OBISK V LASKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMU' V bodoče še več in boljše V LAŠKI PIVOVARNI SO ZACELI Z GRADNJO SLADARNE Stroj za polnjenje steklenic lahko v eni uri avtomatsko napolni in zamaši 8000 steklenic Laško pivo. Zlatorog, Gol- ding, Novoletnik ... No, saj o njem ni potrebno govoriti. Vsi ga poznate. Ravno tako pa (verjetno samo z etikete) tudi proizvajalca: Pivovarno La- ško. Toda ali veste, da so v Laškem varili pivo že pred 400 leti? In to (kot večino žganih pijač) v samostanu?! Pa tudi sedanja pivoyarna ima kar lepo tradicijo — lani v decembru je praznovala svoj srebrni jubilej, 26-letnico obratovanja. Oglejmo si jo: V varilnici se pivo v poseb- nih kotlih prvo vari. Obrato- vodja mi je povedal, da so s postavitvijo dveh novih kot- lov zelo povečali proizvodnjo. Ker so povečali zmagljivost varilnice, so morali vzporedno povečati tudi vrelno klet. V njej pivo nekaj časa vre (od- visno od količine slada in kvalitete piva) v betonskih kadeh. Ko se pivo prevre ga pre- točijo v vložno klet, kjer mo- ra v velikih sodih odležati najmanj 6 tednov. Tako pre- ležano pivo se nato filtrira skozi poseben filter ter polni v sode ali steklenice. V nalivalnici je ogromen stroj. V eni uri napolni avto- matsko 8 tisoč steklenic. Te gredo nato po tekočem traku v velik nov pasterizator, ki podaljša pivu trajnost na 90 dni. To je omogočilo laški pi- vovarni, da se je lahko spu- stila tudi na tuje tržišče, in sicer v Italijo. Povedali so mi, da so s po- večanjem varilnice vrelne kleti in z nabavo stroja za polnjenje steklenic povečali proizvodnjo od 8000 hI v letu 1938 na 126.000 hI v letu 1963. Problem pa je slad, ki ga uvažajo. Zato so lansko leto pričeli graditi sladarno, ki bo gotova v letu 1965. Razen te- ga pa bodo povečali vložno klet, nabavili nov stroj za polnjenje steklenic z zmoglji- vostjo 20.000 steklenic na uro ter še druge naprave. Celotna vrednost investicij bo znašala nad milijardo dinarjev. V pivovarni skrbe tudi za prehrano delavcev, saj so ure- dili menzo, v kateri dobi vsak delavec topel obrok. Na kraju mojega obiska pa sem moral še poskusiti njihov izdelek — Novoletnik. L. S. Kako so Radečani praznovali novo leto Kot vsako leto, tako so bile tu- di letos Radeče v prazničnem raz- položenju že nekaj dni pred no- vim letom. Zato so predvsem po- skrbeli pionirji in najmlajši, ki jih je že pred novim letom obi- skal Dedek Mraz. Tokrat so v Radečah obdarili 559 šoloobveznih otrok, poleg tega pa so jim nudili brezplačno kino predstave. Dram- ski krožek osnovne šo?e Marjana Nemeca pa je pripravil igrico »Vi- linček z Lune«, ki so jo uprizori- li kar štirikrat. Radeška šola je bila še posebej obdarjena od de- lovnega kolektiva Tovarne papirja v vrednosti okrog 100.000 din. Ob- daritve so bile tudi na šolah o Svibnem, na Jagnjenici in Vrho- vem. Starejši so pričakali novo leto v Domu TVD Partizan v Radečah, v Domu DPD Svobode v Zidanem mostu, v kulturnem domu v Vrho- vem. v šoli na Svibnem in v šte- vilnih privatnih gostilnah v okoli- ci Radeč. Ocenjujejo, da je več kot 800 Radenčanov in okoličanov pričakalo novo leto v omenjenih lokalih, nekaj več kot sto pa jih je odpotovalo na praznovanje v Rimske Toplice, Hrastnik, Laško in Sevnico. Kot vsa prejšnja leta je bilo tudi letošnje praznovanje veselo in je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Okrepljena posadka Postaje LM Y Radečah ni imela skoraj nobe- nega dela, niti v tej noči niso za- znali prometnih nesreč. Primer poklicnega humanizma Pripetilo se je v Vojniku. Na cesti . Tam, kjer se vsak dan kaj pripeti: kaj težjega ali kaj lažjega, skoraj nikoli kaj lepega. Cesta je namreč kakor fronta, kjer je človekova glava nenehno izpostavljena nevarnostim, in če se zgodi, kot se je zgodilo v Vojniku, je nevarnost