glas mladih 75 Swot analysis as a basis for strategic planning of futsal development in Slovenia Abstract Futsal is a sports game, a version of football and a discipoline within the Football Association of Slovenia. The main purpose of the work was to perform an in-depth analysis, which should be the initial phase for strategic planning of further development of futsal in Slovenia. The primary method is descriptive. We also made a SWOT analysis. The first two aspects (advantages and disad- vantages) relate to internal factors (organization and operation), and the other two (opportunities and threats) to external factors (competition between sports, lack of playgrounds, tradition). The findings of the analysis indicate conflicting factors. On the one hand, we note an intensive general development - that the number of registered players has been growing in recent years, as well as recreational playing of futsal, with the organization of the European Championship in 2018, success have been achieved at the organizational and competitive level. On the other hand, contrary to this success, we are also monitoring the decline of registered teams in the Slovenian league; national teams have had less activities and matches in recent years than before, in a way, the pro- fessional and organizational development of futsal has stagnated. If the discipline in Slovenia wants to further develop, actions are needed. The presented analysis can be an appropriate professional basis for the actors in the Football Association of Slovenia with the formation of the final strategy for the development of futsal in Slovenia. Key words: futsal, analysis, SWOT, strategic planning izvleček Futsal je športna igra, različica nogometa in panoga znotraj NZS. Osnovni namen dela je bil opraviti poglobljeno anali- zo razmer v slovenskem futsalu, kar naj bi bila začetna faza za strateško načrtovanje njegovega nadaljnjega razvoja. Osnovna metoda je deskriptivna, uporabljena je analiza PSPN (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti), bolj znana s tujko SWOT. Prva dva aspekta (prednosti in slabosti) se nanašata na notranje de- javnike (organiziranost in delovanje NZS), druga dva (priložnosti in nevarnosti) pa na zunanje dejavnike (konkurenca med športi, pomanjkanje igrišč, tradicija). Ugotovitve ob opravljeni analizi nakazujejo nasprotujoče si dejavnike. Po eni strani ugotavljamo intenziven razvoj – število registriranih igralcev v zadnjih letih narašča, krepi se tudi rekreativno igranje, z organizacijo evrop- skega prvenstva leta 2018 je bil dosežen uspeh na organizacij- ski in tekmovalni ravni. Po drugi strani pa analiza kaže nekatere negativne trende – upadanje registriranih ekip v slovenski ligi; reprezentance imajo manj aktivnosti in tekem kot v prejšnjih letih, strokovno-organizacijski razvoj futsala stagnira. Na pod- lagi analize lahko sklenemo, da je za nadaljnji razvoj potrebno ukrepanje na organizacijski, strokovni, kadrovski in finančni rav- ni. Predstavljena analiza je lahko vsebinska podlaga akterjem v NZS pri oblikovanju strategije razvoja futsala v Sloveniji. Ključne besede: futsal, analiza PSPN, strateško načrtovanje Denis Lojen, Marta Bon PSPN analiza futsala kot osnova za strateško načrtovanje njegovega razvoja 76 Uvod Futsal je ena izmed različic nogometa. Ime