TOLMINSKE NARODNE PRAVLJICE
Zapisali: Jožef Kenda, Ciril Drekonja in Andrej Šavli Oblikovanje e-izdaje: Fotospring d.o.o.
Urednik: Mario Pušič Založil: Fotospring d.o.o., Maribor
Za založbo: Mario Pušič Leto izida: Prva izdelava, 2012
ISBN: 978-961-6858-16-8
Copyright © 2012 Fotospring d.o.o. E-izdaja na voljo na: http://itunes. apple. com/si/book/isbn9789616858168
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor
398.2(=163.6)
TOLMINSKE narodne pravljice [Elektronski vir] / zapisali Jožef Kenda, Ciril Drekonja in Andrej Savli. - 1. izdelava. - El. knjiga. - Maribor : Fotospring, 2012
Način dostopa (URL):
http://itunes.apple.com/si/book/isbn9789616858168 ISBN 978-961-6858-16-8 COBISS.SI-ID 69618177
Troje oblačil...........................................................................................................3
v
Železni prstan........................................................................................................5
Sirotici....................................................................................................................9
Lonec majarona...................................................................................................11
O povodnem možu..............................................................................................13
Trije velikani........................................................................................................15
Pastirček...............................................................................................................18
Puščavnik.............................................................................................................20
Medvedov Janez...................................................................................................22
Kdo je ubil zmaja?...............................................................................................25
Začarani mladenič...............................................................................................26
Pet bratov.............................................................................................................28
Strah v cerkvi.......................................................................................................29
Spokornica...........................................................................................................31
Mati sv. Petra........................................................................................................31
Sv. Lukež in vol....................................................................................................32
Junak....................................................................................................................33
Ubežnik ................................................................................................................35
Pastorek in pastorka.............................................................................................38
Podganek..............................................................................................................40
Zgodba o očetovi zapuščini..................................................................................41
O sinu, ki je imel kratek konec pameti in mrvico zastopnosti..............................42
O naglici..............................................................................................................43
Samson in čevljarček............................................................................................49
O poboljšanem sinu.............................................................................................51
Troje oblačil
V deveti deželi je živel mož, kateremu je umrla žena koj po prvem porodu. Na smrtni postelji mu je priporočila v varstvo in oskrbo malo edinko in mu je rekla, naj bo detetu dober oce. Vdovec, ki je bil zelo bogat in ni mogel sam opravljati vseh hišnih ter gospodarskih opravil, se zopet oženi z lepo, pa hudobno hCerjo premožnega trgovca. Dokler ni imela druga žena lastnega otroka, se pastorki ni slabo godilo; potem pa jo je priCela maCeha pisano gledati; preganjala jo je in ji nalagala najtežja dela, zraven ji je dajala prav malo jesti, tako da je sirotica veliko trpela in so ji v žalosti potekali dnevi. Mož, ki je bil najveCkrat po opravilih zdoma, ni vedel, zakaj je njegova prvorojenka tako slaba in bedna.
Bil je zunaj najhujši mraz, da so slepe muhe letale po zraku in da so drevesa pokala. V tem casu pošlje hudobna maceha slabotno sirotico v gozd jagode brat. Moža, sirotinega oceta, ni bilo doma, da bi preprecil grdo pocetje neprave matere. Sirotici torej ni bilo drugega storiti ko ubogati in iti v gozd.
Gazi beli sneg proti gozdu in vsa se trese od mraza. Pride globoko v les in ne vidi okoli sebe drugega ko beli sneg. Boga in vse svetnike klice na pomoci pa milo joce. Vsa premražena in otrpla se usede pod veliko cumo (bukev) in tam moli ter plaice. Kar nekaj zaštumi za njenim hrbtom. Deklica se ozre, pa ne vidi nic, A iz šuma se izvije glas:
«Nic ne obupaj, dalje pojdi in dobila boš, kar išceš!«
Sirota zbere moci ter gre nekoliko navzgor po gozdu in glej, že zagleda jagodne rožice, ki cvetijo na tleh «Kdaj bo še kaj», vzdihne deklica, «saj so komaj še cvetovi!« Zopet se usede na tla in milo joce; a že sliši glas: «Pojdi dalje in dobila boišl, kar išceš!« Gre dalje po gozdu in pride na kraj, kjer so bile jagode že zelene. Tudi zdaj ni zadovoljna in vzklikne: «Kdaj bodo zrele! Jaz pa moram biti že danes zvecer doma in moram stopiti pred hudobno maceho.« In še se oglasi veter: «Pojdi dalje in dobila boš jagod, da jih ne boš mogla ne snesti in ne vseh domov nesti!« Sirota gre dalje po gozdu in pride do lepih zrelih jagod. Nabere jih polno pletenico in jih nese macehi domov. In ko pride domov, vidi, da ima na celu tri zlate zvezde; dali so jih ji vetrovi za njeno dobro srce in za njeno trpljenje.
Maceho grize crna zavist, ko vidi, da ima pa- storka tri zlate zvezde na celu. Še bolj jo preganja in jo sili k najtežjemu delu. Ko pa pride zelena po- mlad in ko dozorijo jagode, oblece maceha svojo lastno hcer v lepo obleko ter jo pošlje v gozd, da bi ji nabrala zrele jagode in da bi dobila tudi ona tri zlate zvezde na celo. Hcerka gre v šumo in nabira jagode, a ni zadovoljna, ker ne more najti lepih in rdecih, kakor jih je dobila polusestra. Nevoljna se vraca iz gozda, kar jo sreca veter in jo vpraša: «Kaj išceš in kaj bi rada imela?« Deklica mu odgovori: «Kaj tebi mar!» In glej, na te besede jo udari veter v celo, da ji zraste koštrunov rog. Zopet jo vpraša drugi veter: «Kaj išceš in kaj bi rada imela?« In deklica mu odgovori kakor prvi krat. Komaj spregovori zadnjo besedo, jo udari veter v celo, da ji zraste koštrunov rog. Še tretji veter jo sreca in jo vpraša: «Kaj išceš in kaj bi rada imela?« Tudi sedaj odgovori deklica osorno in
veter jo udari v celo. da ji zraste koštrunov rog. — Hudo se prestraši maceha, ko se vrne prava hcerka s tremi rogovi domov. Še bolj jo grize crna zavist in še huje ravna z ubogo pastorko.
Zdaj pošlje sirotico krave past; zraven ji da še predivo in ji ukalže, naj na paši prede. Deklica je hudo žalostna, ker ve, da ne bo mogla pasti in presti obenem. Žene krave na pašb in milo joce. Pa pride k njej krava in ji pravi: «Kaj se joceš, meni daj predivo, da ga pojem in ti dam prejo!» Deklica da predivo kravi, ki ga poje in ji da nato prejo. Krave se pasejo mirno do večera in takrat jih prižene sirotica domov; s sabo pa prinese tudi lepo spredeno prejo.
Naslednji dan pošlje maceha svojo hcer krave pasti. Da ji tudi predivo in ji rece, naj ga sprede. A krave se nocejo pasti mirno, uhajajo ji na vse strani in ko odvraca prve, ji druge pojejo predivo. Zvecer prižene hci lamo živino domov, sama pa pride brez preje in brez prediva. Maceha je nevoljna, a lastni hceri ne stori nic hudega.
Prihodnjo nedeljo se odpravi maceha z lastno hcerjo v mesto, pastorki pa ukaže, naj pase krave in naj skuha kosilo. Sirotica ne ve, kaj naj naredi; ali naj pase krave, ali naj kuha kosilo. Pa stopi k njej ena izmed krav ter ji rece: «Nic se ne boj, le kuhaj kosilo, me se bomo prav lepo pasle. In še ji pravi krava: «Prihodnji teden me bodo zaklali. Glej, da boš nesla ti creva prat, kajti v njih boš našla tri zlata obladla, eno bo solnmo, drugo bo lunino, tretje bo zvezdno. Našla boš še pozlacen vozicek in mnogo drugih reci.»
Deklica stori, kakor ji je narodla krava. Ko naslednji teden zakoljejo žival, vzame creva in jih nese k potoku, da bi jih oprala. Razpara jih in najde v njih troje obladl; eno je bilo solnmo, drugo lunino, tretje zvezdno. In še najde pozlacen vozicek ter mnogo dragocenih reci. Sirotica opere creva in se vrne domov. Obladla, vozicek in dragocenosti spravi v skriven kraj.
Nedalec od kraja, kjer je živela sirotica, je prebival bogat grof, ki je imel edinega sina. Na sinov god napravi velik ples in povabi na veselico vse bližnje sosede. Sirota prosi maceho, da bi ji dovolila iti na ples. Maceha ji brani in ji ne dovoli, da bi šla na veselico. Deklica pa steče na skriven kraj in oblece solnmo obladlo, pa sede v pozlaceni vozicek, ki jo sam odpelje pred grofov grad.
Ko pride sirotica v grad, jo vsi obcudujejo radi njene lepote, a spoznati je ne more nihce. Grofov sin pusti vse druge plesalke in prosi deklico v solnmem obladlu, da bi z njim plesala. Ona je zadovoljna in tako plešeta ves vecer. Po plesu jo vpraša grofič, odkod je; ali ona mu ne razodene nicesar. Mladenic se boji da bi prezala deklica ne ušla, zato jo varuje in hodi vedno poleg nje. Tako prideta do vrat in ko se grofič ozre za trenutek v stran, prime deklica urno za kljuko ter zbeži iz gradu. Pred gradom sede v svoj vozicek, ki jo hitro odpelje proti domu.
Ko se vrneta maceha in njena hčerka, pripovedujeta o prezali deklici, ki je bila na veselici in katere ni nihce poznal.
Po onem veceru grofič vedno misli na deklico v solnmem obladlu. Njegovo srce je žalostno, pa se odloci, da priredi še eno veselico, ker misli, da bo zala mladenka gotovo prišla. Tudi ta vecer se zbere mnogo gostov in med njimi se prikaže sirotica v lunini obleki. Še lepša je ko prej in še bolj ugaja groficu. Zopet plešeta veš vecer in po plesu jo še skrbneje varuje, da bi mu ne uišla. Ona se izgovarja, naj jo pusti, da gre malo v stran; a mladenic ji sledi od zadaj. Pa
deklica je brza ko lahkonoga srna; skoci na svoj voz in oddrdra proti domu. Mladenič hiti za vozom in jo kliCe, a naposled se mora vrniti sam v grad.
Zopet pripovedujeta maCeha in njena hCerka o prekrasni deklici v luninem oblaCilu in zavist govori iz njunih src.
Kmalu sklice grofič nov ples, da bi privabil lepo deklico. Zdaj pridejo tudi kmetje in grofič jim zapove, naj pazijo, da ujamejo lepotico. — Zvecer tistega dne prosi sirotica maceho, naj bi ji dovolila iti na ples, a ta jo zavrne in ji ukaže, naj bo doma.
Deklica pa stece na skriven kraj in oblece zvezdno obleko, sede v vozicek in se odpelje proti gradu.
Pred gradom jo caka sam grofič in ji pomaga z voza ter jo odpelje v dvorano. Tudi ta vecer pleše mladenic samo s sirotico. Vse gospodicne so jezne in užaljene, ker nobene druge ne pogleda. Po plesu zopet sili vanjo, naj mu pove, kdo in od kod je, da jo pride snubit. Sirota se izgovarja ter izogiba in groficu nicesar ne pove. Po dolgih prošnjah pa mu le razodene, kdo je in kako se ji godi. Grofič jo nato prosi, ce bi smel priti na njen dom. Deklica mu dovoli in mu pove, kateri dan naj pride.
Napovedanega dne ukaže maceha sirotici, naj gre v hlev gnoj kidat. Mladi grofič pride v hišo in povpraša po siroti, a maceha mu pokaže le lastno grdo hcer in ga povabi, naj sede k njej. Grofič pa ne mara niti spregovoriti z deklico. Nenadoma se odprejo vrata in sirotica vstopi v solncni obleki. Maceha ostrmi in zardi od same jeze. Grofič se približa zali deklici in se ji globoko prikloni, Nato jo prime za roko in jo odpelje v svoj grad.
Potem je bila poroka in odslej jo živela sirotica sremo na novem domu.
V bajti na kraju vasi je živela nekoc siromašna žena, ki je imela sina edinca. S težkim delom je mati preživljala sebe in otroka. Ko je sin dorastel v decka, je spoznal, kako težko jima je življenje. Odloal se je zato, da ne bo vec v breme sirotni materi, in je sklenil, da si poišce kruha pri drugih ljudeh.
Stopi v službo in ko zasluži tri krajcarje, se ga poloti želja, da bi šel po svetu za kruhom in za sreco. Poslovi se od matere, vzame s sabo tri krajcarje in se odpravi na pot.
Dolgo hodi po poti in naposled prispe v neznano vas. Lacen je in že se odloa, da si kupi za krajcar kruha, kar zagleda na vasi tropo otrok, ki kamenjajo starega in bednega psa. Zasmili se mu žival, pa stopi k mladenicem in jih prosi, naj puste psa pri miru. Hudobneži se mu posmehujejo- in še dalje obmetujejo žival s kamenjem. Tedaj jim rece decek: «iPustite meni psa, dam vam zanj krajcar!« Otrocaji so zadovoljni, vzamejo krajcar in prepuste žival decku.
Jožef Kenda.
v
Dalje potuje po svetu v solncu in vročini in ob njegovi strani hodi pes. Na potu ga žival ogovori in mu pravi: «Življenje si mi rešil. Kako naj te poplacam? Pri tebi ostanem, morda me boš kdaj še potreboval.« Tako korakata dalje po svetu.
Po dolgi, dolgi hoji prispe decek v drugo vas. Truden in lacen je od dolge poti in že si hoce kupiti za krajcar kruha, kar zagleda na mostu nad globoko vodo kopo rok z vreco v rokah. Stopi k njim. in jih vpraša, kaj imajo v vrea, in otroci mu povedo, da so zavezali vanjo staro macko, katero bodo zdaj vrgli v valove. Decku se žival zasmili, pa poprosi otroke, naj jo dajo njemu in on jim. placa krajcar. Otroci odvežejo vreco in mu dajo macko, decek pa seže v žep ter jim izroa krajcar.
Od tod potuje decek dalje po svetu. Z njim hodita pes in macka. Med potom se oglasi macka in pravi: »Življenje si mi otel. Kako naj ti poplacam? Pri tebi ostanem, morda me boš še potreboval.«
Dolgo hodi decek v spremstvu psa in macke, ko pride do zelenega pašnika. Na pašniku, tik poti, zagleda pastirja, ki vihti dolgo palico in ubija pisano kaco. «Kaj delaš?« vpraša decek pastirja. In pastir mu odgovori: «Grdo kaco ubijam.« A tudi ta žival se decku zasmili, zato prosi pastirja, naj jo prepusti njemu. Obljubi mu krajcar za plaalo. Pastir vzame denar in mu prepusti kaco.
Tako potujejo naprej decek, pes, macka in kaca Na potu se kaca oglasi in pravi: «Življenje si mi otel. Kako naj ti poplacam? S tabo ne morem hoditi po svetu, ker sem prevec obsovražena; zato pojdi v grad mojega oceta, kralja vseh kac, dala ti bom železni prstan in dokler ga boš imel, se ti bo izpolnilo vse, kar bosi želel. Pomni pa dobro, kar ti šle povem! Ko pridemo do gradu, se ustavi pred vhodom, in ko ti bom vrgla prstan v roke, se ulezi na tla; kajti takrat se bo moj oce, kralj vseh kac, hudo razsrdil in bo zamahnil z repom, da se bo zemlja stresla.» Decek odgovori, da je vse razumel in da bo storil, kakor mu je svetovala kaca.
Preko pašnika dospe decek v spremstvu živali pod visoko goro. Od tod plezajo po strmini med grmovjem in med skalami, kakor jim kaca kaže pot. Pridejo pod vrh gore. Tam je bila visoka navpicna skala in pod to skalo je bil grad kralja vseh kac. Kaca pripelje decka do vhoda in mu rece, naj tam pocaka. Sama se splazi v grad in po kratkem casu mu vrže v roke železni prstan. Decek ga vzame, nato se vrže hitro na tla, kakor mu je bilo naroceno. Takrat zašumi kakor vihar in kralj vseh kac zamahne s tako silo pred vhodom, da se zemlja strese. Nato se vse pomiri.
Decek vstane in se vrne v dolino. Dolgo že ni jedel, zato cuti lakoto v sebi. No, sedaj mu je vse lažje ko prej.. Usede se kraj poti in si poželi jedi, in glej, že so pred njim. Naje se in nasiti tudi živali, nato krene proti domu, da osrea mater in sebe.
Zveseli se mati, ko ugleda sina, ceprav se je vrnil navidezno ubog, kakor je bil prej. Decek pa ji nicesar ne pove.
Zvecer gresta mati in sin poavat. Ko se uležeta v posteljo in ko mati zaspi, si decek želi, da bi bila na mestu, kjer je domaca hiša, prelepa palaca z visokimi okni in prostranimi sobami. V teh sobah naj bi bila lepa oprava in draga posoda. Mati in on naj bi se zbudila v mehkih in
lepih posteljah. V omarah naj bi bila najlepša oblačila in v izbi na mizi naj bi bila najboljša jedila. Okoli palače naj bi se razprostiral prelep vrt in v njem naj bi cvetele pisane cvetlice.
Kar je deCek mislil, to se je tudi zgodilo.
Ko se mati zjutraj zbudi, se zelo zaCudi. Mesto v stari bajti, se znajde v prelepi palaCi, mesto na trdi postelji se zbudi v prelepi sobi, na mehkih belih blazinah. Vstane in gre iz sobe v sobo in druga je lepša od druge. Pride v izbo in vidi mizo obloženo z najboljšimi jedili. Naposled stopi v sobo k sinu in ga vpraša v strahu in veselju, kako je mogoCe, da se je vse tako izpremenilo. DeCek ji pove vse po vrsti, kako je hodil po svetu, kaj je doživel in kako je dobil železni prstan.
Zdaj živita mati in sin sreCna in vesela. NiC jima ne manjka; kar si le poželita, vse se jima izpolni.
S Casom doraste deCek v mladeniCa in mati se postara, da ne zmore veC vseh hišnih opravil. OdloCi se mladeniC, da se poroCi. ReCe torej materi: «Grem, da si poišCem nevesto in jo pripeljem na dom. Tako boste živeli v miru in ne bo vam treba toliko delati in skrbeti.«
Odpravi se mladeniC in gre naravnost do kralja tiste dežele ter ga prosi, naj bi mu dal hCer za ženo. Kralj se zavzame in se skoraj razhudi, Ceš, kako si upa preprost Clovek prositi roko njegove hCere. A slišal je o mladeniCevi sreCi in o prelepi palaCi, pa si misli: «Kar tako ga ne odženem; postavim mu pogoje in ker jih ne bo mogel izvršiti, bo moral oditi praznih rok.» Obrne se do mladeniCa, ki mirno Caka njegove besede, ter mu pravi: «Dam ti hCer za ženo, ako postaviš na moj vrt najlepšo in najveCjo smreko, ki raste v gozdu.»'
Drugo jutro vstane kralj ob zori in se nemalo zaCudi, ko vidi v vrtu najveCjo in najlepšo smreko, ker jih je bilo v gozdu. A tudi sedaj se obotavlja in noCe dati snubCu besede. ReCe mu drugiC: «Dam ti hCer za ženo, ako zgradiš poleg mojega gradu palaCo iz samega stekla.»
Naslednji dan vstane zelo zgodaj in poleg gradu ugleda palaCo iz samega stekla. Še v tretje pravi mladeniCu: «Dam ti hCer za ženo, ako narediš, da bo peljala od tvojega gradu do mojega široka Cesta in da bodo rastla ob Cesti najlepša drevesa, pa tako, da bo vsako drugaCno in da bo na vsakem drevesu prepevala druga ptiCa.»
Tretji dan vstane kralj zarana in vidi, da drži od njegovega gradu do mladeniCevega široka Cesta in da rastejo ob Cesti drevesa, od katerih je vsako drugaCno in poje na vsakem drevesu druga ptiCa.
Sedaj se kralj ne more veC ustavljati; vda se ter obljubi mladeniCu svojo hCer v zakon.
Bilo pa je tako, da je ljubila kraljeva hCi prinCa iz sosedne dežele in je nanj Cakala, da pride in jo zasnubi. Zdaj izve, da jo je oCe obljubil drugemu v zakon. OCetovi volji se ne more protiviti, a v srCu sklene, da se bo mašCevala nad mladeniCem.
Kralj priredi bogato gostijo in mladeniC ter prinCezinja se poroCita. Po poroki odpelje mladi mož svojo ženo na novi dom in mati njegova jo sprejme radovoljno in z odprtimi rokami.
Kraljeva hci je navidezno zadovoljna. Prijazna je do mladeniča in njegove matere. Mladenič je vesel, ker misli, da je osrečil nevesto, mater in sebe. Pa čeravno se nevesta dobrika mlademu možu, kuje v srcu črne naklepe in komaj čaka, da bi se ga iznebila.
Nekoč, ko najde kraljeva hči mladeniča na samem, ga vpraša sladko in zaupljivo: «Povej mi, kako je to, da lahko narediš vse, kar hočeš?» Mladenič se spočetka obotavlja, a naposled ji vse zaupa in ji pove, da ima železni prstan in kar si želi, vse se mu izpolni. Nato vpraša kraljeva hči: «ln kje hraniš železni prstan?« On ji pove, da ga nosi privezanega na vrviči okoli vratu.
Ko gresta zvečer počivat in ko mladenič zaspi, se skloni kraljeva hči do njega, mu odpne srajčo, prereže s škarjami vrvičo in mu vzame prstan.
