Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ui. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. ffllimisler Jvan Pucelj in ban dr. Drago 'Marušič na kmetskem zborovanju v Sv. Juriju ob j. zel. V nedeljo dne 16. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne se je vršilo v telovadnici tukajšnje osnovne šole veliko kmetsko zborovanje. Vkljub slabemu vremenu so prihiteli kmetje iz vseh sosednjih občin. Velika šolska telovadnica je bila mnogo premajhna in so morali mnogi ostau zunaj. Prišli so celo stari očanci iz oddaljenih občin. Zborovalci so ves čas s pozornostjo in razumevanjem težavnih gospodarskih vprašanj sledili izvajanjem govornikov. Zborovanje je vodil trški župan g. Josip Cretnik, ki je za uvod v iskrenih besedah pozdravil g. ministra Ivana Puclja, bana dr. Draga Marušiča, nar. poslanca g. Ivana Prekorška in vse zborovalce. Na to je narodni poslanec g- Ivan Prekoršek poudarjal pred vsem nujno potrebo tesnih stikov med narodnimi zastopniki in volilci, ki naj se ustvarjajo s pomočjo javnih shodov. Stvarnim izvajanjem g. narodnega poslanca je sledilo dolgotrajno pritrjevanje. Z viharnim navdušenjem je množica pozdravila g. ministra Puclja, ki je z zanosom in temeljitostjo izvajal: Vsi državljani se moramo zavedati, da smo mi vsi država ter da je bil že skrajni čas, da se je napravil strankarskim bojem konec. Ne smejo nas ločiti verske ne plemenske organzacije. Vsakdo mora priznati, da obstoja v naši državi plemenska in verska svoboda in da obstoja popolna enakopravnost. Edino pravilno je, da po navodilih Nj. Vel. kralja Aleksandra pozabimo na nekdanje naše medsebojne razprtije in da delamo skupno za dobro vsega naroda. Kot ministru za socialno politiko in narodno zdravje mi je dobro znana beda sveta. Vlada si prizadeva, da odpomore stiski, v kateri živi naš narod, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče. Pred vsem skuša urediti gospodarske odnošaje z drugimi državami. Izražam upanje, da bo v kratkem urejen promet z Italijo, kar bo olajšalo naš izvoz v to državo. Vodijo s tudi razgovori s Francijo glede izvoza lesa, masti, prašičev in Koncem preteklega tedna je bila Narodna skupščina sklicana na jesensko redno zasedanje. Naloge, ki čakajo Narodno skupščino v tem zasedanju, so ogromne in poslanci in vlada bodo morali napeti vse sile, da bodo svoji nalogi kos. Žalostna resnica je, da trpimo vsi skupaj še vedno pOd silnim pritiskom gospodarske krize. Na svetovno gospodarsko krizo mi kot mali del svetovnega gospodarstva ne moremo mnogo vplivati, pač pa moramo gledati na to, da si pomagamo vsaj doma, kolikor si moremo. volov. Glede prezadolžitve kmetov omenjam, da žele prezadolženi kmetje, naj bi država prevzeta njihove dolgove, na drugi strani pa pravijo kapitalisti, da hočejo priti do svojega denarja pa čeprav se proda kmetu njegova posest. V vladi prevladuje srednja smer. Vlada je za zaščito kmeta in zastopa stališče, da ga ne sme nihče preganjati po nepotrebnem. Gotovo je, da inflacije ne bo, ker Ibi samo še poslabšala sedanje gospodarske razmere. Kmetu se mora pomagati na ta način, da se obrestna mera zniža in da bo kmet lahko plačeval vsaj obresti. Letos, ko kmet ne more prodati skoro ničesar, mora zadostovati, da bo plačal vsaj obresti, na odplačevanje kapitala pa naj se počaka. Nikakor seveda ne gre, da bi trpeli oni, ki so marljivi in ki so pridno štedili. Malemu hranilcu se ne sme ničesar vzeti. V naši banovini je vlog malih hranilcev za 1800 milijonov Din. Vlada si tudi prizadeva, da uredi gospodarstvo v občinah in banovinah. Izdeluje se občinski zakon, ki predvideva večje občine z večjim delokrogom. Na vidiku so občinske volitve, ki se bodo vršile po banovinah časovno različno. Prav tako se tudi izdeluje zakon o banovinskih samoupravah, ki bo pomenil decentralizacijo državne uprave. Vlada pripravlja tudi več manjših, toda vsekakor važnih zakonov, ki bodo prinesli zboljšanje današnjih razmer. Govor ministra Puclja so sprejeli zlborovalci z navdušenim odobravanjem ter mu izrekli zahvalo za njegova obširna in stvarna izvajanja. Nato je še g. ban dr. Drago Marušič izpregovoril nekaj lepih in bodrilnih besed. Množica ga je navdušeno pozdravljala. Po zborovanju so številne deputacije, kakor tudi posamezniki izročili ministru Ivanu Puclju, banu dr. Marušiču in nar. poslancu Ivanu Pre-koršeku razne predloge, odnosno prošnje, ki se tičejo zboljšanja gospodarskih razmer našega naroda. Lepo zborovanje bo ostalo v tem kraju nepozabno. Najtežje vprašanje, pred katerim stojimo danes, je vprašanje: Kam naj prodamo svojo pridelke in po kakšni ceni? Da imamo doma blaga dovolj, to vemo vsi — ampak kam ž njim? Tujih držav ne moremo prisiliti, naj kupujejo ravno pri nas; moramo se torej odločiti za dolgotrajno pot pogajanj, kjer pa je treba tudi dajati in ne samo jemati! Taka pogajanja so že v teku z Italijo in s Francijo. Mogoče nam ta pogajanja ne Ibodo prinesla čudežev, nekaj plodu bodo pa le rodila. . Prav tako važen kakor zunanji pa je za nas tudi notranji trg. Tu se da doseči marsikaj, kar bi spravilo naše gospodarstvo v ugodnejši tok. Danes vse »stoji«. Kmetje malo prodajajo in malo kupujejo. Zato bo morala Ibiti glavna skrb parlamenta in vlade, da okrepi kupno moč kmetov. To se bo dalo doseči