futsal izhaja iz portugalskega »futebol de salao« in španskega »futbol sala«, kar oboje v prenesenem pomenu pomeni dvoranski nogomet (Manescu, 2016). Uporabljata ga obe krovni organizaciji na področju nogo- meta, FIFA in UEFA (Evropska nogometna zveza). Je ekipni šport, kjer morajo imeti igralci dobre motorične (hitrost, eksplo- zivnost, moč, koordinacija, agilnost) in tehnične sposobnosti; morajo se biti pri- pravljeni prilagoditi na različne dinamične spremembe v igri, v kateri imajo omejen čas in prostor. Igralci morajo biti sposobni v kratkem času in na majhnem prostoru pravilno reagirati, tako da bodo uspešno rešili dano situacijo oz. za svojo ekipo do- segli pozitiven rezultat. Futsal temelji na timskem delu, sodelovanju s soigralci in nenehni povezavi z nasprotniki, tako v obrambi kot v napadu. Je zelo taktičen šport, igralci morajo zelo dobro razumeti igro ter pravilno prepoznati in analizirati različne situacije za premagovanje proble- mov. Pri futsalu je zelo pomembna tudi kondicijska pripravljenost, saj gre za zelo intenzivno igro, kjer se večkrat pojavi ma- ksimalni napor z vmesnimi odmori (Venan- cio López Hierro, 2017). Začetki organiziranega futsala v Slove- niji segajo v leto 1984, ko je bila pri NZS ustanovljena Komisija za mali nogomet, v Ljubljani pa je bilo organizirano prvo po- skusno prvenstvo oz. turnir. Leto 1995 je za slovenski futsal prelomno. Januarja je bilo odigrano zadnje uradno prvenstvo v tur- nirski obliki, aprila je bila na seji Komisije za mali nogomet pri NZS potrjena ustanovi- tev prvega ligaškega tekmovanja z deseti- mi ekipami. Slovenska reprezentanca je od prvenstva na Madžarskem (2010) nastopila na vseh evropskih prvenstvih doslej. Leta 2018 je Slovenija v Stožicah organizirala evropsko prvenstvo (t. i. Uefa Futsal Euro 2018), reprezentanca se je znova uvrstila v četrtfinale. V zadnjem desetletju so slo- venski klubi dosegali odlične rezultate v ligi prvakov v futsalu. Izkazala sta se predvsem FC Litija in v zadnjih letih FC Dobovec. Od sezone 2013/14 imamo tudi žensko futsal ligo, ki je do sezone 2017/18 potekala v obliki turnirjev, od takrat pa v ligaški obliki. Najuspešnejše so igralke KMN Slovenske gorice s tremi naslovi, enega manj imajo igralke ŽNK Celje. Leta 2018 je bila usta- novljena ženska futsal reprezentanca, ki je maja istega leta v Bratislavi odigrala prvo uradno tekmo, prijateljsko srečanje proti Slovaški. Razvoj futsala v Sloveniji je dokaj neintenzi- ven, tudi raziskovalno proučevanje futsala je še v začetni fazi. Opravljenih je bilo le ne- kaj analiz igre futsal, predvsem v obliki razi- skovalnih del na Fakulteti za šport (Stržinar, 2019; Škafar, 2019; Klopčič, 2018; Kos, 2018; Šket, 2017; Lotrič, 2019; Lojen, 2018). Zdi se, da bi bil za nadaljnji razvoj futsala na vseh ravneh potreben strateški pristop. Področje strateškega načrtovanja obsega oblikovanje strategij in njihovo uresniče- vanje (Kristien in drugi, 2021). Proces stra- teškega menedžmenta v nedobičkovni or- ganizaciji se deli na več faz (Čater in drugi, 2011), izstopajoče so: organiziranje procesa strateškega menedžmenta (načrtovanja); dodelitev pooblastil – namen te faze je raz- jasniti in ugotoviti formalna (zakon, statut, pravilniki) in neformalna pooblastila orga- nizacije; določitev poslanstva; ocenjevanje zunanjega