OSREDNJA ffilJpXXXI, številka 9, 3 0. april 1 9 9 9 Cena 2 6 9,00 SIT ZG ORNJESAVINJSKI ČASOPIS Tema meseca: Pred poroko Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. POMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA do 15.5.1999 V ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH * APNO IGM ZAGORJE 25/1 * CEMENT 50/1 * MODUL BLOK 6/1 V TRANZITU KOM 399 SIT 729 SIT 72,90 SIT KPC LJUBIJA tel. 831-040 ŽEL. LJUBNO tel. 841-241 ŽEL. LUČE tel. 844-024 ŽEL. RADMIRJE tel. 841-372 ŽEL. G. GRAD tel. 843-016 V TRGOVINI KOM 79,90 SIT * BETONSKI MEŠALEC 39.990 SIT * SAMOKOLNICA 5.990 SIT PO TOVARNIŠKIH CENAH: * DIMNIKI SCHIEDEL GRADNJA ŽALEC * IZOLIRKA LJUBLJANA * TERMO ŠKOFJA LOKA * Sl FOREX ZAGORJE * KRIŽEVSKE OPEKARNE * TlAA LAŠKO * CINKARNA CELJE... ZADRUŽNE TRGOVINE ■ VEDNO Z VAMI PODJETNIKI! Zagotovite si hitro, poceni in varno poslovanje ob vsakem času. Vključitev v elektronsko banko PROKLIK NLB omogoča: - večjo enostavnost in varnost opravljanja storitev - večjo hitrost opravljanja storitev - dostop do banke vseh 24 ur, 365 dni v letu - možnost vnaprejšnje priprave nakazil - večjo preglednost poslovanja - izognitev opravljanju transakcij na bančnem okencu. Za dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. št. 854-251 int. 228 ali 333. ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU TBJSTJj OSREDNJA KNJI? 3 ISSN 0351-8140 Leto XXXI, št. 9, 30. aprü 1999 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna. Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove \ \\ \\ \\ \\ \\ \\ '\\ \\ W\\ Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: Savinjske novice Savipjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: ■>; ; http//:www.savinj-novioe-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje ’ \ Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačice davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. “Ja, ja, ” tarnajo nekateri, “tudiprazniki niso več tisto, kar so bili. ’’ Če bi sodili po letošnjih prvomajskih praznikih, ki se natančno pokrivajo s koncem tedna, bi temu lahko celo pritrdili. No, dan uporaproti okupatorjuje vendarle “padel” na delovni dan, kar so nekateri z dopustom v ponedeljek izkoristili za mini počitnice. Konec prejšnjega tedna je bilo slovesno v Mozirju, kjer so praznovaliJurjevo - krajevni praznik. Več bomo o teh dogodkih poročali prihodnjič, v tej številki smo se osredotočili predvsem na otvoritev zbirke Aleksandra Videčnika in predstavitev njegove nove knjige Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti. V zanimivem pogovoru je priznani naro-dopisec in publicist razkril marsikatero podrobnost iz svojega dolgoletnega raziskovalnega dela. Medtem ko se turistični subjekti v Zgornji Savinjski dolini intenzivno pripravljajo na glavno turistično sezono, na Golteh kljub uspešni zimi 98/99 niso najbolj optimistični, Podjetje je namreč pred stečajem, saj Slovenska razvojna družba kljub večkratnim poskusom zanj ni našla pravega kupca. Bo torej stečaj rešil usodo tega kroničnega bolnika? Morda. Tako so ugotavljali tudi udeleženci regijskega sestanka, kjer pa so bili predstavniki naše doline v manjšini. Po lastni volji, očitno nekaterih problematika zimskega turizma v dolini ne skrbi preveč. Lahko bi sklepali (v resnici temu najbrž ni tako), da se župani in županj a naših občin ne obremenujejo preveč s turizmom, saj jih na skupščino podjetja Zgornja Savinjska dolina d. o.o., v katerem imajo občine glavni delež, sploh ni bilo. Mi se pa čudimo, zakaj naš turizem zaostaja za drugimi regijami,.. OŠ 1. Mtd/U -friaptišu- «Cel«t ic&tCta-Mt* v-4-cm. šia-lšattl iK ŠtalcCtH K-o-vid ‘ZiiteLtciitao. IZ VSEBINE: RTC Golte: Bo stečaj rešil usodo kroničnega bolnika?...4 Zgornja Savinjska dolina d.o.o.: V pričakovanju registracije 4 Ljubljana: Predsednik države za čisto in gostoljubno Slovenijo . 8 Ljubno ob Savinji: Nova zobna ambulanta za šolarje in invalide...9 TD Rečica ob Savinji: Geografsko poreklo želodcev brez ekonomskih učinkot^../:........ 9 Zavod za kulturo Mozirje: Videčnikova 22. knjiga................11 Intervju z Aleksandrom Videčnikom: “Prve dinarje, ki sem jih zaslužil, sem dal za knjige”...............12 Kulturno društvo Gornji Grad: Pravšnji revizor za današnje čase.........14 Marija Venek iz Poljan: Usoda ji je namenila trplj enj e ......... 18 Zgodovina in narodopisje: Purgerska prisega.....20 Tema meseca: Pred poroko...................... 22 Zgornjesavinjska liga v malem nogometu: Zadruga dohitela Razborje ........... 32 NASLOVNICA Predice na mozirskem trgu Foto: Ciril Sem RTC Golte Bo stečaj rešil usodo kroničnega bolnika? 0 problemih rekreacijsko-turističnega centra Golte je bilo prelitega že veliko črnila. Morda celo preveč, saj je bilo po drugi plati mnogo manj konkretnih potez, ki bi, gledano dolgoročno, zagotovile eksistenco in razvoj tega centra, brez katerega zimsko športne ponudbe savinjsko-šaleške regije skorajda ni. V zvezi z nadaljnjim delovanjem RTC Golte so se pred nedavnim na sedežu območne gospodarske zbornice v Velenju sestali predstavniki omenjenega podjetja in predstavniki ostalih zainteresiranih subjektov. Krog vabljenih na razgovor je bil kar širok, saj so bili poleg vseh županov iz regije vabljeni tudi predstavniki nekaterih podjetij in bank, zavoda za zaposlovanje, upravnih enot, obrtnih zbornic, Slovenske razvojne družbe in združenja seniorjev. Toda interes za reševanje Golt iz zagate očitno ni prav velik, saj je bila udeležba sorazmerno skromna. Od šestih zgornjesavinjskih županov se je sestanka udeležil le Jože Kramer, Območno obrtno zbornico Mozirje je zastopal predsednik Franc Benda, Franc Miklavc iz Bočne pa je prišel v imenu združenja managerjev seniorjev. Direktor RTC Golte Marjan Prelog je povedal, da bo zaslužek od letošnje zimske sezone znašal okoli 500 tisoč nemških mark. Polovico tega zneska bodo namenili za plačila dobaviteljem, drugo polovico pa za kritje ostalih stroškov. Delavcem, ki so delali preko javnih del (15 od skupno 16), bodo prekinili pogodbe s 1. julijem. Sodišče bo za RTC Golte predvidoma do konca aprila uvedlo stečajni postopek, ne glede na to pa je podjetje CSA Sport inženiring, ki ima v najemu hotel, kandidiralo na javnem razpisu za investicijo v zasneževalni sistem. RTC Golte je izvedlo javni razpis za ponudbe za čistilno napravo. Po besedah Marjana Skorniška, direktorja CSA Sport inženiring, je bil gostinski del centra od 20. decembra lani do konca letošnjega marca zaseden 100-odstotno. Smučarjev je bilo v tem času 33 tisoč, kar je za tretjino več kot lani. Dušan Božičnik je predstavil gospodarsko interesno združenje žičničarjev, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 z namenom, da postane ta dejavnost vplivnejša in da se uvrsti v resor ministrstva za promet in zveze. V pripravi je nov zakon o žičnicah, v katerem bodo le-te opredeljene kot organizacije za javni prevoz oseb s posebnimi pogoji. Fi- nančno naj bi se delno financirale iz prihodka igralnic, v ta segment pase bodo vključevale tudi lokalne skupnosti. V lanskem letu je država namenila žičnicam 550 milijonov nepovratnih sredstev, s katerimi je spodbudila investicije v višini pet milij ard tolarjev. Trenutno je odprt kredit v višini 900 milijonov tolarjev. V nadaljevanju je Dušan Božičnik udeležencem razgovora predstavil primer reševanja smučarskega centra Kobla, kije šel v stečaj, vendar je stečajni upravitelj omogočil najem naprav podjetju, ki so ga ustanovili delavci. Zdaj se pripravlja odkup centra s strani omenjenega podjetja in njegovo preoblikovanje v delniško družbo. Po mnenju Marjana Preloga je na Golteh treba najprej investirati v zasneževalni sistem in s tem podaljšati sezono ter preprečiti “zelene zime”. V naslednji fazi naj bi zgradili štirisedežnico Ročka, ki bi omogočila dostop z Ljubnega, hkra- ti s tem pa bi bili dani pogoji za vključitev stacionarnih kapacitet okoliških kmečkih turizmov. Posteljne kapacitete naj bi povečali tudi na Golteh, delno z razširitvijo hotela delno z depandansami. Letno ponudbo naj bi popestrili z alpskim vrtom Avrikelj, ki bi dopolnjeval lepote Mozirskega gaja, in s poletno sankaško progo. Dolgoročno naj bi zagotovili dostop po cesti iz Šmihela in s sedežnico do smučišč. Upoštevajoč dejstvo, da RTC Golte čaka stečaj, so se udeleženci sestanka dogovorili, da se problematika centra predstavi vsem županom v regiji, za kar sta zadolžena Jože Kramer in Darja Medved. Oblikovali in tudi financirali naj bi strokovno ekipo, ki bo delovala v času stečaja in poiskala možne rešitve za nadaljnje neprekinjeno delovanje centra. Občina Mozirje naj bi pravočasno pripravila potrebne prostorske plane za prihodnji razvoj centra. Franci Kotnik Zgornja Savinjska dolina d.o.o. V pričakovanju registracije V letu 1997 so turistični delavci v Zgornj'i Savinjski dolini začeli z aktivnostmi za ustanovitev skupnega podjetja, ki bi prevzelo povezovalno in usklajevalno delo na področju trženja in promocije turizma. Podpisana je bila ustanovna pogodba 32 turističnih subjektov iz doline in vseh petih občin. V letu 1998 je potekalo vplačevanje ustanovnih deležev, registracija podjetja na sodišču pa je predvidena maja ali junija letos. V petek, 16. aprila, se je v hotelu Štorman naVenišah sestala skupščina podjetja Zgornja Savinjska dolina. Na začudenje vseh prisotnih se seje skupščine ni udeležil nobeden od županov oziroma predstavnikov občin, kar je glede na njihov delež v podjetju vse prej kot pozitivno. Skupščina zaradi tega ni bila sklepčna, kljub temu pa je opravila temeljito razpravo o delu podjetja v minulem letu in o prihodnjih nalogah. Iz poročila, ki ga je podal direktor Marko Lenarčič, je bilo razvidno, da so bili v lanskem letu opravljeni številni formalni in neformalni razgovori na državnem in nižjih nivojih v smislu priprav na začetek delovanja podjetja in njegovega pozicioniranja v okviru lokalnih turističnih organizacij po zakonu o pospeševanju tur- izma. Pod okriljem podjetja Zgornja Savinjska dolina so se turistični subjekti v lanskem letu udeležili sejma Alpe-Adria v Ljubljani, spomladanskega velesejma v Zagrebu, turističnega sejma v Portorožu in turistične borze v Mariboru. V letu 1998 ni bilo skupnih koordiniranih akcij v obliki razvojnih projektov z izjemo poskusa oblikovanja skupnega dogovora o prihodnjem razvoju RTC Golte, ki pa ni bil uspešen. V okviru podjetjaje bil decembra lani v Lučah odprt turistično-in-formacijski center-TIC, ki je pogoj za pridobitev statusa turističnega območja. Podjetje je organiziralo tudi izobraževanje turističnih vodnikov za Zgornjo Savinjsko dolino. Tik pred letošnjim sejmom Alpe-Adria je izšel prodajni katalog doline, sicer pa bo glavni cilj delovan- ja podjetja v letošnjem letu pridobitev oziroma potrditev turističnega območja Zgornja Savinjska dolina in lokalne turistične organizacije Zgornja Savinjska dolinad.o.o. Podjetje naj bi postalo dejanski povezovalec in zastopnik za promocijo, trženje in razvoj celotne doline, preko katerega bodo občine in druge institucije usmerjale svoja sredstva, namenjena turizmu. V letošnjem letu je poleg sejma Alpe-Adria, ki je že bil, predvidena udeležba na Primorskem sejmu, Goriškem sejmu, Zagrebškem sejmu, prireditvi Poletje v Celju, turistični borzi in Gost turu, Celjskem sejmu in sejmu Zima-šport v Ljubljani. V okviru nacionalnega centra za promocijo turizma je predviden obisk turističnega sejma v Londonu, v Zgornji Savinjski dolini pa naj bi pripravili več študijskih obiskov slovenskih in hrvaških turističnih agencij. V razpravi je večina članov skupščine menila, da je treba turistične programe, ki se že izvajajo, dopolniti in izboljšati, nedorečeno pa je ostalo vprašanje vključevanja turističnih društev, ki naj bi bila zadolžena za vsebinski del sejemskih nastopov. Po prvi varianti naj bi se omenjena društva financirala neposredno s strani občin, po drugi varianti pa bi občine finančna sredstva nakazovale podjetju Zgornja Savinjska dolina, ki bi v tem primeru turističnim društvom financiralo nastope na dogovorjenih sejmih. O letošnjem programu dela podjetja se morajo izjasniti še župani vseh šestih občin. Franci Kotnik Savinjsko-šaleška območna zbornica Koristna šola ekonomike in financ “Uspešno lahko posluje le tisto podjetje, ki finančno funkcijo učinkovito povezuje s celotnim poslovanjem, pravočasno načrtuje in predvideva, kako se bodo odločitve o proizvodnji, prodaji in kadrovski politiki odražale na finančnem stanju podjetja,” so v Gea Collegeu zapisali v pojasnilo o ciljih in namenih večerne šole ekonomike in financ, ki jo izvajajo po večjih krajih po Sloveniji. Tovrstna šola se je pred nedavnim zaključila v Velenju. Diplome o zaključeni večerni šoli ekonomike in financ je podelil predsednik območne gospodarske zbornice Borut Meh Banka Velenje d.d., bančna skupina Nove Ljubljanske banke Predstavitev poslovnega računa in Proklika NLB Tako kot stroške si prizadevamo obvladovati tudi čas, ki nam je namenjen. Pa se nam kljub temu prepogosto dogaja, da nam le-tega primanjkuje in zgodi se, da nam ne uspe realizirati vsega, kar smo si za nek delovni dan zadali. Kaj lahko na tem področju storimo bolje? Morda se lahko izognemo neljubemu čakanju v vrsti na banki, pisanju virmanov...? Izvedli so jo v sodelovanju s savin-jsko-šaleško območno gospodarsko zbornico, ki je v ta namen odstopila tudi prostor na sedežu zbornice v Velenju. Izobraževalni program je trajal deset večerov in je potekal dvakrat tedensko, zajemal pa je šest tematskih sklopov: računovodski izkazi, stroški poslovanja, rast podjetja, financiranje tekočega poslovanja, finančno načrtovanje in posojilno poslovanje podjetja. Teme so se nanašale na problematiko, s katero se slovenski podjetniki v praksi srečujejo ne glede na naravo svoje dejavnosti, ki jo opravljajo. Med dvajsetimi udeleženci večerne šole ekonomike in financ sta bila tudi Andreja Žehelj iz podjetja Davidov Hram iz Nazarij in Gusti Lenar iz podjetja Logarska dolina. Andreja Žehelj: “Gledano v celoti sem bila s šolo zadovoljna. Predavatelji so bili kvalitetni, predstavili so nam veliko praktičnih primerov. Ker smo imeli tudi udeleženci šole veliko izkušenj iz prakse, seje pogosto razvila zanimiva razprava, ki pa jo je žal večkrat prekinila ura. Med številnimi aktualnimi temami je bila zame najbolj interesantna rast podjetja in njeno financiranje, saj nam je dala mnoge odgovore na vprašanja, s kat- erimi se srečujejo rnalain srednjapod-jetja. Pohvaliti moram tudi območno gospodarsko zbornico, ki se je izkazala kot odličen gostitelj. Upoštevajoč časovno stisko, ki teži večino podjetnikov, sem prepričana, da se tovrstnega seminarja v Ljubljani večina nas ne bi mogla udeležiti, zato svetujem zbornici, da takšna izobraževanja organizira tudi v prihodnje. Dejstvo namreč je, da danes brez izobraževanja ni uspešnega podjetništva.” Gusti Lenar: “Večerna šola ekonomike in financ je izjemno koristna za vse tiste, ki vodijo manjša podjetja pa po izobrazbi niso ekonomisti. Teme so pazljivo izbrane in dajo vsakemu udeležencu najmanj toliko znanja, da se lahko nato enakovredno pogovarja s svojim računovodskim servisom. Seveda ni dovolj samo obiskovati šolo, treba je tudi preštudirati literaturo. Ocenjujem, daje izvedba takšnega izobraževanja v Velenju zaradi dostopnosti oziroma bližine izjemna priložnost za podjetnike iz Zgornje Savinjske doline, zato jim svetujem, da take možnosti izkoristijo. Denar, vložen v lastno znanje, se lahko večkratno obrestuje.” Franci Kotnik Banka Velenje d.d., bančna skupina Nove Ljubljanske banke, je svoje poslovanje in načrte predstavila 22. aprila v Velenju na srečanju podjetnikov iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. V uvodnem govoru je direktor banke Rafko Berločnik na kratko predstavil Banko Velenje d.d. in se dotaknil izvajanja racionalizacije poslovanja. Že v preteklosti so pričeli z racionalizacijo poslovanja, in sicer na področju zmanjševanja števila zaposlenih. Število se je tako znižalo za 50. Posledica tega ukrepa je med drugim znižanje aktive in pasive obrestnih mer, dobiček banke in na osnovi tega povečanje dividende. Ivica Dolenc, vodja plačilnega prometa, je povedala, da se postopoma pričenja prenos plačilnega prometa iz agencije za plačilni promet na banke. Zato se banke aktivno pripravljajo na novosti v plačilnem prometu. Banka Velenje d.d. v sklopu novosti plačilnega prometa za podjetnike uvaja poslovni račun, ki bo poleg dosedanje “papirne oblike” omogočal podjetnikom hitro, enostavno in varno poslovanje na osnovi elektronskega bančništva. Udeleženci srečanj a so se nato seznanili z načinom poslovanja Proklika NLB. Z njim bodo lahko podjetniki od doma v kateremkoli času, v miru, brez pisanja klasičnih virmanov, brez iskanja parkirnega prostora, brez čakanja v vrsti, opravili vse potrebne in želene transakcije. Poslovanje bo potekalo na osnovi telefonske povezave, hitro, z manjšo provizijo, z možnostjo vnaprejšnje priprave nakazil, z dostopom 24 ur dnevno, 365 dni v letu. Na omenjen način bo mogoče poslovati že v nekaj dneh. BZ OBČINA NAZARJE Vsem občanom želimo prijetno praznovanje ob 1. maju - prazniku dela s/ Zupan in občinski svet občine Nazarje Die Steiermärkische Optimalno financiranje Območna obrtna zbornica Mozirje in Steiermärkische Bank und Sparkassen AG iz Gradca sta v četrtek, 8. aprila, v hotelu Štorman na Venišah pripravila informativno prireditev z naslovom Optimalno financiranje naložb. Preko 50 obrtnikov in podjetnikov je z zanimanjem prisluhnilo informacijam o alternativnem viru financiranja v primerjavi s slovenskimi bankami. SteiermärkischeBankundSparkas- ciljpajepostativodilnabankazamala sen AG je največja banka v južni Avstr- in srednja podjetja ter svobodne pok- iji s 174-letno tradicijo in sedežem v lice v severovzhodnem delu naše Gradcu. Njenabilančnavsotaznaša64 države. milijard avstrijskih šilingov, kar je Po uvodnem pozdravu predsednika približno za tretjino več od bilančne Območne obrtne zbornice Mozirje vsote Nove Ljubljanske banke. Banka Franca Bende so mag. Peter Rebol, ima že skoraj sto filial, osredotočena Alenka Lednik, mag. Zmago Golob in Mag. Peter Rebol je predstavil največjo banko v južni Avstriji, ki ima pri nas že preko tisoč strank (foto: Ciril Sem) pa je na komercialno poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji ter svobodnimi poklici. V Mariboru je omenjena banka ustanovila hčerinski podjetji Die Steiermärkische d.o.o. in Die Steiermärkische Immorent Leasing d.o.o., preko katerih nudi slovenskim strankam kredite in lizing aranžmaje. Trenutno ima Die Steiermärkische v Sloveniji približno tisoč strank, njen Otmar Lajh predstavili nekaj temeljnih pravil najemanja kreditov, prednosti kreditov z devizno klavzulo, kako zaznati negativne spremembe v poslovanju podjetja in kako pravočasno ukrepati. Sledila so konkretna vprašanjaudeležencev prireditve, ki so večinoma opozarjali na pretirane administrativne zahteve bank do kreditojemalcev. Franci Kotnik Gospodarska zbornica Slovenije Posvet o pokrajinah Pokrajine kot vmesni člen med občinami in državo že od uvedbe lokalne samouprave burijo duhove politične in gospodarske javnosti. Zaradi različnih možnosti razvoja posameznih območij je praktično nemogoče določiti enoten model, po katerem bi se v Sloveniji ustanovile regije. O postopkih, ki jih v tej smeri vodi država je bilo govora na posvetu, ki gaje 15. aprila v Velenju organizirala območna gospodarska zbornica Velenje. O elementih in možnih modelih oblikovanja regij je najprej spregovoril svetovalec vlade Marjan Ravber. Dolge razprave in študije so izoblikovale več možnosti oblikovanja in ustanavljanja regij. Pr va možnost j e ustanovite v osmih velikih pokrajin. Njihova prednost bi bila velika ekonomska moč, lažja sanacija ekoloških problemov, razvita infrastruktura, med pomanjkljivostmi pa je Ravber omenil težje politično obvladovanje prostora, bojazen po preveliki krepitvi središč, odmaknjenost od ljudi, izostanek skupnih interesov in podobno. Tem slabostim v prid govori druga varianta, ki predvideva od 23 do 27 manjših regij. Štele bi od 20 do 30000 preb- neenotnost med poslanci. To daje slutiti, da je oblikovanje regij še zelo oddaljeno. Po Ravberjevih besedah bi moralo biti uvajanje oziroma dopolnitve lokalne samouprave skladno z uvajanjem sprememb zakona o pospeševanju skladnega lokalnega razvoja. To naj bi preprečilo hiter razvoj posameznih pokrajin nasproti tistim, ki teh možnosti ne bi imele. Kljub neenotnosti ob oblikovanju pokrajin je njihova čimprejšnja ustanovitev nujna. Slovenija lahko v procesu približevanja evropski uniji že sedaj kandidira na večinoma nepovratna evropska sredstva. Predpogoj pa je oblikovanje regionalnih razvojnih programov, s katerimi je mogoče kandidirati na ta sredstva. O programih je na posvetu spregovorila državna podsekretarka Andreja Jerina. Slovenija dobiva evropsko pomoč preko programa Phare že od leta Udeleženci posveta iz Zgornje Savinjske doline so z zanimanjem prisluhnili najnovejšim informacijam o pokrajinah (foto: B. Kanjir) ivalcev. Le te bi bile bližje ljudem, lažje bi upoštevale in uveljavljale interese lokalnih skupnosti, med slabosti pase šteje bistvena podražitev državne uprave, ekonomska šibkost, prevelike razlike v razvoju med posameznimi pokrajinami in podobno. Ena izmed možnosti predvideva ustanavljanje pokrajin s središči v mestnih občinah. Tako bi Slovenija dobila 11 pokrajin. Predhodna obravnava v parlamentu letos marca je pokazala veliko 1992, doslej pa je prejela že okoli 500 milijonov nemških mark nepovratnih sredstev. Ta sredstva so namenjena predvsem za razvoj gospodarstva in institucij, ki s svojimi dejavnostmi približujejo Slovenijo Evropi. Po letu 2000 bo preko programov naša država lahko ta sredstva črpala tudi iz programov Sapard in Ispa, ki pa bosta temeljila na programih razvo-j a kmetijstva in okolj a ter transporta. Benjamin Kanjir Jutrišnji dan pripada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost, tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo, predvsem pa verjamejo v to, kar delajo. 