še toliko hujša. Človek, po poklicu zdravnik, je stal ob cesti, z otrokom, ki ga jé nekdo povozil. V bližini je stal njegov avtomobil, obrnjen v nasprotno smer nesreče. Ko se je na kraju ustavil osebni avtomobil iz Celja, je človek, po poklicu zdravnik, po- vedal, da je otroka najbrž povozil težek tovorni kamion s prikolico, ki je stal nekoliko nižje pri bencinski črpalki. Nekdo iz avtomobila je stopil do šoferja tovornjaka in ga opozoril, naj se javi prometni milici. Ta je ogorčeno zanikal sleherno zvezo z nesrečo, vendar se je kljub temu javil. Naj- brž, ker je imel čisto vest. In kaj so ugotovili prometni organi? To, da otroka ni po- vozil šofer tovornjaka, pač pa zdravnik! Da bi zelo naivno zabrisal za sabo sled, je obrnil avtomobil v smer, nasprotno tisti, kjer je prišlo do nesreče. Toda pri tem je pozabil upo- števati okoliščino, da so naši prometni organi preveč izkušeni, da bi mu nasedli. Vtem ko je zdravnik po vsej verjetnosti samo razmišljal o svojem poklicnem humanizmu (namesto da bi ga pokazal!) so otroka odpeljali v celjsko bolnišnico. Pri tem seveda ni nenavadno to, da je otroka povozil zdravnik (ki v prometnem pogledu ni nič manj izpostavljen nesrečam kot vsi drugi), bolj nenavadno in nenormalno je dejstvo, da цпи kljub svoji zdravniški tituli ne glede na de- janski vzrok nesreče, ni prvi pomagal! (oh) Razgovor na vozu Lepa, debela rjavca sta enako- merno prhala v meglen zimski dan. Sneg je prijetno škripal pod kolesi, midva z voznikom pa sva se zavijala v eigaretni dim, ki se je vtapljal v meglo. Mož, ki je sedel pred mano je bil redkobese- den. Komaj, komaj sva zakrpala nekaj stavkov iz katerih sem zve- del, da se pelje v JAGNJENICO, to je vasica v katero sem tudi sam namenjen. Ko sva zapustila radeško papirnico in novo stano- vanjsko naselje na hribu sem zo- pet poskusil že vnaprej zamrznjen pogovor. — Striček, ali je res, da ste do- bili v vaši vasi lansko leto nagra- do za najboljše urejeno volišče? »To je že res, res je pa tudi, da je v naši vasi več še večjih uspe- hov, ravno tako je res, da vas »cajtingarjev« ni blizu ...« Zopet sva bila tiho. Ta dan sem imel smolo. Cas me je dajal, av- tobus sem zamudil . . . Kako je kaj sedaj pri vas, ko ste pod laško občino? Ja. veš kako, je — isto. Samo dohodek na glavo prebivalca je malo manjši. Preje smo bili le pod knapovsko občino in kjer so knapi, tam je denar .. .« — Saj je • Laški občini tudi in- dustrija. >Ali sem rekel, da ni industrije? Samo v razmerju z ostalim prebi- valstvom je delavstvo v manjšini.« — Pa turizem? >Na višku, o tem beremo vsako leto. Sicer je investicij tudi ne- kaj, pa kaj bi .. .< — Poslušajte . .. >2al zavijem sedaj na levo. Ti moraš pa še malo naprej. Ko pri- deš drugič me poišči. V kratkem bomo kolinili. Pridi. Vprašaj za tajnika krajevnega urada pa te bodo poslali k meni. Prideš? — Pridem. Za koline verjetno ne, toda pridem. Včasih ima človek smolo. Neka- teri celo večkrat. Zopet sem nebo- gljeno zrl po zasneženih hribih iz , katerih so rasle v ivje obdana dre- vesa. Nato sem se obrnil. Iskal sem tajnika krajevnega urada v Jagnjenici. On pa ravnokar zavije v levo, v sneg. Vesti iz Slovenskih Konjic NAJMANJ 25.000 DINARJEV Na zadnjem zasedanju ple- numa" Občinskega sindikalne- ga sveta v Konjicah so skle- nili, da je potrebno v vseh de- lovnih organizacijah proučiti vsa4 tista delovna mesta, na katerih zaposleni delavci za- služijo manj kot 25:000 dinar- jev mesečno. Teh je na ob- močju občine sicer vedno manj, širša politična akcija vseh organov pa bo omogo- SEDEM NOVIH OBRTNIH POD- JETIJ Z novim letom je v Konjicah pričelo samostojno poslovati se- dem novih obrtnih podjetij, ki so do konca lanskega leta bila kot servisni obrati stanovanjske skup- nosti. Ta je sedaj obdržala le še tiste dejaynos