St. 29. V Gorici, dne 15. julija 1892. Tečaj IV. r „Nova Soča" izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo „Gospodarski List" vred po pošti prejeinana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta .... „ 2'20, Četrt leta .... „ 110. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri npravništvu. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništvo je v Jiar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. J.. (Izdaja za Gorico.) O Oznanila in „poslaniceu plačajo se za štiristopno peti t-vrsto: 8 kr., če se tiskajo lkrat, 7 o ' n n » * " n )) » .17 n 8 » Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v prodajalni« Ck Likarja in v tobakarnah v Nnnski in Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. J. Spinčičeva zadeva v poslanski zbornici. I. Govor poslanca (lr. H ero Ida v 148. seji dne 5. julija 1892. Visoka zbornica! Ker je moj tovariš in prijatelj dr. PacAk vsled sini ti v svoji rodbini zadržan zagovarjati pred visoko zbornico svoj predlog v zadevi Spiučičevi — koji predlog se je odlašal že toliko časa — prevzel sem jaz ta posel na njegovo prošnjo. Meni bode pač težko vso to zadevo osvetliti tako, kakor bi jo bil lahko posl. PacAk, ki je proučil vse gradivo, zbrano v spisih. Vsakako nas mora presenetiti, da se zadeva poslanca Spinčiča uprav danes obravnava pred dvojnim sodiščem. Daues se odloči pred državnim sodiščem o pritožbi Spinčiča proti ministerstvu nauka, in tudi tukaj, v tej visoki zbornici, se danes vsaj obravnava o tožbi poslancev Pacaka in tovarišev proti ministerstvu nauka v zadevi Spinčičevi. Stališče, na koje se postavita ta dva činitelja, bode vsakako in mora biti različno. Državno sodišče preišče to uprašanje po strogo pravnem značaju, rekel bi: morda po strogo formalno-pravnein značaju. A poslanska zbornica bode, po mojem mnenju, vso to zadevo sodila ne toliko s pravnega stališča, ampak bolj s stališča politiške morale (Prav res !). Naj je razsodba državnega sodišča ob tem uprašanju taka ali taka; naj že državno sodišče odloči, da se ugodi tožbi, ali pa, da se odkloni —ta razsodba državnega sodišča, naj je že negativna ter tožbi neugodna, ne more, po mojem mnenju, nikakor uplivati na mnenje visoke zbornice, kajti s stališča politiške morale se ne da odobriti odpust poslanca Spinčiča iz službe ter zagovarjati s paragrafi in postavnimi določbami (Dobro!) Ker mi je dana naloga, utemeljiti tu predlog PacAk o v, bodi mi dovoljeno, gospoda moja, da izpregovorim z malimi besedami na sploh o oni osebi, o kateri je tu goVor, ter o vsem učinu, dovršivšim se pred uprašanjem, o katerem obravnavamo tu danes. Kaj se je dogodilo ? Deželni šolski svet za Goričo in Gradiško je spoznal z naredbo z dne 5. decembra 1891. državnega poslanca Spinčiča, kot profesorja na učiteljišču v Gorici, krivim dvojnega službenega pregreška, storjenega na jedili strani povodom zagrebške razstave v septembru leta 1891. po vsebini njega javnih govorov kot voditelja istrskih Hrvatov, naperjenih LISTEK Anton Pavša. Beneško-slovenski rodoljub Tužna beneška Slovenija joče na preranem grobu jednega svojih najvrednejših sinov, kateri jo je ljubil, kolikor se le ljubiti more in ki jo zastavil za-njo vse svoje moči. Ta je bil mladi duhovnik Anton Pavša. Rojen je bil dnč 29. listopada 1854. v Oborči za Starogoro. Premožna stariša (ki še oba živita) sta ga dala učit. Mladi Slovenec je moral, kakor sploh vsi beneški Slovenci, dovršiti vse