'Usern olči cano m želimo - / zetu prijetno ob 1. prazno vanje lu tlele maju - prazni Župan in Občinski svet Občine Mozirje SDS Socialdemokratska stranka Slovenije v Življenje brez dela, je kakor leto brez pomladi. VSEM PREBIVALCEM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ČESTITAMO za 1. maj, PRAZNIK DELA SDS Odbori Zgornje Savinjske doline Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji, objavlja na podlagi Statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo občin št. 2/99) v sodelovanju s KREKOVO BANKO RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Ljubno 1. Za posojilo lahko zaprosijo: • samostojni obrtniki oz. podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do 30 zaposlenimi delavci; • občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. proglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Ljubno. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 30 mio. SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: • nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov • nakup nove opreme • priprava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov ■ ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov. 4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo: • najdaljša odplačilna doba 5 let • obrestna mera TOM + 2,5 % ■ znesek posojila do 60 % predračunske vrednosti ■ rok koriščenja posojila po prejemu sklepa o odobritvi največ 60 dni ■ anuitete mesečno/kvartalno ■ stroške odobritve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s svojo tarifo. 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: • dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih • dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimi podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše • pospeševanje in spodbujanje razvoja malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij ■ za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti. 6. Vloga posojila mora vsebovati: • prošnjo, v kateri so podatki: ime, priimek, stalno bivališče oz. firmo in naslov firme, dejavnost, opis investicije, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri financiranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila ■ original dokumentacijo s tekočim datumom kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratov v register oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja ali gospodarske družbe v sodni register in dovoljenje za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je občan vložil pri pristojnem upravnem organu zahtevek za izdajo dovoljenja oz. priglasitev podjetnika ■ dokazila glede namena posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, pri gradnji oz. adaptaciji zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun; pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu opreme predračun in račun ■ izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme biti krajša od štirih let • dokazila o kreditni sposobnosti: davčno napoved za preteklo leto in podatki o poslovanju v tekočem letu. Izjavo o dosedanjih kreditih; potrdilo o plačanihobveznos-tih državi; za podjetje oz. gospodarsko družbo zaključni račun za preteklo leto in podatki o solventnosti in boniteti (obrazec BON 1,2,3); dokazila o možnem zavarovanju kredita. 7. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz., daje bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v dveh mesecih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, daje v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. Banka bo potencialnim kreditojemalcem posredovala dodatna navodila za sestavo vloge (Krekova banka d.d., Poslovalnica Šoštanj - telefon 882-653, ga. Zdenka LIPNIK). 9. Vloge podjetij oz. gospodarskih družb, ki ne poslujejo vsaj eno leto, ne bomo obravnavali. 10. Rok za oddajo prošenj je 15 dni po objavi v Savinjskih novicah na občino Ljubno, Cesta v Rastke 12, UUBNO OB SAVINJI. 11. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 20 dneh po končnem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. OBČINA UUBNO Ljubljana Predsednik države za čisto in gostoljubno Slovenijo Predsednik republike Milan Kučan je v sredo, 21. aprila, priredil sprejem za predstavnike najvišje uvrščenih slovenskih krajev v lanskoletni akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Sprejema sta se kot predstavnika Mozirja, ki je bilo lani proglašeno za najlepši izletniški kraj v Sloveniji, udeležila tudi župan občine Mozirje Jože Kramer in predsednica mozirskega turističnega društva Mojca Finkšt. Projekt Moja dežela- lepa, urejena in čista je letos dobil novo ime: Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ta sprememba naj bi nakazovala, daje naša država že urejena in čista, manjka pa ji še gostoljubnosti. Milan Kučan se je s tem razmišljanjem le delno strinjal, saj se je ob nedavnem obisku Laškega sam prepričal, da bo za čistočo in urejenost treba še marsikaj storiti. “Da pa je potrebno poudarjati gostoljubnost, se povsem strinjam,” je še dejal. “Z eno pripombo: Slovenija ne more biti gostoljubna do gostov, turistov, ki prihajajo v Slovenijo, če ne znamo in ne zmoremo njeni državljani biti gostoljubni, prijazni in strpni sami med sabo in če država Slovenija ni gostoljubna in prijazna do svojih državljanov. Z državno gostoljubnostjo ne mislim na gostoljubje državnega proračuna, ampak na pravno in socialno varnost ljudi in na spodbudne, enake splošne pogoje poslovanja, dela in življenja v državi; z razvojnimi spodbudami tam, kjer je cilj razvojno obetavno naravnan, poraba sredstev pregledna in dejansko namenjena uresničevanju postavljenega cilja. Menim, da tudi sicer ni toliko problem v denarju, kar že iz navade poudarjamo, ampak v ljudeh. V motiviranju ljudi za razreševanje za njih pomembnih vprašanj, za udejanjanje projektov v skupno dobro, Slovenije in njenih državljanov. Seveda ob predpostavki, da upravljavci razvoja Slovenije znajo poiskati skupni imenovalec razvojnih problemov in oblikovati razvojne projekte za učinkovito umeščanje Slovenije v nemirni, izzivalni svet 21. stoletja. Slovenijaimakar nekaj vrhun- Jože Kramer in Mojca Finkšt sta se z Milanom Kučanom pogovarjala predvsem o Mozirskem gaju (foto: Ciril Sem) skill strokovnjakov. Delajo na področjih, na katerih imajo zaradi svojih lastnosti in znanja, tudi izkušenj, prednosti in znajo te prednosti tudi razvijati. Imamo kar nekaj v evropskem merilu uspešnih podjetij. Od drugih podjetij se ne razlikujejo po tem, ker bi imela drugačen dostop do istih surovin in materiala ali do denarja ali celo dru- gačne pogoje gospodarjenja. Denar je neoseben. Razlikujejo se predvsem po nameščanju ljudi. Postavljajo jih tja, ker njihove prednosti, predvsem znanje, prinašajo uspehe in so njihove šibkosti zanemarljive. Trdno sem prepričan, da je treba znati delati z ljudmi in med ljudmi na temeljni ravni, v občinah. Treba jih je spoštovati, se zanje zanimati in jih združevati v projekte za izboljšanje kvalitete življenja in dela v posameznih krajih. V takšnih akcijah se povezujejo med seboj in sodelujejo, utrjujejo temeljno človeško solidarnost in vrednote, ki so temeljno vezno tkivo sleherne družbe. Puščajo ob strani politične, ideološke in druge delitve in spore, ki jih tudi agresivno vsiljuje strankarsko politično življenje. Prednost dajejo tistemu, kar je skupno in koristno, kar daje notranjo trdnost, solidarnost in medsebojno povezanost. Predvsem v tem vidim koristnost in ustvarjalnostprojektaMoja dežela - lepa in gostoljubna, ne zgolj v turističnem poslanstvu posameznih krajev in občin.” V neformalnem delu sprejema se je Milan Kučan pogovarjal tudi z Jožetom Kramerjem in Mojco Finkšt. Zanimal se je letošnjo ureditev Mozirskega gaja in reševanje njegovih lastninskih vprašanj. Mozirskim in zgornjesavinjskim turističnim delavcem je kljub neugodnim okoliščinam zaradi vojne na Balkanu zaželel uspešno sezono, na povabilo v Mozirje pa je odvrnil, da ga zaradi številnih obveznosti žal ne more sprejeti, bo pa Mozirski gaj zagotovo obiskala soproga Štefka. Franci Kotnik Občinski svet Gornji Grad Krajevne skupnosti brez žiro računov Gornjegrajski svetniki so tokrat uspeli dokončati na prejšnji seji začeto delo. Po treh zborih krajanov, enega so organizirali v Bočni, v Novi Štifti so se prepričevali dvakrat, v Gornjem Gradu pa kaj takega očitno ni bilo potrebe niti volje, je svetniško proceduro uspešno prestal statut Občine Gornji Grad. Poglavitna sprememba je v tem, da poslej krajevne skupnosti Nova Štifta, Gornji Grad in Bočna niso več pravne osebe. Finančno bodo poslovale preko integralnega občinskega proračuna. Brez problemov sta bila sprejeta tudi odloka o organiza-ciji in delovanju občinske uprave in občinski poslovnik, imenovane pa so bile tudi komisije in odbori občinskega sveta. V odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bodo delovali Marko Ročnik, Anica Stakne, Rajko Zavolovšek, Bernarda Ogradi, Boštjan Rihter, Slavko Šinkovec in Slavica Suhovršnik, v odbor za gospodarstvo, varstvo okol- ja in gospodarske javne službe so imenovani Franc Miklavc,Janez Rihter, Anton Drobež, Miran Ugovšek, Jakob Filač, Peter Letonja in Ivan Mikek, v odboni za planiranje in gospodarjenje z nepremičninami pa bodo sedeli Boštjan Rihter, Janko Kolenc, Marko Ročnik, Jakob Filač, Marija Robnik, Milan Močnik in Janez Pustoslemšek. Predlagan in potrjen je bil tudi začasen odbor za zaščito Menine pred radarji v sestavi, v kateri je deloval že v prejšnjem mandatu. Sprejet je bil tudi predlog proračuna. Občina Gornji Grad bo v letošnjem letu imela na razpolago 276 milijonov proračunskega denarja. Savinjčan Občinski svet Luče O planiranju in proračunu Lučki svetniki so prvo izredno sejo v novem sklicu namenili predvsem obravnavi prostorskih planov. Dejstvo je, da so postopki precej dolgotrajni, vlečejo se že skoraj tri leta, skupaj z Zavodom za urbanizem iz Velenja so morali upoštevati dodatna navodila, ki jih je predpisal zakonodajalec. Kljub vsemu v Lučah upajo, da bodo prostorski akti nekje do junija pripravljeni za javno razgrnitev. Brez pripomb so potrdili tudi predlog inventure za preteklo leto in zaključni račun, v prvem branju pa opravili z predlogom proračuna. Ta naj bi bil težak okroglih 153 milijonov. Savinjčan Ljubno ob Savinji Nova zobna ambulanta za šolarje in invalide V zdravstvenem domu na Ljubnem so pred dvema tednoma izročili namenu novo zobno ambulanto, ki je namenjena osnovnošolcem iz občin Ljubno, Gornji Grad, Luče in Solčava, zaradi lokacije v pritličju objekta pa je nadvse primerna tudi za invalide na vozičkih. Pomemben dogodek so s kulturnim programom obogatili učenci OŠ Ljubno pod vodstvom Lenke Kralj. LjubenskažupanjaAnkaRakun jeob tej priložnosti dejala, dase pozitivni rezultati nove zobne ambulante že kažejo, saj so se čakalne vrste pri zasebni zobozdravnici Ani Lenko skrajšale. Županjo veseli tudi možnost, ki jo ambulanta kot edina v dolini nudi invalidom. DirektorZgornjesavinjskegazdravstvenegadoma dr. Ivo But je podrobno opisal zapleteno pot do nove pridobitve, ki ni bila enostavna. Zdravstveni zavod se je sprva ogreval za ambulanto v sklopu širitve šolskega objekta, vendar prostorske možnosti tega niso dovoljevale. Županja je kot alternativo ponudila spodnje prostore v občinski zgradbi, vendar je finančni načrt pokazal, dabibilainvesticijaprezaht-evna. Končno se je pojavil še predlog o ureditvi ambulante v pritličju ljubenskega zdravstvenega doma, kjer je bil prej prostor za drugega ljubenskega zdravnika. Ko je z novo lokacijo soglašala tudi pristojna in- špekcija, za operativni dogovor ni bilo več ovir. Zdravstveni dom je financiral nabavo novega vrtalnega stroja v višini 4,35 milijona tolarjev, občina pa je financirala adaptacijo in nabavo ostale potrebne opreme v višini 5,45 milijona. Torej je celotna investicija stala skoraj deset milijonov tolarjev. ‘To je majhen korakzaljubno, vendar velikzavaše zobe,” je dr. But v prispodobi dejal nastopajočim šolarjem. Iskreno se je zahvalil Občini Ljubno in županji Anki Rakun za sodelovanje in vložena sredstva, enako pa tudi zobozdravstvenemu zavodu, s katerim se bo v prihodnjih mesecih splošno zdravstvo združilo v enoten zavod. Po Butovih besedah naj bi nova ljubenska zobna ambulanta pomenila velik korak naprej pri preventivnem zobozdravstvenem varstvu šolskih otrok v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. Franci Kotnik Županja Anka Rakun je prerezala trak na vratih nove zobne ambulante (foto: F. Kotnik) Turistično društvo Rečica ob Savinji Geografsko poreklo brez ekonomskih učinkov Zgornjesavinjski želodec je med posebnimi slovenskimi suhomesnatimi izdelki poznan kot prvovrstna kulinarična specialiteta. Zaradi številnih ponaredkov, ki so se pojavljali na policah trgovin, so se člani TD Rečica ob Savinji leta 1990 odločili, da pričnejo izbirati najboljše zgornjesavinjske želodce. S to potezo naj bi domačinom in pa predvsem turistom pokazali, kakšen je pravi želodec, pridelan iz najboljšega svinjskega mesa ter sušen po posebnih postopkih. Vsak pridelovalec izdelku vdihne nekaj svojstvenega, posebnega, kar mu daje vonj in nepozaben okus. In prav na takšen način izdelani želodci so tisti pravi, ki se od industrijsko pridelanih takoj ločijo. Kaj kmalu je padla odločitev, da se ta lokalno tipični in visoko kakovostni suhomesnati izdelek individualne kmečke proizvodnje zavaruje kot tržni proizvod z označbo geografskega porekla.Turističnemu društvu je pri začetnem delu pomagala ZKZ Mozirje, ki jo je nasledilaobči-na Mozirje in nato njene pravne naslednice. Postopek za označbo porekla je trajal približno tri leta. Končan je bil 20. februarja 1994, ko je bila izdana odločba urada RS za intelektualno lastnino o vpisu geografskega imena zgornjesavinjski želodec v register s številko 0001. Veselje ob tem dogodku pa se je kaj kmalu poleglo, saj se je kmalu ugotovilo, da so bili predpisi, ki urejujejo izdelavo živilskih izdelkov, podcenjeni. Vsakoletna ocenjevanja želodcev na Rečici so spričo dejstva, da legalna prodaja želodcev zaradi ostrih sanitarnih predpisov, ki pa jih pridelovalci ne izpolnjujejo, sploh ni mogoča. Ocenjevanja so tako postala sama sebi namen, saj ekonomskih učinkov tudi najboljšim izdelovalcem niso prina- šala. Organizatorji ocenjevanj so zato 16. aprila organizirali okroglo mizo s tematiko ocene stanja in nadaljnjih aktivnosti na tem področju. Pogovor se je odvijal na kmetiji Atelšek v Šmihelu nad Mozirjem. Za okroglo mizo so sodelovali predstavniki min-istrstva za kmetijstvo, strokovnjaki s področja veterine, inšpektorji, sodelavci pri ocenjevanjih ter izdelovalci želodcev. Izhodišča pred razpravo je nanizal Alojz Plaznik, ki že od vsega začetka sodeluje pri zaščiti in ocenjevanju želodcev. Za njim je besedo prevzel predstavnik veterinarske uprave RS, kije poudaril, da je predpise pač treba izpolnjevati. V izdelavi pa je že nov pravilnik, ki bo določil sanitarno higienske minimume, ki jih je potrebno izpolnjevati pri pridelavi želodcev. Prašiči, ki bodo namenjeni, da se iz njih pridelajo želodci, bodo morali biti pregledani že pred zakolom, takoj po njem bo potrebno pregledati meso, še ena kontrola pa bo sledila, ko bo želodec dozorel. Izrazil je bojazen, daje v Zgornji Savinjski dolini premalo prašičev in da jih bo potrebno uvažati. Za njim je spregovoril strokovnjak za suhomesnate izdelke Stanko Renčelj, ki je prav tako ves čas sodeloval pri procesu zaščite želodcev. Poudaril je, da pri izdelavi zgornjesavinjskih želodcev izdelovalci ne gojijo nikakršnih izvoznih ambicij, ampak da gre zgolj za popestritev turistične kulinarične ponudbe. Potrebno pa je ustvariti nekak- šno verigo, ki bo zagotavljala ustrezne pogoje izdelave, preglede kakovosti in ponudbe, poleg tega pa bo skrbela za stalno ponudbo. Rečiški turistični delavci so na tem področju opravili ogromno pionirskega dela, zato je projekt ocenjevanja prav gotovo potrebno peljati naprej. Vsekakor pa se morajo bolj aktivno vključiti zgornjesavinjske občine in župani. Renčelj je predlagal izpeljavo vzorčnih projektov pri neposrednih proizvajalcih, ki bi bili pripravljeni vložiti določena sredstva, zgraditi ustrezne prostore in se prilagoditi predpisom. Teorija bi se na ta način pokazala v praksi in prav gotovo tudi ekonomski učinki ne bi izostali. Na potezi so sedaj kmetje, ki v pridelavi zgornjesavinjskih želodcev vidijo možnost dodatnega zaslužka. Dogovor je, da interesente povežejo svetovalne službe in na konkretnem primeru uresničijo določene potrebne standarde. Ali bo projekt končno stekel in prinesel rezultate, o katerih se je doslej le govorilo, je sedaj odvisno od nadaljnje organiziranosti. Optimizem, ki se je kazal ob zaključku okrogle mize, ki jo je vodiljože Tlaker, je že nakazal določen korak naprej in zavoljo tega tudi težko pričakovani rezultati v bližnji prihodnosti ne bi smeli izostati. Morda že po letošnjem ocenjevanju, ki bo 22. maja na Rečici ob Savinji. Gornji Grad Bo denarja dovolj? V poplavi, katera je novembra zajela občine Zgornje Savinjske doline, je bila občina Gornji Grad zagotovo med tistimi, ki je utrpela največ škode. Ta je vrednotena na 156 milijonov tolarjev. V tem času je država za najnujnejšo sanacijo prispevala 15 milijonov in sicer dvakrat po tri in še devet milijonov. S sprejetjem zakona, potrjen naj bi bil v teh dneh, računajo, da bo znesek ocenjene škode nespremenjen. Le tako bodo namreč uspeli sanirati škodo na komunalni infrastrukturi in cestah, veliko pa je za postoriti tudi na kmetijskih površinah in stanovanjih. Seveda pa se v Gornjem Gradu zavedajo, da tudi z vsem pričakovanim denarjem problemi ne bodo odpravljeni. V to vsoto namreč niso všteti plazovi, prav ti pa so se ob poplavi razbohotili v nepredvidljivih razsežnostih. Savinjčan Gornji Grad Mednarodna delavnica študentov arhitekture Med 12. in 17. aprilom je v Gornjem Gradu potekala mednarodna delavnica študentov arhitekture. Srečanje je organizirala EASA Slovenia. EASA je evropsko združenje študentov arhitekture, ki vsako leto organizira različne delavnice in srečanja. Na teh delavnicah, študentje se srečujejo v raznih krajih Evrope, se vključujejo v reševanje konkretnih urbanističnih in arhitekturnih problemov. Prvenstveno pa so delavnice namenjene “širitvi obzorja” in gradijo vez med bodočimi arhitekti Evrope. Delavnice v Gornjem Gradu se je udeležilo 20 študentov iz raznih držav stare celine, poleg zapisanega pa je bil njen namen pripraviti predloge za urbani razvoj kraja. Gornji Grad seje ohranil kot nepokvarjena in celovito zaključena celota, zato so bodoči arhitekti iskali srednjo pot povezave med tradicionalnim in novim. Temeljni poudarek njihovega dela pa je bil bodoči center za ostarele občane in staro trško jedro okoli katedrale. Središča kraja so se lotili v sklopu celovitega branja prostora in časa Gornjega Gradu, z namenom odstreti zgodovinske plasti “nevidnega mesta”, jih ozavestiti ter pre-interpretirati na sodoben način. V prostor ob katedrali so vpoklicali spomin na porušene dimenzije graščine, nakazali notranji ris svetega prostora - središča mesta, kot nekakšno mesto v mestu. Po zamisli študentov arhitekture bi lahko bila cerkev uporabljena kot kulisa za razne dejavnosti. Cerkev namreč prispevak trgu bolj zaradi prisotnosti kot zaradi funcije, zato bi lahko lahko obiskovalcem in gledalcem služila kot glavni element celotne kulise in življenje, ki bi se povrnilo na trg v prisotnosti različnih dejavnosti: gledališče, razstave na prostem, turistične informacije. Na ta način bi cerkev komunicirala s trgom, vendar nastari institucionalen način. Na novo odkrita cerkev bi bila najboljša garancija za povrnitev njene nekdanje slave. Dom za ostarele so si bodoči arhitekti zamislili kot naselje okrog parka. Na centralni del se pripajajo bivalne enote, ki arhitektonsko sou-padajo v okolje mesta. Predvsem pa je pomembno, da imajo vse bivalne enote enake orientacije - to pomeni, da imajo vsi varovanci enake bivalne pogoje. Na splošno je bila ugotovitev delavnice, da bi bilo mesto napačno razvijati po vzorcu turistično uspešnih lokacij. Gornji Grad je namreč s svojimi težavami in danostmi nekaj enkratnega in neponovljivega. Edina možnost, da se mesto resnično poživi, je v prepoznavanju razpoložljivih potencialov. Obstoječi elementi, kot naprimer majhnost, pa se lahko izrabijo kot prednost, so bili na tiskovni konferenci družno z mentorji prepričljivi bodoči evropski arhitekti. Savinjčan Jakob Presečnik, poslanec v Državnem zboru RS Pomembnost Pavličevega sedla Ne glede na to, da obisk močne delegacije, ki so jo sestavljali ministra za promet in zveze ter okolje in prostor s sodelavci ter poslanci iz našega območja in ki je 9- aprila obiskala kraje v Zgornji Savinjski dolini ne spada direktno med dogajanja vDržavnem zboru, paje dogodek kljub temu vreden posebne pozornosti tudi v tem mojem zapisu. Ker je bil obisk že predhodno predstavljen v prejšnji številki Savinjskih novic, naj na tem mestu poudarim predvsem ogled mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Prisotni, od katerih je bila večina prvič na tem delu meje s sosednjo Avstrijo, odločilno vplivajo na realizacijo tega, za našo dolino tako pomembnega projekta. Zato je njihovo dejansko poznavanje problema pri njegovem reševanju še toliko pomembnejše. Sam sem se v naslednjih dneh (12. aprila) udeležil tudi seje slovenskega delaslovensko-koroške komisije zaobmejna vprašanja, naka-teri je bila glavna točka realizacija projekta Pavličevo sedlo s prisotnostjo vseh, ki na tem projektu delajo. Kljub temu, daimajo posamezni resorji točne zadolžitve in tudi zadolžene odgovorne osebe, mora biti izražen predvsem interes naše doline. Zato sem se na tem sestanku osebno zavezal, da bom pri koordinaciji med posameznimi službami aktivno sodeloval. Sicer pa Državni zbor v zadnjem obdobju zaseda praktično neprekinjeno, zato je največja težava v času za temeljito pripravo posameznih točk na odborih in komisijah, katerih delo je sicer medijsko veliko manj pokrito, je pa za učinkovito in kakovostno delo na seji DZ izredno pomembno. Že pred časom je bil sprejet dogovor, da so uvodne točke vsakega zasedanja namenjene prilagajanju evropski zakonodaji. Vlada in DZ sta si zadala optimističen program (morda preoptimističen) prilagajanja omenjene zakonodaje. Propustnost oziroma možnost pri hitrosti sprejemanja zakonodaje je seveda omejena. Povečati hitrost sprejemanja na škodo kvalitete pa seveda ni sprejemljivo. Seveda je pa od samega prilagajanja zakonodaje pri morebitnih možnostih za vstop v EU še pomembnejše njeno izvajanje (npr. denacionalizacija). Ker v največji meri pokrivam delo Odbora za infrastrukturo in okolje, naj v tem prispevku omenim, da smo poleg