Drugo jutro se mladenič zbudi in ne more verjeti svojim očem. Znajde se v bajti, ki sta jo imela z materjo, preden je dobil železni prstan. Lepe palače ni bilo nikjer, pa tudi prinčezinja je bila izginila. Žalosten in potrt hodi okoli in ne ve, kaj bi počel; pa stopita k njemu pes in mačka ter ga ogovorita: «Pojdimo iskat prstan, morda ga le najdemo. Služiti ti hočeva in kar želiš, vse narediva.« Zadovoljen je mladenič in vsi trije se odpravijo po svetu iskat čudodelni prstan. .
Hodijo skozi mesta in vasi, skozi globoke gozde in preko razsežnih planjav in pridejo naposled do velike puščave. Gredo skozi puščavo in ne vidijo nikjer ne bilke ne drevesa, ne studenča ne človeškega bivališča in ko pridejo onkraj puščave, zagledajo pred sabo široko morje. Ustavijo se na bregu morja in mladenič je še bolj žalosten. Pes in mačka pa ga potolažita in mu rečeta: «Tu ostani in naju počakaj; midva greva v vodo ter preplavava morje in če najdeva železni prstan onkraj morja, ti ga prineseva.» Mladenič je zadovoljen in živali skočita v vodo.
Plavata noč in dan po morju in tretje jutro dosežeta drugi breg ter stopita na suho. Hodita po tuji deželi in ne hodita dolgo, ko prideta do prelepega gradu. Ustavita se pred obzidjem, a v grad ne moreta, kajti vrata so bila zaprta. Pa gresta okoli obzidja in prideta do drevesa tik ob zidu. Ustavita se in mačka pravi psu: «Tu me počakaj; jaz splezam po drevesu na zid in grem od tod v grad in pogledam, ali je v njem železni prstan.»
Mačka spleza na drevo, z drevesa skoči na zid, z zida pa na tla. Sedaj gre v grad in zamjavka, kakor je pri mački v navadi. Takoj prihiti kraljeva hči, pogleda mačko in pravi prinču iz sosednje dežele, s katerim je sedaj tu živela: «Glej, prav tako mačko smo imeli na prejšnjem domu! Naj ostane kar pri nas, nam bo vsaj miši lovila.»
Mačka ostane v gradu in stika skrivaj po vseh kotih in po vseh prostorih, da bi našla železni prstan, a vse zaman. Povsod je že bila, vse preiskala, le v prinčezinino sobo se ji še ni posrečilo priti. Nekoč najde vrata v to sobo odprta; zmuzne se skozi nje in skoči pod posteljo, da bi se skrila. Tako čaka večera in noči.
Zvečer prideta prinč in prinčezinja v sobo in ko se uležeta k počitku ter zaspita, se splazi mačka izpod postelje in išče po sobi, da bi našla železni prstan. Kar zagleda drobno miško in hop, plane nanjo ter jo zagrabi. Miška pa se oglasi in pravi: «Pusti me živeti, za plačilo ti poiščem in prinesem železni prstan.« Mačka jo izpusti in miška steče pod omaro ter prične
glodati les. Gloda, gloda in naposled pregloda v omaro. Zleze vanjo in prinese ven železni prstan. Izroci ga macki, sama pa skoci v luknjico.
Zdaj premišlja macka, kaj naj naredi, da pride neopažena iz sobe. Pa zame mijavkati in mijavka, dokler se ne zbudi princezinja, ki vstane iz postelje ter jo zapodi skozi vrata.
Macka nese železni prstan iz grada, skoici na obzidje in spleza po drevesu na tla. Tu najde psa in mu pove, da je našlla, kar sta iskala.
Sedaj potujeta zopet proti domu. Prideta do morja, skocita v vodo in plavata proti drugemu bregu. Ko pa sta sredi morja, rece pes: «Daj, da nesem jaz prstan! Nicesar še nisem storil za gospodarja, da bi mu poplacal dobroto, ko me je rešil hudobnežem iz rok.» Macka se brani in mu nece dati prstana in tako se prepirata, v prepiru pa pade macki prstan iz ust v morje.
Hudo žalostna sta oba. Molce plavata dalje. Zgodi se pa, da priplava mimo psa zlata riba. Pes jo popade, a riba ga prosi: «Pusti mi življenje; za. placilo ti prinesem železni prstan, ki leži na dnu morja.» Pes izpusti ribo; riba splava v globino morja; prinese železni prstan in mu ga da. Zopet sta veseli živali in plavata brzo proti bregu.
Ko priplavata pes in macka tretji dan k bregu, najdeta tam decka, ki ju je cakal. Pes mu izroci železni prstan in macka mu pripoveduje, kje in kako ga je dobila. Zdaj se vrnejo vsi trije proti domu.
Doma pove mladenic sirotni materi, da je zopet našel železni prstan, in tudi ona je srema ter vesela. In mladenic priveze železni prstan na vrvico ter si jo obesi okoli vratu. Potem si misli in rece: «Princ in princezinja naj živita odslej v tej revni bajti, mi pa se preselimo v prelepi grad onkraj morja.»
In zgodilo se je tako.
Ciril Drekonja
Sirotici
Živel je vdovec, kateremu je pustila prva žena dva nebogljena otrocica, decka in deklico. Vdovec ni mogel sam gospodariti, zato se je porocil drugic. Druga žena pa je bila hudobna in krutega srca. Imela je lastno hcerko, katero je ljubila in jo negovala, siroti pa je crtila in ju preganjala. Črnila je pastorka in pastorko pri možu in mu naposled zapovedala, naj ju spravi od hiše, ako ne, da pojde pa ona od doma.
Mož posluša, bolj ženo ko lastno ocetovsko srce in nekega dne vzame siroti ter ju pelje v gozd. Sredi lesa zakuri ogenj in pravi otrokoma, naj pocakata, da nabere drv, nato da se vrnejo domov. Oce se oddalji in pusti otroka sama sredi gozda, sam pa se vrne po drugi strani domov. Doma pripoveduje ženi, kako je prekanil siroti in kako ju je pustil v divji samoti. A še med pripovedovanjem se odprejo vrata in v hišo vstopita bratec in sestrica.
Maceha se še bolj jezi in se huduje nad otrokoma. Zopet ukaže možu, naj ju spravi od hiše. Zdaj obljubi oce sinu in hcerki, da pojdejo crešnje trgat. Mož ju pelje v gozd do crešnje in jima rece, naj splezata na drevo. Ko sta bila otroka na drevesu, pravi oce: «Varujta se, da ne padeta na tla. Čakajta, da bosta varnejša, vaju privežem k deblu!» Res, spleza na drevo in privelže otrocica k deblu; nato se spusti na tla in se vrne hitro proti domu.
Uboga otroka kliceta na pomoc, a nihce ju ne sliši. Pa se domisli decek, da ima v žepu nožic. Seže ponj in prereže svojo vrv. Nato reši še sestrico in oba splezata z drevesa ter gresta dalje po gozdu. Domov si ne upata vec, ker se bojita, da bi se jima še hujše ne godilo. Prideta do razpotja in se posvetujeta, pa skleneta, da pojdeta po svetu za kruhom in za sreco. Poslovita se in decek gre na levo, deklica pa na desno.
Deklica hodi ves božji dan, a ne najde žive duše in ne vidi cloveškega bivališca. Šele pozno pod vecer dospe do lepe hišice sredi zelene trate. Stopi v hišo in najde v njej postarno ženico. Prosi jo, naj bi jo vzela k sebi, da bi ji delala in služila. Ženica jo radovoljno sprejme in pravi: «Sprejmem te, samo da me boš lepo ubogala in storiš, kar ti bom ukazala, in ce boš pridna, ti bom kupila najlepša oblacila in ti bom placala, kar boš zaslužila.» Deklica ji obljubi, da bo pridna in poslušna.
Tako ostane sirota pri ženi. Pridna je in rada dela ter uboga in žena ji kupi lepih oblacil in še mncgo drugih reci.
Mine leto in pride zadnji dan službe. Takrat ukaže žena mladi deklici, naj pomete enajst sob in naj jih ocisti prahu; v dvanajsto sobo pa ji prepove vstopiti. Deklica posnaži enajst sob in postane radovedna, kaj mora biti v dvanajsti. Obotavlja se in omahuje, naposled jo premaga radovednost, da odpre vrata tudi v to sobo. In kaj vidi v njej? — Marija je Jezusu umivala noge. — Takrat vstane gospodinja, ki je bila sama Mati božja, in rece deklici: «Nisi me ubogala; a ceprav si se pregrešila, ne bom ti utrgala placila. Odtod pa moraš iti in nic vec ne smeš tukaj biti.» Zaman joce in prosi deklica; žena ji da oblacila ter izroci placilo in deklica mora oditi iz hiše.
Sirotica se vrne domov. Ni ji več sile. Pa jo skrbi brat in poizveduje za njim ter ga naposled najde.
Z razpotja je šel brat po svetu in je prišel do grofa, pri katerem je vstopil v službo. Ko ga najde, mu cestokrat piše in mu pošlje tudi svojo sliko. Brat jo skrije v klobuk in vselej, ko se odkrije ter pogieda sestrino sliko, se milo zjoce. Grof to zapazi, pa ga vpraša, cemu toliko krat joce. Mladenic mu pove vse od kraja, kako sta imela s sestro kruto maceho in brezsrcnega oceta, in še mu pokaže sliko v klobuku. Grof ogleduje sliko in jo da svojemu sinu, mlademu groficu, da jo pogleda tudi on. Oba, grof in njegov sin se zavzameta nad njeno lepoto. Brž ukažeta hlapcem, naj naprežijo najhitrejše konje -ter naj gredo ponjo. Brat sede v kocjo in se odpelje po sestro.
Pride domov in oba se pozdravita v solzah ter joku. Pripovedujeta si, kako se jima je doslej godilo, nato razodene brat, kaj mu je grof narocil in po kaj ga je poslal na dom. Pravi sestri, da jo želi imeti grofič za ženo, in jo prosi, naj se hitro napravi, da odpotujeta v grad.
Ko se brat in sestra poslavljata od ocetove hiše, ju poprosi hudobna maceha, naj vzameta tudi njeno hcer s seboj. Oba sta zadovoljna in tako se odpeljejo vsi trije proti gradu.
Potujejo po cesti in se pripeljejo do široke reke. Peljejo se cez most in takrat pogleda macehina prava hci v vodo in rece polusestri: «Poglej, kako velika riba plava v vodi!» Pblusestra se skloni iz kocje in takrat jo prime macehina hci ter jo vrže v valove.
Voz drdra dalje; hci je zdaj sama v kocji. Vesela in zadovoljna je, da se ji je vse posrecilo kakor jo je bila naucila mati. Težko pricakuje ure, ko bo prispela v grad. Vsa živi v.upih, da jo bo grofič porocil in vzel za ženo.
Kocija se ustavi pred gradom. Pride grof in povpraša hlapca, ali je pripeljal lepo sestro. Takrat stopi iz kocije grda macehina hci in grof vpraša s huda: «Kaj je ta tvoja lepa sestra?» Hlapec mu odgovori: «Ne, to je le njena polusestra; moja prava sestra je še v kociji.» Ali prave sestre ni nikjer.
Grof se silno razhudi. Brž ukaže služabnikom, naj uklenejo hlapca in naj ga zaprejo v jeco; grdo macehino hcer pa zapodi zopet domov. V temni celici zdihuje brat in tuguje, ne nad sabo, temvec nad ljubljeno sestro. Pa se priplazi skozi luknjo kaca in mu reče: «Prosi stražnika, naj te izpusti iz jece, in ti pojdi k reki; tam je tvoja sestra. Urezi tri vrbove šibice in udarjaj ž njimi po vodi, dokler ne pride sestra iz nje.» Mladenic stori, kar mu je svetovala kaca.
Ko mu zopet prinese stražnik jedi, ga prosi, naj govori zanj pri grofu, da ga izpusti za nekaj casa na prosto, ker ima nujen opravek. Grof se zanese, da mu hlapec ne uide; izpusti ga iz jece in mu veli, naj hiti po opravku. Mladenic hiti k reki tja do mosta; tam ureze tri vrbove šibe in udarja z njimi po vodi. Ko udari v tretje, se dvigne sestra iz reke in je še lepša, kakor je bila poprej. Brat jo pelje pred grofa in vsi se zvesele njenega prihoda.
Grofič se poroci z lepo siroto, njen brat pa dobi obilo bogastva. — Odslej sta živela oba srecno in nic vec! ju ni morila skrb za vsakdanji kruh.
Jožef Kenda.
Lonec majarona
Živel je oce, ki je imel dve hceri in veliko premoženje. Nekoc se odpravi na daljno pot; preden pa odide z doma, povpraša hcerki, kaj želita, da jima prinese s potovanja. Starejša hci prosi oceta, naj ji kupi lep svilen robec, mlajša pa želi, naj ji prinese lonec majarona.
Oce potuje po tujih deželah, s suhega na morje in po morju v daljne kraje. Ko se vraca z ladjo zopet proti domu, se dvigne silen vihar. Oce premišlja, kaj naj bi bilo vzrok, da je morje burno in divje, pa se domisli, da je pozabil kupiti hcerama obljubljene darove. Po hudi nevarnosti prispe ladja vendar srecno v pristanišce. V mestu kupi oce takoj, kar sta želeli hcerki. Starejši kupi svileno ruto, mlajši lonec majarona.
Starejša hci ogleduje zadovoljna lepo ruto; mlajša pa se ne raduje tako. Lonec z majaronom postavi na okno svoje sobe in ko zapazi, da je zemlja suha, gre, prinese vode in ga zalije. A glej cudo, iz lonca vstane na mah prezal mladenic. Deklica obstane, a mladenic jo ogovori in ji pravi, naj se ga ne boji. Rece ji še, naj prinese zvecer pol golide mleka, katerega bo takrat namolzla, da bo še mlamo. Nato naj ga potopi v mleko, da se okoplje in da ga oasti greha. Dekle obljubi, da bo vse storilo, kakor ji je naroceno.
Starejša sestra sliši pogovor. Radovedna je, kdo je mladenic, s katerim se pogovarja mlajša. Kmalu ugane, kaj se je moglo zgoditi. Črna zavist se je poloti, pa sklene, da unici sestri sreco in veselje. Gre in poišce steklovine, kolikor je more najti, pa jo zdrobi na kosce in jo položi na dno golide.
Ko mlajša, sestra namolze zvecer pol golide mleka, ga nese v svojo sobo in caka, da pride prezali mladenic. Ne caka dolgo, ko stopi pred njo in ona ga potopi v mleko. A ko ga dvigne iz golide, opazi, da je hudo ranjen.
Mladenic zboli; ne more ne stati ne hoditi. Deklici se smili v dno srca, pa sklene, da pojde po svetu iskat leka, da ga ozdravi. Dolgo hodi po gozdih in pušcavah. Preživlja se ob žiru ter jagodah in pije hladno vodo. Po dolgi hoji prispe nekega dne pod vecer do hišice. V hišici najde staro ženico. Deklica jo prosi, da bi jo sprejela ob noc, a starica se brani, ceš, da se boji svojih sinov vetrov, ki so zelo hudi in bi jo raztrgali, ce bi jo našli v koa. Deklica pa, ji pripoveduje svojo žalost ter nesreco. Povest gane starko, da se omehca in pelje mladenko v hišo ter jo skrije.
Pozno zvecer pridejo vetrovi domov in komaj stopijo v hišo, že zakrice: ,«Krst smrdi, krst diši!» Mati se izgovarja, da ni nikogar v hiši, a ko ji sinovi obljubijo, da deklici ne bodo storili nic žalega, jo pripelje pred nje. Zdaj jim deklica pripoveduje svojo zgodbo in pove, po kaj je šla po svetu. Vetrovi so usmiljeni do nje, nic zalega ji ne store. Še dober svet ji dajo in ji pravijo, naj spleza po noa na drevo pred lijšo in naj vzame s sabo narocje tresk in naj caka. Po noa bodo prišle na drevo tri crne macke; prva o polnoci, druga ob eni, tretja ob dveh. Na vsako macko naj vrže nekaj tresk, da jo ubije.
Deklica uboga. Vzame v narocje treske in spleza na drevo. O polnoci pripleza proti njej prva macka, ona vrže nanjo nekaj tresk in žival pade mrtva na tla. Sedaj deklica ne ve, kaj naj z macko naredi. Vrne se v hišo in potrka na vrata, da bi zbudila vetrove. Pa vstane njih mati in deklica ji pove, kaj bi rada vedela. Starka ji ne ve sveta, zato gre k sinovom, da bi jih vprašala. Sinovi se zelo razhudijo, ko jih mati zbudi, pa pravijo, zakaj jih ni deklica prej vprašala za svet. Komaj jim mati ubrani, da ne planejo na mladenko; naposled ji povedo, naj vzame mast vsake crne macke in naj jo shrani; doma naj pomaže bolnega mladenica najprej z mastjo prve macke, nato z mastjo druge macke in naposled z mastjo tretje mačke.
Deklica naredi, kakor so ji svetovali vetrovi. Vrne se k drevesu in vzame mast prve macke, nato spleza v veje in caka. Ob eni pride druga macka; deklica jo ubije s treskami in ji vzame mast. Ob dveh pride tretja macka; tudi to ubije s treskami in ji vzame mast. Nlato zavije mast vsake macke posebej v ruto, se zahvali starki in vetrovom ter se vrne proti domu.
K mladeniCu so prišli vsi zdravniki tistega kraja, a nihCe ga ni mogel ozdraviti. Ko se vrne dekliCa domov, je ne puste takoj k bolniku, ki je že umiral. Mladenka prosi in prosi stražnike, naj bi jo vendar pustili do njega, naposled jih le preprosi, da ji dovole stopiti v njegovo sobo. Tu vidi mladeniCa, kako leži na postelji bled in bolan. A ko mladeniC zagleda svojo rešiteljiCo, zbere poslednje moCi ter se dvigne do nje- Ona ga pomaže najprej z mastjo prve malCke in kri neha teCi iz ran; ko pomaže v drugo, se rane zaprejo in se naredi na njih skorja; ko pomaže v tretje, je popolnoma Cist in je lepši, ko je bil prej.
MladeniC se ne more dovolj zahvaliti deklid za rešitev. Vzame jo k sebi in se poroCita. Še le po poroki ji pove, kako se je zgodilo, da je bil uklet. Bilo je tako. NekoC je prišel vinjen k svoji prvi ljubiCi in ta ga je tako klela ter rotila, da se je spremenil v majaron.
Jožef Kenda.
O povodnem možu
Živel je deCek, ki se je rad kopal. Tudi, ko je nekega dne zaradi nalivja in povodnji voda narasla, ni strpel doma. Šel je k vodi, Ceravno sta mu oCe in mati branila.
Ko je prišel do vode, se je slekel in skoCil vanjo. Toda voda je bila prevelika. Odnesla ga je. DeCek je grabil z rokami, mahal in krilil na vse strani. KriCal in jokal je na ves glas, da ga je zaCul sam povodni mož na dnu vode. In dobro, da ga je čul, ker že naslednji hip je deCek zajel vodo v nos in usta ter — se izgubil kakor v snu.
Ko je prihitel povodni mož, ga je našel že speCega. Le še valovi so ga nesli dalje. Povodni mož siCer ni trpel, da bi prišel kdo živ v njegovo vodno kraljestvo, zato je vsakogar, ki je padel v vodo, utopil. Tak drobni deCek pa mu je bil neznansko všeC. Žal bi mu bilo, Ce bi utonil, zato je sklenil, da ga reši. Saj se je tudi poCutil osamljenega v svojem prostranem kraljestvu, zato se je razveselil tega lepega deCka, ki mu bo delal drušlCino.
Odnesel ga je v naroCju v svoj prekrasni grad na dnu vode. Živ Clovek še ni prestopil praga tega gradu. Sedaj se je to prvikrat zgodilo. Položil je deCka v posteljo, ki je bila vsa iz stekla in je stala sredi steklene sobe, Nato je tiho odšel in Cakal skrit, da se deCek zbudi.
DeCek se je prebudil. Pogledal je okrog in spoznal, da leži v stekleni postelji sredi steklene sobe. Ob postelji je stala miziCa, na miziCi igraCka pri igraCki — vse iz kristalnega stekla. DeCka sta prevzela lepota in blesk, segel je po steklenih igraCkah in se igral. Naslednji hip se je domislil doma in zajokal.
Prihitel je povodni mož in ga vprašal:
«Po kom jočeš drobni moj deCek ?»
«Po domu,» je odgovoril deCek in jokal neutolažno.
Povodni mož ga je vprašal:
«Ali je dom lepši od tega le bogastva, ki je pred teboj?«
«Lepši,» je odgovoril decek in jokal še huje.
Povodni mož je videl, da je vsaka beseda odvec, zato je odšel. Ko se je decek izjokal, je zaspal. Tedaj je prišel povodni mož po prstih in ga odnesel v drugo sobo. Ko se je decek prebudil, je pogledal okrog sebe in spoznal, da leži v postelji, ki je vsa iz srebra in stoji sredi sobe s srebrnimi stenami, stropom in podom, Ob postelji je stala mizica, na njej igrace vse iz svetlega srebra. Zavzet je gledal decek to bogastvo, nato je segel z roko po igracah in se igral. Že naslednji hip pa mu je postala igra dolgocasna. Spomnil se je bratca in sestrice, s katerima se je igral doma, ter hudo zajokal.
Prihitel je povodni mož in ga vprašal:
«Po kom jolceš, drobni moj decek?«
«Po bratcu in sestrici,« je odgovoril decek in jokal še huje. Ker se ni dal utolažiti, je povodni mož odšel. Decek je nato zaspal. Takrat je prišel zopet povodni mož po prstih in ga odnesel v tretjo sobo.
Ko se je decek prebudil, je spoznal, da ga je bil povodni mož prinesel v posteljico iz suhega zlata, ki je stala sredi sobe, zidane tudi iz samega zlata. Vse, kar je bilo v njej, je bilo iz najcistejšega zlata: mizica, stoli in igracke. Decek je cul že mnogo o carobnih zlatih zakladih, nikdar pa si ni mogel predstavljati tolikega bleska, ki ga je sedaj slepil v oa. Ocaran je segel po zlatih igrackah in se igral. A ne dolgo. Spomnil se je oceta in matere ter zopet glasno zajokal.