in notranjega okolja (trendi v okolju in podokolju). Organizacijo pogosto členimo na posamezne podstrukture (teh- nološka, kadrovska, raziskovalno-razvojna, finančna, organizacijska). Sledi določitev strateških vprašanj: pristop postavljanja strateških ciljev je še najbolj v skladu s te- orijo strateškega načrtovanja, ki določa, da organizacija v prvi fazi postavi strateške ci- lje in v drugi fazi razvije strategije. Sprejetemu strateškemu načrtu se mora prilagoditi tudi organizacija, kar ponekod pomeni organizacijske in kadrovske spre- membe. Določanje poti za dosego stra- teških ciljev je strategija, ki se nanaša na poslovanje podjetja kot celoto. Strategija določa dolgoročnejše dejavnike poslova- nja in izbiro poti do cilja v prihodnosti, ki se nanašajo na celotno poslovanje. Strateško načrtovanje je namreč odločanje o bistve- nih, trajnih in celovitih problemih podjetja (Čater, 2011; Kristen in drugi, 2021). V članku analiziramo razmere v slovenskem futsalu, panogi znotraj NZS, ki je ena naj- bolje organiziranih panožnih športnih zvez v Sloveniji. Osnovni namen dela je bil opra- viti poglobljeno analizo položaja v sloven- skem futsalu in s tem ustvariti podlago za oblikovanje strateškega načrta za nadaljnji razvoj futsala v Sloveniji. Strateški načrt naj izraža cilje, vsebino in akcijske korake za ra- zvoj futsala v Sloveniji. „ Metode Študija je v osnovi deskriptivna. V uvodu smo preučili vse javno dostopne podatke z različnih športnih spletnih strani (vse o futsalu, nekatere o nogometu), predvsem pa podatke na spletni strani NZS. Interne- tno poizvedbo smo opravili prek spletnih brskalnikov (Google Scholar, Scopus, Re- searchgate, ScienceDirect). Pri zbiranju in urejanju podatkov smo poglobljeno so- delovali s Stanetom Kokaljem, ki opravlja funkcijo koordinatorja za futsal pri NZS, in iskali odgovore na vprašanja o: a) aktualnih razmerah na ravni klubov in reprezentanc; b) možnostih nadaljnjega razvoja; c) vplivu organizacije evropskega prven- stva leta 2018 na razvoj; d) vidikih financiranja futsala; e) ciljih razvoja futsala v prihodnje in po- trebne korake; f) umeščenosti futsala v okviru NZS in v okolju. Sledili smo metodologiji strateškega pla- niranja po modelu avtorjev Faridi in Wani (2020) in kot orodje za analizo uporabili PSPN-matriko. V strateškem načrtovanju je sicer bolj prepoznaven angleški izraz ana- liza SWOT (Strengths, Weaknesses, Oppor- tunities, Threats). Matrika PSPN je strateško orodje za oblikovanje celovite strategije nadaljnjega delovanja in poslovanja. Se- stavljata jo zunanja in notranja analiza, kar ponudi vpogled v sedanje in prihodnje vplive na uspešnost organizacije. Pri no- tranjem delu analize se osredotočamo na prednosti in slabosti organizacije (PS) po podstrukturah, kot so finančna, trženjska, kadrovska, R & R, tehnološka in organizacij- ska. Pri zunanjem delu analize pa preuču- jemo priložnosti in nevarnosti (PN) dejav- nikov zunaj organizacije, tako za sedanjost kot za prihodnost. Študije o futsalu in strateškem načrtovanju z uporabo matrike PSPN (SWOT) smo pre- učili in uporabili pri interpretaciji zbranih podatkov. „ Rezultati in razprava V poglavju Rezultati prikazujemo strukturo igre futsal, njen razvoj in aktualen položaj v Sloveniji, delovanje reprezentanc, kadro- vske dejavnike (število igralcev