St. 29.
V Gorici, dne 15. julija 1892.
Tečaj IV.
r
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo „Gospodarski List" vred po pošti prejeinana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	„	110.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri npravništvu.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Jiar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
J..
(Izdaja za Gorico.)
O
Oznanila
in „poslaniceu plačajo se za štiristopno peti t-vrsto:
8 kr., če se tiskajo lkrat,
7	o
' n	n »	*	"	n
))	»	.17	n	8	»
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v prodajalni« Ck Likarja in v tobakarnah v Nnnski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
J.
Spinčičeva zadeva
v poslanski zbornici.
I.
Govor poslanca (lr. H ero Ida v 148. seji dne 5. julija 1892.
Visoka zbornica! Ker je moj tovariš in prijatelj dr. PacAk vsled sini ti v svoji rodbini zadržan zagovarjati pred visoko zbornico svoj predlog v zadevi Spiučičevi
— koji predlog se je odlašal že toliko časa
— prevzel sem jaz ta posel na njegovo prošnjo. Meni bode pač težko vso to zadevo osvetliti tako, kakor bi jo bil lahko posl. PacAk, ki je proučil vse gradivo, zbrano v spisih. Vsakako nas mora presenetiti, da se zadeva poslanca Spinčiča uprav danes obravnava pred dvojnim sodiščem. Daues se odloči pred državnim sodiščem o pritožbi Spinčiča proti ministerstvu nauka, in tudi tukaj, v tej visoki zbornici, se danes vsaj obravnava o tožbi poslancev Pacaka in tovarišev proti ministerstvu nauka v zadevi Spinčičevi.
Stališče, na koje se postavita ta dva činitelja, bode vsakako in mora biti različno. Državno sodišče preišče to uprašanje po strogo pravnem značaju, rekel bi: morda po strogo formalno-pravnein značaju. A poslanska zbornica bode, po mojem mnenju, vso to zadevo sodila ne toliko s pravnega stališča, ampak bolj s stališča politiške morale (Prav res !). Naj je razsodba državnega sodišča ob tem uprašanju taka ali taka; naj že državno sodišče odloči, da se ugodi tožbi, ali pa, da se odkloni —ta razsodba državnega sodišča, naj je že negativna ter tožbi neugodna, ne more, po mojem mnenju, nikakor uplivati na mnenje visoke zbornice, kajti s stališča politiške morale se ne da odobriti odpust poslanca Spinčiča iz službe ter zagovarjati s paragrafi in postavnimi določbami (Dobro!)
Ker mi je dana naloga, utemeljiti tu predlog PacAk o v, bodi mi dovoljeno, gospoda moja, da izpregovorim z malimi besedami na sploh o oni osebi, o kateri je tu goVor, ter o vsem učinu, dovršivšim se pred uprašanjem, o katerem obravnavamo tu danes. Kaj se je dogodilo ? Deželni šolski svet za Goričo in Gradiško je spoznal z naredbo z dne 5. decembra 1891. državnega poslanca Spinčiča, kot profesorja na učiteljišču v Gorici, krivim dvojnega službenega pregreška, storjenega na jedili strani povodom zagrebške razstave v septembru leta 1891. po vsebini njega javnih govorov kot voditelja istrskih Hrvatov, naperjenih
LISTEK
Anton Pavša.
Beneško-slovenski rodoljub
Tužna beneška Slovenija joče na preranem grobu jednega svojih najvrednejših sinov, kateri jo je ljubil, kolikor se le ljubiti more in ki jo zastavil za-njo vse svoje moči.
Ta je bil mladi duhovnik Anton Pavša. Rojen je bil dnč 29. listopada 1854. v Oborči za Starogoro. Premožna stariša (ki še oba živita) sta ga dala učit. Mladi Slovenec je moral, kakor sploh vsi beneški Slovenci, dovršiti vse šole od prvega leta naprej le v laškem jeziku.
Se le v videnskem semenišču, kjer je bilo več slovenskih bogoslovcev, se je v družbi ž njimi začel zavedati svoje slovanske narodnosti ter gojiti svoj mili materni jezik. Tega se je od tačas njegovo jako rahločutno srce s tako ljubeznijo oklenilo, da zanaprej skoro ni čutil druge radosti in drugih bridkostij nego one svojega predra-zega naroda.
Služil je nekaj let v Sapadi, nemški vasi videuske vladikovine (ker je poznal nekoliko tudi nemški jezik), potem je prišel v Prosnid, vas v gorah v zapadnem delu Beneške Slovenije blizu avstrijske meje pri-Logeh. Tam je služil 10. let t. j. do jeseni lanskega leta.
V	tamkajšnih goratih krajih so vasi
na kake druge
proti sedanji državopravni uredbi države, in na drugi strani po njega odličnem agitato-riškem delovanju povodom občnih državnozborskih volitev ter dopolnilne volitve v oktobru 1891. v Istri — ter je sklenil, predlagati pri ministerstvu za nauk in bogočastje kot disciplinarno kazen, naj se Spinčič odpusti iz državne službe.
Na utolc, predložen naučnemn ministerstvu proti temu sklepu deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško, razglasilo se je vsled sklepa z dne 7. marca, da se zavrne utok; da se torej odloči odpust iz službe v zmislu piedloga deželnega šolskega sveta.
Torej, gospoda moja! ob tem uprašanju, za katero gre tu, morajo veljati vsakemu neprisjtraneuiu človeku pravo za pravo le razlogi, navedeni v disciplinarni razsodbi deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško za odpust profesorja Spinčiča iz državno službe.
Mi se tu nikakor ne moremo sklicevati pregreške, o katerih morda ve naučno ministerstvo. Mi nikakor ne moremo smatrati kot podlago razsodbi kaj drugega, nego to, kar je izraženo v razlogih.
Državni poslanec Spinčič je bil torej spoznan krivim dvojnega službenega pregreška: prvič, ker je imel na razstavi zagrebški politišk govor, drugič, ker je odiffnp deloval pri splošnih državnozborskih volitvah v letu 1891. in pri dopolnilni volitvi v oktobru 1891.
Kaj je vendar ^zagrešil ubogi Spinčič v Zagrebu glasom razlogov deželnega šol skega sveta za Gorico in Gradiško? »Rekli ste namreč mej drugim" — tako se govori do profesorja Spin či ča — : »Dal Bog, da mesto zagrebško, ki je danes moralno glavno mesto vseli Hrvatov, prej ko mogoče postane tudi v materijalnem pogledu glavno mesto našega naroda". Tiči li v tem disciplinarni pregiešek, da bodi Zagreb moralno glavno mesto vseh Hrvatov, ali pa je menilo naučno ministerstvo, d a bodi nemoralno glavno mesto? »Živel Zagreb, živela zdruzeua Hrvatska!" Menita-li deželna šolska oblast za Goriško in Gradiško in naučno ministerstvo, da naj se raztrže in razdeli Hrvatska?
»Postavili so mej nas ograje, da bi delili naše dežele ter jih držali razdeljene, a te ograje ne zmorejo nikakor, da bi v nas zadušile ukupnost misli in čustev".
»Želimo, da kakor sta nas danes v tej dvorani zuružjla župan in mestni zastop, da se združimo vsi v širšem zmislu pod jedno streho."
V	tem uvidevajo pogrešek proti sedanji državnopravni uredbi države; smatra
redke, oddaljene celo uro hoda druga od druge. Mladi duhovnik je moral tedaj večidel samotaviti (ker v bližini ni bilo omikan-eev, s katerimi naj bi občeval), dasi je poštena družba dosti bolj prijala njegovemu značaju nego pusto samotareuje. Tako pa, ker drugače ni moglo biti, je ob lepem vremenu šel na kak bližnji vrh. ne pozabiv-ši seboj vzeti dušnega tovariša — kako slovansko knjigo ali časnik. Ko je dospel na vrh, vsedel se je tam na trato, čital o srečnejših slovanskih bratih v drugih državah in deželah in kmalu se zamislil. Imel je pred seboj prekrasno naravno, a grozno duševno sliko. Pred njim se je razprostirala rodovitna, neizmerna ravan, ki je bila nekdaj slovanska, po kateri pa sedaj gospodarijo potujčeni potomci. Okoli njega pa še strašnejši duševni razgled: divna pokrajina z brdi in gorami, po kateri pa ravno sedaj h kratu počasne narodne smrti kakih 10 tisoč Slovanov umira, In on je mej tem narodom v stalni službi kot duhovnik in učitelj, — ali ne more on tem nesrečnim umirajočim bratom pomagati? — Uprašam: ali move kaj pomagati jeden sam človek, kadar kalni valovi velikega hudournika stopivši čez svoj breg preplavljajo, razrivajo lepo, rodovitno polje? •— Ob takih prilikah je treba storiti, če se more le kaj malega rešiti.
Bridka osoda, katera je vedno preganjala slovanski in še osobito slovenski živelj, je nanesla, da je sedaj čez 30 tisoč Slovencev ižročenih na milost in nemilost
se torej želja po združenju Hrvatov, živečih avstro-ogerski monarhiji, kakor da je naperjena proti ustavi države. Menim, da ne jaz, opozicijonalui poslanec, ampak vsak minister Njegova Veličanstva in kralja moral bi se upreti takemu razumljenju. Jaz trdim, da so vzlic dualizmu in vzlic ustavi iz leta 1867. že združeni vsi Hrvatje živeči v avstro ogerski monarhiji — in sedaj imamo še monarhijo in državo —, in da se tako združenje v kulturnem in-materijalnem pogledu nikakor ne zadevlje ob državno pravo avstro-ogerske monarhije. Morda se pa goji tudi želja, da se tudi Hrvatje izven države — vsaj jih živi nekaj v Bosni in Hccegovini — združijo pod žezlom habs-biuške dinastije. No tako željo sme vendar gojiti vsak Avstrijec (Veselost).
