URN_NBN_SI_DOC-CWQMOTOH

Zentralblatt für Bibliothekswe­ sen. Leipzig LXXXVI/1972, št. 1— 12, 768 str. 8«. Vsebina 86. letnika je zelo pe­ stra, saj najdem o v njem zasto­ pana vsa področja bibliotekarstva od zgodovine poljskih vezav in problem a literarnih zapuščin do uvajanja avtom atske obdelave v knjižnicah. Revija poroča o knjiž­ ničarstvu v tujini, npr. o razvoju knjižnic v Iranu, o projektu za B ritansko knjižnico, obvešča pa tudi o m ednarodnih dogodkih, kot so npr. Evropska konferenca o m ednarodni zam enjavi publikacij na D unaju ali Kolokvij o zgradbi univerzitetnih knjižnic v Lausanni. Ne m orem o pa se znebiti vtisa, da so ti prispevki sam o inform ativni in da uredništvo načelom a usm er­ ja pozornost vzhodnonemških bi­ bliotekarjev v knjižničarstvo socia­ lističnih dežel in v čim tesnejše sodelovanje knjižnic v okviru so­ cialističnega sveta. Taki članki so: O nalogah biblio­ tekarstva v SSSR v petletnem pla­ nu 1971—1975; Bibliotekarsko-bi- bliografska klasifikacija, razvoj in uporaba v knjižnicah SSSR; Mreža agronom skih knjižnic v Bolgariji ipd. Zanimivejše in tudi tehtnejše pa so študije, ki z m odernim i me­ todam i analizirajo, v kolikšni meri so politične in kulturne težnje po čim tesnejšem sodelovanju rodile sadove, tako da pregledujejo, koli­ ko knjižnice kupujejo in posredu­ jejo sovjetsko literaturo in koliko se le-te bralci poslužujejo pri svo­ jem strokovnem in znanstvenem delu. Med temi se posebej odlikuje članek v 10. št., ne sam o zaradi značilne vsebine, am pak tudi zara­ di m etode, ki bi jo lahko m arsikdo uporabil pri podobnih študijah. Avtorja J. Dietze in J. Fliege poro­ čata o raziskavah, ki s o jih opravili v Univerzitetni in Deželni knjižnici Sachsen-Anhalt, Halle (Saale). Leta 1971 so v knjižnici pregledali štiri komplekse: i. Koliko literature v ruskem jeziku so kupile Osrednja univerzitetna knjižnica in inštitut- ske knjižnice; 2. Pregledali so iz­ posojo literature v ruskem jeziku, kupljene leta 1968; 3. Preiskali so delež sovjetske literatu re v citatih disertacij, ki so jih hranili v letih 1970—1971; 4. Izbrali so prevode iz let 1970—1971 in jih razdelili po jezikih. Vse analize so izdelali na podlagi razdelitve gradiva v štiri strokovne skupine: družbene vede, m atem atiko in naravoslovje, agro­ nom ijo in medicino. Statistične podatke sta avtorja nato kritično pretehtala, ocenila opravičenost sedanjega stanja in v zaključku predlagala možnosti za večji na­ kup in boljše posredovanje sovjet­ ske literature. V 12. št. im am o članek Univerzi­ tetna knjižnica nemško-sovjetskega prijateljstva, v katerem skupina avtorjev na čelu z W. Duxom opi­ suje izkušnje, ki jih im a Tehnična univerzitetna knjižnica v Dresdenu pri nakupu, obdelavi, propagandi in uporabi sovjetskih inform acij­ skih virov. Poročajo tudi o stikih, ki so jih imeli z znanstvenim i in­ stitucijam i v SSSR in pozivajo vse bibliotekarje, da se še intenzivneje poglobijo v študij sovjetske zgodo­ vine in kulture te r tako še več prispevajo k tesnem u sodelovanju med SSSR in NDR. Nemško-bolgarsko kulturno so­ delovanje preiskuje F. K rause v Knjižnica 17/1973 199