obravnave cele vrste različnih zakonov s tega področja sprejeli program dela Družbe za avtoceste za leto 1999 ter kreditni zakon, ki je osnova za najemanje kreditov za naložbe v avtocestni program. Pomembno pa se mi zdi, da je pred nami paket zakonodaje s področja železnic. Sprejem te zakonodaje, ki bo izboljšala organiziranost slovenskih železnic, njeno varnost in seveda financiranje njene infrastrukture, je nujno potreben, da bo železnica našla v prometni infrastrukturi in prometni politiki mesto, ki ji gre. To ni pomembno samo za obstoj in razvoj luke Koper, pač pa za slovensko gospodarstvo v celoti. Pa tudi za manjši pritisk nacestno omrežje in večjo varnost v prometu nasploh. V zadnjem obdobju sta bila v DZ izvoljena tudi dva nova ministra in sicer minister za notranje zadeve (zadnje poročilo glede afere Vič - Holmec kažejo kako potrebna je bila zamenjava) in ministrica za gospodarstvo, ki je prevzela tako pomembno funkcijo v naši vladi kot prva ženska po dolgem času. Lahko ji samo želimo uspešno koordinacijo tega tako pomembnega resorja, ki ni v nič kaj zavidljivem položaju. Zavod za kulturo Mozirje Razstava mozirskih slikarjev Uvodna prireditev letošnjega praznika krajevne skupnosti Mozirje je bila otvoritev razstave mozirskih likovnikov, ki se s slikarstvom ukvarjajo profesionalno ali pa zgolj ljubiteljsko. Obiskovalcem so se na ogled postavila dela že znanih slikarjev, nekateri med njimi pa so to priložnost dobili prvič. Likovna ustvarjalnost je v Mozir-janih globoko zakoreninjena. Marsikateri obiskovalec otvoritve razstave ni vedel, da v kraju deluje toliko umetnikov, ki svoja bolj ali manj realna občutja s pomočjo barv in čopičev zlivajo na slikarska platna. Mnogi med temi Marčinko, Niko Mlakar, Jože Punčuh, Jurij Repenšek, Marjana Verbuč, Alojz Zavolovšek, Marija Zavolovšek, Milica Zupan in Metod Sem. Zavolovšek je izrazil željo po tradicionalnosti te prireditve, ki naj vsako leto ob tem času združi Mozirski likovniki so na otvoritvi razstave poželi prisrčen aplavz (foto: Ciril Sem) svojstvenimi umetniki so tokrat svoj a dela prvič postavili na ogled izven svojih ateljejev. S tem so prestopili prag anonimnosti in dobili občudovalce svojega dela tudi v širšem krogu ljudi. Otvoritev razstave v skladno prenovljenih prostorih mozirske galerije je pričela Eva Zavolovšek, ki je na klavirju odigrala dve skladbi. Besedo je nato prevzel akademski slikar Alojz Zavolovšek, ki je bil pobudnik te razstave. Poudaril je pomembnost tega srečanja slikarjev. Zadnja podobna razstava je bila leta 1985, udeležilo pa se je je 7 slikarjev. Na tokratni sodeluje kar 16 ustvarjalcev in sicer: Veronika Fürst, Amalija Ger-madnik, Karmen Goričar, Elizabeta Kosmač, Mira Kranjc, Janez Lunar, Roman Makarovič, Konrad likovne ustvarjalce in predstavi njihova dela. Prireditev ni namenjena strokovnemu ocenjevanju ali kritiki, ampak je zgolj priložnost medsebojnega spoznavanja. Različnost tehnik izražanja in pristopov k delu le še govori temu v prid. Govor o kakršnikoli monotonosti na ta način seveda odpade, saj se tehnike v prostoru prelivajo in pričajo o samostojnosti vsakega posameznega ustvarjalca. Za Alojzem Zavolovškom je prisotne ljubitelje likovne umetnosti pozdravil tudi predsednik KS Mozirje Roman Čretnik. Tudi on je izrazil željo po tradicionalnosti te razstave. Razstavo je pod strokovnim vodstvom postavila Vladka Planovšek, ki je otvoritev tudi vodila. Benjamin Kanjir Zavod za kulturo Mozirje Videčnikova 22. knjiga “Odkar hodim v Mozirje ob takšnih priložnostih, in tega je že kakšnih petnajst let, frekvenca obiskov pa se gosti, je prostor te galerije vedno lepši,” je dejal dr. Matjaž Kmecl na začetku predstavitve 22. knjige Aleksandra Videčnika z naslovom Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti in otvoritve njegove zbirke. Minuli petek je bil zaradi omenjenega dogodka velik dan ne samo za mozirski zavod za kulturo in Mozirje kot kraj, pač pa tudi za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Dr. Kmecl, ki je povzel besedo po uvodnem pozdravu mozirskega župana Jožeta Kramerja. Po Kmeclovem mnenju je knjiga Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti logično nadaljevanje Videčnikove 21. knjige Zgornjesavinjske vistorije, ki je ugledala luč sveta lani. “Nadaljevanje seveda v vertikalni smeri, saj skuša avtor v njej zajeti vse tiste odločilne trenutke v človekovem življenju, ko se le-ta zave, da življenje ni enostavna stvar, daje življenje pravzaprav velika skrivnost, da je tudi smrt velika skrivnost in da jo človek že od nekdaj skuša razumeti,” je razmišljal Kmecl. “Ob teh ključnih trenutkih v življenju si je človek izoblikoval obrede, s katerimi je poskušal izraziti to razumevanje sveta in življenja. Prvi tak dogodek je bilo seveda rojstvo in nato krst. Drugi tak dogodek je bila ženitev in še pred tem ljubezen, tretji tak dogodek pa smrt. Videčnik je v knjigi, ki je izjemno slikovita, popisal tudi vrsto obrednih kruhov in kar neverjetno je, zakakšne priložnosti so Zgornjesavinjčani delali posebne kruhe,” je razlagal dr. Matjaž Kmecl. Aleksander Videčnik je v knjigi zajel tudi romarske pesmi in pesmi iz spomina starih ljudi. Po Kmeclovem prepričanju zdravice, ki so prav tako zajete v tem sklopu, niso bile namen- jene spodbujanju ljudi k pitju, ampak je to oblika voščenja v trenutku, ko so si ljudje naklonjeni in odkriti. Gotovo ni bilo naključje, daje bila predstavitev nove Videčnikove knjige prav na svetovni dan knjige. Tega ni prezrl niti Kmecl, ki je dejal: “Če mislite resno z dnevom knjige, katerega moto je: ‘Kupi knjigo in jo podari svojemu prijatelju’, potem storite to! Ta knjiga je vredna takšne prijateljske geste. Aleksander Videčnik je knjigo posvetil spominu svoje matere, ki ga je naučila ločevati zrnje od plevela. V tej knjigi imate zrnje.” Avtor knjige se je ob tej priložnosti zahvalil Zvonetu Čebulu iz Šoštanjain Janezu Mavriču iz Gornjega Grada, ki sta mu omogočila dostop do njunih zbirk, zahvalil pa se je tudi vsem Zgornjesavinjčanom, ki so mu pri njegovem raziskovalnem delu odpirali vrata in se z njim prijazno pogovarjali. “Vse, kar napišem, je njim v čast in njim v ponos,” je še dejal Videčnik. Videčnik je ob izidu nove knjige prejel številne čestitke, slovesen dogodek, ki se je zaključil z otvoritvijo njegove zbirke listin, slik, rokopisov in bibliofilskih izdaj knjig, pa so obogatili učenci Glasbene šole Nazarje. v- Franci Kotnik Dr. Matjaž Kmecl: “Videčnikova zbirka je zametek muzeja ljudske kulture Zgornje Savinjske doline!” (foto: Ciril Sem) Pogovor z narodopiscem in publicistom Aleksandrom Videčnikom “Prve dinarje ki sem jih zaslužil, sem dal za knjige” Aleksander Videčnik je kraju Mozirje podaril zanimivo zbirko listin, fotografij, rokopisov, starih knjig in bibliofilskih izvodov. Pred uradno otvoritvijo zbirke je bila na sedežu Občine Mozirje tiskovna konferenca, na kateri je priznani narodopisec in publicist pojasnil razloge za svoje plemenito dejanje, opisal vsebino zbirke in hkrati spregovoril tudi o svoji 2 2. knjigi, ki je izšla istočasno z otvoritvijo zbirke. Povzemamo zapis z omenjene tiskovne konference. - G. Videčnik, kaj vas je vodilo k temu, da svojo zbirko namenite kraju Mozirje? Temu kraju sem nekako zadolžen. Semkaj sem pred leti prišel bolan, vendarle pa sem dočakal kar lepo starost. Moram reči, da sem bil kot desetletni urednik Savinjskih novic s strani tukajšnjih ljudi povsod zelo lepo sprejet in imam zato neko emocionalno vez do teh ljudi in krajev. Poleg tega nenehno doživljam, kako mladi ljudje iščejo razne vire in literaturo za svoje naloge in diplomska dela, v zadnjem času celo za disertacije. Vesel sem, če se kdo od teh ljudi odloči, da bo pripravil nalogo iz domače tematike. Na ta način smo dobili vrsto del, ki sodijo že kar med raziskovalna, kar je še posebej razveseljivo zato, ker je sicer naša dolina na karti literature siva lisa. Za primer samo poglejte, kako malo imamo iz Zgornje Savinjske doline v NUK-u! S to zbirko so moji zapisi in nekatera redka literatura, ki sem jo pridobil v teku let, na voljo vsem mladim raziskovalcem in vsem tistim, ki se bodo zanimali za narodopisje in zgodovino. Ob tem moram povedati, da v zbirki niso samo moji zapisi, ampak tudi dragoceni zapisi, ki sem jih podedoval od dr. Milana Dolenca, potem nekaj oddontačegapesnika, pisatelja in publicista Laykaufa in odjožeta Lekšeta, katerega zapuščino sem dobil od njegove vdove. Vse to je sedaj zbrano v omenjeni zbirki in bo urejeno s pomočjo Zavoda za kulturo Mozirje. - Kaj se nahaja v vitrinah zbirke, ki je našla mesto v mozirski galeriji? V vitrinah je shranjena predvsem moja skrb za širjenje bralne kulture. Naogled so prvi primerki Šventner-jevih izdaj Cankarja, precej je literature iz davne preteklosti Mohorjeve družbe, kije Slovence učila brati, pisati in peti, pa tudi moji osebni spominki, med katerimi je še posebej zanimiv talisman, ki mi gaje leta 1939 podarila mama, ko sem odhajal k vojakom. Koje bila v mariborskem muzeju narodne osvoboditve velika razstava, sem jim posodil svoj talisman, ki je potem zbujal ve- liko zanimanje obiskovalcev. Majhna pločevinasta škatlica, ki mi jo je dala mama, ponazarja odnos slovenske matere do svojega sina in to še danes zelo cenim. V vitrinah je tudi približno desetina moje zbirke bankovcev, ki ima poleg paše za oči tudi podučiti namen. Upoštevati je treba, da sem upokojeni bančnik in da sem imel zato veliko afiniteto do bankovcev in kovancev. Zelo sem občudoval bankovce carske Rusije, ki so bili verjetno v takratni Evropi najbolj razkošni. Ni mi znano, zakaj je ruska narodna banka takrat tako pogosto izdajala apoene, ki so bili likovno zelo privlačni, imeli pa so tudi manjše enote vrednosti. V moji zbirki je mogoče videti, kako revni so bili v primerjavi z opisanimi kasneje sovjetski bankovci, ki so bili oblikovani tipično socialistično: povsod je bil nekdo s čelado, nekdo s kladivom v roki in podobno. Bankovci carske Rusije so še danes ponos vsakega zbiralca. Naslednja vitrina vsebuje listine in posebne redkosti. Leta 19.36 sem imel priliko odkupiti del dediščine zelo znanega slovenskega narodop-isca Janka Barleta, ki je živel in delal kot stolni kanonik v Zagrebu. Z njegovim nečakom, ki je bil edini dedič, sva bila skupaj v službi v Mohorjevi. Ko so temu nečaku v zabojih dostavili dediščino na železniško postajo, jo je prodajal po načelu “en zaboj jurja”. Če bi jaz takrat imel pet jurjev, bi bila danes moja zbirka izjemna, saj so bili v teh zabojih rokopisi naših pesnikov. Dobil pa sem čudovito listino, ki jo je Janku Barletu dala ljubljanska glasbena matica. On je bil namreč tudi velik glasbenik. Naogled je tudi nekaj listin zagrebške nadškofije, predvsem pa je zanimiva častilna veriga, kot se temu reče, nekega zagrebškega nadškofa iz sredine prejšnjega stoletja, ki je tiskana na kitajski svili in je to ročni stavek. V današnjih časih je težko razložiti, kaj pomeni ročni stavek, vsekakor pa je treba vedeti, da je bila to umetnost že v primeru, da je šlo za “gladek” tekst, v tem primeru pa je to oblikovano. - Vsebuje vaša zbirka tudi kakšne primerke s področja publicistike? V zbirki boste našli zelo redke primerke revije Veda, ki jo izdajal Vošnjak v času pred prvo svetovno vojno, ko je bil pregnan v Gorici. V letniku XIII je objavljena zelo zanimiva anketa o tem, ali naj Slovenci dobijo v šoli hrvaške knjige, za kar se je zavzemal ilirizem. Ta spor se je pojavil že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je potem škof Slomšek interveniral z učbenikom o Blažeju in Nežici. V nasprotnem primeru bi dobili v slovenske šole hrvaške knjige, saj je bil tej ideji naklonjen tudi Dunaj. Če takrat Slomšek ne bi storil tega, kar je, se danes na tem ozemlju verjetno ne bi govorilo več slovensko. V omenjenem letniku Vede najdemo tudi zanimivo anketo o povezovanju vseh bratskih slovanskih narodov z enim jezikom v evropsko celoto. - Koliko časa ste zbirali vse to gradivo? Prve primerke sem pridobil v letu 1936. Kot sem že povedal, sem delal v Mohorjevi družbi kot grafičar, zato sem imel posebno afiniteto do knjig. Prve dinarje, ki sem jih zaslužil, sem dal za knjige. Med ostalimi eksponati je v zbirki razstavljena knjiga Mohorjeve obče zgodovine, ki je bila leta 1940 že pripravljena za izdajo, vendar so jo Nemci v celoti uničili in ni izšla. Jaz sem takrat pobral pole in po vojni mi je ravnatelj Mohorjeve dr. Kotnik dal platnice, da sem lahko dal to vezati. Vsega skupaj je bilo rešenih deset izvodov in moj je eden izmed njih. - Siva lisa, ki ste jo omenili na začetku, je z vašimi številnimi narodopisnimi deli sedaj precej manjša? V Zgornji Savinjski dolini sem se znašel kot tujec. Letos sem ob velikem pustu sicer dobil trške pravice in se smem šteti za domačina, kar pomeni, da lahko svobodno hodim po trgu, ne da bi me ustavil trški policaj (smeh). Prva tema, ki sem jo tukaj začel obdelovati, je bilo delavsko gibanje. Edini zapis o tem je moj. Takrat sem pravzaprav spoznal, v kakšnem poraznem stanju je dokumentacija o tej dolini. O NOB-ju je bilo takrat v NUK-u samo sedem primerkov! Pa ne knjig, člankov! O alpinizmu je k sreči pisal Fran Kocbek, ker sicer bi še tistih Savinjskih Alp ne bilo. No, Korban je v Gornjem Gradu napisal zelo veliko mladinske literature, v Mozirju je zgodovino pisal Hribernik, narodopisje pa je dejansko predstavlja- Zbirko Aleksandra Videčnika sta skupaj z njim odprla župan Jože Kramer in direktor zavoda za kulturo Peter Sirko (foto: Ciril Sem) Avtor knjige Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti je na predstavitvi napisal številna posvetila (foto: CS) lo sivo liso na tem območju. Po drugi stranipa je Zgornja Savinjska dolina pravi raj za raziskovalce. Če bi to vedeli na različnih inštitutih v Ljubljani, bi bili vsak teden tukaj. Toda bolj prijetno je sedeti na toplem kot pa hoditi po hribih. Pred leti tudi nismo imeli nobenega vodnika po dolini. Jaz sem se takrat lotil prvega in od deset tisoč izvodov, kolikor smo jih natisnili, jih je danes še zelo malo. Ljudje so na moja prizadevanja pri iskanju virov reagirali zelo pozitivno. Spomnim se primera, ko sem prišel h kmetu, ki je na traktorju trosil gnoj. Stopil je dol in šla sva k njemu domov, kjer si je zame vzel čas. Ljudje so tukaj izredno naklonjeni narodopisju, ker se vidijo v tem ljudskem izročilu. Poudariti moram, da je ljudsko izročilo predvsem hribovskega dela zelo izjemno bogato in da je, kar je najbolj dragoceno, ohranilo prvobitnost. Mi se k sreči ne srečujemo z germanizmi, kot se na primer na Primorskem z romanizmi, ampak imamo govorico, ki je izredno lepa. V Zgornji Savinjski dolini jev preteklosti živela cela vrsta fenomenov. Anton Jamnik na primer. Spominjam se, kako me je Lojze Zavolovšek nekega zimskega dne pripeljal tja, da bi mi pokazali ure, ki jih je imel Jamnik. Potem smo na kašči, ki smo jo kasneje preuredili v razstavni prostor, našli pravo bogastvo. Danes Jamnikova dela občudujejo tudi takšni ljudje, kot je Sandi Sitar, zanesljivo eden največjih specialistov za oblikovanje. Po njegovem mnenju je biljamnik praktično prvi slovenski oblikovalec. Komaj daje pisati znal, toda bil je fenomen in polihistor. Sam je izdelal fotoaparat iz lesa in vse mogoče druge aparate, ki še danes služijo svojemu namenu. Če jena primer velika ohcet ali sedmina, si pridejo k Zgornjemu Jamniku sposoditi strojček za rezanje rezancev, ki še vedno brezhibno dela. Anton Jamnik je bil tudi likovnik. Izdelal je Kristusa v naravni velikosti in ko sem nekoč vodil ekskurzijo zdravnikov, sem jih povprašal, kaj menijo o anatomski izvedbi tega dela. Vsi so zatrdili, daje brezhibna. Naredil je tudi harmonij, ki še danes igra. Za celo radmirsko godbo tamburašev je izdelal vse instrumente. To so stvari, ki človeka še bolj pritegnejo k raziskovanju. ,-Torej lahko vašo novo knjigo razumemo tudi kot poklon tukajšnjim ljudem? V knjigi Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti sem želel prikazati predvsem obrede, ki so jih ljudje imeli za svoje, danes pa so več ali manj pozabljeni. Pri tem mislim zlasti na svetost kruha in obredne kruhe. Opisujem tudi posamezne življenjske dogodke, kot so krst, poroka in smrt. Spremljam vse obredje in pesmi v zvezi s tem, zaključujem pa z božjepotnimi pesmimi. Seveda ni bil moj namen osvetliti versko plat vsega tega, pač pa narodopisno, saj se je takrat človek s pesmijo pogovarjal z Bogom. Pel je, kar mu je prišlo na misel. Skupine, ki so šle na romanje, so včasih hodile tudi po cel mesec in vsaka je imela svojega vodjo. Ta je imel napisane pesmi, ki so jih peli pri križih, kapelah in cerkvah na poti. Nekaj takšnih beležk je na srečo še ohranjenih po zaslugi Janeza Mavriča v Gornjem Gradu in Zvoneta Čebula v Šoštanju. To so dragoceni viri, seveda pa je treba upoštevati, da so vsi ti zapisi v bohoričici in da pretapljanje v razumljiv jezikvčasih malce okrni vsebino, vsekakor pa pokvari rimo. Glede izvirnosti je treba vedeti, dane morem dati roke v ogenj, da je vse zapisano nastalo tukaj, saj so se ljudje na božjih poteh srečevali in prepevali skupaj, pesmi pa so potem doma zapisali. Kdove od kod izvira na primer pesem, ki ima štirinajst kitic in se začne: Bratec iz Ljubljane, povej mi, kaj je ena. Zakaj ravno iz Ljubljane? To mi daje misliti, da je bila verjetno ta pesem uvožena s kranjskega območja. Dr. Marija Makarovič mi je svetovala, naj zapišem vse, kar najdem na terenu. Dovolj žalostno je namreč, da imamo v štirih delih slovenskih narodnih, ki so bile zbrane v prejšnjem stoletju, le dve pesmi iz Zgornje Savinjske doline. Enostavno ni bilo poročevalcev. No, tudi to je treba povedati, da so si ljudje ob različnih priložnostih, na romanjih na primer, pripovedovali tudi šale. Podobno je bilo pri čuvanju mrličev, kjer so do polnoči molili, nato pa so marsikdaj obrnili temo na vedrejšo plat. - Kako ocenjujete vlogo Savinjskih novic kot medija, preko katerega ste in še vedno redno komunicirate z ljudmi? Savinjske novice so mi pravzaprav odpirale vrata v zgornjesavinjske domove. Med ljudmi sem se pojavljal kot urednik tega časopisa, ki so ga ljudje vzljubili že takrat, ko so ga dobivali zelo neredno. Moji prvi zapisi izvirajo izpred dvaindvajsetih let, ko sem prevzel urednikovanje Savinjskih novic in zdaj črpam prav iz tistih zapisov. Savinjske novice so odigrale tudi ogromno vlogo v času, ko smo v dolini uničevali, kar se je le dalo. Vedeti moramo, da smo imeli tukaj štiri izredno dobre lesorezce in daje imela vsaka večja kmetija rezbarjena vrata. Napočil je čas, ko so ljudje ta vrata serijsko metali iz hiš, češ da morajo dobiti svetlobo v lopo. Prej je lahko hiša imela tristo let takšna vrata, potem pa so kar naenkrat potrebovali nova, samo da bi imeli nekakšno kvazi svetlobo. Če pogledate nazaj v tiste letnike Novic, boste opazili, da smo tako rekoč v vsaki številki opozarjali ljudi, naj ne mečejo teh stvari stran. Podobno je bilo tudi z litoželeznimi križi, ki so izvirali iz slovite dolenjske livarne. Enkratne umetnine, ki pa so jih ljudje začeli metati ven in pos tavljati granitne kocke. Upam si trditi, da smo vsaj v Lučah dvajset takšnih križev vendarle uspeli rešiti, čeprav so jih Avstrijci kupovali s pet tisoč šilingov. Novice so odigrale pomembno vlogo tudi pri tem, da so ljudje začeli iskati svoje korenine. Spominjam se, da včasih sploh ni nikogar brigalo, kakšen rod je bil pri hiši. Ne boste verjeli, koliko ljudi se danes obrača name, če imam kakšne podatke, ko iščejo korenine za nazaj. Torej se je tu nekaj vendarle premaknilo in veliko so k temu pripomogle ter še pripomorejo prav Savinjske novice. - Kako bo zbirka Aleksandra Videčnika dostopna za obiskovalce? Po gradivu za raziskovanje, ki je v zbirki, do moje smrti naj ne bi brskali. Najprej gaje treba temeljito urediti, nenazadnje pa imam tudi še jaz namen kaj napisati. Razstavljeni del zbirke je seveda dostopen vsem obiskovalcem. Zavod za kulturo skrbi za to in je v ta namen določil odgovorno osebo. Pripravili bomo tudi zloženko kot vodič po zbirki in detajlni popis vsega, kar se v njej nahaja. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem Občini Mozirje, ki je bila pripravljena urediti prostor za zbirko, in Zavodu za kulturo Mozirje, ki je vse to sprovedel. Še posebej direktor zavoda Peter Širko sije pri tem veliko prizadeval, zato se tudi njemu lepo zahvaljujem. In ko smo z besedami spet pri zbirki, moram na koncu opozoriti na še en njen del, to je fototeka. Tovrstno gradivo je zelo pomembno, saj znane osebnosti odmirajo in se njihove fotografije porazgubijo. V Mozirju od vseh starih purgerskih družin praktično ni nobene več. Pa so bili med njimi tudi veliki ljudje, kot na primer dr. Jože Goričar. Če se sedaj, ko še živi njegova soproga, ne bomo pobrigali za nekatere stvari, jih kasneje ne bo več. Mladi, zdaj že tretji rod ne bo imel pravega interesa zaspomin na starega očeta. Obžalujem, da je ogromno zbranega materiala, ki sem ga zbiral enajst let, nabralo se ga je za celih dvanajst omar, od tega preko tri tisoč fotografij, moralo pred leti v celjski zgodovinski arhiv. Takrat sem namreč resno zbolel in šlo je za to, da se material zavaruje. Danes je največja težava v tem, da to gradivo še ni urejeno in da ni realnih iz-gledov, da bo do ureditve prav kmalu prišlo. Zdaj so dani pri nas vsi pogoji, da bi gradivo hranili tukaj, takrat pa jih žal ni bilo. V fototeki moje zbirke so zbrani najpomembnejši dogodki in ljudje iz Mozirja oziromaZgornje Savinjske doline v zadnjem času. Zapisal Franci Kotnik Kulturno društvo Gornji Grad Pravšnji revizor za današnje čase Amatersko gledališče gornjegrajsko, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva, je v sezoni 1998/99 pripravilo že drugo premierno uprizoritev. V soboto, 17. aprila, se je predstavilo s satirično komedijo Igorja Torkarja Revizor 93. Izjemno aktualna tematika, odlična igra in zelo dobra scena ter režija so sestavile celoto, ki so jo obiskovalci tako v soboto kot dan kasneje nagradili z navdušenimi aplavzi. Igor Vrečar (Jožef Remšak ml.) je župan nekega mesteca in direktor podružnice Velemarketa. Je tudi skriti solastnik hotela Kazino in tretjinski lastnik igralnice Roleta. Skupaj z Danijem Gostačem (Viktor Kovač), direktorjem hotela Kazino in večinskim lastnikom igralnice Roleta, ki je hkrati tudi predsednik občinskega odbora za gostinstvo, turizem in igralništvo, suvereno obvladujeta položaj in z najrazličnejšimi malverzacijami kujeta izjemne dobičke. V sodelovanju z italijansko mafijo “pereta umazani denar” in skrbita za temu primeren standard svojih družin. Ker je v organizacijo vključen tudi Gusti Žandarov (Miran Žerovnik), ne prav brihtni predstojnik občinske uprave za notranje zadeve, gre vse lepo po načrtih, vse dokler se v mestu ne pojavi revizor... Sandi Senčar (Edi Mavrič- Savinjčan), uspešen mednarodni lahkoživec in ženskar, izkoristi čas, ko po celi državi krožijo najrazličnejši revizorji, in s svojim detektivskim znanjem razkrije umazano ozadje mestnega blišča. Vse zbrane podatke spretno obrne sebi v prid in od Vrečarja izsili sanjsko podkupnino. Na tej poti ga ne more ustaviti niti Karla Kalino (Erika Podbrežnik), receptorka v hotelu Kazino, ki Senčarja sicer razkrinka, toda premeteni blefer jo zadovolji z delom dobička. Da bi bil uspeh popoln, Senčar na koncu pobegne z Maco (Tatjana Bez-ovšek), Vrečarjevo hčerjo oziroma Žandarovo ženo, kar pomeni za mestnega mogotca še dodatni udarec. Morala zgodbe, ki jo igralska posadka na koncu predstave ponazori s transparentom “Slovenija - moja dežela”, je jasna. V naši državi so se in se dogajajo najrazličnejše malverzacije, ki jih oblast ne zna, ne zmore ali noče zatreti, saj se pravzaprav nikoli natančno ne ve, kdo na koncu dobi levji delež. Avtor komedije Igor Torkar je neusmiljen tudi do človeških likov, saj jih prikazuje povsem odkrito, brez tančice zasebnosti. Na podobno neposreden način se je predstave lotil tudi dramaturg in režiser Edi Mavrič - Savinjčan. Vloge je razdelil pravim igralcem, ki na odru z njim vred delujejo nadvse prepričljivo. Poleg že omenjenih likov v igri nastopata še Anica Kolar v vlogi Kriste Dren-ovar, samske sovražnice moških, ki je kot predstojnica zdravstven- ega doma prav tako vpletena v zadevo, in Vika Venišnik v vlogi Lidije Vrečar, županove žene, ostarele hipohondrice. Čeprav je ost satire v Torkar-jevem Revizorju 93 zelo ostra, se gledalci ob predstavi predvsem zabavajo. Veliko je namreč sočnega humorja in situacijske komike, poleg tega pa je vzdušje ob premieri dajalo vtis, kot da gornjegrajska publika po črni tragediji Miklavžev večer komaj čaka na igro z vedrejšo vsebino. Če je temu tako, potem jo je tudi dočakala. Ne gre dvomiti, da bo Revizor 93 na enako prisrčen način kot doma sprejet tudi v drugih kulturnih hramih po dolini in izven nje. Franci Kotnik Ljudska univerza Velenje Odprli center za samostojno učenje V petek, 9- aprila, so v andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje odprli Center za samostojno učenje. Ta nova oblika učenja je v bistvu sodobno opremljena učilnica, kjer se kandidati (zaenkrat na treh zmogljivih računalnikih) izpopolnjujejo v znanju tujih jezikov in računalništva z uporabo audio in video opreme, povezane v informacijski sistem in različne raču- Bistvo tega učnega načina je dobro opremljen kabinet, kjer so zagotovljeni mir, mentor za posamezne programe in inštruktor za uporabo tehnike, uporaba literature in učnega gradiva ter samostojno učenje v povezavi z računalniškimi programi, ki vodijo slušatelja do zanesljivega uspeha. Središča za samostojno učenje so nastala v Sloveniji v okviru projekta Andragoškega centra Slovenije in ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo in šport. V večjih i na internetu). krajih jih zdaj deluje že več kot petnajst, odpirajo pa se še nova. Pri Ljudski univerzi Velenje so se zelo potrudili, da so ustvarili pogoje in opremili učilnico, v kratkem pa bodo lahko začeli z vpisovanjem ter uporabo. Možnost vključevanja imajo vse starostne kategorije in strukture prebivalstva, zaenkrat pa se nad novostjo najbolj navdušujejo intelektualci in predstavniki zavodov za zaposlovanje. Za vključitev v programe bo potreben vpis in na- tančno terminsko planiranje obiskov, velika prednost pa je, da je uporaba učne tehnologije (razen dela stroškov svetovanja mentorjev) brezplačna. Pomembne zasluge za to pridobitev, ki jo je udeležencem otvoritvene slovesnosti predstavila profesorica Mirjana Šibane, imata poleg Ljudske univerze Velenje Ministrstvo za šolstvo in šport ter velenjska enota Zavoda za zaposlovanje. V programe se bodo lahko vk- ljučevali tudi občani iz občin Zgornje Savinjske doline, Šmartnega ob Paki in Šoštanja - vsaj tako dolgo, dokler ne bo morda zaživel podoben center tudi v teh krajih. Informacije o možnostih za vključitev v programe samostojnega učenja in vse ostale oblike izobraževanja ob delu lahko zainteresirani dobijo po telefonu ali osebno na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, kjer bodo prijazno sprejeti in informirani o vseh novostih. lože Miklavc Območna organizacija ZSSS Velenje Neustrezna zakonodaja ovira pravice delavcev Kršitev delovnopravnih predpisov in kolektivnih pogodb je ogromno, pravna varnost delavcev pa izredno slaba. Tako ugotavlja odvetnik Miran Jeromel in dodaja, da je krivda na delodajalcih. Pravna pomoč je bila pri območni organizaciji organizirana leta I99I, od takrat je pravno pomoč iskalo vsako leto po več kot tisoč posameznikov, skupinskega zastopanja pa je še dvakrat več. “Zakon, ki ne predvideva sankcij, ni vreden papirja, na katerem je napisan” meni Ivan Bizjak (foto: EM) Vse skupaj seveda kaže na nizko stopnjo pravne varnosti delavcev, tembolj, ker je kršitev v zvezi z delovnimi razmerji še več. Zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta delavci pogosto ne upajo poiskati oziroma izkoristiti svojih pravnih sredstev. Po vsebini so na prvem mestu denarni zahtevki (regres, plače, odpravnine, jubilejne nagrade itd.), sledijo prenehanje delovnega razmerja, nezakonite prerazporeditve in razni odškodninski zahtevki. Skratka, kršitev je vedno več, na delovnih sodiščih pa postopke obravnavajo nenormalno dolgo, v povprečju kar pet let. Kaj pomeni pet let za delavca, ki že ob relativno normalnih razmerah komaj zmore skrpani začetek s koncem meseca ni potrebno posebej poudarjati. Ljudje doživljajo travme, živčna izčrpavanja pa se velikokrat odražajo tudi v družinah prizadetih in v družbi nasploh. Zgodi se celo, da nekateri člani umrejo prej pre- den se dokopljejo do svoje pravice, je zares nenormalne razmere komentirala Mira Videčnik, sekretarka območne organizacije. Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, se je strinjal, da se obseg pobud za varovanje pravic iz leta v leto veča. Edina možnost za ugotavljanje kršitev je delovna inšpekcija, temeljni problem pa slovenski ombudsman vidi v zastareli, še jugoslovanski, zakonodaji. Z novim zakonom o delovnih razmerjih, menda je v parlamentarni obravnavi, se zadeve po Bizjakovem mnenju ne bodo veliko spremenile, saj zakon ne daje uporabnih mehanizmov, ki bi v kratkem času omogočali učinkovito delovanje. V situaciji slabe pravne zaščite je problem še posebej izrazit pri malih delodajalcih. Prihaja celo do tako paradoksalnih situacij ko delavci sicer plačo dobijo, vendar niso socialno in pokojninsko zavarovani. Drugi vidik je nezaposlenost, v uradu varuha človekovih pravic ugotavljajo, da se oblikujejo težje zaposlitvene kategorije. Problem je izrazitejši pri delavcih, ki so starejši od 40 let. Socialna odrinjenost zadeva tako posameznika, kot državo, zato je potrebno iskati rešitve v okviru dolgoročnegazaposlovanja. Rešitev kaže iskati v zaključenosti sistema z doslednim spoštovanjem zakonodaje, saj v tem trenutku ni mehanizma za discipliniranje delodajalcev. Zakon, ki ne predvideva sankcij, ni vreden papirja, na katerem je napisan, je svojarazmišljanjasklenil Ivan Bizjak. Savinjčan Območno združenje RK Mozirje Začasni begunci v Sloveniji V zvezi z nastalo begunsko problematiko in ogromnim prilivom beguncev v sosednje države Kosova in v druge države, so se v reševanje te problematike vključili tudi država Slovenija, Mednarodni odbor Rdečega križa, Rdeči križ Slovenije ter druge za to pristojne institucije. Naša država bo nudila zatočišče osebam, ki imajo v Sloveniji družinskega člana, ki ima: status državljana RS, status tujca z dovoljenjem za stalno ali začasno bivanje, delovni ali poslovni vizum. Vsi ti lahko na Upravnih enotah dobijo obrazec Evidenčni Ust za zbiranje podatkov o svojcih in ga natančno izpolnjenega s priporočeno pošto pošljejo na Urad za priseljevanje in begunce. Ker bo RS sprejela le I6OO oseb, priporočamo dato storijo čimprej. Begunci, ki se trenutno nahajajo v Albaniji in Makedoniji oddajajo trikrat dnevno svoja imena na radijskih valovih Radia Tirana, Voice of America in Deutsche Welle. Čas in frekvence oddajanja, kakor tudi vse ostale informacije so na voljo na Območnem združenju RK Mozirje. IK Radioklub Mozirje Predsednik ostaja Miro Prašnikar Potreba po organiziranosti radioamaterstva in radioamaterjev se pokaže predvsem ob nesrečah. Najlepši tovrsten primer so bile katastrofalne poplave, ki so Zgornjo Savinjsko dolino zajele leta 1990. Takrat so se radioamaterske zveze izkazale kot edina vez med prebivalci “odrezanih” območij, ki jih vzgornjem delu doline ni bilo malo, in ostalim svetom. Seveda so do danes mnogi pozabili na to, predvsem tisti, ki odvezujejo vreče občinskih proračunov in ne smatrajo kot potrebo pomoč radioamaterjem, ki delujejo tudi v “manj burnih” časih. Ta in podobne kritike so bile izrečene na rednem občnem zboru Radiokluba Mozirje, ki v svojih vrstah združuje 43 ljubiteljev radijske tehnike. Zbrali so se 10. aprila v prostorih gostišča Vrbovec. oamaterjev iz vse Slovenije. Jeseni so organizirali piknik za člane in ostale, ki so s to dejavnostjo prenehali. Po poročilu predsednika so svoja poročila podali blagajničarka in vodje sekcij. Zgledno delujejo tudi SKED-i, ki jih vsako sredo ob 21. uri vodi Ciril Sem. Sked je srečanje radioamaterjev točno ob določenem času na isti frekvenci. Sledile so volitve novih članov upravnega in nadzornega odbora. Po razrešnici starima odboroma so udeleženci zbora dosedanjemu preds- Zgornjesavinjski radioamaterji vabijo v svoje vrste nove, zlasti mlajše člane (foto: Ciril Sem) Zbor je najprej pozdravil predsednik kluba Miro Prašnikar, kije podal poročilo o delovanju za preteklo leto. Članstvo se je glede na prejšnja leta občutno zmanjšalo. Osip članstva so pripisali tako imenovani Mobitel revoluciji, ki z mobilnimi telefoni počasi izpodriva radijske postaje. Kljub temu pa pravi radioamaterji ostajajo za svojimi postajami in z navdušenjem navezujejo stike z ljudmi z različnih koncev. Lani so nadaljevali dela na bivaku, ki so ga postavili v Borseki in do njega pripeljali zemeljski priključek elektrike. Pri teh delih so sodelovali skoraj vsi člani. V poletnem času so se pripravljali na praznovanje 30-letnice kluba. Načrtovali so tudi svojo predstavitev v Gaju, vendar zaradi slabih vremenskih razmer to skoraj ni bilo možno. Organizirali so tudi tekmovanje za pridobitev jubilejnega priznanja. Osvojilo gaje okoli 100 radi- edniku Miru Prašnikarju mandat podaljšali še za naslednje obdobje. V letošnjem letu bodo nadaljevali dela na bivaku, novo fasado pa bodo dobili klubski prostori v Mozirju. Udeleževali se bodo tekmovanj, planirajo pa tudi manjše nakupe opreme. Naslednje leto bo 3. radioamaterska olimpiada. Nosilec je Slovenija, za sodelovanje pa so se prijavili tudi Mozirjani. Zveza namreč išče okoli 50 najprimernejših lokacij, s katerih bodo lahko tekmovale ekipe z vsega sveta. Radioamaterji iz vse Zgornje Savinjske doline bi v svoje vrste radi povabili čim več novih, tudi mlajših članov. Potrebno pa je zanimanje za tehniko, ki se izpopolnjuje iz dnevav dan, in paželja, pogovarjati se z neznanci iz različnih koncev domovine in tudi širše, ki s tem postanejo in ostanejo prijatelji. Benjamin Kanjir V življenju se slehernemu vse zgodi po vnaprej programirani poti. Nedojeta razsežnost znotraj vsemirja se površinsko imenuje načrtovanje z odstopanji, dejansko pa usoda. Savinjčan Ovčerejsko društvo Raduha Za čimprejšnjo predelavo ovčje volne Sredi marca je potekal občni zbor ovčerejskega društva Raduha. Vsako tako srečanje je priložnost za pregled dela v minulem letu in za pripravo načrtov za naprej. Zagnanosti in volje rejcem ne primanjkuje in kaže, da se za prihodnost reje drobnice ni treba bati. Na območju Zgornje Savinjske doline se ukvarja z ovčerejo 62 rejcev, ki redi okrog 1.500 živali. Člani društva so sodelovali na turistični prireditvi Dan turizma na Solčavskem. Udeležili so se tudi tekmovanja v striženju ovac, na katerem je požrtvovalni član Jože Kosmač dosegel peto mesto v ročnem striženju. Skupaj z društvom jezersko solčavske pasme, ki ima sedež na Jezerskem, je bilo organizirano predavanje Zdravstveno varstvo drobnice, ki je bilo v Logarski dolini. Sodelovali so na razstavi ovac na Jezerskem in dosegli dve tretji mesti. Ker se je na naših planinah pojavil medved, so rejci urgirali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaodstrel. Zaradi ukinitve finančnih intervencij za plemenske živali - drobnica je bil poslan dopis za nadaljnjo podporo na Biotehniško fakulteto mag. Kompanu, ki ga je posredoval na MKGP. Sprejet je bil tudi plan dela za leto 1999- Kmetijska svetovalna služba je že konec marca organizirala demonstracijo postavitve ograje na pašniku na kmetiji v Teru. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje prof. dr. Zagožna. Velik poudarek je bil tudi glede trženja jagnjet. Želja vseh pa je tudi, da v naši dolini čim prej pričnemo s predelavo ovčje volne v različne izdelke in ta dejavnost bi lahko predstavljala dopolnilni vir dohodka na kmetiji. Tudi pri nas se moramo zavedati, da funkcija kmetijstva ni le pridelava hrane, temveč moramo kmetijstvu priznavati tudi prostorsko in zaposlitveno funkcijo. S skupnimi močmi tako rejcev kot strokovnih služb lahko pripomoremo k razvoju ovčereje v naši dolini, kije bila nekdaj že tradicija, ter tako izkoristimo naravne danosti. OD Raduha TURISTIČNA AGENCIJA kJ 911 Na trgu 7 3530 Mozirje Tel.: 063 83 90 810 Faks: 063 83 90 811 E-mail: agencija.svit@siol.net Dobrodelni koncert v Nazarjah Samo življenje za druge je vredno življenja Samo življenje za druge je vredno življenja je bil naslov dobrodelnega koncerta, ki ga je v Kulturnem domu Nazarje zadnjo soboto v marcu pripravilo Humanitarno društvo Marjana in Vladke Novina iz Gumberka pri Novem Mestu. Organizatorja koncerta sta bila ob podpori Občine Nazarje kulturno in turistično društvo. Obiskovalce in nastopajoče je pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je izrazil obžalovanje ob slabem posluhu Nazarčanov za humanitarnost, saj je bilo v dvorani izredno malo zasedenih sedežev. Na koncertu je nastopil družinski trio Novina: mama Vladka ter sinova Marjan s klaviaturami in Borut z basom, občasno pa je mamo na odru zamenjal najmlajšisin Tomaž s klarinetom. Čudovit glasbeni program so popestrili z žrebanjem vstopnic in obdaritvijo najmlajših s sadjem in sladkarijami ter najstarejšo obiskovalko Ivo Kordič z lončnico. Kot glasbena skupina nastopajo že štirinajst let. Pred desetimi leti je oče Marjan zbolel za rakom na debelem črevesju. To dejstvo je družino spodbudilo, da so začeli nastopati na dobrodelnih koncertih, zbrani denar pa so namenili otrokom, obolelim za rakom, v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Ko je bolezen premagal, so se odločili, da z delom nadaljujejo. Z dobrodelnimi koncerti so pomagali bolnim in invalidnim otrokom po bolnišnicah in domovih, zapuščenim in duševno prizadetim otrokom ter pogosto razvedrili starejše občane v jeseni življenja. V želji, da bi delo še bolj oplemenitili, so pred tremi leti ustanovili humanitarno društvo, katerega osnovni namen je zbirati sredstva. Ta podarjajo bolnišnicam in ustanovam z namenom, da bi pomagali bolnim otrokom pri zdravljenju oziroma jim olajšati bivanje v njih. Vsako leto obdarijo približno tristo otrok. Toda prišlo je usodno leto 1997. Oče Marjan je ponovno zbolel za rakom, tokrat na trebušni slinavki in žal bolezni ni uspel premagati... Humanitarno društvo Novina je izgubilo enega od ustanoviteljev, vendar dela niso prekinili. Še vedno nastopajo širom po Sloveniji in zbirajo sredstva za otroke, obolele za rakom. Dobrodelni koncert v nazarskem delavskem domu je bil izredno doživetje. Za vsakega obiskovalca se je našla pesem za njegovo dušo. Prepevali so znane narodne in kantri napeve, zadnji del pa so namenili svojemu ustanovitelju, ki žal ni več med njimi. In prav s tem delom so obiskovalce ganili do solz. Vodilna misel koncerta je bila: ’’Življenje je resnično kratko. Na svet pridemo goli in prav takšni odidemo. Zato je bolje,dase razdajamo in pomagamo sočloveku. Ko bi ljudje vedeli, kako je ob slovesu, bi tekmovali v dobronamernosti. Prava sreča je ne sprejemati, ampak dajati, pa čeprav malo, a tisto iz srca.” Nazarčani se očitno s tem ne strinjajo, saj so številni prazni prostori v dvorani dokazovali, da je človek pozabil na sočloveka, pozabil na trpljenje ob bolezni, ki nam grozi na vsakem koraku. Marija Sukalo BITENC SONJA Šentjanž 32 3332 Rečica/Savinji Tel./faks: 835-237 TURISTIČNA AGENCIJA Savinjska c. 4 Nazarje Tel./faks: 833-316 DELOVNI ČAS: pon. - petka 9-13 in 17-19 sobota 9-12 UMAG, Kanegra v Juliju 10 -15% nižje cene Ugodne cene apartmajev Istra otok Krk ter hotelov Istra, Opatija, Crikvenica Dolga Gora Srečanje muzikantov Prostovoljno gasilsko društvo Dolga Gora pripravlja 4. julija srečanje muzikantov, na katerem lahko sodelujejo posamezniki, ki igrajo katerikoli instrument, dueti in ansambli. Prireditev bo tekmovalnega značaja, nastopajoči pa se bodo pomerili v dveh starostnih kategorijah: do 15 let in od 16 let naprej. Vsi, ki bi želeli nastopiti, morajo do 15 .maja na naslov PGD Dolga Gora, Dolga Gora 50b, 3232 Ponikva poslati kaseto s studijskim ali demo posnetkom dveh skladb. 22. maja se bo sestala strokovna komisija, ki bo izvedla selekcijo prijavljenih. Le-ti bodo najkasneje do 5. junija obveščeni o nastopanju ali nenastopanju. V obeh starostnih kategorijah se bodo nastopajoči delili v skupino A, Nazarje V pričakovanju kipa Marije iz Nazareta V pričakovanju leta 2000 je 8. marca lani začel svojo dolgo romarsko pot kip Marije iz Nazareta. Tega dne je kip obiskal baziliko Marijinega oznanenja v tem izraelskem mestu, 25-marca pa so ga odpeljali v loretsko svetišče v Italiji, od koder je nato krenil na romanje po celem svetu. Doslej je z izjemo Avstralije obiskal že vse celine. Nazareška Marija bo v času od 17. do 23. maja na obisku vSloveniji, 19- maja pa bo obiskala tudi Nazarje. Kip, ki meri v višino 172 centimetrov, tehta pa 128 kilogramov (torej gre zaupodobitev Marije v naravni velikosti), bo prispel v Nazarje ob 16. uri. Pozdrav in sprejem kipa s spremstvom bo pri gasilskem domu, od koder bo krenila procesija do farne cerkve. V cerkvi bo nato maša in kulturni program, predviden pa je tudi svečani podpis listine o pobratenju med nazarsko in nazareško cerkvijo. Nekaj po 19- uri bo kip Mar- 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/720-343 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/724-977 041/630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si ije iz Nazareta zapustil Nazarje, saj ga ob 20. uri pričakujejo v Kamniku. Ob tem izjemnem dogodku pričakujejo v Nazarjah kljub delovnemu dnevu veliko število obiskovalcev iz cele doline in izven nje, zato bodo poskrbeli zaustrezen prometni režim in parkiranje. Podrobnejši program obiska kipa Marije iz Nazareta bo objavljen v prihodnji številki SN. Franci Kotnik če bodo nastopali kot solisti ali v duetu, in v skupino B, če bodo nastopali kot ansambel. Muzikante bosta ocenjevali strokovna žirija in žirija poslušalcev. Prvouvrščeni bodo prejeli plakete, ostali nastopajoči pa priznanja za sodelovanje. Vse dodatne informacije so na voljo v večernih urah po telefonu 063/763-656 (g. Firer). PR Osnovna šola Mozirje Kdor bere, cekin s tal pobere V petek, 15. aprila, so se v Kulturnem domu Mozirje zbrali mozirski osnovnošolci - dobitniki bralnih značk. Teh pa je bilo toliko, da je srečanje bilo izvedeno v dveh delih. Prisotne je pozdravila knjižničarka Marija Venek, ki je v svojem govoru podala nekaj uvodnih misli o začetku bralne značke pri nas. “Trideset let je od tedaj, ko je pisatelj Leopold Suhodolčan začel na Koroškem s tekmovanjem v branju knjig - poimenovali so ga Kajuhova bralna značka. Z leti se je vse bolj krepila in pridobivala na veljavi. Otroke je spodbujalo k tekmovalnos- ti in jim ob branju širilo besedni zaklad. Zanimanje za tovrstno tekmovanje je med mozirskimi osnovnošolci zelo veliko, kar letos dokazuje dejstvo, daje od 780 otrok, kolikor jih obiskuje osnovno šolo v Mozirju, kar 620 osvojilo bralno značko,” je zaključila Venekova. Otroke je obiskal, kot je to v navadi že vrsto let, tudi znan pisatelj. Letos je to bil mladinski pisatelj Dim Zupan, avtor zelo znanih zgodb: Trnovska mafija, Trnovska mafija drugič, Trije dnevi in tri noči Drekca Pekca in Pukca Smukca. Ob desetih se je pisatelj predstavil otrokom od prvega do četrtega razreda, uro in polkasnejepašestarejšim strastnim bralcem. “Pisatelji smo navadni ljudje, kot vaši starši, le da imamo poseben dar, znamo izražati svoje misli. Naš poklic je eden tistih, kjer ne potrebuješ nobene šole, le talent, ki je osnovni temelj. Ni pomembno, o čem pišeš, ampak kako. Snov za zgodbe, ki nastajajo, zajemam iz življenja in pripovedovanja drugih,” je ob prebiranju odlomkov iz svojih knjig med drugim povedal pisatelj. Marija Sukalo Marija Venek iz Poljan Usoda ji je namenila trpljenje... V družini čevljarja in gospodinje v Selah pri Mozirju se je v začetku leta 1940 rodilo drobno dekletce Marija. Ob sestri in bratu je rasla kot vsi otroci tedanjega časa - skromno, vendar ne v pomanjkanju. Otroštvo je mala Marija preživljala med polji in travniki, igrala se je s preprostimi, doma narejenimi igračami. Okusila je tudi grozote druge svetovne vojne, ki se jih le medlo spominja. Kot otrok je bila vedno bolehna, zaradi astme je bila večkrat na Debelem rtiču. Osnovno šolo je Marija obiskovala v Mozirju, gospodinjsko pa v Rakičanu. Prvo delovno mesto je bila tovarna usnja v Šoštanju, pozneje pa se je zaposlila v nazarskem Glinu, kjer je dočakala upokojitev. Dr. Ida Kramer na obisku pri Mariji Venek (foto: Marija Šukalo) Kar nekaj let je že minilo, ko je Marijo ljubezen pripeljala v Poljane. Z nasmehom se spominja: “Za vse je kriv Tonetov oče, ki je tedaj delal kot delovodja v >stavbeni<. Prosil me je, da