šole od prvega leta naprej le v laškem jeziku. Se le v videnskem semenišču, kjer je bilo več slovenskih bogoslovcev, se je v družbi ž njimi začel zavedati svoje slovanske narodnosti ter gojiti svoj mili materni jezik. Tega se je od tačas njegovo jako rahločutno srce s tako ljubeznijo oklenilo, da zanaprej skoro ni čutil druge radosti in drugih bridkostij nego one svojega predra-zega naroda. Služil je nekaj let v Sapadi, nemški vasi videuske vladikovine (ker je poznal nekoliko tudi nemški jezik), potem je prišel v Prosnid, vas v gorah v zapadnem delu Beneške Slovenije blizu avstrijske meje pri-Logeh. Tam je služil 10. let t. j. do jeseni lanskega leta. V tamkajšnih goratih krajih so vasi na kake druge proti sedanji državopravni uredbi države, in na drugi strani po njega odličnem agitato-riškem delovanju povodom občnih državnozborskih volitev ter dopolnilne volitve v oktobru 1891. v Istri — ter je sklenil, predlagati pri ministerstvu za nauk in bogočastje kot disciplinarno kazen, naj se Spinčič odpusti iz državne službe. Na utolc, predložen naučnemn ministerstvu proti temu sklepu deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško, razglasilo se je vsled sklepa z dne 7. marca, da se zavrne utok; da se torej odloči odpust iz službe v zmislu piedloga deželnega šolskega sveta. Torej, gospoda moja! ob tem uprašanju, za katero gre tu, morajo veljati vsakemu neprisjtraneuiu človeku pravo za pravo le razlogi, navedeni v disciplinarni razsodbi deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško za odpust profesorja Spinčiča iz državno službe. Mi se tu nikakor ne moremo sklicevati pregreške, o katerih morda ve naučno ministerstvo. Mi nikakor ne moremo smatrati kot podlago razsodbi kaj drugega, nego to, kar je izraženo v razlogih. Državni poslanec Spinčič je bil torej spoznan krivim dvojnega službenega pregreška: prvič, ker je imel na razstavi zagrebški politišk govor, drugič, ker je odiffnp deloval pri splošnih državnozborskih volitvah v letu 1891. in pri dopolnilni volitvi v oktobru 1891. Kaj je vendar ^zagrešil ubogi Spinčič v Zagrebu glasom razlogov deželnega šol skega sveta za Gorico in Gradiško? »Rekli ste namreč mej drugim" — tako se govori do profesorja Spin či ča — : »Dal Bog, da mesto zagrebško, ki je danes moralno glavno mesto vseli Hrvatov, prej ko mogoče postane tudi v materijalnem pogledu glavno mesto našega naroda". Tiči li v tem disciplinarni pregiešek, da bodi Zagreb moralno glavno mesto vseh Hrvatov, ali pa je menilo naučno ministerstvo, d a bodi nemoralno glavno mesto? »Živel Zagreb, živela zdruzeua Hrvatska!" Menita-li deželna šolska oblast za Goriško in Gradiško in naučno ministerstvo, da naj se raztrže in razdeli Hrvatska? »Postavili so mej nas ograje, da bi delili naše dežele ter jih držali razdeljene, a te ograje ne zmorejo nikakor, da bi v nas zadušile ukupnost misli in čustev". »Želimo, da kakor sta nas danes v tej dvorani zuružjla župan in mestni zastop, da se združimo vsi v širšem zmislu pod jedno streho." V tem uvidevajo pogrešek proti sedanji državnopravni uredbi države; smatra redke, oddaljene celo uro hoda druga od druge. Mladi duhovnik je moral tedaj večidel samotaviti (ker v bližini ni bilo omikan-eev, s katerimi naj bi občeval), dasi je poštena družba dosti bolj prijala njegovemu značaju nego pusto samotareuje. Tako pa, ker drugače ni moglo biti, je ob lepem vremenu šel na kak bližnji vrh. ne pozabiv-ši seboj vzeti dušnega