INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE Predstavniki Zveze bank iz avstrijske Koroške so izročili županu občine Dobrepolje Janezu Pavlinu in kostanjeviškemu županu Mojmiru Pustoslemšku ček v vrednosti 17.500 evrov kot pomoč za prizadete v letošnjih poplavah. Na sliki je župan Janez Pavlin ob ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Spoštovani bralci! Veliko sreče, zdravja in miru pa topline in zadovoljstva! Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega! Naj vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče, mogoče, vse, kar pa se ne bo uresničilo, naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma! Mojca Pugelj - urednica Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 10. 1. 2011. JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM 6 Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si Ipli'^ T  . lil Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ december 2010 Županova stran 3 O ^Iše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani. Že daleč smo zakorakali v mesec december, veseli december, mesec čarobnosti in dobrohotnosti. V naši občini je v teh decembrskih dnevih še posebno lepo in pestro, saj praznujemo občinski praznik, ko se spomnimo našega velikega rojaka Frana Jakliča. Letošnjo osrednjo slovesnost pa smo posvetili 110. letnici rojstva Toneta Kralja. Ugledni gostje, dr. Igor Kran-jc, dr. Andrej Smrekar, Verena Koršič Zorn, ter prva violina večera gospa Tatjana Kralj, hčerka Toneta Kralja, so orisali veličino umetnika (slikar, kipar, grafik), ki je vse bolj uveljavljen v evropskem prostoru. Nanj smo lahko upravičeno ponosni in veseli. A prav na osrednji slovesnosti sem bil opravičeno žalosten, ko so stoli v dvorani samevali. Pogrešal sem občinsko upravo, svetnike, kulturnike, športnike, člane drugih društev, učitelje, vzgojiteljice, ... Razumem, da nekateri imate določene obveznosti ampak nekateri so izgubili čut do občine in se do nje vedejo zelo mačehovsko. Pomembna jim je le takrat, ko od nje nekaj pričakujejo, morajo urgentno urejati stvari, ko se pripravlja njen proračun, da odrežejo čim večji kos, potem pa je občina pozabljena. Pozabljena do trenutka, ko se zopet zavrti našteto kolesje. Občinski praznik je praznik vseh občanov, da skupaj praznujemo, se veselimo, izmenjamo mnenja, ..., namenjen je za srečanje in druženje, ne kot obveznost ampak dolžnost. Je priložnost za zahvalo in pohvalo, pa tudi dobronamerno kritiko. Vse pripomore k dobremu. Opažam, da ne znamo ceniti nad standarda, vse se zdi samoumevno, vse mora biti, pa še vedno nezadovoljstvo. Ali res ne vemo kaj so vrednote? Zavedajmo se, da smo občina, da smo občina ljudje. Da smo občina mi vsi, ki tu delamo, ustvarjamo, se izobražujemo ... Skratka živimo, z vsemi našimi radostmi pa tudi s tegobami. Velika želja je, da znova skupaj, z roko v roki, delamo vsi. Biti moramo vsi složno skupaj, ne zaradi tega, da bi iskali zaslužek, ampak z željo narediti nekaj za ta kraj, občino, za kulturni in duhovni razvoj. Za to da bi ohranili tisto, kar je ta kraj, tako zelo na široko v slovenski prostor zarisoval v preteklosti in na kar smo bili vedno ponosni. In kot so stvari, ki jih vi- dimo in so otipljive, tako so tudi pomembne stvari, ki jih ne moremo pokazati, a so v nas. Vemo, da živimo v določenih družbenih oziroma državnih okvirih in normah, katerim se moramo prilagajati in se znajti v teh okvirih. In verjamem, da se bomo znašli tako, kot so se naši predniki in preživeli na tem ozemlju. Iz zgodovine vem, da se stvari spreminjajo, zato upam, da se bodo stvari spremenile na bolje in, da se bo za to vsak izmed nas kar najbolj potrudil. V začetku meseca decembra pa smo v naši občini imeli posebno prireditev v mali dvorani Jakličevega doma z bogatim kulturnim programom. Prireditve so se udeležili: • Dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo RS, • Dr. Damjan Habernik, ekonomski ataše veleposlaništva Republike Avstrije, • g. Felix Weiser, predsednik upravnega odbora Zveze bank Celovec, • mag. Boris Balant, direktor URSZR, • g. Mojmir Pustoslemšek, župan občine Kostanjevica na Krki. Namen prireditve je bil dobrodelni, saj so zamejski Slovenci iz Koroške zbirali sredstva za odpravo posledic septembrskih poplav. Odločili so se, da pomagajo Gasilski zvezi Celje in Laško, ter občinama Dobrepolje in Kostanjevica na Krki. Predsednik UO Zveze bank Celovec g. Fe-lixWeiser je podaril ček v vrednosti 17.500 EUR vsaki od občin. Izkazalo se je, da dobrota ne pozna meja, da imajo zamejski Slovenci veliko srce. Iskrena HVALA za to lepo gesto. Z ministrico za obrambo in direktorjem Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa je tekel pogovor o opremljanju gasilskih društev in civilne zaščite, da bi čim prej dopolnili opremo, da bo reševanje še bolj učinkovito. Po pogovoru sem optimist, da bo obljubljena pomoč prišla v letu 2011. Zahvaljujem se Tini Gačnik Tiani za vodenje prireditve ter glasbeno točko, zahvala gre otroški folklorni skupini OŠ Dobrepolje pod vodstvom Martine Prhaj; gasilcem, članom CZ, RK za udeležbo, Društvu podeželjskih žena Dobrepolje -Struge za domače dobrote in postrežbo. ♦ Spoštovane občanke, občani, pride čas, ko se zaustavimo, z mislijo objamemo vse, ki jih imamo radi in jim zaželimo vse dobro. Takšen čas je pred nami, čas prežet s toplino in nekim posebnim čarom, ki ljudi zbližuje in v njih vzbuja pozitivne misli in hotenja, čas kot priložnost, da poiščemo svoj mir, da si z odprtim srcem stisnemo roke kot znak medsebojnega spoštovanja, iskrenosti in prijateljstva. Naj bodo ti dnevi polni radosti, praznovanja obsijana z vrednotami, prihajajoče leto 2011 pa zdravo, srečno, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Želim vam, drage občanke in občani, da bi toplino imeli tudi v vaših srcih in domovih, da bi v novem letu uspeli doseči čim več zastavljenih ciljev. Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra kot pomemben mejnik naše zgodovine, ko smo uresničili sanje mnogih generacij po lastni državi. Prijetne božično-novoletne praznike vam želim z vsem iskrenim srcem. Srečno. Na Občini Dobrepolje smo se tudi letos odločili, da sredstva, ki bi jih namenili za nakup voščilnic, namenimo v dobrodelne namene. Letos smo sredstva namenili Krajevnemu odboru Rdečega križa Struge. Svetniki sedli v prenovljene sejne prostore Mojca Pugelj Svetniki so se 30. novembra sestali že na drugi redni seji, katere poglavitni cilj je bil, na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenovati svetnike v delovna telesa Občinskega sveta. • Izdajateljski svet glasila »Naš kraj« bodo sestavljali: Judita Oblak kot predsednica, poleg nje pa še Marija Kramžar, Sonja Lenarčič, Viktorija Klein in Erika Ašič. • V Odbor za družbene dejavnosti so bili imenovani Franjo Kastelic kot predsednik, ter ostali člani: Janez Škulj, Martina Strnad, Bojan Novak in Marjeta Žni-daršič • V Odboru za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo bodo sodelovali Roman Bukovec kot predsednik, ter člani: Marko Marolt, Franjo Kastelic, Jože Samec in Ivan Štrubelj • Odbor za kmetijstvo sestavljajo Alojzij Palčar kot predsednik, ter člani: Jože Miklič, Jože Hren, Janez Šporar in Bojan Zgonc. • V Statutarno pravno komisijo pa je bila imenovana Martina Strnad kot pred- sednica, ter Marko Marolt, Tina Gačnik, Judita Oblak in Jože kočevar kot člani. • Potrjeni so bili tudi člani za v Nadzorni odbor, ki bodo naslednja 4 leta: Marija Nevenka Novak, Janez Tomšič in Marija Samec. Seveda pa ne moremo mimo nove podobe sejne sobe, v kateri zasedajo svetniki in svetnice občinskega sveta. Župan Janez Pavlin je povedal, da je mizo, ki polepša sejno sobo, darovala Nova ljubljanska banka, nova oprema (glasovalne naprave) pa bo pripomogla k lažjemu in bolj preglednemu delu, glasovanju in sklepih občinskega sveta. ♦ ZAHVALA Ob poplavah, ki so naju prizadele, se iskreno zahvaljujeva za vso pomoč, ki sva jo prejela - tisočkrat hvala. Posebna zahvala Karitas-u, Rdečemu križu, gasilcem, g. Kostanjšku, g. Brodniku, g. Strahu in predvsem še g. županu Janezu Pavlinu. Hvala vsem in bog povrni Ciril Žgajnar Urša z Neli Ob vstopu v Novo leto 2011 pa vam želiva miru, sreče, zdravja in uspehov ZAHVALA Ob septembrski poplavi mojega doma se lepo zahvaljujem za pomoč Lovskemu društvu Struge, Rdečemu križu, Karitasu, Občini Dobrepolje, bivšim sodelavcem ter vsem dobrim ljudem, katerih imen ne vem. Obenem pa vsem želim srečno novo leto. Še enkrat hvala! Levstik Franc POSEBNA ZAHVALA Bilo je kar nekaj vprašanj in pritožb, zakaj je bila v zadnjem prispevku Našega kraja s strani poplavljenih v struški dolini izpuščena Občina Dobrepolje. Ni bila namerno. Zasluži si posebno mesto na prestolu zahval. Zagotovo bi marsikaj izpustili, če bi poimensko naštevali za kaj vse je poskrbela, poskušala poskrbeti in nam na vsak način stala ob strani v času poplav in tudi sanaciji posledic. Tukaj poleg največje zahvale županu, g. Janezu Pavlinu, gre takisto zahvala celotni instituciji Občine, ki je pripomogla k pomoči struški dolini. Vendar je potrebno gledati tudi naprej. Sage še zdaleč ni konec. In v struški dolini se upa, da se je volilne glasove dalo pravim ljudem, ki bodo stali za izrečenimi besedami in pomagali soobčanom, tudi ko kamere ne bodo več spremljale naših petsto duš pozabljenih od sveta. Hvala vsem še enkrat in ne pozabite, da je na koncu občine tudi struška dolina. Prizadeti v poplavah v struški dolini december 2010 Obvestila 5 POMEMBNO obvestilo Vse pogosteje se pojavlja problem pri pluženju lokalnih cest in javnih poti, da občani sneg iz svojih dvorišč in dovoznih poti odrinete na rob cestišča (nekateri pa kar na cesto), s tem pa povzročate težavo izvajalcem zimske službe, kam ta sneg odriniti ali ko zmrzne, kako zagotoviti ob ponovnem sneženju nemoteno pluženje. Nastalo je že nekaj nepotrebnih okvar na mehanizaciji. Zaradi tega si dobro preberite spodnje vrstice in to tudi upoštevajte, da potem ne boste slabe volje. Po 1. odstavku 32. člena Odloka o občinskih cestah (Ur.l. RS. št. 84/99, 112/05, 42/09) je v pasu vzdolž ceste raba prostora omejena ne glede na lastništvo tega prostora. Zaradi zagotavljanja varnosti prometa je prepovedano ob cesti ali na njej izvajati ali opustiti kakršna koli dela, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve takšnih ovir na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Po 