^.cna vin r« Štev. 166. V Ljubljani, ponedeljek 25. julija 1938. Leto III Nov veličasten praznik slovenske mladine: Naš voditelj dr. Korošec govori 12.000 slovenskim dekletom na Brezjah T.iuhliana. 25. iuliia. nsnhnn žrl in Ta/ vas nrosim. da iih danes izli- da vodi kraljic Ljubljana, 25. julija. Na včerajšnjem čudovitem taboru slovenskih deklet na Brezjah, pri osrednjem svetišču Slovenije, je za višek vse prireditve spregovoril tudi naš voditelj dr. Anton Korošec, čigar navzočnost je temu prazniku mlade zavesti, prepričanja in lepote dala posebno slovesnost in veličasten poudarek. O prireditvi sami poročamo na naslednji strani. Dr. Korošec je med viharnim pozdravljanjem izvajal naslednje misli: »Mi, ki Jjodiino po taborih in tudi radi hodimo, smo vajeni velikega števila navzočih. Toda danes vas je tukaj kot listja in trave in vaših robcev je gotovo vihralo nad 12.000. Veselimo se vsi, da ste se v tako velikem številu odzvale klicu svojih voditeljic in voditeljev. Poslali so vas sem na Brezje vaši skrbni očetje, in vaše dobre matere. Poslali so vas zaradi tega, da tukaj vidite Kraljico nebes in zemlje, ki je obenem tudi Kraljica Slovencev. Poslali so vas, da tukaj govorite z vašo Kraljico, da ji tukaj poveste vse svoje želje, da ji predložite vse svoje prošnje. Gotovo imate svoje osebne prošnje, svoje osebne želje. Ja/ vas prosim, da jih danes izli-jete v polni meri pred Kraljico, da jih usliši. Vse, kar imate na srcu, za svojo dobrobit iz-lijte darics pred Kraljico Slovencev. Jaz pa vas še prosim, da ne pozabite prinesti pred Marijo Pomagaj prošenj za vaše družine, za vaše vasi, za vaša polja, za vaše travnike, za vaše vinograde. Prosim vas tudi, da danes izlijete svoje prošnje za našo predrago Slovenijo, da jo Bog obvaruje vse nesreče in da nas vodi, da napredujemo na vseh poljih in v vseh pravcih. Prosite jo danes tudi, da bo naša domovina edina. Mi nismo tisti, ki imamo radi razprtije in bratske boje. Naša srčna želja je, da smo vsi edini, da vsi gremo edini za istimi dobrimi cilji. Jaz vas prosim, da ne pozabite tudi na našo širšo domovino, na našo Jugoslavijo. Vi veste, da današnji čas ni brez nevarnosti, da je v zraku polno elektrike in da se zdaj zdaj lahko utrga blisk in udari grom ter vžge zemljo, ne vemo, kako na široko. Prosite,^ da Marija varuje našo Jugoslavijo vseh nesreč in da izprosi mnogo modrosti našemu vladarju, našemu mlademu kralju (živel kralji), prosite jo, da vodi kraljico (živela kraljica), ki je danes zavita v globoko žalost, da dobro vzgaja in napravi kralja za modrega in močnega vladarja. Prosite tudi za našega preljubega kneza namestnika Pavla in kneginjo (?lgo (živel knez namestnik, živela kneginja Olga!), ki imata toliko srca za veliko našo državo Jugoslavijo in drago nam Slovenijo. Vse to vas prosim, da danes predložite Kraljici Slovencev, in da v tem smislu izlijete svoje prošnje za dobrobit nas vseh, našega naroda, cele države in v teh mislih vas iskreno pozdravljam. Bog živi! Govor ministra dr. A. Korošca je ves tabor spremljal z nepopisnim navdušenjem. Ko je voditelj Šlevencev svoj govor zaključil, mu je iz vseh 12.000 grl prišel v zahvalo vzklik: »Živel dr. Korošec! Živio voditelj slovenskega naroda!« Na tisoče in na tisoče robcev je mahalo njemu v pozdrav in le redki so bili oni, ki so brez solza v očeh gledali ta veličasten pozdrav slovenskih deklet svojemu voditelju pred hramom Device Marije na Brezjah, Kraljice Slovencev. Romunija ob krsti svoje pokojne vladarice: Pogreb pokojne kraljice Marije v Bukarešti Bukarešta, 25. julija. Včeraj zjutraj so se začele pogrebne svečanosti za pokojno kraljico Marijo. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh evropskih dvorov, vseh vlad, ogromno število ljudi iz prestolnice in veliko Število odposlancev vse države, ter oddelki romunske vojske. Vsa Romunija je pokazala, da sočustvuje z žalostjo kraljevske rodbine ob pokopu kraljice Marije. Ponoči so krsto s posmrtnimi ostanki pokojne kraljice prenesli iz palače Cotroceni v kraljevski grad. Tam so krsto postavili sredi prestolne dvorane na oder. Na krsto so položili venec, kralja Karola, naokrog pa vence članov kraljevske družine. Točno ob devetih se je začel cerkveni obred. Nato jo h krsti pristopilo osem častnikov huzarskega konjeniškega polka pokojne kraljice in na ramenih odneslo krsto pred palačo, kjer so jo položili na lafeto. V najveeji tišini je krenil sprevod sko- l,\ glavne bukareštanske ulice do postaje. Pred krsto je korakalo odposlanstvo častnikov romunske vojske in ordonančni častnik, ki je na blazini nosil kraljičino krono. Vse hiše so bile pokrite s črnimi zastavami in z draperijami temno-vi joličaste barve. Več ko 500.000 ljudi je napolnilo ulice in trge, koder je šel sprevod, ki je trajal več ko 2 uri. Za krsto so stopali kralj Karol, prestolonaslednik Mihael, grof Anton Habsburški, knez Nikolaj, knez namestnik Pavle, vojvoda Kentski, bolgarski knez Ciril, knez Fridrich Hohen-zollcrn, zastopstva tujih držav, člani vlade, gene-raliteta in visoki funkcionarji. Na postaji so sprevod čakalo jugoslovanska kraljica Marija, princesa Elizabeta, princesa Ileana, kneginja Olga,' grška kneginja Jelena, vojvodinja Kentska, častne dame pokojne kraljice Marije in patrijarh Miron Cristea. Častniki konjeniškega polka blagopokoj-ne kraljice Marije so prenesli krsto s posmrtnimi ostanki v poseben vagon. Člani kraljevske družine so s posebnim vlakom krenili v Curtea de Arges. Po poslednji Želji pokojne kraljice Marije so včeraj njeno srce položili v zlato žaro. Žaro so shranili v kapelici gradu Cotroceni. Pozneje jo bodo prenesli v grad Balčik ob Črnem morju. Žalne službo božje za pokojno romunsko kraljico so bile včeraj na Bledu, v Belgradu in Zagrebu. Povsod so se jih udeležili zastopniki najvišjih oblasti, vojske in zastopniki tujih držav. Govor ministra dr. Kreka na taboru v Radečah: Značaj, smisel in cilji taborov po Sloveniji Ljubljana, 25. julija. Val taborov, ki vzbujajo, dvigajo in oblikujejo z vse večjo silo slovensko zavest, je zajel tudi tiste predele naše domovine, ki so zdaj veljali za zapuščene in manj zavedne. Velike ljudske prireditve preteklo nedeljo v Št. Jerneju, pri Sv. Petru pod Svetimi gorami in včeraj v Radečah pri Zidanem mostu dokazujejo, da se prav vsi kosi Slovenije zavedajo, da je naša skupna bodočnost samo v programu, katerega na letošnjih taborih izpoveduje ogromna večina slovenskega naroda s svojimi voditelji na čelu. Včerajšnji tabor v Radečah pri Zidanem mostu to popolnoma potrjuje. Na njem se je zbrala ogromna množica ljudstva iz Zasavja, mladine in starejših, ki so pri taboru in pri popoldanskem vzornem nastopu manifestirali za svoje narodne in kulturne vzore ter izražali svojo zvestobo vladarju, državi in svojemu ljudstvu. Cerkveni govor pri prireditvi je imel dr. Hanželič iz Celja, odličnike na taboru, med njimi ministra dr. Miho Kreka, je pozdravil radeški notar dr. Jereb, ki je predlagal pozdravne brzojavke kralju Petru II., knezu namestniku, dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, škofu dr. Rožmanu in drugim. Za tem je govoril o smislu in ciljih slovenske mladinske organizacije profesor Bitenc iz Celja, glavni govor pa je imel minister dr. Miha Krek, ki je izvajal naslednje: »Do veličastnega mladinskega tabora v Ljubljani so naši nasprotniki hoteli iti z zaničevanjem in pomilovanjem preko nas. Nastop na ljubljanskem taboru pa je bil tako po svojem obsegu kot tudi po svoji organizaciji neizbrisno in prepričevalno dovršen. Po tem taboru omalovaževanje ni več aktualno. Po ljubljanskem nastopu laži o naši majhnosti in nepomembnosti več ne držijo. V Ljubl(ani nas je videla vsa Slovenija, vsa država, videl nas je Belgrad, videla nas je tujina. Tisti, ki so nas videli, se ne dado več prepričati, da bi nas bilo malo. Ljubljanski tabor je dokazal, da je ogromno mladine v naši prosveti, ljubljanski tabor je vsakomur dopovedal, da tisti, ki re-flektirajo na slovenske mlade moči, morajo računati z namL Kdor želi graditi nacionalno bodočnost, sc mora poslužiti našega mladega rodu, ki je ves v naših vrstah. Ta trditev je bila na ljubljanskem taboru dejstvo, tako očitno in neizpodbitno, da izključuje vsako ribarjenje v kalnem in vsako nizkotno intrigo. Na ljubljanskem taboru se je slovenska katoliška mladina utrdila kot najvažnejši in najbistvenejši državotvorni in nacionalni Člnitelj, tako da tudi v tej smeri klevete nič več ne morejo in ne b°do mogle blizu. Ko so se raznim nizkotnim dušam na ta način iz-'odmaknila tla laži in obrekovanja, skušajo po ljub-janskem taboru zagrabiti od druge strani. Od kavarne do kavarne, od ulice do ulice prenašajo svoje kisle obraze in trosijo med poslušalce svoje siromašne fantazije. Prva, najpreprostejša in tudi najgnusnejša trditev )e, da je ljubljanski tabor organizirala vlada z denarjem Vatikana in Belgrada. Vse da je bilo plačano od rebrna in od režimskih agentov vkup nagnano. Ta kleveta je najgrša žalitev samozavestnih na-Sh staršev, ki so si celo leto od ust pritrgovali, da so mogli sinu ali hčeri kupiti kroj za Ljubljano, to je žalitev naše mladine, ki je tako težko prislužene prejemke shranjevala iz istega idealizma. To je zaplotno lajanje strahopetcev na slovensko ljudstvo in njegovo P' i jan)e strahopetcev na siovensKo ijuastvo m njegove zavednost. Naše ljudstvo je toliko trdno in toliko zna' čajno, da se plačevati ne da. To ljudstvo za tuj denar in tuje ideje ne manifestira. Ljubljanski tabor in vse naše tabore ustvarja tista nesebična in popolna požrtvovalnost naših fantov, žena in deldct. Zaplotniki naj vedo, da mi zato javno povemo njihove zahrbtne klevete, da jih sliši ves narod, ki bo ob prvi priložnosti s klevetniki obračunal. Ker ne morejo več delati