285 Številka.
Ljubljana, v torek 13. decembra 1898.
XXXI. leto
Uhaja vsak dan *wečer,  izimAi nedelje in praznike, ter velja po posti prej ero a n *a a vst ro-ogerske dežele za vse leto lf> pld , zn pol leta 8 gUl., za fetrt leta 4 glrl., na jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za vse letu 13 gM.,       *etrt leta 3 g'd li<) kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr.  Za po&ilianje na dom računa se po 10 kr. na mesec,  po HO kr. za čttrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naroči e, brez ihtodolme vp< šiljatve. naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje, bo od fitiristopne- petit-vrtite po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat,  in po 4 kr. Če se trikrat al« večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in upravnistvoje na Kon^ru-tnem trgu St. 12. (j p r a v n i & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne it .ari.
Telefon 6t. 34.
Kontumna društva.
i.
.Slovenec" je v soboto priobčil članek o kon-•amnih društvih. Ta članek naj prečitajo natančno in pazljivo ne le vsi trgovci in obrtniki, ampak •ploh vsi trezoomis'eči, nepristranski rodoljubi, kajti is njega spoznajo zadnje namene katoliško narodne gospodarske organizacije in spoznajo, da nas vodi ta organizacija naravnost v pognbo.
Umevno nam je, da se za snovanje konsum-Bih društev ogrevajo tisti, ki želš čim prej uničiti ves srednji stan, pokopati malo trgovino in malo obrt, to so socijalni demokratje in manebesterski liberalci, a kako se more zanje zavzemati stranka, katera je postavila v svoj program varatvo srednjega ■tanu, tega na nmejemo.
Snovanje konsumnih društev se je v nas zadelo šele pred nekaj leti in „ Slo venec" pravi, „da bi nihče ne bil mislil na snovanje konsumnih društev na kmetih, če ne bi bili v nekaterih krajih trgovci svojo obrt zlorabljali", la kako so jo zlo rahljali V „Slo venec" odgovarja: „ Prvič s tem, da so nevednost ljudstva glede vrednosti in tržnih cen blaga in pa denarne zadrege posamezni h kmetov na nečuven način zlorabljali iu si tako pri neznatnem prometu z majhnim obrtnim kapitalom nakopičili primerno veliko premoženju. Drngič, da so svoje, potom oderuštva pridobljeno premoženje in gospodarsko premoč zlorabljali v to, da so zahtevali od ljudstva hlapčevanje tudi v političnem oziru".
To opravičenje je pač jalovo.   Pri veliki konkurenci, katera vlada mej trgovci, je sistematično zlorabljanje nevednosti ljudstva in zadrege posamič nikov izključeno. Tako zlorabljanje je dandanes ne mogoče, tudi v najrevnejši pogorski vasi. Kmet po zna prav dobro ceno blsga, in če zahtevanega blaga po primerni ceni ne dobi pri trgovcih v Trnovem, ga dobi v Postojim, kjer ima vedno kaj opravka, če ga ne dobi v Horjulu, ga dobi v Ljubljani. Ako se je zgodilo, česar ne tajimo, da je kateri trgovec kmeta odiral,  se to ni zgodilo  pri prodaji blaga, ampak vedno le tedaj, kadar je kmet kupoval na upanje, torej pri kreditnih operacjah. Topa so bile
samo izjeme in teh izjem je bilo vedno manj, kolikor bolj so se množ le posojilnice.
V obč e pa trgovci svojo obit jako pošteno izvršujejo, in je „Slovenčevo" sumničenje neutemeljeno. Dokaz tega so razmere v tistih krajih, koder so ustanovljena konsomna društva. Povsod se vidi, da so konsumna društva pač škodovala trgovcem, svrjim odjemalcem pa prav nič ne koristijo, odjemalci se pač zapeljujejo v pijančevanje, na drugi strani pa dobivajo za isto ceno, kakor pri trgovcih če ne se za viš.o. slabo vago in slabše blago, kakor v drugih prodajalnah. Drugače tudi ne more biti, ker so režijski stroški večji, kskor pri trgovcu, ka teri sam s svojo rodbino dela ter pozna cene blsga in blago samo, česar se naša čestita duhovščina v semenišču ni učila.
Takisto neosnovan, kakor prvi argument za opravičenost konsumnih društev, je tudi drogi. Tr govci so svojo gospodarsko premoč zlorabljali v to, da so zahtevali od ljudstva hlapčevanje tudi v političnem oziru? Postopali so torej tako, kakor duhovniki, kateri svojo cerkveno avtoriteto zlorabljajo v to, da zahtevajo od ljudstva hlapčevanje tudi v političnem oziru ? Ne dvomimo, da je kateri trgov?c zlorabil svoj upliv pri raznih volitvah, kakor so to storili tudi duhovniki in ti še vse drugače, toda Če je radi tfga dovoljeno in opravičeno uničiti eksistenco trgovskega stanu in s krivci vred tudi ne krivim zasaditi nož v src*, potem bi moral „Slovence" priznati, da imajo prav na primer tudi Sel onererjanci, ker skušajo katoliški cerkvi s tem, da kličejo .Proč od Rima" in agi tu jejo za prestop v protestantizem, storiti to isto, ker so naši duhovniki s snovanjem konsumnih društev storili trgovcem.
Argumenti, s katerimi opravičuje „Slovenci■" snovanje konsumnih društev, niso nikako opravičenje, pač pa je priznanje, da snuje katoliško narodna stranka konsumna društva iz nemoralnega nagiba, maščevati se političnim nasprotnikom in materijalno oškodovati tiste, ki nečejo v političnih rečeh hlapce ■ vati duhovnikom, dragoceno in vredno, da se na pozabi.
V I.Jii hI | 13. decembra.
Državni zbor bo imel ta četrtek svojo poslednjo sejo pred prazniki. Danes in v četrtek bođeta le po dve seji (dopoludne in zvečer), v ka terih se sprejmeta zakona o regulaci|i plač drž. sla« in o lokalnih železnicah. Nagodbeni odsek hoče dognati predloge o carinski in trgovinski zvezi ter bode imel seje še po 15. t. m. Se pred k< ncem leta bode vlada uveljavila budget in nagodbeni provi-zorij s ^ 14
Kriza na Ogerskem „Budapestcr Corres-pondeuz" in drugi listi poročajo, da se je baron Ban ti v vrnil z avdijence pri cesarju posebno samozavesten in pogumen. Osar mu je dal zatrdilo, da ga r» krona v odločilnem tronotku podpirala ter da mn zaupa popolnoma. Krona uvideva tudi eveo-tnvalno potrebo represivnih ukrepov ter se z vsemi določili Bal flyjevega ministerstva strinja Banffy je konferiral tudi z gre i'om Golncbovvskim in grofom Thunom. — Vse opozicijske stranke z izjemo liberalnih difluidentov so imele skupno posvetovanje, na katerem se je sprejel skupen manifest na i 'i.'- t - k narod, v katerem se protestira, da bi se kršila ustava r sklepi v» čine in vlade. Pri tej seji ee je pokazslu popolna sloga m«1 j obema frakcijama neodvisnu stranke, narodna stranke in katoliške narodne strauke.
