Lea Fatur: Od bojne sekire do orala/
1. Vranjeglavci plešejo bojno kolo.    j **-- «^**i>j
kikikiiiiU
Divje sc razlega ta bojni krik po rebri ob Kačjem jezeru. Slišiš žvenket sulic in sekir, vrišc otrok in žensk, topot konj, lajež psov. Vrane na starih srarekah po rebri hreščijo, pripove-dujejo papigain na travnati ravnini za reko: ^Bili sc bodo! In mc jim bomo izpile oei!«
Orel nad skalnim gorovjem se je ustavil v letu. Matri ježcleca, ki se vzpeuja na rjavcu v breg. Zažvižga in se dvigne visoko v zrak. Vrane zahrešeijo: Poglejte belega človeka v mokasinah (indijanska obutev) in v kožnati kamižoli! Ima palico, ki grmi, in orlovo pero za klobukoin. Bele kože je, pa vendar glavar! Kaj hodi k Vranjeglavcem? Ubili ga bodo, rae nm bomo pa izpile Črne oči.«
»Pridirjal je po ravninifc, kiepečejo papige. sPrepihaJ ga je jutranji veter in zniočila rosa noci. Od Črnonožcev prihaja!«
»Pa naj glecla, kako pride v vas!« se zasmejejo vrane. >Na desno je voda, okoli pa plot iz debelili hlodov. Zaprli so sc Vranjeglavci, da jih ue prehitijo Črnonožci.«
Vemo, vcrao!« se bahajo papige, »to je vse zaradi Sokola, glavar-jevega sina, ki so ga \ ranjeglavci ubili: zaradi Nikure, glavarjeve hČerke, ki so jo "\ ranjeglavci ugrahili.«
»Vranjcglavci   so  zalotili   Sokola  na  svojem   lovišču,«   zavračajo vrane, in zdaj sc bodo pobijaJi VranjegJavci Jn Črnanožci, požgali vasi, in prazna pogoriŠča bodo dcnn Iisic in volkov.«
Jczclec se je ustavil, kaknr da mnc pogovor vran in papig in bojni krik iz vasi. Globoko vzdahne: ,Prav pravijo vrane... Vendar upam, da bodo vročekrvni protivniki tostran in onstran poslušali poročilo glavarjev in spet pokopali bojno sekiro, dokler ne mine veliko zborovanje. Ze(o bi mc potrlo, ko bi ne <lost*gel moj blagi prijatelj Friderik, da se združijo indijanska plemcna ob Kačji reki in Goreujem jezeru, ob reki Misuri in Misisipi, da se uklonijo križu, ki jim bo jamstvo njih časnega in večnega obstoja, Oj, koliko teme in divjastva je še tod, koliko upravičenega sovrastva do belib mož, ki jeinijejo ubogini Indijancem njili poeest in jih poživinijo z gorečo vodo (žganjem)!«'
Prodrl je bcli mož skozi grmovje, ki je zapiralo košato in bodečo pot navzgor. Prispel je na planoto, pred ograjo, ki je skrivala in varovala indijansko vas. Krik m vrišč mu je udarii še bolj razločno v uho. Razloril je glas, ki je tnlil: sVzeinimo jim skalpc (kožo z glave), privezimo jih k drevesu! Zinapali bomo, Veliki duh =e posmehuje Črnonožccm, ki ne poznajo meje lovišo. Njih žcne bodo pometale naše vigvame (koče). njih otnx-i ne bodo poznali imcn svojih očetov. njih čarovnik je hlapec zlih duhov...« »To bo vaški čarovnik!« se je nasniebnil beli jezdec. :>Dobro jih navdu-šuje za slabo delo! Pa kaj je to — kakor glasek majbnega dekletca? In glas kakor decka? Kaj pravita?«
1 Povest je iz časa Burasovt-ga misijonarjenju metl Indijanci. Viri: Popis navud tn zadrŽaBJa Indijanov Polnoene Amerike. Spisal v nemškem jeziku Friderik Baraga. misiionar pri Očipve Indijanih na otofeu Gorenjega jezera. Natisnil 1. 1837. Jožef Blaznik. — Dr. Vončina-. FriderJk Barapa. prvi kranjski apost. misijoiiar in škof me<l Tnd.ijani v Amerikj. — Panorama d. Universums. Prap. 1836—1842. — Ml. Blhtter.
Dekletce vpije: »Ulala streljala, Utala vzela skalp Cruonožcu grdemuU In deček se ponaša; »Utalisi prestrcli ptico v letu.. .¦
»To je indijanska bahavost!« sl zatrjuje beli mož. »Že vem: Glavarjeva otroka sta to: Utala in Utalisi! Slovita po svojem razumu. Prijatelj Friderik pravi, da so indijanski oiroci presenetljivo razumni. Utalisi — morda je on tisti, ki ga poirelmje izumirajoči  indijanski  rod? Pa poglejmo, kod bi se        ] prišlo do Dolgolasa.*
Jezdec pozomo motri gosto gnnovje ob mocnem plotu. Konj sili z glavo na kraj, kjer je kup suhega trnja. aO ti prebrisani Indijanci in njih plot!« zmaje jezdec glavo, stopi 8 konja in se stisne ined živo in mrtvo trnje. ^Sva Že našla prehod, Rjavko,* reče zadovoljno in potegne konja skozi presledek v plotu. V nos mu udari močan vonj posušenih koŽ. pečenega bivoljega mesa in medvedjega mozga. Jezdec priveže konja za rogovilo v plotu, vzame pusko v roko in zamrmra: 2S0 si. že namazali svoje dolge lase — ponosiii so nanje! Napekli go si mesa za slavnost odhoda in za na pot. Kož uiso prodali, dasi grc že na poletje — ravno prav, prcgovorim teni lažje Dolgolasa za pot h Gorenjemu jezeru!«
>Ukikikiiii!<r  sc spet razlcže po vasi — edini belokožcc v njej gre ob koČah in se ustavi in prikrije za krilom zadnjc. Pozorno opazuje ilivje lepo   -giiko pred seboj.