Prihitel je povodni mož in ga vprašal:
«Po kom joceš, drobni moj decek?»
«Po ocetu in materi,» mu je odgovoril decek in jokal glasno, preglasno.
«Ali sta oce in mati dražja kot cisto. zlato?» se je cudil povodni mož, ki ni poznal niti oceta niti matere, pa tudi ne bratov in sester.
«Dražja,» je rekel deček.
Povodni mož je šel in nabral vse bisere, ki so jih skrivale globocine njegovega vodnega kraljestva, usul jih pred decka, da je segel kup do stropa, in vprašal:
«Ali sta.ti oce in mati dražja tudi od teh biserov?«
Decek je moral zatisniti oa, da ga toliki sijaj ni oslepil. Iskrilo in svetilo se je, kakor bi vse naokrog gorelo. Odgovoril je povodnemu možu:
«Zastonj si prizadevaš, da bi našel ceno mojemu ocetu in materi. Dražja sta mi od zlata in biserov, dražja kot ves svet.»
Povodni mož je spoznal, da ne bo mogel decka z nicemer utolažiti. Čakal je, da je zaspal, nato ga je odnesel previdno v narocju iz vode in ga položil specega na breg. Tu ga je še cakala
njegova revna obleka, ki jo je bil slekel, preden je šel v vodo, Povodni mož je poiskal žepe na njej, jih napolnil, s samim suhim zlatom in biseri ter odštel.
Decek se je prebudil iz sna in spoznal, da leži na bregu ob vodi. Vstal je in se oblekel. V resnici ni vedel, ali je vse to, cesar se je spominjal o povodnem možu in njegovem kraljestvu, samo sanjal ali resnicno doživel. Ko pa je segel v žepe in otipal zlato ter bisere, je spoznal, da ni sanjal, ampak da je vse to gola resnica. Stekel je domov k ocetu in materi, bratcu in sestrici. Našel jih je vse jokajoce, ker so vsi verjeli, da je utonil. Veselja ni bilo zato ne konca ne kraja. Ker jim ni manjkalo zlata in biserov, je odslej tudi revšdna pobegnila od njih in se je med nje naselila sreča. Postavili so si lepo novo hišo in živeli sremo v njej. Decek se je še hodil kopat, toda samo takrat, ko ni bilo nalivja. Še takrat le v plitvino, kamor povodni.mož ni zahajal.
Povodni mož se je vrnil v svoje vodno kraljestvo in bil sila žalosten. Mislil je, da hrani v svojem gradu najdražje zaklade sveta. Sedaj pa je spoznal, da poznajo ljudje še večje dragocenosti, oni imajo oceta, mater, brate in sestre, katerih povodni mož ni imel. To ga je tako razžalostilo, da je jokal tri dni neprestano, da so se stresali bregovi in so vode glasno šumele kot ob povodnji. Nato se je napotil, da preišce vse skrite koticke svojega kraljestva, ce se morda ne skrivajo v njih dragocenosti, katerih do tedaj ni našel.
Če jih je našel, ne vem. Za gotovo pa vem, da je takrat, ko sem bil jaz otrok, še lomastil okoli. Pogostokrat je narasla voda v Martinjku, drla po kameniti strugi in valila z glasnim ropotom debelo kamenje mimo naše hiše. Spodaj je bobnelo kamenje, mi pa smo stali za oknom in se v strahu spogledovali:
«Povodni mož hodi s košpami po Martinjku.,.»
Andrej Šavli.
Trije velikani
Oce je imel sina, ki je bil zelo mocan. Odlod se zato, da ga da za kovaca, ker zahteva prav ta stan mocnih ljudi. Stopi torej v tretjo vas do kovaca in ga prosi, ce bi hotel vzeti njegovega sina k sebi, da ga izuci.
Kovaški mojster sprejme mladenica in mu odkaže delo pri nakovalu. Mladenic vzame v roko navadno kladivo, ga osukne parkrat v roki, se namrdne in pravi: «To je pa lahko ko peresce». Nato udari s tako silo po nakovalu, da se kladivo zdrobi — Kovac mu da kladivo za obe roki, a tudi to se zdi mladenicu prelahko. Mojster je v zadregi, ker nima težjega kladiva razven onega, ki ga goni voda
Mladenic seže po tem kladivu. Z lahkoto ga dviga in kuje, da se stresa kovadja in da zvene šipe v oknih. Kovaca se polasti strah nad toliko mocjo. Boji se, da mu mladenic ne podere kovacije, zato ga prosi, naj neha in naj gre nosit železo, ki so ga pripeljali iz mesta. Mladenic se odpravi, gre in poišce železo. Bilo ga je za težak voz, a on zadene vsega na enkrat na hrbet ter
ga nese proti kovacji. Pred kovacjo vrže železo s sebe, da morno zaropota in se stresejo zidovi.
—	Kovac, ki to vidi, se ustraši in se zboji, da bi mu mladenic nekoc ne podrl cele hiše, zato se ga skušia rešiti. Da mu nekaj denarja in ga prosi, naj gre od njega. Mladenic je zadovoljen, poslovi se in se odpravi po svetu za delom in za srečo.
Glas o silni moci mladega moža se raznese kmalu po vsej deželi. Mladenic hodi od vasi do vasi in. prosi, da bi ga kje vzeli na delo, a nihce ga ne mara, ker se vsakdo boji njegove moci. Naposled pride v glavno mesto in stopi pred samega kralja ter ga prosi, naj ga vzame v službo. A tudi kralju je znana mladeniceva moc. Boji se ga in bi se ga rad na lepem iznebil, pa premišlja in premišlja ter sklene naposled, da ga pošlje v tujo deželo k sovražnemu knezu, kateri mu je bil dolžan tri vrece cekinov, a mu jih ni hotel dati. Sovražni knez je slovel kot zelo krut in neusmiljen. Kralj si torej misli: ta ga gotovo ne bo pustil živega nazaj; tako se ga znebim na lepem in mir bom imel pred njim. Rece torej mladenicu: «V sosednji deželi živi knez, ki mi je dolžan že dolgo casa tri vrece cekinov. Pojdi do njega, poterjaj denar in mi ga prinesi!»
—	Mladenic je zadovoljen, z narocilom in se odpravi takoj na pot.
Potuje in potuje proti tuji deželi. S ceste pride na stezo, steza pa ga zapelje v velik gozd. Hodi dalje in dalje po gozdu in pride do moža velikana. Opazuje ga in vidi da ruje velikan smreke iz tal in jih povezuje v butare. Mladenic se cudi njegovi moci pa ga vpraša: «Čemu boš rabil drevesa?» Velikan mu odgovori: «Domov jih ponesem, da bom z njimi kuril.» Nato vpraša še on mladenica, kam je namenjen. Mladenic mu pripoveduje, kam ga pošilja njegov kralj in gospodar. Ko sliši velikan mladenicevo zgodbo, mu pravi: «Nic ne boš! opravil sam. Poznani sovražnega kneza in vem, da je hud in neusmiljen. Ali hoceš, da grem s tabo in ti pri delu pomagam?« Mladenic se zveseli in sprejme radevoljno velikanovo tovarišijo.
Oba potujeta dalje po gozdu in prideta na široko,in dolgo jaso. Na jasi ugledata moža, ki je tekal sem ter tja in je imel privezane mlinske kamne na nogah. Mladenic ga vpraša: «Čemu imaš mlinske kamne na nogah?» Velikan mu odgovori: »Prehitro letam, da me pa noge prevec ne nesejo, sem privezal nanje mlinske kamne.« Nato vpraša še velikan: «Kam sta vidva namenjena?« Mladenic mu sedaj pove, kam ju pelje pot in orjak ju brž prosi, ali bi se jima smel pridružiti. Vzameta ga v družbo in tako potujejo vsi trije dalje v tujo deželo.
Dolgo hodijo in pridejo do tretjega moža velikana. Ta sedi na skali in piha tako momo skozi nos, da se dela silen veter. Ustavijo se pri njem in ga vprašajo, kdo je in kaj pocenja. Velikan odgovori: «Veter delam.» Mladenic vpraša: «Kako narediš pa vihar?» Velikan stisne tedaj eno nosnico ter pihne skozi drugo s tako mocjo, da se rujejo dre-vesa v gozdu. Nato pripoveduje mladenic, kam pelje pot njega in oba tovariša; pa je tudi tretji velikan brž pripravljen, da gre z njimi.
Še potujejo skozi gozde in cez planjave in po dolgem potu prispejo v deželo tujega kneza. Gredo k njemu in mladenic pove, po kaj so prišli. Tuji knez jih gleda crno izpod oci. Rad bi jih koncal kar na mestu, a se boji momih postav velikanov. Sklene zato, da se jih reši drugace.
«Res sem dolžan vašemu kralju tri vreče čekinov», pravi, «a moja zakladniča je prečej daleč odtod pri jezeru, ki leži med skalami in gozdovi. Tja pojdite in dobili boste, kar zahtevate.«
Mladenič in velikani se posvetujejo, kaj naj bi naredili, pa sklenejo, da pošljejo k jezeru orjaka z mlinskimi kamni na nogah, češ, da ta najhitreje leti. Velikan steče proti jezeru, kakor bi ga nesel veter, in ko pride tja, dobi tam ogromnega in hudega zmaja. Pošast plane takoj nanj, da bi ga ugonobila, a tudi orjak je pripravljen na boj. Rujeta se in premetujeta, dokler zmaj ne podleže; velikan ga uduši.
Izmučen se vrne velikan proti knezovemu gradu, a radi trudnosti leže v senčo hrastovega drevesa, da bi se odpočil. Spaneč ga premaga, da zadremlje. Ostali čakajo in čakajo, velikana ni od nikoder. Čudno se jim zdi, pa pravi orjak, ki je delal veter: «Čakajte, pahnem proti jezeru, tako ga opomnim, naj pohiti!» Res zatisne eno nosničo in pihne s tako močjo, da se lomijo drevesa. Vihar doseže tudi hrast, pod katerim je spal velikan. Veja se odkrhne z drevesa, pade nanj ter ga zbudi. Hitro skoči pokonči in hiti proti gradu. Ko pride tja, pripoveduje, kaj se mii je pripetilo.
Velikani se razhudijo in stopijo pred kneza ter zahtevajo denar. Knez se še ne vda. Pravi jim: «Moja zakladniča je v poslopju za gradom. Tja pojdite in vzemite, kolikor sem dolžan!» Vsi trije gredo k poslopju za gradom in velikan, ki je ruval smreke, odpre težka vrata. Ko pa pogleda v notranjost, planejo nanj najhujše zveri, kar jih je na svetu. Zveri ga grizejo in praskajo, on pa davi eno za drugo, dokler niso vse mrtve. Ves krvav se vrne k tovarišem pa pravi: «Tu notri so pa res zakladi. Skoraj bi teh živali ne bil zmogel sam; kmalu bi bil moral kličati vas na pomoč.»
Mladenič in velikani se vrnejo v grad vsi razjarjeni in zahtevajo s huda, naj jim kralj da denar. Ko kralj izve, da je velikan podavil vse najhujše zveri, se zboji, odpre zakladničo; velikani napolnijo tri vreče čekinov; zadenejo vsak svojo na ramo ter odidejo iz grada. Mladenič je nejevoljen, ker mora hoditi prazen, a oni ne puste, da bi kaj nesel.
Ko se velikani oddaljijo od grada, se knez skesa, da jim je dovolil vzeti toliko zlata. Skopost ga premaga in brž ukaže skličati skupaj močno vojsko. Sam se ji postavi na čelo ter hiti z njo za velikani, da bi jih dotekel in jim vzel zaklad. Na hitrih konjih drvi knezova vojska po planjavi in se bliža orjakom. Takrat reče eden izmed velikanov: «Nekaj je zadelo vame, kakor da bi bila priletela mušiča.» «Saj res», odgovori drugi, «kakor da bi brenčale mušiče.» Ozrejo se in vidijo za sabo knezovo vojsko, ki se jim približuje v diru in strelja nanje. Velikani se pogovarjajo in posvetujejo, kaj naj naredijo, pa pravi oni, ki je delal veter: «Bom pa kar pihnil v te možiče na konjih.» In res, zatisne eno nosničo s prstom, skozi drugo pa pihne s tako močjo, da pomete vihar knezovo vojsko kot listje. Nekateri vojaki popadajo na tla, druge pa odnese vihar kar v zraku daleč, daleč nazaj.
Sedaj potujejo velikani v miru dalje po gozdih, preko planjav in ravnin, dokler ne pridejo v domačo deželo. Prinesejo tri vreče čekinov pred kraljev grad in jih vržejo s tako močjo na tla, da se stresejo zidovi.
Ko kralj sliši, da se je mladenic vrnil v družbi treh velikanov, ki so prinesli toliko vrec cekinov, se ga polasti strah. Verjeti ne more, da bi bili ušli krutemu in mogomemu knezu. Da bi se rešil nevarnih ljudi, podari jim vse zlato in jih prosi, naj puste njegov grad in mesto. Velikani prepustijo vse tri vreče cekinov mladenicu, sami pa odidejo vsak v svoj kraj.
Mladenic je bil bogat. Vrnil se je srecen in vesel domov k ocetu, kjer je živel potem zadovoljen in brez skrbi.
Ciril Drekonja.
Pastirček
Živel je nekoc decek - pastircek, ki je imel zelo siromašne starše. Sam si ni mogel veliko prislužiti, pa sklene, da gre po svetu za kruhom in sreco. Napravi se, se .poslovi od oceta ter od matere in gre od doma.
Potuje po cesti, s ceste stopi na stezo, po stezi pride na polje, s polja zaide v gozd. Globoko v gozdu naleti na pušcavnika, ki je živel v skalni duplini in se je hranil z divjimi sadeži ter s koreninicami. Pušlcavnik ga sprejme z lepo besedo in ga vpraša, kam je namenjen. Decek mu pove, da je revnih staršev sin in da je pastircek, ki se je namenil po svetu za kruhom in za sreco. Starcek pogosti pastircka z bornimi dobrotami, ki jih je imel, in se mu ponudi za vodnika, da ga izpelje iz gozda. Pred odhodom stopi mož v duplino ter prinese iz nje pišcalko in stekle-nicico vode pa pravi pastircku: «Tu imaš pišcalko, ki ima moc, da jo poslušajo živali. Ko boš zapiska nanjo, bodo živali brž priletele k tebi in bodo šle za tabo, kamor boš hotel. In v tej steklenicici je cudodelna voda, ki ozdravi vsako bolezen. Vzemi pišcalko in steklenicico z vodo, morda boš kdaj oboje potreboval. Sedaj pelje pušcavnik pastircka iz gozda in mu pokaže pot v svet.
Decek hodi dalje po poti, pa zagleda kraj ceste drobno miško, ki bega sem ter tja in ne more najti luknje, da bi se skrila. Decek jo vpraša: «Miška, kaj ti je?» Živalica mu odgovori: »Oslepela sem in sedaj ne vidim ne dneva in ne luknjice, da bi se skrila». Pastircku se miška zasmili, seže v torbo po steklenicico in ji opere oci z zdravilno vodo. Živalica spregleda, se zahvali usmiljenemu decku, pa pravi: «Kadar boš v stiski in boš potreboval moje pomoci, poklici me in pridem, da ti pomagam.» Miška zbeži nato v luknjo, decek pa gre dalje po potu.
Hodi dalje po poti in pride do cebelice, ki brca z nožicami sredi ceste in se ne more zganiti z mesta. Tudi sedaj vzame decek stekleničico iz torbe ter opere cebelico. Živalica ozdravi v hipu. Zahvali se mu prelepo ter pravi: «Kadar boš v stiski in boš potreboval moje pomoci, poklici me in pridem, da ti pomagam.« Čebelica odleti in decek gre dalje po potu.
Zopet hodi po cesti, kar zagleda na veji vrana, ki se ne more dvigniti v zrak. Decek vidi, kako poveša žival krila; zasmili se mu, pa ga vpraša: «Kaj ti je, vran?» In vran mu odgovori: «Perot imam zlomljeno, pa ne morem v zrak.» Decek izvlece iz torbe steklenicico in opere vranu perot z zdravilno vodo. Vran je takoj zdrav; zahvali se decku in mu še pravi: «Kadar boš
v stiski in me boš rabil, pokliCi me in pridem, da ti pomagam. Ko to reCe, odleti v zrak, deCek pa gre dalje po poti.
Dolgo še potuje po Cesti in naposled pride v glavno mesto, kjer je bil kraljev grad. Vprašuje pri ljudeh, Ce bi ga hoteli sprejeti v službo, a svetujejo mu, naj stopi pred samega kralja, ki rabi prav sedaj dobrega pastirja, in naj se mu ponudi v službo. DeCek uboga, gre do kralja in ga prosi, Ce bi ga hotel za pastirja. Kralj je zadovoljen in mu obljubi, da ga vzame v službo; le to mu pove, da bo moral pasti tristo ovaC in bo moral paziti nanje, da jih ne izgubi, ali da katere ne raztrga divja zverina. PastirCek zagotovi kralju, da bo skrbno Cuval ovCe in da ne bo nobene zgubil, pa da ne bo pustil, da bi mu katero raztrgala divja zver.
Že drugi dan žene deCek ovCe na pašo. Skrbno jih varuje in ko se hoCejo nekatere oddaljiti, zapiska na pišCalko in živali priteCejo brž k njemu. In ko se nagne dan, zbere ovCe okrog sebe ter jih pelje domov.
Tako pase leto in dan. Kralj je zadovoljen s pridnim pastirCkom, in rad ga ima bolj ko druge služabnike. Kraljeva naklonjenost do mladega pastirja, pa ni po godu služabnikom. Posvetujejo se torej, kako bi ga mogli oCrniti pri gospodarju, pa sklenejo, da mu pokradejo na skrivaj nekaj ovaC in jih ubijejo. Mislijo si, ko bo kralj videl, da je pastirCek izgubil nekatere živali, se bo razsrdil nanj in ga ne bo veC maral; morebiti ga bo še zapodil iz službe ali pa ga bo drugaCe kaznoval.
Nekega dne gredo služabniki na pašnik in odženejo skrivaj nekatere ovCe, da bi jih ponoCi ubili. Skrijejo jih globoko v gozdu in jih privežejo k drevesom. — ZveCer, proti mraku, ko je bil Cas, da bi se ovCe vrnile s paše domov, vzame pastirCek pišCalko iz torbe, jo nastavi na usta ter zapiska; in glej, vse živaliCe prihite k njemu. Tudi tiste, ki so v gozdu, slišijo glas pišCalke, odtrgajo se od dreves ter hitijo k Credi.
Služabniki uvidijo, da tako ne morejo deCku škodovati, pa si izmislijo drugo zvijaCo. Gredo pred kralja in tožijo pastirCka, Ceš, da hoCe veljati veC ko kralj, pa da pravi, da lahko omlati vse vladarjevo žito v eni sami noCi. Kralj se razhudi, ker misli, da se je pastiriCek v resnid prevzel. Veli ga pokliCati predse in mu pravi: «NoCoj to noC moraš omlatiti vse moje žito. Ako dela ne izvršiš, boš kaznovan s smrtjo.»
Potrt gre deCek izpred kralja. ZveCer leže zgodaj spat in premišlja ves žalosten, kako bi delo izvršil, pa se spomni drobne miške; pokliCe jo in živaliCa se že prikaže. Vpraša ga: «Kaj ti je in kako naj ti pomagam?» PastirCek ji pripoveduje, kaj mu je rekel kralj in kakšno delo mu je naložil. Miška mu odgovori: «NiC se ne boj, le mirno zaspi, poprej ko bo jutri dan, bo vse delo izvršeno. DeCek zaspi, miška pa skliCe veliko število svojih sester; tako se lotijo dela ter znašajo zrnje na en kup, slamo pa na drugi in še pred dnem je bilo delo konCano ter žito omlaCeno.
Ko pogleda kralj drugo jutro v skedenj, se zelo začudi, ker najde žito omlaCeno in oCišCeno. Pohvali deCka in mu niC žalega ne stori.
Sedaj so bili služabniki še bolj jezni na deCka; zopet sklenejo, da ga zatožijo pred kraljem. Gredo in povedo gospodarju in vladarju, Ceš da pravi deCek, da zamore sezidati v eni noCi mnogo lepši grad, kakor je njegov. Kralj veli zopet pokliCati deCka predse in mu pravi: »Slišal
sem, da zamoreš sezidati v eni noci grad, ki je lepši od mojega. Pomni, ako nocoj tega ne storiš, boš kaznovan s smrtjo.»
Pastircek gre potrt od kralja. Zvecer se odpravi zgodaj spat in premišlja svoje težave, kar se spomni cebelice, katero je bil ozdravil na poti. Poklice jo in živalica pribrenci v hipu ter ga vpraša: «Kaj ti je in kako naj ti pomagam?» Pripoveduje ji, kaj mu je ukazal kralj. Čebelica mu odgovori: «Nic se ne boj, le mirno zaspi, poprej ko bo jutri dan, bo grad postavljen.» Decek zaspi, cebelica pa odbrenci in sklice skupaj premnogo rojev svojih tovarišic; vse pricnejo zidati grad iz samega voska in še pred dnem je bil grad gotov.
Kralj se drugo jutro zacudi prelepemu gradu iz samega voska. Pohvali decka in mu nic žalega ne stori.
