Tomaž Pavšič
NOVE REVIJE
Publicistična dejavnost na slovenskem zahodu,   ki se je ugocl-n© raažlvela tik jred drugo svetovno vojno  (pa tudi prva leta po j^iJ^J^s.   je popolnoma zamrla le v časti najhujšega fašističnega pri-tiska-
Po drugi svetovni  vojni  je ziastal na iPrimorskeai poseben položaj.  Zaradi določil mirovne pogodbt  (i^ariz 1:346),   ki  so  jo  izvedli  leta 1946,   S9- je sgodil© tOj   Česar so se nekateri  bali. SLovenci  siao kljub pravični in zangoviti  vojni  ostali bi'a7. liSta in Gorice.  To je po80bxi0 težko občutilo primoreko ljudstvo.  V veselje, ki  j8 zavladalo od Snežnika do Triglava,   je kanila grenke kaplja. Naša nanjšina v trstu in Gorici,   (ki je šele sedaj,   ločeno,-, od strnjenega čisto slovenskega oKeailjas,   postala .^ares ;2anjšina)g   S2 je aorala vživljati v nor položaj,  Jt^rimorska pa s© je sedaj lahko oklepala le svojih malih središč ali pa s© kot voa Slovenija na višji ravni naslonila na l*.jubljano.   Tudi  s priključitvijo  ifopra Jugoslaviji  oziroma Trsta Italiji  seTižkdo ve kaj spresenllo.
Ifedteui ko   : t. v Trstu nskaj let po vojni ishajala revija MA2-.   GLEDI in kioalu z.a njo SETEV5   pa je preteklo  8koraj dev©t let, p.redno  je na Primorskeui začeda izhajati prva povojna kulturna rs--vija.
Nova meja je bila stvarnost^   ki  je noben idf^salizem ni njogel premagati« V Trstu se je potem,  ko s?5 usahnili ivajggledi,  pojavila nova revija SIDRO,   po nj@j pa TOfCOVl;   toda vse te revije,   čeprav 80 umetniško in idejno bogatile slovensko kulturno zavest,  so osta le ne?aF>až©ne v osrednjega slovenskem časopisju in so tudi kaiai« prenehale izhajati.  Primorokl kulturni delavci,   ki so ostali  tostran mejSj  s© vedno čutili,   da dežela ne sm® postati pasivna uživalka kulturnih dobrin.;,   ampak naj osredotoSi svoje duhovne sile, tako,   da bodo primemo pci-aadeljene ne 1@ v Ljubljani 5  AiariborUp  Celju in Se kje,  ampak tudi na našem sončnem,  a osiromašenem zahodn.
Leta 1954 so primorski  kulturni delavci na pobudo mladih vi@o-košolcev v Ljubljani ustanovili  revijo DORI,   ki  je ishajala v Kopru in združevala ljudi peresa negled« na mejo.   (Uredniški sestanki  so bili v Ljubljani J,   Postojni in A,<opru,   kamor je iz Trsta prihajal tržaški  Slan uredništva pokojni Zorko -JelinčiS.)  Tudi Sore je isruvala burja, čeprav ne 1? klasiSni  grobi obliki^   jih je zajela ista usoda kot Hevijo 57 in Perspektive,
I?oleg veS r€'4?ij, namenjenih pretežno Šolski mladini^ ■. zadnji dve leti izhaja v Trstu le revija MOST, ki pa pri nas ni doseglji-va«
Leto 1966 pa je bilo za i^evijalno življenje na Primorskem is-redne uspešnoo Z.e nekaj let sem je bilo slišati  glasove o potrebi nove revija. Ob rasličnih priložnostih so fe^isaterl prioiorski  kulturniki utemeljevali nujnost nadaljevati pretrgano tradieij'f>.  Tako sta o  tem govorila Jožko Kumar in Srečko Vilhar v ^-^^opru Leta 1964,   v Primorskega dnevniku pa je 05ICesetletnici  £3orov pisal g te.u vprašanju podpisani.  Podobno  željo  j© pozneje  (1965)  v izja^n za Primorski dnevnik izra?.il tudi dr^Andrej Budal.  ITePlanjajoc* 9? na vse tO/je iiranko i^aruša 5 v Primorskih novicah aačel  ra^-pravo, v kateri  so se oglasili ša drugi.