proti naši mladinski organizaciji, so prenesli golido svoje brozge na politično polje, kjer hočejo skriti svojo slabost. Tod8 organizacija naših ljudi je danes tako živa, trdna in samozavestna, da se, hvala Bogu, njeni nasprotniki vedno varajo. Vsak naš član in vsaka članica je o javnem življenju tako poučena, da jih veter razmer ne spremeni in ga omajati ne more. Če bi bila kaka nevarnost nediscipline v naših vrstah možna, bi se ta pokazala pred tremi leti, ko so vsakega izdajalca bogato plačevali, takrat, ko je bilo res težko držati se našega starega pregovora: Mi pa ostanemo to, kar smo bili. če takrat zob časa ni mogel naglodati naših vrst, jih tudi v novih boljših razmerah ne bo. Saj so te razmere kot nov težko pričakovani ščit, ki varuje, da se naše kulturno in socialno življenje vedno razvija in da vse zdrave sile našega naroda pridejo do popolne veljave. Mi nismo pristaši dr. Korošca samo kot politika, mi smo njegovi sinovi in hčere, vdani mu z vso ljubeznijo. Nasprotniki naj ne računajo na naio neumnost. Smotrno delo, enoten nastop vseh Slovencev jim bo dokazal v vsakem primeru, kako smešni, majhni in nevredni so ti njihovi računu Tem revežem, ki nočejo vedeti in slišati, kar ve in sliši ves svet, moremo samo pokazati na naše velike prireditve, na katerih so sodelovali Čehi in Poljaki in tako združeno manifestirali najlepšo vzajemnost in bratstvo slovanskih narodov. Pokažimo jim lepe in strnjene vrste Francozov in drugih narodov, Id z nami nastopajo v naši domovini in nas vabijo v svojo domovino k svojim nastopom. Tam nas sprejemajo kot zastop-n be zavezniškega naroda in naša telovadba vzbuja burno priznanje naši državi. Naša organizacija je najširše vrgla mrežo po vsej Evropi. Povsod, kjer se udeležimo, done slavospevi naši mili ljubljeni domovini. Kdor pa smatra, da smo ozki radi svat« vnega nazora, ki nam je temelj izobrazbe in vzgoje in sredstvo za izoblikovanje značaja, tem odgovarjamo: Naši vzori so večni in nespremenljivi. Med sinovi našega naroda imamo vzornike, največje Slovence, ki so največ storili za jugoslovansko misel. Mi svoiih vzorov nismo iskali nikoli izza domačih, izza jugoslovanskih tal. Vi pa, ki drugod za vzori tavate, ste nam dokaz lastne slabosti. M: pa b mo rastli iz našega življenja v novo stopnjo razvoja, ponosni na vse to, kar smo od naših slovenskih očetov in mater prejel!. Ti, draga mladina, ki vse te očitke prenašaš, pa si ta- Jubilej dr. M. Stojadinoviča V soboto je dopolnil 50 let svojega življenja predsednik naše vlade dr. Milan Stojadinovif, za pokojnini Pašičem, eden največjih in najdaljno-vidnejših srbskih in jugoslovanskih politikov. Čeprav predsednik vlade ni praznoval tega svojega jubileja z nikakimi zunanjimi slovesnostmi, saj prav te dni potuje po Hrvatskem Primorju, da se seznani s potrebami ondotnih krajev in ljudi, mu je vendar domače in v izredni meri tudi tuje časopisje vseh evropskih držav posvetilo ob tej priliki veliko spoštljive pozornosti. Poudarja v svojih člankih zasluge dr. Stojadinoviča za jugoslovansko politiko, tako zunanjo kakor notranjo, in za državno gospodarstvo. Predsedniku vlade, ki skupno z voditeljem Slovencev in drugimi vestnimi pomočniki tako modro vodi zadnja leta usodo naše države, čestita k njegovemu jubileju tudi Slovenija in njeno prebivalstvo, o čigar odkriti ljubezni in možatih simpatijah se je dr. Stojadinovič sani ob neštetih prilikah prepričal. Ciganska nadloga na deželi Moravče, 24. julija. Cigani so za naše podeželje res prava nadloga. Orožniki jih sicer zasledujejo, pa se vzlic preganjanju le ustavljajo na samotnih krajih in nadlegujejo ljudi za milodare. Med beračenjem ogledujejo, kje bi se dalo kaj izmakniti. Kadar jim pohajanje po dolinah ni preveč varno, tedaj se zatečejo v hribe, kjer so hiše bolj raztresene med gozdovi. Tako se je nedavno potikala po soseski Sv. Nikolaja mlajša ciganka z otrokom. Pojavila se je na Lazih pri posestniku Ribiču, ki je bil takrat z družino na polju. Ko se je vrnil domov, je našel odprto omaro. Vzeta mu je bila ura z verižico, oba poročna prstana, dva para čevljev in nekaj drugih predmetov. Skupna škoda znaša 1000 din. Posestniku Jerinu iz Ribč je bila ukradena iz omare nova obleka in 700 din gotovine. Tatvine je osumljen neki mlajši postopač, ki je pohajal po okolici. Za obema pozvedujejo orožniki, a ju do zdaj še niso izsledili. ko močna, da ti napadi niso nič drugega, kot nova vzpodbuda za še večji vzlet, krepkejšo korajžo in samozavest. Hvala ti tudi za današnji tabor v Radečah. Trajen uspeh, ki ga bo vaša manifestacija pustila v tej dolini, pa ti bodi zahvala in zadoščenje. i' " v Naša politika je delo z Bogom za kralja, narod in domovino. Kogar pa ta politika bode v oči, naj* se skrije, da ne bo kazal svoje sramote. Še so očitki proti vam, dragi fantje in dekleta, da je vaša organizacija preveč enostranska, politična in tako dalje.« Vesti 25. julija Mednarodnih tekem z letalskimi modeli, ki 60 se včeraj končale v Ljubljani, se je udeležil tudi princ Bibesco, predsednik Mednarhodne letalske zveze in eden najstarejših trgovskih letalcev. Gospodarski sporazum sta sklenila Češkoslovaška in Madžarska. Sporazum se nanaša predvsem na izmenjavo blaga. Predsednik poljske republike Moscicki, ki je na oddihu v Lovrani, je poljskim časnikarjem dejal, da se na istrski obali izborno počuti. Velik požar je izbruhnil včeraj v atenskem pristanišču Pireju. Uničil je skoraj vso tržnico in povzročil škode za kakih 40 milijonov drahem. V Pariz je dospel ameriški finančni minister Morgenthau in imel s francoskimi državniki več. važnih gospodarskih in političnih razgovorov. Predsednik madžarske vlade Imredy je sinoči potoval čez naše ozemlje od Rakeka do Kotoribe ter danes dopoldne dosj>el v Budimpešto po nekaj dnevnem obisku v Italiji. Voditelj italijanske fašistovske milice, general Russo, se je vrnil z uradnega obiska v Nemčiji. Do novih neredov je prišlo včeraj in predvčerajšnjim po Palestini. Ubitih je bilo več Judov in Arabcev. Francosko in angleško časopije še vedno posveča ogTomno pozornosti obisku angleške kraljeve dvojice v Parizu ter piše o veličastnih manifestacijah v Parizu in Londonu. Združene države prodajajo še vedno največ leta! vojskujočim se državam na svetu, kljub vsemu govorjenju o tem, da takim državam ni dovoljeno prodajati orožja. O tem priča uradna statistika ameriškega zavoda za nadzorstvo trgovine z orožjem, ki kaže, da so Združene države glavni dobavitelj letal za Kitajsko in Japonsko. Do novega obmejnega' incidenta je j>rišlo na sovjetsko mandžurski meji, kjer je šest japonskih vojakov prestopilo mejo in se izkrcalo na sovjetskem otoku Fajngov v reki Amuri. Neznano letalo je blizu Tangerja bombardiralo albanski parnik »Tirano«, ki je vozil proti vladni Španiji. Barcelonska vlada je sprejela angleški načrt za odhod prostovoljcev iz Španije, kakor poročajo pariški listi. Angleško-francosko prijateljstvo služi miru, zato ga vsi dobri ljudje žele in pozdravljajo, je govoril francoski zunanji minister Bonnet včeraj na nekem shodu radikalne stranke. Poljsko potniško letalo, ki vzdržuje zvezo med Bukarešto in Varšavo, je v soboto j>onoči v viharju treščilo na tla blizu meje obeh držav, pri čemer je našlo smrt 14 jiotnikov in članov posadke. Med žrtvami je pet častnikov japonske vojske. Hitlerj'ev namestnik Hess je včeraj imel v Celovcu velik govor na spominski slovesnosti v čast padlim in obešenim avstrijskim narodnim socialistom iz leta 1934. Dejal je, da so prav ti ljudje 6 svojim orožjem pripomogli k združitvi Avstrije z Nemčijo. Dejal je še, da hočejo Nemci mir, da pa se ne bodo dali od nikomur izzivati. Španske nacionalistične armade so v zadnjih bojih osvojile prve predele valencijske pokrajine, in sicer na njenem severno-zahodnem koncu. Predsednik egiptovske vlade se v Londonu fiosvetuje z angleškim zunanjim ministrom Halifa-xom o uveljavitvi sporazuma med Anglijo in Egiptom. O razgovorih nemškega poslanika v Londonu s predsednikom vlade Chamberlainom je nemška vlada izdala uradno poročilo, ki pravi, da je nemški poslanik opozoril angleško vlado na to, da ČSR ne namerava ustreči V6cm skrajnim zahtevam čeških Nemcev. Vesti o potovanju bolgarskega kralj'a Borisa v Pariz in London so, kakor uradno zagotavljajo v Sofiji, neosnovane. Načelnik francoske ljudske stranke Doriot priobčuje v svojem glasilu »Libertč« vtise o potovanju po nacionalistični Španiji in pravi, da bo po njegovem mnenju Franco s svojo vojsko v kratkem zmagal. Zaradi tega je potrebno, da Francija čimprej začne politične in trgovske odnošaje s Francovo Španijo. Za več milijonov dolarjev škode je povzročil naliv v Newyorku. Vihar je preobračal avtomobile, vrgel na tla potniško letalo in iztiril en vlak/ Pri vseh teh nesrečah je bilo več mrtvih in ranjenih. Načrt za upravno preosnovo Češkoslovaške in za uvedbo pokrajinske avtonomije bodo vladni strokovnjaki izdelali ta teden. 