ob koncu leta postrežem pijačo gostom, med katerimi je bil tudi Tone. Vedno sem bila bolj veselega značaja in ko je beseda nanesla na bližajoče se silvestrovanje, me je Tone prepričal, da se dobiva v bližnji gostilni pod našo domačijo. Od tistega silvestrovanja leta 1965 sva skupaj. Poročila sva se štiri leta pozneje.” Sreča, predvsem zdravje, pa pri zakoncih Venek ni dolgo trajalo. “Neko jutro sva se s Tonetom na motorju odpravila v službo. Na spolzki cesti naju je zaneslo in poškodovala sem si koleno. Sama sem bila prepričana, da je to malenkost, a pozneje se je izkazalo, da je poškodba huda. Po krajšem izboljšanju se je vse skupaj obrnilo še na slabše. Začele so mi odpovedovati noge, zatekati gležnji. Zdravniška diagnoza se je glasila: sklepna revma. Zbolela sem v najlepših letih svojega življenja. Prestala sem tri težke operacije. V začetku leta 84 so mi operirali desni kolk in zamenjali s protezo, septembra istega leta pa še levega. Tu pa se je zataknilo. Rane so se ognojile. Še enkrat sem morala pod kirurški nož...” Gospa Marija se ni sprijaznila z boleznijo. Želela jo je obvladovati. Kljub bergli je sama opravljala drobna gospodinjska dela. Od nikogar ni bila odvisna. Vse do tiste usodne noči... “Sredi noči sem se zbudila in se namenila v kuhinjo. Ado tjanisem prišla. Bila sem navajena, da hodim po temi. Tisto noč pa mi je usoda namenila drugače. Noge so me slabo nosile. Ko sem se oprla na berglo, sem omahnila in padla. Bergla mi je poškodovalaeno roko, tako da se mi je zapičila v laket, z drugo pa sem udarila ob rob postelje in se zelo hudo ranila. Rane se še dolgo niso hotele zaceliti. Nesreča me je priklenila na posteljo za šestnajst dolgih mesecev. Hranili so me drugi, me umivali, preoblačiti. Bila sem nebogljena in nemočna. Dobila sem tudi zaležnine. Ognojila se mi je trtica... Poleg bolezni me je doletela še ena nesreča. Izgubila sem sina Gašperja, ki ga je zadela kap. To je bila kaplja čez rob. Obupavala sem nad življenjem, želela sem umreti. A mi niso dovolili. Vsi okrog mene so se neizmerno žrtvovali in se trudili, da bi mi naredili življenje kolikor toliko znosno. Mož, sin Polde, vnuki in sorodniki so mi stali vedno ob strani in mi pomagali po svojih močeh. Pokazali so mi, da jim ni vseeno, kaj je z mano.” Marija Venek iz Poljan je ena tistih žensk, ki je uspela premagati samo sebe in nemoč ob bolezni. Že zdavnaj je sprejela nase križ usode, ki ji ni ravno naklonjena. Bolezen je njen vsakdanji spremljevalec vrsto let, vendar ob tem ni sama in osamljena. Ob strani ji stoji življenjski sopotnik Anton, ki ji je negovalka in kuhinjska pomočnica. V veliko oporo so ji tudi zdravnica dr. Kramer-jeva, ki jo velikokrat obišče, ter socialna delavka Lučka Gostečnik in soseda Štefka Poličnik, za kar jim je hvaležna iz dna srca. Marija Šukalo Marijo Venek so pred kratkim z drobno pozornostjo presenetili predstavnik rečiške organizacije Rdečega križa, predsednik KS Rečica Peter Kolenc in dr. Ida Kramer, ter tako dokazali, da znajo prisluhniti ljudem. Opel zafira Razumeti in obogateti! Skupina modernih enoprostorcev v stilu renaulta espacea, volkswagna sharana in njima podobnih je dobila močno konkurenco. Velike enoprostorske limuzine so s svojo velikostjo navduševale predvsem bogatejše družine. Za mlajše družine z otroki pa za takšne enoprostorce enostavno nibilo dovolj finančnih sredstev. In tu smo zopet pri Renaultu, pionirju enoprostorcev, ki je uspešno zapolnil tržno nišo z meganom scenicom. Zdaj mu sledi Opel z zafiro! Le kaj si mislijo pri Volkswagnu? Če jim je uspelo z golfom prehiteti astro, je popolnoma očitno, da jim kaj takšnega zagotovo ne bo uspelo v novem razredu malih enoprostorcev. Opel ima vroče železo z imenom zafira že v ognju! In če mu bo prodajne številke tega modela uspelo pognati v višave kakor Renaultu s scenicom, potem bo prihodnje leto pri Oplu “veselica”. Zafira je za tri centimetre daljša od astre karavan, v višino pa jo presegaza 17 centimetrov, kar pomeni, da se z Zafiro lahko vozi sedem ljudi. Razporeditev sedežev poteka v zaporedju dva spredaj, trije v sredini in dva zadaj. Osnova nove zafire je predvsem v njeni variabilnosti. Zadnja dva sedeža se popolnoma zložita v dno prtljažnega prostora, srednji sedež pa se lahko pomakne naprej, kar pomeni od 600 do 1.700 litrov nakladalnega prostora. Armaturna plošča je precej manj dolgočasna od astrine in daje občutekbolj “odraslega” avtomobila. Tako zafira postavlja nove mejnike v spodnjem razredu enoprostorcev. Kaj hitro ji bo sledil Citroen s picassom, nato Ford s focusum, kasneje pa še VW golf, vendar slednjega ne bo na trgu pred letom 2000. Do takrat pa bosta smetano pobirala le Renault in Opel. In cena? Za scenica znana, za zafiro pa tem nekje nad 35.000 DEM. Ampak 12 let garancije na prerjavenje in servisni intervali vsakih 30.000 km so gotovo razlogi, ki olajšajo odločitev o nakupu. Igor Pečnik 1 e © : AVTO ŽUNTER I m AVTO s*P- Rosenstein 1 v jfipk dauv/44*. I SOLA avUioU \ !■■■ Mfi7! o i p jÄk Te,: 832 937 J-m GSM041 698 252 TEČAJI VSAK MESEC , > NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA USŠMEJk. LANCIA 1 Tečaj CPP se prične: 10.5.1999 ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. (063) 841 173 1 Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! Okonina 18, Ljubno ob Savinji 1 PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Polifue d trgu mozirje Piše: Aleksander Videčnik Nekoč so volitve potekale drugače kot v sedanjih časih. Volilni red je bil v stari Avstriji prilagojen notranji ureditvi države, to je fevdalnemu redu. Seveda se v tem sestavku ne nameravamo ukvarjati z državnimi volitvami, ampak s trškimi. V starih knjigah, ki so jih tedaj vodili v trgih, za Mozirje je najstarejša taka iz leta 1693 in je hranjena v Gradcu, navajajo tudi trške vodilne može. V tem viru najdemo podatek, da so v Mozirju vodili trg sodnik in dva svetovalca. Poudariti velja, da občin še ni bilo, te so nastale šele po marčni revoluciji leta 1848. Kot smemo domnevati, so tržani tudi v Mozirju volili svoje vodilne može javno in na prostem. Domnevamo tudi, da so si za ta kraj izbrali prostor znotraj tabornega obzidja pri farni cerkvi. Volitve sodnikov so bile določene na dan svetega Marka, to je dan pred farnim patronom svetim Jurijem. Šele leta 1864 je bil izdan deželni zakon (volilni red) za vse občine na Štajerskem. Seveda tedaj še ni veljala “obča” volilna pravica, ampak so imeli volilno pravico le določeni sloji prebivalstva, predvsem pa ne ženske. Poznali so dva volilna razreda, prvi so bili tržani - davkoplačevalci (davčna volilna pravica) in še to le tisti, ki so plačevali od določene višine davka navzgor. Druga skupina je imela volilno pravico po svojem položaju v družbi, službi ali po izobrazbi (inteligenčna volilna pravica). Za slednje je veljalo, da so volili ne glede na to ali so plačevali davke ali ne. Leta 1861 so spremenili volilni red in pravico razširili tudi na tiste, ki niso plačevali visokega davka, le da so ga, pa so že imeli možnost voliti. Volilno pravico so imeli v občini, v kateri so plačevali davke. Posebnost je bila tudi v skupinskem lastništvu posestva. Če so imeli, denimo, trije lastniki skupno posest, so imeli skupaj le en glas. Zanimalo nas bo, kdo vse je sodil v inteligenčno skupino. Sem so spadali duhovniki, višji državni uradniki, osebe z akademsko izobrazbo, upokojeni častniki, učitelji in tako naprej. Vendar so morali imeti domovinsko pravico (pristojnost) v občini, kjer so lahko volili. Šele leta 1909 je vAvstriji veljal volilni red, ki je predvideval splošno volilno pravico, toda tudi tokrat še ne za ženske. Občinski red iz leta 1864 je razlikoval tri vrste “občanov,” to so bili: domačini, sodrugi in tujci. Domačini so bili tisti, ki so imeli domovinsko pravico v občini, sodrugi niso imeli domovinske pravice v občini, so pa bili posestniki nepremičnin ali rokodelci, ki so plačevali davek v občini. Vse druge osebe so smatrali za tujce. Ta razlikovanja so trajala še tedaj, ko že davno ni več veljal predpis iz navedenega leta. V krajih so se oblikovale skupine privilegirancev, ki so se tega še kako zavedali. Te so pogosto imenovali “purgerje,” kar je v bistvu pomenilo žaljivko ali zbadljivko. Pa še to! Izvolitev v občinski odbor je bila za vsakega občana velika čast in dolžnost. Le določeni poklici so smeli izvolitev odkloniti, drugi pa šobili v primeru odklonitve kaznovani z globo do 200 kron, kar ni bilo malo. Z za- Pogosto vemo o domačem kraju zelo malo ali nič. Krajevnih kronistov domala ni, če pa so že, ne objavljajo svojih izsledkov. Zato so raziskovalne naloge, ki jih delajo dijaki, največkrat o domačem kraju, lahko dober vir za pisce domoznanskih vsebin. Čeprav so naselja drugo ob drugem, vasi ena poleg druge, so značilnosti posameznih skupnosti napram sosednjim lahko kar različne. V tem je pestrost, ki pritegne pozornost piscev raznih zgodb, navad, vraž iz preteklosti. Če primerjamo razna verovanja, ki so se ohranila v današnji čas med prebivalci različnih predelov naše doline, potem zasledimo mikavno konom so bile določene plače županom in svetnikom. Tedaj in vse do druge svetovne vojne so bile občine v dveh funkcijah, določene naloge jim je nalagala (delegirala) država in zanje plačala, določene pa so bile samoupravne, torej lokalnega pomena. Dolgo so ohranjali skupno odločanje, ko je šlo, denimo, za občinsko premoženje, seveda pa so imeli glasovalno pravico le volilni upravičenci. Občina je smela predpisati “tlako,” to so bila dela v javne namene, kot ceste in razne komunalne naprave. Tlaka se je razpisala na gospodarstvo oziroma dom. Ta kratek pogled nazaj nam malo odkriva življenje v naseljih, večjih in manjših. In naj na koncu povemo, da ženske niso imele volilne pravice vse do časa po drugi svetovni vojni... podobnost, vendar pa tudi določeno različnost. Prav zanimiva so izročila o nastanku krajevnih, ledinskih in lastnih imen. Posebno hišna imena je treba ohraniti, kajti ta so starejša od rodbinskih. V starih urbarjih najdemo vpise podložnikov z imeni in privzevki, denimo, Ivan na Bregu. Iz tega je prav lahko pozneje nastalo rodbinsko ime Brežnik. Torej so temelj nastanka družinskih pogosto ledinska imena. Za solčavski predel je o tem veliko napisal Valent Vider, kije kot domačin skrbno raziskoval nastanek vseh vrst imen. Žal pa je takih Vidro v premalo, da bi bogato izročilo ohranili zanamcem. Tu torej lahko veliko storijo šole s svojimi Purgerska prisega Znani etnolog dr. Fran Kotnik je ovekovečil izvirno besedilo prisege, ki so jo opravljali novo izvoljeni tržani v naših trgih. Kot navaja pisec, je gotovo, da se je tako besedilo uporabljalo v Mozirju in na Rečici. Prisega izvira iz konca 18. stoletja, žal natančnega obdobja pisec ni zapisal. Purgerska Perfć^a Jeft N. N. perfeshem h’ Bogm! de jc(t bodem temo Teryo v fo Sveftobo Slcasov, tedaj ne le Samo temo naprej poftauleno') Gofpodu Richterjo, al Nameftniko, ampak tudi temo Magdftrat» vfellej to (podobno Pokorlhno Skasćl; ino tudi vfe, kar je k pravimu poterdcjnu, ino k dershejnu teh tershkih Praviz ino Frejefli potrebnu al k pridu, bom fturil, al dopernefel, nekol pa taifte sanizhovu, al zel taiftim kaj fuper delel. Tudi jeft oblubim, fe vfellej toku, kaker fe enimo salmo-') sraun tudi perfeshcmoJJ Purgerjo Spodobi, sadcrshati, ino tudi v’feHej, k.ir’-r mzir/e Tei. S32-030 *n: ob 7 bo if ure v soboto : ob 5 bo n ure VLJV/DMO VAS VABIMO DA SE O IZBIRI IM V/GODM1H CENAH PREPRIČATE SAMI. PEKARNA. SLAŠČIČARNA. TRGOVINA Na trgu 52, Mozirje Tel.: 833-570. NMT: 0609/615426 Dragi zaročenci! Da vam prihranimo del skrbi ob poroki, vas MIŠMAŠEVCI oskrbimo z vsem sladkim. Nudimo vam: - torte okrogle, oglate, nadstropne - po želji - potice orehove, skutine, rozinove, makove - kekse - velika izbira - mehko pecivo po vaši želji; rolade, rezine -vseh vrst. Da vam bo poročni dan ostal v še slajšem spominu, se priporoča MIŠ MAŠ. - Slaščičarna Pri Tatjani - Pekarna - Slaščičarna Šoštanj PENZION KOZOROG Na logo Mc/ipje, tal, 831-022 Naš penzion je primeren za svatbe đo 35 oseb. Preden Vam pripravimo svečani menu, se z Vami pogovorimo in Vam svetujemo na podlagi naših strokovnih izkušenj. POTRUDILI SE BOMO, DA VAM BO 171 m Trum SVATBA OSTALA V NAJLEPŠEM SPOMINU VABLJENI! r Vrtnarstvo in cvetličarstvo Hribrnikova 10, 3330 Mozirje, Tel. in faks: 063/ 833 - 798 Po Vaših željah izdelamo: - poročne in naprsne šopke - aranžmaje za avtomobile in mize - konfete... Nudimo Vam tudi: - aranžiranje daril - rezano cvetje - lončnice - svilene rože - krstne sveče... V naši vrtnariji so Vam vedno na voljo balkonske rože, sadike za korita, grobove, gredice... 37 let tradicije vrtnarstva in cvetličarstva Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline Srečanje v Gornjem Gradu (£> KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE je Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Mozirje zopet organiziralo vsakoletno srečanje kmetic v Gornjem Gradu. Srečanje je potekalo na belo soboto popoldan v dvorani Prosvetnega doma v Gornjem Gradu. Kmetice so si najprej z zanimanjem ogledale gledališko predstavo Revizor 93 v režiji Edija Mavriča - Savinjčana, ki jo je odigrala gledališka skupina iz Gornjega Grada. Sledil je občni zbor društva, na katerem je predsednica Marija Be-zovšek predstavila delo društva, ki je bilo zelo pestro in je potekalo skozi celo leto. Kmetice so sodelovale na številnih prireditvah, ki so potekale v naši dolini: Jurjevem sejmu v Mozirju, Lučkem dnevu, Ovčarskem prazniku v Šmihelu, Lenartovem sejmu na Rečici in na razstavi cvetja v Savinjskem gaju. Članice društva so se s svojimi izdelki predstavile tudi na Evropskem kongresu kmetijstvavLjublja-ni, kjer so skupaj z drugimi društvi kmetic Slovenije sodelovale pri pogostitvi udeležencev kongresa. S svojimi izvirnimi izdelki so se številne kmetice predstavile tudi na razstavi in ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Naj večji poudarek je tudi v letošnjem letu namenjen zimskemu izobraževanju kmetic. Kmetijske svetovalke smo na predlog društva pripravile srečanja s predavanji in tečaji. Predavanja so zajemala različno tematiko: Ko zaznamuje bolezen življenje in smrt-dr. Metka Klevišar, Novosti, ki jih prinaša nov pokojninsko invalidski zakon -Jože Tivadar, Pridelovanje vrtnin z neposrednim prekrivanjem rastlin - Igor Škerbot, Zdravilne rastline -Vida Ribič, Zdrava prehrana- Bernarda Brezovnik. Po vseh 18 aktivih so potekali enodnevni kuharski tečaji na temo: Priprava starih domačih jedi z manj maščobe - Marija Bezovšek, v Lepi Njivi je potekal tečaj Peke potic v domači krušni peči (Marija Prajn-er), v Dol Suhi in Solčavi pa sta potekala tečaja Peke peciva (Marjana Košmrlj), pri Ropovih na Homc-ah pa sta bila organizirana dva tečaja Krašenja tort (Marjana Košmrlj). Zimsko izobraževanje smo zaključile v mesecu marcu, ko je na vrata potrkala pomlad. Marija Bezovšek je nato predstavila dejavnosti Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje društva kmetic iz Slovenije, ena izmed njenih glavnih nalog, pa je skrb za socialno varnost kmetic. Po končanem občnem zboru so kmetice prisluhnile še zboru ljudskih pevk iz Nove Štifte, ki so s prijetnim petjem navdušile poslušalke. Da kmetice potrebujejo poleg svojega trdnega dela tudi sprostitev, je dokazal prijetno preživet večer, na katerem ni manjkalo domače pesmi, veselega razpoloženja in časa za klepet. Bernarda Brezovnik Leto je naokoli, zato (D frIdeja 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308 TRGOVINA ZA CELOVITO OSKRBO VRTOV, NASADOV IN MALIH ŽIVALI. Izkoristite bogato sezonsko izbiro parkovnih rastlin ter sadik balkonskega in drugega cvetja. Svetujemo, načrtujemo, zasadimo. V,________Najbolje založena trgovina za vrtičkarje!_________J Spolno nasilje nad otroci Ni opravičila. Nikoli! S pravilnim pristopom lahko sredstva javnega obveščanja ogromno storijo, da se družba jasneje zaveda dogajanja znotraj nje same. Zato se tokrat v našem časopisu lotevamo enega najbolj travmatskih dogodkov v življenju otroka - spolnega nasilja. Kdo so žrtve, kdo storilci, kaj lahko storijo mame, starši, da bi zaščitili otroka? Naš namen je opogumiti ljudi, starše in otroke, da bi mogli spregovoriti o zlorabah in tako pretrgali molk, ki ščiti storilce. Kaj je spolna zloraba? O spolni zlorabi otroka govorimo, kadar odrasli uporabi svojo moč, avtoriteto in vpliv na otroka in izrabi otrokovo zaupanje in spoštovanje, da otroka zavede v spolno dejavnost. Spolni napad na otroka se ne nanaša le na spolni odnos, čeprav pogosto gre za spolni odnos, temveč tudi ljubkovanje genitalij, masturbacijo, oralni seks, vaginalno ali analno prodiranje s prstom, penisom ali kakšnim predmetom. Lahko gre tudi za pornografijo, ekshibicionizem ali sugestivno vedenje. Kdo so žrtve in kdo storilci? Zmotno je mišljenje, da se spolno nasilje zgodi le v revnih in “problematičnih” družinah. To se dogaja povsod, tudi v manj revnih in manj “problematičnih” družinskih okoljih. Žrtve so tako dečki kot deklice, čeprav so v kar 85% žrtve deklice. Najpogostejši storilci dejanja pa so moškega spola. Nicholas Groth, strokovnjak s področja zdravljenja storilcev govori o dveh kategorijah le-teh: pedofilih in zatrtih storilcih. Pedofili so ljudje, ki jih spolno privlačijo otroci, predvsem mlajši dečki, za spolnost z odraslimi niso zainteresirani. Zatrti storilci so navadno poročeni ali pa imajo stalno razmerje. Večina le-teh ima ali pa je imela razmerje z odraslo osebo. Ko pa se naenkrat ne znajdejo več v tem razmerju, se k otrokom zatečejo po naklonjenost in spolnost. Storilci pa niso le odrasli ljudje, pač pa tudi mladoletniki. Vsem pa je skupno, da so povečini bili tudi sami žrtve različnih oblik spolne zlorabe. Sorodstvo, dobri sosedski in prijateljski odnosi z družino za storilca niso nikakršna ovira, temveč mnogokrat “olajšana pot” do žrtve. Kako je mogoče ustaviti zlorabo? Spolne napade na otroke lahko preprečimo. Najprej moramo prepoznati znamenja zlorabe - fizične znake in spremembe v vedenju otroka, ki se razlikujejo glede na starostno obdobje v katerem se pojavlja nasilje. Najbolj očitne so krvavitve v grlu, na območju genitalij in anusa, tlači jih mora, zaprejo se vase, mokrijo posteljo, odklanjajo hrano, obnašajo se na način, ki je spolno neprimeren za njihova leta, so KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Ponovno vas obveščamo, da bomo organizirali testiranje škropilnic. Po zakonu morajo biti škropilnice testirane vsaka tri leta, če se ukrepi varstva rastlin izvajajo drugim, pa morajo biti pregledane vsako leto. Prijave zbiramo do 5. maja 1999- KSS Mozirje kronično depresivni, skrivajo svoje skrivnosti... in še mnogo je načinov s katerim nas rotijo, da jih zaščitimo. Ko opazimo kaj takega je pomembno, da smo otroku pripravljeni pomagati, mu prisluhniti, ga zaščititi pred napadalcem in ga ne krivimo. Otroku moramo verjeti in ga ne pustiti samega v svoji stiski! Ne glede na to ali veste kdo je storilec ali ne, lahko zlorabo prijavite na enotah kriminalistične službe, na upravah za notranje zadeve (Celje, Ljubljanska 12, tel: 442 420), z ustreznimi informacijami so vam dolžni postreči na Centru za socialno delo in vam ponuditi za to primerno pomoč, pomagati vam bodo znali tudi v šolski svetovalni službi. Stanje pri nas Na Policijski postaji v Mozirju smo se pozanimali, kako je s tovrstnim kaznivim dejanjem v naši neposredni okolici. Napotili so nas na Urad kriminalistične službe v Celju, kjer bi nam zaradi večje pristojnosti lahko ponudili več informacij. In smo jih dobili. Na področju, ki ga pokriva PP Mozirje so v zadnjem času obravnavali več primerov spolne zlorabe otrok, katerih povzročitelji so povečini mladoletniki. Način izvajanja zlorabe je v večini primerov pornografija. Pri odkrivanju vzrokov tega nerazumljivega početja so ugotovili, da so bili storilci tudi sami žrtve podobnega načina spolne zlorabe. Seveda pa večina primerov ostane neodkritih. Z namenom lažjega odkrivanja in reševanja spolnih zlorab so pri Centrih za socialno delo v Mozirju in Žalcu ustanovili delovne time, ki jih sestavljajo predstavniki zdravstva, šolskih svetovalnih služb, kriminalistične službe in centra, so nam še povedali na Uradu. Zlorabljenemu otroku moramo vedno verjeti, ga podpirati v njegovi pripravljenosti, da išče pomoč. Za zlorabe so odgovorni storilci, ki se pogosto zatekajo k različnim izgovorom. Noben izgovor ni sprejemljiv! In če v reklamah poslušamo, da sta svetova dva, za primer tovrstnega kaznivega dejanja in našo bližnjo okolico ne velja. Svet je eden. To se dogaja tu in ne le v nekem drugem svetu, daleč od nas. Eno pa je: spolne zlorabe otrok so nedopustne! Opravičila zanje ni. Nikoli! In bolečina v duši otroka, ki ostane vse življenje... Polona Šporin Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Pred spuščenimi železniškimi zapornicami, v prometnih zastojih, skratka pri vsakem daljšem čakanju vedno ugasnite motor avtomobila.