166
Težk® se je bilo ledinitij,   kakšna naj bi  bila ta revija,
ker 80 ljudje,,   ki  bi  vanjo lahko pisclij   re?.kropljeni po vse.;, Priiflorjn,in so razšličnih pogled©'? ter nazorov.  Važno  je bilO;, da ¥si nekaj    hočejo   .  Želja vfjeh Je bila tudi;,   da bi bila driavna meja čimroanjša ovirao NaJT«"? hotsBJa je Kanala mlada Ko¥a Gorica^   kjer je bilo tudi največ stvai'f:,lh iiisŽJiostio Saj se je 2» to zavaela krajevna oblaatj   zavedajoč sa svoje kulturne fumkcije.
PraT ¥ istem času pa so v Trstu mladi ljudje pripravljali novo revi jo J  ki naj bi  imela pečat, mladih sil ia obein^^m skušala zidati na temeljih najboljših isročil.
I.-Ialoštevilna skupina mladih ra;«*iEQJii3£:o¥ v Idriji   (povečini ¥i~ sokoSolci zadnjih letnikov)  ja pra^tako spoznalaj  da je potrebna in dobros  Če stopi pred javnost s svojo lastno rsvijOj   ki  bi u-strezela njenemu hoteaju in dopolnjevala slovensko uaietnišk© in kulturno snovanje  (neglede na tCj  da v -<-driji  že enajst let izhaja tiskan tronesečnik Idrijski rasgledij.   ki pa rd revija 'i,a književnostJ   ampak predvseci družbenozgodovinska krooikaj   omejena na idrijsko področje).
Tako je za novo lete 1966 v .If3riji že isSIs pr^a številka revije KAPUEj sledil ji je kmalu traaški ZaLI'/j l.aaja pa no sačela izhajati  GOKIdKA SREČANJA.
PoroSatij« o lavijeL je v prvi vrsti  stvar dnevnega časopisja^
a ker smo ae odloči li,   da beza© poročali  o kulturnem živi jen jo na Pririorskenrij  in še posebno^   kker ni znaiio^  po Kakšnih merilih o-= srednji  časnik določa^  o  čeia bo pisal;,   ter se ielik© f-godi,.   da kulturna kronika pri Delu ssraoloi kar dve oziroma tri številke fadi v grafičnem smslu odličns slovaiBkg rc^vije,   ki ishaja v TTEtn^. prav gotove ne .«?amo aaaa sebi" v namMn^   (Kalagft sest o.-uenil "gra^ fiCno "opremoJ  ker bi  š@ nekako ra?,'uj::els   da na ciklograf razmBo-ženih Kapelj uredniki ne štejejo sa enakovredno revi jej   čeprav spada pod iati sokon o  tisku.)
Pred rsano  je ^ALIV 4,   revija^   ki  je tako lakljufiila svoje prve leto življenja.  Želel bi sicer poročati e celotne® letnlKu, aiibilo predolge o Oetrta Številka je vsekakor i izpolnjevanje in j^c-goče tudi  preseganje začrtanega«
Na uvodnem raestu je 18 strani drobi^ega tiska ispod peresa Alberta Rejcsj   ki se prvič pojavlja v Zalivu«  To  je zgoščeno^   a hkrati  živažmo pisana razprava z naslovom Neuničljivost sloven-šSine v BetieSki" Slovani ji»  Z enim saraim samahoai pronicljivo seznani  bralca z današnjim položaje® beneških Slovencev,   m njihovo duševnostjo in odnosom do slovenstva- (pravKaprav do slovenske govorice),ki se je oblikoval sadnjih sto let^  kolikor ni  bil določen že prejo  V slovenskeni tiakUj   če seveda ne štejsino «Jadran-> pkega koledarja 1966  (kjer pa tako sodeluje ivejeclj  nismo fpo-membnem letu 1966 nikjer na enem oestu nasledili  tolike a i^eneški Sloveniji o (fu naj omenim^  da Je v Zalivu 2-3 viilko -»ia ti četo v objavil daljSo pravljično pripoved 58 Istr^e Peske Pulice i a Osojaii v Kegiji in še krajšo rezijansko antologijo;   doslej kaj podobnega v slovenskih revijah nismo zasledili«)
Pavle iierjiii jo posvetil spoainski članek pok^jneuiu tržaškemu skladatelju Ivanu Grbcuo S toplim orisom nam odkriva njegov plemeniti lik.