in klubov) ter analizo financiranja futsala v Sloveniji. V zaključnem delu je predstavljena analiza, ki smo jo opravili z uporabo PSPN-matrike. Razmere na področju futsala v Sloveniji Trenutno v okviru NZS delujejo štiri mo- ške futsal reprezentance, in sicer futsal A, glas mladih 77 futsal U21, futsal U19 in futsal U17; pri žen- skah imamo samo reprezentanco futsal A. Na klubskem področju imamo pri moških v članski selekciji prvo in drugo slovensko futsal ligo, v mladinskih selekcijah pa štiri lige, in sicer U19, U17 , U15 in U13 SFL. V 1. SFL je 10 ekip, v 2. SFL šest, v U19-ligi 14 ekip, v U17-ligi devet ekip, v U15-ligi osem ekip in v ligi U13 15 ekip – sedem na vzhodu in osem na zahodu. Pri ženskah imamo samo člansko futsal ligo, v tej so štiri ekipe (»Klub- ska tekmovanja«, b. d.). Tekmovanje v futsalu za mlade se je s tur- nirskim sistemom začelo s selekcijo U18 leta 1997 in je potekalo do leta 2007 kot edino tekmovanje za mlade. Tekmovanje U12 so pripravili samo v sezoni 2008/09, udeležilo se ga je sedem ekip. Tekmovanje U16 je potekalo samo v sezoni 2005/06, udeležilo se ga je 11 ekip. Število ekip v ligi U13 je večje kot v uvodnih sezonah, med- tem ko je v kategoriji U15 število manjše v primerjavi s prejšnjimi sezonami, ko smo po trikrat imeli tudi 14 ekip. Kategorije U17 , U18 in U19 so se do zadnjih sedmih sezon med seboj prepletale, zato so taka nihanja v šte- vilu ekip. Najprej je tekmovanje potekalo v kategoriji U18, število ekip se je z leti po- večevalo. V sezonah 2007/08 in 2008/09 so poskusili s tremi selekcijami, U17 , U19 in U21, vendar so zaradi samo treh ekip v kategoriji U19, kar je bila verjetno posledica premajh- nega števila igralcev za posamezno kate- gorijo, opustili tekmovanje U19 in naredili kategorijo U18 (združili so U17 in U19, starej- ši od 18 let so nato igrali v U21). Število ekip se je zelo dobro preneslo iz selekcije U17, saj je v petih sezonah tekmovanja U18 v povprečju krepko preseglo 20. Število ekip v tekmovanju U21 je v zadnjih dveh sezo- nah (2013/14 in 2014/15) upadlo, NZS pa je po vzoru drugih evropskih držav to tekmo- vanje prav tako opustil. Glede na solidno število ekip v kategorijah U18 in U21 bi si želeli, da bi bilo to število večje tudi na tek- movanjih U17 in U19. Število ekip v zadnjih šestih oz. sedmih sezonah na tekmovanju U17 je v povprečju 11 in pri U19 16. Ugota- vljamo pa, da je trend množičnosti (razen v pokalnih tekmah) negativen oziroma da lahko spremljamo zmanjševanje števila ekip na vseh ravneh. Število registriranih igralcev od leta 2010 do konca 2020 se je v enem desetletju povečalo za več kot 2000 (Tabela 1). Ob začetku ženske futsal lige v sezoni 2014/2015 je bilo registriranih pri- bližno 50 igralk, danes je to število več kot 300. V sezoni 2019/20 so bili v prvi ženski ligi samo štirje klubi. Od sezone 2020/21 pa velja novost, da lahko na uradnih futsal tek- mah nastopajo tudi igralke nogometa, kar prej ni bilo dovoljeno. Tekmovanja so se začela leta 1995 z 10 eki- pami v 1. SFL in leta 1996 še v 2. SFL s 16 ekipami ter so približno v istem številu po- tekala do leta 2007, ko spremljamo še dru- ge ravni tekmovanj (zato jih predstavljamo tabelarično). V sezoni 2008/09 je bilo izve- deno žensko futsal tekmovanje v obliki tur- nirskega sistema. V 2. SFL opažamo glede na začetek