Tako razumljenje kaže se nam jasno iz nekega stavka S p i n 6 i č e v e g a, ki ga je izpregovoril pri Starčeviču, namreč, da je mislil na združenjev Hrvatov poti habsburško dinastijo (Čujte, Čujte!), kar pa deželni šolski svet označuje nastopno: „L)a ste se izjavili uprav tako, pripoznali ste brez ovinkov, in oni mali popravki, koje podati se Vam je zdelo umestno, pa ne morejo oslabiti, ker so večinoma nebistveni, važnosti in tendenci j Vašega nagovora; tem manj e, ker ste vender-le, po Vaši lastni izjavi, izrazili željo po združenju Hrvatov, nasprotnem državnopravni uredbi države.
In tudi te se mora smatrati kot potrdilo te želje, da ste v nagovoru pri Starčeviču njega slavili kot istega, ki je baje prvi dokazal zgodovinski, da Istra je spadal:. h kraljestvu hrVatskemu."
Tako se govori v odloku c. kr. oblasti o izredno lojalni izjavi jednega poslanca, izjavi, kojo bi morali vsikdar uvaževati. (Čujte, čujte!)	(Dalje	pride)
h Pulja, n. julija. —t— Naša „ Slavjan-■ska Citaonica “ imela je svoj občni zbor 3. t. m..; udeležilo, se ga je prav mnogo članov. Navzoč je bil tudi c. kr. vladni komisar g. Dolinar.
Veleč, gošpod predsednik dr. Matko La gin j a pozdravil je zbor s krasnim nagovorom; na to je društveni tajnik gosp. Konrad Janežič prečital poročild o odbo-rovem delovanju v preteklem društvenem letu. Gosp. blagajnik Dragotin FAkin poročal je o društvenem gmotnem stanju, ki lepo napreduje.
narodu, kateri je bil zjedinjen na podlagi narodnostnega načela in svobode, a je sedaj tako svobodnjašk, da neče priznati slovanske narodnosti teh s voj ih podanikov, ter jih tako neznansko potujčuje, kakor se do-sedaj še ni godilo v nobenej drugi državi na svetu. Vsled tega nima v italijanskem kraljestvu slovenski jezik po učilnicah in uradih čisto nikake pravice.
Razume se, da je tako nečloveško-ravnanj^ peklo zavednega ju odločnega.Slovana Pavlo, pa mislil si je: tako je, kadar imamo opraviti z ljudmi, kateri razumejo svobodo v tem smislu, da le njim se ne sme goditi krivica, oni pit jo smejo slobodno drugim prizadevati.
A kar je vernega, značajnega in do skrajne meje poštenega moža še dosti bolj peklo in skelelo, je bilo to, da je uvidel, kako je ne samo posvetna, ampak tudi du-hovska oblast v videnski vladikovini nasprotna slovanskemu življu in jpziltu. On, kije bil prvi zavedni in odločni Slovan v službi v zapadnem delu Beneške Slovenije, je zapazil, kako duhovski višji in nižji krogi na tihem dosledno izpodrivajo slovenski jezik iz cerkva slovenskih občin. Dolgo časa je trpel in se premagoval. Predzadnjo jesen je pa prišel v sosedno mu vas Platišče neki duhovnik, kateri, dasi Slovenec po rodu, je začel najeden krat v cerkvi učiti in prepovedati v furlanskem narečju namesto v slovenskem jeziku, kakor je bila navada do tedaj, ravsa, videč to grozno krivico jp prepričan, da ljudstvo teh furlanskih propo-
Novi odbor se je tako-le sestavil: dr. Matko Laginja predsednik, Don Ante Jakič podpredsednik, Josip Fran Križaj tajnik, Franjo Perič blagajnik, Ivan Špik in Ivan Mrzljak odbornika; namestniki so pa gg. dr. Konrad J aneži č, Viljem Grum, Franjo Mihaljevič, Dragotin Fakin, Anton Fakin in Emanuel Schwarz.
Dostaviti treba, da je naša Čitaonica v preteklem društvenem letu napredovala v vsakem pogledu, kar je zasluga starega odbora. Hvala mu!
Občni zbor je bil počel ob 5. popoldne in je trajal do 7. zvečer; pozneje je bil koncert, pri katerem smo se pozno v noč radovali o vedno veselejem napredku uaše Citaonice. Živela!
h, Ptuja 8. julija. — „ Slov. pevsko društvo* v Ptuju sklenilo je v zadnji svoji seji dne 5. t. m., da za priliko »Velikega koncerta" dnč 14. avg. 1892. v Šoštanju najame poseben vlak iz Celja v ooštanj. To zadevo'izročil je odbor gosp, Drag. Hri-bar-ju v Celju s prošnjo, naj skrbi za to, da bode vlak na vsak način ob 9. uri predpoldne v Šoštanju.
Ob 10. uri bo sv. maša in po maši skupna pevska vaja. Po pevski vaji bo obed, po obedu društveno zborovanje (občni zbor). Koncert s sodelovanjem vojaške godbe pa ! prične točno ob 4. uri popoldne.
Pele se bodo že večkrat po časnikih razglašene pesmi:
Mešani zbori:	■
Volarič: »Grajska hči;" Foerster »L j u b i c i;" Vilhar : ,,!> o m o v i n i * Možki zbori:
Nedved: »Avstrija moja;" Nedved: Venec slovanskih pesmi;"
Foerster: »Gorenjskislavček" s spremlje-vanjem godbe.
Zagotovljeno nam je tudi sodelovanje »Ljubljanskega in Celjskega Sokola," ki se po došlih poročilih udeležita slavnosti kor-parativno.
Ves slovenski svet opozarjamo tem potem še enkrat na našo slavnost ter ga poživljamo z vsemi močmi delovati na to, da bode slavnost vredna družica onim, s kterimi se ima društvo že ponašati.
Vabimo Te slovensko razumništvo, vabimo Vas slovenske kmete in kmetice, pridite od vseh strauij v skupno lazvesejje-vanje, da si razvedrimo duh naš po napor-Rsm delu, da si tukaj pridobimo novih mo-čij, in da pokažemo, kaj moremo z združenimi močmi.
Iz idrijskega okraja na Notranjskem,
13. julija. {Nemška stranica idrijska pa notar Jkmm.) Naše narodno notranjsko mesto I-drija šteje okolu 5000 Stanovnikov, čvetero
vedij ne razume, je tedaj napisal članek: »Slovenski jezik v cerkvah po beneški Sloveniji11, ki je bil priobčen v 12. štev. »Nove Soče" lanskega leta. V tem članku je razkril svetu, da je bil tekom zadnjih 30 let iz dvajsetih cerkva slovenski jezik odpravljen ter upeljana furlanščina, katere ljudstvo večinoma ne razume, ker doma slovenski jezik govori.
Ko so izvedeli za ta članek višji du-hovski krogi v Vidnu,*)je bil v nadvladiko-vem dvorcu in v semenišču nemajhen šum iu stikanje glav, češ: »Kakšne boje časnik je ta »Nova Soča?" Kdo je pač mogel ta članek pisati?" — Duhovska gospoda naj bi bila raje dobro premišljevala: kaj je v članku pisano, ne pa kdo ga je pisal. Sedaj pa, ko pisatelj ni več v njihovi oblasti, če jim pridejo v roke te vrstice, naj le izvejo tudi kdo ga je pisal. Pokojnika je Bog že sodil. Upamo, da zaradi tega članka ni bilo težkega računa. Težji bi moral menda pač biti za tiste, kateri iz strankarskih namenov ukazujejo, da se vernikom božji nauk oznanja v nerazumljivem jeziku in da tako ostaja brezuspešen.
Najbrž je oni članek tudi kaj pripomogel, da se je vsaj v Podvratah, kjer je bila že upeljala furlanščina, zopet začelo propovedati v slovenskem jeziku in tako tudi v Platiščih, čeravno je bilo to ondot-
“) Poslali smo v priporočenem pismu ono it. „N. S.“ s posebnim spremljevalnim pismom naravnost prevzv. nadškofu videnskemn. U r e d u.
narodnih društev, kjer se podpira in goji narodna zavest, petje in druge take kraju in času primerne »cvetlice11; v svoji sredi pa ima to mesto tudi nemško -»nemškutar-sko“ stranko, nemško-liberalnega notarja in mnogo »narodnjakov" veternjakov, ki s to nemško stranko — koketujejo! Dočim izvršujejo narodna društva svojo nalogo kolikor moči vestno in neutrudno, in pri tem delovanju kar drugo z drugim tekmuje, katero bi več storilo narodni stvari v prid in udom svojim v užitek,—in se mestno stanovništvo ponaša s svojo odločno narodnostjo, gibljejo se vendarle med njim življi, ki se odlikujejo s svojo omahljivo značajnoslno v političnem mišljenju. Danes igrajo na „konserva-tivno“ harpo, drugi dan so ti že nemškej stranki na razpolago, in če jih primes, zvijajo se ti liki jegulja v roki. Ni čuda, da je nemška stranka dobila nekoliko več poguma, in že javuo renči in kaže, da ji preseda že sama pesem »Slovenec sem“ ali kaj podobnega! Če se k nam nasprotnej stranki prišteva naš g. notar, ki živi od slovenskega kmeta grošev, potem bodemo vedeli skrbeti, da ga ta kmet zapusti! Toliko za' danes! —
Iz Brd, 6. julij i. — Nekaj sorodnih slučajev v proslavo učerajšnega dneva je združila Božja previdnost v eni duhovniji:
Na predvečer sv. Cirila in Metoda so mladi zakurili kres na višavi. Učeraj zjutraj je mnogo mladih šlo k spovedi in k svetemu obhajilu ter so se pri prvem sv. obhajilu upisali v bratovščino »v. C. in M., da z aoUtvijo pospešijo zjedinjenje razkolnih Slovanov. Popoldne so mladi imeli telovadbo vpričo domače in goriške gospode. Pozneje se je napravila „beseda“, pri kateri je neki mladič iz mesta igral šaljivi prizor „Moj nemški želodec je lačen.“ Konečno se je dal mlad židek krstiti na imeni Ciril in Metod. Pog živi mlado, narodno vojsko!