25.000 letal letno bo morala izdelati Anglija ob vojni, če bo hotela biti kos svojim sovražnikom, piše londonsko časopisje ob ustanovitvi prostovoljne civilne letalske organizacije »Letalska garda«, ki bo vzgajala pilote prostovoljce. Člani te nove organizacije, ki jo bo vodil letalski minister, bodo lahko moški in ženske. Pod vlak je skočil Ljubljana, 25. julija. Reševalna postaja ni bila od sobote do davi močno zaposlena. Posredovala je le v nekaj primerih bolezni, da je bolnike prepeljala v bolnišnico. Včerajšnjo nedeljo pa ni bilo, kolikor nam je doslej znano, hujših nesreč in nezgod. — Ni bil javljen noben karambol, niti avtomobilski, niti kolesarski, niti motociklistični. Odlični avtomobilarji so bili na Jezerskem. Tudi ni bilo nobenih nesreč na planinah. Le neki hudoben kolesar je na poti v Rakovo Jelšo podrl 5 letnega dečka Srečka Šobra, stanujočega na isti poti št. 133. Prepeljali so ga v bolnišnico. V soboto, 24. t. m., je bila reševalna postaja z glavnega kolodvora telefonično klicana, da prepelje z avtom nekega poškodovanega v bolnišnico. Poškodovanec ni imel pri sebi nikakih dokumentov. Sprva so govorili, da je ta neznanec skočil na jeseniški postaji pod vlak, ki ga je povozil in da je dobil hude^poškod-be po glavi. Pozneje se je izkazalo, da je ta nesrečnež skočil pod vlak v Medvodah, in sicer pod potniški. Takoj so ga naložili v vlak in odpeljali proti Ljubljani. Pozneje je bolnišnica dognala njegove osebne podatke. Je to brezposelni delavec Fran Jamšek, rojen leta 1908 v Cerkljah pri Kranju in tja pristojen. Iz obupa je skočil pod popoldanski potniški vlak. Njegovo 6tanje |e nevarno. Slovenska dekleta so manifestirala za svojo vero In narod: Mogočni prvi dekliški tabor na Brezjah ere*je, 24. julija. Pri nebeški Kraljici Slovencev se je zbralo včeraj 12.000 slovenskih deklet. Prišle so iz vseh slovenskih krajev, da se poklonijo svoji Materi in vzornici. Skoraj 2000 jih je bilo zbranih že v soboto. Pretresljiv prizor je bila sobotna nočna procesija, pri kateri so dekleta šla po običajni romarski poti s plamenicami, med prepevanjem pobožnih pesmi, v cerkev. Potem so prenočile v bližini cerkve, pa tudi v cerkvi, kolikor je pač bilo zanje prostora. Z radostnim nemirom so čakale jutra, ko se je zasvetil veliki dan. Ze v zgodnjem jutru je v cerkvi pričelo sveto obhajilo. Mnogo čez 5000 deklet je bilo obhajanih. In ves ta čas so neprestano prihajale nove množice: na kolesih, na vozovih, na avtobusih. Vroče poletno dopoldne se je razmahnilo v pestrem vrvežu in šumnosti. Vodlteli Slovencev je prišel Bolj ko se je bližala deseta ura, bolj so se polnili prostori okrog cerkve. Nekaj minut pred deseto se je pripeljal minister g. dr. Korošec. Razmaknile so se množice in skozi ulico navdušonja je odšel naš voditelj na častno tribuno. , In že sta se na cerkvenem pragu pojavila vizi- _ 1 ? _ 1 O « n 1 » ^Alllolo Finžgarjeva, v imenu gorenjskih županov in v imenu Zveze bojevnikov radovljiški župan g. Resman. Slržen dekliškega tabora: dva nad vse pomembna govora. Nato je na govorniški oder stopil sijajni retor šempetrski župnik g. Košmerlj ter govoril o temi: Dekle v življenju. Prav je, da se ob tako mogočnem prazniku slovenskih deklet razlegne lepa in vzpodbudna beseda in ničesar stvaruejšega ter vzpodbudnejšega ne bi mogel najti mimo tako bogatih in nujnih misli, kakor jih vsebuje tema »Dekle v življenju«. Saj posega v jedro dekliškega dejanja in nehanja. Tri so veliko osišča, okrog katerih se suče vsa dekliška dejavnost: dekle v družini, v poklicu ter poglavje Dekle in zakon. Temelj našega hotenja in delovanja mora biti stavek: Zato smo na svetu, da bi živeli po božji volji in se zveličali. Naše življenje dobiva smisel v skrbi za slavo božjo ter v vsakem izpolnjevanju volje božje. Bog jo in mora biti središče družinskega življenja. Božja volja je postavila družino in božja dobrota. Tako visoko jo je Bog povzpel, da jo višje ni mogel. Domača hiša in družina dajeta vsem neprecenljive dobrote za vse življenje. V tej veličastni uri moramo spoznati svoje velike dolžnosti do slovenske družine: Živeti za dom, za rodno in ze sta se na ijerKvenem pragu pojavna v.*i- . domačo zemljo, za veliko domovino. Družinska ator lazaristov; g. Sedej ter m.si onar g. Contala g in zori samo tam, kjer je v družini ki sta nesla sliko Manje Pomočnice. Za njima pa ’ 1 1 je šel škof dr. Gregor Rožman s številno asistenco. Vsa množica je pela »Ti o Marija«. V prekrasnem globoko koncipiranem cerkvenem govoru je pre vzvišeni vladika razvijal sledeče misli. Povedal je, da je bil pred kratkim pri svetem očetu v Rimu. Sporočil mu je, da bo na Brezjah velik dekliški tabor. Sv. oče mu je dejal, naj jim ponese njegov blagoslov in obvestilo, da bo v duhu z njimi. Potem je očrtal dolžnosti slovenskih žena in deklet, ki naj bodo zveste Bogu in Cerkvi, strumna vojska, ki gre po poti, kakor jo je bil pokazal naš Zveličar. Svetel vzgled pa naj jim bo Marija, ta sijajni vzgled prave matere in device. Po njenem vzgledu naj dekleta ohranijo svojo čistost duše, čistost, ki je podlaga resnični notranji sreči. Vzor pa je Marija tudi v ponižnosti in potrpežljivosti. Tudi dekleta naj se po vzgledu Tiste, ki je rekla: Glej dekla sem Gospodova, vadijo v potrpežljivosti in ponižnosti. Zlasti v današnjih težkih časih, ko je na svetu toliko bridkosti, razočaranj in socialnega gorja. Marija pa je tudi velika vzornica pravega materinstva. Prave krščanske matere so največje dobrotnice tega našega slovenskega naroda. Za njenim prelepim vzgledom gredo in ne gledajo v otroku samo zunanje materialne ljubkosti, ampak se v prvi vrsti zavedajo, da je otroška največja lepota in najvišja vrednost njegova neumrljiva duša. Marija kot namestnica božja odpira otrokovo dušo in vliva vanjo spoznavanja božjega. Marija se je odpovedala vsem ugodjem in užitkom materinstva, vzela je nase same skrbi in žrtve. V svojem Sinu je gledala in ljubila Boga. Tudi slovenske matere naj v svojih sinovih ljubijo predvsem božjo podobo v njihovih dušah. Dekleta pa so že zdaj lahko duhovne matere. Otroške duše potrebujejo duhovnih mater. V domači hiši, v vasi, v fari je zato skrbno delo odprto, široko torišče. Uče naj te mlade duše ljubiti ga, moliti ga, sprejemati ga. Zveste naj bodo cerkvi in njenemu vladarju, varujejo naj čistost duše, da se tako pripravijo na pravo krščansko materinstvo. Le tako bodo lahko dobile polno notranjo radost v tem življenju. Le tako pa bodo tudi največ storile za svoj narod, katerega ljubijo in za katerega so se pripravljene žrtvovati. Materinsko delo je temelj vsega narodnega in javnega dela. Matere vzgajajo velike voditelje in narodne delavce. Na ta način postavljajo temelj za srečno bodočnost naroda, če bodo tako ravnale, potem bodo izpolnile svoje dolžnosti in opravile delo, katerega jim je dal Stvarnik, ki nas je postavil na ta lepi košček slovenske zemlje. Š tem svojim delom bodo povedle duše, ki so jim bile zaupane, k sreči v lem zemeljskem, in k blaženosti v večnem življenju Ob asistenci stolnega župnika in kanonika^ dr. Klinarja ter radovljiškega dekana Faturja je škof dr. Rožman nato daroval sveto mašo, pri kateri je pela vsa ogromna množica Marijine pesmi. Po sveti maši je bil blagoslov z Najsvetejšim. Zborovanje Po končanem svetem opravilu so se z lepo improvizirane tribune, kjer so bili zbrani odličniki, minister dr. Korošec, gospa banova dr. Natlačenova, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, dr. Justin od narodnega odbora KA, stolni župnik in kanonik dr. Klinar, duhovni vodja Marijinih družb, prov. frančiškanskega reda dr. Heric,, predstojnik brezj. samostana dr. Hadrijan Kokalj, dr. Vilko Fajdiga, duhovni vodja dekliške akcije, in številni drugi, razvrščali s pozdravnimi govori posamezni zastopniki. Zborovanje je pozdravila prof. Slava Lipoglavškova, ki je pozdravila najprej voditelja Slovencev dr. Korošca; vsa množica je vzklipela od navdušenja. Nato je pozdravila škofa dr. Rozmana, predsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana in ostale odličnike. Nato je predlagala vdanostne in pozdravne brzojavke 6yetemu očetu, Nj. Vel. kralju Petru II., kraljici Mariji, knezu nam. Pavlu in kneginji Olgi ter lav. škofu dr. Tomažiču. Nato je na govorniški oder stopil minister g. dr. Anton Korošec, ki so ga množice sprejele z dolgotrajnimi ovacijami. Njegov pozdravni govor prinašamo na prvi strani. Ostali pozdravi. Za dr. Korošcem so zborovalke pozdravili v imenu narodnega odbora KA dr. Justin, v. imenu Prosvetne zveze dr. Lukman, v imenu škof. vodstva dr Klinar, v imenu Krščanske ženske zveze gdč. Klemeučeva, v imenu nar. obrambnega odbora akad g. čuješ, v imenu brezijskih deklet gdč. resna, nesebična in požrtvovalna božja ljubezen. Dekle naj vse podreja koristim in potrebam družine. Kako lepa, kako hvaležna, kako neizmerno pomembna je njenu naloga. Dan za dnem nam pokaže pogled v to ali ono družino, kjer so morda odpovedali starši, bratje in sestre, toda dobi se nesebično slovensko dekle, ki z veliko požrtvovalnostjo in srcem, polnim ljubezni podpre v splošnem razsulu hiši štiri ogle. Naj temu dekletu svet govori »stara devica« ali »stara teta«, dejštvo je In ostane, da je to velika nesebična tiha junakinja, ki zasluži najvišjih časti. Toda trda življenjska sila in boj, ki se mu nihče ne more izogniti, mladega človeka kmalu iztrga iz družinskega naročja. Treba je iti za vsakdanjim kruhom, treba si je izbrati poklic. In dandanes so časi težki. V tem svojem poklicu moramo postaviti celega človeka. Kot kristjanom nam mora biti poklic izpolnjevanje božje volje. Ni važno, kakšen je poklic, ki smo se mu posvetili, važno pa je, kako ta poklic izvajamo. Vsi poklici so častni: bodi služkinja, bodi uradnica, bodi kmetica, bodi delavka. Bog sodi le po zvestem srcu. Bog sodi po tem, kako je bila duša pripravljena žrtvovati se za blagor celote. Požrtvovalno in dobro srce moramo imeti. Z Bogom moramo sodelovati. Kriza dandanašnji tare svet, toda edini vzrok za težko stanje ni samo resnična pomanjkljivost, je v veliki meri tudi delamržnost, sebičnost, umazanost. Cel človek je v poklicu dandanes potreben še bolj kakor kdaj prej. Tiho, vdano; junaško potrpljenje prinaša blagoslov vsemu človeštvu ter daje našemu življenju božjo vsebino. Dekleta pa čaka so druga vzvišena naloga, poklic zakonske žene in matere, pomočnice in tovarišice možu, ter matere svojih otrok. Vprašanje krščanskega zakona je treba gledati v božji luči. Svetost družinskega življenja v svetu propada, zato je budni stražar sv. oče izdal posebno okrožnico o krščanskem