velik upad števila ekip (Tabela 1). Dejavnost reprezentanc in centrov NZS V letih 2010, 2012, 2014, 2016 in 2018 je bila Slovenija udeleženka evropskih prvenstev, kljub temu se število aktivnih dni reprezen- tance v zadnjih petih letih zmanjšuje. V letu 2008 je bilo organiziranih največ aktivnosti – 48 dni, v letu 2019 samo še 14. Glede na manjše število aktivnosti repre- zentance se je zmanjšalo tudi število te- kem v zadnjih letih, posebno v letih 2018 in 2019, ko je reprezentanca odigrala samo sedem tekem na leto. V zadnjem desetletju je slovenska reprezentanca odigrala v pov- prečju 12 tekem na leto. Zelo so se zmanj- šale aktivnosti reprezentance U21, in sicer s 16 (2016) na šest aktivnosti (v letu 2020). Reprezentanca U19 je imela največ aktiv- nih dni v letih 2018/2019 (približno 30 na leto), v zadnjih letih pa je manj kot 10 dni aktivnosti (vir: NZS). Reprezentanca do 19 let je bila sicer ustanovljena že decembra 2015, leta 2017 je sledila še selekcija U17, ki je v Podčetrtku organizirala razvojni turnir UEFA in odigrala tri tekme. To so bile tudi edine tekme reprezentance U17. Ženska reprezentanca je po ustanovitvi leta 2018 odigrala 16 tekem, od teh je bilo 13 prija- teljskih in tri kvalifikacijske za evropsko pr- venstvo. Financiranje futsala v okviru NZS Analizo financ smo povzeli iz letnih poročil NZS v letih od 2011 do 2019 (»Letna poro- čila«, b. d.). V Tabeli 2 so prikazani odhodki NZS za posamezno leto za obdobje 2011–2019; delež za ženski nogomet in futsal dosega 8–11 %. Podrobno za futsal ni podatkov, saj je vselej združen z ženskim nogome- tom. Za primerjavo so prikazani podatki za mladinski nogomet, članski nogomet in člansko reprezentanco. Za leto 2018 je iz letnega poročila NZS razvidno, da je bilo 8,9 % sredstev (tj. 15.107.394 evrov) Tabela 1 Kronološki pregled števila ekip po tekmovanjih v članski kategoriji od leta 2007 in število igralcev od leta 2010 Sezona 1. SFL 2. SFL 3. SFL ŽFL POKAL Število igralcev 2006/2007 10 19 2007/2008 10 16 16 2008/2009 10 16 15 (T ) 16 2009/2010 10 13 16 2010/2011 8 11 16 2953 2011/2012 8 11 16 3576 2012/2013 8 11 14 15 4032 2013/2014 8 7 4 (T) 15 2347 2014/2015 10 4 4 (T) 17 2842 2015/2016 9 10 5 (T) 16 2715 2016/2017 10 10 5 (T) 16 2982 2017/2018 9 8 4 15 3626 2018/2019 10 10 5 14 4268 2019/2020 9 8 5 13 4380 2020/2021 10 6 4 16 5062 Opomba. ŽFL = od začetka turnirski sistem igranja, od sezone 2017/18 ligaški sistem s končnico; 2. SFL = do vključno sezone 2009/10 igranje po sistemu vzhod-zahod, nato končnica za prvaka 2. SFL. Od sezone 2010/11 enotna liga; Pokal = NZS vodi tekmovanje od 1/8 finala, prej ekipe tekmujejo na področju MNZ, če je interes. Obvezen je nastop ekip, ki igrajo v 1. in 2. SFL. 78 namenjenih projektu Futsal Euro 2018, ki ga je organiziral NZS. Letno poročilo za leto 2019 je najbolj natančno do zdaj, saj so v njem sredstva deljena podrobneje. Od vseh odhodkov v letu 2019 (14.881.277 evrov) je bilo 5.783.532 evrov namenjenih reprezentancam, od tega je bilo reprezen- tancam futsala namenjenih zgolj 4,8 %, kar pomeni 279.889 evrov. Klubskim tekmova- njem je bilo namenjenih 3.191.757 evrov, od tega 6,1 % (195.672 evrov) tekmovanjem iz futsala. Če seštejemo sredstva, namenjena futsalu, dobimo 475.561 evrov, kar je samo 3,1 % vseh odhodkov NZS in dosti manj kot v letu 2017, ko