Okoli oklešccnega drevesa sredl vclikega travnika drvi kakih petdesot jezdecev. Mecejo sulice 111 sekire v drevo in ob metanju zamolklo kričijo. Kakor da Ieti oblak vran, vitrajo okoli jezdecev njih dolgi lasje. V lotu je 1 vidna tudi glava z obročem. licrmelina in orlovih peres. Za tem prvim. krogom se vrti krog žonsk, otrok in psov. Ona otroka na kouju sta Utala in Utalisi? Mahata z Iokom iu vreščita in smejeia se, kadar priletita inimo dveh žensk, . ki sta na saincm, Po obleki in vedenju bo prva glavarjova ženfl — lice kaže: iz rodu Mandanov — druga bo pa Nikura, ugrabljena Čmouožka, Zdaj stopi k njima našemljena postava — vaški čarovnik. Vrti se, kakor da je pijan. Tuli in obrača s Črnim krogom obrobljene oci in pači svoj črno-rdeče namazani obraz, da je glcdalk strah. Od glave mu Tisi po hrbtu oglavnik iz ptičjega perja, v roki vrti sisikvo, ropotuljo iz kaČje koze, zuak čarovniške časti. Najvišjega znaka indijanske čarovniake in zdravilske časti, ki se zovc kvašiŠi, pa nima,
Čarovnik plane v skokih pred JNikuro. Pred njo ropota in vpije, kazoč na drevo:
»Na muke ž njo! Njen stok bo prebadal srce njenega očcta. Iztrgam ji srce in ga poŠljem staremu Sokolu... Na drevo ž njo! ...
S svojimi kremplji se zadere v ramo mladi deklici. ki išče s plahimi očmi prauaoci. PovleČe jo par korakov...
Ustavi ga pa roka, ki je zamahnila s puškinim kopitom po njegovi, in glas, ki  mu  vcli   v očipvanskem jeziku:     Pusti dcklico!-'
čarovnik pogleda predrznega tujca in zatuli: »Bela koža! Ti si prisel, da odvedeš suŽnjo? Prijatelj črnonožcev, ti pojdes šc pred svojimi prijatelji v smrt! Na drevo ž njim!«
Nastane vrišč, hujši od prejšnjega. jčrnonožci so tuU   zakriče  ženske in se raziepo v hiše, — »Bela koža je iu!« javkajo otroci. — ?Bela koža.c "        vpije in maha s prosto roko čarovnik. »Ta je eden tistih, ki nam kradejo zemljo!  Naj jocv njegova mati!«
Bliskovo naglo izderc Čarovnik nož izza paaa in ga zavihti..,
Tedaj zagrmi za čarovnikom glas: ^Stoj!« In spei: >Stoj!« zadoni iz olročjih ust. Kakor mJad tigeT sc zaženc Utalisi v čarovaika. In mcd Čarov-nika tcr Belo kožo smukne drobno dekletce z majhnim lokom v roki. Čarov-
nik se obine. Precl njima je glavar Dolgolas. Ponosno je vzravuan na konju, črni lasje uiu vise po ramah in pokrivajo konju hrbet. Čarovnik hiti:
-Tvojo sužnjo hoče odvesti! — Zmenjen jc s Črnonožci! — Pazi, ako ue čakajo, ila jim pomore v vas! — — Umreti mora!«
Spct seže po nožu. Utalisi ga priine za grozečo roko, Utala mu pa zažugu z lokom:
^Vači (čarovnik) grd mož! Utala streljala!«
Glavar Dolgolas motri mladega tujca, ki stoji mirno pred besnečim Čarovnikom, in vj)raša strogo:
»Je res to, kar pravi hopovači (čarovnik)? In kako si  prišel k nam?«
Tujec si pogladi inale brčice in se nasmehne: ?Je in ni, veliki glavar! Ta moj tovariš je malo nagel...«. Seže nato v žep svoje usnjate srajce in pomoli Čarovniku pod nos ropotuljico iz kačje kože. Čarovniku zastane dih — zazija ...
sKako pravijo mojemu belerau bratu?« se vznemiri Dolgolas. Razen Catlina Angleža, ki me je slikal, je bil deležen samo še eden nase čarov-niške Časti.*
^ln on je, ki te pozdravlja, glavar Dolgolas.*
»Smail-pok!« (veliki krotitelj kozave bolezni) vzkltkue glavar veselo in zažvižga. V hipu je s konja pa stisne belokožcu roko. S konj so poskakali tudi drugi možje, ki jih je zdraznil iz oprezanja glavarjev žvižg. Vsi se rinejo k mladcmu luožu, mu stiskajo roko in se vesele: : Nohamo! Veliki glavar črne bolezDi!«
Zenske   pritoko  iz  hiš  in  zaplesejo:   sLepa  Bela  koža   je   pri   nas!