Uredništvo in upmitiStn: Maribor, Koroške ulice 5. V Naročnina listo: „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. St. 51. Maribor, dne 6 maja 1912. Letnik IV. Bosna in Hercegovina. Tridnevno delegacijsko zasedanje je zaključeno. Vršilo se je v znamenju jugoslovanskega ‘vprašanja. .Gela vrsta govornikov se je bavila s to zadevo in prišlo je do prav pomiembnih izjav. Kako ye je knez Schwarzenberg priznal za navdušenega prijatelj^ trializma, smo poročali že zadnjic. Značilen je bil tudi govor skupnega finančnega ministra Bilins-kega, zlasti z ozirom na to, kar je govoril o. Bosni in Hercegovini. Nazori o teh dveh naših državnih pokrajinah so si zelo nasprotujoči, zato je vsekakor zanimivo Čuti mnenje novega vrhovnega upravitelja teh dveh dežel. Novi vrhovni upravnik Bosne in Hercegovine je najprej govoril pred Miažari. Psihologično je razumljivo, da je hotel pri njih oddati svojo posetnico za bodočnost; ali objektivnim ljudem se ni posebno prikupil s tem, da se je skliceval z največjo gorečnostjo na Kallayja in da ga je hvalil do njebtes, pripovedujoč, kaj da je vse ta mažarski državnik napravil iz Bosne. Kdor pozna nekoliko natančneje zgodovino bosanske okupacije, se bo čudil tem slavospevom. ker Kallaiyjevo „kulturno“ delo v sedaj anektiranih deželah ni bilo nič drugega, kakor površno lakiranje. Streljanje golobov v Ilidžah je bilo vrhunec tega njegovega dela, med* tem ko je 'šolstvo ostalo zanemarjeno, med tem ko ni bilo v deželi ne političnega, ne socialnega razvoja, med tem ko so na gospodarskem polju protekcije nekaterim posameznikom metalo cela bogata premoženja v malho, ogromno večino prebivalstva pa pehale v bedo in revščino ter cele množice gonile v Ameriko. Neprevidno je bilo, da je Bilinski klicaj Kallay-jevega duha. Ali tudi kar je napovedal o smeri svoje bodoče uprave in politike, ni primerno za velike upe. Splošne lepe fraze o nepristranosti, o pospeševanju vele ga dobrega in lepega itd., ne pomenijo nič, ker jih prevzema vsak novi minister ob dvojem nar stopu avtomatično iz besednega zakladnika svojega predhodnika. Stvarni del svojega govora, ki daje ■ podlago presojanju, je Bilinski previdno zavil v meglene izraze, iz katerih je treba še-le izluščiti jedro. Tjo pač ne dela posebnih težav: ali če se pride do njega, se jasno spozna, da dela Bilinski le na to, da si zaslu- PODJLl^TiGK. Za prepričanje. Mogočno se je dvigala; proti nebu grajščina grofa Gilberta. Na strmem hribu je bila videti, kot zidana, za celo večnost. Grof Gilbert je bil odločen katoličan, d srcem in z dušo. Bil je odličen veljak v) držjavi in hraber borilec za, svobodo Angleške, Zgodovina, poroča o več hrabrih 'delih, s katerimi si je v raznih vojskah pridobil neveljivih zaslug za s|vpj narod in za svojo domovino. Družina grofa Gilberta je bila popoìgoma gospodarjevega duha. Vera jim. ni bila samo zunanja, stvar, ampak stvlar srca. Zlato so bili v vernosti lep zgled vsem prebivalcem daleč na okoli. Zlasti se je odlikoval v vjernosti njegov naj starejši sin Papkrac Gilbert, ki je bil Čast in veselje svojega, očeta, Večkrat, ko ga ni sin videl, opazoval je skrivaj to krepko postavo, nedolžne poteze mladeniškega obraza svojega sina in' se radoval, da ga je Gospod obdaril s tako plemenitim sinom. „(Gospod, ohrani ga takega skozi celo življenje“, je večkrat vzdihnil ob takih prilikah. Drugi sin je bil popolno brat Panierata. Tretji se je pa posvetil duhovskemu stanu in bil župnik v Nortu, malemu mfestecu. Bilo je ob nastopu kraljice Elizabete angleške, ko je Pankrat pripeljal neke spomladi mlado nevesto seboj v grad, kjer je srečni par sprejel blagoslov o-Četa, starega grofa. Oče se ni dolgo veselil sreče sina svojega. Kmalu je zatisnil svoje oči za vedno. A srečen, da je končal takrat, ker kmalu po nastopu kraljice Elizabete so se zfäöeli zbirati težki; oblaki nad Angleško, ki so zlasti grozeče pretili angleškim katoličanom. Elizabeta, verska odpadnica, je bila kruta vladarica, PolnaJ smrtnega sovraštva do rimsko-JkatoliŠ- ži naklonjenost vladajoče mazurske klike. Skupni finančni minister razume, da želi prebivalstvo v Bosni in Hercegovini nekakšno stabiliziranje svojih bodočih