Gr.
Iz Volč U7. jul. — Milo se mora storiti človeku, ko vidi, kak6 je po Slovenskem vse razkosano. Slovenci imamo, rekel bi, prirojeno lastnost, da smo nesložni. Dasi vidimo, koliko mogočnih nasprotnikov imamo, ki bi nas radi uničili, vendar med seboj nismo edini, da bi z združenimi močmi odbijali sovražna nakane. — Kakor drugod, tako je tudi pri nas, v kar nam daje očiten dokaz naše »Bralno pevsko društvo.“ Kak6 lahko bi ono cvetelo, da bi naša vas bila v izgled drugim! A tudi tukaj ovira in uničuje napredek nesloga. Mnogo je mož, katere pogrešamo v našem društvu, ker iz osebnih razlogov nočejo pristopiti. Potem pa govore, da se društvo premalo giblje, da prireja premalo veselic, itd. Dobro! Zakaj pa v dejanju ne pokažejo taki možjč, da jim je pri srcu napredek društva? Ali bo kdaj bolje? Bomo videli, dejal je slepec!
S Cerkljanskega, 8. jul. — Pravo imate, g. urednik, da v Svojem cenjenem listu neprenehoma povdarjate našim rojakom: kadar hočete doseči svojih pravic v vseh uradih — bodite možjč in pišite izključlji-vo in trdo v materinem jeziku. Toliko opominjate in prepričujte — pa žalibog v tem pogledu se do sedaj v marsikaterem kotu mile naše domovine še ni otajal led zani-kernosti, mlačnosti in nevednosti! Tu vam je nekdo v naši gorski vasi, kamor Vaš list drugače pridno dohaja, hotel nekaj dobiti od velesi, c. kr. finaučnega nadzomišt-va v Gorici. In glejte učenjaka! Svoje živ« dni ni slišal italijanske ga glasu— in veuder vam naredi prošnjo v tem ...sladkem jeziku! Prekobalil je mož tii gore in tri doline, da je našel
nemu duhovniku silno neljubo. In ko je zaradi bolezni moral oditi iz Prosnida pokojni Pavša, ter je prišel na njegovo mesto drugi duhovnik, je ostal v tamošnji cerkvi še v rabi naš slovenski jezik, ter se ni uvedla furlansčina kakor, se je nameravalo poprej.
Tu ima častiti bralec jedno sliko iz pokojnikovega življenja in njegovega bojevanja za pošteno našo narodno stvar. Kdo bi pa mogel povedati, kolikokrat se je on potezal za svete pravice zanemarjenega našega naroda ? Ko je kdo Slovanom zabavljal bodisi iz sovraštva ali nagajivosti, mu Pavša nikoli ni ostal odgovora dolžan, temveč zavrnil ga je odločno in ognjevito, naj je bil zabavljivec že posvetnega ali duhov-skega^ stanu.
Že pred kakimi šeštimi leti se je dogodilo, da je na letnem cerkvenem shodu v Prosnidu ahtanski župnik ukazal furlanskemu duhovniku, naj ima furlansko propo-ved v cerkvi, in to pred samim slovenskim občinstvom. Naravno je bilo kasneje pri skupnem obedu med duhovniki o tem mnogo glasnega govorjenja. Župnik je svoj ukrep zagovarjal. Pavša pa je bil tako skromen, da je rekel: „Ko bi bil župnik sam prepovedoval, naj bi še bilo, naj bi bil govoril furlanski, ko ne zna slovenski. Ali ker je že drugemu izročil govor, bi ga bilo treba pač slovenskemu duhovniku izročiti, ko takih ni manjkalo". Pri cerkveni slovesnosti in obedu je bil tedaj navzoč tudi duhovnik iz neke bližnje vasi. Ta je potem o dogodku sporočal v tedanji „Soči“. A Pavia je bil potem sumničen in nadlegovan, kakor da bi bil on tisti sestavek spisal.
{Konec pride)
mazača, ki mu je pomagal ogrditi lastni narod ! !
Prosilcu se pa prav gotovo odpro oči in videl bo, da takega klečeplaza vse zaničuje. Prav ! Grd je tič, ki onesnaži rodno gnezdo.
Politični razgled
Nad\ojvodinja Margarita Sofija, najstarša hči nadvojvode Karola Ludo-vika, zaročila se je 12. t. m. v Reichenau z v j vodo Albrechtom Wurtenberškim, namenjenim prestolonaslednikom.
Spinčičeva mtideva prišla je Se v torek 12. t. m. v imunitetnem odseku na vrsto. Predsedoval je posl. Franc grof C o r o n i n i. Obširno je govoril Mladoceh dr. Lang ter dokazoval, da se je kršila poslanska imuniteta z odpustom iz službe. Za njim je posl. dr. F e r j a n č i č obširno utemeljeval nezakonitost vladinega postopanja ter predlagal, naj odsek zahteva od vlade vse akte, da se pouČt o vseh podrobnostih preiskave. Posl. dr. IVeeber je poudarjal, da je Spinčičev slučaj nov dokaz, kako potrebna je natančna službena pragmatika. Naslednja seja bo drevi.
O	Spinčičevi zadevi objavimo, ako bo le mogoče, vse govore v poslanski zbornici, ker so zanimivi in poučni. Pričeli smo s prvim govorom dr. Herolda.
Uravnava vrednote /e zdaj na dnevnem redu poslanske zbornice. Iz stvarnih ozirov imajo vladine predloge veliko več prijateljev nego nasprotnikov. Tudi Mladočehi so po večini za uravnavo, katere potrebo spoznavajo
— toda iz polit i č » i h ozirov bodo glasovali proti njej. O tem uprašanju se mnogo govori in piše; o njej obširno razpravljajo imenitni narodnogospodarski veščaki, a pri vsem tem si je doslej skoro nemogoče ustvariti o njej kako stanovitno podobo. O njeni prednosti ali o napakah nas pouči še le prihodnost, a danes zares ni mogoče soditi, kateri proroki os'anejo na cedilu.
Raxne politične no\iee. —
Hr v at s k i s a b o r je sklican na 4. dan avgusta, „ Srečna" trojedina kraljevina, ki imaš take možč v saboru! Kaj naj od njih pričakujemo ?
O	b č i n sle e volitve v Zagrebu vršile se bodo koncem avgusta. Vladni komisar prireja zdaj volilne imenike, po katerih bo seveda zagotovljena zmaga — madjaronom, zlasti ako bota opoziciji nejedini, kakor doslej. Kaj bo, ako celd glavni kraljevski Zagreb pade v roke madjaronom? Nu noge, bratje, in složno na delo, da odvrnete toliko sramote od ljubljene Hrvatske!
Uravnava vrednote bo v ogerski zbornici sprejeta po vladnih predlogah z velikansko večino.
Na Francoske m je že zopet žugala minlsterska kriza. Rešila se je tak6, da je odstopil le minister mornarice. — V Parizu bo 1900 zopet svetovna razstava. Francozje sc že pripravljajo na njo.
Na Angleške vi so se vršile zadnje dni nove volitve. Glavni stranki sta bile Sa-lisburg jeva in Gladstonova. Zadnja bo imela v novi zbornici večino. Načelnik Gladstone je Slovanom prijazen moi\ zat6 se smemo nadejati boljših časov, ako pride on res na krmilo.
Politična pravda v Sofiji. —
Stan.bulov in Kobtiržan hotela sta se kar z jednim tularcem znebiti vseh svojih nasprotnikov in <kda zat6 zapreti in kot morilce ministra Belčeva pred sodišče postaviti celo vrsto političnih sovražnikov. Obravnava ima mimo zgoraj povedanega namena še drugi: dokazali pred svetom, da je Rusija kriva vseh bolgarskih homatij, da je ona tista sila, ki zbira, podpira in vodi vse nezadovoljne življe. Obravnava pred vojaškim sodiščem v Sredcu je dokazala, da je na Bolgarskem sila mnogo nezadovoljnih iivljev, pritožbe proti Rusiji pa so se izjalovile. Vse, kar sta v tem oziru trobila v sret Stambulov in Koburžan, bilo je le izmišljeno. Obravnava je pokazala, da sta predsednik in tajnik „slavj. blagotvoritelnago ob-ščestvau v Odesi delila podpore nekaterim bolgarskim ubežnikom, kateri so bili brez zaslužka
— drugega pa nič.
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Razpisano mesto profesorja na goriški gimnaziji je dobil dr. Karol Vrba, Nemec s slovanskim imenom.