Služabniki so bili še bolj hudi in jezni na decka. Še v tretje poskusijo, da bi ga ocrnili pred kraljem. Gredo do gospodarja-in vladarja ter mu pripovedujejo v hudobiji, ceš da je pastircek rekel, da zamore priplezati po lepem zidu do kraljicinega okna. Kralj se razhudi in veli poklicati decka pred se, pa mu pravi: «Slišal sem, da znaš plezati po golem zidu; zato ukazujem da priplezaš nocoj do kraljicinega okna tam, kjer je grad najvišji.« Pastircek gre potrt od kralja in ne ve, kako naj bi si pomagal. Pa se spomni bolnega vrana, katerega je na poti ozdravil; poklice ga in ptic je v hipu pri njem. Vran ga vpraša: «Kaj ti je in kako naj ti pomagam?« Decek mu pripoveduje, kaj mu je naložil kralj in vran ga potolaži ter mu pravi: «Nic se ne boj, ko bo cas, ti bom že pomagal.«
Zvecer gre decek pod kraljicino okno, ki je bilo visoko gori v najvišjem nadstropju, pa prileti jata vranov, dvignejo ga na perutih v zrak pa ga nesejo v velikem loku okoli gradu ter ga naposled posadijo na kraljicino okno.
V sobi sta cakala kralj in kraljicna in ko zagledata decka pred sabo, se zelo zacudita. Kralj stopi k pastircku, ga pohvali in mu ponudi za njegova dejanja kraljicno v zakon in še mu obljubi, da bo po njegovi smrti on vladar v deželi.
Potem je bila poroka. Po poroki sta se preselila decek in kraljicna v vošceni grad, kjer sta živela srema in zadovoljna. Decek je poklical k sebi svoje revne starše in nic vec niso trpeli pomanjkanja. Po kraljevi smrti pa je bil on vladar v tisti deželi.
Ciril Drekonja.
Puščavnik
Živel je nekoc pušcavnik, ki ni bil le pobožen, temvec je tudi prerokoval ljudem prihodnjost. Ljudje so se radi zatekali k njemu, ker je dajal tudi dobre svete za bodomost.
Tako so se namenili trije bratje, da gredo do pušcavnika in ga povprašajo, naj jim prerokuje o življenju in bodornosti. Najstarejši med brati je bil kmet, srednji krcmar, najmlajši duhovnik. Ko pridejo do pobožnega pušcavnika, ga prosijo, da bi jim razodel prihodnjost. Ptišcavnik jim
ukaže, naj gredo na bližnjo goro in naj si dobro zapomnijo, kaj se jim bo prigodilo tam gori; drugi dan naj se vrnejo in on jim bo iz pripovedovanja razloal prerokbo.
Bratje se odpravijo na pot in gredo po hribu navzgor. Spocetka hodijo precej hitro, a pot je dolga in pocasi pešajo njihove moa. Sredi poti se duhovnik ustavi in pravi bratoma: «Ne morem vec dalje; utrujen sem; tukaj ostanem in vaju pocakam.» Brata se poslovita in hitita po bregu navzgor. Pod vrhom gore opeša tudi krcmar in ne more naprej. Zlekne se na tla in pravi bratu: «Ne morem vec hoditi; tu ostanem in te pocakam, da se vrneš.» Tretji brat pa, ki je bil kot kmet v hoji utrjen, stopa dalje proti vrhu. Ko dospe na vrh, zagleda pred seboj ravnico, na ravnici pa stoji hišica. Kmet gre v hišo in ko stopi v izbo, vidi na beli javorjevi mizi pripravljeno dobro vecerjo. V hiši ni duše. Kmet sede na klop in caka. Čaka do vecera, a nikogar ni od nikoder. Lakota ga zapelje, da sede k beli mizi ter poje pripravljeno jed. Mrak je že, ko se pripodi okoli hiše creda ovac, pastirja pa ni za njimi. Kmet caka, da bi prišel tudi pastir, a ker ga noce biti od nikoder, odpre vrata v hlev ter zažene ovce vanj. Vse so rade šle v hlev, le ena se brani in ga ne uboga. Trudi se, da bi jo spravil pod streho, a zaman, zato jo pusti zunaj.
Pozno zvecer se vrne kmet v hišo in leže k pocitku. A kako se zacudi drugo jutro, ko se zbudi in vidi nad seboj modro nebo in da leži mesto na postelji, na zeleni trati. Koce, v kateri je prejšnji vecer legel spat, ni bilo nikjer vec.
Kmet ustane, se razgleda še enkrat naokoli, nato se vrne v dolino, da poišce svoja brata. Ko pride do brata krcmarja, katerega najde na istem mestu, kjer ga je pustil prejšnji dan, mu pove, kaj je doživel. Ko neha kmet pripovedovati, se oglasi krcmar in pravi: «Sinoa nisem mogel hitro zaspati, ceravno sem bil zelo truden. Ko sem pa zaspal, sem sanjal precudne stvari. Hud dež je lil in v dolini je zrastlo jezero, ki se je dvigalo vedno više, da je doseglo celo moje noge. V jezeru je plavalo mnogo kosti; valovi so jih zanašali k bregu, da so me bile po nogah in po životu, a bežati nisem mogel. Ko si prišel ti, sem se hvala Bogu zbudil.»
Po tem pripovedovanju se brata dvigneta in se napotita po kribu navzdol. Ko dospeta do tretjega brata, mu pripovedujeta, kaj sta doživela; a tudi on jima pove dogodek iz svojih sanj. Pripoveduje jima: «Ko sta me vceraj pustila na tem mestu, sem kmalu zaspal; v spanju, pa se mi je sanjalo, da je zrastlo nad mano drevo, ki je imelo zlate cvete. Ko je cvetje odpadlo, so dozorele na drevesu same medene hruške. Priletela je na drevo prelepa ptica in je prepevala tako milo, da se mi je srce topilo. Ko je ptica nehala peti, je pricela jesti hruške drugo za drugo in ko je pojedla vse, se je lotila listja; ko je obrala listje, je pricela kljuvati veje in deblo. Pojedla je drevo in še korenine za tri komolce v zemljo. Ptica je odletela in jaz sem se prebudil.»
Vsi trije bratje gredo sedaj k pušcavniku, da jim prerokuje iz doživetij in sanj. Pobožni starcek razloži najprej kmetov dogodek rekoc: «Dobro bo zate, ce boš še v bodoce tako živel in delal. Ovce, ki so rade šle v hlev, so bili siromaki, katere si rad sprejel pod svojo streho in jih obdaroval. Ovca, ki ni hotela v hlev, je bil berac, katerega si zapodil od svoje hiše in si mu odpovedal prenocišce.« — Krcmarju razloži sanje takole: «Jezero, ki si ga videl, je vsa tista voda, katero si primešal k vinu; kosti v jezeru pa so bile tiste, kj si jih prinesel gostom na mizo mesto mesa. Če hoceš, da boš srecen, opusti, kar si delal do sedaj!» — Naposled razloži sanje
tretjemu bratu: «Petje prelepe ptice pomeni, da si dajal dobre nauke. Da je ptica pojedla sadje in drevo, pomeni, da si užival dobrote, katere je kmet pridelal s trdimi žulji. Da je ptica pojedla korenine za tri komolce pod zemljo, pomeni, da obiraš cloveka še tri leta po smrti.»
Bratje so se vrnili vsak s svojim naukom domov.
Jožef Kenda.
Medvedov Janez
Živela je grofica, ki je hodila vsak dan v gozd na sprehod. Nekega dne jo sreca globoko v gozdu velik medved. Pograbi jo in jo odnese v svoj brlog v peani. Tam ji pravi: «Ti boš od sedaj moja žena.» Grofica je milo jokala in tožila, a vdati se je morala. Medved jo je pazno cuval. Kadar je bil doma, jo je pustil pred brlog, a ko je odšel na lov, je zaprl vhod z debelo skalo, katere žena niti zganiti ni mogla.
Medved je prinašal jetnici jedi in pijace in ni ji bilo treba stradati. Le obleka se ji je s casom trgala, tako da je bila naposled le še na pol oblecena.
Zgodi se, da porodi grofica nekoc sina, ki je bil pol clovek, pol medved; imel je cloveško podobo, a je bil kosmat po vsem životu-
Mati neguje sina in skrbi zanj. Krsti ga in mu da ime Janez. Decek raste zelo naglo in je vsak dan mocnejši. Ko dopolni leto, je že mocan, da premetuje skale v gozdu.
Ko gre medved nekega dne na lov, rece mati Janezu, naj odvali skalo pred vhodom v brlog. Decek se upre v cuklo in jo odstrani s poti ko peresce.
Zdaj sta mati in sin prosta. Oba bežita po gozdu, da bi dospela med ljudi. Po dolgi hoji prideta pred grad, kjer je bila grofica doma. V gradu komaj še spoznajo nekdanjo gospodinjo. Grof pritece in objame svojo ženo. Brž ji dajo najlepša oblaala, da se preoblece. Zdaj povabi grof sosede k sebi in napravi veliko veselico v cast rešeni grofinji.
Edini, ki je kalil grofovo veselje, je bil Medvedov Janez. Rasel je hitro in je bil od dne do dne mocnejši. Nikogar se ni bal. Pretepal se je s hlapci ter služabniki in vsakogar je premagal. Kmalu so se ga bali vsi. Grof ga je crtil, ker ni bil njegov in ker je bil tako cudne podobe.
Ko doraste Janez v mladenica in ko se zave, da ga na domu ne marajo, se odloa, da gre po svetu. Vzame v roko popotno palico, pozdravi mater in zapusti dom.
Potuje po svetu skozi neznane kraje in pride do velike planjave. Na planjavi ugleda moža velikana, ki je podpiral ogromno kamenito plošco. Izpod plošce so zajemali ljudje samo cisto zlato. Medvedov Janez se približa velikanu in mu pravi: «Kaj boš držal to skalo; pojdi z mano, bolje se ti bo godilo kot se ti godi tu!» Velikan popusti skalo, da pade na tla in pokrije zlato, ter gre za Janezom.
Potujeta dalje in prideta v gozd. Tam dobita moža, ki je metal mlinske kamne v zrak in jih lovil v roke. Tudi tega povabi Janez s sabo. Tako gredo vsi trije po svetu.
Hodijo dalje in dalje ter pridejo naposled v mesto, katero je bilo vso v crnih zastavah. Povprašajo pri ljudeh, kaj se je zgodilo, da žalujejo. Ljudje jim povedo, da je zli duh ugrabil ter odnesel tri kraljeve hcere in da jih išcejo velikaši ter junaki po vsem svetu, a do sedaj da jih ni še nihce našel. In še jim povedo, da je obljubil kralj rešitelju roko najmlajše in najlepše v zakon in še kraljestvo po vrhu.
Pa se obrne Medvedov Janez do tovarišev in jima pravi:»Ali hoceta, da gremo iskat tudi mi ugrabljene kraljicne?» Oba sta zadovoljna in tako se odpravijo vsi trije po svetu, da bi poiskali in našli kraljeve hcere.
Gredo in stikajo po vseh prepadih in po vseh luknjah, a nikjer ne najdejo sledu o živem bitju. Naposled pridejo do jame, ki je bila globoko v gozdu in je držala naravnost v tla. Medvedov Janez pravi: «Tudi v to luknjo moramo pogledati.» Posvetujejo se, kdo naj se spusti v globocino. Tovariša se bojita in pravita Janezu, naj gre on, ki je najmocnejši in najdrznejši. Hitro navežejo morno vrv in zraven še tanjšo. Domenijo se, da bo dal Janez s tanjšo vrvjo znamenje, kadar bo potreba, da ga tovariša potegneta ven.
Janez se oprime vrvi in tovariša ga spušcata v globino. Vedno niže se spušca in naposled doseže trdna tla. Kmalu dospe na odprt kraj. Razgleda se naokoli, pa zapazi na pustem pašniku pastirja in credo ovac. Gre do pastirja ter ga vpraša, kdo je on in kateri je ta kraj. Pastir mu pove, da je tu pekel; on pa da se pokori. Na onem svetu da je kradel živali na paši, tu pa jih mora sedaj cuvati.
Ko se Janez razgovori s pastirjem, vzame pot pod noge in gre dalje. Pride do mogomega gradu. A že od dalec sliši glas, ki mu pravi, naj ne hodi blizu, ce mu je življenje drago. Razgleda se natanmeje in zapazi v grajskem oknu mlado dekle, ki mu takole govori: «Ne hodi v grad, tu gospodari zli duh s sedmimi glavami in ako te dobi, te raztrga na drobne kose.» Janez se ne ustraši; gre v grad in povpraša deklico, kdo je. Mladenka mu pove, daje najstarejša kraljeva hci, katero je zli duh urodl in odnesel; zdaj pa da mora gospodinjiti v tem gradu. Še ga prosi kraljicna, naj beži iz gradu, a Janez ji pravi, da se hudobeža nic ne boji in da se ga upa premagati. Radoveden je in povprašuje o tem in onem, kar vidi v gradu. V kotu zagleda mocno železno palico. Vpraša deklico: «Kaj je pa to?» Ona mu odgovori: «To je gospodarjeva palica.« Janez vzame palico v roke in caka.
Ne pretece kaj casa, ko pripiha zli duh s sedmimi glavami v grad. Povoha po zraku pa zakrici: «Krst diši, krst smrdi!» Takrat pa pristopi Medvedov Janez, zamahne s palico tako mocno, da mu stre vseh sedem glav na enkrat.
Zdaj je bila najstarejša hci rešena. Janez ji narod, naj ga pocaka v gradu, in še razgrne pred njo robec ter odreže rogelj in ga ji da rekoc «Hrani ta kos robca, da me boš po njem spoznala!«
Potuje dalje po onem svetu in po dolgi hoji dospe do drugega, še vecjega gradu. Tudi zdaj ga svari glas, naj ne hodi blizu. Janez se ne zmeni za opomin. Gre v grad in tu najde srednjo
kraljevo hcer, ki mu pove prav isto kot najstarejša. Janez se razgleduje po gradu in povprašluje o tem in onem. V kotu za- gleda še vecjo in mornejšo palico. Pa povpraša, cemu služi. Deklica mu pove, da je to palica zlega duha z devetimi glavami, ki je gospodar v tem gradu. Še ga prosi mladenka, naj beži, ce mu je življenje drago; a Janez ne uboga. V roke vzame železno palico in caka.
Ne mine dan, ko pride domov zli duh z devetimi glavami. Povoha po zraku pa zarjove: «Krst diši, krst smrdi!» Zdaj pristopi Medvedov Janez, zamahne s palico tako momo, da mu zdrobi vseh devet glav.
Tako je bila rešena srednja hci. Janez ji naroci, naj ga pocaka v gradu in še razgrne pred njo robec ter odreže drugi rogelj in ga ji da rekoč «Hrani ta kos robca, da me boš po njem spoznala!«
Ko vse odpravi, se dvigne zopet na pot. Hodi in hodi ter pride do tretjega, največjega gradu. Zdaj mu pride naproti mlada prelepa deklica in ga prosi, naj ne hodi v grad, ceš, da gospodari v njem zli duh z dvanajstimi glavami, ki raztrga vsakogar na drobne kosce. Janez jo potolaži in ji pravi, da se zmaja ne boji. Gresta v grad in tu izprašuje Janez o tem in onem. V kotu zagleda ko drog veliko železno palico. Vpraša, cegava je. Deklica mu odgovori, da je to gospodarjeva palica. Janez jo vzame v roke in caka, pa misli: «Temu ne bom koncal vseh-dvanajstih glav; eno mu bom pustil.«
Pod vecer prihrumi v grad zli duh z dvanajstimi glavami. Povoha po zraku pa zatuli: «Krst diši, krst smrdi!» Takrat priskoa Janez, zamahne s palico tako morno, da mu stre enajst glav, eno pa mu pusti. A zli duh piha skozi nosnice dvanajste glave s tako mocjo, da hoce veter odnesti Janeza in deklico. Zdaj pravi Janez: «S hudobežem se ni varno šaliti.» Dvigne še enkrat palico ter zdrobi še ostalo glavo.
Zdaj je bila rešena tretja, najmlajša in najlepša kraljicna. Janez razgrne pred njo robec, odreže tretji rogelj in ga ji da rekoč «Hrani ta kos robca, da me boš po njem spoznala.» Četrti rogelj pa obdrži zase. Nato vzame s sabo najmlajšo kraljicno in oba potujeta proti drugemu gradu. Tu sprejmeta v družbo srednjo kraljevo hcer in vsi se napote proti prvemu gradu. Ko dospejo tja, se jim pridruži še najstarejša kraljicna. Janez jih pelje po poti, odkoder je bil prišel. Srecno jih pripelje k jami, po kateri se je bil spustil na drugi svet.
Zdaj naveže prvo deklico na vrv in- pocukne za vrvico. Tovariša, ki sta cakala pred jamo na vrhu potegneta za vrv in dvigneta dekle na dan. Nato spustita vrv znova v jamo. Janez naveže drugo kraljicno in naposled tretjo. Ko spustita tovariša vrv tudi njemu, si on misli: «Kdo ve, kake slabe naklepe kujeta tovariša?« Pa naveže mesto sebe na vrv debel trš. Ko pocukne za vrvico, se trš dvigne, a kmalu nato pade z višine zopet na tla. — Tovariša sta se hotela iznebiti Janeza tako, da bi ga s padcem ubila.
Sedaj premišljuje Janez, kaj naj stori, da pride zopet na pravi svet. Gre od tam in blodi dolgo casa naokoli. Naposled pride do male hiše, v kateri najde staro ženo. Pove ji svojo zgodbo in jo vpraša za svet. Ženici se Janez smili. Da mu zlat prstan in mu naroci, naj gre dalje in ko pride do morja, naj vrže prstan v vodo. Priplavala bo k bregu riba in on naj sede nanjo,
da ga ponese na drugi kraj morja, kjer je pravi svet. In še ga vpraša starka, zakaj je tako kosmat. Pove ji tudi to. Žena mu da prečudno zelišče in mu pravi, naj ga vrže v vodo, v kateri naj se potem okoplje in čist bo kakor drugi.
Janez se odpravi k morju. Tu vrže prstan v vodo. in počaka. K bregu priplava velika riba in on sede nanjo. Riba plava na drugi kraj. Janez stopi na suho in gre iskat kraljevo mesto. Po dolgem iskanju dospe tja in se odpravi v kraljevi grad.
V gradu so praznovali prav takrat veseličo v čast rešenim kraljičnam. Janez stopi med goste in povpraša po kralju in po kraljičnah. Vsi so bili zbrani v posebni dvorani, med njimi sta bila tudi njegova tovariša kot slavljenča in kot najvišja gosta. Služabniki ga peljejo pred kralja in pred kraljične. Ko se prikaže Janez, se tovariša hudo prestrašita, pa tudi kraljične poblede in osupnejo. Janez pa povzdigne glas in pravi: «Povejte, kdo je rešil kraljične?» Kralj pokaže na tovariša in pravi: «Ona dva sta jih rešila.» Zdaj vzame Janez rogelj robča iz žepa, ga položi na mizo ter reče: «Hočem, da bo ta robeč čel.» Tudi kraljeve hčere položijo vsaka svoj rogelj na mizo in robeč je čel. Pa še pravi Janez: «Povejte po praviči, kdo vas je rešil?» Kraljične morajo pritrditi, da jih je on.
Tovariša čutita ogenj pod sabo in hočeta zbežati, a Janez ju ne pusti izpred oči. Zdaj pripoveduje kralju, kako je rešil njegove hčere in kaj se mu je nadalje godilo. Kralj se čudi in gleda črno oba tovariša, a neprijetno mu je ob misli, da bo dobil takega zeta. Janez pa ukaže pripraviti čeber vode, nato vrže vanjo prečudno zelišče in gre, da se okoplje. In glej, vsi se čudijo; iz vode pride prezal mladenič.
Zdaj zaprosi Janez za roko najmlajše kraljične. Kralj mu jo dovoli. Pripravijo bogato ženitovanje in veliko veseličo. Po poroki odstopi kralj tudi vladarstvo Janezu.
Nezvesta tovariša je zadela huda kazen. Do smrti sta se morala pokoriti za storjeno zlo.
Ciril Drekonja.
Kdo je ubil zmaja?
Živel je mladenič, ki mu doma ni bilo živeti, pa odide po svetu, da si poišče kruha in sreče. Bil pa je mladenič že od rojstva zelo močan.
Hodi po svetu in pride v kraj, kjer so ljudje trpeli hudo nadlogo. V jezeru je živel zmaj s sedmerimi glavami. Daleč naokoli ni bil človek varen pred njim. Mnogo ljudi je že pokončal in še so se dogajale nesreče vsak dan. Kralj tiste dežele je razglasil, da da onemu, ki premaga zmaja, svojo hčer za ženo in da mu izroči tudi kraljevsko oblast.
Mladenič izve za kraljevo oznanilo, pa se pripravi, da gre nad zmaja. Stopi v grad in se javi, da gre na boj. Kralj ga radevoljno sprejme in se zveseli njegove odločitve. Mladenič se oboroži s težkim mečem ter se odpravi proti jezeru.
Da je šel mladenic na boj, izve tudi velikaš, ki bi bil rad postal kralj. Opravi se tudi on, se poslovi pri kralju in gre na pot. A le od dalec sledi mladenicu, ker se boji, da bi ga zmaj ne napadel.
Mladenic pride do jezera. Zmaj plane nanj, a on mu poseka v hudem boju vseh sedem glav. Ko opravi delo, poreže iz ust vseh sedem jezikov, glave pa pusti pri jezeru. Radi hudega boja se pocuti zelo trudnega. Gre v gozd in zaspi.
V tem se približa k jezeru velikaš, ki je do tedaj le od dalec opazoval boj. Hitro pobere vseh sedem glav, jih spravi v vreco ter se vrne v grad.
Kralj se zveseli, ko mu povedo, da je zmaj mrtev in dežela rešena. Hitro priredi bogato gostijo in oklice zaroko med velikašem in svojo hcerjo. Ko se vsi najbolj vesele, stopi v grad mladenic in prosi služabnike, naj ga peljejo pred kralja. Stopi pred vladarja in mu pove, da je koncal zmaja s sedmimi glavami. A kralj se razhudi, ceš, da je lažnik. Z roko pokaže na velikašla in še mu pokaže sedem glav pa pravi: «Glej, ta junak je koncal zmaja!« Mladenic se nasmehne in pravi: «Vsaka glava ima svoj jezik.» Odpre usta zmajevim glavam, pa v nobeni ni bilo jezika. Zdaj seže v torbo in izvlece iz nje sedem jezikov, jih položi pred kralja ter pravi: «Tako naj se doprica, kdo je v resnici ubil zmaja!»