z razbremenitvijo kmetov od dolgov (izprememba kratkoročnih' posojil v dolgoročna) in pa s primernim znižanjem obrestne mere. Te določbe bo obsegal novi zakon o razdolžitvi kmetov. Krepak pogon za obnovo našega domačega gospodarstva pa utegnejo dati tudi novi zakoni o preureditvi državne uprave, ki je sedaj razmeroma jako draga. Preurediti bo treba občinsko in banovinsko samoupravo, kjer naj odločajo krajevne potrebe, na tej podlagi pa naj sloni tudi državna uprava. Tako preurejena uprava Ibo ustrezala i krajevnim interesom i državnim, kajti krajevni zastopniki bodo lahko zadovoljevali svoje potrebe na njim ugoden način, državna uprava pa se bo lahko v polni meri posvetila velikim državnim nalogam. Veliko je delo, ki ga nameravata izvršiti vlada in parlament in uspešno bo le, če bo to delo podpiral ves narod v bratski slogi in z uporabo vseh svojih sil! Podaljšanje zakona o zaščiti kmetoT Sedaj veljavni zakon o zaščiti kmetov poteče, kakor znano, 20. oktobra. Ker pa Narodna skupščina še ni imela prilike izdelati novega zakona, je vlada predlagala, naj se ta zakon podaljša do 20. decembra, dokler parlament ne odobri novega zakona. Ta predlog vlade je utemeljeval minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič in je rekel, »da vlada nikakor ne misli, da bi se sedanji zakon o zaščiti kmetov definitivno (končnove-ljavno) uveljavil, marveč predlaga njegovo podaljšanje samo dotlej, da bosta Narodna skupščina in senat sprejela novi zakon«. Zaenkrat ostane torej še dosedanji zakon v veljavi. Zbor gorenjskih županov V ponedeljek preteklega tedna se je v Kranju vršil sestanek županov in občinskih odbornikov. Sestanka sta se poleg sklicatelja zbora sreskega načelnika g. dr. Ogrina, udeležila banska svetovalca g. Oton Detela in Ciril Pire. Po predavanju o občinskem delokrogu in poslih se je vršila razprava o ustanovitvi okrajne ubožnice in hiralnice ter bolnice za Gorenjsko. Ubožnice in hiralnice naj bi se ustanovile za več občin skupaj. Da pa bo omogočena tudi ustanovitev bolnice, bodo vstavile občine v svoje proračune za leto 1933 3 odstotno doklado na neposredne davke. S tem se bo zbral potreben sklad za ustanovitev bolnice. Važne naloge Narodne skupščine Uspešna zdravila proti gospo« dar ski krizi v Za novim zakonom o bankah dobijo na Češkoslovaškem nov zakon o kartelih, koncernih, trustih itd. Reči se mora, da je češkoslovaška narodna gospodarska politika precej odločna in pametno odkriva vzroke gospodarske krize, ki ji skuša najti uspešnega zdravila. V pretečenem zasedanju poslanske zbornice je bil sprejet nov zakon o bankah. Prav takrat je bila močno povdarjena zahteva po znižanju režije bank in denarnih zavodov, obenem pa po znižanju obrestne mere, ki je predpogoj zboljšanja gospodarske krize. Ugodne posledice novega bančnega zakona so se že jele javljati v tem, da so različne čsl. banke in denarni zavodi pričeli zniževati obrestno mero na vloge in posojila. Tudi pri nas se pripravlja, kot izvemo, nov zakon o bankaja, ki je res nujno potreben, bodisi glede režije bank in denarnih zavodov, bodisi glede tega, kdo in s čim je porok za vloge in denar, ki ga banke upravljajo. V sledečem zasedanju bo češkoslovaška vlada predložila parlamentu nov zakon o kartelih. Namen tega zakona je, da omogoči državi posredovanje in vpogled v gospodarstvo kartelov, trustov in koncernov, predvsem pa potreben vpliv na razvoj in določanje cen raznih industrijskih proizvodov. Tak vpliv na določanje cen industrijskih proizvodov je danes, ko se karteli, koncerni in trusti delajo naravnost norca iz širokih vrst konzumentov (sežigajo bombaž, mečejo kavo v morje ali pa z njo kurijo pod stroji i. t. d., medtem ko na tisoče ljudi strada in nimajo s čim odeti svoje golote!), ne le pereča gospodarska, temveč tudi socijalna potreba, kajti za naše socijalno pojmovanje ni večjega absurda (nemogoča umazanost in lumparija) kot ta, da je vse človeštvo kot konzument suženj stotim ali tisočerim ljudem, ki so lepo združeni v kartelih itd. ter lagodno komandirajo vsemu svetu, kot da je ta le zanje ustvarjen in njim namenjen v popolno oblast in eksploatacijo (izkoriščanje). Posebno važen in blagodejnega vpliva poln pa mora biti tak zakon za agrarne države, kjer so cene kmetskih pridelkov naravnost sramotno nizke v primeri s cenami industrijskih proizvodov, ki niso v nobenem skladu s sedanjimi gospodarskimi razmerami in kupno močjo splošnega konzumenta. V takih državah je še celo potrebno vzpostaviti ravnovesje ter s tem preprečiti izrabljanje naroda, ki je kmetski, na drugi strani pa nekoliko omejiti mastne dobičke par posameznikov. Tudi v naši državi je nujno potreben tak zakon o kartelih, koncernih, trustih itd. Kmetsko ljudstvo na Poljskem v borbi za gospodarsko pravičnost Odločna zahteva, da se cene industrijskih proizvodov znižajo — Borba proti kartelom — Štrajk malih kmetov Kmetskemu ljudstvu, zlasti malemu kmet-sko-delavskemu človeku, se danes godi povsod enako slabo. Zaradi katastrofalnega padca cen kmet. pridelkov so se že tako slabe razmere še usodno poslabšale. Ponekod se pojavlja pravcati propad kmetskih gospodarstev, v odvisnosti tega siromaštva pa propada tudi vsa kultura. Dokler eta kmet in mali človek imela, sta dajala; danes tega ne zmoreta več