2. odstavku 46. člena odloka je posebej prepovedano metati sneg na cesto ali razsipati po cesti sipek material. Ravno tako je prepovedano puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo iz objektov ob cesti. Obveznosti lastnikov zemljišč in objektov ob cesti so določene v 48. členu odloka in sicer so lastniki zemljišč in objektov dolžni poskrbeti, da imajo na strehah nameščene snegolove tako, da sneg s streh objektov ne pada na občinske ceste. Ravno tako so dolžni redno čistiti ledene sveče z objektov in dovoliti odlaganje snega na svoja zemljišča v količinah, ki nastajajo ob pluženju ceste. Metanje snega na cesto ali drugo javno površino in pluženje snega iz zasebnih dovoznih poti in dvorišč neposredno ob javno cesto NI DOVOLJENO. Za nespoštovanje navedenih določb občinskega odloka je v 67. in 68. členu predpisana tudi globa v enkratnem znesku, in sicer za posameznika v višini 400 evrov, za pravno osebo v višini 2.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe pa 600 evrov. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO G02DARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel. 041 310 169 franc.omahen@lj.kgzs.si Obvestilo kmetijsko svetovalne službe za kmetovalce Rok za oddajo zahtevkov za posebno premijo za bike in vole Tisti, ki ste oddali v zakol bike ali vole v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2010 in izpolnjujete vse zahteve za izplačila, morate oddati zahtevek v januarju 2011. Rok za oddajo zahtevka za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih živali govedi (krave dojilje) Za krave, ki so telile od 1. avgusta do 10. decembra 2010 in so skupaj s teletom ostale na kmetiji še 2 meseca, ter izpolnjujejo vse zahteve za izplačilo, morate vložiti zahtevek v januarju 2011. Poročilo o prejetem pavšalnem nadomestilu v letu 2010 Vsi, ki ste imeli v letu 2010 dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke, morate do konca januarja oddati poročilo na naslov MF DURS, Davčni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana. Vračilo trošarin za gorivo v kmetijstvu Za vračilo trošarin za porabljeno gorivo v letu 2010 morate do 31. marca 2011 oddati vlogo na pristojni carinski urad. Izračun porabe goriva se izračuna po spodaj navedenih normativih. Normativna poraba je določena na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo GERK (grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) oziroma zemljiški kataster za gozd ter znaša: • 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka; • 420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada; • 50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja; • 15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem. Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina GERK pod posamezno vrsto dejanske rabe, kakor je za posamezno kmetijsko gospodarstvo evidentirana v registru kmetijskih gospodarstev pri MKGP. Dokazila • carinski organ po uradni dolžnosti pridobi podatke o površini zemljišč po vrstah dejanske rabe iz registra kmetijskih gospodarstev od MKGP ter podatke o površini gozda od davčnega organa in sicer po stanju na dan 30. 6. 2010. • pri uveljavljanju vračila za gozd se v primeru več upravičencev-članov istega gospodinjstva izpolni pooblastilo za uveljavljanje vračila trošarine za gozd. • zahtevku se priložijo originalni računi za nakupljeno gorivo, ki jih je potrebno oštevilčiti na način »1/n«, »2/n«, ... »n/n«, pri čemer je »n« število računov. Zahtevek z prilogami pošljete na Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 A, 1000 Ljubljana. Po pomoč za izpolnjevanje zahtevkov lahko pridete tudi v pisarno Kmetijsko svetovalne službe Dobrepolje. V kolikor imate željo po svetovanju na kmetiji v zvezi z tehnologijo, vodenjem obrazcev ali izpolnjevanjem pogojev nazskrižne skladnosti, vas prosim, da me obvestite. Z veseljem se bom odzval vašemu povabilu. Kmetijska svetovalna služba, KSS Dobrepolje, Franci Omahen 'Bog daj, srečno novo leto, zdravo, veselo, mirno, bogato, rodovitno, da bi nam rodilo žitno polje in vinske gore... Srečno20i1! lipietiJska svetovalna služba Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. 2. javni razpis iz naslova ukrepa 322 -Obnova in razvoj vasi v letu 2010. Razpi-snik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev. Predmet podpore je komunalna in prometna infrastruktura vaških in trških središč, prenova fasad ter ureditev prostorov za trženje lokalnih pridelkov in izdelkov ter postavitev urbane opreme (kot so klopi, ograje, izveski in table). Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so občine. Rok: je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=948 2. Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetice. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov uvajanja in implementacije Znaka za okolje EU za turistične namestitve in stroškov, povezanih s promocijo konkurenčne prednosti podjetja, ki jo je pridobilo z Znakom za okolje EU za turistične namestitve. Rok: do porabe sredstev. Prvo odpiranje bo 25.1.2011. Vsa naslednja odpiranja bodo vsaka dva meseca. Več: http://www.mg.gov.si/si/javne_obja-ve/javni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=892 3. Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: je štipendiranje kratkoročne mednarodne mobilnosti v tujino (študijskih obiskov) dijakov in študentov, ki so slovenski državljani in sicer: za namen izobraževanja in za namen praktičnega usposabljanja v neprofitnih organizacijah. Rok: je določen kot odprti rok prijave in prične teči na dan in traja do vključno 31. 12. 2011 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.sklad-kadri.si/. 4. Javni poziv za sofinanciranje mladinskega dela v letu 2011. Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Predmet razpisa: poziv je namenjen podpori mladinskemu delu in spodbujanju razvoja mladinskega sektorja na način zagotavljanja podpore kvalitetnim mladinskim programom in programom za mlade, ki prispevajo k družbenemu vključevanju mladih. Rok: je 10.1.2011. Več: http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozi-vi_razpisi_narocila/javni_poziv_za_sofinanci-ranje_mladinskega_dela_v_letu_2011 5. Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolvent - aktiviraj in zaposli se II!«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je usposabljanje študentov v času absolventskega staža na delovnem mestu, ustreznem smeri in ravni njihovega izobraževanja, po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa subvencioniranje njihove zaposlitve za polni delovni čas za obdobje 6 mesecev. Roki: 31.12.2010, 29.1.2011, 31.3.2011, vsi do 12. ure. Več: www.ess.gov.si/delodajal-ci/financne_spodbude/razpisi/razpi-si?aid=193 6. Skupni mednarodni 3. javni razpis za sofinanciranje raziskovalno razvojnih projektov v okviru iniciative WoodWisdom-Net 2 in 5. javni razpis za sofinanciranje raziskovalno razvojnih projektov v okviru iniciative Era-Net Bioenergy. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalno razvojnih projektov s področja trajnostnega upravljanja z gozdovi in optimalne izrabe lignino-celuloz-nih virov s povezovanjem raziskovalno razvojnih disciplin, proizvajalcev, potrošnikov in družbe. Razpis je namenjen projektom, ki vključujejo več delov inovacijske verige - od bazičnih do aplikativnih raziskav in industrijskega razvoja. Rok za oddajo glavne prijave je 31.3.2011, do 12. ure. Več: www.mvzt.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=956 7. III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podu-krep št. 1: komasacije in agromelioracije za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za komasacije in agromelioracije. Sredstva bodo prispevala k splošnemu izboljšanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja oz. k izboljšanju posestne strukture kmetijskih zemljišč in k izboljšanju ureditve funkcionalne infrastrukture. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije oziroma agromelioracije. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=945 8. Javni razpis št. 1/2011 za podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2011. Raz-pisnik: Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Predmet razpisa: Ocenjevanje izdelkov in storitev s področja graditeljstva. Dobitniki ZKG bodo imeli priložnost promovirati pridobljeno priznanje v okviru sejma MEGRA ali drugih javnih in strokovnih prireditvah. Rok: do 4. novembra 2011. Več: http://www.gi-zrmk.si/GC/de-javnostRazpis.aspx 9. III. javni razpis za ukrep 142 - podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost). Podprejo se skupine proizvajalcev prvih pet let po datumu priznanja skupine proizvajalcev. Rok: do vključno 31.1.2011. Več: www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=944 JVLSf Mowa siovenija Kriianska Uudtífa stranka Miru, veselja in medsebojnega prijateljstva za božične praznike ter zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2011 vam želi OO N.Si Dobrepolje. i; Obenem vam želimo prijetno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. december 2010 Iz občine 7 17.500 evrov pomoči iz avstrijske Koroške Občini Dobrepolje in Kostanjevica na Krki sta bili med najbolj prizadetimi v septembrskih poplavah. Posledice naraslih voda so še danes vidne v obeh občinah, kjer te dni dež in sneg povzročata še dodatne težave. Na pomoč so jim priskočili tudi Koroški Slovenci, ki so združili moči v solidarnostni akciji zbiranja pomoči za prizadete v poplavah, z naslovom »Hitra pomoč ob poplavah v Sloveniji«, ki so jo končali 16. novembra v Celovcu z dobrodelnim koncertom. V Jakličevem domu na Vidmu je bila v petek slovesnost, na kateri so predstavniki Zveze bank iz avstrijske Koroške izročili županu občine Dobrepolje Janezu Pa- vlinu in kostanjeviškemu županu Mojmi-ru Pustoslemšku ček v vrednosti 17.500 evrov. Akcijo so podprle vse osrednje organizacije koroških Slovencev, prvi del zbranega denarja v vrednosti 20.000 evrov je predsednik Upravnega odbora Zveze bank Felix Wieser, ki je županoma čeka izročil tudi danes, 29. septembra predal Gasilski zvezi Celje ter občinama Laško in Štore. Slovesnosti na Vidmu so se udeležili: ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, generalni direktor Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje mag. Boris Balant, predstavniki Slovenske vojske, gasilcev, policije, Rdečega križa in drugi. Župan občine Dobrepolje Janez Pavlin verjame, da bo država denar za odpravljanje posledic le primaknila, kot je to obljubila, v roku pol leta. Poudaril je, da ljudje denar potrebujejo takoj. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je o dvo-tirnosti in počasni odzivnosti države pri pomoči povedala, da so ljudje upravičeno razočarani. Pohvalila je sicer hitro odzivnost države takrat, ko dejansko pride do katastrofe, kasneje pa se kolesje države upočasni. V kulturnem delu programa so sodelovali dobrepoljski otroci in Tia-na Gačnik - Tiana. (Vir: Radio 1) 8 Vabila, voščila december 2010 Božični mir in veselje naj Vas spremljata v prihajajočem letu in Vam dajeta voljo in pogum zo medsebojno razumevanje ter dobra dela. Kulturno društvo Dobrepolje Turistično društvo PODGORA vam želi VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011! Naj vam prihajajoči Božič prinese mir in radost, novo leto pa zdravja, sreče in uspehov. Bodite z nami tudi v naslednjem letu. Srečno! 'M december 2010 Vabila 9 Vokalna skupina Mavrica za vas pripravlja koncert božičnih pesmi na božični dan, 25. decembra 2010, ob 17.00 uri v cerkvi Sv. Martina v Podpeči v Dobrepolju Koncert bo povezovala Nina Klun. Po koncertu se lahko udeležite pohoda z baklami na Kamen vrh. ¥ m M nedelja, 26.12.2010, ob i8:oo uri Športna dvorana Brinje Grosuplje Sabina Cvilak Damjanovič-sopran Janez Lotrič-tenor Oto Pestner-vokal Vljudno vabljeni! Oritesler Sloveiuke vafste, dirigentka Andreja ^lar koreogral Coran Bogdanovski in plesni solisti hlůmtdctje: do [ Lwww.kultuta.î^ rmlpiiiilsla »loink: Acu kuliumili diuttwCiMupIrí. Meitfu hnjiirgQ Cn VABILO Konjeniška sekcija TD Podgora organizira blagoslov konj na Vidmu 26. decembra po 10 maši. Verjamemo, da bo blagoslov pripomogel k zdravju, rodnosti in blgostanju naših konj. Vsi rejci teh plemenitih živali lepo vabljeni. in Turistično društvo Dc^epofie^^ ^^ "^Okviru praznovanja kulturinega praznika na koncert glasbene skupine PERPETUUM JAZZILEf v SREDO, 2. 2. 2011, ob 20. uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Cena vstopnice je 17 EUR. Nakup vstopnic: Občina Dobrepolje: tel. 01/786 70 10 Knjižnica Dobrepolje: tel. 01/786 71 40 Turistična pisarna: tel. 041 962 823 PRISRČNO VABLJENI. 10 Iz JKP Grosuplje december 2010 Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov v letu 2011 v občini Dobrepolje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak ponedeljek v tednu ne glede na morebitne praznike. II. ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV Organske odpadke bomo odvažali vsak petek v tednu, ne glede na praznike, v zimskem času (od 15.11. do 15.3.) pa enkrat na 14 dni. Naselja, ki so že vključena v odvoz organskih odpadkov: Cesta, Četež, Kompolje, Podpeč, Ponikve, Potiskavec, Predstruge, Videm, Zdenska vas (prvi odvoz bo 14.01.2011) III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV - EKOLOŠKI OTOKI Sreda: papir (tedenski odvoz) Četrtek: steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 06.01.2011) Petek: embalaža (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Dopisnico iz leta 2010 lahko koristite še do 31.12.2010 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavite na sedež JKP), po tem datumu ne bo več veljavna. V mesecu januarju 2011 boste po pošti prejeli novo dopisnico v enaki obliki in bo veljavna za leto 2011. Opozarjamo vas, da dopisnico shranite. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enaka kot smo jo izvajali v letu 2010. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM četrtek 7. 4. 2011 Struge - parkirišče pri gasilskem domu 13.00 - 14.00 h četrtek 7. 4. 2011 Kompolje - parkirišče pri gasilskem domu 14.30 - 15.30 h četrtek 7. 4. 2011 Videm - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00 - 17.00 h četrtek 7. 4. 2011 Ponikve - parkirišče pri gasilskem domu 17.30 - 18.30 h JESENSKI PREVZEM četrtek 6. 10. 2011 Struge - parkirišče pri gasilnem domu 13.00 - 14.00 h četrtek 6. 10. 2011 Kompolje - parkirišče pri gasilnem domu 14.30 - 15.30 h četrtek 6. 10. 2011 Videm - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00 - 17.00 h četrtek 6. 10. 2011 Ponikve - parkirišče pri gasilnem domu 17.30 - 18.30 h VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) Se bo izvajalo v soboto dne 14.05.2011 po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ZBIRNO MESTO: ČAS ZBIRANJA: Struge Parkirišče pred cerkvijo 7.30 - 8.00 h Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 8.15 - 8.45 h Zagorica Parkirišče pri starem igrišču 9.00 - 9.15 h Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 9.45 - 10.15 h Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 10.30 - 11.00 h Cesta Prostor pred ekološkim otokom 11.15 - 11.30 h Videm Parkirišče pri gasilskem domu 11.45 - 12.15 h Zdenska vas Parkirišče pri gasilskem domu 12.30 - 12.45 h Hočevje Parkirišče pri gasilskem domu 13.00 - 13.15 h Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,^), telefoni, radijski sprejemniki, ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE naša prihodnost je čisto olcoije ločeno I zbirar 'odpac december 2010 Iz JKP Grosuplje 11 VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (16.03. do 14.11.) od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, v zimskem času (15.11. do 15.03.) od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt. Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času CERO Špaja dolina v zbirni center brezplačno oddajo v naslednje ločene odpadke: - mešana embalaža (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike, ipd.)., - papir in kartonasta embalaža (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža, ipd.), - steklena embalaža (steklenice, kozarci od vlaganja, ipd.), - ravno steklo (okenska stekla, ipd.), - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto to je cca 4-5 kom avtomobilskih gum), - kovine (drobne kovine), večji kosi kot so radiatorji, peči ipd., se odložijo na za to primerno ploščad, - odpadni les (kosi lesa ali pohištva kot so; omare, mize, leseni stoli, ipd.), - odpadna električna in elektronska oprema (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.), - nevarni odpadki (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, plestici-di, odpadna olja, ipd.), - kosovni odpadki (jogiji in druge vzmetnice, oblazinjene sedežne garniture, športni rekviziti, večje igrače, ipd.), - organski odpadki, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje (večja količina vej, leseno pohištvo in drugi izdelki iz lesa - večjega obsega) Proti plačilu pa se v zbirni center lahko oddajajo tudi: - mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo (nesortirani), - gradbeni odpadki in sicer do 350 kg/dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo. Vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo odlaganje vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati. Za njih velja prepoved odlaganja gradbenih odpadkov. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa in lokalnega radia Zeleni val. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSULJE vabi k sodelovanju zdrave, pridne in mlajše delavce za zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del Pogoji: delo ravnanja z odpadki in izvajanja gradbenih del, spadajo med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe. Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom do 10. 1. 2011 na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. VIII. PRIKAZ ODLOŽENIH IN LOČENO ZBRANIH ODPADKOV 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 1. Odpadki odloženi v deponijo 13.174.542 12.352.330 12.877.975 14.050.845 12.622.464 10.838.246 12.412.980 2. Ločeno zbrani odpadki: a) kosovni odpadki: - kovine 156.280 171.860 98.600 79.790 165.030 208.780 195.430 - les 0 0 0 0 109.640 207.610 292.550 b) nevarni odpadki 12.347 8.292 13.619 16.575 17.903 22.539 11.931 c) OEEO (odpadna el. oprema) 0 0 0 12.940 75.560 153.054 144.349 d) odpadne avtomobilske gume 0 0 0 0 50.410 71.440 90.190 e) ekološki otoki: - papir 184.630 386.480 545.440 639.040 730.540 751.010 906.550 - steklo 61.180 142.600 183.380 217.180 285.540 330.950 364.500 - embalaža 23.920 81.620 89.460 114.690 170.640 221.220 324.291 d) organski odpadki: 972.660 1.429.940 1.642.800 1.704.870 1.852.610 2.794.250 3.142.230 e) Odpadne nagrobne sveče 0 0 0 0 0 0 66.950 Skupaj zbrani odpadki: 14.595.179 14.573.122 15.451.274 16.835.930 16.062.697 15.599.099 17.959.091 Ločeno zbrani odpadki skupaj: 1.420.637 2.220.792 2.573.299 2.785.085 3.440.233 4.760.853 5.546.111 Odloženi odpadki v deponijo skupaj: 13.174.542 12.352.330 11.973.955 14.050.845 12.622.464 10.838.246 12.412.980 % ločeno zbranih frakcij: 9,73 15,24 16,65 16,54 21,42 30,57 30,88 Z KORK DOBREPOLJE Čeprav je pri našem delu nekoliko zatišja, smo koncem oktobra prejeli 542 kg humanitarne pomoči v obliki prehram-bnih artiklov. Prejeto pomoč smo razdelili med pomoči potrebnim in med po-plavljence na območju Kompolj. Najbolj ogroženim v minulih poplavah je bila nu-dena tudi finančna pomoč. Vsi prejemniki so hvaležni za pozornost, katera jim je bila izkazana s strani Rdečega križa. V mesecu decembru smo obiskali oskrbovance v domu Sv. Terezije, domu »Prizma« Predstruge in »Prizma« Ponikve. Obdarili smo jih z dobrotami, katera so primerna za predpraznični čas. Nasmeh in iskrice v očeh teh ljudi nam povedo, da smo naredili dobro delo. Za konec leta 2010 nas čaka še akcija »Drobtinica«. Po ostalih KORK so jo izvedli že 16. oktobra na dan hrane, mi smo bili pa komaj po poplavah. Po dogovoru z OZRK Grosuplje bomo akcijo organizirali v četrtek 30.12.2010 od 8.00 do 12.00 ure v trgovinah TUŠ in Trgojan na Vidmu. Pričakujemo, da boste korajžno pristopili k naši stojnici in z veseljem darovali kak evro, za pomoč pri zagotavljanju toplega obroka otrokom iz socialno šibkih družin. NAMEN IN CILJI »DROBTINICA«............................................. Namen mednarodne akcije Drobtinica je poleg oznamovanja dneva hrane, ki je razglašen za 16. oktober in zagotavljanju pomoči socialno ogroženim osnovnošolskim otrokom v obliki toplega obroka, kot tudi ozaveščanju širše javnosti o problematiki in razmahu revščine ter nezadostne in nepravilne prehrane med otroci in mladostniki. V to mednarodno akcijo je Slovenija vključena že 10-let. ♦ Krajevna organizacija RK Dobrepolje vas vabi, da se udeležite dobrodelne akcije DROBTINICA v četrtek 30.12. 