—	V ponedeljek je umrl znani goriški trgovec Fran. Lazzar v 68 letu svoje dobe.
Drobne novice. — Toča je v ponedeljek zvečer zopet pobila prav tiste kraje, kakor zadnjič. Škoda velikanska. — Ustrelil se je v ponedeljek pri Solkanu neki Maran iz Koprive furlanske. — V Koprivi furlanski nastal je v nedeljo po noči ogenj v neki hiši; škode okoli 1800 gld. — Šolsko leto na Slogini trirazrednici končalo je danes, učeraj se je vršila konecletna skušnja od 8. do 12. predpoldne. —
Radodarni doneski. — Pasji dnevi uplivajo tudi na mošnjičke naših dobrotnikov, ki se ta mesec bolj po redko odpirajo. Ven-
dar so v zadnjih dneh došli za »Slogine11 učne zavode naslednji darovi: Ant Manzi-n i, duhovnik v Staremselu, 80 kr. — Oe-ščut Ant. v Sovodnjah 60 kr. — »Družba v Janeževem hotelu v Črničah" 1 gld. 20 kr.
—	Ant Berlot, vikarij na Srednjem, in Igu. Leban, kapelan v Ročinju, poslala sta »dobljeno stavo11 v znesku 10 gld. — Kodre Ivan župnik v Sv. Križu, 10 gld. — Dr. Jos. Jakopič in M. P. v Gorici po 1 gld. — Mozetič Jakob v Stračicah 1 gld. — Dobrotnik iz okolice 1 gld. — Fr. Moskat, vikarij na Grahovem, 2 gld.
Goriška ženska podružnica sv.” C. in M. poslala je glavnemu vodstvu zopet 100 gld. »Ljubljanski Sokol" postal je ustanov-nik te naše solske družbe z doneskom 100 gld.
»tioriška trgovska in obrtnijska zadruga." — Po celi deželi kaže se veliko zanimanje za to podjetje; od vseh strauij nam dohajajo vspodbudilne besede in obljube z vsestransko pomočjo. Tudi društveniki se že oglašajo, dasi se zadruga tako kmalu ne bo mogla osnovati; doslej se je oglasilo čez sto udov med malimi trgovci in večjimi konsumenti. Tudi »Slovenski Jez“ se je ba-vil s tem uprašanjem na svojem izrednem občnem zboru preteklo nedeljo, o čemur poročamo na drugem mestu. To nam daje upanje, da se to narodno podjetje v enem letu oživi in da bo raslo ter uspevalo v vsestransko korist slovenskega naroda na Goriškem.
Gospodje odborniki so vabljeni k seji v ponedeljek ob 7. zvečer v znane prostore. Saj se lahko udeležuje kot poslušalec vsak Slovenec, ki se zanima za to podjetje; tudi razprave se lahko udeleži, le glasovati ne more. Kdor se. hoče udeležiti, oglasiti se mora prej pri enem ali drugem odborniku ali predsedniku.
Mestne dopolnilne volitve v Gorici končale so v torek 12. t. m. Danes teden volil je drugi razred. Izvoljeni so bili: dr. Egidij Scln eiber, ravnatelj c. kr. realke, Alojzij Kursehen, učitelj telovadbe, žid Do rile s, baron llitter in dr. Venuti. — V drugem razredu so bili izvoljeni torej trije Nemci, eden žid in en sam Italijan. In vendar je Gorica »italijansko mesto11, kakor trdi »Corriereu! Dr. Venuti je dobil najmanj glasov, čudno, da je bil v 2. razredu, kjer voli večina uradnikov, sploh izvoljen! Se bolj čudno pa je bila taka izvolitev mogoča v onem razredu, v katerem voli največ c. kr. uradnikov; a naj bolj čudno je, da tako listo sprejme za svojo vladna stranka in ona naših italijanissimov! Kako se pač časi spreminjajo!
Prvi razred volil je v torek; ta dan je bil dan zmešnjave, kakoršne že dolgo ni bilo. Na predvečer volitve raznašale so se po mestu okrožnice, ki so nosile podpis »konservativni odbor11, ter priporočale kot kandidate gg. Lenassi-ja Alfreda, Battistig-a Antona in Strechela Josipa. Takoj na to sta prva dva nabila po mestnih voglih objavo, da ne sprejmeta take kandidature. Čez noč se je potem sestavila nova lista: dr. Verzegnassi, Fr. grof Coronini in notar dr. Nordis. Zadnji je zjutraj pred volitvijo nabil po zidovih izjavo, da ne sprejme izvolitve, g. R. M. V er v ega pa je izdal objavo, da konservativna stranka se letos ni udeležila volitev, da torej ona lista kandidatov, ki se priporočajo pod konservativno krinko, nima pravice stopiti v volilni boj pod takim imenom. — Udeležilo seje 192 volilcev: od teh je dobil Verzegnassi 141 in Battistig 104. Coronini je dobil 79, Nordis pa 80 glasov; zato se je ob 5. pop. vršila med njima ožja volitev, pri kateri je bil izvoljen Nordis.
»Gorriere“ se kaže zadovoljnega s temi volitvami, a v srcu si misli in želi vse drugače! Da se kaže zadovoljnega celo s takimi kandidati, to je najsijajnejše spričalo njegove slabosti in strahu pred — Slovenci. Ako bi nas ne bilo, to bi se v Gorici volilo vse drugače; mi le s svojo navzočnostjo, tudi če se ne ganemo, že krotimo skrajne laške življe!
C. kr. realka v Gorici končala je danes teden svoje šolsko leto. Vseh učencev (z vadnico vred) je bilo 270 in to 1(15 iz Gorice, 105 iz drugih krajev; po veri bilo 251 katolikov. Po n a r o d u o s t i pa 171 Italijanov, 52 Slovencev, 43 Nemcev in 4 drugih narodnostij. (Med Italijani je štetih tudi 54 učencev z vadnice.) Prvi red je dobilo 190 učencev, drugi 31, tretji pa le 5. Na realki je bilo 5 odličnjakov, med temi so trije Slovenci, namreč: prvošolec Mihael Batistič, drugošolec Devet Karol in tretješolec Mašera Franc iz Kobarida. Tudi naši realci delajo torej vso čast svojemu narodu! Tak6 je prav! Kar smo rekli gimnazijalcem, velja tudi za za realce. Pridno in srčno naprej! — Šolnine so plačali vsi realci 4717 gld. 50 kr. — Poleg ravnatelja dr. Egidija Schreibeivja, poučevali so naslednji gospodje: Alojzij Miistl, Fr. Plohl, Jakob Čebular, Peter Petronio, Ivan Taurer, Jušt Hendrych, Karol Kleissl, Nikolaj Ravalico, Fr. Babš, dr. Hilarij Zorn, Ferd. Seidl, Karol Schwarzer, Vincenc Dittrich in Alojzij Kuršen. Razprto tiskani so Slovenci.
Zrelostni izpit so prestali naslednji sedmošolci: Bruggnaller Adolf, Ivanoff Štefan, Kodermac Alojzij, M1 e k u š Jakob, Olivotto Josip, Orel Ivan, Quantschnigg Tomaž.
Na prvih 77 straneh šolskega poročila nahaja se učena razprava „Stellung des franzosischen Adjectivs11; spisal jo je profesor Jušt Hendrych, učeni jezikoslovec in na tem zavodu jako priljubljeni profesor francoščine. Ta razprava bo gotovo zanimala vse tiste, ki se pečajo s svetovno-veljavnim jezikom francoskega naroda; njena obšimost nam je prav očiten dokaz tudi
o	temeljitosti, s katero je gospod profesor Hendrjch obdeloval francoski pridevnik.
Prihodnje šolsko leto začne 16. septembra; vsprejemni izpiti se bodo vršili 14. in 15. sept.; pri vstopu se plača 2 gld. 80 kr.
Kinnovaineuto od torka je zopet poln zanimivega za zas berila. Priobčil je v do-slovnein prevodu ves govor dr. Luegerja povodom Spinčičeve razprave v poslanski zbornici dunajski. Iz „Diiitto Croato11 je ponatisnil članek »Una coda alle ultime e-lezioni in Istria (Dodatek k zadnjim istrskim volitvam)." Dalje je posvetil izboren članek tržaškemu „Mattiuu“ v odgovor na njegova zvijanja vsled našega prvega članka. Objavil je članek o koperskem odvetniku Sandrinu in njegovih tovariših, ki so bili kaznovani pi i okrožnem sodišču v Trstu vsled zapeljevanja k sleparski voiitvi. Poleg drugih manjših člankov je pa jako zanimiv članek o profesorju B abs c h u, kateri je ponatisnil iz pokojne »Rassegne“. V onem članku se prav zanimivo slika, kak& je u-čeni profesor »nzinal“ gradivo iz zapiskov dr. Bizzarra o našem Gradežu ter spisal obširen podlistek v »Neue fr. Presse". Mož je že vajen takemu umazanemu poslu, kakor bomo videli o svojem času bolj obširno, ker gospod profesor želi, da ga naslikamo od glave do pete, kakor živi in diha. Fiat! 'N
„Corrlereu je v svoji nestrpnosti proti katoličanstvu in njegovim redovom šel tako daleč, da je to začelo presedati cel6 njegovim najožjim somišljenikom. Zadnje čase je začel namreč tako drzovito napadati žensko bolnišnico, ki je izročena oskrbovanju usmiljenih sester, da sta javno in jako ostro nastopila proti takemu početju mestni župan dr. Maurovič in mestni fizik dr. A-rone Luzzatto. Priobčila sta v »Corr.“ več popravkov in celo posebnih tiskanih listov, v katerih sta ožigosala „Corrierovo“ resnicoljubje Dr. Luzzato je „Corrierovo“ rav-i nanje nazval kar naravnost — infamno.