zakonu, kjer z žalostjo ugotavlja, da se fa ustanova marsikje zasramuje in zaničuje-Trdijo, da je zakon svobodna jx>godba, ki jo mož in žena razvežeta, kadar hočeta. Nevarnost je v tem, ker ponekod tudi država daje takim zmotam potuho. Upravičena je naša skrb, kako bo to vprašanje rešeno v našem enotnem jugoslovanskem zakoniku. Saj se slišijo glasovi, da se pripravlja točka, jx> kateri bi bila tudi razporoka za katoliško državljane uzakonjena. Sv. Cerkev dviga glasen protest proti temu. Dvoje: zakon je božja ustanova, ki jo razveže samo smrt. Zakon je zakrament nove zaveze, zato ima pri njem prvo in zadnjo besedo Cerkev. V zakonu mora vladati čistost, zakon mora biti sveta služba božja, v kateri so posvečeni vsi: mož, žena in otroci, čista pot, kakor pot v svetišče. Zakon sklepajo ljudje, ki so polni medsebojnega sf>oštovanja in duhovne ljubezni, kakor sta bila Marija in njen deviški ženin sv. Jožef. Naloga slovenskih žena in deklet je, da v našem narodu neti,jo in vedno znova vzbujajo spoštovanje do zakona ter do čistega svetega zakonskega življenja. Katoliško slovensko dekle more živeti iz vere v Boga, iz vere v Marijo, za zmago božjih pravic, trpeti in moliti mora v svetu, ki se obrača od Boga. Po viharnem odobravanju, ki ga je izredni govorniški dar župnika Košmerlja razlil med množice, je o temi »Dekle v borbi za poštenje« govorila učiteljica Iva Pregljeva. Svet je dandanašnji pokvarjen. In tudi ženske postajajo iz dneva v dan manj vezane v svojem etičnem naziranju. Treba pa je pribiti dejstvo, da z dostojno ženo stoji in pade družina. Razbrzdana jioživinjenost postaja objestna, dandanašnji ne. zadostujejo zgražanje, ne kazni, pa tudi beg pred zlom ne, dovolj je že bilo bojazljivcev. Le pošteni pogledi in dejanja, požrtvovalnost in stalno delo so sposobni popraviti zavoženo. In če slovenska dekleta niso za te žrtve pripravljene, potem lahko mirno napišemo slovenskemu narodu mrliški list. Prosimo Marijo danes, naj blagoslovi ta naša prizadevanja. Mnogo je činiteljev, ki danes kvarijo splošno moralno zavest in majejo etična naziranja med širokimi mjnožicnmi. Na prvem mestu moramo podčrtati tisk, brezbožni in neopredeljeni tisk. Ta tisk bi tudi pri nas najrajši zavpil boj veri in poštenju. Toda ne stori tega, ker noče razkriti kart, ne stori tega, ker ve, da so Slovenci, posebno j>a še Slovenke, z vsem srcem navezane na vero; dela z malenkostmi, zbada in blati s stvarmi, ki so majhne, toda na ta način trajno, kakor kaplja za kapljo dolbe v trdnost prepričanja in dela. Zahtevamo, da oblasti posežejo vmes s strogo roko. Na drugem mestu je film. Tudi ta kvari marsikje v prav veliki meri, zlasti mladino. Skrbeti moramo, da cenzura odstranjuje slabe filme in dobavlja dobre, ki so sijajno vzgojno sredstvo, katerega je v svoji okrožnici izredno podčrtal sam sv. oče. In tod lahko storimo mnogo, saj so dosegli v Ameriki ondotni škofje s svojo Ligo za obrambo dostojnosti pri ameriški filmski proizvodnji dosledno vse, kar so si zastavili za cilj. Nevarno poglavje je tudi moda. Slovenskim dekletom je priporočati, da naj se navežejo na narodne noše, pri posnemanju tujih modnih novosti pa naj skušajo ohraniti noto osebnosti ter skromnosti. Tudi tujski promet zadnje čase v močni meri demoralizira zlasti naše podeželsko ljudstvo. Treba bo zlasti poskrbeti v obmorskih letoviščih za to, da bodo oblasti, kakor v Italiji in v Nemčiji, poskrbele za ločene kopališčne prostore. Tudi alkoholizmu je treba posvetiti mnogo po-zornosti, vse te naloge pa bodo slovenska dekleta opravila le, če bodo organizirana. Stopijo naj v dekliške krožke in v Marijino družbo. In tako se danes vsi ti tisoči slovenskih deklet obračajo na Marijo Pomagaj ter molijo k njej: »Spomni se, o Marija, vseh slovenskih deklet, saj še nikdar nisi odrekla nikomur pomoči, ki te je zanjo prosil.« Nato je prof. Lipoglavškova prebrala naslednjo resolucijo: Resolucija 1. Slovenska, katoliška dekleta, zbrana na 1. slovenskem katoliškem dekliškem taboru na Brezjah, kjer nas zboruje in moli pri Mariji Pomagaj nad 13.000, slovesno manifestiramo za sveta krščanska načela in njih veljavo v življenju. Proglašamo in zahtevamo, da mora vse življenje naše in našega naroda sloneti na temelju žive krščanske vere. Ako se rušijo verski temelji, propada v narodu nravnost in poštenje, propada ug.ed in moč oblasti, vstaja nered in revolucija. Naše narodno življenje mora biti zgrajeno na božjih resnicah in postavah. Le tako bomo premagali vse težave in živeli v miru. Naša zahteva je: Povsod Bogal Boga v družino, Boga v šolo, Boga v V6e naše organizacije, Boga v gospodarstvo in v politiko, Boga v zasebno in javno ži vij en jel Povsod Boga! Ta klic naslavljamo na ves narod, posebno pa na tiste, ki jih je Bog postavil za oblastnike in za varuhe reda in miru. 2. Slovenska katoliška dekleta, zvesta Bogu, narodu in domovini, manifestiramo danes s posebnim poudarkom za nerazdružljivo6t krščanskega zakona in za svetost družinskega življenja. V skrbi za bodočnost našega naroda odločno zavračamo V63 poskuse, po katerih naj bi se v naš: državi tudi za katoličane uzakonila razporoka. Hočemo in zahtevamo, da zakon ostane tak, kakor ga je postavil Kristus. Po besedi Kristusovi je razveza veljavnega in izvršenega zakona nemogoča: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči« (Mt 19, 6). Le nerazvezljiva zakonska in rodbinska skupnost ustvarja varno zavetje, v katerem more kliti in se razvijati novo zdravo življenje. Državna zakonodaja je dolžna v prvi vrsti pospeševati vse, kar utrjuje in varuje družino. Saj je družina za državo neusahljivi vrelec novega življenja in njene bodočnosti. Prvi pogoj trdnosti družine pa je neraz-družljivost zakonske skupnosti. Zahtevamo zato z vso odločnostjo, da 6e v naši državi obvaruje sveti značaj krščanskega zakona in da se neraz-vezljivost svete zakonske zveze v novem zakoniku za katoliške državljane enkrat za vselej uzakoni. Za to bomo delale, molile in se borile. Izpolnitev teh naših zahtev bo v zdravje in blagoslov našega naroda, v prospeh in v blagor vse naše ljubljene domovine 3. Katoliški tisk ima pri moralni obnovi našega naroda važno vlogo. Zato odklanjamo brezverski, versko neopredeljeni in moralno pokvarjeni tisk in hočemo skrbeti za dober tisk po navodilih sv. očeta. 4. Tudi film ima dolžnosti do naroda, predvsem naj spoštuje njegovo krščansko mišljenje. Zelo je potrebna zdrava in stvarna kritika filmov. 5. Priznamo nošo, ki spoštuje žensko čast in vaTuje zdravje. Dajmo povsod prvenstvo narodni noši. 6. Pozdravljamo delo Pripravljalnega odbora Lige proti alkoholizmu, ker smatramo alkoholizem za enega glavnih virov nemorale. Dopoldansko zborovanje je zaključila mogočna himna »Povsod Boga!« pod vodstvom stolnega dekana dr. Kimovca, ki je vodil tudi ljudsko pelje med ;v. mašo. Vseh dvanajst tisoč zborovalk se je nato s prisrčnim vzklikanjem poslovilo od ministra dr. Korošca, ki je s svojim spremstvom zapustil Brezje. Množice so se deloma razšle, večinoma pa 60 ostale na zborovališču. V majhnih gostilnah je že zdavnai zmanjkalo jedi in 'ako so se udeUženke krepčale 6 tem, kar so prinesle s seboj. Številne samariianke, ki so ves čas med mušo in zboro-vaniom nosile vodo, so tudi še po zborovanju imele obilo posla. Njih požrtvovalnosti gre tudi zasluga, da je vse tako mogočno slavje naših žena in deklet poteklo brez sleherne nezgode. Dopoldansko zborovanje je zaključila mogočna himna: »Povsod Boga«. Vodil je stolni dekan dr. Kimovec, ki^ je vodil tudi ljudsko petje med sveto mašo. Zborovalke so se s prisrčnim vzklikanjem poslovile od*ministra dr. Korošca. Sledil je opoldanski odmor, med katerim so se množice razšle h kosilu po gostilnah. večinR pa je posedla po tratah in se krepčala s tistim, kar je prinesla od doma. Popoldne Že pred drugo uro so se začele množice spet zbirati pred lepo urejenim odrom. Prišli so škof. dr. Rožman, ga. banica dr. Natlačenova, g. dekan teološke fakultete dr. Snoj, stolni kanonik dr. Kimovec, stolni župnik dr. Klinar in drugi. Nekoliko po poltretji uri so začeli izvajati Finžgarjevo igro iz brezijanske božje poti: »Uslišana«. Igrali so dekleta in fantje pod vodstvom g. Cestnika in gdč. _ Marinkove. V klenem dialogu je naš veliki pisatelj dal z odličnimi dramatičnimi sredstvi predstavi« zgodovinski dogodek prvega čudeža pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Igra je uspela. Občinstvo je na koncu igre, ko je igrn sama od sebe prešla v globoko versko manifestacijo, v procesijo, sodelovalo s petjem. Ob koncu je g. provincial p. dr. Heric prenesel iz cerkve Najsvetejše, nakar so bile pete litanije. — S pesmijo po blagoslovu je bila ta nad vse veličastna prireditev končana, še so šla dekleta v cerkev, da se poslove od Kraljice Slovencev, potem pa so se začela razhajati na svoje domove, vzpodbujena z novim ognjem in z osveženim duhom za novo še smotrnejše in še po-žrtvovalnejše delo v korist slovenskemu narodu. Varnostne oblasti slede dva razbojnika Morilcu v Velikem Slrju na sledu 1 - Kod se klati Koder? Ljubljana, 25. julija. Zadnji čas so naše varnostne oblasti, tako policija, kriminalni organi in orožniki močno zaposleni z zasledovanjem dveh najtežjih zločincev, morilcev, razbojnikov in sleparjev. V prvi vrsti se bo najbrž v kratkem posrečilo pojasniti umor posestnika Franceta Zajca v Velikem Širju, okraj Laško. Popoldne že proti večeru 13. t. m. je prišel v Veliko Sirje neki sumljiv človek, star okoli 35 let, še dokaj elegantno napravljen. Njegov nastop je bil samozavesten in sličen nastopom drznih pustolovcev in goljufov. Pri posestniku Francetu Zajcu se je zglasil in ga prosil, da bi ga prenočili. Govoril je, da govori vse evropske jezike in da je spreten risar. V nekaj urah