tovariša — kako slovansko knjigo ali časnik. Ko je dospel na vrh, vsedel se je tam na trato, čital o srečnejših slovanskih bratih v drugih državah in deželah in kmalu se zamislil. Imel je pred seboj prekrasno naravno, a grozno duševno sliko. Pred njim se je razprostirala rodovitna, neizmerna ravan, ki je bila nekdaj slovanska, po kateri pa sedaj gospodarijo potujčeni potomci. Okoli njega pa še strašnejši duševni razgled: divna pokrajina z brdi in gorami, po kateri pa ravno sedaj h kratu počasne narodne smrti kakih 10 tisoč Slovanov umira, In on je mej tem narodom v stalni službi kot duhovnik in učitelj, — ali ne more on tem nesrečnim umirajočim bratom pomagati? — Uprašam: ali move kaj pomagati jeden sam človek, kadar kalni valovi velikega hudournika stopivši čez svoj breg preplavljajo, razrivajo lepo, rodovitno polje? •— Ob takih prilikah je treba storiti, če se more le kaj malega rešiti. Bridka osoda, katera je vedno preganjala slovanski in še osobito slovenski živelj, je nanesla, da je sedaj čez 30 tisoč Slovencev ižročenih na milost in nemilost se torej želja po združenju Hrvatov, živečih avstro-ogerski monarhiji, kakor da je naperjena proti ustavi države. Menim, da ne jaz, opozicijonalui poslanec, ampak vsak minister Njegova Veličanstva in kralja moral bi se upreti takemu razumljenju. Jaz trdim, da so vzlic dualizmu in vzlic ustavi iz leta 1867. že združeni vsi Hrvatje živeči v avstro ogerski monarhiji — in sedaj imamo še monarhijo in državo —, in da se tako združenje v kulturnem in-materijalnem pogledu nikakor ne zadevlje ob državno pravo avstro-ogerske monarhije. Morda se pa goji tudi želja, da se tudi Hrvatje izven države — vsaj jih živi nekaj v Bosni in Hccegovini — združijo pod žezlom habs-biuške dinastije. No tako željo sme vendar gojiti vsak Avstrijec (Veselost). Tako razumljenje kaže se nam jasno iz nekega stavka S p i n 6 i č e v e g a, ki ga je izpregovoril pri Starčeviču, namreč, da je mislil na združenjev Hrvatov poti habsburško dinastijo (Čujte, Čujte!), kar pa deželni šolski svet označuje nastopno: „L)a ste se izjavili uprav tako, pripoznali ste brez ovinkov, in oni mali popravki, koje podati se Vam je zdelo umestno, pa ne morejo oslabiti, ker so večinoma nebistveni, važnosti in tendenci j Vašega nagovora; tem manj e, ker ste vender-le, po Vaši lastni izjavi, izrazili željo po združenju Hrvatov, nasprotnem državnopravni uredbi države. In tudi te se mora smatrati kot potrdilo te želje, da ste v nagovoru pri Starčeviču njega slavili kot istega, ki je baje prvi dokazal zgodovinski, da Istra je spadal:. h kraljestvu hrVatskemu." Tako se govori v odloku c. kr. oblasti o izredno lojalni izjavi jednega poslanca, izjavi, kojo bi morali vsikdar uvaževati. (Čujte, čujte!) (Dalje pride) h Pulja, n. julija. —t— Naša „ Slavjan-■ska Citaonica “ imela je svoj občni zbor 3. t. m..; udeležilo, se ga je prav mnogo članov. Navzoč je bil tudi c. kr. vladni komisar g. Dolinar. Veleč, gošpod predsednik dr. Matko La gin j a pozdravil je zbor s krasnim nagovorom; na to je društveni tajnik gosp. Konrad Janežič prečital poročild o odbo-rovem delovanju v preteklem društvenem letu. Gosp. blagajnik Dragotin FAkin poročal je o društvenem gmotnem stanju, ki lepo napreduje. narodu, kateri je bil zjedinjen na podlagi narodnostnega načela in svobode, a je sedaj tako svobodnjašk, da neče priznati slovanske narodnosti teh s voj ih podanikov, ter jih tako neznansko potujčuje, kakor