»Corriere11 se zdaj zvija in opravičuje proti lastnim somišljenikom, a jako nespretno, ker se njegova srboritost in nestrpnost sploh ne da opravičiti v očeh razumnih či-tateljev. Veseli nas, da se je enkrat tudi od liberalne laške strani osvetlila „Corrriero-va“ poštenost in pravicoljubnost.
Zrelostni izpiti na učiteljišču. — Dne
11., 12. in 13. julija so delale Slovenke četrtega tečaja c. k. ženskega izobraževa-lišča v Gorici zrelostne izpite pod nadzorstvom c. k. deželnega šolskega nadzornika Antona Klodiča pl. Sabladoskega. Vseh kandidatinj je bilo osemnajst. Iz med teh ste dve napravile izpit z odliko, nam ra č Richmaa Amalija in Setničar Angela. A tudi druge so napravile povoljno svoje izpite. Njih imena se glase : Božič Ida, Božič Matilda, Carnelli Amalija, Eržen Frančiška, Goslar Hermina, Gueratto Ana, Heid Lina, Klodič pl. Ljudmila, Komilc Marija, Krajnik Frančiška, Mahorčič Marija, Mauzoni Eliza, Melcher Marija, Potočnik Marija, Šušteršič Josipina in Vuga Justina.
Luegerjev govor v poslanski zbornici ; o zadevi Spinčičevi je hudo poparil naše | nasprotnike. Zares, hvaležni moramo biti
l	poštenemu Nemcu, daje tolikim navduse-
I	njem pričel razkrivati primorske rane, ne plašeč se tistih, ki bi jih hoteli po vsej sili skrivati. Mej poslednjimi je posl. S t a 1 i t z, ki se je tudi pri tej priliki razkoračil prav po nepotrebnem, kajti posl. Lueger ni odrekal lojalnosti vsemu mestu tržaškemu, ampak naglašal je samo, o čemur pričajo straže pred spomenikom na kolo d v o r s k e m t r g u in o čemer pričajo vsi oni poslanci, ki so prišli v Trst o priliki, ko so spustili v morje vojno ladijo »Cesar Fran Josip I.“ To so činjenice, kojih ne morejo izbrisati tudi najsrditejši protesti. ,Edin.“
II Mnttino11 se je razkoračil silno nad d.rom Lueger jem, ker je v državnem zboru povedal o tem listu — resnico. „11 MattinoK se baha, da je njegovim dopisom iz Gorice — v kojih lojalne Slovence označuje kot same proletarijatce brez vsa-koršniii pravic — glasno pritrjevala vsa Gorica, zlasti pa glasilo italianissimov: »11 Corriere." »II Mattino11 izvestno ne bi bil naglašal žalostne te istine, ako ne bi bil tako zaslepljen, kakor v resnici je. Soglasje mej glasilom „patrijotiške“ stranke tržaške in glasilom goriškiii intransigentov je najboljši dokaz o žalostnem položenju primorskih Slovanov. To bahanje »Mattinovo14 potrjuje isto, kar trdimo mi v enomer!“ »Edin.“
Loka ali Predli ? — Mej tržaškim mestnim zastopom in trgovinsko zbornico unel se je hud boj v zadevi železniške zveze Trsta z notranjimi deželami. Mestni za-stop je za Loko-Divačo, dočim se je trgovinska zbornica nedavno izrekla za Ture na zapad. Tržaški listi, stoječi na strani mestnega zastopa, očitajo trg. zbornici, da jzpodkopuje s svojimi neumestnimi sklepi
ugled občine. »Cittadino" označuje po vsej pravici kot veliko sramoto, da merodajne korporacije po tolikem prepiru ne vedo, kaj hočejo v uprašanju, ki je postalo za Trst pereče, vitalno. „Kako hočete zahtevati od vlade — vsklika »Cittadino" — da kaj stori, ko niti sami ne veste, kaj hočete.“
Tako je tudi res. Trgovina v Trstu propada, tvrdka za tvrdko umika se s tržišča, tako, da se je bati hudega poloma, ako ne pride pomoč kmalu, prav kmalu. T&ko pomoč nam more dati po občej sodbi le primerna železniška zveza z notranjimi deželami. A mi trebamo pomoči precej, brez odloga ; zato pa je obsojati ta mejse-bojni boj in bi bilo najumestneje složno se potezati za tisto progo, glede katere je več upanja, da se izvrši.	„Edinost1*
Beneški Slovenci delajo naši Židinji pri „Corrieru“ že zopet sivo glavo. Zadnje dui priobčila je dva obširna članka na prvem mestu, v katerih neprikrito razodeva svojo veliko skrb, katero goji za obstanek ljubljene matere Italije. Avstrija je 1. 1866. zgubila Benečijo; ž njo je bilo izročenih tudi okoli 40.000 Slovencev na milost in nemilost italijanski brezobzirnosti. Še večjo skrb nego Italijani v kraljestvu razodeva za poitalijančenje tamošnjih Slovencev naš »Corrieie", o čemur smo imeli priliko že večkrat poročati. Njemu se še vse prepočasi polaščujejo, ker upa — a zaman! — da za njimi pridejo goriški Slovenci na vrsto. Zato ne zamudi nikake prilike, ako more dati »kak dober svet“, kako bi se hitreje doseglo potujčevalno spletkarstvo na Beneškem.
Da ubogi beneški Slovenci ne slišijo v šolah in uradih ne ene slovenske besede, to mu še ne zadošča, marveč tudi iz cerkve hoče kar nakrat pregnati naš jezik. Ker so pa duhovske oblasti kolikor - toliko pravične svojim slovenskim ovčicam, zato hujska proti duhovščini ter jo obdolžuje nelojalnosti in — panslavizma. Ako duhovnik na Beneškem oznanjuje božjo besedo slovenskemu ljudstvu v slovenskem jeziku, onda je to panslavizem; ako čita slovensko knjigo ali časnik, onda je pa materi Italiji že tak6 grozno nevaren človek, da je treba redarstvo klicati na pomoč zopet njega. „Družba sv. Mohorja" je „Corrieru“ v obče liud trn v peti; posebno ga jezi, da celo na Beneškem se nahajajo njeni člani. Zaradi tega obrekuje to nedolžno družbo kot poli tično-p ansl avistično ter opozarja laško vlado na njene člane na Beneškem. Ako bi počenjali take burke listi v Italiji, ne bilo bi tako čudo, a da se toliko in na enake načine briga za beneške Slovence list na tej strani črnožoltih mejnikov, to je škandal, ki nima para. In takč dela isti „Corriere“, ki dobro ve, koliko irredentov-skili knjig in časnikov iz Italije se čita pri nas, a nasprotno naj bi v Italijo ne smele niti nedolžne knjige Družbe sv. Mohorja?
—	Vidiš, narod slovenski, taki ljudje so goriški »Corrierovci". Stori povsod svojo dolžnost, da se jim polomijo taki ošabni ro-žički!
Briška podružnica sv. C. in M. zborovala je v nedeljo 10. t. m. v Biljani. Predsedoval je preč g. Lovro Juvančič, župnik šlovrenski, ki je bil zopet soglasno predsednikom izvoljen; tajnikom je bil izvoljen kojski g.nadučitelj A. Ši r o k, blagajnikom pa biljanski kapelan č. g. Vidmar Josip; na mestniki so gg. Semolič Josip, učitelj biljanski, Poveraj Avgust, učitelj šmartenski, in biljanski župan Kožlin. — Na predlog gospoda predsednika sklene zbor poslati pismeno zahvalo bivšemu podružničnemu blagajniku gospodu Hrabroslavu Volariču, ki se je iz Kozane preselil na svoje novo učiteljsko mesto v Devin, za njegovo po-žrtovalno delovanje pri bliski podružnici. — Zbor naprosi dalje navzočega urednika »Nove Soče", da bi zastopal podružnico pri glavni skupščini družbe sv. C. in M.
