski igralec Banit Afujevič, kot Bartura Celjska pd Metka Krajne. Spremljali so ju statisti iz podmladka celjskega Aotaracta in Interacts. (Foto; GnipA) Barbara ni pozabljena Čiani celjskega Rot^ kluba - Barbara Celjska so na nedavnem dnigem dobrodelnem plesu zbrali kar 4.700 evrov in jih razdelili med Oš Giazija ler pevko Tanjo Ravljen, ki Studira muzikál v an^eškem Newcastiu. Gre za največji dobrodelni projekt kluba, posve