in gospodarsko kolo se je ustavilo. Zgodilo se je pa pri tem čudo: vse prihaja do spoznanja, če kmet nima tudi drugi nimajo. Kolikor pa je to spoznanje lepo, tako ga težko verjameš, če ti ga pripoveduje kak ban-ikir ali kapitalist, ker že vnaprej veš, da za tem njegovim spoznanjem tiči prav »pobožna« želja . jpo mastnih dobičkih, ki bi si jih rad grabil še naprej v kartele združeni kapitalist s tem, da s (prekomernimi cenami svojih proizvodov brezvestno izmozgava ljudi. Tako vodimo na eni strani, da so cene kmetskih pridelkov sramotno nizke, da delavec za svoje delo ne zasluži niti toliko, da bi se do sitega najedel, na drugi strani pa moramo za vse, Jkar proizvaja skartelizirana industrija, tako drago plačevati, da tega široke vrste ljudstva enostavno več ne zmorejo. Upravičeno se zato pojavljajo v različnih (oblikah borbe proti kartelom in sploh proti današnjemu krivičnemu kapitalističnemu gospo-idarskemu redu. Za tako borbo pa je treba biti toočno organiziran, sicer je težko kaj doseči. V tako resno borbo so se v mesecu septembru spustili mali kmetje na Poljskem. Teden dni Bo štrajkali in sicer na ta način, da ves ta čas liiso v mesita prodajali prav nobenih kmetskih pridelkov. Štrajk je spravil pokoncu vse, predvsem pa poljske oblasti, meščanstvo in buržnje, ki &o se ustrašili gladovanja. Kapitalistično časopisje pa je na kmetsko ljudstvo, ki je ogorčeno radi gospodarskih krivic poseglo po krepkem sredtvu, bluvalo žveplo in ogenj. Dobro uspeli štrajk pa ni imel namena, kot poroča poljsko kmetsko časopisje, na milost in nemilost predati mesta gladovanju. Bil je le odločna in pri vseh postavah človeške pravičnosti upravičena zahteva po gospodarski pravičnosti; zahteval je, da se ceine proizvodov skarte-lizirane industrije znižajo do tiste meje, da bo ustvarjeno pravično ravnovesje med cenami kmetskih pridelkov in cenami industrijskih proizvodov. Pravtako pa so stavkujoči kmetje zahtevali, da mesta znižajo mitnino in trošarino na uvoz kmetskih pridelkov na mestna tržišča. — S tem nastopom so mali kmetje na Poljskem pokazali na rak rano našega gospodarskega reda, prav tako pa res borbeno manifestirali za pravice svojega stanu, kar se bo brezdvoma močno poznalo v gospodarski politiki Poljske. vsoh imiirgmke, urad ne,rekla m: TjgSTMfaff; • ^^^^m-lisk mm (n pečeni i TISKARNA MERKUR LTU B LIANA ,G REGČRČIČE VASl-23' VTt'25-52\Jelegram -.Tiskarna Vhrkin: Pristopajte h Kmetijski Matici, Izvedba agrarne reforme na cerkvenih posestvili Nemškega vitežkega reda Zemljiškoknjižni izbris sekvestra — 102 ha 1818 m! zemlje se razdeli med agrarne interesente. Nemški vitežki red ima v Sloveniji prostrana posestva. Ta posestva so v okolici Metlike, na štajerskem in v Ljubljani. Celotno obsegajo 1155 ha in 6320 m2 zemlje, od tega je 292 ha in 8762 m2 obdelane zemlje, 778 ha in 7271 m2 gozdov, ostanek pa so pašniki in neobdelana zemlja. Z odlokom kr. banske uprave od 13. maja t. 1. pa se je odredila likvidacija agrarne reforme na cerkvenih posestvih Nemškega vitežkega reda. Ta odlok je ministrstvo za kmetijstvo odobrilo, nakar je banska uprava predložila zemlji-ško-knjižnemu uradu ljubljanskega okrajnega sodišča predlog, da se s posestev Nemškega vitežkega reda izbriše zaznamba sekvestra. S tem je izvedba agrarne reforme na teh cerkvenih posestvih stopila v dokončno obliko in pravomočje. Od cerkvenih posestev Nemškega vitežkega reda je v svrho agrarne reforme določenih 102 ha in 1818 m2. Ta površina se bo razdelila med agrarne interesente, predvsem med one iz občine Cvetkovcev na štajerskem. Ustanovitev pododbora županske zveze za ljubljansko okolico Preteklo sredo se je vršil v Ljubljani sestanek županov ljubljanske okolice, ki se ga je udeležilo 32 županov, med njimi tudi narodni poslanec g. Albin Koman. Po poročilu o položaju občin, ki ga je podal g. dr. Fux, se je razvila obširna razprava o težkem finančnem stanju občin, župani so prikazovali naravnost obupno stanje, predvsem z ozirom na proračun za 1. 1933, ki ga bo težko sestaviti, ker radi znižanja trošarine ni mogoče najti kritja za zakonito predpisane izdatke. Po razpravi o teh in še drugih težkih gospodarskih vprašanjih občin je bil ustanovljen pododbor županske zveze za srez Ljubljana-okolica. Za predsednika je bil izvoljen g. Hočevar, župan na Vrhniki, za podpredsednika pa župan z Viča, g. Petrovčič. Kmetijska razstava v Kranju Kranjski srez pripravlja veliko, skrbno zasnovano razstavo kmetijskih pridelkov, sadja, mlekarskih izdelkov ter predmetov iz planšarstva, in osnovnega kmetijsko-šolskega pouka. Razstava naj pokaže, kaj premore kranjski srez v gornjih panogah, ob enem pa bodi pobuda za nadaljnji napredek. Pripravljalna dela vrši več odsekov ob vodstvu sreskega kmetijskega referenta in sopo-moči sreskega načelnika. Poseben književni odsek je uredil večjo brošuro, ki vsebuje tehtne članke iz vseh aktualnih panog in pokazuje njih stanje v srezu. Te razprave so glase: 1. Gospodarsko socijalni položaj kmetskega stanu nekdaj in sedaj'. 2. Poljedelstvo, travništvo in živinoreja. 3. Planšarstvo: 4. Mlekarstvo. 5. Sadjarstvo. 6. Čebelarstvo. 7. Gozdarstvo. 8. Kmetijske organizacije. 