se do-sedaj še ni godilo v nobenej drugi državi na svetu. Vsled tega nima v italijanskem kraljestvu slovenski jezik po učilnicah in uradih čisto nikake pravice. Razume se, da je tako nečloveško-ravnanj^ peklo zavednega ju odločnega.Slovana Pavlo, pa mislil si je: tako je, kadar imamo opraviti z ljudmi, kateri razumejo svobodo v tem smislu, da le njim se ne sme goditi krivica, oni pit jo smejo slobodno drugim prizadevati. A kar je vernega, značajnega in do skrajne meje poštenega moža še dosti bolj peklo in skelelo, je bilo to, da je uvidel, kako je ne samo posvetna, ampak tudi du-hovska oblast v videnski vladikovini nasprotna slovanskemu življu in jpziltu. On, kije bil prvi zavedni in odločni Slovan v službi v zapadnem delu Beneške Slovenije, je zapazil, kako duhovski višji in nižji krogi na tihem dosledno izpodrivajo slovenski jezik iz cerkva slovenskih občin. Dolgo časa je trpel in se premagoval. Predzadnjo jesen je pa prišel v sosedno mu vas Platišče neki duhovnik, kateri, dasi Slovenec po rodu, je začel najeden krat v cerkvi učiti in prepovedati v furlanskem narečju namesto v slovenskem jeziku, kakor je bila navada do tedaj, ravsa, videč to grozno krivico jp prepričan, da ljudstvo teh furlanskih propo- Novi odbor se je tako-le sestavil: dr. Matko Laginja predsednik, Don Ante Jakič podpredsednik, Josip Fran Križaj tajnik, Franjo Perič blagajnik, Ivan Špik in Ivan Mrzljak odbornika; namestniki so pa gg. dr. Konrad J aneži č, Viljem Grum, Franjo Mihaljevič, Dragotin Fakin, Anton Fakin in Emanuel Schwarz. Dostaviti treba, da je naša Čitaonica v preteklem društvenem letu napredovala v vsakem pogledu, kar je zasluga starega odbora. Hvala mu! Občni zbor je bil počel ob 5. popoldne in je trajal do 7. zvečer; pozneje je bil koncert, pri katerem smo se pozno v noč radovali o vedno veselejem napredku uaše Citaonice. Živela! h, Ptuja 8. julija. — „ Slov. pevsko društvo* v Ptuju sklenilo je v zadnji svoji seji dne 5. t. m., da za priliko »Velikega koncerta" dnč 14. avg. 1892. v Šoštanju najame poseben vlak iz Celja v ooštanj. To zadevo'izročil je odbor gosp, Drag. Hri-bar-ju v Celju s prošnjo, naj skrbi za to, da bode vlak na vsak način ob 9. uri predpoldne v Šoštanju. Ob 10. uri bo sv. maša in po maši skupna pevska vaja. Po pevski vaji bo obed, po obedu društveno zborovanje (občni zbor). Koncert s sodelovanjem vojaške godbe pa ! prične točno ob 4. uri popoldne. Pele se bodo že večkrat po časnikih razglašene pesmi: Mešani zbori: ■ Volarič: »Grajska hči;" Foerster »L j u b i c i;" Vilhar : ,,!> o m o v i n i * Možki zbori: Nedved: »Avstrija moja;" Nedved: Venec slovanskih pesmi;" Foerster: »Gorenjskislavček" s spremlje-vanjem godbe. Zagotovljeno nam je tudi sodelovanje »Ljubljanskega in Celjskega Sokola," ki se po došlih poročilih udeležita slavnosti kor-parativno. Ves slovenski svet opozarjamo tem potem še enkrat na našo slavnost ter ga poživljamo z vsemi močmi delovati na to, da bode slavnost vredna družica onim, s kterimi se ima društvo že ponašati. Vabimo Te slovensko razumništvo, vabimo Vas slovenske kmete in kmetice, pridite od vseh strauij v skupno lazvesejje-vanje, da si razvedrimo duh naš po napor-Rsm delu, da si tukaj pridobimo novih mo-čij, in da pokažemo, kaj moremo z združenimi močmi. Iz idrijskega okraja na Notranjskem, 13. julija. {Nemška stranica idrijska pa notar Jkmm.) Naše narodno notranjsko mesto I-drija šteje okolu 5000 Stanovnikov, čvetero