_ »Slovenski Jez" imel je v nedeljo izredni občni zbor v Biljani. Na dnevnem redu je bila edina točka: razgovor o nameravanem trgovskem društvu v Gorici. Zaradi tega so se zbora udeležili predsednik in trije odborniki goriškega pripravljalnega odbora. Gosp. predsednik Andr. Žnidarčič je najprej naznanil došli pozdrav sv. Očeta papeža Leva XIII., kateremu je zbor vskliknil trikratni gromoviti »živio!" Potem pa je začel v obširnem govoru slikati zanemarjeno gmotno stanje Slovencev na Goriškem, kar iniš, glavni vir v tem, da obrtnijo in kupčijo preveč prepuščamo tujim rokam, ki pri tem bogatč in nas potem še zaničujejo. Polagoma je prišel na izproženo misel o trgovskem društvu v Gorici ter povabil predsednika A. Gabrščeka, naj bi razložil in pojasnil stališče, na katerem je začel delovati pripravljalni odbor goriški. Povabljenec drage volje ustreže tej želji ter obširno govori o naših narodnih in gospodarskih odnošajih v Gorici ter kako bi si Slovenci morali pomagati v gospodarskem ter s tem ob enem v narodnem pogledu. Razložil je potem namen in pomen nameravane „ Goriške trgovske in obrtnijske zadruge“. Na to se je unela živahna razprava o načinu, kak6 naj bi novo društvo najuspešneje poslovalo v korist prebivalstva v Brdih. Stavili so se mnogi jako koristni nasveti, katerih pa za zdaj nočemo odkriti javnosti, Naposled se je pooblastil društveni odbor, kateri naj premišljuje, kakč naj bi bila Brda zastopana pri »Goriški trgovski in obrtnijski zadrugi";
odbor „Slov. Jeza" bo nekak zadrugin pododbor za Brda. Predsednik pripravljalnega odbora je radostno pozdravil sklep občnega zbora ter dejal, da taki pododbori se bodo morali ustanoviti tudi v okolici mesta goriškega, na Vipavskem, v Soški dolini 111 drugod, kjer imajo trgovske zveze z Gorico. Ti pododbori bodo desna roka glavnemu odboru v Gorici; oni bodo skrbeli za to. da se bo društvo čedalje bolj širilo po celi deželi, da polagoma ne bo ne enega slovenskega trgovca, gostilničarja ali večjega konsumenta, ki bi ne bil član naše zadruge. Tako bomo Slovenci na Goriškem v trgovskem oziru organizovani v tako krepko celoto, katere ne premaga nobena sovražna sila. Dobiček bo velikansk v gmotnem in narodnem oziru; dobiček od male in velike trgovine ostane v rokah zadrngarjev, kajti dobivali bodo blago po nižjih cenah, a še čisti dobiček si koncem vsakega leta raz-dele. S tem si pa Slovenci v gmotnem oziru opomoremo, kar bo velike važnosti tudi v narodnem in političnem oziru............
Zbor je z odobravanjem sprejel na znanje govornikova pojasnila ter sklenil z vsemi močmi delovati na to, da cela Brda bodo krepko podpirala novo podjetje go-riških Slovencev.
Po zboru smo ostali še nekaj časa v veseli družbi pri kapljici dobre domače kapljice v gostilnici gospoda župana Kož-lina. V mnogih napitnicah menjavale so se muoge lepe misli, ki prešinjajo rodoljubna slovenska srca ob jezikovni meji. Ena napitnica je veljala tudi biljanskim pevcem, ki so nas razveseljevali z lepim narodnim petjem, da smo jih Goričani v resnici občudovali. Pozno zvečer smo se Goričani odpeljali proti domu, nesoči seboj trdne nade v veliko prihodnost nameravanega podjetja.
Katoliški shod \ Ljubljani. — Celovški „Mir“ je objavil v svoji zadnji številki vabilo na katoliški shod, katero smo prinesli tudi mi že pred 14 dnevi, ter dostavil še naslednje besede, katere v polnem obsegu odobrujemo:
„Krepkemu vabilu dodamo prisrčno željo, naj bi se tudi koroški Slovenci katoliškega shoda udeležili v obilnem številu. Ob enem pa naznanjamo, da seje v ta namen pretekli mesec zbralo v Celovcu več slovenskih rodoljubov duhovskega in posvetnega stanu, ki so vestno pretresovali od osnovalnega odbora v Ljubljani poslane resolucije. — Pri posvetovanju so se razpravljale poglavitne in temeljne skupne potrebe iu zahteve slovenskega naroda. V dosego toliko zaželjene edinosti in sloge se je povdarjalo, da bi se katoliški shod poprijel zlatega ravnila: „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas!4' (v potrebnih reččh složnost, v dvomljivih prostost, v vseh pa ljubezen). V tem smislu so se popravljale resolucije in se priporočale, slavnemu odboru v blagohotno porabo.
Pri tej razpravi se je tudi omenjalo da imajo načrtane resolucije preveč m e d-narodno in premalo slovensko lice. O n&rodnih naših težnjah, kterih imamo v izobilji, se le malo kje in memogrede kaj omenja. — Tudi se je naglašalo, da so resolucije več ali manj posnete po resolucijah že minulih nemških katoliških shodov, ktere pa ne morejo nam služiti za podlago, kajti razmerje med nami iu Nemci je vse drugačno; slednjim ni več treba boriti se za obstanek svcjega ndroda, njim je že sedaj vse zagotovljeno.
Kaj pa mi Slovenci? Na nas se čedalje bolj pritiska. Nočejo se nam pripoznati ni najmanjše pravice. Posebno Slovenci ob mejah se moramo boriti z vso svojo odločnostjo za vsako ped zemlje in za vsako drobtinico; dejanske ravnopravnosti nam nočejo pripoznati, četudi plačujemo tako dobro davek v denarjih in krvi, kakor Nemci in drugi narodi v Avstriji. Da bi se na slovenskem katoliškem shodu o naših narodnih težnjah ne smelo razpravljati, s tem bi se mi nikakor strinjati ne mogli, in koroški Slovenci, prisiljeni po svojem neznosnem stanju, bomo prvi, ki hočemo pri tej priliki povzdigniti glas za skupne koristi naroda slovenskega, kajti vsak narod ima svoje potrebe — pa tudi pravico do obstanka.
»Skušnje nas pa učijo, da se s popustljivostjo ničesar ne da doseči, zatorej je treba odločno in neustrašeno vsikdar in povsod, kjer se zbirajo Slovenci, tirjati, da se ustreže vendar enkrat tudi že našemu ubogemu in teptanemu narodu slovenskemu. Učimo se odločnosti od naših nasprotnikov in posnemajmo jih v njihovi predrznosti!
Toliko omeniti smo si šteli v dolžnost. Slavni osuovalni odbor I. slovenskega katoliškega shoda se bode gotovo tudi v tem smislu oziral na naše želje in potrebe v skupni blagor vseh Slovencev — trpinov".
Pogoji za udeležbo na I. slov.katoliškem shodil. — Pripravljalni odbor poslal nam je naslednje naznanilo :Razposlali smo vabilo na vse katoličane po slovenskih deželah na I. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Odgovori na to vabilo so v obče za katol. shod ugodni in prijazni. Nadejati se je torej obilne udeležbe. Zato glavni osnovalni odbor tukaj objavi pogoje za udeležbo na I. slov. katol. shodu:
1.	Kdor se hoče udeleževati I. slov. katol. shoda, mora imeti vstopnico, glasečo se na njegovo ime. S to vstopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in slaynostnj:n shodom. Vsakdo se pri yhodu
v dvorano reditelju skaže z vstopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice za slovesne seje,
2.	Kdor se misli vdeležiti I. slov. katoliškega shoda, naj se oglasi za vstopnico do 15. avgusta t. in sicer neposredno pri glavnem osnovalnem odboru v Ljubljani ali pa posredno pri lokalnih odborih in čč. gg. župnikih, kateri naj blagovole vsaj do 15. avgusta t. 1. d.»poslati glavnemu osnoval-nemu odboru v Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojega kraja, oziroma fare. Pisarna glavnega osnovalnega odbora je v Ljubljani v stolnem župnišču, Semeniške. ulice 2, II. nadstropje.
3. Z ozirom na prostovoljne darove se je cena za vstopnico znižala ter velja eden goldinar za osebo. S tem se poravnajo veliki stroški za I. slov. kat. shod.
4. Kdor želi prejeti tiskano poročilo o I. slov. katol. shodu, naj priloži v ta namen za jedilo še 50. kr., in poročilo se mu svoje-dobno pošlje na dom.
5. Kdor želi, da mu osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani preskrbi prenočišče, naj to razločno pri oglasu naznani. Račun za stanovanje poravna vsakdo sam.
6. Kdor se želi vdeležiti skupne večerje (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravočasno naznani in naj vplača za osebo
1	gld. 50 kr. brez pijače.
7. Ako se oglasi zadostno število vdeležencev, napravi se v četertek I. septembra poseben vlak na Bled.
8. Vstopnice bodo od 15. avgusta po-čenši pošiljal glavni osnovalni odbor v Ljubljani po istem potu, kakor se je kdo oglasil.
Da se ohrani pri razpošiljanju vstopnic pravi red, je neobhodno potrebno, da vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in stan ter zadnjo pošto. Tudi naj po vrsti zapiše razločno, kaj želi (n. pr. vstopnico, poročilu, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na odbor priloži dotič-ne svote.
Na prepozna oglasila se bode odbor le toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnjeno določeno število vdeležencev.
Prosimo vse rojake, zlasti pa slavne lokalne odbore in čč. gg. duhovnike,da nas podpirajo pri tem težavnem poslu, ter delujejo na to, da se prvi slov. katol. shod izvrši vspešno in častno za našo domovino!
V	Ljubljani, 9. julija 1892, Glavni osnovalni odbor za 1. slov. katoliški shod v Ljubljani.
Književnost. — Marljivi književni podjetnik gosp. J. Krajec v Novem Mestu izdal je te dni zopet dva zvezka svoje „Narodne biblioteke." V snopiču 43. izdal je Sofokle-jevo dramo „Ed i p na Kolonu" v prevodu prof. It. Perušek-a, ki je napisal tudi živo-topis Sofoklejev. Ta snopič obsega 112 stra-nij in stane le 15 kr. To je pač takč nizka cena, da se lahko meri z Reclamovo „Uui-versal-Bibliothek!“ — V snopičih 44. in 45. nahaja se na str. 148. do 301. nadaljevanje slavnoznavega Bieukievvicz- evega romana (poljskega) „Z ognjem in mečem"; s tem je končana prva knjiga romana. Dosedanji prvi del na 302 str. stane 60 kr..