Skandal Dre} f us Pioquart se vleče brezkončno kakor „morska kača". V Parizu imajo vsak teden pur demostradj. pretepov in tožb radi Drey-fnsa in P ciparta. Pohcija ima vedno polne roke. Na rarnih krajih ima zbrane cele čete redarjev, ker agitatorjem buši vsak h p v glavo, da gredo razsajat in demonstrovat pred hiše raznih oblastnij. Včeraj je morala policija stražiti celo vae kolodvore, ker se je bala izgredov. Raznesla se je vest, da se vrne Dreyfus, in pristali nasprotujočih si strank so drli trumoma h kolodvorom Istina pa je, da je dobil Drevfai poziv, naj odgovori na različna vprašanja ter razloži temna mesta v  soduijskth aktih.
30 milijonov mark za oboroženje zahteva nova nemška voj. predloga več izdatkov na leto. Toli ogromno svoto zahteva vlada, da izpopolni mornarico in armado, gotovo  pa je, da se sprejme, dasi
LISTEK.
Slikar.
Novela. — Spisal Juhani A h o. (Dalje.)
V Parizu je bival dve leti. Vsi prijatelji domače umetnosti so vpraševali radovedno po njegovih študijah na tujem in v časopisih se je čitalo i p in tam mej noticami „finski umetniki v Parizu* o njem. Nekaj časa je slikal pri Lormonsu, potem Julienu in slednjič celo v Bonatovem ateljeju.
Govorilo se je, da slika veliko sliko, predstavljajoča sceno iz Ainove pripovedke. Pisal je navdušena pisma svoji nevesti in ta pisma so čitali vsi sorodniki in znanci družine in bila so v cdlomkih celo natisnjena.
.Naslikal sem Aino ravno v tistem trenotku, ko „Je vrgla obleko razse, Sezala si čevlje z nogd Hoteća plavati —■
»Vsi moji kolegi hvalijo sliko in zagotavljajo, da je moje delo najdovršenejše delo. Snov ni ravno uova, a jaz sem jo popolnoma novo in samostojno obdelal. V prvi vrsti sem hotel vso nedolžnost te mitične osebe, njeno deviško čistost uprizoriti. To
bedo gledali oni,  katerih je skrbelo, da si bodem svoje, iz domovine vzeto naziranje pokvaril! Nasprotno prijel sem se ga še tesneje." Tako je pisal.
Se li ni vedno pripovedovalo, da bode nekaj velicega iz njega! In bodoči tast in tašča sta govorila povsod o velikem možu, kako napreduje slika, da je narava na sliki že naslikana in da bode umotvor skoro dospel v domovino, kjer se tudi razstavi.
Nekega dne je potegnil umetnik na Monte-martu v Parizu zadnjikrat s čopičem po sliki. Okno na bulevard je bilo odprto, drevesa so dubtela v pomladnem krasu in veseli, prikupljivi solnčni žarki so polnili sobo. Slikar je bil pijan od zadovoljstva in navdušenosti nad svojim delom. Njegovo potovanje ni bilo brezuspešno. Dovršil je najtežjo nalogo, katero si more staviti slikar. Posrečil^ se mu je narisati najlepše, najfinejše nianse na polti natanko in male, plavkaste žile z gorko krvjo so se lesketale skozi polt.
Nekaj njegovih prijateljev je sedelo pri njem, roj tem ko je slikal.
„Ravno kar se tiče slikanja telesa, se meriš luhko z veakim francoskim mojstrom."
„Kar jaz pri tvoji Aini najbolj občudujem, pravi druRi prijatelj „je to, da vzlic temu, da js popolnoma gola in povsem realistično predstavljena, in vzlic temu, da ni njeno telo nikako idealno telo stare šole. ampak truplo finskega kmečkega dekleta, se mi verni.t zdi, da bi ne rabila nikakega peresa, da bi svojo nagoto pokrila. Devištvo, katero ji Bije raz obraz, se vidi tudi v celem telesu".
„Kaj misliš, kaj bodo pa v domovini rekli o tvoji sliki?"
.Zakaj?"
„Tam jo bodo kritizirali !"
„In zakaj?* «.
„Ker je popolnoma — gola!"
„A \raga! to je vender najimenitnejše v vsej sliki! Glavna ideja!"
„Seveda, razumem te, misliš pa, da filistri doma —? Kaj meniš ?*
Slikar je molčal in opazovaje sliko od daleč,
žvižgal veselo melodijo.
• *
H
Več dni pred otvoritvijo pomladanske razstave pisali so listi glavnega mesta, da je nova slika dospela in da umetnika v kratkem pričakujejo.
Prišel je tudi in se kmalu pokazal na prome-
jo bodo zlasti socijalni demokratje ljuto napadali in pobijal*. Berolinski dopisnik brije norce iz carjevega razoroževalaega predloga, kateregi ne smatra niti — resni«. Dopisnik dokazuj da se carjev u'opistični predlog ne more realizirati, kajti prav sedaj se oborožnjeta Anglija in Nemčija, Zjedinjene države vpeljejo namesto dosedanje milice stalno vojsko in v Kitaju so nasprotja mej Rusijo in An* glijo prevelika.
Španska sklenila mir. Pred dvema dnevoma so podpisali španski zastopniki v Parizn mirovno pogodbo z Zvrnjenimi državami. „Liberal" piše, da so se pogajanja v Pariza končala še mnogo bolj žalostno kakor je žalosten pogled na španske ladije, ki se vra ajo s premaganimi, bolnimi in sestradanimi vojaki domov. „Lberal" poživlja vse stranke k složnemu d- lu. ki naj popravi škodo ter reši domovino pcpolnega razpada/ Mnistentvo Sagaate bo zahtevalo v parlamentu iademniteto za odstop Fihpin.
Dopisi.
% 1)iiiim|a, 8. decembra.   Slavnostni večer, kateri je priredilo akad. društvo „Slovenija* na čast svojima   najnovejšima  častnima članoma, Aatouu Aškercu in Iv mu Hribarju, se ju  izborno obnesel. Bil je to zopnt večer,  ko se je  sestala dunajska slovenska kolon ja v zaupnem  domačem krogu, ko smo ee kretali  zopet   tako   prosto  in nenavezano kot svoji med svojimi,  ko   smo  segli v rok" tudi našim bratom Hrvatom, Srbom, C-hom iu Rusom. Slavnosten svečan več^r ji bi to!   K nun* slovanska družini! Slavljencev sicer nismo imeli v svoji sred', a zdelo se nam j», kakor da biva njuni veliki slovanski duh med vso zbrano družbo. O nlua vde ležba j" značda nsjbol.še, kake simpatija uživa med Slovani niš veliki Aškerc m   osi šir-un v Slovan stvu znani župan Hribar  Slavnostni večer je počistil  s svojo  navzočnostjo   slavni  švedski   pisa elj Jensen,   ki  je zastopal  slavljene t   Aškerca. Po dolg-m času smo zopet videli v Bsfem krogu podpredsednika državnega zbora, dr  Ferjančiča, ki je s tem   pokazal, da zna  pozabljati n . lehkomi-selne nerodnosti iz  prejsnjiu   časov.   Oa   pač ve, kolike v.t/, .uiti je za akademično mladmo, ako ima včssib v svoji sredi može, od kat-nh se more kaj nčiti. čast mu!   K slavuosti so prišli d'lje: držav, posl  Košar, rtmojster Andrejka.dr Murko, I Ur. Pukl, dr. Ž o1g ar, dr. Simonič z družino, dr. Turšič,  dr.  Vidie,   rodoviaa Horajeva, lii. revid.  Bogataj,   revid.   Lazar,   otac  Po • parić', nekdanji gledališki   igralec zagrebški Peter li ranii'     tovariši   Hrvatje  iz  bratskog i druHva „Zvonimira". Kindij,  zas'opnik  akad-on. društva „Bukovina1*, več Srbov, Cihov *. . Videli sm ) tuli lepo število slovanskih   dam.    Po predsednikovem pozdravu, ki je v kratkih  besedah pojasnil pomeu slavnostnega večera, je  nanb-pil   tamburaški zbor „Zvonimira", ki jh iz prijaznosti vzprejel sodelovanje pri častnem večeru in zdatno   pripomogel k lepemu vs^eliu   Vdarjal n\m  je   najprvo „Naprej, zastava slave", katero je občinstvo stoje podušalo. Nato je pfedital predsednik došle brzojavne pozdrave. Zatem je nastopil pevski zbor ,S'oven»je" pod vod st.vom tov. Beinerja lo  zapel  „Na  boj!4 Velijo navdušenja jh vzbud I ognjeviti govor otca Popario t, ki je glaHno povdarjal vzajemnost jugoslovaesko iu potrebo slovanskega  združinja v smislu stremljenj današnjih slavl(encev, katera nista samo SI o venčen <lrt.<a  ampak vsem Slovanom  D ibro se je obnesla tevska točka „Naša z-ezda". Krasen užitek nam je
nadi kot popo'en Panžan, v najmodernejši oblek*. Ob'udovali so njega in njegovo nevesto ter kazali nanj, ako se jh le pokazal.