vedij ne razume, je tedaj napisal članek: »Slovenski jezik v cerkvah po beneški Sloveniji11, ki je bil priobčen v 12. štev. »Nove Soče" lanskega leta. V tem članku je razkril svetu, da je bil tekom zadnjih 30 let iz dvajsetih cerkva slovenski jezik odpravljen ter upeljana furlanščina, katere ljudstvo večinoma ne razume, ker doma slovenski jezik govori. Ko so izvedeli za ta članek višji du-hovski krogi v Vidnu,*)je bil v nadvladiko-vem dvorcu in v semenišču nemajhen šum iu stikanje glav, češ: »Kakšne boje časnik je ta »Nova Soča?" Kdo je pač mogel ta članek pisati?" — Duhovska gospoda naj bi bila raje dobro premišljevala: kaj je v članku pisano, ne pa kdo ga je pisal. Sedaj pa, ko pisatelj ni več v njihovi oblasti, če jim pridejo v roke te vrstice, naj le izvejo tudi kdo ga je pisal. Pokojnika je Bog že sodil. Upamo, da zaradi tega članka ni bilo težkega računa. Težji bi moral menda pač biti za tiste, kateri iz strankarskih namenov ukazujejo, da se vernikom božji nauk oznanja v nerazumljivem jeziku in da tako ostaja brezuspešen. Najbrž je oni članek tudi kaj pripomogel, da se je vsaj v Podvratah, kjer je bila že upeljala furlanščina, zopet začelo propovedati v slovenskem jeziku in tako tudi v Platiščih, čeravno je bilo to ondot- “) Poslali smo v priporočenem pismu ono it. „N. S.“ s posebnim spremljevalnim pismom naravnost prevzv. nadškofu videnskemn. U r e d u. narodnih društev, kjer se podpira in goji narodna zavest, petje in druge take kraju in času primerne »cvetlice11; v svoji sredi pa ima to mesto tudi nemško -»nemškutar-sko“ stranko, nemško-liberalnega notarja in mnogo »narodnjakov" veternjakov, ki s to nemško stranko — koketujejo! Dočim izvršujejo narodna društva svojo nalogo kolikor moči vestno in neutrudno, in pri tem delovanju kar drugo z drugim tekmuje, katero bi več storilo narodni stvari v prid in udom svojim v užitek,—in se mestno stanovništvo ponaša s svojo odločno narodnostjo, gibljejo se vendarle med njim življi, ki se odlikujejo s svojo omahljivo značajnoslno v političnem mišljenju. Danes igrajo na „konserva-tivno“ harpo, drugi dan so ti že nemškej stranki na razpolago, in če jih primes, zvijajo se ti liki jegulja v roki. Ni čuda, da je nemška stranka dobila nekoliko več poguma, in že javuo renči in kaže, da ji preseda že sama pesem »Slovenec sem“ ali kaj podobnega! Če se k nam nasprotnej stranki prišteva naš g. notar, ki živi od slovenskega kmeta grošev, potem bodemo vedeli skrbeti, da ga ta kmet zapusti! Toliko za' danes! — Iz Brd, 6. julij i. — Nekaj sorodnih slučajev v proslavo učerajšnega dneva je združila Božja previdnost v eni duhovniji: Na predvečer sv. Cirila in Metoda so mladi zakurili kres na višavi. Učeraj zjutraj je mnogo mladih šlo k spovedi in k svetemu obhajilu ter so se pri prvem sv. obhajilu upisali v bratovščino »v. C. in M., da z aoUtvijo pospešijo zjedinjenje razkolnih Slovanov. Popoldne so mladi imeli telovadbo vpričo domače in goriške gospode. Pozneje se je napravila „beseda“, pri kateri je neki mladič iz mesta igral šaljivi prizor „Moj nemški želodec je lačen.“ Konečno se je dal mlad židek krstiti na imeni Ciril in Metod. Pog živi mlado, narodno vojsko! Gr. Iz Volč U7. jul. — Milo se mora storiti človeku, ko vidi, kak6 je po Slovenskem vse razkosano. Slovenci imamo, rekel bi, prirojeno lastnost, da smo nesložni. Dasi vidimo, koliko mogočnih nasprotnikov imamo, ki bi nas radi uničili, vendar med seboj nismo edini, da bi z združenimi močmi odbijali sovražna nakane. — Kakor drugod, tako je tudi pri nas, v kar nam daje očiten dokaz naše »Bralno pevsko društvo.