državnopravnih razmer. Ker Bilinski sam priznava, da rešitev tega v-prašanja ni njegova naloga, si ne bi bilo treba s tem preveč beliti glave, Ali iz dolge izkušnje je znano, da ne znajo biti skupni ministri tako ravnodušni na-pram notranji politiki, da se ne bi vmešiavali [vanjo, kolikor jim je mogoče; in zlasti Bilinski je prestar in prestrasten politik, da ne bi porabil vsega svojega vpliva povsod, kjer ga le more porabiti, in dat nb' bi našel sredstev in potov za to. Zanimivo je zategadelj, kaj misli finančni minister o bosanskem, o jugoslovanskem in o skupnem ajvjstro-ogjrskem, vprašanju. Slišal je nekaj o trializ-mu. Ali ekscelenca ne veruje v to reč. On je — take so njegove besede — po svoji politični vzgoji pristaš dualizma. Njegovo stremljenje pojde torej za tem, da se ohrani dualizem; kdor pozna vlogo, fcl jo je Bilinski igral v poljskem kolu, se temu ne bo čudil, Dualistični sistem izroča- sicer v Avstriji vedke privilegije Nemcem:, ha Ogrskem ’ utemeljuje maža-ronsko nadvlado, ali v Galiciji SO’ Poljaki gospodje, in lahko izrabljajo 'svoj priviligirani položaj napram Rjuslnom,. Bilinski je pač Slovan po rojstvu, 'a: praktično je dualist. Finančni minister tudi ne veruje, "da. stremi [prebivalstvo Bosne in Hercegovine po trializmu, temveč da misli samo na svoje gospodarske in kulturne interese; zato se bo Bilinškji brigal le za te in pri njegovem delu bo izključena; vsaka tendenca, ki gre za izpremembo strukture v monarhiji. Niso tedaj najlepša avspicije, ki jih podaja ta skupni minister z'a, Bovino in Hercegovino. na Dunaj — odbit. Dunaj, 4. majnika. Danes se je bil zadnji boj za dunajski občinski svet. ljudi ta je prinesel dunajskim krščanefeim socialcem zmago. Vršila se je ožja volitev v okraju Neubau med krščanskim social ceni D aber ko worn in židovskim liberalcem Täublerjem. Obdanih je bilo 1347 glasOjvnic. Krščanski socialec Dfeiberkow je dobil 703 glasov, freizinovec pa le 640 glasov. Boj je ke cerkve, začela je kmalu izdajati najstrožje naredbe zoper katoličane. Prepovedala je, javno priznati se katoličana. Vse duhovnike je izgnala iz dežele. Oni zvesti duhovni pastirji, ki so se raje izpostavili nevarnosti mučeniškp smrti, kakor da bi v takih nevarnih časih zapustili svojo ljubljeno čredo, so drug z'a drugim končali svoje življenje mecl najgrozovitejšimi mukami. Kdor je našel duhovnika v deželi, smel ga je ubiti ali obesiti na najbližje drevo. Pod smrtno kaznijo je bilo prepovedano, Sprejeti duhovnika v hišo, naj je bil to tuđi sin ali brat. Velika denarna kazen je bila zažugana vsem, kogar bi našli, da je bil pri sv. maši. V teh groznih razmerah so se zvesti katoličani kar trumoma izseljevali v Francijo, kjer so si raje pregnanstvo izvolili, kakor pa da bi postali nezvesti sv. cerkvi. Veliko tisoč duhovnikov je bilo) pomorjenih na najgroznejše načine. Tisoč odločnijh katoličanov je zdihovalo po ječah ali pa je zapravilo vse svoje premoženje, katero so morali plačevati kot kazni zaradi udeležitve pri sv. maši. Med nesrečnimi žrtvami sovražnega brezverst-va je bil tudi iduholvnik iz Norta, brat Pankrata Gilberta. Nekoč je opravljal v gozdu službo božjo, ko je nek izdajalec pripeljal vojake, ki so skoraj vse navzoče polovili skupaj z župnikom vred in odpeljali v ječo v Newgate (Njugejt). Kdor je imel' premoženje, je moral plačati denarno globo, revnejše so pomorili, župnika pa najprej do krvi pretepli, z železom žgali, da bi ga prisilili, da bi povedal, kje so cerkvene sv, posode in slednjič vsega razmesarjenega obesili na drevo. Tudi drugi brat je bil umorjen radi zvestobe do cerkve. ITlo so bili v resnici žalostni, da, napalost-nejši časi, kolikor jih pozna angleška zgodovina. Bilo je ob veliki noči. Družina grofa Gilberta je bila zbrana pri maši v gradu, kjer so imeli skritega župnika iz župnije, kamor je grad spadal. Proti Dii ljut. Yes frezinojyski aparat je delal neumorno noč in dan. Z obljubami in z denarjem se ni štedilo, Napor freizina je bil naravnost velikanski. Vse kar jle čutilo predkrščanski, je bilo v lepi slqgi zbrano v taboru freizina zoper krščanski Dunaj. Nič jim ni pomagalo; ■ ves napor in trud, zlate obljube, terorizem,, velikanske denarne