Kralju je sedaj jasno, da je mladenic pravi junak. Hitro ukaže vojakom, da zvežejo velikaša in ga vržejo v jeco; mladenica pa zaroci s svojo hcerjo in ga oklice za bodocega kralja.
Kmalu so praznovali poroko med mladenicem in kraljevo hcerjo. Po poroki pa je kralj izrocil mladenicu tudi krono in vladarstvo.
Ciril Drekonja.
r-m v	•	v I	>kV
Začarani mladenič
Živel je mladenic, katerega je oce zaklel, da je prišel ponj zli duh in ga odnesel v svoj grad. Tam mu je naložil delo v hlevu, da je moral skrbeti za dva konja, enega suhega in drugega rejenega. Prvega je moral dobro krmiti in snažiti, drugega pa je moral slabo krmiti in mu naložiti vsak dan trideset palic.
Mladenic opravlja delo, kakor mu je zli duh ukazal. Suhemu konju poklada dobro krmo in ga snaži, rejenemu pa daje najslabše seno in mu odšteje vsak dan trideset palic.
Zgodi se pa, da rejeni konj nekega dne spregovori in pravi mladenicu: «Ti mene tepeš, a tebe bodo drugi.» Mladenic se ustraši sprico teh besed, a se ojunaci in vpraša konja, kdo je. Konj mu pove, da je clovek, katerega je zli duh odnesel in zacaral. Pogovarjata se še, kako bi bilo mogoce ubežati od tod. Konj svetuje mladenicu, naj vzame troje reci, ki so v gradu, namrec palico, steklenico vode in kamen, pa naj pride drugo jutro v hlev ter naj ga zajaše.
Mladenic stori, kakor mu je ukazal konj. V gradu vzame palico, steklenico vode in kamen, pa gre v hlev ter zajaše žival. Konj zdirja iz hleva in drvi po planjavi. A zli duhovi opazijo kaj kmalu, da sta jim ubežala hlapec in konj. Zberejo se v veliko trumo in jo udarijo za njima.
Konj beži kolikor more, pa rece mladenicu, naj se ogleda in naj popazi, ce ju nihce ne zasleduje. Mladenic se ozre in vidi, da drvi za njima truma zlih duhov. To pove živali in ta mu svetuje, naj vrže nazaj palico. Ko mladenic to stori, se naredi za njima velik gozd. Zli duhovi morajo obhoditi gozd in zaostanejo.
Konj drvi dalje in zopet ukaže mladenicu, naj se ogleda. Zopet vidi zle duhove, ki se podijo za njima in se jima približujejo. Zdaj ukaže žival mladenicu, naj vrže nazaj steklenico z vodo. Mladenic stori tako in za njima nastane široko morje. Zli duhovi morajo okoli morja in zaostanejo.
Ko drvita zopet dalj casa po ravnini, naroa konj mladenicu v tretje, da pogleda navzad. Zopet vidi zle duhove, ki se jima naglo bližajo. Zdaj ukaže žival jezdecu, naj vrže kamen. Mladenic zažene kamen nazaj in za njima se dvigne v zrak visoko in strmo gorovje. Preko tega zli duhovi ne morejo. Vsi upehani se ustavijo in opuste lov za ubežnikoma.
Zdaj sta konj in mladenic prosta. Ustavita se in jezdec stopi na tla. Tedaj pravi konj mladenicu:»Razparaj me in mi oderi kožo!» Mladenic uboga. Ko razpara konja, skoa iz njega mož, ki je bil toliko casa zaklet v živalsko podobo. Rešenec pravi nadalje mladenicu: «Ogrni se v konjsko kožo!» Mladenic uboga in pri prici se spremeni v konja. Sedaj mu pravi mož: «Pojdi in ce bo sila, zatea se k meni! Ko pride cas, boš rešen tudi ti.» Pove mu še, kje naj ga išce, in tako se locita ter gresta vsak svojo pot.
V konja zacaranega mladenica ujamejo in ga dajo v vojaško službo. Tu strada in je tepen. Težko mu je, a voljno prenaša trpljenje.
Zgodi se pa, da je bila med tistim in sosednjim kraljestvom napovedana vojna. Vojaki se pripravljajo na boj, vadijo se v jahanju in v rabi orožja. Takrat zbeži konj skrivaj k možu in mu pove, kaj se bo godilo. Mož da konju skrivno moc in mu pravi: «Ko boš zacepetal z nogami, da se bodo iskre ukresale pod podkovami, se bo naredila okrog tebe taka vroana, da je nihce ne bo prenesel.» Žival se vrne na svoje mesto in kmalu jo odženejo v boj.
Ta in sovražna vojska si stojita nasproti. Pricne se boj. Takrat se zakadi konj med sovražnike, zacepeta z nogami, da se ukrešejo iskre pod podkovami. Zdaj nastane krog njega taka vrocina, da popada sovražna vojska mrtva na tla.
Zmaga je tako dobljena brez boja. Konj se vrne med svoje cete. Vsi, vojaki in vojskovodje ga hvalijo ter gladijo. Peljejo ga v sprevodu v kraljevo mesto. Tu mu odlocjo v grajskem hlevu najlepši prostor.
Konja pride gledat tudi kraljicna. Dobrika se mu in ga gladi po grivi. Takrat pa on spregovori in ji pravi: «Pojdi po sabljo in razparaj me, ako hoceš, da bom rešen!» Kraljicna se hudo prestraši, ko sliši, da je konj spregovoril; vendar stori, kar ji je naroal. Gre in prinese
sabljo ter naredi, kakor ji je bilo ukazano. In glej, iz konja skoCi lep mladeniC. Vsi se zvesele tega dogodka, najbolj pa je sreCna kraljiCna sama.
MladeniC pripoveduje vse od kraja, kako se mu je godilo in kaj se mu je pripetilo. Zdaj stopi mladeniC še pred kralja in ga prosi, Ce bi mu dal hCer za ženo. Rad mu jo da in po smrti mu prepusti še krono in vladarstvo.
Ciril Drekonja.
Pet bratov
Živela je nekoC mati, ki je imela pet sinov, od katerih je bil vsak obdarovan z posebno zmožnostjo.
Prvi je bil sledeC, da je sledil žival ali Cloveka še po petih letih.
Drugi je lahko v hipu razrušil grad. Tretji je bil streleC, da je zadel zvezdo na nebu. Četrti je bil hiter, da je ujel strelo iz oblakov. Peti je lahko v trenutku postavil grad.
Zgodi se, da odnese hudobni duh kralju tiste dežele edino hCer. Kralj razglasi po mestih in vaseh, da mu je zli duh uroCil in odnesel hCer edinko. Vse junake tiste dežele vabi, naj jo gredo iskat, in pravi, da da rešitelju hCerko za ženo, po smrti pa krono in vladarstvo.
A boj z zlim duhom ni bil lahek. Premnogi junaki se odpravijo, prehodijo križem svet in preišCejo brezdna in skalne dupline, a nihCe je ne najde.
Tudi do peterih bratov dospe glas o izgubljeni kraljiCni. Domenijo se in se odpravijo po svetu, da jo poišCejo.
Prvi brat hodi spredaj in sledi, kod je šel zli duh, z ugrabljeno kraljevo hCerjo. Gredo po sledu in pridejo pred velik, trdno zidan grad. Tu zmanjka sledu. Bratje vedo, da biva v gradu hudobež s kraljevo hCerjo. Ustavijo se in gredo okoli obzidja, a v notranjost ne morejo. — Zdaj nastopi drugi brat, ki razruši v hipu zidovje, da ostane samo še groblja. Ko se grad zruši, se dvigne zli duh iz podrtij in odnese kraljevo hCer visoko pod nebo. A že nastopi brat, ki je zadel zvezdo na nebu; pomeri in ustreli hudobneža. Zli duh izpusti kraljiCno, ki pada ko kamen proti zemlji. Pa priskoCi brat, ki je bil tako hiter, da je ujel strelo, in ulovi dekliCo v roke.
KraljiCna je bila zdaj rešena.
Bratje jo vzamejo v svojo sredo in potujejo proti domu.
Ko ostali zli duhovi zvedo, da so jim bratje umorili poglavarja, se zberejo v veliko trumo in jo udarijo za njimi, da bi se mašCevali in bi jim zopet vzeli kraljiCno. Vojska hudobežev drvi za brati in ko jih ti zapazijo, ne vedo, kako bi se rešili. Pa nastopi peti brat, ki je lahko v trenutku postavil grad. Na mah se dvigne okoli njih moCno obzidje in bratje se znajdejo v trdnem gradu. Hudobeži ohajajo okoli gradu, a poskušajo zaman, da bi ga podrli. Ko uvidijo, da niC ne opravijo, jo jezni odkurijo.
Zdaj gredo bratje dalje proti domu. Kraljicno peljejo v rodni grad in jo izroce kralju. Vladar se silno zveseli, ko zagleda rešeno hcer, pa vpraša, kdo jo je rešil. Bratje mu odgovore: «Vsi smo jo rešili.» Zdaj kralj ne ve, kako bi izpolnil dano obljubo in komu naj bi jo dal za ženo. Rece jim: «Dogovorite se sami, kdo bo moj zet! Če ste vsi rešili kraljicno, ni mogoce, da bi jaz odloceval.«
Bratje se posvetujejo, a se ne morejo pogoditi. Sklenejo zato, da gredo domov in povprašajo mater za svet in da prepuste njej odlocitev. Vrnejo se na rojstni dom in povedo materi, kako in kaj se jim je dogodilo. Mati jim pravi in svetuje, naj ne razdirajo medsebojne ljubezni s prepiri in zavistjo. Priporoa jim, naj prepuste kraljicno najmlajšemu, ostali pa naj ostanejo pri njem, da mu bodo v oporo in v pomoc.
Tako se je tudi zgodilo. Bratje so slušali materino besedo; prepustili so kraljicno in krono najmlajšemu in so ostali pri njem. Skupno so vladali in ker so bili obdarovani s premdnimi zmožnostmi, jih ni nihce preganjal.
Ciril Drekonja.
Strah v cerkvi
Nekoc je živel grof, ki je imel tri hcere, pa vse tri mu je odnesel hudobni duh, še preden so bile kršcene. V tistem kraju, kjer je živel grof, je bila tudi velika cerkev in v to cerkev so hodile strašit deklice, katere je odnesla hudoba. Da bi pregnali strahove, so postavili v cerkvi nomo stražo. A vsak vojak, ki je šel na stražo, je bil obsojen v smrt; slehernega, so strahovi raztrgali.
Nekoc pride vrsta na zelo pobožnega vojaka, da mora iti v cerkev na stražo. Vojak gre otožen proti cerkvi, kar stopi pred njega zal mladenic in ga vpraša: «Zakaj si tako žalosten?« «Kaj bi ne bil,» mu odgovori vojak, «saj je ta moja zadnja noc. Vsakega, ki straži v tej cerkvi, raztrgajo strahovi; tako bodo tudi mene » — «Nic se ne boj,» mu odgovori mladenič, «kadar bo odbila deseta ura, pojdi v spovednico in tam cakaj. Strahovi te ne bodo zapazili in rešen boš.» — Mladenic izgine in vojak gre potolažen v cerkev.
Ko odbije deseta ura, stopi vojak v spovednico in poklekne. Tako caka, kdaj pridejo strahovi Okoli enajste ure sliši ropotanje in rožljanje z verigami. Groza in strah ga je. Natihoma moli in pricakuje, kaj se bo zgodilo: Strahovi hodijo po cerkvi gori in doli ter premetujejo stole in druge reci; tako delajo vso noc, dokler ne odbije tretja ura. Takrat strahovi izginejo in vojaku se oddahne srce.
Tako je prestal vojak prvo noc.
Ko pride vojak domov v vojašnico, se vsi zacudijo, ker je ostal živ. Naslednji vecer ukaže stotnik zopet istemu vojaku, naj gre stražit v cerkev. Žalosten in potrt gre zvecer proti cerkvi in zopet ga ustavi mladenic ter mu pravi: «Nocoj se ne skrij vec v spovednico, temvec pojdi na prižnico in tam cakaj.» Vojak uboga. Gre v cerkev in v cerkvi na prižnico, kjer poklekne in
caka, kaj se bo zgodilo. Ob enajsti uri privihrajo strahovi; premetujejo stole in druge reci. Gredo k spovednici in pravijo: «Sinoci se nam je skril, a nocoj ga najdemo.«
Pogledajo v spovednico in ker ne najdejo v njej vojaka, jo razdrobijo na kosce. Nato išcejo ter stikajo po vseh kotih, le na prižnico ne pogledajo. Ob treh zapuste strahovi s hrupom cerkev in vojak se oddahne.
Tako je prestal vojak drugo noc.
Ko se vrne vojak domov, se mu stotnik cudi, da je ostal živ. Ukaže mu, naj gre na stražo tudi tretjo noc. Prošnje in ugovori ne pomagajo vojaku, ubogati mora. In ko gre tretji vecer proti cerkvi, stopi pred njega zal mladenic, ki je bil sam angel božji, ter mu pravi: «Ako noceš, da te strahovi raztrgajo, se ulezi ob deveti uri pred altar in cakaj, da pojdejo strahovi okoli cerkve. Takrat skoci in se zapri v rakev, pa dobro tišci pokrov, da te strahovi ne dobijo v roke.» Nato mladenic izgine.
Vojak gre v cerkev in ko odbije deseta ura, stopi pred altar in se uleže na mizo, kjer mašnik mašnje. Tako caka, kdaj pridejo strahovi. Ob enajsti uri sliši ropotanje in rožljanje z verigami, prejšnji trije strahovi se prikažejo. Nocoj se vojak ne boji strahov tako kakor prejšnje vecere. Gleda jih in jih opazuje.
Strahovi gredo najprej na prižnico, da pogledajo, ce je gori skrit vojak. Ker ga ne najdejo, razdrobe prižnico na drobne kosce. Nato stikajo po vseh hotih, le k altarju si ne upajo. Naposled gredo skozi vrata, da bi šli okoli cerkve; takrat pa skoci vojak k rakvi, privzdigne pokrov in se zapre vanjo. Strahovi se vrnejo v cerkev, a zaman. Vojak tišci pokrov k sebi in se ne vda. In bolj ko se bliža jutro, bolj so divji strahovi. In bolj ko pritiskajo na vojaka in silijo k njemu, trdnejši je in manj se jim vda. Ko odzvoni cerkovnik jutrnice, zasliši še enkrat grozno pokanje, kakor bi se cerkev podirala. Mahoma pa vse utihne.
Ko gre cerkovnik po cerkvi, da bi pogledal, ce je v njej vse v redu, najde pred oltarjem tri mlade deklice, ki pobožno klecjo in molijo. Deklice povedo cerkovniku, da jih je imel v oblasti hudobni duh in kako so trpele, pa da jih je rešil strašnega trpljenja vojak prav takrat, ko so zvonovi odpeli dan. Cerkovnik povprašuje po vojaku in deklice mu povedo, da je skrit v rakvi. Vsi gredo k rakvi in ga klicejo, a vojak noce odpreti, ker se boji, da so strahovi še vedno v cerkvi. Ko ga cerkovnik le klice, .se ojunaci in privzdigne pokrov za prst navzgor. Brž ko spozna kršcenega cloveka, se dvigne iz rakve in se zelo zacudi, ko najde v cerkvi tri mlade in zale deklice. Tudi njemu povedo deklice, da so bile uklete po hudobi in da jih je on rešil. Zahvalijo se mu prisrcno, nato pa prosijo, naj bi jih peljal k ocetu.
Grof se neizmerno razveseli svojih hcera. Veliko gostijo priredi njim na čast. Pa tudi na vojaka ne pozabi. Poklice ga, da se veseli in raduje nad rešitvijo nedolžnih deklic. V zahvalo in v priznanje da grof rešitelju najstarejšo hcer za ženo in ker ni imel lastnih sinov, mu izroci po smrti še vse premoženje in vso oblast.
Jožef Kenda.
Spokornica
Živela je nekoc ženska, ki je bila velika grešnica. Mladost je preživela v razuzdanosti in obilnosti. Ko se je nekoliko postarala, je šla k spovedniku, da bi se obtožila svojih grehov. Spovednik ji ni mogel naložiti pokore, ker so bili njeni grehi preveliki. Rekel pa ji je, da ji bo dal pokoro tisti, ki ne zna ne brati ne pisati.
Spokornica hodi okoli in prosi, da bi ji kdo naložil pokoro, a vse.zaman, Ni ga bilo. Ker ne najde rešitve pri ljudeh, gre v gozd in klice divje živali, naj ji naložijo pokoro. A tudi te se je ne usmilijo. Spokornica pa le klice in klice po pokori; naposled jo tudi priklice.
V gozdu je delal pri drvih neuk kmet in ko sliši. prosed glas, se usmili spokornice; gre k njej in jo vpraša, kaj želi. Spokornica mu pove, cesa prosi, in kmet ji naloži pokoro. Sredi gozda zaseka tri smreke tako globoko, da se komaj še držijo pokoncu, in ko delo opravi, ji rece: «Zalivaj te tri smreke neprenehoma in ce bodo drugo pomlad ozelenele, vedi, da ti je Bog grehe odpustil, ako bodo pa usahnile, ne boš deležna odpušcanja.«
Spokornica sluša kmetove besede. Neprenehoma zaliva tri zasekane smreke. Preživlja se samo ob koreninicah in ob divjih jagodah ter prebiva v jami pod sivo skalo. Tako se pokori vse leto do pomladi.
In ko se vrne pomlad in ko drevesa ozelene, poženejo tudi tri zasekane smreke. Spokornica se zveseli zelenja, ki ji je prica, da so ji grehi odpušceni.
Še pridneje zaliva in še bolj se pokori za grehe. Nic vec se ne vrne iz gozda med ljudi.
Ko je spokornica umrla, so na onih treh smrekah zapeli rajski zvonovi. Ljudje so se cudili in so hodili poslušat mile glasove rajskih zvonov.
Spokornico so pokopali, njena duša pa je odšla v nebesa.
Jožef Kenda.
Mati sv. Petra
Ko je sv. Peter prišel v nebesa, ni našel tamkaj svoje matere, ki je bila že davno prej umrla. Zvedel je, da je v peklu. Prosil in prosil je Boga, naj ga usliši in reši mater iz peklenskega ognja. Bog ga je uslišal in rekel:
»Tvoja mati je rešena in z njo tudi vse tiste trpece dušice v vicah, ki se je oprimejo, ko pojde iz pekla skozi vice v nebesa.»
Ko je šla mati sv. Petra iz pekla skozi vice, so se je oprijele verne dušice, da jih odnese s seboj v nebo,
Sv. Peter je že cakal vesel na nebeških vratih svoje matere in vernih duš iz vic, da vstopijo. Pa Petrova mati ni privošcila dušicam, da bi šle z njo v nebo, zato se jih je tik pred nebeškimi vrati grdo otresla raz sebe, da so vse popadale nazaj v vice. Bog je to videl, razsrdil se in rekel:
«Tvoja nevošljivost te je pogubila!«
Pahnil jo je zopet na sredo pekla.
Še danes pravijo pri nas cloveku, ki ne piivošci drugemu dobrega:
«Nevošcljiv si kakor svetega Petra mati.»
Andrej Šavli.
Sv. Lukež in vol
Kar bom zdaj pripovedoval, se je zgodilo še takrat, ko je Kristus hodil po zemlji.
Nekega dne je hodil kot neznanec med ljudmi od ranega jutra do poznega vecera. Spremljal ga je sv. Peter. Zvecer sta prišla utrujena do neke hiše in zaprosila gospodarja, naj ju sprejme ob noc. Mož ju sprejme in jima odkaže mesto v senu na skednju.
Kristus hoce preizkusiti gospodarjevo poštenost in mu izroa moštojo cekinov cez noc v varstvo. Gospodar sprejme denar. Ponoa vzame iz mošnje nekaj cekinov, mislec, da tujec tega ne bo spoznal. Toda Kristus je vedel, kaj se je zgodilo. Ko je sprejemal drugo jutro od gospodarja zaupano mu mošnjo, mu je rekel:
«Bodi vol!»
In gospodar se je pri tisti prici spremenil v vola.
Kristus pomigne sv. Petru, naj vrže volu konopec okrog vratu. Nato ga peljeta do nekega pobožnega gospodarja in mu receta:
«Tega vola bi nama hranil. Delal ti bo, in cez leto dni prideva zopet ponj.»
Mož je bil zadovoljen s ponudbo, vzel je vola in ga redil leto dni. Vol je garal od zore do mraka, vlaal hrano in plug, voz in sani. V živo ga je rezal jarem na vratu, toda ni se mogel in znal pritožiti. Vsak vecer se je vracal do smrti utrujen v hlev, kjer ga je v jaslih cakalo seno.
Čez leto dni prideta Kristus in sv. Peter zopet k pobožnemu gospodarju po vola. Mož je bil z živaljo prav zadovoljen, zato jima da mošnjo denarja, ceš da jo je vol v enem letu prislužil. Kristus vzame mošnjo. Nato odženeta vola na njegov pravi dom. Ko prideta tja, mu rece Kristus:
«Bodi clovek!»
In vol je postal pri tisti prici zopet clovek, oni gospodar, pri kateremu sta pred letom prenocila. Kristus mu da mošnjo denarja, ki ga je bil prislužil kot vol, in mu rece:
«Ej Lukež, tako se služi denar! Ta je res tvoj, ker si ga v potu in s trudom zaslužil.«
Mož, ki se je tatvine že davno kesal in delal leto dni pokoro zanjo, prosi Kristusa odpuščanja. Od takrat dalje je živel sveto in pravično. Po smrti pa je postal čelo svetnik, sv. Lukež, ki ga še danes rišejo z volom ob strani.
Andrej Šavli.