je bilo futsalu namenjenih približno 5 %. Kot smo že navedli, ima FIFA razvit koncept razvoja futsala, ki obsega pet temeljnih programov oz. strateških usmeritev po področjih. Ti obsegajo svetovanje, izobra- ževanje za trenerje in sodnike, množičnost futsala za mlade, tekmovanje in razvoj lige ter zapuščino. Cilj koncepta je pomoč čla- nicam pri premagovanju izzivov, struktu- riranju in promociji futsala. Dolgoročni cilj je zagotoviti, da futsal postane in se ohrani kot pomembna nogometna panoga ter orodje za razvoj tako igralcev kot igralk (»FIFA Futsal Development«, b. d.). Podo- ben dokument bi bil dobrodošla podpora razvoju futsala v Sloveniji. Analiza PSPN je lahko osnova takega strateškega načrtova- nja, zato smo razpravo oblikovali tako, da rezultate analiz povzemamo in predstavlja- mo v PSPN-analizi (Tabela 3). Analiza PSPN (Tabela 3) prikazuje pred- nosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki jih zaznavamo na področju slovenskega futsala. Izpostaviti gre vidik nevarnosti o zmanjševanju interesa otrok v šolah. Zdi se, da prvenstvo Futsal 2018 ni bilo dovolj iz- koriščeno, čeprav je šlo za največji dogodek v zgodovini slovenskega futsala z odlično organizacijo in nadpovprečno obiskano- stjo. V povprečju si je tekmo ogledalo 5097 navijačev. Visoka je bila tudi gledanost na televiziji in spletni strani UEFA, ki je na UEFA TV omogočila prenos vseh tekem tudi ti- stim državam, ki niso imele zakupljenih pravic. Skupno si je turnir na UEFA TV ogle- dalo 1,3 milijone gledalcev, skupna gleda- Tabela 2 Prikaz deleža financiranja ženskega nogometa in futsala (skupaj) v okviru NZS od leta 201 1 do 2019 Leto Ženski nogomet in futsal skupaj Mladinski nogomet in mlajše repr. Nogomet – klubska tekmovanja Nogomet – repr. A Skupni odhodki 2011 10 % 22 % 10 % 31 % 8,45 mio € 2012 9 % 19 % 14 % 20 % 9,11 mio € 2013 9 % 19 % 14 % 28 % 9,5 mio € 2014 9 % 16 % 21 % 26 % 9.674.245 € 2015 9 % (1 mio €) 14 % (1,4 mio €) 21 % (2,3 mio €) 24 % (2,6 mio €) 10.860.755 € 2016 8 % (1 mio €) 12 % (1,5 mio €) 20 % (2,49 mio €) 23 % (2,77 mio €) 12.233.003 € 2017 11 % (1,58 mio €)* 12 % (1,56 mio €) 19 % (2,58 mio €) 22 % (2,93 mio €) 13.530.263 € Opomba. * Od 1,58 mio € je bilo 50 % namenjenih ženskemu nogometu in 50 % futsalu. PREDNOSTI – velika priljubljenost po svetu (najbolj množ ičen rekreativni ekipni šport v Sloveniji) – futsal je del NZS (urejenost organizacijskega in finančnega dela) – izkušnje s prvenstvom Futsal 2018 v Sloveniji – javne površine, primerne za futsal – enostavnost igre – prilagodljivost pravil SLABOSTI – strateška nedore čenost – kadri – neprioritetnost v okviru NZS – majhno zanimanje sponzorjev oz. vlagateljev – nesistema tičnost – neorganiziranost klubov – zmanjšanje števila klubov oz. ekip v zadnjih letih – amaterizem – (pre)majhno število aktivnosti vseh reprezentanc – premajhna profesionalnost članske reprezentance PRILOŽNOSTI – veliko možnosti za razvoj – medijska umeščenost – usmerjeno sponzorstvo – futsal v šolah – odli čni rezultati klubov in reprezentanc – usmeritev rekreacijskih lig v državne lige NEV ARNOSTI – zmanjševanje zanimanja otrok in mladih za nogomet – razpršenost pozornosti na panoge v okviru NZS – slab finančni položaj v klubih – nestabilni klubi – sodelovanje na ravni nogometa in futsala Tabela 3 PSPN-analiza