Vsi znanci, kateri so ga srebali, se vpraševali : wln tvoja sika? To mora biti nekaj pos» bnega. Ab, kaka hI nt, jo videti!"
Ko je bila slika razobešena, povabil je slikar "Bijprej nevesto in njene starise, da si jo ogledajo. Po pariški navadi je naročil v elegantnem restav-rantu zajutrek, katerega bjdo po ogledovanju zavžili.
Privedel jih je pred veliko sliko in živahno \»kliknil: „To je! Kaj pravite na to?
Nevesta je zarudela in čutil je, ko se je njena toka izmuznila iz DJegove. Svetnica pa se je razkačeno f b.mla   proti njemu:   „Ti si to naslikal?"
.Da«
Tu pa ni znala svetnica več dalje govoriti; vskliknila je: „Fej ! Pojdi Ana, to je nesramnost."
In pottgnivši hčerko seboj, izginila mej vrati.
Slikar je hitel za njima ter ju skušal zadržati, a ni se mu posrečilo.
„Sramota za vso 1'imil jo — ah, ko bi jaz kaj takega prej slutila", — je donelo z stopnic gori k njemu
Pustil ju je ter se vrnil v razstavo. (Konec prih.)
pripravil g. Peter B ran ny , ki js umetniško krasno-
slovil pesem .Jud*",  „V pepeloični noči* in Peto-tijevo „Sudo".  S frenetičnim ploskanjem pa je ob-j darilo občinstvo našega umetnika, virtuoza g. J e r a j a, ki je s par komadi kar očaral celo družbo. Zbor „Slovemj*"  je  pel   še  .Ljubezen in pomlad" ter „Slovenec in Hrvat".   Gospod Milavec  nas je razveselil z „ Moraarj *m', i a s to to \ ko je bil ofi u jalni dsl končan.   Vodstvo zabavnega dsla je prevzel g. dr. Murko, ki je v svojem krasnem govoru v kratkem načrtal zasluge slavljencev in potem spretno vodil zabavo    Tercet tamburašev nam j* is podal krasen nooturno,  potem pa se je  dvignil menda prvič javno med blovenci odličen švedski pisatelj, odani prijatelj Slovanov, g. Jensen, zahvalil se v ruščini za pozdrav in prečital Aškerčevo pism o P j njegovih besedah je zaorila navdušena „ H -»j Slovani" iz grl zbranega občinstva.   Govoril  je se tovariš Nacbtigal, povdarjaje veliko nalogo, katera čaka Slovane v bodočnosti in napil zlasti našemu na-j rodnemo ženstvo, ki se tako krepko druži posebno v družbi sv. Cirila in Metoda v narod no-prosvetne vrste. Pevci pa so zapeli „Venček na glavi se...', nato pa je povzel besedo gospod dr. Ferjančič, ki je v kratkih besedah,   priznavajoč  pomen slav-Ijeocev,  načrtal,  kako naj nam služita za vzgled. Krasen užitek  nam je privoščil  tov. Zupančič s svojimi lepimi pesniškimi proizvodi.   Govorili so še tov Saj (Zvonimir), Branov  i, dr. pevski zbor js z*pel še nekaj  lepih pesmic   odposlala se je čestitka dr. Riegeru in še dolgo v jutro js trajala živahna zabava.   Ob jedoem je pokazal slavnost ii večer, kako naklonjeno je dunajsko slovansko ob čins'vo dijaštvu,  ki se druži v Sloveniji, prizadevajoč si, vršiti smotre in cilje,  postavljene na letošnjem vsedijaškem shodu v Ljubljani.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 decembra
— (Kolodvorsko vprašanje v Ljubljani.) I Poroča se nam, da js kolodvorsko vprašanjs v prin- i cipu rešeno in sicer na ta način, da se nasproti Resljevi cesti zgradi nov kolodvor, skladišča južne železn ce se prelože, st danji kolodvor pa se p jdere. Železniški tir se tam, kod-r gre čes Dunajsko c*sto poglobi, tako da bo proga tekla pod cesto in da vlaki ne bodo več ovirali iu zadrževali cestnega prometa. j
— („Omikanoi".) izborna drama V. Leonova, | ki se igra nocoj na slovenskem odru drugič, spada mej one predstave, ki so bile letos najvestoejše vprizorjene ter najboljše naštudiraue. Pri prvi predstavi te prelepe drame je naše gledališče neprestano odmevalo od prizoalnega ploskanja in vsi naši časopisi so pisali najpriznainejše o igri in o nje izdajanju. Nadejati se je zato tudi danes, da napolnijo „0 mi kane i" slovensko gledališče, in to tem bolj, ker so cene vstopnicam znatno z n i ža ne.
— (Narodne čitalnice) 43. občni zbor bo v nedeljo dne 18. decembra 181)8. ob 11. uri do-poludae v 1. nadstropju „ Narodnega Doma*. Dnevni red: 1. Nagovor prvoeeloika. 2. Poročila tajnika. 3. Poročila blagajnika. 4. Predlog odbora o imeno-novanji častnega člana. 5. Volitev preglednik iv računov. G. Volitev odbora. 7. Posamezni predlogi. Želeti je mnogobrojne udeležbe.
— (Pesmarica .Glasbene Matice") je brez živo top aov v drugem natisu izšla ter se dob va pri „Glas beni Matici" ali pa pri knjigotržcih Gi on t in i, Kleinmavr in S c h w e n t n e r v Ljubljani in pri g Jeretči v Gorici po 1 gld. .r)0 kr. Pevska društva, ki ju naruče v večjem številu ne posredno pri „Glasbeni Mitici", dobe zelo znaten popust. Žito priporočamo živo vsem moškim zborom, naj si jo njih členi skupno naro'e; kajti 80 najlepših slovenskih in slovanskih zborov, razločno tiskanih ter lično in solidno v platno vezanih, je najboljši vademtcum za vsacega slovenskega pevca
— (Cesarske alavnoBti ) Nabralo se nam je še nekaj dopisov o praznovanju cesarjeve petdesetletnice, a priobčiti jih ne moremo, ker so predolgi, in ker je utvar že sploh zastarela. Gospodje dopisniki naj to blagohotno oproste.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je goip. Ivan Jeba čin, založnik „Kave družbe sv. Cirila in Metoda", danes vročil 100 gld. Do sedaj je daroval z vsem že 300 gld povodom kupčije z do mačo kavo. — Poleg te kave (cikorije), ima g. Iv. Jeba in v založništvu tudi sladoo kavo. — Slovenci!