Junak
Živel je nekoč bojevit deček, ki se je najrajši pretepal in bojeval s svojimi vrstniki. Oče ga je krotil, a dečku ni zalegla ne beseda, ne kazen. Vedno je sanjal in mislil, kako bi postal junak.
Nekega dne ga pošlje oče na polje hruške brat. Dečku ni do dela; poseda po travniku in gleda v zrak. V duplu stare hruške zapazi sršenje gnezdo. Vrne se domov, vzame metlo in gre nad sršene. Otepa jih in jih ubije trideset. Ko se vrne domov, pripoveduje, da je ubil trideset roparjev, a vsi domači se mu smejejo in se norčujejo iz njega, češ, ti revče da si ubilo toliko roparjev.
Zgodi se pa, da razglasi kralj tiste dežele bogato nagrado za onega junaka, ki bi se upal premagati tri močne roparje, ki žive zavarovani v trdnem gradu in so strah vsega kraljestva. Kdor bi jih premagal, dobi kraljevo hčer za ženo in postane po vladarjevi smrti kralj.
Tudi deček izve, kaj je okličal kralj. Sklene, da gre nad roparje in da se poskusi z njimi. Svoj sklep razodene očetu, a ta se mu le smeje in ga ne pusti z doma. Deček se torej odloči, da uteče. Pripravi se na pot; v torbo spravi pest skute in ptičo seničo, katero je imel doma. Tako opravljen uteče skrivaj od doma.
Deček potuje po česti; dolgo hodi in naposled prispe v glavno mesto. Javi se pri kralju in mu pove, da je pripravljen iti nad roparje. Kralj se mu smeje, češ, kako si upa tak mladič nad predrzne in neusmiljene tolovaje; a deček mu zagotavlja, da je ubil že trideset roparjev in da se tudi treh ne boji. Kralj se dolgo obotavlja, da bi pustil dečka nad roparje, naposled pa se vda in ukaže služabnikom, naj mu pokažejo pot do njihovega gradu.
Dolgo hodi deček po poti in pride pred mogočen grad, obdan okoli in okoli z močnim zidom. Deček hodi okoli obzidja, a nikjer ne najde odprtega vhoda. Spleza tedaj na drevo, ki je raslo tik zidu, stopi na veje in z vej na zid; od tod skoči na dvorišče.
Roparji sedijo prav tačas pri kameniti mizi pod mogočnim drevesom in pijejo vino. Deček se jim približa, oni pa se ozro nanj in ga vprašajo, čemu je prišel k njim. Pove jim, da se je prišel poskušat z njimi in da jih odpelje pred kralja, ki jih bo potem sodil. Roparji se zasmejejo, ko slišijo dečkove besede. Pomilujejo ga; vendar se vzdigne eden izmed njih in pravi: «No, se pa poiskusiva!» Ropar vzame v roko kamen in ga stisne v pesti, da se zdrobi v prah. Deček pravi: «To ni še nič!» Vzame iz torbe skuto in se prikloni, kakor da bi pobral kamen. Skuto
stisne v roki, da se pocedi od nje voda. «Glej,» zaklice decek, «pa ti stisni kamen, da odtisneš od njega vodo!» — Ropar prizna, da je decek momejši od njega.
Izza mize vstane drugi ropar in gre, da se pomeri z deckom. Pobere kamen in ga vrže s tako silo v zrak, da morajo cakati dve uri, preden je priletel zopet na tla. Decek pa rece nato: «Kaj to, upam si vreci kamen tako morno, da se ne vrne nikdar vec.» Res pobere kamen in ga spusti hitro v torbo, iz nje pa vzame ptico sinico, zamahne z roko in jo spusti v zrak. Roparji cakajo do vecera, a zaman.
Ko uvidijo, da je decek momejši od njih, sklenejo, da se ga iznebijo z zvijaco. Povabijo ga, naj spi pri njih, drugo jutro pa naj jih odpelje pred kralja. Decek je zadovoljen, gre v grad in ko mu pokažejo sobo in postelj, se odpravi, da bi šel spat. Preden se uleže k pocitku, pregleda natancno posteljo in stakne pod njo truplo mrtvega cloveka. Hitro izvlece mrtveca iz skrivališca in ga položi na posteljo, sam se pa uleže pod njo.
Ponoci pridejo k deckovi postelji roparji. S sabo prinesejo žarece železo in ga vtaknejo mrtvecu v oci, mislec!, da so decka oslepili; nato gredo hitro iz sobe.
Drugo jutlro ostane decek zelo zgodaj, spravi mrtvega zopet pod posteljo in gre iskat roparje. Ko ga ti zagledajo, se silno prestrašijo. Mislijo si, glejte, še ognjeno železo mu ni škodovalo in ga ni oslepilo. Vdajo se mu in decek jih odpelje, da jih izroci kralju.
Kralj se zelo zacudi, ko mu decek pripelje roparje, katerih niso mogli premagati največji junaki kraljestva. Držati hoce dano besedo in naznani kraljični, naj se pripravi za poroko.
Kraljična pa ni voljna, da bi vzela decka za moža, ker je zaverovana v princa iz sosednje dežele. Upira se kraljevi želji in ne mara slišati, da bi se poroala s preprostim mladenicem. Kralj sili in sili, a njegova beseda ne izda nic. Da bi dobila za moža tistega, ki ji je bil pri srcu in da bi tudi decek ne mogel ugovarjati, si izmisli kraljicna zvijaco. Stopi pred kralja, mu razodene svojo željo, ceš, princ in decek naj gresta zvecer z njo spat in h komur bo zjutraj obrnjena, ta bodi njen mož in bodoa kralj. Vladar je zadovoljen s kraljicino željo, katero naznani tudi decku.
Decek sam je s kraljicino mislijo zadovoljen Premišljati zame, kako bi si pridobil kraljicino roko. Dobro misel ugane in na vecer pred ono nocjo, v kateri bi se moralo odlociti, kdo bo bodoci kralj, nareže obilo cesnika in pri vecerji ga natrese skrivaj v princovo jed, sam pa zauživa samo prijetno dišeca jedila.
Po vecerji se odpravijo vsi trije spat v lepo sobo, v kateri je bila velika postelja. Kraljicna se uleže na sredo postelje; princ in decek pa vsak na eno stran. Tako zaspijo.
Princ je momo smrdel po cesniku. Neprijetni duh je kraljimi zoprn, zato se obrne v spanju od njega in ko pogleda zjutraj kralj v sobo, jo najde obrnjeno proti decku. Sedaj ne pomaga nic vec, kraIjicna mora vzeti decka za moža. Kralj pripravi bogato gostijo in vsi so veseli. Še kraljicna se sprijazni s prebrisanim deckom. Ukanjeni princ pa zbeži in nikoli vec ga ni bilo v grad.
Po kraljevi smrti je prevzel deCek vladarstvo in je bil svojim podložnikom praviCen in pameten vladar.
Ciril Drekonja.
Ubežnik
Živel je nekoC mladeniC, ki je bil ubogega rodu. Njegov oCe je imel revno hišo in majhno posestvo, da je komaj skromno preživljal sebe in družino.
Zgodi se pa, da ujamejo mladeniCa v vojake. Odvedejo ga daleC v tuje dežele, da bi tam odslužil vojake. Dolgo let služi mladeniC, a naposled se ga polasti domotožje. Zaprosi za dopust, a mu ne uslišijo prošnje. Zato sklene, da ubeži skrivaj domov.
PonoCi, ko vsi spijo, osedla svojega vranCa in zapusti skrivoma mesto. Boji se, da bi ga ne zasledovali; zato jaše po neobljudenih krajih, po pustih planjavah in skozi temne gozde. Dolgo je že na poti, ko dospe na visok hrib. Odtod se razgleda naokoli, da bi našel z oCmi Cloveško bivališCe. Globoko v dolini zagleda pri vodi mlin. Lakota ga tare, zato se spusti po hribu navzdol proti mlinu.
Ko dospe do selišCa, stopi s konja ter gre v hišo. Povpraša po ljudeh, a ne najde v njej drugega, ko mlado dekle. Vojakjo prosi, Ce bi ga sprejela ob noC in Ce bi mu dala jedi, da bi se okrepCal. Dekle mu odgovori: «Rada te vzamem ob noC, saj sem sama doma; oCe in mati sta šla na ženitovanje daleC odtod. Tako me vsaj strah ne bo.»
Vojak pelje vranCa v hlev ter ga nakrmi, nato se vrne v hišo, kjer mu mlinarjeva hCi pripravi okrepCilo. ZveCer mu pripravi postelj v sobi, a vojak ji pravi: «Spal bom v hlevu pri konju. Vajen sem tako in jutri bi se rad zarana odpravil na pot.» Tako gre vojak v hlev in si postelje blizu konja, da bi bil brž pripravljen, Ce bi zasledovala prišli za njim.
O polnoCi, ko je bilo vse tiho, pride k mlinu tolpa roparjev, petnajst po številu. Vderejo v hišo in kliCejo ljudi pokonCu. Vsa prestrašena vstane mlinarjeva hCi in jih vpraša, kaj hoCejo in kaj želijo. Roparji posedejo okoli mize in ji ukažejo, naj jim pripravi dobro veCerjo in naj jim prinese pijaCe. In še ji reko, naj jim izroCi denar in dragoCenosti.
Dekle uboga, pripravlja jim jedila in jim nosi na mizo, pa vedno opazuje in gleda, kako bi se mogla izmuzniti iz hiše, da bi šla kliCat vojaka na pomoC. Roparji se gostijo v izbi, a je ne puste izpred oCi. Naposled jih le ukani in pravi, da gre po vino v klet. Hitro skoCi iz hiše in gre naravnost v hlev; zbudi vojaka in mu pove, da so roparji v hiši in da zahtevajo od nje denar in dragoCenosti ali pa življenje.
Vojak vstane, se opravi in reCe dekletu: «Vrni se v hišo in napajaj roparje in potem pridem jaz, da z njimi obraCunam.» Dekle se vrne v hišo in stori, kakor ji je velel vojak.
Roparji jedo in pijejo brezskrbno, misleC da ni nikogar v hiši. Vino jih prevzame, da so vsi pijani in da skoro ne vedo, kaj poCenjajo. Takrat se nenadoma odpro vrata in vojak stopi v izbo
z golo sabljo v rokah. Srdit plane na pijane roparje in jih poseka. Ko jih pokonca se ozre po hiši, da bi našel mlinarjevo hcer, a ne vidi je nikjer. Išce po vseh prostorih in po vseh kotih; naposled jo po dolgem iskanju stakne v pepelnjaku. Poklice jo, a dekle si skoraj ne upa iz skrivališca. Naposled jo vendar pregovori, da zleze iz pepelnjaka, in oba gresta pregledovat mrtva trupla. Štejeta jih in jih naštejeta štirinajst, petnajstega ni bilo. Med trupli .pa najdeta roko, odsekano v zapestju, ki ni bila nobenega izmed mrtvecev. Vojak spravi roko in jo vtakne v žep.
Drugo jutro se vrneta mlinar in njegova žena z gostije. Vojak ju pokara, ceš, da ni prav, ker pustita hcer samo doma. Mlinar pa je vojaku tako hvaležen, da mu ponudi svojo hcer za ženo. Ubežnik zmaje z glavo in pravi, da mora dalje na pot. Obljubi pa, da se vrne, ce bo kdaj prost. Poslovi se od njih in pri odhodu mu podari dekle prstan ter pravi: «Na prstan za spomin! Če se kdaj vrnešl, pokaži mi ga in vedela bom, da sem ti dolžna veliko hvale.« Vojak vzame prstan, zajaše konja ter zdirja dalje po poti.
Jaše dan in noc in naposled prispe v domaa kraj. Ko pride v rojstno vas, je skoraj ne spozna vec. Lepe hiše se vrstijo ob cesti, kamenitih klancev ni vec. Ustavi cloveka in ga vpraša, kje je ta in ta hiša. Človek pa se zavzame in mu odgovori: «Kaj tja hocete iti! O, tam so prebogati in preimenitni, da bi vas sprejeli.« Vojak pa vendar poskusi, gre proti domaa hiši in se silno cudi. Kjer je stala nekdaj revna bajta, se dviga zdaj veliko, lepo poslopje. Stopi s konja in gre v hišo. V njej najde mater, ki ga pa ne pozna vec, a tudi vojak se noce razkriti. Kot tujec pozdravi in prosi, da bi ga prenoali. Mati se obotavlja, a naposled se vda in sprejme vojaka ob noc. Postrežejo mu z jedjo in s pijaco in ga peljejo nato v sobo spat.
Drugo jutro vstane in se napravi, pa se mu cudno zdi, da ne vidi oceta nikjer. Vpraša toraj mater: «Kje je pa hišni gospodar?« Mati mu pove, da je nekaj bolan in da leži v postelji. Zdaj bi sin rad videl oceta, zato prosi, da bi ga peljali k njemu, ceš, da ga morda ozdravi. Mati se spocetka brani, konmo pa le pelje vojaka v sobo.
Sin sede poleg oceta in tudi ta ga ne pozna vec. Pogovarjata se o tem in onem in naposled vpraša vojak, kaj mu je. Po dolgem obotavljanju mu oce pove, da ga boli roka. Vojak mu še pravi, naj mu jo pokaže. Oce izvlece roko izpod odeje in sin vidi, da mu je v zapestju odsekana. Izvlece torej kos roke katero je bil vtaknil v mlinu v žep, in jo primeri k ocetovi. Bila je ista. Sin se zdrzne in pobledi. Molce vstane in gre brez slovesa iz sobe. Hitro osedla konja in odjaše, ne da bi se dal spoznati in ne da bi pozdravil.
Na poti premišlja, kaj mu je storiti. Domov se ne vrne nikdar vec. Ako ga ujamejo kot ubežnika, bo hudo kaznovan. Pa misli, da je bolje, ce se vrne sam v vojaško službo ter tam izpove, kaj ga je napotilo, da je ušel.
Ko jaha tako po cesti, zagleda v daljavi jezdeca, ki drvi, proti njemu. Že misli, da je njegov zasledovalec, a ga vendar pocaka. Jezdec se mu približa in vojak ga vpraša, kaj hoce. Mož na konju mu pripoveduje, da je kraljev služabnik in da so roparji ukradli kraljevo hcer, katero sedaj išcejo princi, generali in vojaki. «No,» pravi ubežnik, «jo pojdem pa še jaz iskat. Kar v družbi bodiva, morda jo le najdeva.»
Služabnik in vojak zavijeta s ceste na polje. Jašeta po planjavi in dospeta v gozd. Jašeta po gozdu med drevesi, dokler ne pade noc na zemljo. Takrat se ustavita in stopita s konjev. Posvetujeta se, kaj naj naredita, in vojak pravi: «Čakaj, splezam na visoko smreko. Od tam se bom razgledal naokoli in bom videl, ce sveti kje v daljavi luč» Res, spleza na visoko smreko in ko pride v vrh, se razgleda naokoli. Služabnik mu zaklice v višino: «Ali vidiš kaj?» Vojak odgovori: «V daljavi vidim svetlobo, najbrže je to ogenj.» «In na kateri strani je?» ga vpraša zopet služabnik. «Čakaj,» mu odgovori vojak, «vržem kapo v ono stran, da bova vedela kam jahati.» Vrže kapo v ono smer, nato spleza z drevesa.
Ko se spusti na tla, zasedeta s služabnikom konja in odjahata dalje po gozdu. Po dolgem casu dospeta na rob gozda in ugledata pred sabo trato in na trati ugledata krdelo roparjev, zbranih okoli velikega ognja. Med njimi ugledata tudi ugrabljeno kraljevo hcer. Oba planeta nenadoma nanje. Z golo sabljo si dela vojak pot med roparji in poseka vsakogar, ki mu pride pod mahljaj. Nato zgrabi kraljevo hcer, jo posadi k sebi na konja in zdrvi po gozdu.
Brž se raznese novica, da je kraljeva hci rešena. Generali in princi prihite k vojaku in ga prosijo, naj jim izrod rešeno kraljicno, a on jo ne da nikomur. Sam jo obdrži na konju in jaše proti glavnemu mestu.
Kralj pošlje hceri lepo kocijo in tudi sam ji gre naproti, da jo sprejme. Ko pride kocija do vojaka, sede kraljeva hci vanjo ter se odpelje domov. Kralj objame rešitelja in ga povabi v svoj grad. Ker se je pa kralj pripeljal v kociji, katera se je vrnila brez njega, mora hoditi zdaj peš poleg vojaka, ki sedi ponosno na konju. Dolga pot ga utrudi in veckrat poprosi vojaka, na bi mu za cas posodil konja. A ta mu vselej odgovori, da živali ne da iz rok. Tako potujeta proti glavnemu mestu.
Blizu mesta poprosi vojak kralja, naj mu prime za trenutek konja, ceš, da mora stopiti v stran za grm. Ko se vojak oddalji, skod kralj hitro na konja in zdirja proti mestu; vojak pa se huduje od zadaj, ker mora hoditi peš. Ko pride do kraljevega gradu, stopi brž v hlev in zaklice: «Hej vranec!» Takoj se mu oglasi njegov konj iz kota. Nato gre v grad in tam ga sprejme kralj zelo slovesno; vojak se pa še vedno huduje, ker ga je kralj opeharil za pot.
Po slovesnem sprejemu ga kralj vpraša, kaj želi za pladlo. Vojak zaprosi, naj bi mu odpustili pregrešek, katerega je zakrivil, ko je ubežal domov; prosi pa še, naj bi ga oprostili vojaške službe. Kralj usliši obe prošnji in povrhu mu da še obilo denarja.
Zopet zajaše vojak svojega vranca in se napoti proti mlinu, kjer je nekoc prenoceval. Ko dospe tja, pokaže mlinarjevi hceri prstan in ona ga brž spozna. Zmenijo se za poroko in kmalu nato sta obhajala vojak in mlinarjeva hci ženitovanje. Živela sta potem sremo in vojak ni šel nikdar vec na svoj dom.
Ciril Drekonja.
Pastorek in pastorka
Živela sta oce in mati, ki sta imela sina in hcer. Mati je umrla še preden sta otroka dorasla. Oce si je poiskal drugo ženo, ki je bila otrokoma maceha. Bila jima je res kruta in krivima. Otroka sta postala pravi siroti, ker je zacela hudobna maceha tudi oceta spreobracati v zlo. Tako ga je zaslepila, da je tudi on zavrgel lastna otroka. Nekega dne mu je ukazala, da ju mora peljati v gozd in zapoditi od doma.
Zaslepljeni oce je storil tudi to. Poklical je otroka in jima rekel, naj gresta z njim po drva. Ko so prišli v gozd, so zakurili ogenj, da sta se premrla otroka ob njem grela. Oce ju je pustil pri ognju, rekoc da gre nabirat drv. Onadva naj ga pocakata pri ognju, dokler se ne vrne.
Oce je odšel in se ni vec vrnil. Otroka sta zaman cakala nanj. Naposled sta uvidela, da oceta ne bo, ker je gotovo zašel ali ga je celo pojedel volk. Hotela sta ga sama poiskati in najti pot domov. Kruti oce je sedel takrat že doma za ognjišcem, ko sta zavržena otroka blodila po gošci in ga klicala. Ni ju cul. Doma je poslušal macehino pohvalo, ker je zapodil z doma otroka, ki sta ji bila v napotje in nadlego.
Zavržena otroka sta se v gošici izgubila. Mesto oceta sta priklicala trumo roparjev, ki so prežali v gozdu. Prestrašena sta zbežala pred njimi. Oni pa za njima. Naposled sta jim utekla na smreko in se skrila v gosto vejevje. Toda roparji so že od dalec vohali vsako kršceno dušo, zato so pritekli pod smreko in ugibali, kam sta se neki skrila.
«Tu sem ju še videl,» je rekel prvi in smrkal okoli. «Poglejmo, ce se nista skrila na to smreko.«
«Če sta na smreki, se mora pocediti kri navzdol po deblu,» je menil drugi ropar in sunil z dolgo in ostro sulico v gosto vejevje. Sulica je bila baš tako dolga, da je segla prav do deklice, ki je cepela na veji pod bratcem. Ranila jo je v peto. Zabolelo jo je, da bi kriknila, a ni. Stisnila je zobe in požrla boleano. Odtrgala je kos obleke in jo potišcala na rano, da ni kanila kri na zemljo.
«Tu gori ju ni, kri ni pritekla,» je rekel ropar spodaj, in brat in sestra sta bila rešena. Roparji so odšli. Pocakala sta še nekoliko na smreki, da so bili roparji že dalec in nato sta splezala s smreke. Sestra si je obvezala rano na nogi in š!la sta dalje. Iskala sta, kje bi našla kakšno zatocišce, kjer bi bila na varnem. V temni gošci sta komaj opazila med grmovjem in drevjem skrito hišo. Potrkala sta in ker se jima ni nihce oglasil, sta vstopila, mislec, da je hiša prazna.
Ko sta stopila cez prag, se jima je nudil strašen pogled. S polic ob stenah so zazijale v njiju same votle mrtvaške lobanje s temnimi votlinami mesto oci pod celom. V kotih so bile prislonjene ostre sulice, na kljukah ob steni pa so visele dolge sablje, sekire, samokresi in drugo morilno orodje. Še vešala niso manjkala v hiši.
Brat in sestra sta strme obstala na pragu. Preden sta se utegnila razgledati, priti k sebi od strahu in zacudenja ter zbežati, sta že zarnla korake okrog hiše. Tedaj sta se komaj streznila.
Jasno jima je bilo, da sta zašla v brlog baš tistih roparjev, katerim sta hotela ubežati. In sedaj so gotovo zunaj pred vrati.
«Skrijva se!» jima je šinila kakor blisk rešilna misel skozi možgane. Skocila sta v hišo in se skrila v pepeluh za ognjišcem, ki je imel veliko žekno, skozi katero so praznili pepel. K sreci pepela v njem še ni bilo mnogo, zato sta imela oba dovolj prostora. Vrata so se odprla in nekdo je stopil v hišo. Pa niso bili roparji, ampak staro, grdo in švedrasto babšce, ki ni bilo roparske krvi. Ni ju zavohalo, da se skrivata v hiši. To ženšce so bili roparji pred leti ujeli nekje v gozdu in ga privedli domov, da jim kuha.