“ Kak6 lahko bi ono cvetelo, da bi naša vas bila v izgled drugim! A tudi tukaj ovira in uničuje napredek nesloga. Mnogo je mož, katere pogrešamo v našem društvu, ker iz osebnih razlogov nočejo pristopiti. Potem pa govore, da se društvo premalo giblje, da prireja premalo veselic, itd. Dobro! Zakaj pa v dejanju ne pokažejo taki možjč, da jim je pri srcu napredek društva? Ali bo kdaj bolje? Bomo videli, dejal je slepec! S Cerkljanskega, 8. jul. — Pravo imate, g. urednik, da v Svojem cenjenem listu neprenehoma povdarjate našim rojakom: kadar hočete doseči svojih pravic v vseh uradih — bodite možjč in pišite izključlji-vo in trdo v materinem jeziku. Toliko opominjate in prepričujte — pa žalibog v tem pogledu se do sedaj v marsikaterem kotu mile naše domovine še ni otajal led zani-kernosti, mlačnosti in nevednosti! Tu vam je nekdo v naši gorski vasi, kamor Vaš list drugače pridno dohaja, hotel nekaj dobiti od velesi, c. kr. finaučnega nadzomišt-va v Gorici. In glejte učenjaka! Svoje živ« dni ni slišal italijanske ga glasu— in veuder vam naredi prošnjo v tem ...sladkem jeziku! Prekobalil je mož tii gore in tri doline, da je našel nemu duhovniku silno neljubo. In ko je zaradi bolezni moral oditi iz Prosnida pokojni Pavša, ter je prišel na njegovo mesto drugi duhovnik, je ostal v tamošnji cerkvi še v rabi naš slovenski jezik, ter se ni uvedla furlansčina kakor, se je nameravalo poprej. Tu ima častiti bralec jedno sliko iz pokojnikovega življenja in njegovega bojevanja za pošteno našo narodno stvar. Kdo bi pa mogel povedati, kolikokrat se je on potezal za svete pravice zanemarjenega našega naroda ? Ko je kdo Slovanom zabavljal bodisi iz sovraštva ali nagajivosti, mu Pavša nikoli ni ostal odgovora dolžan, temveč zavrnil ga je odločno in ognjevito, naj je bil zabavljivec že posvetnega ali duhov-skega^ stanu. Že pred kakimi šeštimi leti se je dogodilo, da je na letnem cerkvenem shodu v Prosnidu ahtanski župnik ukazal furlanskemu duhovniku, naj ima furlansko propo-ved v cerkvi, in to pred samim slovenskim občinstvom. Naravno je bilo kasneje pri skupnem obedu med duhovniki o tem mnogo glasnega govorjenja. Župnik je svoj ukrep zagovarjal. Pavša pa je bil tako skromen, da je rekel: „Ko bi bil župnik sam prepovedoval, naj bi še bilo, naj bi bil govoril furlanski, ko ne zna slovenski. Ali ker je že drugemu izročil govor, bi ga bilo treba pač slovenskemu duhovniku izročiti, ko takih ni manjkalo". Pri cerkveni slovesnosti in obedu je bil tedaj navzoč tudi duhovnik iz neke bližnje vasi. Ta je potem o dogodku sporočal v tedanji „Soči“. A Pavia je bil potem sumničen in nadlegovan, kakor da bi bil on tisti sestavek spisal. {Konec pride) mazača, ki mu je pomagal ogrditi lastni narod ! ! Prosilcu se pa prav gotovo odpro oči in videl bo, da takega klečeplaza vse zaničuje. Prav ! Grd je tič, ki onesnaži rodno gnezdo. Politični razgled Nad\ojvodinja Margarita Sofija, najstarša hči nadvojvode Karola Ludo-vika, zaročila se je 12. t. m. v Reichenau z v j vodo Albrechtom Wurtenberškim, namenjenim prestolonaslednikom. Spinčičeva mtideva prišla je Se v torek 12. t. m. v imunitetnem odseku na vrsto. Predsedoval je posl. Franc grof C o r o n i n i. Obširno je govoril Mladoceh dr. Lang ter dokazoval, da se je kršila poslanska imuniteta z odpustom iz službe. Za