ponaredi vsak bankovec in da zna to tako sigurno napraviti, da falzifikata nikdar nikdo ne more spoznati in da bo ta denar najboljši strokovnjak smatral za pravega. Posestnika Zajca je naposled pretental, da mu je prinesel dva bankovca po 500 din in slepar se je spravil na delo. Začel je nekaj manipulirati, nato je zahteval stiskalnico, da bo začel denar delati. Vse so mu prinesli. V stiskalnico pa je vtaknil neki počečkan in porisan papir, bankovca pa je lepo skrivaj vtaknil v žep. Posestniku Zajcu je slepar govoril, da bo denar kmalu po polnoči dotiskan. Domači so se spravili spat. uidi neznani slepac je legel. Gospodarj‘u pa se je vendarle vse nekam čudno zdelo. Kmalu po polnoči je vstal in šel gledat, kako se bankovci tiskajo. Z žalostjo je moral ugotoviti, da ni bilo o bankovcih ne duha ne sluha. Tudi slepar je izginil. Gospodar se je nato hitro oblekel in odločil, da gre zasledovat goljufa, ki ga je opeharil za 1000 din. Drugo jutro so vaščani našli ob cesti ne daleč od vasi Franceta Zajca mrtvega. Na več mestih, kakor je pozneje sodna obdukcija dognala na 6 mestih, je dobil Zajc hude vbodljajc z nožem. Tri rane so bile smrtnonevarne. Vsi indici kažejo na to, da je moral biti morilec posestnika Zajca oni neznani slepar. Najbrž je Zajc sleparja dohitel in ga prijel, nakar je sledil oster spopad med obema. . Vse druge okolnosli pa tudi kažejo, da je slepar, ki je nastopal v Velikem Širju, identičen z onim, ki je nastopal v Javorju, okraj Litija, ko je na prav sličen način od nekega drugega posestnika izvabil prav tako 2 bankovca po 500 din. Tudi na Javorju je manipuliral s stiskalnico. Baje so temu sleparju že na sledu. Je najbrž neki zločinec, ki je star kriminalen tip. »Slovenski Dom« je bil pred dnevi objavil sliko razbojnika Kodra. Ta je bil glavni pajdaš velikega rokovnjača Pinteriča. Sedaj nam pripovedujejo mnogi sprehajalci in nabiralci borovnic po Golovcu, da so zadnje dni opazili nekega mladega, čedno oblečenega človeka, ki se je potikal po go-lovških gozdovih in se skrbno ogibal ljudi. Pred vsakim je urno popihal v grmovje in se skril. Mnoge borovničarke zatrjujejo, da je ta potepuh izredno sličen razbojniku Kodru. Mnogi zatrjujejo, da je to bilo mogoče res, toda Koder se kot plaha in preganjana žival skriva po 6amotnejših gozdovih in krajih, kakor je Golovec in ljubljanska okolica. KMEČKA ZADRUGA V RADOVLJICI sporoča vsem svojim članom in odjemalcem, da je včeraj izgubila svojega prvega načelnika, gospoda IVANA RESMANA posestnika in dolgoletnega župana v Mošnjah v starosti 77 let. — Modrega in izkušenega gospodarja bomo ohranili v hvaležnem spominu. — Pogreb bo v torek, ob pol ti v Mošnjah. Radovljica, 25. julija 193S UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR Prva mednarodna tekma letalskih modelov Ljubljana, 25. julija. Kakor smo že v našem listu poročali, je bila v soboto otvoritev mednarodne tekme letalskin modelov. Pri tekmah je iz enajstih držav bilo 4/ tekmovalcev 7. 84 modeli. Posamezne države so nastopile s sledečimi skupinami: Angl ja o tekmovalcev in 12 modelov; Nemčija 6 tekmovalcev in 12 modelov; Amerika 2 tekmovalca m 6 modelov; Češkoslovaška 4 tekmovalci in 10 modelov; Francija 5 tekmovalcev in 9 modelov; Madžarska 3 tekmovalci in 8 modelov; Bolgarija 3 tekmovalci in 2 modela; Egipt 2 tekmovalca in 1 model; Turčija je bila kot opazovalec; Jugoslavija 10 tekmovalcev in 12 modelov. Ko so posamezni tekmovalci začeli 6puščati svoje modele, so ljudje kar strmeli, kako je mogoče, da taka majčkena stvarca brez pilota plove po zraku, se vedno višje V7.di-guje, naredi celo nekaj lopingov in se po nekaj minutah spusti na tla, kakor pravo letalo. Dopoldne mladi letalci niso imeli sreče. Bila je slaba termika. Ves dopoldan je do zadnjega miel prven-stvo mladi ameriški Slovenec John Zajc s časom Štiri minute. Vse je govorilo, da ga ne bo mnee posekal. Nekaj minut pred poldnem pa so presenetili Francozi z modelom, ki je le*el 13 minut 29,2 sekunde. Nato so Angleži izboljšali ta čas za nekaj minul. Naši modeli so bili nekoliko preveliki in nerodni. Med tekmo je prišel tudi francoski konzul v Ljubljani g. Remerand. Ves čas je bila neznosna vročina. Veliko presenečenje in pažujo je vzbudil neki francoski model prav med kosilom. Nekdo prileti in pravi, da je francoski model že uro v zraku. Krasno je bilo gledati, kako se je počasi dvigal vedno višje iii nato zgi- nil med oblake. Popoldne je bila tekma boljša In tudi lepši rezultati. Včeraj je bilo nadaljevanje tekem. Bilo je mnogo več gledalcev, ker je bila pač nedelja in so imeli ljudje časa. Termika je bila precej ugodna in so nekateri dosegli lep čas. Včeraj je bil tudi zaključek tekem. Kdo je zmagal, bomo zvedeli šele danes zvečer. Danes zjutraj eo se tekmovalci že ob sedmih odpeljali proti Bohinju. Od tod bodo šli na Bled, kjer bo zvečer v »Park hotelu« banket in razdelitev nagrad. Mariborski prevozniki slave jubileje Maribor, 24. julija. Združenje prevoznikov v Mariboru slavi letos 40 letnico obstoja, obenem pa poteka 10 let, odkar mu neprestano načeljuje g. I. Sluga, kot blagajnik v odboru pa agilno deluje g. Nemec. Te jubileje so prevozniki proslavili snoči na slavnostni seji, ki se je vršila v Mariborskem dvoru. Prisostvoval ji je tudi narodni poslanec dr. Jure Koce, mestni podžupan Zebot ter zastopniki iz Ljubljane, Celja in Ptuja. Predsednik Sluga je orisal zasluge poslanca dr. Ko-ceta za napredek prevozniške obrti ter mu je izročil diplomo častnega članstva, s katerim so mariborski prevozniki g. poslanca počastili. — Tajnik Krepek je obširno poročal o 40 letnem delovanju prevozniške organizacije, o 10 letnem delu predsednika Sluge in o delovanju blagajnika Nemca. K pomembnim obletnicam je prisrčno čestital podžupan 2ebot, nato pa so . izrekli čestitke še zastopniki prevozniških obrt-1 nikov iz drugih mest. tu in tam Trgovska sirast se je prijela kmetov v Bosanski Krajini. V Taminu pri Sanskem mostu, ki itna komaj sto hiš, se nahaja kar dvanajst trgovin, ki imajo oblastveno dovoljenje. Poleg teh trgovin je še vse polno zasebnih, ki so jih odprli kar kmetje sami brez kakega dovoljenja. Vsaka hiša hoče imeti trgovino, le kupce ne vedo, kako bi si privabili, kajti vas ima premalo ljudi za toliko trgovin. V to neplemenito tekmo je morala poseči oblast, ki pa ne opravi dosti. Ko oblast zapre trgovino pri enem kmetu, se takoj odpre pri drugem. Zaradi voza peska sta se do krvi stepla dva Hrata Asan in Mumin Kamber. Brata sta bila že dolga leta sprta. Ko je pred nekaj dnevi šel starejši brat, 70 letni Asan, s svojim sinom v reko Blijo po mivko, je pritekel tjakaj Mumin in začel vpiti nad brata, da nima na ti-sem mestu pravice kopati mivke. Končno ga je udaril s kopačo po roki, a Asan je dvignil lopato in hotel udarec vrniti. Mumin kot mlajši in okretnejši je Asanu izvil iz rok lopato in premlatil brata. Asan je jezen potegnil velik nož in ga bratu zasadil v roko. Sunek je bil tako močan, da je rezilo presekalo nadlehtnico. Novo picnico bo začel prihodnje dni izvažati Prisad. Družba bo najprej poslala v Nemčijo dogovorjeno količino 5000 vagonov, šele nato bodo prišli na vrsto ostali naročniki. Prizad je do sedaj kupil šele 500 vagonov pšenice, kajti na žitnem tržišču 60 se pojavili poleg družbe še številni vojvodinski mlinarji, ki 6e hočejo dodobra oskrbeti z zalogami žita, ter liferanti za vojsko. Po vseh znakih je soditi, da na žitnem trgu še ni tiste živahnosti, kakor je običajna. Izvoz naše živine v Italijo je popolnoma prenehal 1. julija, Do tega dne so namreč naši izvozniki izrabili vse kontingente, kolikor jih je dovoljevala jugoslovan-sko-italijanska trgovinska pogodba. Sedaj se je naša država začela spet pogajati, da bi se dovolili naknadni kontingenti, le plačevanje tega blaga s strani Italijanov dela preglavice. Vendar pa upajo, da bodo vprašanje izvoza živine rešili še pred rednim sestankom mešane jugoslovansko-italijanske trgovinske komisije. Prvo poročno noč je moral prebiti v zaporu Janko Latkovič iz Ribnice pri Karlovcu. Na njegovi svatbi je bilo mnogo gostov, med njimi tudi bivši nevestin fant, ki je končno izzval pretep. Od vina razgreti svatje so se udarili, a najbolj korajžen je bil ženin sam. Vsi drugi eo mahali vse vprek, le ta si je vzel na piko svojega tekmeca. Končno so morali poklicati orožnike, ki so vse pretepače prijeli, med njimi tudi ženina Lat-koviča. Njegov tekmec in dva druga pa sta odnesla take poškodbe, da so jih morali poslati v karlovško bolnišnico. Mater in hčerko je ubila strela v okolici Bele Cerkve. Na polju sta delali družini bratov Miloša in Svetozara Popoviča. Ker se je začela pripravljati nevihta, so možje naložili žito na svoje vozove in odrinili domov. Zenske in otroci so pa odšli peš. Spotoma jih je'zajela nevihta. Vmes je treščilo in strela je ubila Svetozarjevo ženo in njegovo hčerko. Obe sta bili takoj mrtvi. Pred dvema dnevoma je priplula v pristanišče v Kotorju eskadra italijanskega bojnega brodovja, isti čas, kakor je angleško brodovje zaplulo v severna dalmatinska pristanišča. Vsi italijanski častntlši na čelu z admiralom Riccardijem so odšli včeraj na Cetinje, kjer jih je sprejel in pogostil ban zetake banovine Ivaniševič. Po ogledu mesta 60 gostje odšli spet nazaj v Kotor. Muslimanski hodita Fazlija Radžepovie iz Raške je znorel, ker so ga znanci pri iskanju neveste temeljito ogoljufali. Rad/epovič se je hotel na vsak način poročiti, le dekleta ni mogel najti nikjer. Nazadnje se je spomnil nekih svojih znancev in jih prosil, naj mu v Novem Pazarju najdejo nevesto. Mož je dal tem znancem nekaj jur-jev kot aro za odkupnino. Res je dobil sporočilo, da ga dekle čaka, ko pa je prišel v Novi Pazar, dekleta nikjer ni bilo. Znanci so ga enostavno opeharili za jurje. Dogodivščina pa je nanj tako vplivala, da se mu je omračil um. Lepa proslava 20 letnice Jugoslavije v Rušah Razpis Ruše, 24. julija. Veličastna, nepozabna slavnost, s katero so Slovenske gorice pred 14 dnevi pri Sv. Trojici proslavile 20 letnico naše jugoslovanske države, je sprožila vrsto teh proslav na slovenski zemlji. Gotovo, da so morale hiti staroslavne Ruše med prvimi, ki so sledile zgledu Slovenskih goric ter so same priredile krajevno proslavo 20 letnega jubileja. Ruše, ki so se že pred svetovno vojno zaradi svoje odločne slovenske zavednosti ponosno nazivale »slovenski Belgrad«, so sc tudi k tej slavnosti pripravile z vsem navdušenjem. Uvod je tvorila mogočna manifestacija sinoči, na predvečer proslave, kakršne Ruše do sedaj še niso videle. 