I rabite in zahtevajte le ti kot obče priznani izborni I kavi, ker s tem ne koristite le sebi, ampak tudi I vseslovenski šolski družbi.
! — (Samomor.) Artilerijski nadporočnik gosp.
L a s s n i k , sin spoštovanega ljubljanskega trgovca, I simpatičen mlad mož, kateri je imel pred seboj lepo I pritiodnjost, se je v nekem  hotelu  na Soverniku
ustrelil. Vzrok samomoru? Cherchez la femme!
— (Z Viča) se nam piše; Tudi mi Vičanje in G i uran i nismo 1 in 2. t. m. spali. Dne 1. že ob 6. uri zvečer naznanjali so topiči cesarsko slavnost, in v hipu so bile vae hiše razsvetljene, potem
as je jel pomikat sprevod od mestne meje proti Viču na cela godba in fantiči z Umpijoni. Najprvo se je ostavil sprevod pri J Novaku, kateri je z daljšim govorom slavil cesarja, potem te je ostavil pri g. županu, kateri je mnogobrojni množici razložil pomen stavnosti, in kjsr to čitalmški pevci zapeli cesarsko pesem Drugi dan so imeli šolarji sveto maso in so bili vsi obdarovani s spominsko knjižico in a podobo cesarjevo.
— (T nevarnosti.) Prijatelj nalaga lista nam piše: Z včerajšnjim popoludaaikim poštnim vlakom vozeči se potniki so bili v veliki nevarnosti. Poštni vlak is Trsta je namreč prehitro vosil za tovornim vlakom, a ve led goste megle, ni bilo strojevodji mogoče o pravem času zapaziti spredaj vozečega vlaka. S ceste pri prvih brezoviških hišah se js videlo, d i mora poštni vlak vsak hip se aaleteti v tovorni vlak in čulo ae js tudi, kako je iolezniški čuvaj uprav obupno kričal „ Aufhalten", na kar se je poštni vlak ustavil.
— (Ia Kamnika) se nam piše 12 t. m.: Danes imel js krajni šolski svet v Kamniku sejo. v kraj nem šolskem svetu sede — mimogrede1 rečeno — razun jednega sami klerikalci.  Slo se je zato, da sestavi krajni šolski svet tsrno predlog za razpisano uadučiteljsko mesto, la poročila smo izvedeli, da je 11 prosilcev, mej njimi več starejših nadučiteljsv, vsi vrli Slovenci, razno jednega znaneg* Okorna v Tržiču. Pa glejte in strmite!   Naš dekan in častni kanonik, gosp. Janez Oblak, predlagal je  na prvo mssto prej omenjenega Okorna. Seveda ae je proti proti temu predlogu oglasil le jedini narodniak, vsi drugi Členi, vsi klerikalci, so t« n*svet odobravali. Zdaj pa naj bo še .Slovenec"  ponosen  na svojo narodno duhovščino, posebno nt našeg* dekana, ki je vedno skrbel za to, da je, bodisi pri občinskih, deželnih in državnosborskih volitvah tukajšnja klerikalna stranka volila s tukajšnjo nemško etranko. No, pa saj pravi star pregovor, da roka roko umije I Mi, ki žrtvujemo za narodno stvar denar in dragi nam čas, smo v očeh teh ljudij revolucionarji, oui pa, ki bi bil v prvi vrsti poklican, kaj za napredek narodnosti storiti, ki tiči v tisočakih, je jedini mej duhovniki tukajšnjega okraja, ki v vseh svojih žepih še ni dobil ne jeduega goldinarčka za tako velevažno družbo sv. Cirila in Metoda.   Takšna so torej razmere mej nami.   Mi, narodni meščani naj torej po nasvetu g. dekana vedno prenašamo v našem mestu nadučitelja Okorna Mi, ki n. pr. veliko več davka plačujemo kot g dekan, odločno protestujemn, da bi se na ta način z nami ravnalo. Če gosp. dekan misli, da so le on, deželni predsednik Hein in pa glavar naš gospod, se pač moti.   Nastopili bomo drugo pot, kar bodo gotovi gospodje jako obžalovali. Zatorej — pozor!
— (Ii Starija) se nam piše: Jubilejska slavnost cesarjeva našla je tudi v skrajni občini zapadno meje drage naše domovine navdušen odmev. Na predvečer 2 decembra goreli so na v'širvb kre-so i, grmeli topiči — in bila je razsvetljave.. Uiie-talni ogenj, rakete pokaio v zrak, ko zadoni na prostorišča »Cesarska himna", iz sto in sto grl z živio klici ognjsvito pozdravljena. Nastopnega dne je votiral slavni občinski odbor 50 gold. v nakup oblačil nbožni šolski mladini za božične praznike. Hvala! — Ob 8. uri zjutraj privabi gospod župan Ivan Š tpla, sam s veti njen, vse veterane, namenjene odlikovanju s spominsko kolajno. Videli smo Čilega starčka invalida izza bojišča 1848 leta na Ogerskem I ia zopet druzega, pod Andrejem baronom Čehovinom I služečega. — Gospod župan je nagovoril navzoče, zbrane pred šolskim poslopjem slovesnosti pr-nurno, na kar vpričo šolske mladine in starišev povzdigne glas v domovinsko čutstvo slavnosti tukajšnje šole vod te I j P. — Nato dekoracija slavljencev. Potem skupni odhod v cerkev. Po končanem cerkvenem opravilu zbere se zopet mladina v primerno okra šnni šoli Tu jo počasti si. županstvo, krajni šolski svet in ob lo š »Iskdi prijateljev z navzočnostjo svojo. Gosp. župnik zajedno krajni šolski nadzornik razloži obširno slovesni pomen velespominskemu dnevu. Po odpeti cesarski pesmi prejel je sleharni šolski ob skovalec po jeden izvod jnbilejske knj žice „Naš cesar Fran Josip I.", štirideset istih pa si je omislilo spominske svetinje. Bil je zares prekrasen dan! i — (Premembe pri učitelj stvu na Štajer-
I skem.) Gospod Adolf Pacher, učitelj in šolski I voditelj v St. Jungerti na Pohorju, dobil je jednako I mesto pri Sv. Katarini nad Trbovljami. Na novo I so nameščeni učiteljski kandidatje in kandidatinje I kot prov. podučitelji, ozir. podnčiteljice, in sicer: Gdč. Olga Kline v Artičah, Franc Cvetko (zač. I učitelj) in gdč. Alojzija Freuensfeld pri Sv. Bar-I bari v Halozah; Franc Jamšek pri Sv. Fiorijanu; I gdč. Irene Kahl ,poduč. supl.) pri Vel. nedelji! I gosp. Friderik Kosi v Majšpergu; gosp. Ivan I Najžer pri Sv. Tomažu; gosp. Anton Pesek pri I Sv. Duhu v Halozah; gdč. Ana Pfeifer in gosp. I Ludovik Šijanec pri Sv. Marjeti in gdč. Marija Škrlec pri Sv. Miklavžu. — Kot pomožni podučitelji gospodje: Anton Gaberc in Ivan K leme nčič v Žstalah; Karol Korošec pri Sv. Bol-fenku v Slov. goricah; Andrej M očni k pri Sv. Lenartu; Ivan Ozmec pri Sv. Andražu v Slov. goricah; gdč. Katarina Schatz v Kostrivoici; gosp.