Ljubljanske zabavljice. — V zadnji številki ponatisnili smo pod tem naslovom par neslanih zabavljic ljubljanskega »šalji-vega“ lista »Pavliha", o katerem smo dejali, da: »ako smo prav poučeni, piše se v uredništvu „Slov. Naroda".
Vsled te naše opombe razkoračil seje nad nami »Slov. Narod" že v svoji sobotni številki v listnici uredništva tak6-le:
„Gosp. Andrej Gabršček*), urednik »Nove Soče": V včerajšnji štev. »Nove Soče" Vi trdite, da se list »Pavliha" piše v našem uredništvu, in na podlagi tega zopet zabavljate. Ker pa je g o J a n e r e s n i-ca, da bi uredništvo »Slov. Naroda" le količkaj sodelovalo pri »Pavlihi", zato Vas pozivamo, da svojo trditev prekličete. Mi pričakujemo, da to lojalno storite, ker sedanje uredništvo ne umeje nobene šale“.
»Slov. Narod" je prav po nepotrebnem pomočil pero v žolč ter zropotal nad nami celo z nekakimi grožnjami, katere smehljaje kar prezremo. Mi smo rekli: »ako smo prav poučeni", ker osebno se nismo mogli prepričati o tej reči Da pa nismo tudi onega pogoja zapisali kar tj e v dan, razvidno bodi iz naslednjih vrstic:
Ko je Železnikar smrtno bolehal, 0-pustil je nadaljno izdajanje »Brusa". Z »Brusom" ni hotel nihče nadaljevati, ker je bil preveč razupit.............Zato	se je skle-
nilo, naj se izdaja tak šaljiv list, ki bo nekako nad strankami — vsaj na videz. V ta namen se je začel izdajati »Pavliha" sicer v Ljubljani, toda tiskal £se je v Trstu. Kot lastnik in dejanski izdajatelj je pa nastopil neki g. M. Malovrh, ki je bil in je baje Še vedno član uredništva »Narodovega* • (Rekli smo baje, ker nam se je tako sporočalo od več stranij, a sami ga tamkaj nismo videli.) Pozneje se je »Pavliha" začel tiskati v »Narodni Tiskarni" in veljš v obče kot trabant »Slov. Naroda". — Imamo še druge razloge, ki nas potrjujejo v tej sodbi, a povsem nepotrebno je, da bi jih navajali, ker nespametno bi bilo, da bi mi povsod znano resnico še le dokazovali. Mi nimamo torej ničesa preklicevati. Vrhu tega, meni-
*) Čemu neki celo urednikovo irad? To je nov dokaz, kak6 tamkaj v Ljubljani ne morejo pozabiti stare navade: da pri vsakej navskrižnosti iščejo le osebe, po katerih bi a slastjč udrihali. Uredn,
mo, nismo s svojo pogojno izpovedjo nikogar žalili na časti aii na poštenju; ako kaj ni povsem resnično, ker bi utegnili biti napačno poučeni, se pojasni, pa je mir besedij. »Slov. Narod" pa ni vajen preklica vati uiti takih lažij, s katerimi je robato, kolikor le mogoče, žalil čast in poštenje svojemu bližnjemu. Dajte poprej dobre izglede, potem bodite tako občutljivi, »da bi ne umeli nobene šale"; dokler imate pa tako trdo kožo, kakoršno ste pokazali v svojih »štempihar-stvih" (da rabimo vaš izraz) proti osebi urednika „N. S." — radi česar ste si priborili pomilovanje vsakega slov. razumnika
—	nimate pravice do t&ke občutljivosti.
Tudi »redakcija humorističnega lista »Pavliha" je čutila potrebo, da se je oglasila z naslednjim popravkom:
»Slavno
uredništvo »Nove Soče" v
Gorici.
Na podlagi §. 19 tisk. zak. uljudno prosimo, izvolite glede na notico v »Novi Soči" št. 28 vzprejeti v svoj list nastopni popravek:
Ni res, da izhaja »Pavliha" v Narodni tiskarni: list se pač tam tiska, izhaja pa v ekspediciji: Krakovski nasip št. 18, I. nadstropji:’
ni res, da se »Pavliha" piše v uredništvu »Slovenskega Naroda", ampak piše se v uredništvu »Pavlihe": Krakovski nasip št. 18.
Redakcija Humorističnega Lista »Pavliha": Hrabroslav Debevec"
Ta je gotovo naboljši dovtip, ki je zagledal beli dan iz »redakcije humorističnega lista"! Tudi mi smo imeii o svojem času izdajatelja iu urednika M. K. v Tržni ulici št. 12. prvo nadstropje, kjer je torej list postavno izhajal, kamor so se pošiljala vsa pisma in pošiljatve, a dejanski izdajatelj in urednik A. Gabršček je biyal drugod in on je s pošte naravnost dobival vse pošiljatve, dasi so bile drugam nadpisane (adresovane).
»Eco" in volitve. — K gornjemu našemu poročilu o volitvi v I. razredu prejeli smo naslednji dopis:
„L’Eco“ je dejala, da z okrožnico nekega konservativnega volilnega odbora so se priporočali kandidatje in upraša: kdo sestavlja ta odbor? — Dalje pravi, da proti tej okrožnici se je oglasil tudi konservativni odbor s protestom, kije bil nalepljen po mestnih voglih, ker letos se konservativci niso udeležili volitve, 111 dostavlja, da proti protestu nima kaj reči, a želi vedeti, kdo sestavlja ta odbor? — Takč nedolžno in nevedno se dela naša ljuba »Eco" ter s tem napravlja veselje v nasprotnem liberalnem taborju. Prva okrožnica se je tiskala v Hilarijanski tiskarni; zatd »Eco" gotovo dobro ve, kdo je zanjo odgovoren pred postavo: pri njem bi „Eco“ gotovo vse poizvedela, kar želi vedeti. Ali pa morebiti tega ne mara vedeti zdaj, ko se je pokazalo, kako nečastno je propadel glavni član imenovane tiskarne, ki je ono okrožnico tiskal in trudil se na vse kriplje, da bi bil izVoljetj? Ali hoče »Eco" prikrivati to blamažo? Čemu neki? — Kar se tiče pa p r o testa proti okrožnici, s katero se je zlorabilo konservativno ime, treba je dostaviti, da pod protestom je stalo tiskano ime gospoda R. M. V er v e ga, ki je bil pooblaščen izdati oni protest v imenu konservativnega odbora. Ako »Eco" hoče vedeti, kdo vse je v tem odboru, obrne naj se do imenovanega gospoda, pa izvč vse, kar treba. Saj si menda vendar ne domiš-Ijuje, da je ves konservatizem le ona vzela v zakup? — Bolje bi torej bilo, ako bi vsaj molčala, ter ne dajala tako povoda, da se laški liberalci posmehujejo, češ: „Quante sconfessioni in gnesti confessionali!" kakor se je rogal učerajšnji »Corriere".
Blazen zločinec. — Pri Podgračuikovem posestvu kraj Budna v Vjlifcovškem okraju na Koroškem sedel je 26. junija kakih 50 korakov od ceste siromašen sodar iz Lišne iu olepaval hleb kruha, ko ga nepoznan blazen človek zavratno napade, mu iztrga nož iz rok in ž njim siromaka sodarja v pravem pomenu razmesari. Prizadel nm jo v obrazu, na vratu iu na prsih brez števil* ran, izkopal sodarju oči z nožem in ga potem popolnoma slekel. Neki dečko videl je grozni prizor in tekel v bližnjo gostilno „ Pri Bežanu “, kjer so bili zbrani ognje-gascl ki so hiteli takoj na lice mesta. Sodar bil je že. mrtev; blaznik pa je klečal poleg njega, molil in se pripravljal pokopat mrtveca na polju. Ognjegasct prijeli in zvezali so blaznika ter ga izročili orožnikom v Grebinju.
Nesreča na vojni ladiji. — Dne 27. m.
m. padel je s krova oklopne fregate „ Cesaričinja Štefanija" v Reki mornar K. Korošec v morje in se je potopil tako naglo, da ga niso mogli rešiti. Ker so našli na železnem sidrokazu njegovo čepico in krvav sled, je bržkone zadel z glavo ob železno površje sidrokaza in se ranil ter potem v nezavesti utopil.
Nadomestilo za deteljo. — Ako je navadna (rdeča) detelja pozebla ali ce so jo miši tako okoučale, da ni upati kaj pridelka, potem je naj-olje deteljišee preorati ter je s čim drugim posejati. V to svrho je najboljša zmes od giahore, gralia in ovsa, za lahke zemlje pa od grahore, ovsa in šent-janževe rži. Da se polaganje prepreči, dobro je vmes sejati tudi turščioo.
Ganz soidene Foulards von 85 kr. bis h.
4.65 p. Met. (ca. 450 versch. Dessins, gestreift, karrirt, bedruckt etc. — vers. roben- nnd stiick-vveise porto- und zollfrei in’s Hans die Seiden* Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), Zii-rich. Muster umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto  ------------------------
STARO
pogrebno društvo
naznanja,
da je izdatno znižalo svoje cene in sicer: Pogreb I. razreda	gld. 240. —
n.	,	„	ho.	-
III.	„	„	80.	-
IV.	.	„	60.	—
»	n	n
n	n
, iv. „
Voz I. razreda in kočija zn duhovnika
II.
III.
gld. 25. — » 12. -. 6. -
Rakve iz kovine, orehovega in jelovega lesti po nizkih cenah.