2e včeraj popoldne so se Ruše z okoliškimi vasmi ogrnile v narodne zastave, po cestah so fantje postavili slavoloke, po Rušah pa mogočne mlaje, okrašene z zastavami in narodnimi trakovi. Vas je bila v slavnostnem oblačilu, okna ozaljšana s cvetjem, hiše z zelenjem, krasni venci so prepletali ulice in ceste. Ko se je zmračilo, so vrele množice okoličanov iz vseh smeri proti Rušam, ki so postale kmalu živahne kakor mravljišče. V mraku se je zasvetilo na tisoče luči, bajna razsvetljava je objela vso vas. Stotine žarnic, razmeščenih po cesti, na visokih mlajih v okroglih vencih, okrog in okrog glavnega trga pred farno cerkvijo je zažarelo v bleščeči svetlobi, vmes pa so svetili pisani lampijoni na oknih. Ljudstvo se je zbralo v mogočen sprevod, v katerem so bili vsi ljudje brez . razliko prepričanja, brez razlike stanu; nad sprevodom so zažarele plamenice in potem se je ta žareča kača vila na pot okrog Ruš, po poljih, mimo ruške tovarne dušika v dolgem loku nazaj v vas. Nepopisen je bil pogled na sprevod, ko se je vil nied polji, ves v svitu bakel, nad njim pa se je dvigala slovenska pesem in veseli vzkliki. Ko se je sprevod zaključil na glavnem trgu, je zažarel na Kalvariji krasen ognjemet, ki ga je priredil mojster Japelj iz Ljubljane. Vmes so pokali to- Jprava občine Radvanje pri Mariboru razpisuje pogodbeno mesto občinskega sluge Pogoji: boljša šolska izobrazba in starost ne čez 25 let. Pravilno kolkovane, lastnoročno pisane prošnje z opisom dosedanje zaposlitve, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa pri tej občini. Radvanje, dne 18. julija 1938. piči, igrala je godba in narodno veselje je trajalo v pozne nočne ure. • Danes zjutraj so ee prebudile Ruše v slavnostnem razpoloženju. Ruška godba je priredila budnico ter vabila ljudi na plan, v zlato poletno nedeljsko jutro. V Rušah so se zbirali tudi številni tujci, ki so prihiteli na slavnost iz sosednjih župnij in iz Maribora. Kmalu je ogromna množica prekrila ves glavni trg ter se zbrala okrog Marijine kapelice, v kateri je domači gospod župnik Ferdinand Pšunder bral slovesno službo božjo. Cerkveni zbor je prepeval lepe narodne mašne pesmi. Po sv. maši je imel g. župnik krasen nagovor, v katerem se je spominjal slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter naglašal, da sta si sveta brata priborila neven-ljive zasluge za južne Slovane ter sta s svojim delom tudi pripomogla, da lahko danes slavimo 20 letnico svobodne lastne države. Potem se je formiral slavnostni sprevod, ki se je z ruško godbo, občinskim odborom in veljaki na čelu podal skozi vas na zborovališče — idilično ležeče letno gledališče pod Pohorjem. Tu so Rušani postavili simboličen lik naše svobode — knežji kamen — kakor je stal nekdaj na Gosposvetskem polju. Nad tisoč ljudi je bilo zbranih, ko jih je pozdravil ravnatelj Krejči ter prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter brzojavne pozdrave vladi in banu. Prečital je tudi pozdravno pismo, ki ga je poslal ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič. Za ravnateljem Krejčijem so nastopili še razni govorniki, ob zaključku slavja pa je bila vzidana v knežji kamen spominska listina. Popoldne se je na istem prostoru vršila slavnostna predstava ljudske igre >Miklova Zalac, ki jo je dramatiziral domačin Sornik, zrežiral pa znani ljubljanski operni pevec in ruški rojak Janko. Predstavi je prisostvovalo nekaj tisoč ljudi. Po predstavi se je vršila velika ljudska slavnost. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krušne cene v Mariboru se znižajo Maribor, 24. julija. Kruh, to najvažnejše naše živilo, je postal zaradi špekulantov v Vojvodini in Banatu zadnje mesece silno drag. Javnost je po krivici dolžila peke, da nosijo krivdo za podražitev. Sedaj, ko so cene pšenice zopet padle, so se mariborski pekovski mojstri danes zbrali v Eineršičevi restavraciji k zborovanju. Sestanek je vodil predsednik zadruge pekovskih mojstrov Kore, udeležili pa so se ga poleg Mariborčanov še delegati iz Ljubljane, Ptuja in iz Celja. Predsednik je orisal potek borbe za krušne cene. Zavrnil je kalkulacijo o maksi- miranju cen kruha, ki jo je sestavilo mariborsko tržno nadzorstvo. Pekovski mojstri so nato predložili sami svojo kalkulacijo, po kateri bi znašale cene za kg belega kruha 5.65 din, črnega pa 5.17 din. Mariborčani se bodo pridružili ljubljanski tarifi ter bodo znižali cene kruha v sredo, dne 27. julija. Prodajali bodo bel kruh v teži 83 dkg za 4 din, polbeli v teži 95 dkg za 4 din in črni v teži 95 dkg za 4 din. Te cene veljajo do nadaljnjega. V kratkem se bo pa sestala v Celju komisija delegatov pekov iz vse banovine ter bo končnoveljavno določila cenc za kruh za vse kraje.’ Ob državnem plavalnem prvenstvu Vprašanje je, če sploh lahko imenujemo farso, ki se je v soboto zvečer zaključila v tem, da je občinstvo začelo metati stole in klopi v bazen, državno plavalno prvenstvo. Ni neznana reč, da jugoslovanska plavalna zveza ne more ustvariti med svojimi plavalnimi klubi reda in konstruktivnega dela in da nima zveza nikake avtoritete, vendar si začetka in nadaljevanja plavalnega prvenstva niti največji pesimist ni predstavljal tako kot se je dejansko izkazal. Razlogov za to stanje v našem plavalnem športu je več in bi bilo zaenkrat napačno načenjati vprašanje upravičenosti stališč, ki jih zastopajo v Zvezi posamezne skupine klubov. Pribijamo pa, da je to plavalno prvenstvo škandal prve vrste, ki se skoraj ne da meriti z niti najbolj umazanimi športnimi aferami, ki jih pri ruis ni tako malo. Eno je nujno. Treba je napraviti red. Če ga ne znajo napraviti oni, ki so bili za to na občnem zboru postavljeni, naj to napravi ministrstvo za telesno vzgojo. Stojimo pred plavalnim dvobojem z Italijo in pred evropskim plavalnim prvenstvom v Londonu, za kar je plavalna zveza že dobila podporo od ministrstva v znesku 65.000 din. Vse kaže tako, da je najbolje odpovedati oboje. Ce gre pa kdo v London, zaslužita to po sobotnih rezultatih samo Ziherl in Cerer ter kvečjemu še Balla (Pe-trovgrad). Številke tega »edinstvenega« prvenstva so po naslednje. 1500 m prost«* moški: 1. Balla (Vojvodina-Petrovgrad) 22:19.8, 2. Mihalek (Ilirija 22:32.5, 3. Štrucelj (Viktorija, Sušak). Zmagovalec Balla je vodil ves čas, plaval je stilno lahko in odlično in izboljšal državni rekord za 10 sekund. 100 m prosto moški: 1. Stocker (Viktorija) 1:07, 2. Curtini (Viktorija). Rezultat spominja na kameno dobo jugoslovanskega plavalnega športa. 400 m prosto žensko: 1. Biro-Milin (Z. P. K. Zagreb) 7:37.4. Startala samo ena tekmovalka. Tudi ta čas je še iz kamene dobe. 200 m prsno moški: 1. Cerer (Ilirija) 2:49.2, 2. Hribar (Ilirija) 3:04.6, 3. Bijelič (Sever-Bel- + po volji Vsemogočnega je dotrpel naš skrbni oče, stari oče, tast in brat, gospod Ivan Resman posestnik, bivši dolgoletni župan itd. na Gorici pri Radovlfici Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 26. julija 1938, z odhodom ob 10 iz hiše žalosti in ga bomo položili k večnemu počitku na larno pokopališče v Mošnjah ob pol 11. N n Gorici, dne 24. julija 1938. Žalujoči otroci: FRANC, JOŽE, sinova; IVANKA, MINKA, ANA in KRISTA, hčere; ter ostalo sorodstvo. Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C" ** a t> 4>» S Veter Pada- vine • <3 J «5 0 «3 s if ■ŠS §® (smer, jakost) m/m vrsta Ljubljana 759*2 28-6 15-0 88 10 NE, 27-6 naliv dež Maribor 758-8 24-5 14-0 80 10 0 12-0 dež Zagreb 761*1 2 «r(i 17-0 80 0 NE, — — Belgrad 760-5 290 150 70 7 0 — — Sarajevo 761-4 20-U 14*0 90 5 NNEi — — Vis 759-7 >4-0 21-0 90 5 SE, — — Split 759*9 34-0 22-0 40 0 0 — — Kumbor 759-3 32-0 21-0 60 0 NE, — — Rab 7599 27-0 15*0 60 0 N. — — OoDPovnlii 758-7 .o-o 19-0 50 0 SE, — - grad). Cerer je plavač evropskega razreda. Njegov čas je odličen. 100 m lirbtuo ženske: 1. Fine Br. (Ilirija) 1:31.8, 2. Bradač (Ilirija) 1:41.4. Štartali samo dve tekmovalki. Štafeta 3 krat 100 m mešano moški: 1. Ilirija I. (Schell, Cerer, Wilfan) 3:39.3, 2. Viktorija 3:39.8, 3. Ilirija II. V tej točki se je ponovno izkazal Cerer, ki je Grziniča, ki se mu je na 200 m prsno izognil, sijajno premagaL Tudi Vilfan, čeprav brez treninga, je bil dober. Štafeta 4 krat 100 m ženske: prva in edina Ilirija 5:48.6. Waterpolo tekma je odpadla, ker gospoda s sončnega juga ni nastopila brez navedbe razloga. Sinoči... Sinočnji del državnega prvenstva se ni mnogo razlikoval od sobotnega. Razlika je bila le v tem, da je bil sodniški zbor mnogo sigumejši in da je šla vsa reč malo hitreje od rok ter da je bilo na plavališču le malo občinstva. 400 m prosto moški: 1. Defilipis (Viktorija) 5:22.2, 2. Mihalek (Ilirija) 5:27.9, 3. Balla (Vojvodina) 5:28.6, 4. Strucelj (Viktorija) 5:30.4. De-filipis je postavil nov državni rekord za 2 sekundi boljši od starega Mihalekovega. 200 ni prsno ženske: 1. Werner (Ilir.) 3:22.2, 2. Martin (I.) 3:35.7, 3. Binder (I.) 3:40.3. Obe prvi sta plavali boljše od državnega rekorda, ki ga je do sedaj imela še Prekuhova s časom 3:38.2. 