GRADAŠČICE LAHKI TOK - DO KDAJ?
Gospodarnejši pristop pri čiščenju struge
Tudi Vičani se radi pritožujemo, da bregovi Ljub-Ijanice, Gradaščice, Malega grnbna in drugih vodoto-kov niso oskrbovani talto, da bi bili v ponos našemu niestu in posasieznim naseljem. Čiščenje bregov in še posebno strug ni prtfTosto opravilo. Da ga je mogo-ie izvajati tudi s stroji, je dokazal v strugi Gradašči-ce, od solocja Gradaščice in Glinščice do izliva Gra-daščice v Ljubljanico, obrtnik Miian Sercer z delav-cema Valentioom Bezgom in Vinetom Peklajem. Že spomladi so po naročilu Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava posekali gnnovje in drugo rastje ¦u tem okrog dva tisoi metrov dolgem delu Gradašd-ce. V začetku novembra pa so se lotili obzidanih bregov tega viško-trnovskega vodotoka in scveda tudi dna. Medtem ko so v preteklih očiščevalnih akdjab delavci čistili bregova in dno lako, da so z nakiadalcem preoašali odpadni material aa cesto in ga tain še z lopatami nalagaii na lcvornjak, je Milan Sercer naredil dovol do struge in s pomočjo traktorja in kamiona zbiral kamenje, blato, najrazličnejše smeti, odpadni gradbeni material, dele motoraih vo-zil, biciklov in še dnige stvari, v sami strugj. Delo je potekalo enostavneje in hitreje.
»Največ navlake je bilo okjog mostov,« je začel izpostavljati središča navlake Milan Šercer in phdal; »zaradi tega pride do dodatnega nabiranja mulja v strugi in voda prične prelivati osnovni kanal. To pa
povzroči ob večjem vodostaju tudi izpodjedanje bre-gov. Doživeli pa smo tudi, da smo mimo nekaterih zelo lepih hiš očistili strugo, a nas je že naslednji dan doijakal v njej znaten kup porezane žive meje. Ko smo si ogledali bližnje nasade okrasnega grmičevja pri hišah, smo hitro našli, kdo je tako »poskrbel« za izgled njegove širše okolice. S pomočjo vitla na trak-' torju smo tudi populili drevesa iz obzidanih bregov. Najprej smo mislili, da tega tudi s tem traktorskim priključkom ne bomo zmogli. Pa se je izkazalo, da ima grm a!i drevo izredno tanke, a goste korenine, ki segajo v presledke med ploščami. Tako smo zavaro-vali obzidane dele pred nadaljnjim propadanjem in pripravili tudi čislino za koSenje ozelenelega dela brežin.«
Obrtnik Milaln Šercer je poznan predvsem po podi-ranju dreves, s čiščenjem struge Gradaščice, od so-točja Glinščice in Gradaščice do izliva Gradaščice v Ljubljanico, si je pridobil dragocene izkušnje tudi pri preje opisanem delu. Med drugim je ugotovil, da bo mogoče izvajati tudi strojno košenje tega urejenega mestnega vodotoka in to najmanj dvakrat letno. Tega pa se bodo prav gotovo razveselili prebivalci ob Gradaščici, pa tudi Območna vodna skupnost Ljub-ljanica - Sava, saj bo redno urejanje brežin zmanjša-lo strošek za njihovo vzdrževanje.