167
nekaj verzov:	da	j® v?.valovila
misli so hladne	da	3@ trepetala
dnevi so kratki	še	dolg© v nob
sraku dim.		(Peseia)
^Otožpo«'^^ '		
Obsežnejšo prozo v tej številki če pricpeval .tiilao lipovec, tržaški pisateljj avtor roaana Ljudje ob cesti« Njegove Koftne podob© iadajajo plsc&s ki skuSa najti odgovor na sodobnikova vprašanja o smislu vsegaj kar je v nas in okrog nas. fo pisanje je nenavadno in izvirno v tecij da snanstvesio-fantastiSa podreja načrtnemu razglabljanju o kozaostij kar pa j© spet le projekcija vprašanj,   ki se tičejo našega lastnega bitja in žitja.
rlarko Pvravos,   ki  je otalefi sodelavec Zaliva,   objavlja pet svojih pesni,   ICravosov pesniški  jezik je svojstven zaradi nepri-iljenega in jaenega lirisma.  Značilen kratki verz in lahkotna muzikalnost dajeta tej poeziji z dovolj bogato in resne motiviKo neko ljubko  ZTOčnoat;   la primer A zaman tržem s prsti        ^.ioje tržem cur-ek                          moji
.  ne pretrae se                       in v
ne umiri   želja
(Skozi  gossd)
Kot  že 2t-^s   x.«idx   četr-^,a š" ,-vi: , i<a r     rsčB nekaj prostora evropski masijainski prubleaiat^kt,   Či^vak  .   .a^Joi ognjem prebere referat dr.Gustava Bui^attijej   ki ima izostren posluh za pravice in potrebe evropskih iuu^odnih aanjiiin^  posebno pa se pi^ii^adeva za obu-dite¥ provansolske narodno-jezikovne sktpnosti v italijanskem Pie-aostu.
V rubriki naš pogovor tokrat nastopa irena Žerjal Pučnik,  ki je Y prejšnji  številki objavila nekaj dobrih pesmi.  Ob p©gO¥oru O alajši  i^asumniški generaciji kri ti Bno pretrese naše kulturno-politiSne razmere.  31ctra je avtoričina ugotovitev:   "AilarKsist v Ameriki  in eksistenclalist v tiovjetskt zvezi iutata lahko več skupnega kot uradni marksist in marksist po prepričanju v isti državi na vzhodu."
Kot pesnik v tej Številki dela družbo Kravosu še neKoliko manj znani  Filip Fisher,   katerega pesmi izzvenijo v nekakšni nad-časovni otožnosti. V tem smislu je učinkovita pesem Vstajenje«
Sestra Janka-Premrla-Vojka nadaljuje "gradivo za Življenjepis' 0 svojem bratu.  O tem primorskem junaku je ljudstvo spletlo legende 2e za njegovega Življenja« -^^iarsikdo je že o njem pisal,  nihč@ pa seveda ni mogel podati tako  živega orisa njegove mladosti in družinskega školja,   kot to lahko stori njegova sestra» Sicer pa nam je tudi njegovo parti z snovanje le še premalo znano.  jSoIJ kot posamezni  boji nas zanima duhovno doživljanje,  saj je Vojko pripadal tistemu primorskemu rodu?   ki  je po trpki mladosti  lahko najbolj učinkovito posegel v svojo l-^stno usode   .  Kp bo ivadoslava Premrl dovršila ovoje delo,   bomo imeli prisrčno in natančno o.ono-grafijo © tem ljudskem junaku.
Eoris Pahor skončuje svoje Glose +66,  ki  jih je začel pisati že v prvi  številki. To so nedvomno najsanim vejše strani revije. Boris Pahor je pač eden tistih redkih naših pisateljev^   ki imajo voljo in najbrž tudi možnost,   da se ob kočljivih vprašanjih ne zapirajo v molk^   ampak j©sRo in odločno povedo svoje misli in argumentirane polemizirajo tudi ^ ljudmij  ki so sicer skoraj nedotakljivi »  Le škodaj   da je krog bralcev Zaliva v oloveniji  zelo omejen«, Pahorjeve besede so hude;,  a nikjer aprioristične« Človek bi rad slišal še tist® plat;,   ki so ji namenjene,   toda Pahor se bo ji J  da se mu bodo ta ¥prašanja vrnila, "kakor da jih je odbil cementen ^-Id."
Pod zaglavjem Naša knjižnica rJarko Kravos rasčlenjuje in ocenjuje pesniško zbirko Francija Zagoričnike Agameianon.