100 m hrbtno moški: 1. Scholl (L) 1:17.2, 2. Drobnič (ZPK) 1:19.6, 3. Varadi (Vqjvodina) 1:30.4. Od šestih prijavljenih tekmovalcev so šlartali samo trije. 100 m prosto ženske: 1. Keržan (I.) 1:23.8, 2. Lipska (BOB, Belgrad) 1:27.2. »Štafeta 4 krat 20(1 m prosto moški: 1. Viktorija (Mini, Stoker, Marčeta, Defilipis) 10:00.4, 2. Ilirija. (Vilfan, Scarpa, Mihalek, Cerer) 10:21.7. Štafeta 3 krat 1110 m mešano ženske: 1. Hi ri.ja I. (Fine, VVerner, Keržan) 4:33.2, 2. Ilirija 11. (Bradač, Binder, Martin, Mariin) 5:00.2. Kot končna točka je bila \va ter polo tekma med edinima prijavljenima moštvoma med suša-čko Viktorijo in ljubljansko Ilirijo. Zmagali so Sušačani v razmerju 7:5, dasi to ne bi bilo treba, če bi bila Ilirija malo boljša v podajanju in da bi izkoristila vse one prilike, ki jih je imela. Vso prireditev pa je blagoslovil še silovit na liv, ki je začel ob waterpoolo tekmi in tako zaključil letošnje državno plavalno prvenstvo. Tour de France Po 14 etapi od Dignea do Briancona (280 km) lahko smatramo to veliko krožno dirko po Franciji že za odločeno. Italijan Gino Barteli je ponovno pokazal svoje izredno sposobnosti in si je najbrže dokončno priboril »rumeni trak«, ki ga ima vsakokratni najboljši vozač. Bartali si je na 14. etapni vožnji priboril 18 minut prednosti pred vsemi ostalimi dirkači. Njegov najmočnejši nasprotnik Belgijec Vervaecke, ni mogel zdržati silno ostrega tempa, ki ga je narekoval Bartali, poleg tega pa je imel na progi tri nerodne gumi jske defekte, ki so mu vzeli tudi mnogo časa. Že na prelazu Col d’Allos' (2250 m) je imel Bartali prednost več kot 1 minuto pred ostalimi. Ko pa je imel Vervaecke svoj prvi defkkt, so mu takoj ušli vsi vozači, s katerimi je vozil v skupini. Na Col de Bars je imel Bartali že skoraj 2 1» pol minute prednosti. Zaradi defekta ga je sicer prehitel njegov rojak Orcini, toda ne za dolgo. Na Col dTzoard (2409 m) je bil zopet Bartali prvi. Do Briancona je nato svoj naskok še povečal in rezal v cilj kot prvi s časom 8:49.07. Sledijo Orcini (Italija) 8:54:23, Clemens (Luksemburg) 8:55.55, Servadei (Italija) 9:00.25, Vervaecke je bil šele deseti s časom 9:06.29. V skupni oceni: 1. Bartali 93:56.22, 2. Cie mens 94:14.07, 3. Vercaecke 94:17.52, 4. Oreini 94:20.09, 5. Cnsson (Francija) 94:25.18, 6. Vis sers (Belgija) 94:31.44. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Vremenska napoved: Večinoma oblačilo ia spremenljivo vreme. Sploine pripombe o poteku vremena v Ljubljani od 8obote do danes: V soboto je bilo Iz noči do 7.40 popolnoma oblačno. Ob 7.50 se je oblačnost pertrgala in je posijalo sonce, ostalo pa je večinoma oblačno do 10, nakar se je oblačnost naglo zmanjšala tako, da je bilo do 15.40 skoraj popolnoma jasno. Ob 15.50 se je zopet pooblačilo ter tako ostalo ves ostali čas. Ponoči med 23. in 24. uro je grmelo, padlo je tudi nekaj kapljic dežja. Najvišja temperatura je znašala 26.8° C. Včeraj je prevladovalo ves dan oblačno in soparno vreme. Popoldan je grmelo ob 14.45 in ob 16.15. Po 21. nri se je nebo zastrlo s težkimi, nizkimi oblaki. Ob 22.10 se je med gromom, bliskom in viharjem vlila huda ploha, ki je trajala skoraj celo uro; tekom 20 minut je padlo 22 mm dežja, deževalo pa je od 22.10 do 0.30. Ostali čas gnoči je bilo oblačno. Najnižja temperatura včeraj je znašala 17.8° C. Koledar Danes, ponedeljek, 25. julija: Jakob. Torek, 26. julija: Ana. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Zaradi udeležbe Ljubljane na narodni proslavi v Mariboru dne 14. avgusta mestno poglavarstvo na povabilo za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru sklicuje sejo zastopnikov vseh ljubljanskih organizacij v mestno zbornico v sredo 27. julija ob 10 dopoldne. Vabljene so tudi vse organizacije, ki bi mogoče ne dobile še posebnega vabila. Ker je udeležbo pri proslavi treba organizirati zaradi naročila posebnih vlakov in zaradi dru-}ih priprav, j« nujno potrebno, da sc seje ude-eže zastopniki vseh organizacij in tudi raznih zavodov. Kakor anano, je e četrtinsko vožnjo po železnici zagotovljena največja udeležba vse banovine na tej splošno narodni manifestaciji v Mariboru. Instalacijo električne razsvetljave in signalnih zvoncev v vojašnici vojvode Mišiča za proračunsko vsoto 55.061 din je razpisal Tehnični oddelek štaba rokovaoca radova v Metelkovi ulici 2/II1. Oglas licitacije je nabit tudi na oglasni deski na magistratu. Radijsko predavanje »Počitniške kolonije za vajence. V ponedeljek, 25. julija t. 1., ob 20.10 pTedava v radiju dr. Albert Trtnik in opozarjamo na to važno predavanje, kea so jo oprostili domače ječe in jo oddali zopet nišnico za duševno bolne v zdravniško nego. Mačka londonskega župana Londonski župan ima različne družabne obveznosti in dolžnosti. Tako mora enkrat na leto povabiti vse škofe in nadškofe mesta Londona na gostijo. Preteklo leto so se povabljeni stari gospodje na takšni gostiji zabavali in živahno razgovarjali o svojih mladostnih letih. Škof od Fulhama, sošolec župana dr. Templeja, je znal pripovedovati, kako sta kot mlada študenta z velikim veseljem preganjala mačke. Komaj je škof to zgodbico končal, že je skočil na sedež poleg župana velik, siv maček, katerega je gostitelj osuplim gostom predstavil za Dicka, hišnega muca. — Na stare dni je dr. Tempie nehal sovražiti močke. Prepovedana razgai enost v angleški kraljevi palači V angleških dvorskih krogih ne marajo za današnjo modo. Prav posebno se razburjajo nad najnovejšimi večernimi oblekami. Zdi se jim zelo nespodobno, da se nekatere dame pri premierskih predstavah pojavijo v globoko izrezanih oblekah. Pri neki takšni predstavi je sedela neka dama oblečena prav po zadnji modi z globoko izrezano obleko na hrbtu. Toda tudi druge dame niso napravljene po okusu angleškega dvora, ki zahteva od obiskovalk, da uporabljajo za svoje toalete malo več blaga. Ceremonijerji Buckinghamske palače so pa končno kar prepovedali vsak obisk damam, ki bi imele preveč izrezane obleke. Štiri pošasti rdečega terorja Ruska revolucija požira svoje otroke, Ti so njena hrana že dvajset let. In ne bo jih nehala požirati preje, dokler ne bo izginila zadnja pošast, zadnji izvršitelj blazne ideje države, ki se opira na vojaško diktaturo, kjer se vrstijo umori eden za drugim. Dzerdžinski, asket s kačjimi očmi, Menjšinski, mehkužnež in razvratnik, ki je ljubil pretkane umore, Jagoda, misleča giljotina, Ježov, pritlikavec z oslovskimi ušesi, takšne so štiri pošasti rdečega terorja. Ti so bili — poleg Lenina in Stalina — pravi gospodarji Rusije, ki so poslali ogromno število mož, žena in otrok v jmrt. Izmed štirih so trije mrtvi, Prvega, Dzerdžinskega, je pobrala nagi? angina, drugi, Menjšinski, je izvršil samomor, tretjega, Jagodo, je dal ustreliti njegov naslednik Ježov, ki dejansko pripravlja Stalinove procese. Z njim, ki gre po krvavi sledi Dzerdžinskega, Stalin ni več zadovoljen in že koraka, kot toliko nedolžnih, ki jih je dal pobiti, proti usodnemu zidu, kjer bo končal tudi oo in se zrušil v rdečo mlako svoje iastne krvi. Dne 19. decembra 1917 je v eni izmed sob gimnazije v Smolniju nemirno korakal majhen, plešast , v oguljen jopič oblečen človek. Tu je imela boljševiška vlada, ki se je začela polaščati oblasti, svoj sedež. Lenin je iskal zmožnega človeka, ki bi mu pomagal zaviti vrat protirevoluciji. Prihodnji dan je Lenin sprejel Dzerdžinskega, katerega vdrti obraz in bleščeče oči so izražale fanatizem. Bil je velik, mršav kot okostnjak. Čez suha, ven štrleča ramena je imel ogrnjen vojaški plašč, ki je izgledal, kot da bi visel na obešalniku. Ta človek sc je Leninu dopadel in je bil navdušen zanj. Čudna je ironija zgodovine! človek, ki je dne 20. decembra 1917 prisegel, da se bo boril za revolucijo delavcev in kmetov, ni bil delavec niti kmet niti Rus. Bil je Poljak, plemič in lastnik zemljišč, Revolucija ga je zalotila v pregnanstvu in v njegovih sodnih spisih je bilo zapisano: treba ga je priklenjenega budno čuvati. Še istega dne se je naselil v Lubjanki, ki jo je »proslavil«. Bil je gospodar življenja in smrti vse Rusije, gospodar Čeke, katere ime, doslej še neznano, je bilo simbol zločina in pokoljev. V šestih mesecih je naredil iz Rusije ogromno mučilnico in je postavil na noge tak aparat špijonaže in denuncijantstva, ka- kršnega svet še ni videl. Deželo je prisilil k molku s tem, da je zatrl vsako svobodno mišljenje in delovanje. V primeri z njim, ki je dal postreliti 10.000 astrahanskih delavcev, ki so zahtevali kruha, njegovi nasledniki nekoliko zaostajajo. Menjšinski, njegov učenec, izgubljena odvetniška ovca, propadel aristokrat, ki je smatral množico za »socialistično živino«, je bil razuzdanec, samotar in bolehnež. Šef Čeke je postal iz želje, da bi se izkopal iz revščine. Kakor njegov prednik, je tudi on prečul noči v Lubjanki in je pošiljal ljudi tja, odkoder ni več vrnitve. Ta posel je opravljal hladnokrvno, toda sam ni nikdar deloval poleg. To skrb — streljanje — je prepustil svojim »živalim v človeški podobi«; sam pa je ležal na divanu. In vse noči je zlomerno brnenje ventilatorjev, ki so se vrteli med eksekucijami 6 polno brzino, osveževalo duh po pokvarjeni krvi teh pokoljev. Njegovo mesto in delo je prevzel Jagoda. Bil je čemeren, omejen človek. Dvajset let se je trudil, da je postal lekarniški pomočnik v Nižnjem Novgorodu. Menjšinski je postal nanj pozoren zaradi njegove krvoločne gorečnosti. Postal je njegov sekretar in pozneje naslednik. Toda dočim sta njegova prednika uživala v umorih, je on pokolje prirejal zato, ker je imel od tega dobiček. V uradih Čeke so 6e kopičile dragocenosti in denar, ki so ga zaplenili med ropanjem. Previden kot je bil, je naložil v zamejstvu 100 tisoč zlatih frankov. Leta 1934 je začel s čiščenjem pod pretvezo, da bo maščeval Kirova, sekretarja osrednjega komiteja, katerega je dal umoriti, da bi sam prišel do oblasti. Tako izviren je proces Zinov-jeva, Kamenjeva in drugih. Rdeči teror uničuje svoje lastne pospeševatelje in jih bo uničil vse. Jagoda ni ušel ljubosumnosti Stalina. V trenutku, ko je začel proces Radeka — nadaljevanje procesa Zinovjeva — je Stalin potisnil Jagodo na zatožno klop. In 13. marca 1938 ob šesti uri zjutraj je voz, ki že dvajset let prevaža trupla iz Lubjanke, odpeljal tudi truplo zločinskega lekarnarja — Jagode. Sedaj pa vlada v Kremlju poleg Stalina pritlikavi Ježov, človek hudobnega pogleda, morilec Rikova, Tuhačevskega, Buharina in svojega prednika. On je gospodar Čeke in prisostvuje streljanjem v Lubjanki. Njegov cilj je, uničiti do zadnjega one, ki jih z zaničevanjem naziva »staro Leninovo gardo«. In to bo tudi dosegel, ker ga pri tem podpira Stalin. Končno pa bo prišla tudi njegova ura, kakor je prišla ura drugih. Radio Programi Radio Ljubljana ju Ijluvtc) Ponedeljek, 25. julija: 12 Kmečki trio — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Glasbene slike (plošče) — U Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Upor v Mostaru 1. 