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA < tv Do 15.06. KOPALKE NANCY T R G O V I j1 N--A "% Satrta 20/0 ceneJse Na trgu 3I x 3330 Mozirje v Tel.: 063V 831 981 SE PRIPOROČAMO! > VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA Oktet TEŠ Gostovanje po Avstraliji (nadaljevanje iz prejšnje številke) Štirje dnevi so “odleteli” in že smo v Sydneyu, pravem svetovljanskem velemestu, s poslovnim centrom s stolpnicami do neba, vse okrog pa nizke zgradbe do koder seže oko. K sreči ga z južne strani omejuje Pacifik, sicer bi človek mislil, da ni nikjer konca. Je pa po površini drugo največje mesto za Los Angelesom, prebivalcev pa ima “le” 3,8 milijona. ireditev, ki jih posluša in gleda več kot dva milijona obiskovalcev. Sydneyski akvarij. Enostavno povedano: stopiš po stopnicah pod morsko gladino in se sprehajaš po steklenih hodnikih, okoli tebe pa plavajo morski psi, morski listi... Okoli tebe ne plava le tisto, česar v morju ni. Čudovito. Sydney smo si zapomnili tudi po dveh lepih večerih v družbi naših Bivali smo v samem centru, zato je bil kmalu “osvojen” s pomočjo podzemne železnice, enotirne turistične železnice in panoramske vožnje z ladjo po Sydneyskem zalivu. Verjetno bi bilo čudno, če ne bi začeli z opisom Sydneyske opere. Če človek pogleda iz mestnega parka proti vzhodu oziroma proti operi in ima za ozadje Harbour Bridge, si verjetno lahko reče: “No, pa je človeku uspelo poleg vseh neumnosti ustvariti tudi nekaj veličastnega.” Nekaj suhoparnih podatkov o operi: gradnja je stala 102 milijona dolarjev in je trajala od leta 1959 do 1973, v zgradbi je skoraj tisoč prostorov s skupno površino 4,5 hektarja, imapetdvo-ran - največja, koncertna, sprejme 2690 poslušalcev, najvišja točka strehe je 67 metrov nad morjem, pod morjem pa je je 25 metrov. Streha je prekritaz 1.056.000 ploščicami, po 645 kilometrih kablov se pretaka električna energija, potrebna za mesto s 25 tisoč prebivalci. Zato pa je v njej letno 3000 pr- Ijudi v dveh slovenskih klubih. Ivan Koželj nas je povabil v Slovenski klub, kjer smo zapeli, nato pa so fantje zaigrali zaples. Prav “luštno" je bTo. Zelo prijetno je bilo tudi naslednji večer v Slovenskem društvu. Srečanja z našimi ljudmi v Avstraliji so nadvse zanimiva. Večina si je ustvarila spoštovanja vredno eksistenco z znanjem, zagnanostjo in pridnim delom. Za druženje so si postavili velike dvorane, balinišča, lovske koče, objekte vredne tudi po dva milijona dolarjev! Le nekaj je manjkalo. Med temi “fajn” ljudmi je tako malo mladih. Ti namreč živijo svoje, “asimilirano” življenje. Škoda. Ali pa morda že mora tako biti. Za nami je viktorijanski Melbourne s kar nekaj nastopi, močnimi slovenskimi društvi, za nami je velemestni Sydney, impozanten, ogromen, svetovljanski. Pred nami pa je malo bolj turistično obarvani del turneje, vendar zadnji, najslajši zalogaj. Potovanje v drugi svet: Cairns. (Nadaljevanje prihodnjič.) Marko Balažič (> let. mala sola. s fanti, včasih tovarišica Moj stol je Prej nisem Še malo, pa bomo v maju. Za nekatere je to najlepši mesec v letu, za druge pa čas, ko naj bi se poslovilo muhasto in svojeglavo aprilsko vreme. Najbrž je trenutno v šoli zelo napeto (ali pa celo na šesto), zato smo tokrat po intervjuje šli v Mozirski gaj. Tam je veliko lepih tulipanov in drugih rožic, vonj po cvetju pa te še dodatno spravlja v optimistično razpoloženje. Res je bilo najti kup nasmejanih in sproščenih obrazov in tako so tele besede ugledale luč sveta. MONIKA POLIČNIK, 5 let NAJBOLJ SO MI VŠEČTROBENTICE. JASMINA ŠTIFTAR, 9 let, 4. razred, OŠ Luče Med prvomajskimi prazniki veselo tekam sem ter tja in se grem varučko pri Poličnikovih. V poletnih počitnicah bom odpotovala v Čatežke toplice, s šolo v naravi v Pacug, na počitnice k stari mami in na počitnice v Ljubljano. V razredu nas je 8 punc in 16 fantov. V šolski klopi sem skupaj z Jasmino Voler in Urošem Kosmačem. Med odmori se, kadar naslednjo uro pišemo, pridno učimo, sicer pa divjamo. Poleg rednega pouka pojem v zboru in igram odbojko. Rada tudi smučam, plavam in igram košarko. Moj najljubši predmet je športna vzgoja. Ob koncu šolskega leta pričakujem odličen uspeh. Na televiziji si rada ogledam kako zanimivo otroško oddajo in nanizanko Rex. Doma pomagam pri pospravljanju. Ko odrastem, bi rada poučevala kot učiteljica. Najraje imam modro barvo. MED ROŽAMI SO MI NAJLEPŠE TULIPANI, NAGELJNI IN POGAČICE. AJDA PRUŠEK, 5 let, vrtec Brina v Šoštanju Zelo rada se igram z dojenčki, rada pa se tudi lovim. Najljubša igrača je trenutno zame delf-inček, najljubša risanka pa Tom in Jerry. Rada imam rdečo barvo, zato sem rada v rdečih oblekicah. NAJLEPŠE ROŽE SO TULIPANI, MARJETICE, ZVONČKI, TROBENTICE IN NARCISE. DEJAN GRUDNIK, Mozirje V šoli se je lepo pa tudi s puncami, dar rišemo ali pa nam pripoveduje pravljice. Moj poleg Aljaža in Naceta. Prej hodil v vrtec. Nasploh se rad grem skrivalnice, se lovim, kolesarim in pomagam atiju. Moja najljubša igrača je avto. Ko bom velik, bi rad postal policaj. Najljubše risanke so zame Rdeča kapica, Aliča v čudežni deželi in Trije prašički. NAJLEPŠA ROŽICAJE MARJETICA. DEJAN BURIC, 12 let, 5. razred OS Nazarje V teh počitnicah se veliko vozim s kolesom in večkrat pridem v Mozirski gaj. Poleti bom med drugim šel na morje. V našem razredu nas je 9 fantov in 10 punc. Šolsko klop si deliva z Nejcem Er-ntencem. Med odmori se radi pogovarjamo. Poleg kolesarjenja sta moja hobija še nogomet in košarka, sicer pasem tudi tabornik. NaTVekranu imam najraje akcije in grozljivke. Doma pomivam ter brišem posodo in pospravljam. Ko bom odrasel, bi bil rad strokovnjak svojega poklica. Všeč mi je poklic kuharja. Učni uspeh kaže, da bo prav dober. NAJLEPŠI CVET IMA ZAME TULIPAN. TJAŠA GRUDNIK, 9 let, 3.a razred OŠ Mozirje V prvomajskih počitnicah se vozim s kolesom, hodim na sprehode, se igram, pišem po tabli..., sicer pa pomagam mamici, brišem prah in perem avto. V poletnih počitnicah bomo šli s starši na morje, pa še v kak bazen se bomo šli kopat. Rada se učim s prijateljicami, moj najljubši predmet je matematika ANA STARČEVIČ, 13 let, 6.c razred OŠ Mozirje V teh počitnicah kolesarim, se sprehajam po Mozirskem gaju in igram odbojko, ko pa bo prišlo poletje, bom šla na morje in s kolesom v Logarsko dolino. V razredu nas je 13 punc in 10 fantov. V klopi sedim skupaj z Manjo Uren. Ko zazvoni, se prično dirke in pogovori. Za hobije lahko naštejem kolesarjenje, rolanje, plavanje, smučanje in odbojko. Hodim v glasbeno šolo in igram kitaro. Doma pomagam nagajat in pospravljat. Na televiziji mi je zanimiva serija Prevare. Zanimata me dva različna poklica ekonomist in oblikovalec (kreator). Šolsko leto mislim zaključiti s prav dobrim uspehom. NAJRAJE IMAM VRTNICE. KLARA ŠEMENC, 14 let, 7.c OŠ Mozirje Med prvomajskimi počitnicami se potepam po gaju in Med šolskimi odmori se učenci še kje ter igram odbojko in košarko. Ko pride poletje, bi lovimo po razredu in čečkamo po rada na morje, s kolesom bi šla v Logarsko dolino in igra-tabli. Pri pouku sediva skupaj z Ur- 1« bom odbojko na mivki. V razredu nas je 12 punc in 15 ško Funkel. V razredu nas je 11 punc fantov. Včasih sedim sama, včasih pa skupaj s Snežano fantov Poleg pouka obiskujem knežević in Marino Carević. Ko se prične odmor, se vrtnarski krožek Ko bom odras- Prično pogovori s prijateljicami in z mojim prijateljem, bibilaradaveterinarka,baletka, Kot Prostovoljno dejavnost sem si izbrala odbojko V ali pa frizerka. Kot hobi Proslem casu ,se u,di r°lam'se ukvar>am s s^° ',si,cko , . .... Dmo in opravljam vsa hišna opravila razen likania (na- pnznavam kolesarjenje in plavanje. . . . / \ , * ' , . * . ... . Y , ' \ 1 , jpogosteieje to sesanjem pomivanje posode). Med tel- Mo,a najljubša barva ,c svetlo žele- ^ * jskjm sporcdom mj j' vSeč Tv p‘per, Brez zapor, na. Na IV programu imam trenutno Resnijne kriminalke, komedije in vesterni, najraje seriji Prevare in Za l.leno. Ronec jeta nameravam biti prav dobra, zanima me MOJE NAJLJl BSE CVETJE SO šolanje ekonomsko komercialnega tehnika in rada bi diplomirala iz ekonomije. MOJE NA-TROBENTICE IN ŠMARNICE. JLJUBŠE CVETJE SO TEMNO RDEČE VRTNICE. Himna petošolcev Šolarji odprte glave, težke torbe, ni težave. Včasih kaj pozabimo in se opravičimo. Do, mi, do, mi, mi, re, re, super nam gre. Šolarji odprte glave, polne učenosti prave. Včasih svojeglavi smo, nikdar ne pozabimo, da smo glavni kar preveč, to drugim je odveč. Šolarji odprte glave smo vesele vsi narave. Pojemo in se učimo, se odmorov veselimo. Hej a, hoj a, hej a, hi, fraj erj i smo mi! Anja Cajner, Urška Tratnik, Živa Lenarčič Ne hvali dneva pred večerom Neke avgustovske nedelje smo se s starši in prijatelji odločili, da gremo v planino. Že v soboto smo poslušali vremensko napoved. Napovedano je bilo lepo vreme. Mama mi je povedala, da gremo na Korošico. Zjutraj smo se zbudili v lep sončen dan. Dobre volje smo se odpravili na ta izlet. Prepričani smo bili, da bo nas spremljalo lepo vreme. Mlajši smo hodili spredaj, odrasli pa malo za nami. Od naporne poti smo na cilj prispeli rahlo utrujeni. Kljub temu pa smo otroci igrali še nogomet. Takrat nas je še grelo toplo sonce, nenadoma pa so nebo začeli prekrivati temni oblaki. V upanju, da ne bo hujšega, smo se začeli vračati. Toda ni bilo tako. Močno je začel padati dež, sekala je strela. Premočeni do kosti smo prispeli do avtomobilov. Sosed je rekel: »Ne hvali dneva pred večerom!« V tej situaciji sem pomen tega pregovora dobro razumel. Ugotovil sem, da se lahko dan dobro začne in slabo konča. Goran Verbuč 5.razred OŠ Rečica ob Savinji Gozd ni smetnjak Gozdne živali so dobile obisk. Obiskali so jih ljubljanski izletniki, ki so si ogledali lepo naravo. V gozdu so pomalicali, za sabo pa nič pospravili. Vsi papirčki so obležali na tleh. Po njihovem odhodu so imele živali sestanek. Odšle sov brlog velikega medveda. Pogovorile so se, kako bodo očistile gozd. Ustanovile so gozdno komunalo. Vse skupaj je vodil medved. Vsaki živali je dal nalogo. Zajci so pospravljali smeti ljubljanskih izletnikov, veverice so čistile dupla in gozdne jase. Žolne so pridno pobirale žuželke z dreves. Jež je pridno nabadal odvržene papirčke in cigaretne ogorke. Na pomoč so prišli tudi bobri. Vsak je podrl eno smreko z lubadarji. Mravlje so si zgradile Velemravljišče. Medved je pomagal pri pospravljanju večjih odpadkov. Lisice so počistile gozdni rob. Pri delu so pomagali še drugi gozdni prebivalci. Ko je bil gozd očiščen, so živali priredile zabavo. Drugi dan so prišli v gozd gozdarji. Kar čudili so se, ko so videli, kako je gozd urejen. Zelo so pohvalili živali. Za poplačan trud so redno pregledovali gozd. Preprečili so odlaganje odpadkov v gozdu, kršitelje pašo pošteno kaznovali. Špela Krznar, 4. r. OŠ gornji Grad Vrtec Gornji Grad Velikonočni obisk lovcev Prvega aprila, na velikonočni četrtek ali zeleni četrtek, smo lovci ponovno obiskali otroke, ki hodijo v gornjegrajski vrtec. Prijazno so nas pozdravili in veselo sprejeli. Malo smo poklepetali in odgovarjali na vprašanja malčkov. Lovec Mirko Bauckinan jim je razdelil pisanke - pirhe, ki jih je prinesel s sabo. Otrokom so od veselja žarele oči in bili so videti nadvse zadovoljni. V zameno za darila so nam zapeli prijetno pesmico in nam dali lepe risbice, ki so jih narisali sami, kot jih pač malčki znajo. S tem tradicionalnim obdarovanjem smo malčkom, kakor tudi sebi, polepšali ta praznični dan. MIROSLAV ŠKORO je v sodelovanju hrvaške-i I ga Tutica in po novem tudi slovenske založbe J * Menart pripravil nov album, ki naj bi izšel v začetku maja. Naslov albuma je “Ptica samica”. Z mesa prihaja prvi singl “Što te imam moj živote”. Miroslav je rojen v Osjeku in se z glasbo ukvarja že od leta 1978. Celjska skupina NUDE je 1. aprila izdala svojo drugo ploščo z naslovom “Supermarket”. Njihove pesmi lahko najdete visoko na vrhu številnih glasbenih lestvic. Med uspešnicami sta še posebej aktualni “UesoUka” in “Ši*z d bes”. Poleg omenjenih pa so na novem albumu še pesmi “Rola”. “Balon”. “Poveimizakaj pesem”... Skupina je imela preteklo leto preko 40 koncertov po celotni Sloveniji in v tem tempu namerava tudi ostati. Britanski heawmetalci DEF LEPPARD sporočajo, da bo njihov novi albumu, ki bo že sedmi po vrsti, nosil naslov “Euphoria”. Skupina je do danes Prodala že 43 milijonov albumov. Po napovedih naj bi se skupina z novim albumom vrnila k svojem starem slosu. “Euphorüa” bo izšla 7. junija. Prvi single z nje pa bo pesem “Promises”, ki bo naprodaj konec maja. Nov album je izdala tudi DAMJANA GOLAUŠEK. Album nosi naslov “Nasmeh” in je nabit s čustvi in hrepenenjem. Besedila je napisala sama. pri aranžmajih pa sta ji priskočila na pomoč Karli Novak-Čarli in David Jarh. Damjana je posnela tudi že videospot, katerega režiser je Ueno Jemeršič. Skupina “METALLICA bo Novo leto praznovala na prav poseben način. Nastopila bo v Detroitu skupaj z Tedom Nugentom. Metallica in Ted kažejo veliko medsebojno spoštovanje, kar je že dober znak za uspeh koncerta. Ted Nugent je obljubil, da bo na oder prijahal na bizonu, kar ta strastni lovec naredi le ob posebnih priložnostih. Če še ne veste, kje bi dočakali leto 2000, ...Čao! Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Zadruga dohitela Razborje Zaradi nepravilne prijave igralcev v 10. kolu Zgornjesavin-jske lige v malem nogometu se je po pritožbi ekipe Kozorogov tekma med njimi in Trnavo registrirala z rezultatom 3:0 v korist Ljubencev. S tem so Trnavčani na razpredelnici padli mesto nižje, Kozorogi pa tako osvojili pomembne točke v borbi za obstanek. Rezultati 11. kola -16. aprila: Kokarje-Ultra: Razborje 2:1 Trnava: Telcom 1:7 Solčava: Poldas 1:3 Policija: Vias 2:1 Kozorogi: Zadruga 0:1 11. kolo je zaznamovalo izredno slabo vreme z močnimi nalivi, zato vse pohvale igralcem za borbenost in prikazano igro v tako nemogočih pogojih. Za največje presenečenje so tokrat poskrbeli igralci Kokarij, ki so presenetljivo, če omenimo še izključitev njihovega kapetana, zadali drugi poraz trenutno vodeči ekipi Razborja. V zelo borbeni in nervozni tekmi so Kokarčani predvsem v drugem polčasu pokazali, kaj pomenijo izkušnje in se spretno obranili napadov Radmircev. Po porazu zaželeno mizo v prejšnjem kolu so tokrat Trnavčani doživeli še hujši udarec in sicer pravo kanonado golov s strani odličnih Telcomovcev. Slednji so zaigrali kot v transu in preko strelsko razpoloženega Aristovnika (dosegel je štiri gole) dobesedno razbili domačine. V tekmi tretje in četrtouvrščene ekipe smo bili priča dvema povsem različnima polčasoma. V prvem so bili gospodarji na igrišču igralci Poldasa, ki so si v tem obdobju priigrali odločilno prednost in je kljub naporom Solčave v drugem delu niso izpustili iz rok. S takšnim razpletom sta ekipi zamenjali mesti na razpredelnici, vendar ostajata še naprej obe v boju zanajvišjames-ta. Srečanje med Policijo in Viasom lahko označimo kot derbi za obstanek v ligi. Z nekaj več športne sreče je ta pripadel izkušenejšim “policajem”, lahko pabi bilo tudi drugače, saj so igralci Viasa zamudili kar nekaj lepih priložnosti. Ekipa Zadruge kljub minimalni zmagi tokrat ni upravičila vloge favorita proti mladim Kozorogom, ki igrajo iz tekme v tekmo bolje. Tokrat so se brez strahu enakovredno kosali z renomiranimi nasprotniki in tudi remi ne bi bil nobeno presenečenje. Lestvica po 11. kolih: 1. RAZBORJE 11 812 45:19 25 2. ZADRUGA 11 812 32:21 25 3. POLDAS 11 713 27:13 22 4. SOLČAVA 11 704 41:29 21 5. TELCOM 11 605 39:32 18 6. TRNAVA H 605 29: 31 18 7. KOKARJE-ULTRA 11 506 20:21 15 8. KOZOROGI 11 218 20:41 7 9. POLICIJA 11 209 21:51 6 10. VIAS 11 207 22:39 4 Franjo Pukart Naročniki Savinjskih novic imajo §15% popusta —L._|—^ p.j |-| j i j J-| j i j r"T' pri malih oglasih in zahvalah Lokostrelski klub Indiana Izbirno tekmovanje za EP Sredi aprila so se člani lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline udeležili drugega izbirnega tekmovanja za evropsko 3D prvenstvo. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo preko sto tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, je potekalo na Štefanji Gori, logarski lokostrelci pa so se odlično izkazali. Pri članih je v kategoriji lok compound - neomejeno zmagal Karli Gradišnik, pri članicah pa je bila Bernarda Skornšek druga. S samostrelom so člani LK Indiana zasedli kar prva tri mesta, zvrstili pa so se takole: 1. Janko Pinter, 2. Gorazd Grosek, 3. Tomaž Praprotnik. Pri članih je s tradicionalnim lokom Šmartno ob Paki zmagal Lojze Zobavnik. Izkazalo se je torej, da so tekmovalci LK Indiana skoraj nepremeg-ljivi, kar še posebej velja za Janka Pinterja in Gorazda Groseka, ki sta na vseh letošnjih tekmovanjih s samostrelom zasedla prvo in drugo mesto. KF Praznik nogometa V Šmartnem ob Paki smo pred nedavnem na povratni tekmi polfinala slovenskega pokala med ljubljansko STC Olimpijo in domačo izbrano vrsto Esotecha doživeli pravi spektakel. Prvi polfinalni obračun za Bežigradom se je končal dokaj ugodno za tokratne gostitelje (1:1), zato se je na igrišču v Šmartnem zbralo rekordno število gledalcev in navijačev iz Šaleške in Savinjske doline. Tako motiv igralcev obeh ekip in vzdušje, ki so ga ustvarili domači navijači “Šmarški Martini” s pomočjo kolegov iz Žalca in Celja, sta bila na dostojni ravni. Tekma je bila vseskozi razburljiva in na trenutke že kar preveč nervozna. Domači igralci so se še kako zavedali, da jim že neodločen rezultat brez golov prinaša finale in pravo senzacijo v zgodovini slovenskega nogometa, zato pa so gosti morali doseči gol. Ko je že vse kazalo, da bo domačinom uspelo s klasičnim bunkerjem iztržiti ugoden rezultat, je sedem minut pred koncem tekme iznajdljivi Kosič izkoristil ponujeno priložnost iz kota in z efektnim golom Šmarčanom zaprl vrata v tako želeno finale. Lahko si je zamisliti hladen tuš in žalost več kot dvati- sočglave množice, kisije tako želela finala in obračuna z mariborskim Titanikom, ki ga že nekaj let uspešno vodi domačin Bojan Prašnikar. Čas celi rane in tudi to polfinale bo kmalu pozabljeno. Pozabljeno pane bo v zgodovini kluba, saj je uvrstitev v polfinale slovenskega pokala njegov največji uspeh. Ob tej priložnosti se je zvrstilo kar nekaj slovesnosti, med katerimi je bilaprav gotovo najpomembnejša otvoritev pokrite tribune. To je še dokaz več, da se v Šmartnem ob Paki ni bati za obstoj velikega nogometa in da si bodo s takšno organiziranostjo v klubu v prihodnje zastavili še višje cilje. Pri tem jim lahko pomagamo tudi zgorn-je-savinjski ljubitelji nogometa s korektnim navijanjem na tekmah. Franjo Pukart Krajevna liga Nazarje Rezultati 12. kola -10. aprila:Wyatt: Mladost 8:0, Odpisani: KMN Derbi 1:7, Telcom: Pobrežje 4:5, Metka-T-Mici: Kokarje 6:2, Prod. cent. Nazarje : Kokarje Quattro 3:4, Okrep. Bohač: Joples 4:9 Rezultati 13. kola-17. aprila:Kokarje Quattro: Metka-T-Mici4:5, Kokarje : Telcom 4:2, Prod. cent. Nazarje: Okrep. Bohač 0:3 b.b. Pobrežje: Odpisani 2:6, Mladost: Joples 0:8, KMN Derbi: Wyatt 0:3 Lestvica po 13- kolih: 1. Wyatt 34,2. Joples 27,3. Kokarje-Quattro 26,4. Kokarje 22,5. Okrep. Bohač 20,6. Metka-T-Mici 19,7. KMN Derbi 18,8. Telcom 13, 9- Prod. cent. Nazarje 11, 10. Odpisani 11, 11. Pobrežje 8, 12. Mladost 7. PF Ju jutsu klub Samuraj Gornji Grad Odlični nastopi gornjegrajskih samurajev Tekmovalci Ju jutsu kluba Samuraj Gornji Grad v sestavi Peter Stakne, David Sedušak, Blaž Slatinšek, Miha Nareks in David Mlačnik so se v soboto, 10. aprila, udeležili državnega prvenstva v jujutsu borbah za kadete in mladince v Črnomlju. Kljub naporni vožnji na kraj tekmovanja in celodnevnem tekmovanju so naši tekmovalci prikazali izredno pripravljenost. David Sedušak je po ogorčenih bojih premagal vse svoje nasprotnike in osvojil prvo mesto, prav tako Miha Nareks, ki pa je svoje nasprotnike premagoval brez večjih težav in tako osvojil naslov državnega prvaka. Blaž Slatinšek in Peter Stakne sta v letošnjem letu prestopila iz kadetske v mladinsko kategorijo, ki je bistveno močnejša, zato sta se precej “namučila” z vrstniki iz mladinskih vrst, ki so bili v večini primerov starejši vsaj za dve ali tri leta. Kljub temu je Slatinšek po ogorčenem boju klonil šele v finalni borbi in tako osvojil 2. mesto. Stakne je v svoji kategoriji zasedel tretje, čeprav bi si po prikazanem zaslužil najmanj drugo mesto. Vendar časa je dovolj in z nadaljnjim resnim pristopom se oba lahko še povzpneta na najvišje stopničke tudi v kasnejši članski konkurenci. David Mlačnik se je tokrat tekmovanja udeležil prvič, kar se je odražalo v njegovi neizkušenosti. S svojo izredno tekmovalno vnemo je osvojil zelo dobro 5. mesto. Ivo Ermenc Liga malega nogometa Radmirje Rezultati 12. kola -11. aprila: Juvanje : Grušovlje 1:2, Razborje : Derby 3:1, Favoriti: KMN Radmirje 6:4, Gmajna: Ni hud’ga 1:4, V Odpisanih: Piv. Hren 2:5 Rezultati 13. kola -18. aprila: Derbi: Favoriti 4:2, Ni hud’ga : Piv. Hren 1:5, KMN Radmirje: Gmajna 0:1, Grušovlje: Razborje 1:6, V Odpisanih: Veseljaki 4:5 Lestvica po 13. kolih: 1. Razborje 31, 2. Pivovarna Hren 28, 3. Gmajna 27,4. Veseljaki 21, 5. Juvanje 21,6. KMN Radmirje 19, 7. Derby 16, 8. V Odpisanih 7, 9- Grušovlje 7,10. Ni hud’ga 7,11. Favoriti 3. Franjo Pukart 8. SP smučarjev glasbenikov Slovenski glasbeniki odlični Avstrijsko smučarsko središče Saalbach-Hinterglemm je bilo tretji vikend v marcu prizorišče 8. svetovnega prvenstva smučarjev glasbenikov. Na startu letošnjega veleslaloma se je pojavilo kar 176 tekmovalcev iz 12 držav. Slovenijo je med drugimi zastopal tudi Zgornjesavinjčan Franci Podbrežnik, sicer član ansambla Happy band. Slovenska ekipa, ki že nekaj let sodeluje na tem tekmovanju, je bila letos še posebej dobro pripravljena. Organizator Zdravko Geržina, Elanov serviserjoco Sevčnikar, “intendant” Janko Ranf 1 in ostali spremljevalci so poskrbeli za organizatorske. tehnične in druge “malenkosti”, brez Brez glasbe pa tudi tokrat ni šlo. V velikem prireditvenem šotoru so nastopile številne priljubljene glasbene skupine, tudi Alfi Nipič s svojimi muzikanti. Ob podelitvi medalj je zadonela prava slovenska smučarska himna, ki sta jo za to priložnost spisala Gorazd Elvič in Franci Slovenska zasedba v Saalbach-Hinterglemmu katerih bi našim smučarjem bolj trda predla. Tako kot v preteklih letih je bilo tudi letos tekmovanje naporno, konkurenca pa zelo močna, saj je bilo med tekmovalci precej takih, ki so si smučarske veščine pridobili v državnih smučarskih reprezentancah. Med našimi tekmovalci je bil najhitrejši nekdanji državni reprezentant v smuku Milan Pečovnik - Pidži. Kljub hudi konkurenci je v svoji kategoriji zasedel osmo mesto. Naš Franci Podbrežnik je v zgornjem delu smučal več kot odlično, nakar se mu je zapletlo, a je kljub hudi napaki pristal na sedmem mestu. Brez te grobe napake bi stal na zmagovalnih stopničkah. Gorazd Elvič - Gogi, nekdanji državni reprezentant, je bil v kategoriji najstarejših odličen osmi, čeprav so mu delali konkurenco muzikanti, ki se še aktivno ukvarjajo s smučanjem. Edina ženska predstavnica v slovenski ekipi Moni Pučko je bila odlična šesta in s tem najbolje uvrščena posameznica v naši ekipi. Progo so uspešno prevozili tudi ostali člani slovenske ekipe: Romi Kovačič in Igor Špilak (Be radio), Marjan Podlesnik, Tomaž Malešič in Nani Matjašič. Nani je s svojo ekipo poskrbel tudi za to, da bomo lahko smučarske uspehe naših glasbenikov občudovali v oddaji Video boom. Uspehi posameznikov so prinesli tudi izvrsten izkupiček ekipe. Odlično drugo mesto med 12 državami in četrto mesto med 50 ekipami. V Slovenijo je s tem priletela prva kristalna snežinka s tega tekmovanja. Podbrežnik. Več kot pet tisoč gledalcev je z zanimanjem prisluhnilo zabavnim slovenskim glasbenikom. Pesem “Smučajmo” se bo v prihodnje vrtela tudi na avstrijski kompilacijski zgoščenki. Vsestranski Franci Podbrežnik, televizijski voditelj, moderator, pisec glasbe in aranžer ter gonilni člen skupine Happy band, ki skupaj z Ireno Vrčkovnik nastopa širom po Sloveniji, se ob čudoviti smučarsko - glasbeni beri le skrivnostno nasmehne. Noče izdati vseh svojih bližnjih ciljev, pripravlja pa novo zgoščenko Happy banda, avtorsko glasbo za video produkcijo, zabavne večere za domačine in obiskovalce Zgornje Savinjske doline... Franci je ponosen, da lahko predstavlja in promovira Zgornjo Savinjsko dolino s smučanjem, glasbo ali kako drugače. Zahvaljuje se pokroviteljema iz naše doline: pletiljstvu Slapnik iz Bočne in Športnemu društvu Solčava, ki sta letos pomagala njemu in slovenski ekipi smučarjev -glasbenikov. Pravi tudi, da odličnega nastopa, enotnih oblačil, dobre hrane in še česa zagotovo ne bi bilo brez Elana, Merinke, Pika, Svile, Mode Lotus, Ligroja, Beodock-Henkell, Idile, Benger-Capa, Rebela Berbela, Mlinopeka, Venere, mesarstva Kodila, gostilne Šinjor, Vina Senekovič, Kaja, radia Maribor, studia Melopoja, TV Impulz -Kamnik, agencije Nota in agencije Videoton Geržina. Iskrene čestitke, Franci, in še veliko uspehov! Marko Slapnik 34 OGLASI OHSE TRGOVINA - SERVIS - STORITVE, D.O.O. LJUBIJA 1 1 - 3330 MOZIRJE TEL..: (063) S390 360 FAKS! (063) B390 36 1 UGODNA PONUDBA: - materiali za centralno ogrevanje - materiali za vodovodno instalacijo - kopalniška oprema - 4. maj '99 - predstavitev vrhunskih litoželeznih nemških peči za centralno ogrevanje gj$TREB|L -regulacijeogrevanja ^SELTR0N - polypropilenske vodovodne cevi GIACOGREN UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T + 0% POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA termotehnika KRONOVŠEK Orla vas 37 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/703-347 Dobri gospodarji pametno obračajo svoj denar. Pri investiranju upoštevajo dolgoročne učinke. Zato za dobre gospodarje toplotne črpalke termotehnika KRONOVŠEK - zelo majhna poraba električne energije (8 do 10000 sit od marca do novembra) - vedno dovolj tople vode - možnost povezave z obstoječim grelnim sistemom (kotel je lahko brez bojlerja) - poleg kompaktnih še ločene izvedbe za maksimalni izkoristek dodatnega hladilnega učinka - dvakratno emajliran bojler z poliuretansko izolacijo in pločevinastim ohišjem - nov, okolju prijazen "freon" - barve po vaši želji - dolga življenjska doba in garancija 2 leti - subvencija države. mvifva. MOZIRJE d.d. PAPIRNICA MOZIRJE vam v maju nudi BREZPLAČNO RAZVIJANJE FILMOV. AKCIJA BO TRAJALA OD 3.5. DO 30.5.1999. Polepšajte si trenutke s fotografijo in izkoristite nakup filmov FUJI in KODAK po AKCIJSKIH CENAH. ‘ FUJI 100 135/24 399,00 SIT FUJI 200 135/24 470,00 SIT FUJI 200 135/26 595,00 SIT KODAK 100 135/24 455,00 SIT KODAK 100 135/36 570,00 SIT Na zalogi je tudi pestra izbira fotoalbumov. PRODAJALNA SAMO MOZIRJE AKCIJSKA PRODAJA damske torbice vseh velikosti in oblik samo 2.929,90 SIT Kako preživeti v cestnem prometu? Varna vožnja in obvladovanje vozila Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Gornji Grad, z dne 16. 