9. Osnovni kmetijsko-šolski pouk. Ta brošura je — poleg članka o gospodarsko-socijalnem razvoju kmetskega stanu — deloma vodič po razstavi, posebno pa so v njej obeležena važna navodila in nasveti za našega kmetijca. Oddajala se bo ob razstavnih dneh po 2 dinarja, sicer bo cena 20 Din. Vstopnine ne bo. K otvoritvi dne 22. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu se vabijo vsi: kmetovalci, meščani, delavci, obrtniki, trgovci, časnikarji. Pride naj vsak, dasi morda ni prejel posebnega vabila. Ne bo mu žal! Razstava bo nudila tudi najboljšo priliko za nakup in razne kupčije. Odprta bo od 22. do 24. oktobra. Ve« čas razstave se bodo v-šila tudi razna zanimiva kmetijska predavanja. Razstavni odbor. JKladitia Olhmjjt im malcdEtšnosf Yeč poguma in odločnosti! -- Malodušneži še nikdar niso ničesar dosegli Odkar je gospodarska kriza zajela tudi naše kraje in ljudi in nam vzela tisto kolikor toliko udobno in prijetno življenje, ki smo ga bili vajeni takoj po vojni, se je tudi naših ljudi prijela silna obupanost nad sedanjimi res težkimi razmerami, tako da smo prav podobni nedeljskim veseljakom, ki jih v ponedeljek muči strahovit glavobol po pre-stanem veseljačenju. Kamorkoli se človek ozre in kamorkoli pride med ljudi, ne vidi in ne sliši nič drugega kakor trudne in obupane poglede, obupane obraze in molčeča usta ali pa jokavo tarnanje in stokanje. Nikjer pa človek že skoraj ne vidi korajžnega obraza, še manj pa naleti človek na kakšno prisrčno veselje ali na neprisiljen smeh — samo jok in stok! To pa ni prav. Res je pač, da danes ne jemo več toliko mesa in ne popijemo toliko vina in da nimamo več toliko denarja kakor smo ga bili vajeni še pred par leti, toda zaradi tega še nikakor ne smemo obupavati. Pomislite le, kaj smo morali prestati med vojno: lakota, smrt skoro v vsaki hiši, polje neobdelano, orodje uničeno — ali so bile to prijetnosti? Pa smo vendar prestali tudi te strahote in grozote, ker nismo obupavali in eZ3121?Z2€I Brezuspešne konference. — Novo oboroževanje. — Nemčija se pripravlja. 2e nekaj mesecev se nahaja vsa Evropa v velikem nemiru. Kamorkoli se človek ozre, povsod se pojavlja neka težko razumljiva razdraženost in vedno večji strah pred negotovo bodočnostjo. Nihče sicer ne v6 prav povedati, česa se boji, ampak boje se vsi! Eni šepetajo nekaj o možnosti nove vojne, drugi se boje za svoj denar in tretji vedo povedati zopet nekaj druzega — skupen rezultat vseh teh pojavov pa je vedno večja razdraženost z vsemi svojimi neprijetnimi posledicami. Prvi plod te splošne razdraženosti je silno nezaupanje, ki ga goji drug do drugega. Vsak se skriva; eden skriva svoje mišljenje, drugi svoje premoženje. Iz tega nezaupanja se je rodila obča gospodarska kriza in pa strah za lasten obstoj in za lastno varnost, ki narekuje državam in narodom vedno novo oboroževanje. Splošno nezaupanje se je silno poostrilo, odkar je v Nemčiji nova vlada razglasila, da ne bo plačevala nobene vojne odškodnine več in pa, da hoče biti Nemčija prav tako oborožena kakor so evropske države-zmagovalke (Francija, Anglija, Italija itd.). Ta odločitev Nemčije je izzvala v vseh državah, ki še drže na mirovne pogodbe kot na trajno podlago sedanjega političnega stanja v Evropi, velik odpor, ki onemogoča vsako nadaljnje delo za pomirjen je Evrope in izziva vedno hujši strah pred možnostjo novih vojnih za-pletljajev. Nemška želja po oboroževanju je razdelila Evropo v dva tabora: v nemški in proti-nemški blok. Kakor Nemci tako si žele tudi Ogri, Bolgari in ostali v svetovni vojni premagani narodi novo oboroževanje, ki naj jim omogoči »revanšo« in vzpostavitev starega stanja. Ker pa zaenkrat z novim oboroževanjem še ne gre tako lahko, zato si poskušajo v Nemčiji in drugod pomagati z organizacijami, ki niso naravnost vojaške, imajo pa popolnoma vojaški značaj. Sem spadajo zlasti velike mladinske, športne in bojevniške organizacije, ki jih baš sedaj v Nemčiji enotno organizirajo, da bodo za slučaj potrebe takoj pripravljene za nastop. ker nismo postali malodušni, ampak smo si ohranili čvrsto vero, da bo boljše, ker enkrat mora zopet biti boljše! V časopisih beremo skoro vsak dan, da je temu posestniku vse pogorelo, drugemu je vse pobila toča, zopet drugemu pa je vse odnesla voda. Ti ljudje so gotovo gospodarsko zelo udarjeni in bi ostali tudi uničeni za vse svoje življenje, če bi ob svojih pogoriščih kar mirno s prekrižanimi rokami stali in noč in dan tarnali nad svojo nesrečo ali pa se zanašali samo na tujo pomoč, če pa taki nesrečneži ne obupavajo, ampak si odločno zavihajo rokave in z jekleno voljo do novega življenja in do novega blagostanja krepko primejo za delo, si zopet opomorejo, ker ne obupavajo! Taki ljudje, ki imajo korajžo, da si sami pomagajo, čeprav le s težavo, nikdar ne propadejo! Zato pa je v današnjih časih bolj kot kedaj potrebno, da se ne udajamo obupu, ampak da združimo vse svoje moči in napne-mo vse svoje sile, da pridemo iz sedanje stiske zopet v boljše čase. Z združenimi močmi poj de tudi to, samo če imamo trdno voljo. Od samega stokanja pa ne bo zrastel na nobeni njivi niti en krompirček več! Dalje vidimo povsod veliko skrb za preskrbo z živežem doma (lakota v svetovni vojni je bila huda učiteljica!) in pa skrb za ohranitev domačega denarja in njegove veljave doma — češ, nič ne vemo, kaj še pride! Povsod pa je očitno tudi p±izadevanje, da se državna oblast kolikor mogoče združi v eni sami roki, kakor je to že od nekdaj običaj v najbolj kritičnih časih. Vse to so pojavi, ki jih moramo tudi mi budno zasledovati in opazovati, kajti tudi mi živimo na svetu in ne izven njega. Ti pojavi nam utegnejo pojasniti marsikaj, kar nam bi bilo sicer težko umljivo. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM REG1STR0VANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO V LJUBLJ4II TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 ' Račun pošt. hranilnice št. 14.257 Brojavi: »KMETSKI DOM« Telefon št. 28-47 VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo p« 5Vi% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 1% brez odbitka davka na rento. Stanje vlog nad 35,000.000 dinarjev Rezerve nad 900.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vloine knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-12^ in od 3-4K, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12K. Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3 Izlet kmetske mladine na Krim Pododbor »Zveee kmetskih fantov in deklet« za ljubljansko okrožje napravi v nedeljo 23. oktobra izlet na Krim. Zbirališče je: 1. v Iški vasi ob 9. uri dop. (autobus odhaja iz Ljubljane izpred gostilne pri Češ nova r ju ob 7. uri 15 min.). 2. v Notranjih Goricah po prihodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 6. uri 14 min. Vabimo vsa tovariška društva, da se izleta udeleže v čim lepšem številu. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet. Ljubljana * Iz Zveze kmetskih fantov in deklet: Tajništvo Zveze se nahaja v Tavčarjevi ul. S. pritličje, levo. Prosimo vsa društva, da odslej pošiljajo vse dopise na novi naslov. * Nova mladinska postojanka V nedeljo, 16. oktobra t. 1. se je vršil v Olimlju pri Podčetrtku lep sestanek kmetske mladine. Dosedaj smo zelo pogrešali organizacije v Olimljem, posebno kmetski fantje in dekleta niso imeli nikjer prilike za izobrazbo. Sestanek je sklical naš domači šolski upravitelj tov. Kari Cernigoj. V lepem številu se je zbrala kmetska mladina v n. razr. tukajšnje osnovne šole. Zvezo kmetskih fantov in deklet je zastopal njen predsednik tov. Ivan Kronovšek. Sestanka se je udeležil tudi domači zaslužni župan tov. Kosi in šol. upr. iz Virštanja tov. Anton Roblč. šolski upr. tov. Cernigoj je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče in pojasnil fantom in dekletom, kaj ga je napotilo k temu koraku. Naglašal je, da se mora tudi Olimje pokazati, kmetska mladina se mora združiti in skupno delati za svoj napredek in izobrazbo, kar je mogoče le v >Društvu kmetskih fantov in deklet. Nato je preči tal pravila, katera so se soglasno sprejela. Za njim je govoril predsednik Zveze tov. Kronovšek, ki je razpravljal o namenu in potrebah naših mladinskih društev in bodril fante in dekleta k vztrajnemu delu, ker boljše čase si bomo le sami ustvarili. Nato je pozdravil mladino župan tov. Josip Kosi in v lepem govoru kazal na napake naše mladine, katere je delala do sedaj. Otresti se je treba stare miselnosti in iti z duhom časa naprej. S svoje strani je obljubil novemu Društvu kmetskih fantov in deklet vso podporo, kar so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. Nato so se vršile volitve in so bili izvoljeni v pripravljalni odbor naslednji tovariši in tovarišice: Kari Cernigoj, šol. upr. predsednik, Lenika žlender, podpredsednica, Ljudmila Kukovičlč, učiteljica, tajnica, Frančefc Straus, blagajnik, Franc Motoh, odbornik, Alojzija Toplišek, odbornica, Ignac Jakopin, odbornik, Cilka Pondelak, odbornica, Anton Koslič, odbornik, Matilda Plevnik, odbornica;1 Miloš Toplišek, nadzornik, Tonče Hohnjec, nadzornik. Novemu društvu želimo čimveč uspeha itt upamo, da bomo tudi v Virštanju kmalu dobili svojega soseda. B. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljšo olajšajo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz Josefova« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se V lekarnah in špecerijskih trgovinah. Uradno obvestilo o »Vzajemni pomoči« Od kraljevske banske uprave se sporoča: Na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine in na likvidatorja Vzajemne pomoči, reg. pom. blagajne v likvidaciji v Ljubljani se v poslednjih dneh množe vprašanja, ali je resnična vest, ki se z letaki razširja, da se bo poslovanje le-te nadaljevalo in da bo nova pomožna blagajna istega imena v kratkem prevzela vse posle in likvidacijsko imovino. Da ne bo nepotrebnega beganja med članstvom pravomočno razpuščene pomožne blagajne smatram za potrebno, da pojasnim sledeče: Ministrstvo trgovine in industrije je v vednost in v nadaljno dostavo predlagateljem kraljevski banski upravi dne 14. t. m. priobčilo svoje rešenje z dne 10. t. m. II. br. 35538/K, da se od preč. gosp. kanonika Josipa Šiška in drugov predloženi statut pomožne blagajne »Vzajemna pomoč« v Ljubljani odobrava s tem, da se morajo nekatera statutarna določila spremeniti odnosno popolniti najkasneje v roku dveh mesecev po prejemu rešenja. Jasno je torej, da se bo omenjena povsem nova pomožna blajajna upisala v tuk. register pomožnih blagajn in šele s tem pravno obstojala, čim bodo izpolnjeni pogoji ministrskega rešenja. Da bi nova pomožna blagajna istega imena prevzela posle iri" imovino Vzajemne pomoči reg. pom. blag. v likvidaciji v Ljubljani, ni izšla o tem nikaka odločitev. Pristavlja se, da se likvidacija pravomočno razpuščene Vzajemne pomoči reg. pom. blag. v likvidaciji v Ljubljani pospešeno nadaljuje ter je zaključek teh ogromnih poslov pričakovali do konca tega leta. Ljubljana, dne 18. oktobra 1932. • * * Scznace vcsii ' }* - Minister Pucelj se udeleži v nedeljo, dne 23. t. m. dveh zborovanj JRKD in sicer ob 10. uri v Škof ji Loki in ob 15. uri v Šenčurju. Za sreskega podnačelnika sreza Kranj je bil imenovan g. Mahnič. 