Jakob Terstenjak s Cirkovcab, gosp. Ivan y%wtot v Runečah ia gdč. Marjeta H ar Se c *f Frajhama.
— (Praganjanja slovanske  sastave) V
Gorenji Radgoni ae je bil obe. saatop osmelil skleniti, da povodom cesarjeva alavnosti ni dovoljeno rasobešati slovenskih trobojnic. Slovenci so se proti temo pritožili in okrajno glavarstvo je uničilo rečeni sklep. Vsled tsga so na jubilejski dan tudi v Gorenji Radgoni vihrala slovenske zastave, dasi je občinski redar poskušal prouzročiti njih odstranitev.
— (Narodna eitalnioa na Vranskem) si je isvolila za leto 1899 sledeči odbor : G. dr. Anton £chwab, predsednik; g. G*ršak V, podpredsednik; g. Meglic Simon, šolski vodjs, tajnik; g. Slatinšek, knjižničar; gg. Jezeršek, c. kr. notar, Scbauer Franjo, grsjščak, Brinovc, ooborniki; gg. Krajne Jakob, Lavrič in Gonedič, odb. namestnik«, čitalnica priredi na ailvestrovo in na pustuo nedeljo večji veselici, na Silvestrovo s petjem, godbo, dramatiško igro, deklamacijo itd., na pustno nedeljo pa s ko atumnim venčekom. Vmes vršile se bodo manjše veselice s plesom. Gospodu Osetn, mnogoletnemu zasluženemu udu, oziroma predsedniku čitalnice, iarekla se je o priliki njegovega prostovoljnega izotopa iz čitalniškega odbora — zahvala. Natančneja oznanila glede vestdic slede.
— (Slovenska zastava v Gorici in nafti šapani )  Z Goriškega se nam piše: Naši Golicani igrajo predrzno z ognjem.   Slovenska troboj • niča jih tako bods v oči, da je ne morejo vstrpeti. Ker si  sami ne  morejo pomagati,   ker ni v njih oblasti, da bi zabranili razobešanje slovenske tro-bojnice,  delajo  ae   tako  razburjene,   da uplivajo tako na c. kr. politično oblastnijo, da jim gre na roko, da prepoveduje razobešanje naše zastave. Lih ae delajo razburjenimi iu tako dosezajo, d* c. kr. policija ukazuje odstranjenje slovenskih zastav, boječ se neredov.   Da bi ss to zabranilo v prihodnosti, povabil je župan in deželni poslanec, gosp. Klančič slovenske župane na pogovor v Gorico.   Tam so oklenili, de se odpovedo kot župani, ako se bode še tako postopalo proti elovenskim trobojnicam. Prav, le škoda, da je bil shod županov v Gorici nekako pomanjkljiv. Sklical se je pod roko, na tihem.   Potreben bi bil javen shod županov, za katerega bi trebalo priprav. Tak shod bi bil moral biti svečan in svečani njega sklepi, da bi gotovo dt segli svoj namen. Polovična atvar ni nikoli dosti prida. Želeti je, da bi županski sklepi imeli povoljen uspeh, sicer pa bi trebalo drugačnih korakov ; konec mora biti preganjanja slovenske zastave v Gorici I
— (Ubostvo na Goriškem )  Iz G o r i c e se
nam piše: Pred nekaj dnevi sem šel mimo nadško lijHke palače, v katero so ravno peljali troje lepih, 'Velikih zvonov, iz livarne goriškega Laha, katere ae ua tak način bojkotira. Radoveden kakor sem, stopim bliže in poprašam, kam so lepi in veliki svonovi namenjeni. Zmajal sem z glavo, ko ee mi je pripovedovalo, da zvonovi — vredni gotovo Čez 4000 goldinarjev — so namenjeni za Sv. Tomaža na Vipavskem. Duhovnija ta šteje blizu 400 l.udij, tako da bo imel donašati vsak prebivalec po 10 gld. aa nove zvonove. Poizvedel sem tudi, da vrli in ■vneti Stomažani so si sezidali velik, nov zvonik — primeren za velike nove zvonove. Pred nedavnimi leti pa so imeli velik trošek za novo cerkev in druge naprave, ki spadajo h cerkvi. Vse to pa jih stane ogromnega denarja. Čudne reči se slišijo na Goriškem. „Soča* je nvečano zatrjevala pred nekaj tedni, da je dežela tako uboga, da bi sedanji davkoplačevalci, t j kmetje m hišni posestniki, morali v 20 letih vei na boben, «ko hi s« jih hotelo prisiliti, da bi vsak plačeval še par krajcarev za šolske | o tr*i>m ine. Morda Štomažani kujejo denar za cerkvene potrebščine? Morda pa je „Soča- le manevrirala po svoji navadi?
— (Razpisane službe.) Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem c. kr. pontnem uradu v Lazah, okraj Kamnik, proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal za vzdrftavo jednokratne vozne poŠte mej Kamnikom in Motni-kom, ki se ima šele določiti. Pripominja se, da se more poštno vožnjo tudi kakemu ptujemu prosilcu podeliti. Prošnje v teku treh tednov na postno in brzojavno vodstvo v Trstu.
* (Kaznjenec dobil dopust) Wirtemberška princesinja Pavlina je dobila nekaj dni pred svojo poroko od neke kmetske deklice pismo s sledečo vsebino: „Draga gospodična princesinja Pavlina! Vi «e v soboto poročite in jaz Vam želim veliko an^So. Tudi jaz se istega dne poročim, pa bi se tudi zelo veselila, ako ne bi bil moj oče v ječi. Draga gospodična princesinja, prosim Vas prisrčno, recite evojemu očetu kako dobro besedo, da pomilosti niojoga očeta, ali ako to ni mogoče, da dojde vsaj aa par ur na mojo svatovščino. Srčno Vas po zdravlja Vaša ..." Princesinja je pokazala pismo svojemu očetu, kateri je dal kaznjencu takoj dopusta, a za tem ga je popolnoma pomiloitil.
* (Lek proti nervoznosti.) V najnovejšem času priporočajo pariški zdravniki nervoznim ljudem več dnij ležati v postelji.. Dr. Manqui, upravitelj zavoda sv. Ane za umobolne, je prvi začel uporabljati to sredstvo. Neki general, kateri je postal valed Drevfuaove afere skrajno nervozen, je ležal štiri tedne v postelji ter ozdravel popolnoma. V postelji je smel čitati, pisati, aplob vse možno delati. Za nervozne dame, katere ee zdravijo na ta način, se že delajo v Parizu posebne vrste obleke.
* (Možki v ženski obleki.) Te dni se je poročil v Amsterdamu neki 23letni krčmar, kateri je vs čas svojega življenja nos.I žensko obleko. Njegova teta je namreč še pred njegovim rojstvom napisala vse svoje ogromno premoženje, a le pod tem po gojem, ako bode pričakovani naslednik ženskega spola Toda rodil se je deček. Da bi stariši zagoto vili sinu obljubljeno premoženje, oblačili so ga v ženska krila in to 23 let, — do smrti njegove tete. Pred par tedni pa je nevarno obolel. Stregla mu je njegova prijateljica, katera je pri tej priliki izpo-znala njegov pravi spol. Iz hvaležnosti je ponudil bogati dedič požrtvovalni prijateljici svojo roko, katero je ta rada sprejela.