2010 od 8.00 do 12.00 ure v trgovinah TUŠ in Trgojan na Vidmu Zbrane prispevke bomo namenili za tople obroke šolarjem iz socialno šibkih družin, ki obiskujejo OŠ Dobrepolje. Vse, v kar upate, naj se izpolni, kar iščete, naj se odkrije, kar si želite, naj se uresniči. Srečno 2011! Krajevne organizacije RK Dobrepolje december 2010 RK Grosuplje, iz političnih strank 13 Darujte 0,5 % dohodnine Območnemu združenju Rdečega križa Grosuplje DONATOR LAHKO POSTANETE, NE DA BI SEGLI V ŽEP. Izpolniti morate le obrazec ZAHTEVA ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE, ki je na voljo na spletni strani Davčne uprave republike Slovenije http://www.durs.gov.si. Nanj morate vpisati svoj naslov in davčno številko ter našo davčno številko: 65838785. Obstaja pa še bolj enostaven način. Obrazce z že vpisano davčno številko Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje je mogoče dobiti tudi na sedežu OZRK Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje, od koder bomo obrazec, ki ga boste podpisali, odnesli na Davčno upravo. Obrazce z vpisano davčno številko imajo tudi predsedniki Krajevnih organizacij Rdečega križa Grosuplje. Izpolnjen obrazec lahko tudi sami pošljete na naslov: DURS, Kolodvorska 4, 1290 Grosuplje. Za več informacij pokličite na tel. št. 01/7811 630 ali 051/380 351. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali ljudem, ki so v socialni stiski ali pa jih je prizadela kakšna nesreča. Če boste zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije oddali do 31. decembra, jo bo davčna uprava upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2010. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje Samo nekaj let živimo. Zakaj bi torej ne storili vsega, da drug drugemu naredimo življenje lepo! (Robert Koch) Vsem občanom, donatorjem, prostovoljcem in krvodajalcem se zahvaljujemo za mnoga dobra dejanja v iztekajočem se letu ter voščimo vesele božične praznike in srečno, zdravo, za vse ljudi v stiski pa tudi bolj pravično in solidarno leto 2011! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE JANEZ TOMŠIČ - novi predsednik OO SLS Dobrepolje Marija Gačnik Dne 02.12.2010 je bil sklican izredni občni zbor SLS Dobrepolje, kjer je predsednik OO SLS g. Jakopič Anton podal informacijo o rezultatih zadnjih Vsem želimo blagoslovljene božične praznike. Naj prinesejo mir v naše domove in napolnijo z upanjem naša srca.Veselimo se preprostih stvari in bodimo prinašalci sreče svojim bližnjim, sosedom, sodelavcem in drugim. Leto 2010 naj bo zdravo in uspešno. Naj vsak doseže cilje, ki si jih bo zadal ob začetku novega leta, prav tako tiste, za katere je v iztekajočem se letu zmanjkalo volje in moči. Občinski odbor SLS Dobrepolje v___/ volitev, tako na občinski kot državni ravni. Na to tematiko se je odvila daljša razprava. Vsi prisotni so se strinjali, da se politika na lokalni ravni ne more primerjati s politiko v državnem zboru. V občini je potrebno stopiti skupaj in delati v dobrobit cele občine. Za uresničitev tega pa je potrebno imeti v občinskem svetu konstruktivne, delovne in izobražene svetnike. SLS Dobrepolje je v zadnjih volitvah predlagala za svetniška mesta dobro kandidatno listo in se tudi na tem mestu vsem volivcem za izkazano zaupanje najlepše zahvaljuje. V nadaljevanju je dosedanji predsednik Anton Jakopič podal svojo odstopno izjavo. Zahvalili smo se mu za dosedanje delo in dobro sodelovanje, še posebno člani, ki so kot svetniki z njim sodelovali več let, tudi pri prvih korakih ustanavljanja občine Dobrepolje. Dosedanji predsednik je predlagal v potrditev novega predsednika OO SLS Dobrepolje, gospoda Janeza Tomšiča. Prisotni smo ga soglasno izvolili. OO SLS Dobrepolje je s 3.12.2010 dobil novega, ambicioznega in uspešnega mladega predsednika, ki je nosilec več funkcij tudi v vrstah stranke SLS na državni ravni. Njegova največja želja je, pritegniti v stranko čim več mladih Dobrepoljcev, ki jim ni vseeno za razvoj in napredek kraja, kjer bivajo. Stranka bo morala z aktivnos- tjo in delom pridobiti na prepoznavnosti in doseči uspeh, ki ga je imela na prvih volitvah. Člani Slovenske ljudske stranke mu k izvolitvi iskreno čestitamo in mu želimo uspešno vodenje. ♦ OO SDS Dobrepolje želi vsem občankam in občanom občine Dobrepolje blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2011. Kultura JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV JANUAR......................................................................................................................................... KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI - JE TO EVROPA? četrtek, 6. 1. 2011 Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca Razstava, ki je bila postavljena že v Ljubljani in Ivančni Gorici, bo tokrat gostovala v Novem mestu. Na ogled bodo tiskani panoji z ilustracijami iz knjižnih prevodov Kozlovske sodbe skupaj s pripadajočimi ilustracijami. Predstavljenih pa bo tudi vseh pet prevodov z izvirnimi ilustracijami. Posebno pozornost pa bomo posvetili zadnjemu hrvaškemu prevodu, ki ga je ilustrirala Darja Lobnikar Lovak. MED BESEDO IN PODOBO, PRENOS REGIJSKE RAZSTAVE torek, 18. 