50 letnico obstoja je pretekli teden proslavilo pevsko društvo »Lira« iz Kamnika. Požar v Zg. Kašlju. Gospodarsko poslopje je pogorelo Andreju Gostinčarju iz Zg. Kašlja. Veliko nevarnost, da se vnamejo še ostala poslopja, so neumorni gasilci pravočasno preprečili. Usodna šala. V električni centrali v Bregu je postal neki delavec žrtev usodne šale. Hiteč V električno centralo, je prijel za kljuko na vratih in se v istem trenutku zgrudil mrtev. Mislili so, da ga je zadela kap. Šele pozneje se je izkazalo, da je postal žrtev nepremišljene Šale. Eden zmed tovarišev ga je hotel prestrašiti in spojil kljuko z električnim tokom, ki je nič hudega slutečega delavca ubil. Čudno naključje. Huda nevihta je zalotila kmeta Vodopivca iz Zaloganjske gore pri Ško-cijanu na orehu, ko je otepal zrele plodove. Nenadoma je treščilo v oreh, na katerem je bil Vodopivec. Strela je oreh in lestev ob njem razbila in razcefrala, Vodopivec pa je padel na tla in obležal v nezavesti. Z domačo nego so ga spravili k zavesti in le čudnemu naključju se ima zahvaliti, da je ostal živ. Vse kradejo. V Grubljah je gospodarju Megliču nekdo ukradel panj čebel. V Kamenci pa so kmetu Planinšku »odpeljali« skladovnico smrek, ki jih je pred kratkim posekal in pripravil za gradnjo hiše. f..Težkega merjasca so te dni ustrelili v gozdu blizu Bjelovarja. Tehtal je okoli 270 kg. Politična stranka JRKD potrjena Pretekli teden je minister za notranje zadeve Zika Lazič potrdil obstoj in delovanje nove politične stranke JRKD. S tem je završen velik del politične organizacije v naši državi. V na-daljnem delu se bodo ustanavljale še banovinske, sreske in krajevne organizacije, pravtako pa vršile predpriprave za prvi strankin kongres. Svetoskrunstvo na pokopališču. Na farnem pokopališču v Št. Janžu na Dravskem polju so pretekli teden neznanci prevrnili nad 30 spomenikov in križev, jih deloma razbili ali pa drugače poškodovali. Nad nezaslišanim divjaštvom se zgraža vse okoliško ljudstvo. Tako dejanje je res divjaško in težko si je predstavljati, čemu in v kakšne namene so neznani lopovi oskrunili zadnje počivališče človeka. Zastrupljenje z gobami. Letošnja jesen je bogata gob, nabiralcev najdeš po gozdih vsevprek, iz vasi in mest. Med njimi je dosti takih, ki gob prav natančno ne poznajo, pa se zato često primeri, da med pravimi užitnimi naberejo tudi strupenih. To neznanje, včasih celo nepazljivost, je že marsikaterega veljalo življenje. Pogosto se tudi bere, da se je tu ali tam zastrupila kar vsa družina. Tudi letos se je že pripetilo par zastrupljenj z gobami. Zato opozarjamo vse nabiralce gob, naj bodo skrajno pazljivi pri nabiranju gob in sploh naj gobe nabirajo le tisti, ki jih res dobro poznajo. Nepoboljšljiva detomorilka je neka Bara Matišič iz Ivanjca pri Varaždinu. Te dni je zadavila že svojega drugega otročiča ter ga pokopala na bližnjem pokopališču. V župno cerkev v Sori je bil pretekli teden izvršen drzen vlom. Neznani vlomilci so odnesli obhajilni kelih, daritveno skledico in druge zlate predmete; razdejali pa so tudi vse cerkvene nabiralnike in si prisvojili ves drobiž. Cerkev trpi okoli 8000 dinarjev škode. Ovčje meso namesto govejega. Minister vojske in mornarice je odredil, da se spričo težkega položaja rejcev drobnice daje vojakom dvakrat na teden ovčje meso namesto govedine. S tem se bo konzum ovčjega mesa povečal za okoli 500.000 kg letno, pa tudi stanje rejcev se bo s tem znatno izboljšalo. Težka eksplozija. V bližini Prilepa v Južni Srbiji gradijo novo žel. progo. Eksplozivne snovi, ki jih potrebujejo za razstreljevanje skal, so imeli delavci spravljene v nekem mlinu. Strelivo pa je ponoči iz neznanih vzrokov eksplodiralo, pri čemer je bilo ubitih več delavcev, vsa okolica pa znatno opustošena. Huda avtomobilska nesreča se je pretekli teden pripetila pri Razdrtem na cesti iz Postojne v Gorico. Motocikel nekega barona se je zaletel v neki avto ter je vozač padel na sredo ceste. V tem hipu je pripeljal po cesti večji avtobus, hoteč se izogniti nesreči, pa je krenil preveč s ceste ter se ob škarpi prevrnil. Potniki v avtobusu so se hudo poškodovali, nesrečni baron pa je ranam podlegel. Likvidacija »Kaspar-Amerikan-State-bank«. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poziva vse izseljence, ki imajo pri zgoraj imenovani banki kakšno vlogo, naj mu javijo vloženi znesek, da ga komisarijat pravočasno prijavi. Prijavi je treba priložiti 5 Din (kolek) in 30 Din za stroške brzojavke na konzulat V vasi Sladojevci poleg Virovitice je bik neko ženo, ki mu je pokladala krmo, zabojlel v vrat ter ji stri prsni koš. Žena je hudim poškodbam podlegla. Iz Ptuja. V novi hiši kmečke posojilnice se je nastanil v Ptuj premeščeni državni živino-zdravnik gospod Ipavec Rafael, kjer je strankam v vseh veterinarskih poslih vedno na razpolago. Autopromet 0. žužek, ki vozi iz Ljubljane skozi Št. Vid, Vodice, Cerklje, Šenčur v Kranj, bo vozil vse dneve Kmetijske razsltave v Kranju s pomnoženimi automobili in sicer 22., 23. in 24. t. m. Vesli iz> svei« »Suha« Amerika se pripravlja resno k temu, da odpravi prepoved uživanja alkoholnih pijač; predvidoma bodo že to zimo pričeli točiti pivo in vino. V gručo brezposelnih je v angleškem mestu Belfast streljala policija ter več ljudi hudo ranila. Take reči se bodo dogajale vse dotlej, dokler bodo kapitalisti razpolagali tudi z oboroženimi sredstvi! Skladišče bomb in peklenskih strojev, ki jih različni atentatorji uporabljajo v naši državi za svoje zločinske namene, je bilo odkrito na Reki pri nekem Vekoslavu Servaciu. V zvezi s tem odkritjem se je tudi zvedelo, da se mudita istotam vodji teroristične skupine dr. Ante Pa-velič in Gustav Perčec. Dobro bi bilo, če bi ju italijanske olblasti prijele in izročile oblastem naše države, da ju za njuna zločinska dejanja doleti zaslužena kazen. Stoletnico svojega obstanka obhaja letos — cigareta. Res je, da so-dandanašnji slabi časi, toda pri kajenju se tega ne opazi, edina posledica je menda ta, da tisti, ki so prej kadili »Vardar«, kadijo danes »Zeta«, tisti, ki so kadili »Zeta«, kadijo »Sava«. Kako je pa s tistimi, ki so kadili »Sava« — ti si pač niso mogli pomagati, zakaj vsaka reč do svoje meje. Kadijo pa danes prav mnoge ženske; gotovo zato, ker uživajo privilegij »dvojne službe« in pa ker so tako strašno »nervozne«. Ako ste prejeli od uprave opomin za poravnavo zaostale naročnine, se naprošate, da ne odlašajte s plačilom, temveč nakažite dolžni znesek čimpreje po poslani vam položnici! V največjem mestu Amerike, New Yorku je približno vsak tretji prebivalec brezposeln. Prepoved gramofona. V deželi Gemen v Arabiji so oblasti prepovedale uporabo gramofona. Ogromne poneverbe in goljufije so bile odkrite v finančnem ministrstvu v Albaniji. Preiskava je ugotovila, da je glavni krivec teh poneverb sin prvega državnega blagajnika. Kot uradnik monopolske uprave je ukradel iz skladišča državnih vrednotnic velike množine kolkov in znamk ter jih prodajal za polovično ceno po vsej Albaniji. V zvezi s tem se poroča, da vlada v Albaniji skrajno kritičen gospodarski položaj. Ne le, da se na vseh koncih krade in slepari, tudi na splošno se do skrajnosti zanemarja gospodarstvo, kar dokazuje gospodarska bilanca, ki je za letos že pasivna za okoli 11 milj. zlatih frankov. V Brestu, francoskem pristanišču, so spustili v morje dve novi francoski podmornici. Tako na eni strani, na drugi pa same konference za razorožitev, ali: kar sezidaš sproti podreš. Gladovna stavka. Znani voditelji Lapovcev na Finskem so od zadnjega ponesrečenega prevrata v ječi. Te dni pa so pričeli gladovno stavko, da s tem prisilijo oblasti, da jih izpuste. Težko verjetno, da bi dosegli iste uspehe kot jih je indijski voditelj Gandhi. Koruza za vstopnino. Nekje na Madžarskem je bil cirkus. Radi gospodarskih razmer obubožano ljudstvo bi sicer rado šlo v cirkus, toda ni bilo denarja za vstopnino. Cirkuško ravnateljstvo je zato razglasilo, da pobira namesto vstopnine po 12 štorov koruze. Uspeh ni bil majlien, nad 1000 obiskovalcev je plačalo s koruzo, katere se je pred cirkusom nagroma-dil cel hrib. Na Dunaju, glavnem mestu Avstrije, je kot poročajo okoli 30.000 ljudi, ki so takorekoč poklicni berači. Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Jožefova« greačica uporablja z najboljšim uspehom. Izmed 10 ljudi jih ima Zzobni kamen ...dobi ga pa laKko vsak! Nič ne kazi človeka bolj, kakor Če Je Škrbast«-.,„ nobena reč pa ne škoduje zobem bolj, kakor zobni VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeS vse, kar Človek potrebuje vsak dan: KatoliSki koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevulml znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejostl živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb 8 slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena t hiSI. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Uubiianl. H bodi mani učenega proletarijata, pa več dobrih kmetov, obrtnikov, trgovcev in sposobnih delavcev. Toda društvo ne more dosezati svojih namenov, ako ga ne podpirajo vsi sloji prebivalstva, eni z denarnimi podporami, drugi g potrebnimi informacijami ali s tem, da sprejmejo siromašne otroke na prehrano in vzgojo, ali da sprejmejo potrebne vajence v svoje podjetje. Zato se obračamo do vseh dobrih src, do vseh blagih Slovencev in Slovenk, ki jim je Bog dal dovolj zemeljskih darov za preživljanje, da sprejmo kakega siromašnega otroka za daljši ali krajši čas na prehrano in vzgojo. Kdor pa ne more prevzeti otroka, naj vsaj z denarno podporo podpre to dobrodelno in narodno akcijo. Društvo »Varstvo« je odprlo svojo pisarno v Ljubljani na Dunajski cesti št. 17 (pritličje, vhod s ceste). Tu sem se pošiljajo vsi darovi in tu se sprejemajo vsi oglasi za siromašne otroke. Siromašni starši, ki imate dobre in nepokvarjene otroke v starosti 6 do 12 let. pa jih ne morete preživljati in ne oblačiti, obrnite se na društvo »Varstvo« in sporočite, da