O Vatovčevem eseju Cankarjeva publicistika in Trst^   ki  je i^-šel kot ponatis i^ Primorskega dnevnik pri Z-TT.   poroča k«. 168
Isti avtor se pohTalno izraža tudi o 4«šteyilk:i iCapel^.
Savina i^euec prikupno razoiišlja o zaSeticu gledališke sezone T Slovenskesa gledališču v Trstu (Gorici,  Na dnu). Njena zadnja ugotovite'^ o različnih pravore5nih melodijah naših gledališč pa je dobra misel za rezpravo o teia vprašanju.
Med "odmevi" najdemo zamejsko problematiko, ki je osrednji Sloveniji neznana. (Slani društva "AJisel in delo" očitajo Kulturnemu eomu,  da za^je nima gostoljubja«)
-dn- poroča o zelo uspešneži nastopu orkestra Glasbene matice Trst in pevskega zbora Prosek-Kontovel v Ljubljani oziroma o koncertu orkestra Slovenske filhariaoninije v tržaškeia Kulturnea: domu. Simpatično se izraža o nadvse uspešnem delovanju dirigenta Oskarja Kjudra,  ki bi mu -dn- privoščil,   da bi nekoč vodil veliki orkester tržaške Slovenske filharmonije,   kar že ni več samo utvara.
Ob koncu je še nekaj bodle in epigramov raznih avtorjevo
Številko,  ki  je kot vse prejšnje^   tehnično zelo domiselno u-rejena,   krasijo  lepe reprodulrcije CJesarjevih,  Palčičevih slik in Hlnvatyjevih risb ter reprodukcija Gernifeojeve grafike (Simon Gregorčič).
GOhIšiCA SkEČANJA 3»  Kakor se izkazuje ta goriška (novogoriaka) revija v svojih prvih treh Številkah,   je začela orati doslej malo zrahljano ledino številnih vprašanj,   ki  se tičejo tega ozemlja. Za revijo  je značilna družbena usmerjenost in reševanje sprotnih vprašanj ter odkrivanje gospodarskih in kulturnozgodovinskih problemov ^riške (primorske)  preteklosti  in sedanjosti.
Pomembno je^   da po dolgih letih -aolka na goriški zemlji iz-. haja dobro urejevana in okusno opremljena revija.  Že sam naslov "srečanja"  nas seznanja z vsebino.  Zdi  se,   da bo prav problematiiia^, ki  izhaja iz zemljepiginih danosti mladega goriškegc mesta vedno zanimiva in tudi  koristna,   pa ne le zaraoi medsebojnega spoznava-^ nja,   ampak pi-edvsem za tvorno in bratsko sodelovanje dveh narodov. MMslim,  da je najprej potrebno kulturno sodelovanje,  kajti  to bolj kot hitro spreminjajoča se politika zagotavlja plodna tla za ustvar-Janje nove človečnosti,   ki  je prvi pogoj za zdrave in enakopravne mednarodno odnose  (tu mislim na uspešno sodelovanje Goriških srečanj z italijanskima revijama Studi  goriziani in Iniziativa ison-tina.)
Ker bomo o Goriških srečanjih še pisali,   topot ostajamo pri  teh splošnih mioliho  ioslej so Goriška srečanja opravičila svoj obstoj. Nekateri  članki in rasprave ter krajše monografije bodo koristno uporabne še čez leta«  Erugi prispevki pa vplivajo na jai^no mnenje,   če že obenem tudi ne rešujejo vprašanj,   medtem ko  je le neznaten del tistih ss6tavkt)v,  ki niso bili  tako nujni za objavo. Edina nevarnost bi  bilaj   če bi revija v prihodnosti  zašLa v "akademsko"  obravnavanje problemov oziroma bi  se prelevila v kak abor-niko^^eleli  bi,   de *>'oriška srečanja že zaradi  bližine'«bi  prezrla goriških in beneških Slovencev v Italiji«  Ob koncu tega kiatkega prikaza bi  rad omenil izredno lepo likovno opremljenost re^e, zlasti lepe fotogi^afije.
Gt^riški reviji  želimo plodnega dela in uspeha.
POPhAVEK,    ;.led ras:-ranoževcnjem se je izmaličil peti odstaven na strani       '   167 ,   ki mu manjka povedf^k    ...smo dolžni  to storiti.
169