Za poduk in kratek čas. Bosna. I. Če je kedaj nesreča, kakor mora, tlaSila pametno ter edino opra^ičeno politiko a^strijskega starosla7nega cesarst^a, tako moramo* priznati, da se je to godilo zadnja leta. Sosedna Turčija bila nam je od nekdaj najstrahovitnejša neprijateljica. Groza obbaja člo^eka, ako le nekoliko pomisli, kaj so nasi predstarši od teb di7jako7 pietrpeli. Najsla^nise strani a^strijanske zgodo^ine so popisane z poročili 0 junaakib bojih zoper Torka. Na milijone tlaSenih kriatijano7 je od A^strije pričako^alo odrešenja in os^obojenja izpod jarma mobamedanakih zverin. Ali kaj se je zgodilo? Blizu 100 let bo skoro preteklo, odkar so a^strijski politikarji zaSeli sumlji^o gledati ua uboge turške kristijane, 7edno bolj so se sprijaznovali z turškim sultanom, lani so po s^ojih listih in cel6 7 delegacijab povdaijali potrebo obstanka Tur5ije 7 dosedanjib mejah. Pra7 ogenj 7 strehi paje bil, ko je ruski car Avstriji ponudil, naj ta 7zamo sosedno Bosno in Hercogo^ino. Vse kar spada 7 Avstriji magjarakej in nemako- usta707ernej stranki, je na glas upijalo : ,,pustite Bosno, ne taknite se Hercogovine, ne skrunite svetih pravic, ne žalite mednarodnih razmer, ki priznavajo turakemu sultann laatninako pravo do omenjenih dežel, pustite Turkom revno Bosno, privoščite mu izatradano Hercegovino, ne tirjajte, da bi Avstrija ti dve deželi vzela in si tako le sanio Bog vedi ae koliko stroškov, nadlog in zadreg nakopala; dobička bi nobenega ne imela. Slovanovimamo že itak toliko, da jih kouiaj k steni tiačimo; kaj bo, 6e ae teh boaenskib in hercegovinskib klatežev pridobimo? Vrh tega, kaj bočemo početi z ubogo deželo? Denarjev bodemo zapravili, da bo grdo, dobicka pa nobenega ae bodemo imeli." Tako blebetajo naai nemaki in magjarski politikarji ter jasnej resnici v oči bijejo. Reanica namreč je, da bi Boana in Hercegovina združena z Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, oziromazSlovenijo, bila nepreniagljiva obramba iu zaslomba Avstriji. Resnica je, da Bosna ni uboga, ampak le nesiečna dežela, ki bo, enkrat rešena turakib roparjev, bitro ai opomogla, okrepila in obogatila. Zemlja je namreč neizmerno lepa in rodovitna. To nam popričujejo celo nemški potniki, 6e jih slovanožre6ne mube ne motijo. Eden takih pametnih Nemcev piae o Boani prilično sledeče: nBosna z Hercegovino in Novopazarskim okrajem stoji izobražeuej Evropi najbliže. Dežela je polna raznih zakladov, ima rodovitno zemljo, živine, lesa, rudnin, voda, 6udovitno lepih krajev tako, da jej bo težko najti enako kra.snib. Toda vse je tako zapuščeno in zanemarjeno, da se potniku dozdeva, kakor da bi potoval v pustinjab znotranje Azije. Tudi so Evropejci o tej tako bližnji in prekrasni deželi tako slabo podu6eni,dajo,zla8ti naši trgovci, obrtniki in fabrikanti, vae premalo poznajo. Na blizu 1130Qtniljah živi samo 1,200,000 ljudi, t.j. komaj 1000 na IDmi.ji ali na 4 ure dolgem in 4 ure airokem kosu. Pri naa jih živi na 1 ?milji po 2000—4000. Poljedelstvo je se vse, kakor je menda nekdaj bilo pred ve8oljnitn potopom; malo zemlje se obdeluje; goste šume in zapleteno grmovje pokriva večji del bosenskih poljan. Grčav kos dreveaa se vzame ter ž njim zemlja nekoliko razrova; temu pravijo: orati. Pravega leseaega še menje pa železnega pluga ne poznajo; namesto mlatičev in cepov ao jitn konji in konjska kopita. Zmlacena slama se puača pod milim nebom. Turški grajšcak (beg) ne dela nič, podložni kriatijanski kmet (raja) pa le toliko aeje, kolikor mu je za skrajno potrebo in za davek grajačakom dosti. Toda zemlja je rodovitna in ae redno pušča vsako drugo leto za prabo. Raste pa pšenica, rž, ječmen, ovea, najbolje stori knruza. Vina ne pridelujejo, čeravno bi za vinorejstvo bilo prekrasnih leg. Po apninskem svetu nabaja ae mnogo vinike, katera bujno raste. Murbina drevesa bi brez dvombe tudi storila. Dahana ali tobaka piidelujejo le za lastne potrebe, ki je pa kaj izvrsten. Sadje v Bosui je tudi lepo, čeravno sadunoanib dreves nibče ne izreja in ne snaži, kakor pri uaa. Bosno pokrivajo veliki gozdi, v katerih ae nikoli ni zapela nobena sekira. Turška država 8i prisvaja laatnistvo. Največje bogastvo prebivalcem so: goveja živina, ovce, koze, redkeje tadi svinje. Paše ao zaies lepe in živinoreja bi se mogla kmalu povzdigniti; tudi se nabaja okoli Mostara precej izvrstno govejo pleme; goveda so velika iu težka. Lov je popolnem proat, vsak lebko gre na lov in si nastreli, česar ai hoče in more. Po gozdib in šumah mrgoli divjih svinj, jelenov, 8in, zajcev, in lisic, po planinah tudi medvedov, volkov in riaov ali ostrovidov, potoki so polni rib in rakov, planinske vode imajo mnogo lepih in dobrih poatrv. (Dalje prihodnji6.) Smešničar. 26. Dober vzrok. E nekemu kmeta pride ae človek v srednjih letih za blapca ponujat. nKako vas bom vzel," pravi kmet, n6e vaa prav nič ne poznam!" — nRavno zato sem se prišel ponujat," odgovori prvi, nkdor nie pozna, bi me tako ne vzel." Brencelj.