Brat in sestra nista vedela kako in kaj, zato sta molcala kot zid in cepela v pepeluhu, ne da bi se ganila. Ženšce se je motalo okoli ognjišca in kuhalo kosilo. Parkrat je pogreblo celo pepel v pepeluh, da se je usipal skozi ozko špranjo decku in deklici baš za vrat. Potrpela sta tudi to in se nista izdala.
Okrog poldne, ko je stalo kosilo že kuhano na mizi, so se vrnili roparji domov. Decek jih je skrivaj štel, ko so prihajali drug za drugim skozi vrata: bilo jih je dvanajst.
Roparji so vihali smrkave nosove in koj zavohali, da se skriva pod njihovo streho kršcena kri. Zadrli so se nad ženšce in zahtevali od njega, naj jim pokaže, koga in kam je skrilo. Ženšce, kateremu sta se brat in sestra vtihotapila v hišo, ko je šlo iskat trsk za hišo, ni res nic vedelo, da je še kdo drugi pod streho. Toda zaman se je priduševalo, da ni nikogar skrilo, roparji mu niso verjeli. Mislili so, da laže, zato so se zakadili v starko in jo ubili.
Deklica je sedaj zacela že skoro ihteti, ker je spoznala, da sta izgubljena. Brat pa je tipal okoli sebe, kje bi dobil kaj trdega v roko, ker kot zajec bi se ne dal pobiti. In glej, v kotu pepeluha je otipal oster mec. Na njem je bilo napisano: «Kdor zamahne trikrat s tem mecem okrog sebe, pobije vseh dvanajst roparjev v tej hiši!»
Decek prime brž za rocaj meca, skoci iz pepeluha med roparje in zasuce orožje okrog sebe — pa pocepajo vsi roparji kot muhe mrtvi na tla.
Nato je prišla še sestra iz pepeluha. Otresla sta pepel raz sebe in stopila po hiši. Štela sta lobanje na policah, a jih nista mogla došteti. Zaskrbelo ju je, kam spravita umorjene roparje in nesrecno starko. Decek je stiskal po vseh kotih, da bi našel kje kakšen kramp ali lopato, s katero bi izkopal jamo za mrtvece. Toda poštenega delovnega orodja ni bilo najti v roparski hiši. Ko pa je stopil iz kuhinje v sosednjo cumnato, je opazil pod pragom globoko temnico, v katero so metali roparji umorjene ljudi. Tu notri je zvlekel vseh dvanajst mrtvih in še starko na vrh.
Brat in sestra sta se popolnoma udomacila na roparskem domu. Sestra je kuhala in gospodinjila, brat pa je gospodaril in hodil na lov. Prav dobro se jima je godilo. Ni jima manjkalo drugega kot pticjega mleka in žabje volne. Od dne do dne sta postajala vecja in mocnejša. Sestra je postala lepo dekle, brat pa velik fant in tolikšen orjak, da se je metal za šalo z medvedom v šumi. Spoznal je gozd, njegove care in skrivnosti. Ni se nic vec spomnil, da bi se vrnil k macehi.
Ko je šel nekega dne brat zopet na lov, je ostala sestra sama doma. Pogledala je v temnico in opazila, da se v njej nekaj giblje. Prižgala je trsko in pogledala, kaj je. Stvar, ki se je gibala je bila — clovek. Eden izmed dvanajstih roparjev, baš poglavar, je bil ostal še nekoliko pri življenju, ker se tretjic mec že ni vec dobro zasukal. Vse noa je stikal po kuhinji za živežem in cakal, da se opomore ter zbeži.
Deklici je bil ranjeni ropar neznansko všec. Mlad in lep je bil, da ni šle videla takega. Zaljubila se je vanj. Zdelo se ji je škoda, da bi umrl ali pobegnil, zato je sklenila skrivati ga pred bratom. Vsak dan, ko je brat odšel na lov mu je nosila najboljših jedi v temnico. Ropar je kmalu okreval. Vracala se mu je zopet prejšna moc v ude, kri v žile in rdeaca v lice. Deklici se je zdel vsak dan lepši. Konmo je spoznala, da ne more biti dolgo tako. Brat in ropar pod eno streho! Nekdo mora stran. Kdo? — To je vprašanje.
Dolgo casa se je borila sestra sama s seboj. Toda brat je bil rezek, malobeseden, ropar pa ji je znal govoriti sladke besede, zato se je odloala, da reši roparja in pogubi brata. Ropar ji je prigovarjal, naj se naredi bolno. Leže naj v posteljo in naroci bratu, naj ji prinese mleko, ki ji edino more pomagati. Krave ni bilo pri hiši. Brat pojde dalec k ljudem po mleko. Ko se vrne truden in upehan, ga pocaka on, ropar, skrit pod posteljo in ga ubije.
Drugo jutro je legla sestra v posteljo in rekla bratu:
«Dragi moj, hudo sem bolna. Le toplo mleko mi more še pomagati.«
Brat je vzel kanglico in šel po mleko. Pa ne k ljudem. V gozdu je imela volkulja mlade. K njej je šel in jo poprosil:
«Glej, eno samo sestro imam, in še ta mi je hudo zbolela. Daj mi malo mleka, ki jo edino še more ozdraviti.«
Volkulji se je brat zasmilil. Dala mu je mleka. Da bi se mu pa ne bilo treba vselej vracati k njej, je šla kar z njim domov, da mu bo mesto krave pri hiši, dokler sestra ne ozdravi.
Brat je stopil v sestrino sobo in ji ponudil toplega volcjega mleka. Sestra se je zacudila, da se je tako naglo vrnil. Rekla ni pa nic, samo namignila je roparju, ki je tical skrit pod posteljo. Zdajci je skoal ta z nožem izpod postelje. Brat je izprevidel prevaro. Stekel je v hlev, pripeljal je lacno volkuljo v sobo in jo našcuval zoper zahrbtnega roparja in nezvesto sestro, rekoč
«Tu imata mleko, ki vaju ozdravi!« Razjarjena žival je planila nad njiju in ju raztrgala.
Andrej Šavli
Podganek
Živel je reven mladenic, ki mu je bilo ime Podganek. Ker je živel v revšcini, je tuhtal, kako bi prišel zlahka do kruha; kajti delati se mu je tožilo, stradati pa ni hotel. Neko noc, ko ni
mogel spati, jo iztuhta, da pojde po svetu in se razglasi za desetnika. Takoj drugi dan pobere šila in kopita ter gre svet goljufat.
Hodi po svetu ter pride k nekemu grofu in se mu izda za desetnika. Grof mu pove, da je zmanjkal njegovi ženi drag prstan in sumi, da so ga ukradli služabniki. Obljubi mu sto zlatnikov, če mu ga dobi in prinese nazaj.
Podganek gre k služabnikom in zahteva, da vrnejo prstan. Služabniki mu dajo prstan in ga prosijo, da bi jih ne izdal pri grofu; zato mu obljubijo sto zlatnikov.
Podganek pa je bil zvit. Prstan da petelinu, da ga požre; nato gre k grofu in mu pove, da prstana nimajo služabniki, temveč, da ga je požrl petelin. Hitro zakoljejo petelina in najdejo prstan v njegovem golžunu. Grof mu izplača obljubljenih sto zlatnikov in služabniki tudi toliko, ker jih ni izdal.
Podganek se je smejal v pest, ker je zaslužil tako na lahkem dve sto zlatnikov.
Zdaj se hoče grof še bolj uveriti o Podgankovem desetnišltvu; zato prinese pod skledo pokrito podgano in ga vpraša: «Kaj je notri?» «Podganek je v veliki zadregi, zato začne vzdihovati v svoji obupnosti: «O ti Podganek, kam si prišel! O ti ubogi Podganek, kaj ti je storiti?« — «O ti spak ti; zdaj pa vem, da veš vse,» mu reče grof ter privzdigne skledo in velika podgana šine izpod nje.
Grof je mislil, da pravijo tam, kjer je bil Podganek doma, podgani — podganek.
Ko se odpravi Podganek dalje po svetu, ga grof nekoliko spremi. Po poti ga marsikaj izprašuje. Pa na enkrat se grof skloni, skrije nekaj prav naglo v pest ter vpraša Podganka: »Desetnik, kaj imam v pesti?» — «Kaj neki imate, mačje blato imate!» — mu odgovori Podganek.
Grof je imel res to v pesti, zato je Podganku verjel, da je desetnik.
Jožef Kenda.
Zgodba o očetovi zapuščini
Živel je oče, ki je imel tri sine. Preden je umrl, jih je pokličal k sebi in jim rekel:
«Nisem trpel imetja pri hiši, zato umiram revež in nimam, da bi vam kaj zapustil. Samo še nekaj vina je v sodu v kleti, razdelite si ga pravično med seboj in gospodarite z njim pametneje, kot sem jaz.»
Oče-je umrl, sinovi so se pa menili, kako bi si razdelili pravično med seboj vino v sodu. Imeli so namreč en sam sod, zato vina niso mogli pretočiti,
Pa so se domenili tako, da zvrtajo tri luknje v sod in vtaknejo v nje tri pipe — vsakemu svojo —, da bo po njej užival vsak svoj delež očetove zapuščine.
Mlajši brat je bil zapravljivec in pijanec. Tical je vedno pri pipi in srkal sladko vince, mislec:
«Bolje, da ga popijem prej kot poslej.«
Starejša brata sta bila pa štedljiva in zmerna. Nista se dotaknila pipe, mislec:
«Naj ostane vino za vecjo potrebo in za bolezen.»
Toda kako sta se zamdila, ko sta našla sod —prazen.
Tudi njuno vino je po bratovi pipi Izteklo v njegovo požrešno grlo.
Andrej Šavli.
O sinu, ki je imel kratek konec pameti in mrvico
zastopnosti
Živel je njega dni oce, ki ga je vse življenje tresla revšcina. Imel je sina, ta pa kratek konec pameti in mrvico zastopnosti. Preden je oce umrl, ga je poklical k sebi in mu rekel:
«Sin moj, denarja in gradov ti ne morem zapustiti. Bog ti je dal konec pameti in mrvico zastopnosti, prav ju uporabljaj, pa boš že kako živel med dobrimi ljudmi. Zapomni si pa zlati nauk, ki ti ga dajem s seboj na pot: Če greš mimo poštenih ljudi, karkoli naj pocenjajo, jim vedno iz srca želi:
«Bog daj vec!»
Vsaj drugim privoša sreco, ce je že sam nimaš. Slabega ti to vošcilo tako in tako ne more prinesti."
Oce je umrl, sin pa je šel po svetu. S seboj je nesel kratek košcek pameti in mrvico zastopnosti pa še ocetov nauk. Pa ga pot zanese mimo žitnega polja, ki ga je pravkar pobila toca. Ljudje hodijo z žalostnimi obrazi med njivami in ogledujejo uniceni sad svojega truda.
«Ej, ljudje božji, kaj se tako kisate?» jih nagovori in jim vošci:
«Bog daj vec!»
Ljudje se razjezijo in ga malone kamenjajo kot kaco:
«Kdo te je tako ual, da nam vošciš nesreco?« Sin se zacudi in vpraša:
«Kako pa bi moral reci?»
Reci bi moral:»Nikoli vec nam ljubi Bog ne pošiljaj kaj takega,« mu pravijo ljudje.
Zapomni si njih nauk in gre dalje. Pride mimo hleva, pred katerim je srerni gospodar ogledoval pravkar skoteno tele.
»Nikoli vec nam ljubi Bog ne pošiljaj takega!» spregovori sin. Mož pa se razjezi, mislec, da mu zasmehuje lepo živince, in pravi:
Reci rajši:»Bog daj vsako leto enega!»
Ker je imel sin konec pameti in mrvico zastopnosti, si zapomni še ta nauk in gre dalje. Pride mimo hiše, iz katere so baš nesli mrlica.
«Bog daj vsako leto enega!« vošci. Pa tudi to vošcilo ljudem ni bilo pogodu. Kljub vsej žalosti so se v jezi spravili nad njega in ga skoraj pobili na tla:
«Smrkavec, reci rajši: Bog mu reši dušo! Pa zmoli en ocenaš za ranjkega in pojdi dalje po svoji poti.»
Sin si zapomni še to, zmoli ocenaš za ranjkega in gre dalje po svoji poti. Pride mimo kovaca, ki je baš podkaval starega konja. Popotnik mu že od dalec zavpije:
«Bog mu reši dušo!«
Nato hoce zmoliti še en ocenaš, pa ga kovac nahruli v jezi, mislec, da se fant norcuje. Rece mu:
«Saj mrha nima duše! Zato reci: Le trdno naj stoji! Če pa tega noceš, mold in pojdi dalje.»
Sin se izgovarja, da tega ni vedel, zahvali se za nauk in gre dalje. Pride niimo dveh drvarjev, ki žagata debel hrast ob poti.
«Le trdno naj stoji!» jima želi sin, kakor se je naudl od kovaca. Drvarja pa s tem nista zadovoljna, temvec ga oštejeta, rekoc
«Ti že pokaževa! Reci rajši: Bog daj, da bi padel»
No, sin si zapomni še nauk drvarjev in gre dalje. Pride do fanta, ki je splezal na košato vrbo nad potokom, da jo oklesti. Ustavi se pod vrbo in želi fantu na vrbi:
«Bog daj, da bi padel!»
Fantu je bilo to že prevec Splezal je z vrbe in pahnil popotnega sina v potok, rekoc
«Ne jaz, padi rajši ti, ki imaš prekratek konec pameti in predrobno mrvico zastopnosti.»
Od tu dalje mold zgodba o popotnem sinu. Jaz si mislim takole: ce je v potoku utonil, je zgodbe tako in tako konec. Če pa je sremo prilezel iz vode, mu je ta hladna kopel morda toliko pomagala, da se mu je podaljšal prekratki konec pameti in povecala predrobna mrvica zastopnosti, tako da je želel ljudem dobro vselej le po njih prilikah in sred.
Andrej Šavli.
O naglici
Nekoc so živeli trije bratje. Imeli so za vasjo leseno koco in grunt. Pa jim je delo zasmrdelo in so nekega dne rekli ocetu:
«Pravijo, da so na svetu ljudje, ki niC ne delajo, pa jim le dobro gre in jim denarja nikoli ne manjka. Mislili smo in premislili tako, da bi šli pogledat po svetu, kje so tisti ljudje, kaj jedo in kako živijo.»
OCe jim ni branil. Mislil je: «Če se kaj nauCijo, bo le dobro.» Na glas pa je rekel:
«Pojdite po svetu in ko najdete ljudi, ki živijo od sv. Duha, mi pridite povedat. Pravijo, da ni dobro odpravljati se brez zlatih naukov od doma v svet, zato me dobro poslušajte: Ko gre pameten Clovek po svetu, dobro gleda pred se, da kaj vidi in se kaj prida nauCi. Tako delajte tudi vi: Vse vam prav pride, kar se nauCite; Ce prej ne, Cez sedem let.«
«Še slabše kot brez zlatih naukov pa je odhajati od doma v svet brez denarja. Zato jim je dal oCe mošnjo denarja in rekel:
«To vam bo za prvo silo.»
Bratje so poslušali zlate nauke in vzeli denar, se zahvalili za oboje in šli po svetu-. Prišli so v krCmo, naroCili pijaCe in pili. Ker pa niso bili praznih glav, niso samo pili, ampak tudi gledali okrog sebe, da bi se kaj nauCili.
V krCmi je sedel mlad in lepo obleCen fant. Bil je mlad Cevljar in najlepši fant v vasi, ki se je menil z lepo krCmarjevo hCerjo, da bi se vzela, Ce bi ga hotela. Sedel je za mizo, lepa krCmarjeva hCi pa mu je nosila na mizo Cetrtinko za Cetrtinko. Ko je odhajal, je vrtel z zadregi klobuk v roki, pokazal na prazen kozareC in Cetrtinko ter vprašal:
«Koliko sem dolžan, Rezka?»
«O niC, niC, je že vse plaCano,« je zardela brhka Rezka?
Bratje, ki so sedeli v kotu krCme, pili in buljili v svet, da bi kaj videli in spoznali, so sedaj res nekaj videli in spoznali.
«Ali sta videla?« je vprašal starejši brat mlajša dva.
«Videla!» sta mu odgovorila onadva.
«Ta je eden izmed tistih, ki niC ne delajo, a vendar lepo živijo,« je zakljuCil starejši brat.
«Ta pa je!» sta pritrdila mlajša.
«Pa bi mi kupili njegov klobuk,« je menil starejši brat.
Ker sta bila s tem predlogom zadovoljna tudi mlajša brata, so koj plaCali, kar so popili, in šli za mladim Cevljarjem. Dohiteli so ga in mu rekli:
«Ali bi nam prodal svoj klobuk?«
Čevljar se je ustavil in jih pogledal zaCudeno. Ko pa je videl, s kakšnimi ljudmi ima opravka, se je nasmehnil in rekel:
«.Če mi daste zanj toliko, da si kupim novega, zakaj ne?»
«Toliko vam damo in še dvakrat toliko», so rekli bratje.
Fant je zahteval toliko in toliko. Bratje so mu dali še dvakrat toliko. Nato je vzel najstarejši brat klobuk in so šli dalje.
«Sedaj smo dobri,» je rekel in predlagal mlajšima:
«Ker smo kupili klobuk, zato da bi živeli brez dela, pojdimo v prvo krčmo ob poti, da se do sitega zastonj najemo in napojimo. Bo že klobuk vse placal.»
Mlajša dva si tega nista dala dvakrat reci. Šli so v prvo krcmo ob poti, sedli za pregrnjeno mizo, narocili drago kosilo in najboljše pijace. Sedaj niso vec buljili v svet, ampak le v krožnike, saj jim ni bilo treba nic vec znati. Ko so se dositega, najedli in napojili, je vstal od mize najstarejši brat, vzel klobuk v roko, ga vrtel s prsti, stopil pred krcmarja in vprašal:
«Koliko smo dolžni?»
Krcmar je ceckal nekaj s kredo po tablici in nato povedal, koliko so zajedli in zapili. Starejši brat pa je le še bolj vrtel klobuk v roki in vpraševal:
«Koliko smo dolžni?»
Krčmar mu je zopet povedal, da toliko in toliko. Bratje pa se sedaj jamejo cuditi in izgovarjati:
«Ali ni že placano? Saj mora biti že placano.«
Krcmar je mislil, da je nasedel goljufom, zato je stopil na cesto in poklical orožnika. Hoceš, noceš so morali bratje placati mastno in slano kosilo in pijaco ter so odšli dalje.
«Ti ne znaš,» je rekel srednji brat starejšemu, «meni daj klobuk!«
Starejši brat je dal klobuk srednjemu. Šli so v drugo krcmo ob poti, kjer so jedli in pili. Toda takrat si niso upali vec toliko narociti. Ko so odhajali, je stopil srednji brat s klobukom v roki pred krcmarja in ga vprašal po racunu. Krcmar mu je koj povedal, koliko znaša. Bratje so se zacudili in trdili, da je ramn že placan. Nastal je prepir. Krcmar je poklical orožnike. Bratje so morali pošteno placati in le za las je manjkalo, da jih niso še vtaknili v luknjo.
Nato je poskusil še najmlajši brat svojo sreco s klobukom, pa se mu ni zgodilo nic boljše kakor prvima. Bratje so morali placati vse do zadnje stotinke, kar so zapili in zajedli.
Tako so se znašli ob koncu tega ponesrecenega poizkusa zopet na cesti!
«Osleparil nas je!» je rekel najmlajši brat. «Osleparil!» sta mu pritrdila mlajša dva. «Mi se za takšen klobuk nismo zmenili, zato nam mora vrniti denar, ce je pravica na svetu,» je rekel starejši.
«Denar nazaj!» sta pritrdila mlajša.
Šli so in poiskali cevljarja, ki jim je bil prodal klobuk. Ko so prihajali k hiši, jih je cevljar že od dalec opazil. Imel je vajenca. Temu je ukazal, naj se uleže na posteljo in naredi mrtvega. Ko ga bo udaril prvic s palico, ki sloni v kotu, naj se samo malo strese. Ko ga bo udaril drugic, naj se strese momeje. V tretje pa naj skoa s postelje, zažvižga in gre skozi vrata. Decek je vse
obljubil in se ulegel kakor mrtev na posteljo. Čevljar je postavil okrog postelje svece in jih prižgal.
Bratje so prihrumeli v hišo, sikajoc kot gadi od jeze. Ko pa so videli, da je smrt v hiši, so se potolažili in rekli:
«Bog se usmili duše rajnkega.» Nato pa so cevljarja koj trdo prijeli: «Ampak s tem-le klobukom ste nas pošteno osleparili. Čisto navaden klobuk je, zato zahtevamo denar nazaj.»
Čevljar se je zacudil in rekel: «Kako to? Gotovo niste klobuka prav držali. Kje ste ga prijeli?«
Bratje so pomislili in zajecljali: «Kje? Kje? Kje pa ga je treba pravzaprav prijeti?«
«Le na tistem mestu, kjer je skupaj sešit,» jim je razložil cevljar.
Bratje so se spogledali, udarili po celu in rekli:
«Na to še pomislili nismo, tepci! Bomo vedeli vsaj za drugic.«
Nato so pokropili mrlica in rekli:
«Živeti znaš brez dela, a smrti le ne moreš odgnati."
«Tudi to znam,» je rekel cevljar. «V kotu imam palico. Če z njo trikrat udarim mrtvega cloveka, zopet oživi.»
«Zakaj ne obudiš potem tegale, saj je vendar tvoj sin ali vsaj brat?» so se zacudili bratje. Čevljar pa je zmajal z glavo in,rekel:
«Lahko bi ga, pa nocem. Ko že Bog tako hoce, naj bo. On vedno prav stori, kar stori.»