* (Na bicikla okolo sveta) Darvrm M' Hvat in njegova soproga se te dni povrneta s svojega potovanja okolo zemlje nazaj v Ćtkago. Do 50 000 biciklistov se pripravlja, da ju slovesno spremi v mesto. Minola so že tri leta. odkar je Hvat s svojo soprogo odšel na pot. Iz čikaga sta prepotovala Japonsko, K taj, Birm, Indijo, Perzijo, Rusijo. Avstro-Ogersko, Nemško, Francosko in Angleško. Prepotovala sta torej na biciklu kakih 30000 angleških milj. Stroški na tem potovanju znašajo 25.000 gld. O tej priliki naj omenimo, kako različni narodi imenujejo bc kelj Anglež mu veli „cyc!e"t Američan „Wheel", Francoz „Velocipede" in „V'elo", Holaodčan „Snelvviel" ali „Fiets", Itahjan „Bicicletta", ravno tako tudi spanec Na Japonskem imenujeio to prometno sredstvo „Tsun*, a sinovi nebeškega cesar stva ga imenujejo „G«i-chai". Ker se novejši čas električni m-ton množe vedno bolj, je vredno še omeniti, kako jih nazivajo Piaminci v Belgiji. Jedro vrsto teh motorov imenujejo ti tako le: „Snelpaar-delotszonderspoorwegvapeurrigtingtt.
Darila i
Tretji izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spmenik- Darovali so nadalje : Cerklje pri Kranju 30 g«d.; St. Jurij pri Kranju 25 gld. ; Dolenji Logatec 50 gld.. St. Vid nad Ljubljauo 80 gld.; Jelšaoe 30 gld.; ,Sv. Križ pri Ajdovščini 25 gld.; Trebnje 20 gld. in ilirska Bistrica 20 gld.
Uredništvu  našega lista so poslali:
Za družbo sv Cirila in Metoda: G. notar II ii u o v e r n i k v Kostanjevici 2 3 K, katere so darovali v veseli družbi v St. Jerneju nasropm gg : grašč*k FrlikH Stare na Kolo.ca 10 K, notar Hu dovernik iz Kostanjevice 10 K, kaplan C k. župan Polanc in posestnik Tavčar, vsi u S t. Jerneja, vsak po 1 K. — G. Magda Pezdirec, učiteljica v Črnomlju 1 2 K. katere so darovali: g. Hagon H f bauer pl Hohenvvall 10 K in g. dr. Preinič E i vari 2 K —G. Janko Skerbinec, nadučitej v ViAnji Gori 3 K, nabrane v ves«li družbi. — Uredništvo „Lončarskih črepinj* v Dolenji vasi pri Rihnici 2 K kot letno naročnino prt blagorodne gospe Albine Višnikarjeve, soproge c. kr. sodnega svetnike v Rbnici. — Skupaj 4 0 K. — Živeli rodoljubni da rovalei in darovalke in njih nasledniki !
Za Prešernov spomenik v Ljubljani : Gosp. notar Hu dovernik v Kostanjevici 12 K, katere so darovali v Tavčarjevi gostilni v Š'. Jerneju gg. kaplan Dragotin Cik iz St. Jerneja 3 K in notar Hudovernik iz Koatanjevice 10 K. — Vesela družba pri Pezdircu v Metliki dne H t. m. 1 0 K. — Licitacija svalčicH v gostilni „Kamenčan" v Ljubljani (po g. 1. Ksstelicu) 1 K 2 0 vin. — Skupaj 23 K 2 0 vin Živeli rodoljubni darovalci in njih na-eledniki!
Knjltevnost.
— „Ilustrovani narodni koledar za leto
1899. Kakor že nek..j let sem uredil in izdal je tudi letos g. Dragotin Hribar koledar za I. 1899., ki se odlikuje po svoji lepi, okusni in elegantni zu-nanjščini in katerega lahko položiš na mizo v vsakem uajelegantnejšem Halonu. Krasi ga poleg šestih lepih slik, izmej katerih se odlikujejo posebno ona „po izprehodu", tudi slika nato pokojne cesarice in slike naših veljakov: Koseškega, Kocina, dr. Poklukarja, ljubljanskega škofa dr. Ant. Jegliča, hrvatskega učenjaka dr. V. Jagiča in češkega zgo do vinarja Palackega. — Tudi vsebiua „ Koledarju" je jako zanimiva in mnogovrstna. Prvi sestavek popisuje nam umor naše blagopokojne cesarice Temu sestavku sledi navadna vsakoletošnja vsebina, potem pa pozdravlja znani pesnik Ant. Hribar Sto vence za novo leto, rezko bičajoč ob jed nem naš narodni razpor. Temu pozdravu slede životopisi: Koseškega, Kocena, dr. Jagiči, dr. Poklukarja in Kopitarja. Poleg teh živoropisov nahajamo v „Koledarju" zgodovinsko študijo „Valvazorjev rod na Spodnjem Štajerskem" iz peresa znanega zgodopisca P. pl. Radića, idilo .Na letovišči", črtico „Služba" iz peresa Z. Kvedrove, in lepo indsko legendo „Fa-kir"  iz peresa  našega Aškerca,  katero naj  bi s
premislekom prebrali marsikateri nsši radibili po-polneži in katoliki. Navedeni vsebini sledi aO/led po svetu" in zatem „Oglasi". Znnaojščina in vsebina „Koledarjeva" sta torej vredni, da si „Koledar" nabavi vsaki Slovsneo in zato ga toplo priporočamo. — Cena elegantno vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr.
TelefoniCna In brzojavna porodila.
Dunaj 13. decembra. Italijani so začeli celo vojsko proti ustanovitvi  hrvatske gimnazije v Pazinu. V današnji „N. Fr. Pr." razglašajo celo, da niti še določeno ni.  kje da se ta zavod ustanovi, kar je očitna neresnica, ker je v proračuna izrecno povedano, da se gimnazija osUnovi v Pazinu. Današnjim večer-u m 1 ste m se poroča iz Trsta, da so Italijani začeli agitacijo, Daj bi se vse korporacije in vsi občinski zastopi pridružili protestu, kateri sta proti ustanovitvi gimnazije  vložila istrski deželni odbor in „Societa politica istnana", in zajedno pripravljajo nekak plebiscit, kakor proti dvojezičnim tablam na sodiščih.   Z ozirom na to sem z najavtoritativnejše strani pooblaščen   naznaniti,   de.  se vlada n a noben način ne uda zahtevi Italijanov, naj se gimnazija ustanovi v Kastvu,   ampak   ostane, pri svojem sklepu,   ustanoviti gimnazijo  v Pazinu,  katera občina šteje 4000 prebi*a'cev, 2000 Hrvatu* iu 1000 Italiianov, dočim ima ves   okraj    41.000   prebivalcev,   mej njimi 33.000 Hrvatov in 7000 Italijanov.
Dunaj 13. decembra V današnji seji poslanske zbornice so grof T h u n , dr Kaizl in W i 11 e k odgovorili na razne interpelacije. L e m i s c h je predlagal, naj se otvon debata o Thuuovem odgovoru na interpelacijo zastran jezika, v katerem naj slovenske posojilnice na Koroškem predlagajo celo-ški trgovinski zbornici svoie izkaze. Zbornica je pndlog odklonila. Schonererje zahteval, naj se zabeleži v zapisnik, da on protestne proti temu, da se je budgetni provizorij postavil na dnevni red pred predlogom, naj se obtoži pravosodni minister, kateri rahtevi je Fochl ustregel. Poten« je zbernica nadaljevala razpravo o služabniških plačah. S t o j a I o w s k i govori še zdaj, a ne o služabniških plačah, ampak o svojih osebnih stvaieh in o svojih bojih z gališkimi sodišči in glavarji.