žrtve, razna sleparstva, — vse je bilo zguran, Dunaj je pokazal, (fa je v jedru še neokužen, trezno misleč in razsoden! Naj sledi nekoliko številk: Na novo je izvoljenih 31 občinskih svetnikov, ki doslej niso pripadali občinskemu svetu. Vršile so‘ se volitve za 78 mandatov. Odi teh jih pripada krščanskim socialcem 63, socialnim demokratom 10 in liberalcem 5. Po sedanjem stanju sedi v; (lun a j sitem občinskem svetu 131 krščanskih soeialcev, 20 liberalcev, 10 socialnih demokratov, 2 uskoka (Staklich in Silberer) in 1 divjak (Schlechter), Ker so se pa godile pri volitvi občinskih svetnikov Moissla in Forstnerja velikanske sleparije, bosta bržčas! ta dva mandata razveljavljena in nasprotna posest se utegne občutno skrčiti, tako tta pri ogromni večini krščanskih soeialcev niti v poštev ne bo prišla. Naval na krščanski Dunaj je bil velikansk. V duhu so si ga že razdelili rudečkarji ip Čifutski frei-zinovci, a prišlo je drugače. Krščanski Dunaj je tudi to pot pokazal, da ne mara, za propali liberalizjem ter ne mara nič .slišati o zmedenih nazorih rudečih bratcev, ki ponujajo svetu vse ziakladie sveia, tudi zvezde na nebu! Shodi. Ruše. Dnie £j, maja se je vršil ipri nfas v gostilni gospoda Repoluska shod, ki ga je sklicala Jugoslovanska strokovna zveza. Ta shod je pokazal, da stojijo -davne, starodavne Ruše po svoji veliki večini v taboru Kmečke zveze. Za predsednika- je bil enoglasno in z [velikim navdušenjem izvoljen vrli gospod L, Hleb. Peščica liberalcev si ni upala niti ugovarjati. Bo pozdravu podeli gospod predsednik besedo gospodu državnemu poslancu Pišeku. Nekaj najetih in nahujskanih zapeljancev, a slišali so take, da so morali kmalu utihniti. koncu maše je že bilo, ko začujejo prestrašeni prebivalci grajščine velik ropot v pritličju. Truma razbrzdanih vojakov je vdrla v grad, Dobili so duhovnika v hiši in grof je tako zapadel smrti, To je grof Gilbert takoj spoznal, ko je začul krik. Planil je k skrivnim grajskim stopnicam in se še o pravem čar su rešil. Vojaki šo duhovnika! zvezali in potem ropali po gradu in slednjič ga nad glavami doi smrti prestrašenih prebivalcev zažgali. Duhovnika so odpeljali v ječo, kjer je bil drugi dan obešen. Družini niso sicer ničesar žalega, storili, ker so bili itak vsi obsojeni na velike denarne kazni radi tega, Le ooilo dragocenosti, katere se po velikem gradu pašii, so odnesli. Drugi dan je grof prišel iz skrivališča ter nemudoma vzel svojo družino in zbežal na Lr an čopko, kjer je kmalu potem umrl. Njegova žena Uršula je živela z dvema otročičema in staro grofico Margareto več let na Francoskem. Toda slednjič se je stari' Margareti zatožilo po domu, kjer je želela preživeti zadnje ure svojega življenja. Tlako se je pregnana družinica vrnila nar zaj domov. Grajščino so za silo popravili, kolikor požar ni uničil ter se zopet tu nastanili, žalostni spomini so jim grenili prve dneve, zlasti stara gospa Margareta je večkrat cele ure prejoka-la in premolila v srčni bolesti. Vkljub vsem grozovitostim, s katerimi so pobijali katoliške duhovnike, jih je bilo vendar veliko, ki se niso bali smrtne nevarnosti, katerim so bili kot duhovniki izpostavljeni ter delovali med preganjano čredo. Tako je bil tudi v tej župniji goreč duhovnik, Hugh, ki se je žrtvoval za ubogo, ljudstvo. Varno zavetje je našel y grajščini „IKourtland Towers“, kjer se je večkrat ljudstvo zbiralo k službi božji, seveda na skrivnem. (Dalje prih1.) S TEA 2 A. Potem je gospod državni poslanec P i Še k \ nadenournem govoru dal poročilo o svojem delovan ju v deželnem ip državnem jzboru. Govoril je tato prepričevalno, da so njegovim izvajanjein pritrjevali celo oni zlajpeljanci, ki so začetkom beteli shod motiti. Njegovo poročilo sle je vzelo g navdušenjem na znanje. , Po gospodu Pišeku povzame besedo med tem došli državni poslanec gospod idr. B e n k o jv i č kot odposlaneo Jugoslovanske strokovno organizacije v Ljubljani, Temeljito se je bavil z delavskim vprašanjem, poudarjal razliko med krgčansko-socialnim na-ziranjem in med socialno demokracijo ter vspodb/ujal navzoče, da se oklenejo pq(litičnih in nepolitičnih strokovnih organizacij, M temelje na krščanskem nar čelu. Navdušeni