njim je posl. dr. F e r j a n č i č obširno utemeljeval nezakonitost vladinega postopanja ter predlagal, naj odsek zahteva od vlade vse akte, da se pouČt o vseh podrobnostih preiskave. Posl. dr. IVeeber je poudarjal, da je Spinčičev slučaj nov dokaz, kako potrebna je natančna službena pragmatika. Naslednja seja bo drevi. O Spinčičevi zadevi objavimo, ako bo le mogoče, vse govore v poslanski zbornici, ker so zanimivi in poučni. Pričeli smo s prvim govorom dr. Herolda. Uravnava vrednote /e zdaj na dnevnem redu poslanske zbornice. Iz stvarnih ozirov imajo vladine predloge veliko več prijateljev nego nasprotnikov. Tudi Mladočehi so po večini za uravnavo, katere potrebo spoznavajo — toda iz polit i č » i h ozirov bodo glasovali proti njej. O tem uprašanju se mnogo govori in piše; o njej obširno razpravljajo imenitni narodnogospodarski veščaki, a pri vsem tem si je doslej skoro nemogoče ustvariti o njej kako stanovitno podobo. O njeni prednosti ali o napakah nas pouči še le prihodnost, a danes zares ni mogoče soditi, kateri proroki os'anejo na cedilu. Raxne politične no\iee. — Hr v at s k i s a b o r je sklican na 4. dan avgusta, „ Srečna" trojedina kraljevina, ki imaš take možč v saboru! Kaj naj od njih pričakujemo ? O b č i n sle e volitve v Zagrebu vršile se bodo koncem avgusta. Vladni komisar prireja zdaj volilne imenike, po katerih bo seveda zagotovljena zmaga — madjaronom, zlasti ako bota opoziciji nejedini, kakor doslej. Kaj bo, ako celd glavni kraljevski Zagreb pade v roke madjaronom? Nu noge, bratje, in složno na delo, da odvrnete toliko sramote od ljubljene Hrvatske! Uravnava vrednote bo v ogerski zbornici sprejeta po vladnih predlogah z velikansko večino. Na Francoske m je že zopet žugala minlsterska kriza. Rešila se je tak6, da je odstopil le minister mornarice. — V Parizu bo 1900 zopet svetovna razstava. Francozje sc že pripravljajo na njo. Na Angleške vi so se vršile zadnje dni nove volitve. Glavni stranki sta bile Sa-lisburg jeva in Gladstonova. Zadnja bo imela v novi zbornici večino. Načelnik Gladstone je Slovanom prijazen moi\ zat6 se smemo nadejati boljših časov, ako pride on res na krmilo. Politična pravda v Sofiji. — Stan.bulov in Kobtiržan hotela sta se kar z jednim tularcem znebiti vseh svojih nasprotnikov in . li črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost,, izborno iz delana po gld. 1.20 Svilen pas 1 meter dolg-, 6 cm. širok, s prosrebrnje-no dvokačasto zapo-no 50 kr. kos Klobuk ara hribolazce iz liajb. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld. Zavratnice za hribolazce 3 kosi za I gld. razpošilja proti povzetju Emil Slorch Wien, I. Salzgasse N.o 187 Čudoviti kapljice sv. Antona Fadovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, d* se dokaže njihova čndovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratnih želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tildi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarmcah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. %anetti in G, B’ itovis, v Jjjub-Ijam v lekarni V. pl. Trnk6ezy G. Ficcoli, m Ljnd. Grečelna „pri Mariji pomagaj11; v Postojni v lekarni Baccarcich, t> Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni GuglieUni, V Beljaku dr. Huinpf. I steklenica velja 30 kr. NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki. i— _ - .. . _ na dan gotovega zaslužka brez glavnice I /"-I i p o ri pu T-1 Cj r'z’lie ponujamo vsakemu, kdor se hoče pačati 1 1 1 v w “ I s postavno dovoljenimi srečkami in državnimi papirji — Ponudbe, pod naslovom „Srečke“ je pošil jati: Annonoeu-Expeditiou J. Panneberg ■mm Wien, I., Kumpfgasse. mm— ............................ Visoko provizijo pri dobri uporabi tndi atftlno plato pliitmo agentom za raa-prodajo zakonito dovoljanib »roik na obroka. Ponudbe na : Haupt-atftdtiaahe Hechialstubun-GosoU-««haft Adler k Comp., Budapoat. HIŠA v ulici Formica št, 28 v Gorici se p r o d A. Natančneje se poizvč pri uredništvu „Nove Soče“ Kdor hoče uživati dobrote edino ne na pol nžgane in neslastne prave in - ovc s ailfie Kneipp-Malzkaffee,) kupi naj jo le v rudečih čveterovoglatih zavojih od Bratov Olz z varstveno znamko: podobo in ponvico. Mešana z • • Olz-ovo kavo, ki je pripozuano najboljše in najizdatniie primesilo, dobi se pijačo, ki daleč nadkriljuje bobovo kavo, ki je ob enem zdrava, confcna in poleg tega redilna. BRATJE O ti Z, B RE O E K C, od preč. g. župnika Kneipp-a edino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo Hladno Kavo v Avstro-Ogerski, Dobi >e v veh boljših prodajalnicah anton mm v Baštelju št. 7 v Gorici prodajaln ica drohega in niirnberškega blaga na drobno in na debelo. Jeiioo in najcenejše kupavališCe. Posebna zaloga za kupovalee in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in stoli na kolescih za otroke. Strune za godala. Posebnost : Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov: Na srefli Melja št. 7. rir v J ura za n «( : ac ac z se as as ae ac ac ac as ac: J) katej-o prireja GARR1.TEL P1CC0LI, lekarna ,:pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želod ter pospešuje telesno odprtja. Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 in večsteklenie.Zahojčekz 12 steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen , 5 Kg. teže, velja gl. 5.28. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne. 'gazagasscsEagsescasasacsEacac tf.iotiavsf' an N M N N H N N N M ¥ n H K N H au iz cementa Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča“, na go riški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno pri-znanje. Opeke so naslednjih vrst: Št. 1. stane 1 opeka 11 kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strmo ali spoložno, kakor s korci; 1 kos tehta 370 gramov. St. 2 stane 10 kr. kos, na 1 kv, nt. jih gre 15; ker je to dvojnata kritba, stana 1 met. 40 kr. več. Št. 3 stane 6V2 kr. kos, jih gre 20 na 1 kv. m.; izdelane so po domačem na- činu. Št. 4 Stirivoglate ploče za tlak so tako močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo 25 kr. kos in jih gre 10 na 1 'kv. m. ; 1 ploča lehta 750 gr. Št. 5. Šesterovoglate ploče za tlak• stane 25 kr. vsaka in jih gr& 12 na 1 kv. m.; vsaka telita650 gr.; b ar vane 2kr.več. St. 6. Vodovodne cevi iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6 cm, t. j. 1 col; 1 m. dolgosti tehta 12 kilov. — Debelejše cevi so primerno dražje. Da so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na Koritnici (pri Boleti), Josip Zornik v Čezsoči, Ivan Vn 1 č v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko b o 1 j š e s o! Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blag6 lahko prevaža. Ivan Vulž, v Čezsoči (pri Boleu) f izdelovalec opek, tlakov lu cevij iz cementa. Že več let pripoznano zdravilo za pouiirjenje bolezni Pazite na aipuAOJUNz Kwi*dov Steklmon stane i gld. Dobi se pravi v vseh lekarnah — Pazite na F mm lob* KwiK