Dunaj 13. decembra. Seja poslanske zbornice se pretrga ob 4 uri popoludne. Zvečer b> zopet seja. Razpravljalo se br> samo o zakonu lokalnih železnic.
Dunaj 13. decembra. Cesar je danes sprejel grof* Tinina v posebni avdijenci.
Dunaj 13. dtcembra. Deželni /bori se skliČejo na dan 27. t. m.
Dunaj 13 decembra. Dt putac ja poštarjev, Baar, lloppe, Schrey in Stoisser je bila dane«: pri cesarju v avdijenci. Po ce-sirjtNi < bljubi, da se hoče baviti z zadevo po* štsrjev, je upati, di se usoda deželnega poŠt« mga osebja km. Iu izboljša.
Duniij 13. decembra. Pristojbinski odsek je izvolil načelo kom Berksa, tiskovni odsek D zi e d us/yc k eg a in justieni odsek Ma-d ey s k e g a.
Dunaj 13. decembra. Bivši železniški minister v Badtnijevera kabinetu, vitez Guttui-berg, kateri je bil zdaj v dispombiliteti, je umirovljen in mu je tem povodom podeljeno baronstvo.
Budimpešta 13. decembra V krogih liberalne stranke se uvažuje nasvet, naj bi Hrvatje sami predlagali v drž zboru, da se izvenparlaunntarnfm potom ohrani razmerje mej Ogersko in Hrvatsko. Sodi se, da bi opozicija ne nasprotovala temu predlogu.
Budimpešta 13. decembra. Liberalna stranka je sklicana na petek, da se zjedini gltde kandidata za predsedniško mesto. Največ upanja ima minister Perczel. Josioovich ostane v liberalnem klubu.
Budimpešta 13. decembra. Oklica na narod, kateri so izdale združene opozicijoualne stranke proti nameruvanemu kršenju ustave, se je pridružila tudi katoliška ljudska stranka s potrebnim mani testom.
Listnica nrsdnlitvs.
Gosp. dopisnikom z ilor iskona: Oprostit«, da poslanega poziva slovenskemu n' itel|stvo na Pi imoi sk* m, naj se narodi n.i na% list, n> priobčimo, dasi nas je jako razveselilo v njem .Slov. Narodo* izrečeno priznanje. Reklamo ?a 11:1'- list ne boderao delali, ker smo ftii v boj r. i goriško uMelistvo zgolj in jedino radi tef»a, ker je njihova zahteva pravični in po»tf»na in ker po/.natno veliki pomen i •' 11 • i st v;t 7a naš naroil. ne p:i z namenom, da bi lovili  naročnik.  Tndi  (e  ne dobimo  nobenega naročnika,
ostan.....        na strani goriških, učiteljev do zadnje konsekvence
Ivm-| poslanih nam dopisov no moremo sedaj priobčiti vseh, ker z:\ sedaj hočemo vso akcijo omejiti na to, da se doseže zvišanje učiteljskih plač brOl boja preiti poslancem ■amim. Nas boj je za sedaj omejen na to, pridobiti posance, da gredo v dež. zbor in tam izposlujejo »višanje plač, bodisi potom s dskega naloga ali na drug način, ni pa naperjen proti osebam posamičnih poslancev. Dokler bo mogoče, se bomo tega držali in prosimo cenjeno g. dopisnike, naj so blagohotno nato ozirajo.
Na Amarni dan jo bil pogreb moje rejenke Marije Čebul. Aentvbiski gospod župnik Gregor Malovrh me jo pri tem pogrebu pred mnogoštevilnim občinstvom na grd način osramotil Ko sem ga prosil, naj pojaka, da so pri-Deso velike pare i u križ za krsto, mi je rekel : „Ja/, ne bom nič čukal, ker ste sv zakramente zamudili" — in tudi ko smo prinesli otroka na pokopališče, ni pustil zvoniti, dasi inu je bilo znano, da je otrok umrl za davico iu da Te ni bil pri birmi. Tako postopanjo se samo sodi!
Hudobni jeziki bo bili raztrosili laž, da je rečeni otrok umrl vsled tega, ker je bil tepen in da sva ga jaz in moja žena umorila. Na pokopališču sta orožnik in ogleda mrličev prekopala otroka in spoznala, da ni bilo ni najmanjšega sledu, ki bi opravičeval to govorico. Jaz se s tem ni nem zadovoljil, ampak sem preskrbe!, da je sodna komisija prišla in otroka pregledala. Sodna komisija je dognala, da na otroku ni prav nobenega enaka udarcev in je tndi dognala, da je otrok umrl vsled davice in božjasti.
Troti tistim, kateri so raznesli za mene in za mojo ser. skrajno žalj.vo obrekovanje, sem nastopil pot tožbe i" to stor m tudi proti vsakema, kdor bi z raznašanjem te laži meni in moji ženi čast, kradel.
V i 1 m a r jdne 12. decembra 1898.
Franc Šušte ršic
posestnik in mizar, v Vižmarjih št. 60.
*) Za vsebino tena spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (19*27)
l/.bonio ti«* In j«*
Sa^T&nno-Chinin tinktura za lase 52
okrepčuje  in  ohranjuje   lasišče in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr.
Jedina =a.logra (386—41)
lekarna JI. Leustek, ljiil>ljaiia
Resljeva cesta št.l, zmven mesarskega mostu. Telolnti Htov. «"."■*.
Z« ivala.
Velecenjeni E. Ivan Hribar, župan in dezVlni poslanec stolnega mesta L i ubij« ne, blagovolil je darovati akad. društvu „Sloveniia" velikodušni dar 50 gld., na kateri dobroti se mu imenovano društvo po svojem odbora nsjiskre-nejše zahvaljuje.
Dunaj, dne 9. grudna 1898.
Za od ho r
akademl6neg-a društva ,,Slovenije'4 na Dunajt cand. iur. Franc Novak,    oand iur. Iv. Zabakoviek
t. č. predsednik. t. 6. tajnik
Umrik ko s I4JH(»Ijaul:
V hiralnici: Dne 7. decembra;   Alojzij   Poljštk,   posestnikov sin, 32 let, rak v ušesu.
V otroški bolnici: Dne 10. decembra: Angela Vrenk, Železniškega Čuvaja hči, 3 mesece, jt tika.
Mcteorologično poročilo.
Višina nad naoriem 306*2 m.
j December	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	o. z B 2 •» n f—* •—	Vetrovi	Nebo	S 1 L« ■S T	■I
IV,	!1. avečer	74.'J 7	— 1H	si. jug	megla		
13.	7. zjntra«	740 0	- 1 H	si. i*n.h	megla		03
«	3. popoi.	' M \	|'8	si. ssvshcl,	del. jasno		
Srednja včerajšnja temperatura —12 , za 0 nad Por tnalom,
dne  13 decembra 1698
•»kupni državni dolg v notah..... 101 gdd IS ki.
iknpni državni dol«; v srobru    .... 101 , 10 „
kvetrijska zlata renta     ....... 120 , 10 ,
Vvstrijaka krouska renta 4J, ..... 101 „ 20 ,
5ger«ka ulata renta 4°/0....... 120 , 15 p
)«erska kronska renta 4u/0 ..... 97 , 70 ,
Vvstro-ogerske bančne doluice     .... C14 0 — t
I*editne deluice......... 358 , — m
Liondon viBta........... 120 „ K5 .