4.1999 in 16. in 23. člena Odloka o grbu, zastavi, občinskemu prazniku in priznanjih Občine Gornji Grad, objavlja komisija za nagrade in priznanja občine Gornji Grad RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE GORNJI GRAD za leto 1999 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj občine Gornji Grad za leto 1999: - ZLATI GRB občine Gornji Grad - GRB občine Gornji Grad - ČASTNI OBČAN občine Gornji Grad. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: - za ZLATI GRB občine Gornji Grad se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti ter društva za izjemne uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Gornji Grad - za GRB občine Gornji Grad se predlagajo posamezniki in institucije za pomembne dosežke, ki so prispevali k ugledu in razvoju občine Gornji Grad - za naziv ČASTNEGA OBČANA občine Gornji Grad se predlaga posameznik, ki je z izredno pomembnim delovanjem ali storitvami prispeval k ugledu in napredku občine, širše družbene skupnosti ali vsega človeštva. V enem letu se podelijo največ tri priznanja. Enako priznanje se lahko podeli samo enkrat. 3. Predloge za podelite priznanj občine Gornji Grad lahko podajo podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, župan, občinski svetniki ter krajevne skupnosti. 4. Pisni predlog mora vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje - vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - podpis vlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za nagrade in priznanja občine Gornji Grad, najkasneje do 31. 5.1999- Komisija bo preučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika, dne 30. junija 1999-Predlogov, ki bodo prispeli po razpisnem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. OBČINA GORNJI GRAD Zaviranje v sili: Voznik mora pri vožnji zlasti paziti pri zaviranju na vlažnem, mokrem ali poledenelem vozišču, kakor tudi na mastnem (olja in podobno). Maksimalno zavorno silo uporabite le do stopnje, preden zavesa zablokirajo, saj kolesa ne smejo zablokirati, ker lahko pride do zanašanja vozila in izgube oblasti nad njim. Prav tako pase podaljša pot zaviranja. Če zavore zablokirajo, jih morate za trenutek popustiti, da gume ponovno zagrabijo in šele nato ponovno zavirate. Sistemi nadzora nad vozilom: Hitrost vozila ne sme biti nikoli tolikšna, da ne bi mogli kontrolirano ustaviti znotraj svojega vidnega polja Pozorni morate biti na: -dejanske ovire na svoji poti, -možnost, danekdo pripelje izzaskritihmestzaovira-mi, -omejitev vidnega polja zaradi lukenj, ovinkov, klancev, -potencialne ovire, ki so morda prikrite, -fizične zmožnosti svojega vozila, glede na zavore, opremo in krmilni sistem, -oprijemljivost gum s podlago, -učinke neravnin in težnosti na klancih, -aerodinamične sile, ki delujejo navozilo, -izogibajte se naglemu pospeševanju in zaviranju, meliko in postopomazavirajte, pospešujte in zavijajte, -vozite zmerno in na ovinkih zmanjšajte hitrost, -pri pospeševanju in zaviranju držite obe roki na volanu. Vozniki, ki z vozilom lepo ravnajo, ga redno servisirajo in skrbijo za zavore ter vse os tale sklope vozila, bodo podaljšali dobo trajanja svojega vozila in prihranili pri gorivu, obrabi gum... Nasplohpaje možnost nezgode manjša. Zaviranje s prestavami: Prestavljanje v nižjo prestavo zaradi zmanjševanja hitrosti za vozilo ni ugodno in povzroča izgubo goriva. Pri vožnji po klancu navzdol smete uporabljati nižjo prestavo, saj zaviranje z motorjem zmanjšuje nevarnost, da bi se zavore pregrele. Pozornost med vožnjo in dojemanje: Pozornost je mogoče usmerjati na celotno dogajanje ali pa selektivno na posamezne objekte. Slednje zahteva večji napor. Tveganje je vse, kar vsebuje elemente nevarnosti, kotso fizični objekti, ovinki, križišča, vzpetine, nevidna ali manj vidna področja na cesti, pločniki, okolica cest, premiki drugih udeležencev v prometu, stanje ceste in druge razmere, ki vplivajo na stabilnost oziroma lego vozila. Zavarao vožnjo je treba pozorno opazovati, vnaprej planirati, prilagajati hitrost, načrtovati akcijo za spremembo določene prometne situacije... Predvidevanje: Predvidevanje je sposobnost, da uganemo dejanja drugih udeležencev v prometu in je povezano z ocenitvijo tveganja. Pri tem moramo vedeti, kaj pričakovati, zakaj, kje in kdaj moramo opazovati, kako opazovati. Odločanje: Mnogo voznikov je neodločnih ali pa se zadnji trenutek odločijo nepremišljeno. Težave pa imajo tudi vozniki, ki se odločijo prehitro. Tako njihovi sklepi nihajo med “ustaviti ali peljati naprej”. Taki vozniki najpogosteje tvegajo prometno nezgodo. Z omejitvijo hitrosti pridobimo na času, zberemo več informacij o ostalih udeležencih in možnost prometne nezgode je manjša. Ogledalo: Med vožnjo pogosto glejte v ogledala, ki morajo biti pravilno naravnana. O dogajanju za vozilom morate biti vedno seznanjeni, zlasti pa morate biti pozorni navozila, ki vozijo v slepe predele ob levi in desni strani vašega vozila. Signaliziranje: Metode komuniciranja med uporabniki cest so zapletene in obsežne, saj ne gre samo za signale, kot so smerniki, ročni in zvočni signali, zavorne luči, položaj policista, bleščeče luči... Uporabniki cest sporočajo svoje namere tudi s hitrostjo vozila, položajem vozila na vozišču, premikanje/ položaj pešca, očesnim kontaktom z drugimi udeleženci, vljudnostnimi signali... Vožnja v močnem vetru: Na visoko izpostavljenih mestih, viaduktih, mostovih in podobno pričakujte močne stranske vetrove. Čvrsto držite volan in bodite pripravljeni, da varno prevozite ta odsek ali prehitite visok tovornjak. Upoštevajte, da močan veter morda ovira tudi druge voznike. Nova telefonska številka SN je 8390790 Nova tel. in faks številka SN pa je 8390791 RAZBILI ŠIPE NA OSEBNEM AVTOMOBILU Policisti so bili 9- aprila obveščeni, da so Pavli V. na Prihovi na dvorišču hiše neznani storilci razbili šipe na osebnem avtomobilu. Lastnico so s tem oškodovali za 40.000 tolarjev. Policisti so storilca že našli. TATVINA ZGRABLJALNIKA Policisti so bili 10. aprila obveščeni, da je neznani storilec preko noči v Šmartnem ob Dreti iz odprtega gospodarskega poslopja ukradel zgrabljal-nik zaspravilo sena. Škoda, ki jo je utrpel Ivan G., znaša 300.000 tolarjev. NEZNANI VANDALISTI 11. aprila so bili policisti obveščeni, da so preko noči neznanci na Ljubnem ob Savinji Simonu K. poškodovali leseno ograjo in izruvali več prometnih znakov ob regionalni cesti Ljubno ob Savinji - Trbiž. POŠKODOVANJE KOMBIJA V noči na 13. april se je neznani objestnež lotil kombija za prevoz šolskih otrok, ki je bil na parkirnem prostoru v Gornjem Gradu. Z neznanim predmetom je razbil steklo na vozilu. ZAPROSILA ZA STATUS BEGUNCA 15. aprila ob 9- uri je Bekim K. na PP pripeljal dva ilegalca, državljana ZRJ, ki sta zaradi vojne zbežala s Kosova ter ilegalno prestopila hrvaško -slovensko mejo. Oba sta na policijski postaji podala vlogo za priznanje statusa begunca. Zaradi ilegalnega vstopa v Slovenijo sta bila privedena tudi pred sodnico za prekrške v Mozirju. OGROŽANJE VARNOSTI Istega dne ob 20.35 uri je bil dežurni PP Mozirje s strani Marije M. obveščen, da ji po telefonu z ubojem grozi bivši mož njene hčerke Franjo B. Ker so se podobne grožnje dogajale že večkrat, se bo Franjo moral zagovarjati na sodišču. PROMETNA NESREČA Z UDELEŽBO AVTOBUSA Ob 22.26 uri tega dne pa so bili policisti obveščeni, da se je v Radmirju zgodila prometna nesreča z udeležbo avtobusa in osebnega avtomobila. Med ogledom je bilo ugotovljeno, da je do nesreče prišlo zaradi neprilagojene hitrosti in vinjenosti voznika osebnega avtomobila Darka P., ki se bo zaradi prekrška moral zagovarjal pri sodniku za prekrške, grozi pa mu tudi odvzem vozniškega dovoljenja vseh kategorij. VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA SE NE IZPLAČA V zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola policija ponovno opozarja vse voznike, da upoštevajo določbe Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določajo, da poklicni vozniki in vozniki začetniki, ki še niso dopolnili osemnajst let oziroma od pridobitve ustrezne kategorije še ni minilo dve leti, v organizmu ne smejo imeti alkohola, ostali vozniki pa le 0,5 promila. Policisti posebej opozarjajo, da so za omenjene kršitve predpisane visoke denarne kazni in kazenske točke, v primeru alkoholiziranosti nad 1,5 promila pa tudi odvzem vozniškega dovoljenja vseh kategorij (v tem primeru je potrebno ponovno v celoti opravljati vozniški izpit), v primeru povzročitve prometne nesreče pa ta sankcija sledi že pri alkoholiziranosti nad 1,11 promila. VLOM V PROSTORE TENIS KLUBA V noči s 15. na 16. april je neznanec v Rorah pri Ljubnem ob Savinji vlomil v prostore Tenis kluba Ljubno. Odnesel je televizor znamke Evelux in manjšo vsoto menjalnega denarja. Franca J. je s tem dejanjem oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. OPRAVIČILO V 8. številki Savinjskih novic je prišlo pri montaži nekaterih fotografij do napak, saj so bile zrcalno obrnjene. Za napake za vljudno opravičujemo. Uredništvo ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zapustila naša draga Vera TROGAR por. Jurič Žalno slovo je bilo v sredo, 14.4.1999, na pokopališču v Stenjevcu. Hvala vsem za ustna ali pisna sožalja. I Ivala vsem, ki ste darovali sveče in prelepo cvetje. Žalujoči hčerka Jasna z možem Zdenkom, vnukinja Suzana z družino, vnuk Denis, sestra Pavla, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo. V miru počivaj ZAHVALA Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, le trud in delo tvojih rok, za vedno nam ostaja. Kljub močni volji in upanju po zdravju je pod težo krute bolezni sklenil življenjsko pot naš dragi mož, ati, sin in brat Franc POZNIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za pisne in ustne besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. županu Toniju Riflju za besede slovesa, občinski upravi in občinskemu svetu Občine Gornji Grad, gospodu župniku za pogrebni obred, pogrebcem, zastavonošem in pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani dom miru in počitka. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALE IN OGLASI 37 Ti nisi odšel, le na drugi strani poti nas čakaš ZAHVALA Z bolečino v srcu se ob smrti našega dragega Vinkota FUŽIRJA iz Ljubije iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Sirku za njegovo pomoč, gospodu župniku Suhoveršniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala Lovski družini Mozirje za pomoč pri organizaciji pogreba, ter vsem dolgoletnim lovskim prijateljem za spoštljivo in ganljivo slovo. Hvala tudi mozirskim pevcem za občuteno odpete pesmi in obema govornikoma. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi nam vsem najdražjega Rafaela KOTNIKA iz Rečice ob Savinji Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku in govornikom. Posebna hvala dr. Kelemenu in dr. Pečnikovi ter sosedom. Žalujoči vsi njegovi Ničesar nisi rekel v slovo le vzdihov polna je zdaj soba nikoli več te k nam ne bo le šopek rož naj v spomin Ti bo. ZAHVALA je zapustil naš ljubi, skrbni mož, oče, dedek in pradedek Martin DOBNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Butu, dr. Fürstovi in ga. Sonji za nesebično pomoč v njegovi dolgoletni bolezni, gospodu župniku za opravljen obred in gospodu Aubrehtu za tople besede slovesa. Zahvala pevcem in Damjanu Žviplju za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi V 83. letu nas ZAHVALA ob smrti strica in svaka Jožeta PRESKERJA iz Ljubnega se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem zahvaljujemo, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Posebna hvala pevcem, govorniku in občini Ljubno, hvala osebju doma oskrbovancev Polzela ter gospodu župniku Zidanšku za tako lepo opravljen obred. Vsi njegovi sorodniki iz Braslovč POGREBNASLUZBA MORANA, CVETUCARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 38 OBVESTILA IN OGLASI VETERINARSKO DEŽURSTVO 26.04. do 02.05. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633^17, 03.05. do O9.O5. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 10.05. do 16.05. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031. sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. • ••«•••••••••••••«••»•••»••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. aaaaaaasaasaaaaaaaaasaaaaaaaaa DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 26.04. - 02.05. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-26.3, 03.05. - O9.O5. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 10.05. - 16.05. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242-Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE: 1. LEPOSLOVJE: Lowe: Oprah Winfrey * Sreš: Tam, kjer kesude cveto * Le Carre: Krojač iz Paname * Holt: Hčere Anglije * Žlebnik: Prešuštvo * Morgan: Sporočilo iz večnosti * Vuga: Na rožnatem hrbtu faronike * Highsmith: Nadarjeni gospod Ripley 2. MLADINSKA LITERATURA: Rode: Zakaj je prišla Nevija? * Dallantyne: Koralni otok * Schubert: Blaž in Špela * Hiinell: Ana Nas se maščuje * Bienien: Poljubi me! * Velika knjiga znanja * Trims: Prstki potujejo * Weitze: Zakaj je bil rožnati slonček žalosten... * Bloom: Tiho, tukaj beremo * Kovač: Kaja in njena družina * Pripovedke o materah in hčerah * Pripovedke o očetih in sinovih * Steel: Naj lepša knjiga o vitezih * Mal: Dvojni agent Žardna * Novak: Male živali iz velikih mest * Alcott: Razcvetela vrtnica 3. STROKOVNA LITERATURA: Kiliar: Kuharjeva knjiga* Bogataj: Mojstrovine Slovenije * Planica 1999 * Jan: Škof Rožman in kontinuiteta * Zakon o davku na dodano vrednost * Rifenbary: Brez izgovora * Klevišar: Na poti upanja * lntrigillo: Turinski prt * Maxwell: Postanite vplivna oseba * Pera: Razumeti umirajoče 4. VIDEOKASETE: Zločin in kazen - Crime and Punishment * Mercurjev srd = Mercury Rising * Blues za Saro * Rdeči kot = Red Corner * Mož z železno masko - The Man in the Iron Mask * Čuvaji zakona = U. S. Marshals * Let bele golobice - The Wings of the Dove * Dobri Will Hunting - Good Will Hunting * Neznosna lahkotnost bivanja = The Unbearable Lightness * Noro mesto - Man City * Sužnja ljubezni - Addict-eal to Love * Palmeto - Palmetto * Armageddon = Armageddon * V ljubezni in vojni - In Love and War Šiviljstvo in trsovina Mialisteli, uliti in nuli pultlitt ii Ua pomemlni tunutli r yAjtnja ^eyummni tail j lepimi Močili, Obiščite nas in se prepričajte! Na trgu 2, Mozirje Tel.:041 720-571 KINO MOZIRJE 1./2.5.1999 RONIN - akcijski triler Režija:John Frankheimer Vloge: Robert de Niro, Jean Reno, Jonathan Pryce To zgodbo o odpadniški!] bojevnikih, ki so za dober denar pripravljeni storiti vse, tudi za ceno svojega življenja. To so bivši obveščevalni agenti in strokovnjaki za diverzije. Novi delodajalec jim da nalogo odkriti skrivnostni kovček, čigar kurirka je privlačna, preračunljiva Deidre... 8./9.5.I999 HELENINI LJUBEZNI - romantična komedija Režija: Peter Howitt Vloge: Gwyneth Palthrow.John Lynch, John Hannah Helena je uspešna vodja marketinga, ki pa službo izgubi. Slabe volje se odpravi domov. Na vlaku sreča čednega tujca, ki jo skuša razvedriti. Doma najde svojega fanta v objemu druge. Seveda takoj odide in po naključju zopet sreča čednega tujca... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 1/2 5-1999 KO PRIDE JOE BLACK - melodrama Režija: Martin Brest Vloge: Brad Pitt, Anthony Hopkins V uspešnem življenju medijskega poslovneža naenkrat vdre skrivnostni mladi mož po imenu Joe Black in se zaljubi v njegovo lepo hčer Suzano. Posledica te ljubezenske romance so usodne za vso družino. Kajtijoe Black je utelešena Smrt... 8./9.5.I999 RONIN PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI KINO LJUBNO I./2.5.1999 MAFIJA - ni opisa 8./9.5.I999 DR. DOLITTLE - družinska komedija Režija: Betty Thomas Vloge: Eddie Murphy- Kot otrok se je John Dolittle lahko pogovarjal z živalmi. Sedaj, kot odrasel mož in dober psiholog pa je ponovno odkril to svojo sposobnost. K njemu namreč prihajajo živali in ga prosijo za pomoč. Skozi življenje živali pa vse bolj spoznava tudi samega sebe, kako postati dober človek... KINOPREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 18. URI. CENA VSTOPNIC JE 500 SIT. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101, GSM: 041/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI - zavarovanje živali za primer zdravljenja - zavarovanje živali za primer pogina - ekonomskega zakola in zakola v sili - zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta - zavarovanje govedi - konj na planinski paši - zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja) Cvetke in koprive “ČESTITAM, STARA SABLJA!” Tako j e dej al Edi Mavrič - Savinjčan Aleksandru Videčniku ob predstavitvi njegove dvaindvajsete (22.) knjige, katere predstavitev je bila pred natančno sedmimi dnevi v Mozirju. Uidi Savinjčan je že napisal nekaj knjig, toda če hoče nekočdohiteti vzornika iz Mozirja, bo moral še krepko zavihati rokave. Sicer pa bi lahko Videčnik ob tej priložnosti odvrnil tudi: “Hvala enako, mlada sablja! ” če bi imel pri tem v mislih Mavričevo režijo satirične komedije Revizor 93, katere premiera je bila še teden prej v Gornjem Gradu. Tako Videčnik kot Mavrič znata kritično spregovoriti o razmerah vdanašnjidružbi, pravo tem pa je tudi govora v omenjeni predstavi. (ZDRUŽENJE ZGORNJESAV1NJSKIH PUBLICISTOV PRESS) NAJTAJNICA MarinaDeršak, zaposlenav nemški tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah, je po mnenju številnih poslovnežev ena najuspešnejših tajnic v dolini. Svojo asistenco nudi direktorju Viliju Eisenhutu, ki se menda nad njenimi delovnimi rezultati prav nič ne pritožuje. Čeprav v uredništvu Cvetki in kopriv še nismo objavili (kaj šele izvedli) javnega razpisa za “najtajnico”, smo prepričani, da bi se Marina uvrstila v sam vrh. (FAXPRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T E Oven od 21.3. do 20.4. Počutje: Notranji nemir vam bo povzročal kar precej težav. Vleklo vas bo na več strani, imeli boste veliko želja in veliko načrtov, vendar vam njihova izpolnitev ne bo prineslo zadovoljstva. Hiteli boste iz aktivnosti v aktivnost in iskali tisto pravo. V tem obdobju boste samoto prenašali nekoliko težje. Ljubezen: V ljubezni boste zelo zahtevni, čeprav sami ne boste dajali veliko. Testirali boste partnerjevo čustva in njegovo zvestobo. Ker se sami ne boste cenili, tudi njemu ne boste verjeli, da vas lahko spoštuje in vas ima rad. Delo: Na finančnem področju bodo težave, zato je prav, da se nanje tudi resno pripravite. V preteklem obdobju ste bili preveč lahkoverni, zato boste morali biti tokrat bolj ostri in dosledni. Jezilo vas bo, ker ne boste dobili nekega denarja. Bik od 21.4. do 20.5. Počutje: Dobro se boste počutili kot že dolgo ne. Polni boste energije in idej. Dobra volja in optimizem vam bosta stala ob strani tudi v razmerah, ki bodo manj prijetne. Ni vam treba skrbeti, da bi se dolgočasili. Ljubezen: Skušali boste vsemu svetu pokazati, da se s partnerjem dobro razumete in da ga imate radi. Na žalost pa bo zunanjost precej drugačna od resničnosti. Praznino, ki bo v tem času zavladala v vajinem odnosu, boste skušali utišati s tem, do boste na zunaj dajali vtis, da je vajin odnos naravnost idealen. Partnerja bo to bolelo, saj bo čutil, do je to del vaše igre in imidža. Delo: Dela vam ne bo manjkalo, volje pa tudi ne. Imeli boste proste roke in spet boste lahko delali po svoje. Nadrejeni vam bodo zaupali, ne razočarajte. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Počutje: Potrudili se boste morali, do boste bol j prilagodljivi, sicer vas bodo ovire, na katere boste naleteli, zlomile. Ocenite situadjo in ne ukrepajte v efektu in nepremišljeno, sicer ne boste učinkoviti. Tudi s svojim zdravjem morate biti previdni. Vorčujte z energijo in skrbite za redno brano, ter uživajte čim več tekočin. Obstaja možnost, da boste imeli težave z glavoboli. Ljubezen: V partnerju boste iskali predvsem oporo. Želeli boste biti čim več z njim, zato se boste trudili, da se bo ob vas prijetno počutil. Ne boste pretirano zahtevni, marsikaj boste pripravljeni potrpeti, če boste imeli občutek, da je to v dobro vajinemu odnosu. Zelo tolerantni boste. Delo: Delo, ki ga trenutno opravljate, se vam bo zdelo na določene trenutke dolgočasno in nezanimivo, vendar se boste kljub temu trudili, da ne bi popustili. Rak od 22.6. do 22.7. Počutje: Imeli boste občutek, kot bi vas v pesti držala železna O roka. Čutili se boste ovirane pri vsem, kar boste počeli. Nekoliko ^ V ste že pozabili nase, ker se preveč ozirate na to, kar drugi pričakujejo od vas. Delajte tako kot čutite in ne tako kot drugi od vas pričakujejo, v nasprotnem primeru se tega ne boste rešili kmalu. Ljubezen: V tem času boste precej odvisni od partnerja, s čimer ga boste vsekakor bremenili. Trudili se boste, da bi vajin odnos izboljšali, vendar zaradi preveč krčevitega prizadevanja najverjetneje ne boste uspeli. Delo: Pri delu boste precej aktivni, tudi takrat ko vam vaše zdravje in počutje tega skoraj ne bosta dopuščala. V neki zadevi se boste napačno odločili, še sreča, da ne bo življenjskega pomena. Lev od 23.7. 23.8. Počutje: Zaradi nezmernosti boste imeli rahle težave z zdravjem. Bodo dnevi, ko se preprosto ne boste znali ustaviti in ne boste našli časa niti za to, da bi v miru zaužili kosilo. Potem pa bodo sledili dnevi, ko boste brez energije in volje in radi se boste predajali lenarjenju. Vseeno izpolnite nekatere dolžnosti. Ljubezen: Od partnerja vam ne bo uspelo dobiti kar pričakujete, saj je vaš način povsem neustrezen. Morali boste ubrati drugo pot, sicer bo vajin odnos ogrožen. Čustev ne boste znali pokazati, od partnerja pa boste pričakovali prav to. Odkrit pogovor bi marsikaj razrešil, vendar ga ne boste zmogli. Delo: Do svojega delo po se boste izkazali zelo odgovorno, čeprav si želite, da vaše delo ne bi bilo tako monotono, ker vas občasno utruja. Vendar vam zaenkrat ne kože nobenih sprememb, zato boste morali vztrajati na starem. Devica od 24.8. do 23.9. Počutje: Končno se boste prenehali smiliti sami sebi in začeli živeti. Optimistični boste in polni zaupanja vase. Strah pred tem, da ne boste uspešni in učinkoviti, bo splahnel. Veliko boste med ljudmi in novi znanci bodo v vašem življenju zasedli pomembno mesto. Kljub temu pa ne zanemarjajte domačih, ljubezen: Čeprav partner ne bo vedno prekipeval od dobre volje, vam bo uspelo vzpostaviti z njim dober odnos. Vaša pozitivna naravnanost in odkritost go bosta kmalu razorožila. Prav je, da niste neučakani, če mu boste dali čas, vam bo sledil. V tem obdobju se boste najbolje ujemali s škorpijoni in raki. Delo: Čeprav bo kar nekaj težav, vas le-te ne bodo spravile iz tira. Ker boste ohranili mirne živce, boste znali tudi pravilno ukrepati. <8 - m ajbolje I 1 Počutje: Vaše zdravje in počutje bosta dobra, še posebno, če se boste držali starih receptov, kar pomeni, ne pretiravajte v nobeni stvari. Precej aktivni boste in mislili si boste, da si zaslužite nekaj dobrega za pod zob. Pri tem bodite zmerni, tudi pri uživanju alkoholnih pijač je srednja pot najboljša. Ljubezen: Ker boste v osebnem življenju preveč zaposleni vam bo zmanjkalo časa za druge stvari. Partnerja boste obtoževali, do vas ovira, kar seveda ne bo res. Da bi se izognili druženju s partnerjem, si boste omislili ogromno problemov, katerih reševanje se vam bo zdelo neodložljivo. Delo: delo boste še vedno zadovoljivo opravljali, čeprav z mislimi ne boste vedno pri njem. Po eni strani vos bo zaposlovalo osebno življenje, po drugi strani pa si boste želeli več časa zase. Za eno stvar se boste lahko odločili. Škorpijon od 24.10. do 22.1 Počutje: Čutili boste napetost, bolela vas bo glava in najbolje je, da se skušate sprostiti s fizično aktivnostjo. Izogibajte se sedečemu in statičnemu delu, ker boste čutili, da vas to izčrpava. Potrebovali boste dinamiko, spremembe in komunikacijo. Zgovorni boste in radi boste govorili o sebi. Tudi drugi noj govorijo, ljubezen: Veliko vam bo do tega, a ohranite odnos na čim višjem nivoju, zato boste vanj vlagali veliko energije in teoretičnega znanja. Kljub vsemu pa dovolite partnerju, da si vzame čas zase in pojdite po svoje. Delo: Vaše bleščeče govorniške sposobnosti vas bodo rešile iz marsikaterega neprijetnega položaja. Uspeli boste prepričati nasprotnike, kar se je do sedaj zdelo utopično. Uživali boste v spoštovanju, ki vam bo izkazano. Strelec od 23.11. do 21.12. Počutje: Nezadovoljni boste sami s sabo, čeprav za vzrok ne boste točno vedeli. Postavljali si boste visoke cilje in se nenehno primerjali z drugimi. Vedno boste z nekom tekmovali in to vas bo hromilo in vam jemalo samozavest. Fizično boste zaradi notranje napetosti pogosto izčrpani. Ljubezen: Za partnerja si boste vzeli premalo časa, zato se bo verjetno kar pogosto pritoževal nad vami. Vsakdanje življenje boste skušali približati svojim nazorom. Razmislite, če so vaša načela res primerna za vsakdanjo rabo. Delo: Razmišljate o tem, kako bi več zaslužili in tudi naslednje obdobje bo tako. Vzelo vam bo veliko časa, vendar pravih rezultatov še ne bo. Ločite delo od zasebnega življenja. Kozorog od 22.12. do 20.1. Prihajajoče obdobje vam bo prineslo veliko sprememb, ki ste si jih že dolgo želeli. Uveljavili se boste in spet dokazali svojo sposobnost. Precej se boste ukvarjali s sabo in s tem, kar si želite. Pomembno je, do se sedaj na vseh področjih kar najbolj potrudite. Ljubezen: V ljubezni pa boste bolj pozorni nase kot na partnerja, zato boste nekoliko egoistični. Imeli boste občutek, da ste nekaj posebnega in od partnerja boste pričakovali, da vas tako tudi.jemlje. V primeru, da od njega ne boste dobili, kar si boste želeli, se boste umaknili vase. Delo: Pomembno vam bo, da dokažete kar zmorete in napeli boste vse sile. Osredotočite se no to, da boste zadovoljni z rezultati, ki bodo prišli in ne, da boste nenehno potrebovali potrdila nadrejenih, kako dobri ste. Vodnar od 21.1. do 20.2. * X\/V\ Počutje: Prisiljeni boste upočasniti tempo, ker vam bo drugače upadla energija in zdravje se vam bo poslabšalo. Tudi odnosi z ljudmi vam bodo jemali precej energije, še posebno s tistim, ki od vas nekaj pričakujejo. Ljubezen: Čeprav boste do partnerja tolerantni, bo prihajalo do težav v komunikaciji. Pogosto se bosta napačno razumela. Ne sklepajte prehitro in ne bodite nestrpni, če ima drugačno mnenje kot vi. Delo: Za delo ne boste imeli posebno veliko volje, ker vas bodo mučili osebni problemi. Lahko se zgodi, da boste o svojih težavah spregovorili tudi s sodelavci. Bodite previdni in si ne izberite kogarkoli, saj vam kasneje utegne postati žal. Ribi od 21.2. do 20.3. Počutje: Prihaja čas, ko boste nekoliko lažje zadihali. Tako fizično kot psihično občutje se bo izboljšalo, dobili boste tudi več zaupanja vase. Dobro voljo boste prenašali na druge ljudi. Tudi v družbi boste zopet zaželeni. Ljubezen: Partnerja boste nekoliko zanemarili, še posebno če vam ne bo znal prisluhniti, ljubosumen bo na vaše nove znance in pritoževal se bo, da ni več no prvem mestu pri vas. Delo: Čas je ugoden, da se odločite za spremembe, o katerih že nekaj časa razmišljate. Imeli boste veliko poguma in vztrajnosti, omajati vas utegne le nasprotovanje vaših bližnjih. Razčistite v sebi, kaj si želite in to tudi uresničite. K Naj živi prvi maj in kdor dočaka naslednjega prvega v mesecu! Obiščite nas in odnesite košček Gaja s sabo. Predstavnik upokojencev je šel na pogajanje z ministrom Tonetom Ropom, da bi iz proračuna priboril večji delež za pokojnine. Ko se je vrnil, so ga upokojenci vprašali: "Se bodo proračunska sredstva za penzije kaj povečale?" "So se že..." jim je odgovoril predstavnik. "Res? Za koliko?" "Za deset jurjev..." "Kaj? Samo za toliko?" "Več na srečo nisem imel s seboj!" Med državnimi prazniki imajo ljudje čas za svoje sorodnike, obiski se kar vrstijo. "Zakaj imate pa pri vas goro nepomite posode?" "Odkar je minister Rop zagrozil, da bo vzel pokojnino vsem, ki bodo delali, se stara mama ne premakne s kavča..." Tone Rop pride k zdravniku. Ta mu pravi: "Vidim, da imate kronično bolezen, zaradi katere odkimavate z glavo..." "Kaj mislite s tem?" "No, poglejva... Kaj pravite o povišanju plač v zdravstvu?" "Nocoj sem imel lepe sanje. Sanjalo se mi je, da so mi znižali poslansko plačo za 50 procentov." "Pa, saj ti sploh nisi poslanec!" "Ravno zato so to bile lepe sanje." Svetnik Nace Ogrizek se prikaže na občini. "Končno si prišel enkrat točno na sejo..." ga sprejmejo. "Kakšno sejo? Kaj nimamo zakuske ob državnem prazniku?" neznani Junak Tavrl Ponujamo vam ugodne kreditne pogoje za najem finančnih sredstev za delitev dobička podjetja ob pozitivnem zaključku leta. Obiskovalci Gaja pokupijo veliko cvetja in ga odpeljejo domov s svojimi avtomobili. Kateri prodajalec zasluži s svojo ponudbo največ? Tisti, ki prodaja osveževalce zraka za avtomobile... V Gaju so letos zamenjali delovno silo. Lani so uslužni oskrbniki na vprašanje turistov: "A je tista roža res strupena?", odgovarjali: "Počak'te, grempoduhat!" "Pridi hitro, mama! Mož na veliko kupuje rože!" "Kaj nisi vesela, da te ima rad?" "Ko pa to počne s tvojim denarjem!" Nek kmet pride vsako leto v Mozirski gaj in tam proda eno rožo, eno samo rožo. "Veste, midva s čebelo sva že precej stara inv penziji in naju opraševanje utruja," pojasni. "Kar vprašajte mojo ženo, če neverjamete..." Povprašali smo obiskovalce kako so zadovoljni v Mozirskem gaju... "Gaj mi sploh ni všeč. Je premajhen. Ne nudi, kar bi moral. Premalo zabave, premalo cvetja, premalo vsega..." "Pa cena vstopnic, se vam zdi prevelika?" "To pa ne bi mogla reči. Je nisem kupila." Srečanje starih prijateljev: "Kaj pa ti samvGaju?" "Z ženo sva se kregala ali naj greva v Volčji potok ali Mozirski gaj, potem pa je ona šla tja, jaz pa sem tu..." "In si jezen, vidim." "Seveda sem. Na začetku prepira jaz nisem hotel nikamor!" "Kaj pa tako zijate? A je to prvi kaktus, ki ga vidite?" vpraša prodajalka cvetja obiskovalko. "To ne, je pa precej podoben mojemu prvemu možu, kadar se je pijan vrnil zvečer domov." Obiskovalec Gaja se je napil in obležal med rožicami. Ko se je zjutraj zbudil in zagledal vse to cvetje okoli sebe, se je zgrozil: "Jezus Marija, kdaj sem pa umrl?!" Hortenzij Tavrl Pridite na mali nogomet. Igralci so pripravljeni na maraton, šank tudi... Ženske naše doline si lahko spet ogledajo postavne moške na maratonu malega nogometa. Če si morda želijo, da si moški ogledajo tudi njih, naj organizirajo tenis maraton v mini krilcih. Na vsaki tekmi se najde kak zoprnež: "Katera ekipa igra?" vpraša. "Prva..." "Aha, prva. Potem bo druga, pa tretja. Kmalu bodo naši, pa še noben gol ni padel. Čist zanič igrajo, kaj sem sploh hodil sem!" "Trener," vpraša mladi up svojega šefa, "bom lahko igral v napadu?" Trener ga niti ne pogleda, ko mu reče: "Če boš igral tako kot lani, bo vse v redu." "Ampak lani me sploh nisi poklical v igro..." "A res? No, saj to sem mislil." Trener ima rojstni dan. Igralci so ga presenetili z darilom. Ko vzame v roke lepo zavito škatlo, reče: "Lepo ste me presenetili, a vseeno bi raje videl, da bi vi bolje igrali..." "Prepozno," se oglasi 'bek', "smo ti že kupili trenerko!" 'Vidite, tako je to!" nadira trener igralce po neuspešni igri. "Nasprotnik je bil ogret, uigrano so si podajali žogo, obramba je delovala učinkovito, napadali so takrat, ko ste bili vi šele na polovici igrišča. No, povejte mi zdaj glavno razliko med vami in ekipo, ki je zmagala!" "Oni nimajo trenerja..." poskuša uganiti levo krilo. Sodnik dobi žogo v glavo. "Kaj si slep?!!" se dere na izvajalca kota, ta pa se brani: "Kako zdaj pa slep?? Saj sem te zadel!" Eden od gledalcev se jezi: "Sodnik spet piska 'faul'! Kaj je prismojen?" "Še ne vemo. Počakaj, da vidimo komu ga bo prisodil..." se sliši z igrišča. Sodnik prisodi enajstmetrovko. K njemu pristopi natakar: "Kaj si ne bi raje premislili?" "A zdaj me bo pa še natakar učil!" vzroji sodnik. "Enajstmetrovka sem rekel, kaj se čaka?!" Natakar: "Kaj, ko le ne bi..." Sodnik: "Kaj imaš pa ti proti enajstmetrovkam?" Natakar: "Nič, nič. Le igrišče je namenjeno za mali nogomet..." Golman paranoik: "Fantje, a se ni gol od lani povečal?" Soigralci: "Nič ne skrbi. V igri jim bomo podtaknili manjšo žogo." se nadaljuje... SESTAVIL: METOD ROSC NAPRAVA ZA PRETAKANJE NAFTE PUSTO -LOVŠČINA SREDOZEMSKA RASTLINA SAVINJSKE NOVICE PRIPRAVA ZA MERJENJE ZRAČNEGA PRITISKA SLOVENSKI PESNIK (DRAGOTIN) GL. MESTO TIBETA SLOVENSKA PISATELJICA (ILKA, 1891 - 1967) AMERIŠKI IGRALEC WALLACH ZGOŠČENI VODNI HLAPI V OZRAČJU VRATAR NEMŠKE NOGOMETNE REPREZENTAN-CE (OLIVER) ORAČ (zastarelo) ROŽENA PLOŠČA NA TRDEM NEBU VOS ATI H KITOV SAVINJSKE NOVICE VRSTA AFRIŠKE ŠTORKLJE PREIZKUS ZNANJA TELUR VZPOREDNE ČRTE FRANCOSKI ZGODOVINAR (ERNEST) MESTO NA VZHODU TURČIJE LUKAV IZRAELU ALDEHID OCETNE KISLINE MINERAL ZAVALE PRISTAŠICA FAŠIZMA TRINITRO -TOLUEN MAJHNA ZELENA ŽABA MESTO NA ZAHODU ŠPANIJE ŠPANSKA PEVKA IN PLESALKA (KAROLINA) NAZOR ZA PREDNOSTNI POLOŽAJ ELITE V DRUŽBI VILKO UKMAR RIMSKA 4 VRSTA ZAČIMBE GOROVJE V IRANU HRV. NAFTNA DRUŽBA VEDA O VEDENJU ŽIVALI BELJENA BOMBAŽNA TKANINA ČEŠKI PISEC (BOHUMIL) DRŽAVA V ANTILIH GOROVJE V SEVERNI AMERIKI RUSKO MESTO NA KAMČATKI IZDELOVALEC REŠET PRIPRAVA ZA DOZIRANJE DEL PRIIMKA FIDELA CASTRA MESTO V DALMACIJI PRVI MITOLOŠKI LETALEC ZLATKO ERJAVEC PRAOČE HAMITOV CERVANTESOV LITERARNI JUNAK (DON) NATAŠA BOKAL GOZDNI DELAVEC NAPOVED ITALIJANSKA LUKAV JUŽNEM JADRANU ^ IME n PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): v— VRTNI Škodljivec K'“” I iMIKItl komm v v DAVARAN: Gorovje v Iranu ETOLOGIJA: Veda o vedenju živali HRABAL: Češki pisec (Bohumil) RENAN: Francoski zgodovinar (Ernest) RUZ: Del priimka Fidela Castra Rešitev prejšnje križanke: Otisk, Savel, elisa, Be, TS, cesta, lek, INA, Nemanja, Onek, avanturistka, pora, bazen, Aleman, glive, due, loto, kit, Ac, Helena, da, Liliput, rman, Ejup, čistilo, cali, Estoril. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 8. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Štefka Dešman, Prod 25, Gornji Grad; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica): Marija Golob, Robanov kot 5, Solčava; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Sabina Sedovšek, Lepa Njiva 100, Mozirje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Rajko Praznik, Lačja vas 28, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 9. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 7. maja 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagradne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva turistična agencija SVIT iz Mozirja. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 - Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah - Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev - vhodnih vrat - oken po naročilu - prodaja kljuk Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! 42 OGLASI IN MALI OGLASI Morda ste iskali prav to. .. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 0609-635-804, 0609-644-852. PVC OKNA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843-462. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 843-006, Vransko, tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. ZLATARSTVO KVAS - IZDELAVA KLJUČEV Velika izbira zlatega nakita. NOVO - izdelamo vam vse vrste ključev. Na trgu 27, Mozirje. URARSTVO - HOBI - IGRAČE Velika izbira in po ugodnih cenah! Novosti Lego! Belville in Starr Wars -Vojna zvezd so že na policah. V akciji Barbi punčke, Lego Technic 8462! Za Lego škatle iz opuščenih programov popust v maju in juniju 10-15%. Tel. 839-07-80. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109. TESNENJE OKEN IN VRAT Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganja lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041. GLIN GOSTINSTVO NAZARJE MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270. NOVA STORITEV V FRIZERSKEM SALONU MOJCA - brezplačni pregledi lasišča z mikrokam-ero. Naročila na tel. 832-050. Prodam Jugo Koral 60, L 89, lepo ohranjen. Tel. 845-309-Seno in otavo prodam. Tel. 831-298. Prodam polnilec za akumulator Poko 15 Iskra. Tel. 831-298. Kotno brusilko Black&Deker in Iskra ter ročni vrtalni stroj Iskra, prodam. Tel. 831-298. Prodam rezilno orodje zakovinar-je. Tel. 831-298. Prodam kozolec po simbolični ceni. Praznik, Poljane 24, Rečica/ Savinji. Prodam 4 bale silaže 3. košnje. Tel. 833-448 ali 845-341. Prodam dolgo belo poročno obleko (št. 42), unikat, za simbolično ceno. Tel. 832-397. Gorsko fantovsko kolo Rog, srednje velikosti, na 18 prestav, prodam. Tel. 845-086. Ugodno prodam rabljen oljni gorilnik ABIC in 30001 cisterno. Tel. 843-265. Prodam Golf diesel, 1.96. Tel. 845-041. Prodam razmetač travne silaže v stolpnem silosu. Tel. 843-385-Prodam Tomos Avtomatik in Opel Astro 1,6 i. Tel. 832-610. Planinsko pašo za dve kobili iščem. Tel. 041/611-029. Prodam Golf CL, 1.97. Tel. 831-734. Ugodno prodam črno in rjavo usnjeno jakno št. 38-40. Tel. 845-265. Prodam opeko kikinda 333 ■ Inf. na tel. 841-148. Zelo ugodno prodam revije Aura, Horus in ostalo. Tel. 844-163. Prodam bale in jedilni krompir. Tel. 835-216. Ford Scorpio 2.0 GL, ABS, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel. 831-331. Prodam traktorski obračalnik 2m. Tel. 832-612. VW GolfJGLD, 1.83, reg. do 9/99, medletni tehnični, rumen, cena 170.000 SIT. Tel. 841-803, Nada. Prodam 29 ha gozda in 6 ha ostalega zemljišča. Cena po dogovoru. Tel. 061/155-31 14. Poceni prodam travne betonske tlakovce 25 m2. Tel. 063/843-240, zvečer. Hišo poleg cerkve v Novi Štifti (348 m2, parcela 1100 m2) prodam. Cena 13,6 mio SIT (140.000 DEM). Tel. 843-468,041/543-454. Prodam kobilo 2 leti staro in bikca težkega cca 300 kg. Ograjenšek Franc, Ponikva 48 a, Žalec. Prodam VW Golf JXB 1.3,1. 89, 141.000 km, registriran do 26/6-99, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 702-404. Prodam Lado Samaro 1500 S, 1. 1994, rdeča, prvi lastnik. Tel. 834-176. Prodam silažne bale. Tel. 835-114. Prodam karto za premog. Tel. 831-640. Passat 1,6,1.89, reg. 3/2000, prodam, menjam za les. Tel. 0609-625-704. Prodam bencinski pogonski motor, 1.1943 tip SM-VR 4 PS. Tel. 845-142. Prodam Golf JXD, 1. 88/89- Tel. 832- 839-______________________ Prodam harmoniko Podgoršek B.Es.As., 6 let staro. Tel. 885-557. Prodam belo vino. Dostava na dom. Cena 200 SIT. Tel. 763-202. Prodam Jugo 45,1. 1987, reg. avgust 1999. Tel. 832-786. Prodam telico šarole, brejo 9 mesecev. Tel. 835-227. Prodam voz za tračno žago in se-koles. Cena po dogovoru. Tel. 844-258. Kupim 2-3 sobno stanovanje. Mozirje, Nazarje, okolica. Tel. 041/ 517-604. Prodam poročno obleko kon. št. 42, mogoča prekrojitev ter otroški voziček Inglesina, ugodno. Tel. 833- 605. KUPON za brezplačni mali «glas do 10 besed v 10. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. n Morda ste iskali prav to. .. ULTRA, d.0.0. NAZARJE DOČAKALI SMO MESEC MAJ, V TBGOVINAII LLTIH SMO SE ZE PRIPRAVIU RDI ZA PIKNIKE V NARAVI. PO UGODNIM CENAM V Rti DNEH LÜ1K0 KIPLJER: KOTLETI IN MLETO MESO CEUSKIH MESNIN . SIVO LAŠKO PLOČ. 0S5 JIVO KAISER PLOČ. 0,5 PIVO VESELI MENIH STEKL. 0,5 SIR GAUDA IN MAXI SIR PIZZA ŠUNKA PREKORŠEK (plato 2.899,00 SIT) SUPER CENA »»»» 899.00 SIT/kg 120,80 SIT/kom 126.00 SIT/kom 69.90 SIT 749.00 SIT/kom 599.00 SIT/kg PARADIŽNIK, MLADA ČEBULA, MLAD KROMPIR, RDEČA REDKVICA, ŠAMPINJONI, JAGODE, AVOKADO IN ŠE IN ŠE - VSE TO DOBITE NAJUGODNEJE V TRGOVINAH ULTRA !i! PERSIL 3,6 KG KEO superkoncentrat čistilo 3 x 500 ml KEO tablete za pomivalni stroj + GRATIS SOL ZA STROJ ŠAMPON ZA LASE "DUFI" 1 (en) liter 799.00 SIT 499.00 SIT 715.00 SIT' samo 299,00 SIT 'TUTTj . Ponudba rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5 V 7/92 86000 580.000,00 R 5 FIVE 5 V 10/95 55450 780.000,00 R 5 FIVE 3 V 3/94 61400 730.000,00 CLIO 1,2 RL 5 V 6/94 66200 890.000,00 CLIO 1,2 RN 5 V 6/94 69400 920.000,00 TWINGO ELITE 1,2 1/98 10000 1.380.000,00 R 19 RT 1,4 4 V 6/94 113000 1.150.000,00 R 19 RT 1,4 4 V 5/93 77000 1.050.000,00 LAGUNA 1,8 RT 7/95 83000 1.900.000,00 ŠKODA FAVORIT LX 6/94 26000 600.000,00 FIAT UNO 6/96 52000 500.000,00 MARUTI 800 6/94 32000 520.000,00 OPEL ASTRA 1,6 3/93 65000 1.120.000,00 ZASTAVA JUGO 45 3/91 96150 160.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! .TTvTcT Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 »ENTER LJUBLJANA m Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 AKCIJSKE CENE, Kl VEUAJ0 TUDI V MAJU ZELO UGODNE CENE PRALNIH APARATOV KÄRCHER IN BECKUM! PRI NAS DOBITE VES GRADBENI MATERIAL, MOŽNOST DOSTAVE NA DOM!!! «m d WOSTTNÖ DKsJSDtLMOcSCl V7V B ■—•J IEE INI ■ S OD 1.4. DALJE LETNI DELOVNI ČAS pon. - pet. od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ KUUKA Cuza žleb 33 871.00 SIT/KOM ŽLEB Cu 33 1.260.00 SIT/TM LAMINATI 11500 obr 2.279.00 SIT/M2 MUDULBLOK 6/1 82,80 SIT/KOM MREŽA ARMATURNA 9X6 4.959.00 SIT/KOM ORGANIZACIJA IZLETOV, POLETNIH TABOROV... in aptp^r. n MOŽNOST PLAČILA ^I^ZDRAVIUISCA, SEJMI Celje - skladišče D-Per 7/1999 COBISS o 5000006856,9 ZAVAROVANJE z medicinsko asistenco v tujini lahko sklenete pri nas! ZAKAJ? BS OMKBMO. * ZA LJUBITELJE NAVTIKE prodaja vstopnic za razstavo INTERNAUTICA '99 V Portorožu od 12. do 16. maja Možnost organizacije prevoza. * ZA LJUBITELJE FORMULE 1: ogled dirke v MONACU -16. MAJ (avtobus ali letalo) č0 rtLrlckv/o+o'? Na voljo smo vam vsak dan oe oKievaie. od 9 do 12 jn od 14 do 18 ure ob sobotah od 9. do 12. ure. Obiščite nas! Smo pooblaščeni prodajalec turističnih agencij: airtours ÄÜMS BURIN CLUB 6TOUR KOMPAS HOLIDAYS (jfeuropHONe TRGOVINE MEŠIČ Na trgu 7, Mozirje, Tel.: 8394820 Grabnerjeva hiša I. nadstropje NAJVECJA IZBIRA GSM APARATOV. Z veseljem vam pomagamo izbrati najustreznejši paket uslug. OD IZBIRE DO PRIKLOPA! NOŽICE, PIONIRSKA 25, 1255RADOMLJE MOBITEL: »609/655-804,0609/644852 OSREDNJO KNJ. CELJE