ZOBOZDRAVNIK
R. KOLL
z Dunaja
ustanovil se je v Gorici, posluje, izvršuje operacije in sprejema naročila na vsakoršno delo v umetnem zobovju (amerikauski sistem) vsak dan od 9. do 12 in od 2. do 6. popoldne pri dr. Pittamitz u v ulici Dante (na desni strani ljudskega vrta).
Za ubožce: operacije brezplačno.
Razprodaja
finega in navadnega steklenega in porcelanastega blaga pod tvorniškimi cenami v Gorici na Travniku št. 8.	F. Weldlicli.
Ansverkanf
in feinem und ordinarem Glas und Porzellan unterden Fabnkspreisen am grossen Platze N. 8.
F. VVeidlieh
99
Fonciere “
Zavarovalnica v Pesti
z glavnleo in /.»logom
za varščino v znesku lO milijonov gld Zavaruje po zmernih premijah in pro-stih pogojih: proti škodam popožarju, streli in eksplozijam;
proti škodam pri prevažanju blaga po suhem in mokrem;
proti slučajnim nezgodam in na človeško življenje v vseh možnih kombinacijah.
Okrajni zastop
v fitrioi - Gosposka »lic« it. It.
Zastopnik :
Ernest Štecker.
To priznano posebnost priporo&mn za hipno izdelovanje izbornega in zdravega konjaka, katerega ni razločevati od pravega francoskega konjak*.
Cena za 1 kilo (ki zadoSča za 100 litror konjaka) IG gld. Navod se prilaga brezplačno. Za najboljli uspeh in idrav izdelek jamčim
Špirit ge prihrani
i mojo neprekosljivo pokrepllno esenco za iganjine ; ona dajo pijačam prijoton rozek okus in ho dobiva lo pri moni. Cena H gld. 50 kr. kilo (za 600-1000 Litrov) s navodilom vred.
MT Uatun teh posobnostij priporočam vse esence za izdelovanjo rumu, slivovke, zelenjlnsklh gren-Ali in vseh izbornih likerjev, *plrltuox, kisa in vinskega kisa neprekosljive izbornosti. Navodi se prilagajo brezplačno.
Ceniki poštnine prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. — Karol Filip Pollak
— Eisenz-SpecialitSten-Fabrik in Prag. — (Dobri zastopniki se iščejo.)
Uzorci na vse kraje poštnine prosto
i
Prizmi na najboljša moderna
S U K X 1,
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in v~ak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo zaloinica <•■. kr. priv. tovarnic sukna in volnenega blaga
Moriz Schwarz
Zwitfau (M&hren).
Vsa tukna za uniformi, vojaika sukna in obiitki, lodni proti dtiju in lovska sukna. Črni perviens In doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna caiivre-je in biljarde. Ostanki prodajajo te po ceni, toda od teb te uzorci ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrank.
na
VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, i z b i r a 1 n i c e,
rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a č i l n i c e za sadje, tlašilniee za grodjc in vino,
kakor tndi vsakovrstne drage maššne in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo ‘in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
“v-';
1»
2/2 PRATERSTRASSE 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrv a Iškem nemškem italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji *e dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
mr Cene so se znova znižale ! M_________________________________
živinski kugi,
perečemu ognju pri prešičih, lmiham v hlevih, mrčesom vseh vrst, gnjilobi in odrevenenju lesti, Proti	hišnim in zidnim gobam,
*	vlažnim zidovom, itd. itd.
daje jedino le priznani najboljši
Barthel-ov izvirni
carbolineum
ob enem liajbolšjiin najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim
dd 34 krat vefjo tcrpežnost
5 ki p pošti llfl. 150 100 kf. iliL 16'-
na Dunaju.
Strošek majhen — korist lOOOkralna. MIHAEL RABTIIEL & Co
Wien X. Keplerg, 20/30 (ustanov. 1781.) Zaloga v Gorici pri Antonu Mazzoliju Razgled, ki vse natančneje pove, brezplačno.
Franc Bensa,
jj | Saraovo zdravniški preiskano
i	zobno	čistilo
cc!
05 I ©
&
KALODONT
wJ|Na prodaj pri leitarjili i dišavničarjil
g*---------------------------------------——
v Ozlci ulici (Via stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČEVLJARJE
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo piporoča za obilen obisk.
Generalni zastop banke
naznanja
vrhni zastop banke
v Gorici,
gospod Gašpar Likar,
trgovec v Semeuiškej ulici WT **■ io
50000(9
w&~ Novosti!
Srajca za hribolazce
tkana, iz najboljše snovi, enobarvna >. li črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost,, izborno iz delana po gld. 1.20
Svilen pas
1 meter dolg-, 6 cm. širok, s prosrebrnje-no dvokačasto zapo-no 50 kr. kos
Klobuk ara hribolazce
iz liajb. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld.
Zavratnice za hribolazce
3 kosi za I gld.
razpošilja proti povzetju
Emil Slorch
Wien, I. Salzgasse N.o 187
Čudoviti kapljice
sv. Antona Fadovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, d* se dokaže njihova čndovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratnih želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tildi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarmcah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. %anetti in G, B’ itovis, v Jjjub-Ijam v lekarni V. pl. Trnk6ezy G. Ficcoli, m Ljnd. Grečelna „pri Mariji pomagaj11; v Postojni v lekarni Baccarcich, t> Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni GuglieUni,
V Beljaku dr. Huinpf.
I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
i—
_	-	..	.	_	na dan gotovega zaslužka brez glavnice
I /"-I i p o ri pu T-1 Cj r'z’lie ponujamo vsakemu, kdor se hoče pačati 1	1	1	v	w	“	I	s postavno dovoljenimi srečkami in državnimi
papirji — Ponudbe, pod naslovom „Srečke“ je pošil jati: Annonoeu-Expeditiou J. Panneberg ■mm Wien, I., Kumpfgasse. mm— ............................
Visoko provizijo
pri dobri uporabi tndi atftlno plato pliitmo agentom za raa-prodajo zakonito dovoljanib »roik na obroka. Ponudbe na : Haupt-atftdtiaahe Hechialstubun-GosoU-««haft Adler k Comp., Budapoat.
HIŠA
v ulici Formica št, 28 v Gorici
se p r o d A.
Natančneje se poizvč pri uredništvu „Nove Soče“
Kdor hoče uživati dobrote edino ne na pol nžgane in neslastne
prave
in - ovc s ailfie
Kneipp-Malzkaffee,)
kupi naj jo le v rudečih čveterovoglatih zavojih od Bratov Olz z varstveno znamko: podobo in ponvico. Mešana z • •
Olz-ovo kavo,
ki je pripozuano najboljše in najizdatniie
primesilo, dobi se pijačo, ki daleč nadkriljuje bobovo kavo, ki je ob enem zdrava, confcna in poleg tega redilna.
BRATJE O ti Z, B RE O E K C,
od preč. g. župnika Kneipp-a edino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo Hladno Kavo v Avstro-Ogerski,
Dobi >e v veh boljših prodajalnicah
anton mm
v Baštelju št. 7 v Gorici prodajaln ica drohega in niirnberškega
blaga
na drobno in na debelo.
Jeiioo in najcenejše kupavališCe.
Posebna zaloga
za kupovalee in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost : Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Na srefli Melja št. 7.
rir		v	
J		ura za n	«(
: ac ac z se as as ae ac ac ac as ac:
J)
katej-o prireja GARR1.TEL P1CC0LI, lekarna ,:pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želod ter pospešuje telesno odprtja. Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 in večsteklenie.Zahojčekz 12 steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen , 5 Kg. teže, velja gl. 5.28. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne.
'gazagasscsEagsescasasacsEacac
tf.iotiavsf'
an
N
M
N
N
H
N
N
N
M
¥
n
H
K
N
H
au
iz cementa
Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča“, na go riški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno pri-znanje.
Opeke so naslednjih vrst:
Št. 1. stane 1 opeka 11 kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strmo ali spoložno, kakor s korci; 1 kos tehta 370 gramov.
St.	2	stane 10 kr. kos, na 1 kv,	nt.
jih gre 15;	ker je to dvojnata	kritba, stana
1 met. 40 kr. več.
Št.	3	stane 6V2 kr. kos,	jih gre	20
na 1	kv.	m.; izdelane so po	domačem	na-
činu.
Št. 4 Stirivoglate ploče za tlak so tako močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo 25 kr. kos in jih gre 10 na 1 'kv. m. ;	1	ploča lehta 750 gr.
Št. 5. Šesterovoglate ploče za tlak• stane 25 kr. vsaka in jih gr& 12 na 1 kv. m.; vsaka telita650 gr.; b ar vane 2kr.več.
St. 6. Vodovodne cevi iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6 cm, t. j. 1 col; 1 m. dolgosti tehta 12 kilov. — Debelejše cevi so primerno dražje.
Da so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na Koritnici (pri Boleti), Josip Zornik v Čezsoči, Ivan Vn 1 č v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko b o 1 j š e s o!
Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blag6 lahko prevaža.
Ivan Vulž,
v Čezsoči (pri Boleu)
f
izdelovalec opek, tlakov lu cevij iz cementa.
Že več let pripoznano zdravilo za pouiirjenje bolezni
Pazite na
aipuAOJUNz
Kwi*dov
Steklmon stane i gld.
Dobi se pravi v vseh lekarnah  —
Pazite na
F mm lob* KwiK<Ja
"5 k. u. k. (ipterr. w. kOn. rumKn. Hoflieferant. § ca Kreisapotheker, Korneuburg b, Wien. So-
izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.