1850 (Ahmed Muradbogoič, knjiž., Zagreb) — lfl.jfl Zanimivosti — 20 PloSče — 30.10 Počitniške kolonije za vajence (g. dr. Albert Trtnik) — 20.30 Prenos konccr-ta 17, Dobrne. Dirigent Josip Raha — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Fantje na vasi. Drugi programi Šolska ladja nemška plovne družbe Haniburfc^-Amerika Linic, »Admiral Karpfauger«, je izginila nekje v južnoameriških vodah. Morala bi to zdavnaj prispeti v Anglijo, tod* ni o njej ne duha ne sluiia, navzlic vsemu iskanju. Na jadrnici je ltilo okrog 200 gojencev šole za trg. mornarico. Ponedeljek. ti. julija: Bclgrad: 20 Opera na ploščah — Zagreb: 20 Violinski konc., 20.30 Konc. sopranistke ob spremlj. ork., 21.30 Havajska kitara, 22.20 Za ples — Varšava: 21.10 Katovice: Jugoslovanski zbor •Tamburica«, 22 Nemška, francoska in augleška glosba XVII. stol. - Praga: 21.10 Dvofakova slraf. št. I. _ Sofija: 20.15 Pevski konc., 20.45 Simf. konc., 23 Lahka in ples. gl. — Milan: 21.10 Pesmi, 21.30 Simi. konc. (prenos iz Maksencijeve bazilike) — Budimpešta: 20.10 Ogrski večer. 23.10 Cig. ork. — Dunaj: 20.10 Zvočna igra, 21.10 Kantata na osvoboditev Avstrije. 24 Zvonovi iz Branau — Milnchen: 20.20 Ples. gl. in saksofon, 21.30 Schumannove skl. po delih Adalberta von Chamisso, 22.30 Koln: Nočna gl. in prenos iz KSlna. »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik! 34 Hervey Ailen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Kakor se je Antoniu zdelo, je bilo na svetu bitje, ki so ga imenovali »gospod«. Pater Ksaver je dejal, da gospodov ni veliko. Drugo pravilo je spet zahtevalo, da moraš biti čist in molčeč in da moraš paziti. Ce ni pazil, ga je pater Ksaver prijel z ostrimi nohti za uho in vščipnil. Od tega je človek nazadnje dobil znameuje. Antonio je pogledal v zrcalce in vprašal: »Ali je to moško znamenje?« Pater Ksaver je dejal: »V nečem že. Razen tega pa je to ad majorem Dei gloriam. Bilo bi bolje, da bi ti odpadel kosec ušesa, kakor pa da se ne bi naučil, zakaj ti dve ušesi visita na glavi. Zato, da poslušaš, če kdo pametnejši govori s tabo.« Izborno sta se razumela. Iz besedi je postajala govorica, čim dajj'e sta se razgovarjala. Antonio je prebil skoraj vsako popoldne pri duhovniku. Iz govorice so postali jeziki, iz jezikov književnost, iz književnosti je teklo razumevanje in razsvetljenje. Zlepila sta staro računalo. Računalo je učilo najprej številke, potem je učilo začetne pojme znanosti o številih. In v vsem tem je medsebojno spoštovanje in ljubezen otroka do duhovnika in duhov nika do otroka vsebolj raslo. O sve’tu tam zunaj, ki je očividno ležal vsenaokrog, čeprav je bil še vedno nedosegljiv, se Antonio nikdar ni mogel do sitega na-vprašati in nikdar mu ni bilo dovolj pripovedovati. Da bi se pater Kaaver ubranil neštetih predrobnih vprašanj, je že v šestem Antonijevemu letu zatekel k splošnejšim stališčem. Kupil je iz knjižnice umrlega učenjaka staro zemeljsko oblo in govoril o zemlji«. Se preden je Antonio videl njivo, je že vedel vse glavne reči o naši premičnici. Kmalu je bral basni in življenje svetnikov v latinščini ter pomagal patru Ksaveriju pri službi božji kot bos majhen ministrant. . , . Pozneje se je Antonijo naučil razumeti, kaj pomenijo odgovori pri službi božji. Nekdo v njem, ki se je ločil od telesa, je usmerjal njegove besede na nevidno pričujočo moč, ki je ostala zanj skriv nosi. Naučil se je tudi odgovarjati s pravimi besedami Marijo in i njo se je najrajši pogovarjal. Toda vsaka nezgoda prihaja polahko m zmeraj nepričakovano. Skrbna izobrazba, ki jo je pater Ksaver dajal najdenčku z dvorišča, ai imela priti do tistega konca, ki bi bil opravičeval vsa ta sredstva. Če bi stara Leucosta ne bila gluha, bi bila morda gospodarju to povedala vnaprej. Duhovnik in znanstveni viri patra Ksuve-rija so bili vsekakor znatni, toda njegov pogled v bodočnost ni bil neamotljiv. Na svojem polju, ki ga je tako skrbno ogradil, je vendarle pregledal nekaj: ogromno platano, ki je rasla na sredi in že njega dni varovala poganski tempel, potem pa krščanski samostan. * Do pol višine, do tam, kjer je začelo moleti čez samostanske strebe, je bilo to drevo zavešeno z gostim listjem, kjer je bilo zavarovano pred slehernim vetrom. Antonio je svoje delovanje dolgo časa omejeval na te spodnje dele drevesa in je bil tudi sam zadovoljen s tem. V resnici pa je bilo samo pol zadovoljstva, če je plezal samo na spodnje veje. Najboljše je še bilo, kadar je zlezel na skrajni konec veje in strmel v senčnato vodo pod seboj. Toda tudi to je bilo prav za prav mučno, kajti v vodi je včasih odkril odprto nebo, ki se je zrcalilo iz nje v koščkih. Z vedno obsežnejšimi vajami in z večjo spretnostjo je pa fant postajal vedno pogumnejši in je polagoma širil obseg svojega drevesnega kraljestva. Tam ga ni nihče mogel najti. Celo pater Ksaver je prihajal na dvorišče, se oziral po njem, pa spet odhajal. Antonio je bil v začetku nem od začudenja. Pričakoval je zatrdno, da bo pater takoj vedel, kje je. Torej je bilo res mogoče uiti, če je človeka veselilo. Posest varnega zavetja, lastnega sveta nad samostanskimmi pokrajinami, to je v fantu vzbujalo občutek neodvisnosti in pustolovstva. Ta občutek je bil lepši in močnejši kakor pa je do zdaj katerega poznal. Noč in dan ga je hranil v sebi kot največjo in edino posest, dokler mu ni to postalo prava in stalna strast. čim spretnejši je bil v plezanju, tem močnejša je bila skrivna vaba, ki je izhajala iz golih orjaških vej, ko so se dvigale nad njim v višavo in se tam blizu neba širile v drugo zeleno streho. Tedne in tedne jo sanjal o njih. Poleni je pa nekega dne šel na delo zgodaj po maši. Prej je še molil v svpji sobi posebno molitev k Mariji. Najprej se je prepričal, da ni nikogar na dvorišču. Potem je smuknil tja čez, slekel srajco, ker je bil dan že vroč, nato pa se je kakor mlada opica zavihtel na najnižjo vejo. Prve znane predele je imel brž za seboj. Kmalu je stal na velikem srednjem deblu v višini strešnih žlebov. Gneča listja, zavarovana pred vetrom, ki je senčila dvorišče, se je širila pod njim kakor skokovita zelena podlaga, skozi katero je v drobnih iskrah presevalo zrcalo vodnjaka. Antonio je bil čisto sam, noge so mu bingljale nad plitvim pladnjem iz svetlega listja. Tam, kjer je sedel, se je glavno deblo cepilo v tri mogočne veje. O eni, ki je bila pokončnejša kakor drugi dve, je človek lahko mislil, da je nadaljevanje debla. Krasno se je dvigala mimo streh navzgor proti drugemu, višjemu razdelku. Tu pa tam je molel od nje konec veje, ki jo je odlomil veter. Nad drugim razdelkom je deblo nosilo še bolj štrenasto prevleko odtrganih vej in podpiralo začrnele prečke listne strehe, ki se je na skrajnem gornjem koncu zmagovito širila. Za njo so prišli oblaki. Fant je počasi plezal proti rogovili. Zdaj ni bil nič več podoben opici. Zavest o nevarni dogodivščini je dajala njegovim gibom izraz zelo človeške previdnosti. Zelo mu je koristilo, da se je drevo dvigalo zelo poševno. S krepkimi plezalnimi prijemi se je vlekel navzgor, stopal v stare grče in se trdno prijemal rogovii in svežnjev listja. Pogled od tam mu je jemal dih. S pol očesa je lahko videl, kako sijejo pod njim rdeče strehe. Z vsakim korakom navzgor so se mogočno umikale nazaj. Z razpraskanimi krvavečimi prsi je prilezel do najvišje rogovile. Deblo, ki je nosilo vrh, se je dvigalo naravnost nad njim. Pogledal je navzgor. V prosto ali navzdol si ni upal pogledati. Ali naj pleza še višje, ali naj se obrne. Prišel je že do tja, kjer se je drevo zadnjič cepilo. To je bilo že nekaj. Sedel je nekaj časa tam in držal glavo v rokah. Boril se je sam s seboj. Še enkrat je pomolil k Mariji. Nazadnje je lahko pogledal dol, ne da bi se mu zvrtelo v glavi. Po robu strehe je tekla mačka, z golobom v gobcu. Torej tja so se mrhe skrivale. Prihajale so in si vzele, kar so hotele imeti, potem se pa spet potajile. Mačka je gledala čez rob žleba za staro sestro Uršulo, ki so je ob palici opotekala čez dvorišče. Antonio pa jo gledal za oprezujočo mačko. Mačka se je obrnila, stisnila goloba močneje v gobcu ter odtoklala čez streho. Antonio se je zasmejal in plezal dalje. Sonce ga je žgalo v zatilnik. Prsi in trebuh so ga bolele, ker je moral deblo tako močno stiskati. Tako je šlo lažje kakor je mislil. Z vsakim potegom je dobil novo grčo. Vsak gib je skrbno naprej preračunal. Preden se je dobro ogledal, je že varno visel v vejevju vrha. »Slovenski dom« izbaia vsak delavnik ob 13. Mesečna naročnina 12 din. ra inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. ,