poskrbi vašim otrokom za daljšo ali krajšo dobo preživljanje in vzgojo pri dobrih ljudeh. Oni poljedelci, ki žele dobiti 14 ali 15 letnega fanta, da se pri njih izuči praktičnega in naprednega poljedelstva, dalje obrtniki, trgovci, ki žele dobiti vajence, naj se obrnejo v vseh teh zadevah na društvo »Varstvo«, ki jim bo poskrbelo potrebne vajence. Oni starši, ki želite, da se vaši otroci izuče poljedelstva, kake obrti ali trgovine, sporočite dru- štvu »Varstvo«, da poišče za vašega sina poljedelca, obrtnika, trgovca, ki bi ga hotel sprejeti na izučbo. Na vse blage Slovence in Slovenke se obračamo z iskreno prošnjo, da bi podpirali vsak po svoji moči namene društva »Varstva« vsepovsod. Z združenimi močmi se da veliko storiti in marsikatera solza obrisati. Društvena članarina znaša letno 10 Din. Sprejme se vsak najmanjši dar. Darežljivosti niso stavljene nikake meje. Vsako leto bomo javno polagali svoj račun in poročilo o svojem delu. Pri svojem delu bomo ne glede na desno ali levo pomagali po svojih močeh vsakemu, ki ie pomoči potreben. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1932. Dobrodelno društvo »Varstvo«. Ali je ve s tako? Ze sto in stokrat smo čuli, da naš kmet ni dostopen za višje stvari, da ni zaupen in celo, da je zahrbten. Mo-gooe je do gotove meje to res. Preden koga obdolžimo pa se moramo vprašati — zakaj tako. Le poglejmo stvari v oko. Kmet ni dovzeten za velike cilje. Je, je, pa še kako. Samo modrujte z našimi očanci in kmetskimi fanti in kmalu se bo vaše prepričanje spremenilo. Je dovzeten Ln sposoben in sam je polen zdravih idej. A ljudi ni, ki bi znali te ideje negovati in gojiti da bi rastle. Kakor rabi nežna rastlina da raste skrbne nege i- pašnje, tako dobi ideja iz človeške duše tudi svojo hrano in vešč&ka, da raste in se lepo razvija. Ker vsaka še tako lepa ideja postane izrodek ako jo goje nesposobni ljudje in taki, ki mislijo samo na se in so mu ljudje samo lestva po kateri pleza navzgor. Da jo kmet nezaupen. Tu nekaj drži, a tu ga je ustvarila okolica in prilike da je tak. In ima čisto prav. Ker zaupanje si je potreba prej dobiti in ne zahtevati. Dejanja rode zaupanje in nezaupanje in ne same sladke besede in obljube. Kaj je bilo vse našemu kmetu obljubljeno, samo poglejmo malo nazaj. In kaj mu je bilo dano. Drobtinica tega ali pa še nič. Padale so obljube, za katere je oni, ki je obljulbljal, že naprej vedel, da so sama prazna slama. Kmet je molčal in mislil svoje in ni zaupal. Ali so oni, ki govore, da je naš kmet nezaupljiv, kedaj prodrli v dušo kmeta. Nikdur. Kmet jim je bil sredstvo in nič več. Gojili so to sredstvo toliko in v kolikor je treba, da se ne pokvari in še to samo tokrat, kadar se je rabi. Da! Po vsem tem je naš kmet še preveč zaupen. Tudi o zahrbtnosti se govoril Tudi to se razblini v nič. Ako poznamo kmeta v duši. Za-hrbtnost, intrigantstvo je plod in orožje slabičev, duševnih in telesnih. Možje si povedo vse v lice. Naš kmet pa ni slabič. On je junak v svojem poklicu, ki miikdar ne klone pred najhujšimi elementarnimi silami. Ko je vse zrušeno in na tleh, on gre znova na delo z grenkobo v duši a z za- TOVARMA KONFEKCIJE STERMECKI Celje št. IZ TOVARNE DIREKTNO NATELO TO JE POCENI . NAJ VSI VEDO! Plašč trpežen melton suknen tweed rips . Din 190'-„ 260'-„ 350'-„ 460'-„ 550'- Tovarna oblek CELJE št. &3 Ilustrirani cenik na zahtevo zastonj! vestjo, da zmaga. To ga pa ustvarja molčečega, ustrajnega, ki misli svoje in dela po svoje. Ker ne zaupa v nobenega razen v samega sebe. Ako je kje in kedaj zahrbten, to so ga naučili drugi, ki niso šli napram njemu z odprtimi kartami ampak vedno z masko na licu. Če od slučaja do slučaja kmet nosi enako krinko, je to samoobramba in mogoče njegovo edino orožje. Zato je upravičen, ker tudi on zahteva, da se mu na-lije čistega vina. Kdor očita kmetu to, ta kmeta ne pozna in ker ga ne pozna, ga ne more razumeti, a kaj še voditi; in naš kmet zahteva samo voditeljev, ki bodo neupogljivi, zvesti, zaupni in možje dejani brez frazarstva in puhlih obljub. Dajte kmetu to in sledil vam bo vedno in povsod, vedoč komu zaupa svojo usodo in svoj »jaz«. Tako je in nič drugače. G. Gomišček. 112 let fe že stara Kvamjskai bvcmilmca se imenuje sedaj Hranilnica "Dravske banovine £j ubijam a, KnafZjeva ulica 9 Tu naložile na najboljše obresti svoje prihranke Za vloge in vse obveznosti hranilnice famii cela Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Najvarnejša naložitev denarja iajvišje obrestovanje Manufakturna veletrgovina na veliko FRAN HREHORIČ Ljubljana, Dunajska cesta 28 se priporoča ceni. trgovcem pri nakupu blaga dobite če uporabljate priznane prvovrstne (j&si-p fEOTepec E-gt&bljamea, Za Gradom št. 9 (ob koncu Slreliške ulice) Stalna zaloga, dolgoletne izkušnje, Imerne cene! Postrežba točna! nizke cene, za vsak kotel garancija Zavarovalnica Sadno drevje Vrst sadnega izbora, jablane, hruške, orehe in divjake, nudi po zmernih cenah Vinc. Sirmljan Tanetiše št. 1 pošta Litija Drevje se lahko ogleda pri Ekonomu v Ljubljani, Kolodvorska ul. it. 7. Ljubljana, Pomenskega 18 sprejme zastopnike za vse kraje Slovenije slikarsko stroko OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LlUBLfAlB nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete .'S*