Semaki drž. hankovci za 100 mark.    ,   . 5» , 02", ,
tO mark............ 11 t 80 ,
tO frankov........... 9 , 66'/t ,
talijanski bankovci.....1   , 44 , 4f> B
*. kr, cekini  ...                        .   .   . 6 « 70 g
Dni 12 decembra 1818
l°/0 državno srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 16« gld. 60 kr
Državne srečke iz 1. 1804 po 10O gld.    . 193 t —
Dunava reg. srečke 5°'0 po 100 gld.    .   . 130 , 50 m
Zemlj. obč. avstr. 4l//iy z Isti zast. listi    , SO , •
kkoje anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 »75 a
Ljnbljanske srečke......... 24 „ 25 _
Eludolfove srečke po 10 gld...... 25 t 5<> ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 108 , 60 ,
rramway-društ. velj. 17o gld. a v. .   .   . 544 , — n
Papirnati rubelj.......... 1 , 27»/4 9
Preselitev !
Uljudno naznanjam si. občiustvn,  da sem se s svojo
(192*5—1)
izpod aemenlfoa
na Francovo nabrežje št. 27
▼ Kendovo hišo za vodo
Fani Fabijan
rnlokarna.
Sveža kurja jajca
in
FadesertnosuroYO maslo
IV »© išče.
Potrebuje se na teden 10O jajc in 4' , kile surovega masla. Znesek se poravna po poštnem povzetja. — Ponudbe in vzorci pod naslovom: Adam Obertynakl, Opatija (AbbaziU), vila Habtburg. (Its74—5)
Ces. kr. avstrijske jM državna železnice
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1SSS. loto«
OJhod la I,)nl>IJone jn«. kol. P-osro «oe TrkU
Ob 12. uri 5 m. po noči osobn? vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čeii Klein-Reifling v Sti>., Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nriŠ m. sjjtraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solncgrad* čez Amstetter na Dunaj. — Oh 11. uri 50 m. dopolndre oeobnu vlak • Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selit bal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osohni vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Liubno; čes Selzthal v Solnnicrad, \,<«t- - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Brcgenc, Čarih, Genevo Paril; če« Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Pi-aocove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten — Proga v Novo in«->wtf* la v Ko« e«v|e. Mešani vlaki: Ob S. uri 15 m. -.jutraj, ob 12. ari 55 m. popoludne, ob 6. ari 30 m. zvečer — l*rlho«l v l.|iiblJano j. k. Pronr la TrSIfto. Ob 5. ari 46 m. ijutraj osobni vlak t Dana)» via Amstetten, is LipskegaJ Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih, varov, IMznja, Badejevic, Solno<rada, Linca, Steyra, Aasseea, Ljubna. Celovca, Beliaka, Franieosfeste. — Ob 11. ari 17 m. dopoludne osobni vlak a I m naj a via Amstetten, Karlovib varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyrs, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomosta> Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pun-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popolodus osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Fransensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. ari f> m. zvečer osohni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Po u tabla — Progo la Novog-o *oea#*o las Ko*ev|a Mešani vlaki: Ob H. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m., popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — (Mbsil la l.|ub~ ijaue d. k. w ikonaalk. 01 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 tu in ob 10. ari 2:> min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in prasnikih v oktobra — Prlhool v L|abl|«ao d. k. la KniiihIhk. Ok. ti. ari 5ti m. sja-t raj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, oh 6. ur 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah iu praznikih v oktobru. (1044)
Poljsulfin perilovec) je po natančnih poskusih edino tkanini ufMkodl Ivo pralno sredstvo, katero nesnago aoino-11 orno od perila loči ia ob enem brez smradu ilenluft-kn|e. Cena zavitka 15 kr., odprtega 34 kr. kilo. V trajnosti perila s* skaže prištedje. Dobiva se v vseh dobro založenih, špecerijskih prodajalnicah ; tovornldko aoloico ta Krnujako 1 ujm to (1828—15)
Kavčič & Isilleg
■v Prešernovih. -o.llcoli..
Stara, dobro vpeljana, v sredini mesta ležeča
prodajalna
za špecerijsko blago in žganjetoč, ee radi rodbinskih razmer pod ugodnimi  pogoji ceno Odda takoj ali poznajo po dogovora (1853—6) NsmIov pove npravnintvo RSlov. Naroda**.
Praktična oseba
za žganje apna in kamnolomno podjetja
z malim kapitalom ia Primorsko a« takoj vsurejme. — Povprašanja naj ee pnAiljajo u prit v-ntetvn .Slovenskega Naroda" pod .Sichere Exlstenz Pola". (1916—2)
VIZITN1CE
priporoča
„Narodna Tiskanin"
po nizki coni.
Na Naivišii ukaz Njeff. %^ c. in k.apost.Velećastva.
XXXII. c. k. drž. loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna 12 034 dobitkov v
loterija — jedina v Avstriji zakonito dov* ljena — ima gotovem denarji v odotnem zneaku 401800 kron.
Št. 13.16»>.
Razglas.
(1928—1)
Glavni dobitek:
OO.OOO kron.
Za iaplačSDJS <lobitk<>v iamči c. k. loterijski dohodni nrad.
Žrebanje bode nepreklicno 15. decembra 1898.
BbV~ Sr<M'l»u > «"1 ja -i  krono. *^HI
Srečke imajo na prodai : Oddolfk z\ državn« loterijo na Dunaji, I., nitmerpasHH 7, loteriiske koVkfnrM, tobačne tmfik*'. <lavfni, postni, brzojavni iu železniški uradi, menjalnice itd  Načrte za igrarji; dobd kupci srečk zaatonj.
Srečke bb dopoeiljajo poštnine proste.
Ravnateljstvo c. kr. ibter. dohodninskega urada. (1466-10) Oddelek državnih loterij.
V deželni »lAinlel na Mtiidencii se bo zgradilo |e<liioiii*«l-atropiso, prosto wto|«*oe poMlopj« m» Mtt»novMii|e adriaviilkov;
na oba že obstojema oddelka za besne pa se bo postavilo se jedno nadstropje. Za oddajo tega dela se razpisnje znota pismena  (onudbena obravnava
do vštetega
dne 23. decembra t. 1.
do 12. ure dopoludne.
To delo se bo od ialo In jednema glavnemu podjetnika proti plačila po pavšalmli zneskih za dovršeno delo ter se bodo torej  sprejemale le take
ponudbe.
Dotični stavbinnki podatki, namreč: pogoji, načrti, popis stavbe so na razgled v pisarni deželnega Btavbinskega urada na Turjaškem trgu st. 4 V navadnih urainib urah
Ponudniki n»j svoje ponudbe vsaj «lo 23. decembra t. I. do 12 ure dopoludne oddajo pri vložoem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napinom na zavitku: .Ponudba za zgradbo poslopij na Studencu". Vsaki ponudbi se mora priložiti '.'.ODO gld. jamAčine, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah, ali v avHtrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega cuinimAlca vrednosti.
Vsak ponudn k se mora v ponudbi izjaviti, da eo mu znani vsi zgoraj o men eni stavbinski podatki ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, kateri pavšalni znenek zahtevajo za obe hiši za besne in za hišo za zdravniško stanovanje ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan in lastnoročni podpis.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svojem pre-vdarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko kdo zahteva, ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Ozralo se bo 1© na pismene, v razpisni dobi d'Sle ponudbe.
Glede varščine (kavcije) opozarjajo s^ ponudniki na splošne pogoje.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dnć 12. deo mhra 18U8.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
59^3