futsala v Sloveniji glas mladih 79 nost prvenstva na televiziji je dosegla 30,4 milijona. Prvenstvo je prenašalo 20 uradnih televizij, ki so tekme ponesle v več kot 100 držav (Deconche, 2018). V Sloveniji si je če- trtfinale med Slovenijo in Rusijo v povpre- čju ogledalo 104.778 gledalcev, vsaj minu- to tekme pa kar 202.195 gledalcev (Lojen, 2018). Vsi vidiki futsala, ki jih navajamo kot »priložnosti«, ostajajo premalo izkoriščeni in potrebujejo bolj usmerjeno strateško delovanje. Cilj analize je torej poglobljeno poznavanje razmer na področju futsala in v nadaljeva- nju podpora pri strateških odločitvah po modelih strateškega načrtovanja (Kristen in drugi, 2021; Faridi, Wani, 2020; Gurel, Tat, 2017). NZS naj bi v prihodnje strateško na- črtoval, kam usmeriti poslovanje in razvoj, katere programe opustiti oziroma katerim posvetiti več pozornosti in podobno. Prva dva aspekta (prednosti in slabosti) se nana- šata na notranje dejavnike futsala oz. NZS, druga dva (priložnosti in nevarnosti) pa na zunanje dejavnike (okolje, trendi). Glavna razlika pri tem je, da imamo pri notranjih dejavnikih možnost, da se odzovemo, prilagodimo, razvijemo ali kako drugače delujemo. Priložnosti in nevarnosti pa se nanašajo na zunanje dejavnike, na katere nimamo vpliva in pri obvladovanju katerih lahko storimo le zelo malo. „ Zaključek V zadnjem desetletju spremljamo zelo intenziven razvoj futsala po vsem sve- tu, v slovenskem prostoru pa predvsem neskladja. Po eni strani spremljamo po- večanje števila registriranih igralcev in uspehe reprezentanc, po drugi strani pa manjše število klubov v sistemu tekmo- vanj. Nedvomno je, da je futsal v Sloveniji dosegel visoko raven že z organizacijo EP 2018, kljub temu pa se zdi, da se trend v smeri nadaljnjega razvoja ne nadaljuje in da je zelo veliko neizkoriščenih razvojnih potencialov. Predvsem pa futsal v Sloveniji ne sledi mednarodnim trendom, kjer spre- mljamo intenziven razvoj – predvsem v Južni Ameriki pa tudi v Španiji, Rusiji in sre- dozemskih državah. Napovedano je, da bo futsal na sporedu olimpijskih iger v Parizu leta 2024, kar je dodaten razlog, da Slove- nija razvoju futsala nameni več pozornosti. Na podlagi analize lahko sklepamo, da so potrebni sistemski ukrepi, morda tudi raz- lične konkretne spodbude za klube. Predlagamo, da se z metodami strateškega načrtovanja v prihodnje oblikuje strategija za slovenski futsal za dolgoročno in krat- koročno obdobje z željo, da bi futsal v Slo- veniji sledil smernicam razvoja v nekaterih najbolj razvitih državah. Seveda ne gre le za tekmovalno uspešnost in mednarodno konkurenčnost; še večje možnosti vidimo na področju futsala pri otrocih, mladih in ženskah. Želimo si, da bi bila predstavljena analiza v pomoč NZS pri oblikovanju konč- ne strategije razvoja nogometa na Sloven- skem. „ Zahvala Avtorja se iskreno zahvaljujeva NZS, pred- vsem Stanetu Kokalju, za aktivno sodelova- nje pri zbiranju in posredovanju podatkov za analizo. „ Literatura 1. Deconche, E. (2018). UEFA Futsal Euro 2018 tournament review. Pridobljeno s https://www.uefa.com/MultimediaFiles/ Download/Publications/uefaorg/Gene- ral/02/56/34/94/2563494_DOWNLOAD.pdf 2. Faridi, M. in Wani, I. (2020). Formulation of Sport Management Strategic Planning using SWOT Analysis. Parishodh Journal, vol 9. 5479–5486. 