Bratje se cudijo, mežikajo si med seboj in mislijo: «Baš takšne palice nam je treba.» Na glas pa pravijo:
«Mi bi to palico radi kupili. Ali jo prodaste?»
«Zakaj ne, ce dobro placate?» je rekel cevljar.
«Koliko?»
Čevljar jim pove, koliko zahteva za palico. Bratje so bili s tem zadovoljni in so rekli:
«Trikrat vec vam damo zanjo, samo ce je res, kar pravite.«
«Res je, res,» je rekel cevljar. «Da pa ne boste kupovali macka v žaklju, vam pred ocmi obudim tega le fanta, cetudi ga prej nisem mislil oživiti.«
Vzel je v roko palico in stopil k postelji, na kateri je ležal vajenec. Udaril ga je prvic s palico — fant se je narahlo stresel. Drugic se je stresel morneje. Ob tretjem udarcu pa je skocil s postelje na noge živ in zdrav, zažvižgal in šel skozi vrata.
Bratom so stopile od samega zacudenja in zijanja oci skoraj iz jamic. Placali so, vzeli carobno palico in šli z njo dalje po svetu.
«Sedaj smo dobri,» je rekel starejši brat. «Dobri,» sta mu pritrdila mlajša dva. Šli so po svetu in prišli v mesto, ki je bilo vse zagrnjeno v žalost. Ljudje so hodili potrti in z objokanimi obrazi po ulicah. Iz oken so vihrale crne zastave.
«Kakšna nesreca je prišla nad vas?» so vprašali bratje žalujoce ljudi. Oni pa jim žalostni odgovorijo:
«Smrt in bolezen sta prišli med nas. Ljudje pomirajo kakor za stavo. Davi je umrla sama kraljeva hci. Vse je obljubil kralj tistemu, ki bi jo rešil, pa ga ni bilo.» «Nic ne žalujte, ljudje,« so rekli bratje, «mi imamo carobno palico, s katero obujamo mrlice.»
Ljudje so se spogledali. Dvignili so glave in v oceh se jim je vžgala iskra upanja.
«Najprej h kraljevi hceri!» je predlagal starejši brat. Mlajša dva sta mu pritrdila. Zglasili so se pri kralju in mu povedali kako in kaj,. Žalosten jih je kralj poslušal. Ni jim verjel, a mislil si je: «Škoditi to vec ne more.» Zato jim je dovolil, da smejo obuditi mrtvo kraljicno.
Najprej je stopil starejši brat pred mrtvo kraljicno. Udaril jo je s carobno palico. Prvic... Nic. — Drugic. Nic. — Tretjic tudi nic. Kralj se je razsrdil, ukazal je zvezati predrznega sleparja in ga vreci v temnico. Nato je stopil pred kralja drugi brat in rekel:
«Starejši brat ne zna. Palica je dobra. Meni pustite, da vam obudim hcer.» Kralj noce o tem nic vec slišati. Srednji brat pa ga le prosi in prosi. Naposled se da kralj preprositi in pusti, da poiskusi še srednji brat obuditi mrtvo kraljicno. Ali tudi temu se ni godilo bolje kot prvemu — kraljicna je ležala nepremicno in se ni hotela prebuditi.
Kralj se je še huje razsrdil, ukazal je srednjega brata zvezati in vreci v temnico. Tedaj je stopil pred kralja najmlajši brat in rekel:
«Vedel sem, da ne bo nic, ker manjka mojemu starejšemu bratu v glavi eno kolesce, srednjemu pa dve. Samo jaz lahko oživim vašo hcer.»
Sedaj je bil kralj uverjen, da se hocejo bratje norcevati iz njegove žalosti in nesrece, zato je hotel mlajšega brata kar zapreti. Naposled se je le dal premotiti in dovolil še najmlajšemu bratu, da je poizkusil sreco s carobno palico. Toda zaman. Mlatil je mrtvo kraljicno, kakor bi otepal fižol v skednju, pa ni nic zaleglo. Kralj je skoro zdivjal od jeze. Ukazal je zvezati tudi najmlajšega brata in ga vreci v temnico.
Sedaj so se znašli vsi trije bratje v luknji. Tu so jecali leto dni. Čez leto dni jim je kralj ukazal našteti nekaj gorkih in nato so jih izpustili. Znašli so se zopet na cesti.
«K sleparju! Drago nam bo placal to!» je rohnel najstarejši brat.
«K sleparju!» sta mu pritrdila mlajša.
Šli so in poiskali cevljarja, ki jim je bil prodal carobno palico. Ta jih je že od dalec zagledal, ko so se bližali hiši. Pristavil je k ognju lonec smole in jo mešal s kuhalnico.
Bratje so vstopili in sikali vanj kot sršeni. Čevljar pa je napravil nedolžen in zamden obraz ter jih vprašal :
«Kaj pa je?»
«Navadno lesko si nam prodal za carobno palico,« silijo bratje s palico vanj.
«Ali niste nic opravili?«
«Nic.»
Bratje so v sveti jezi pripovedovali cevljarju,kako drago so jo takrat izkupili s palico. Čevljar jih je poslušal, nato pa rekel:
«Kam ste pa pravzaprav udarili mrtvo kraljicno?«
Bratje so zazijali v cevljarja in nategnili obraze:
«Kam?Kam? Kam pa je treba udariti?«
«Ravno nad srce,» jim je pojasnil cevljar.
«Aaa!» so osupnili bratje in se udarili s pestjo po celu: «Tepci! Prej bi morali to vedeti!«
Med tem je cevljar neprestano nekaj mešal v loncu na ognjišcu. Bratje ga nekaj xasa gledajo, ugibajo in nato vprašajo:
«Kaj pa kuhate v loncu?«
«Naglico,» jim je odgovoril ta.
«Hm, naglico? Zakaj vam bo pa ta?» poizvedujejo dalje bratje. Čevljar pa jim je povedal, da naglico prodaja. Za šeflo naglice toliko in toliko denarja. Z njo se pride lahko v eni uri za dan hoda dalec. Bratje so si mežikali med seboj in si na tihem mislili: «Dovolj casa smo zapravili v jeci, zato nam je baš takšne maže treba.» Na glas pa so rekli:
«Mi bi radi kupili to žavbo, ker se nam mudi po opravkih.«
Čevljar je bil zadovoljen. Stopil je naprej starejši brat, vrgel denar na mizo in zahteval šeflo naglice. Čevljar je postavil starejšega brata med vrata, da bi imel pred seboj prosto pot. Nato je vzel denar in mu prismolil šeflo vrele smole pod srajco. Videti bi ga morali, kako je starejši brat skocil! Kakor blisk jo je ubral skozi vrata in izginil za vogalom hiše.
Mlaj šla brata sta se spogledala in rekla:
«To že ni goljufija, ko na lastne oa vidiva, kako naglica pomaga.«
Stopil je naprej srednji brat, vrgel še enkrat toliko denarja kot starejši in rekel:
«Meni dve šefli, da bom bežal še bolj kot starejši brat, sicer ga nikoli vec ne dohitim.»
Čevljar je spravil denar in prismolil srednjemu bratu pod srajco dve šefli vrele smole. Skocil je iz hiše, kot bi se vsi zelenci zakadili za njim.
Ostal je najmlajši brat sam. Zbal se je, da bratov ne bo vec dohitel, zato je placal in zahteval kar tri šefle naglice. Čevljar je spravil denar in prilepil tudi najmlajšemu bratu le dve šefli vrele smole pod srajco. Tretje šefle, ki jo je placal, ni hotel vec pocakati, tako se mu je mudilo.
Kako se je potem godilo bratom, ne vem. Ko sem davi zacel pisati to pravljico, sem videl tri brate, ki so bežali po poti mimo mojega okna. Najbrž so bili to oni. Pocakati niso hoteli, da bi jih vprašal, kako in kaj je sedaj z njimi in kod hodijo. Zato moram pravljico za sedaj koncati in vam jo bom pripovedoval dalje, ko se bratje ustavijo.
Andrej Šavli.
Samson in čevljarček
Živel je svoje dni cevljarcek, ki je rajši lagal, kakor zabijal žeblje v podplate. Nekoc ga je zanesla pot mimo Samsonove bajte. Samson je sedel pred svojo bajto in se grel. Bil je tolik orjak, da bi lahko nesel pol hriba v košu.
Čevljarcek se je postavil predenj in mu predlagal, naj se poizkusita, kateri izmed njiju je mocnejši. Velikan je debelo pogledal pritlikavca in rekel:
«Ali te je še kje kaj? Ti se hoceš poizkusiti z menoj v moa? Kar pridi jutri zjutraj, kamenje bova s pestmi drobila.»
Drugo jutro je zavezal zviti cevljarcek v ruto kepo skute in šel k Samsonu kamenje drobit.
Velikan je pograbil debelo skalo, jo del na koleno in udaril po njej s pestjo s takšno mocjo, da se je zdrobila v prah. Čevljarcek pa je vzel iz rute kepo skute, jo del na koleno in udaril s pestjo, da je brizgnila na vse strani.
Samson je rekel: «Poglejva, kdo je bolje zdrobil svoj kamen. Moj je prah.»
«To ni še nic! Iz mojega se je kar voda pocedila,» mu je odgovoril cevljarcek.
Samson se je cudil: «Moža ni nikjer, a mocan je le. Jutri se bova izkušala, kdo vrže kamen bolj dalec.«
Čevljarcek si je prinesel drugo jutro vrabca v žepu. Samson je pograbil skalo in jo zabrusil s takšno silo, da je cevljarcka, ki mu je stal preblizu, skoro odneslo. Ta pa je vzel iz žepa vrabca in ga izpustil, da je zletel še delj od Samsonove skale ter sploh izginil nekam za goro.
Samsona je jezilo, da ga mali cevljarcek prekaša, toda ni odnehal. Rekel je: «Jutri greva pa cešnje zobat.»
Drugo jutro sta šla cešnje zobat. Samson upogne debelo vejo in obira cešnje. Čevljarcek pa kar zleze na upognjeno vejo in brez skrbi zoblje. Zdajci zagleda Samson na drugem vrhu lepše cešnje, zato spusti upognjeno vejo. Toda joj! «Frrr!» je smuknila veja v zrak in z njo je odletel tudi cevljarcek, ki je sedel na njej.
Padel je na tla onstran plota baš pred staro ženico, ki je šla po poti.
»Ježeša!...Kako sem se ustrašila!« je dejala ženica, ki se je od strahu vklala v jezik z edinim zobom, ki se ji je še majal v dlesnih. Nato je zamdeno vprašala:
«Prijatelj, odkod ste prišli?«
«Naravnost iz nebes!« je rekel čevljarček.
«Jejhata, iz nebes?» se je čudila ženiča in pokrižala. «Potem ste pa videli gori mojega ranjkega Matevža. Kako se mu kaj godi?»
«Dandanes je povsod slabo,» je rekel čevljarček. «V nebesih še čelo, ker je gori že preveč ljudi in nimajo kaj jesti. Vaš Matevž je že bolj star, zato ga drugi še laže odrivajo. Tako mi je rekel, naj poprosim pri vas zanj nekaj klobas in lirič za priboljšek.»
«Jej, jej, kaj mi poveste!« se je čudila ženiča, da ji je sapo jemalo. «Še v nebesih trpi moj rajni Matevž pomanjkanje! Koj mu pripravim kaj za priboljšek, če mu hočete res vzeti s seboj.«
«Pa le hitro, » je rekel čevljar, «ker se mi mudi. Obiskati moram še svojče mnogih drugih nebeščanov, za katere imam sporočila.«
Ženiča je peljala čevljarčka domov in silila vso pot z vprašanji vanj, da revež že ni več vedel, kaj bi ji povedal. Doma se je zavrtela okrog ognjišča in kmalu je bil pečen lep kos krače in pripravljene klobase. Čevljarček je vse pospravil. Ko je odhajal, mu je naročila, naj Matevža prav lepo pozdravi. Stisnila mu je še par stotakov za ljubega Matevža, svojega rajnkega moža. Čevljarček je vse lepo obljubil in odšel.
Proti poldnevu se je vrnil ženičin sin iz mesta. Ona mu je povedala, kakšen nepričakovan obisk je imela in kako je poslala svojemu rajnemu Matevžu nekaj klobas, krač in denarja. Sin je spoznal, da jo je nebeški odposlaneč prav pošteno potegnil. Zajahal je konja in hitel za njim po česti.
Ko je bil čevljarček že daleč, je začul, da jezdi nekdo za njim. Skočil je kraj česte, snel klobuk z glave in ga tiščal k tlom, kakor bi nekaj skrival.
Ženičin sin je prijezdil mimo in ga vprašal:
«Ali čepite že dolgo časa tu ob česti?»
«Danes od solnčnega vzhoda dalje,» je odgovoril čevljarček.
«Kaj pa tukaj delate, če smem vprašati?» je rekel sin.
Čevljarček se je namuznil in rekel:
»Glejte srečo sem ujel, zlatega ptiča imam pod klobukom. Čakati moram, da sonče zaide. Prej ga ne smem pogledati.«
«Jej, jej kaj pravite!« se je začudil sin. «Ali ste videli kakšnega tatu, da bi bežal tod mimo?«
»Videl sem ga,» je rekel čevljarček. «Pol ure je morda od tega.»
«Kakšen pa je bil?» je poizvedoval sin.
«Ej kakšen? Kot drugi ljudje. Težko ga ulovite, vam pravim. Najbolje je, da skočim jaz za njim, ki sem ga videl. Podržite mi samo moj klobuk z zlatim ptičem za nekaj časa in posodite
mi vašega konja. Koj vam pripeljem tatu. Toda gorje, Ce mi pred solnCnim zahodom odkrijete zlatega ptiCa pod klobukom.« Tako je rekel CevljarCek. Sin je bil zadovoljen s tem, posodil mu je konja in tišCal klobuk k tlom.
Tako je Cakal eno uro, dve, toda CevljarCka le ni hotelo biti nazaj. Tatu seveda tudi ne. Tako je Cakal zastonj do veCera. Ko je solnCe zašlo, si je mislil: «Vsaj zlatega ptiCa mu vzamem, Ce me je že za konja osleparil.«
Privzdignil je od strani klobuk in zaCel z roko prav previdno in poCasi segati po zlatem ptiCu. Ko je zagrabil, je držal v pesti — prazen niC.
Sedaj je spoznal, da ga je tat osleparil še za konja. Šel je žalosten domov. ŽeniCa ga je vprašala:
«Ali si dohitel onega, ki je nesel priboljšek mojemu rajnemu Matevžu?«
«Dohitel» je rekel sin, «in še konja sem mu dal, da bo prej opravil svoje posle tu na zemlji in laže prišel v nebesa.»
Andrej Šavli.
O poboljšanem sinu
Živel je oCe, ki je imel sina. Ko je sin dorasel, je moral iti k vojakom. OCe mu je dal obilo dobrih naukov za pot. Pri vojakih pa je zašel med slabe tovariše, pozabil oCetove nauke in se izpridil. Dokler je imel še kaj denarja, je zapravljal in popival. Ko pa mu je zmanjkal denar, je pisal oCetu pismo:
«Dragi oCe! Napredoval sem do podnarednika. Prosim, pošljite mi denarja.» In oCe mu je poslal denarja.
Sin je nekaj Casa zopet popival. Nato je pisal zopet pismo oCetu: «Dragi oCe, zopet sem napredoval. Prosim denarja za našive in obleko.« OCe je bil vesel sinovega napredka in mu zopet poslal denarja.
Nato je sin zapil še to in pisal oCetu, da je postal podCastnik. OCe mu je poslal spet denarja. Potem je sin napredoval v pismih oCetu še dalje do podporoCnika, poroCnika in kapetana. Takrat pa je udaril oCe v zadovoljstvu po mizi in rekel:
«Šmentana reC, moj sin kapetan. To ni kar tako. Jaz sem siCer kmetski Clovek, a vendar se spodobi, da ga obišCem.»
Odpeljal se je v mesto in se oglasil v vojašnid, kjer je služil imenitni sin. Ko pa je vprašal po njem, so vsi nategnili obraze in zmajali, da kapetana s tem imenom ni. OCe je hotel že oditi, ko mu povedo, da je siCer nekdo, ki se baš tako piše kot njegov sin, toda ni kapetan, ampak zanikarn vojak.
«Mogoce bom pa le kaj zvedel pri tem, ko ima že ime mojega sina,» si je mislil oce in šel iskat neznanca, Dobil ga je baš na delu, ko je z metlo pometal stranišice. In v neznancu je prepoznal — svojega sina, ki je bil še navaden zanikarn vojak. Vzel mu je metlo iz rok, ga ž njo pošteno namlatil in se vrnil žalosten domov. Čez sina je naredil križ, ker se mu je med svetom izpridil. To ga je neznansko bolelo, saj je bil sin njegov poslednji up, ki je sedaj splaval po vodi.
To srecanje ni bolelo samo oceta, ampak je pretreslo tudi sina. Poboljšal se je. Ni vec pil in zapravljal. Tudi pri višjih si je pridobil z veliko težavo zopet zaupanje. Postal je res podnarednik in nato napredoval stopnjema celo do kapetana. Vselej je pisal ocetu o svojem napredovanju, a ta mu ni hotel vec verjeti. Nato je zaslovel v vojni in se izkazal za nepremagljivega junaka. Njegovo ime je zaslovelo dalec naokoli. Kraljeva hci je bila zrela za možitev in, ker je bil lep fant, se je zagledala vanj. Bila je poroka. Obhajali so jo s tolikšnim slavjem, kakor se pac spodobi za kraljevske ljudi.
Mladi ženin je bil srecen. Le to ga je skelelo, da je zapravil ocetovo zaupanje. Ocetu je bil namrec pisal tudi o poroki s kraljevo hcerjo, pa mu ta ni hotel verjeti. Zato se je odpravil prve dni po poroki s cetico vojakov z doma, da obišce oceta, mu dokaže svoje resnicno poboljšanje in ga povabi s seboj v kraljevski grad.
Ko pa je šel skozi temen gozd, so ga napadli roparji, mu pobili in polovili skoro vse vojake, njega samega ulovili in vrgli v temnico, v kateri so bile raztresene mrtvaške kosti.
Ponoci ni mogel zaspati. Kar opazi, da se je priplazila v temnico lisica in prišla obirat mrtvaške kosti. Naredil se je mrtvega, da se mu je žival približala. Ko je prišla mimo njega, jo je zgrabil za rep in je ni vec izpustil. Lisica se je splazila in zbežala skozi ozko luknjo v zidu zopet na prosto. Kapetan je plezal za njo, držec jo za rep, in se izvlekel skozi ozko špranjo iz temnice na piano.
Lacen, truden in raztrgan je šel dalje. Prišel je do oglarja, ki je v gozdu žgal oglje, in ga poprosil, naj ga vzame v službo. Oglar ga je sprejel v službo in bil z njim prav zadovoljen. Delal je dolgo casa pri njem, nato pa se je odpravil dalje, da poišce svojega oceta.
Našel je pot domov in stopil pred oceta, a ta ga ni prepoznal, ker je bil ves crn in zamazan od oglja. Tudi vojaško obleko je bil že raztrgal in nosil oglarsko. Sin se mu tudi ni dal prepoznati, ampak je prosil oceta, naj ga sprejme v službo. Oce ga je pomeril s pogledom od pet do glave in rekel:
»Če bi imel sina, kakor se spodobi, bi tebe ne jemal v službo.,Tako pa mi boš pasel svinje.«
In sin je ostal pri rodnem ocetu za svinjskega pastirja. Zgodaj zjutraj je gonil svinje na pašo in se vracal z njimi pozno zvecer domov. Tako jih je izudl, da so prihajale in odhajale lepo v vrsti kakor vojaki. Ena je šla ob strani in krulila kakor trobentac. Oce ga je gledal in se mu smejal.
Med tem je sin skrivaj pisal svoji ženi v kraljevski grad, naj mu pripelje novo ceto vojakov in prinese novo obleko, Res je nekega dne prišla po poti ceta vojakov, ki jo je vodila sama
kraljevska hci. Ustavila se je pred ocetovo hišo in rekla, da hoce obedovati baš v njegovi hiši. Oce je ukazal zaklati eno svinjo in je pripravil veliko gostijo. Strea je moral sam svinjski pastir. Ko je nesel na mizo juho, se je spotaknil na pragu in razbil juho baš kraljevi hceri pred noge. Oce se je hudoval nanj, v kuhinji pa so mu dopovedovali, kako naj se osukne in obnaša pred visokim gostom, da ne bo delal hiši sramote. Toda, ko so mu dali meso, naj ga nese na mizo, je spet v nerodnih košpah tako okorno prišvedral v sobo, da je padel in vse razsul po podu. Oce .se je razjezil in ga zapodil iz hiše:
«Ti nisi za drugo kot da svinje paseš.»
Sin je šel v skedenj, vzel novo castniško obleko, ki mu jo je prinesla žena, in se preoblekel. Opasal si je sabljo in šel zopet v hišo. Svojo staro, raztrgano pastirsko obleko pa je pustil kraj vodnjaka. Ko je stopil v izbo, ga oce ni spoznal. Mislil je, da je prišel sam kralj in rekel:
«Ali so nas prišli tudi oni gledat?«
Nato ga je povabil k mizi in gostil. Svinjska dekla je prihitela vsa vpehana pravit v hišo, da je svinjski hlapec od žalosti menda skoal v vodnjak, ker se mu je pred kraljevo hcerjo tako pošamerilo. Obleko da je pustil pri vodnjaku.
«O ne,» je rekel sin, «to obleko sem jaz slekel prej in pustil pri vodnjaku.»
Oce je sedaj spoznal sina. Zavladalo je veliko veselje. Napravili so še vecjo gostijo. Jedli so tri dni in tri noa in vendar je ostalo tudi zame še toliko, da sem se najedel in napil in se še danes oblizujem po teh dobrotah.
Andrej Šavli.