3. FIFA Futsal Development Programmes and Guidelines. (2019). Fédération Internatio- nale de Football Association. Pridobljeno s https://resources.fifa.com/image/upload/ futsal-fifa-s-development-programmes-an- dguidelines-2831350.pdf?cloudid=yvjybima eii6ky8zdwpe 4. Futsal – Coaching manual (b. d.). Fédération Internationale de Football Association. Pri- dobljeno s https://resources.fifa.com/ima- ge/upload/futsal-coaching-manual.pdf?clo udid=s5yvzkdqyevndrtdcke4 5. Futsal vs Football – The Key Differences (b. d.). 5-a-side. Pridobljeno s http://www.5-a- -side.com/futsal/futsal-vs-11-a-side-the-dif- ferences-explained/ 6. Gurel, E. in Tat, M. (2017). Swot analysis: a the- oretical review. The Journal of International Social Research. DOI:10.17719/jisr.2017.1832 7. Klopčič, Ž. (2018). Analiza pojavljanja tehnič- nih elementov v 1. slovenski futsal ligi. (Diplom- sko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj. si/Dokument.php?id=1 12756&lang=slv 8. Klubska tekmovanja (b. d.). NZS. Pridobljeno s https://www.nzs.si/novice/?id_skupine=2 9. Kos, D. (2018). Značilnosti modela igre Kluba malega nogometa Sevnica v prvi članski ligi v sezoni 2015/16. (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridoblje- no s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=112236&lang=slv 10. Letna poročila (b. d.). NZS. Pridobljeno s https://www.nzs.si/NZS/Predstavitev_NZS/ Letna_porocila 11. Lojen, D. (2018). Javna odmevnost organiza- cije Uefa Futsal Euro 2018 (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Lju- bljana. 12. Lotrič, J. (2019). Analiza poškodb na evropskem prvenstvu v futsalu leta 2018 v Ljubljani. (Di- plomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno s https://repozitorij. uni-lj.si/Dokument.php?id=120767&lang=slv 13. Manescu, C. O. (2016). Why Everybody Loves and Plays Futsal. Marathon, 8(2), 200–205. 14. Morrison, K. A. in Misener, K. E. (2021). Explo- ring the conditions for strategic planning in nonprofit community sport, Sport Manage- ment Review, DOI: 10.1080/14413523.2021.1 90605415. 15. Nogometna zveza Slovenije (2020). Letno po- ročilo Nogometne zveze Slovenije 2019. Prido- bljeno s https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/ Letno%20poro%C4%8Dilo%20NZS%202019. pdf 16. Spain lead the way for futsal in Europe (b. d.). UEFA. Pridobljeno s https://www.uefa.com/ futsaleuro/history/ 17. Stržinar, G. (2019). Analiza igre v napadu vseh ekip na turnirji elitnega kroga futsal lige prva- kov v Mariboru leta 2016 (Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pri- dobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Doku- ment.php?id=1 19693&lang=slv 18. Škafar, Ž. (2019). Analiza igre prvih štirih futsal reprezentanc na evropskem prvenstvu 2018 v primerjavi z njihovimi nasprotniki. (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Do- kument.php?id=1 19341&lang=slv 19. Šket, J. (2017). Metodika učenja tehničnih ele- mentov futsala. (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridoblje- no s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=106411&lang=slv 20. Venancio López Hierro, J. (2017). UEFA Futsal Coaching Manual. Nyon: Union des Associati- ons Européennes de Football (UEFA). Denis Lojen, mag. prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport denis.lojen@gmail.com