1. 2011, ob 18.00 Vrhnika, Galerija Cankarjevega doma Na regijski razstavi na Vrhniki bodo poleg likovnih del, ki so bila razstavljena že v Logatcu, na ogled še izbrana dela iz izpostave Litija. Razstava je prerez ustvarjanja avtorjev na področju Osrednje Slovenije, ki ga je pripravila strokovna selektorica Anamarija Stibilj Šajn. Iz ivanške izpostave se bodo predstavili Meta Jakič, Saša Strnad, Gabrijel Vrhovec in Judita Rajnar. Ob razstavi bo izšel manjši, vendar pregleden in izčrpen katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih likovnih del. DELAVNICA ZA HOSTESE IN VODITELJE KULTURNIH PRIREDITEV petek, 21. 1., ob 16.30 in sobota, 22. 1. 2011, ob 9.00 Grosuplje, Kulturni dom Dvodnevna delavnica je namenjena vsem, ki želijo aktivno sodelovati pri organizaciji in oblikovanju kulturnih prireditev, se pravi: predsednikom in članom kulturnih društev, učencem 9. razredov, dijakom, študentom, zaposlenim in upokojenim posameznikom. Za posameznike, ki želijo v naslednjih letih voditi prireditve v organizaciji JSKD OI Ivančna Gorica, je udeležba na delavnici obvezna. Spodnja starostna meja udeležencev je 14 let. Delavnico bo vodila diplomirana igralka in izkušena režiserka Simona Zorc Ramovš. ZAKLJUČEK LIKOVNEGA NATEČAJA GOZD KOT PROSTOR PRAVLJIČNE UTOPIJE IN IZBOR LIKOVNIH DEL ponedeljek, 31. 1. 2011 Vsakoletni likovni natečaj izpostavi omogoči, da celoletno dejavnost predstavi z eno tematiko in torej vsebinsko rdečo nit vodi od prireditve do prireditve. Likovna dela prispela na natečaj se bodo namreč pojavljala na vseh vabilih, letakih, plakatih in spletni strani. To pomeni, da je celoletna dejavnost tematsko zaokrožena, prepoznavna, ustvarjalna ter vsakič sveža in nova. Po natečaju, ki je v celoti objavljen v pričujočem glasilu, bo izbor naredila strokovna žirija, razstava vseh prispelih del pa bo 27. 9. 2011 v Stični. NAPOVEDUJEMO OBMOČNA SREČANJA IN REVIJE ZA PRVO POLLETJE SEZONE 2011 • Območno srečanje otroških folklornih skupin - četrtek, 10. 2. 2011, ob 17.00, Do-brepolje • Območno srečanje mladinskih gledaliških skupin - Gledališke Vizije - petek, 18. 2. 2011, ob 18.00, Grosuplje • Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin, 1., 2. in 3. del - četrtek, petek in sobota, 3., 4. in 5. 3. 2011, ob 19.00, Grosuplje, Šentvid pri Stični, Dobrepolje • Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov, 1. in 2. del -sreda in četrtek, 9. in 10. 3. 2011, ob 17.00, Šentvid pri Stični, Dobrepolje • Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevecv ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - sobota, 19. 3. 2011, ob 19.00, Dobrepolje • Območno Linhartovo srečanje - ogledi do nedelje, 20. 3. 2011 - za vse gledališke skupine naše izpostave • Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin - torek in sreda, 22. in 23. 3. 2011, ob 8.30, Grosuplje • Območna revija plesnih ustvarjalcev - torek, 10. 5. 2011, ob 17.00, Ivančna Gorica • Območno srečanje (delavnica/razstava) otroških likovnikov - sreda, 18. 5. 2011, ob 9.00, Višnja Gora ROK ZA ODDAJO PRIJAVNIC ZA VSA OBMOČNA SREČANJA IN REVIJE JE 31. JANUAR 2011! VEČ O ODPRTIH NATEČAJIH IN RAZPISIH NA SPLETNI STRANI WWW.KULTURA-USTVARJANJE.SI a) ogledi za območno Linhartovo srečanje (ogledi 1. 12. 2010 - 20. 3. 2011), prijave na strokovne oglede potekajo do 15. januarja 2011 b) odprt natečaj Gozd kot prostor pravljične utopije (1. 12. 2010 - 31. 1. 2011) MAVRIČNA KULTURA ZA VSE MLADA ZARJA SE JE PONOVNO PREDSTAVILA NA DRŽAVNEM SREČANJU Na srečanju so nastopile pevske in godčev-ske skupine, ki so bile izbrane na regijskih srečanjih po koordinacijah na področju celotne Slovenije. Srečanje so popestrili tudi trije seminarji o ljudskem petju in godčevstvu. Iz Grosupljega je nastopila skupina pevcev ljudskih pesmi Mlada zarja iz KD France Prešeren Račna pod vodstvom Olge Gruden in Sabine Benedik. GLEDALIŠKA PEDAGOGIKA V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V začetku decembra je v Ljubljani potekala druga konferenca gledališke pedagogike: december 2010 Kultura 15 teorija in izkušnje, možnosti in rešitve. Konferenca v organizaciji državnega JSKD in Društva ustvarjalcev Taka Tuka je predstavila mednarodne raziskave o pomembnosti gledališke vzgoje v vrtcih in šolah. Otroci, ki so del gledališkega ustvarjanja, so po mnenju raziskovalcev bolj ustvarjalni, logični, samozavestni, boljši v reševanju primerov... Številni ustvarjalci in organizatorji so predstavili možnosti izobraževanja na gledališkem področju, večinoma pa so bili enotni, da v Sloveniji manjka šolanih gledaliških mentorjev. Izsledki iz konference bodo še na voljo. DOBREPOLJSKA DOLINA STOJI NA JEZERU Sklad je že pred leti, a pobudo dobrepoljcev, gospe Ančki Lazar podelil jubilejno priznanje in njeno delo podprl tudi z delnim sofinanciranjem likovne priloge, ki je objavljena v knjigi Dobrepoljska dolina stoji na jezeru. Vsem avtorjem knjige iskreno čestitamo! MODROST IN PRAVICA, PREVODNI PROJEKT Predstavitev prevodov Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori v angleški, španski, francoski in nemški jezik je potekala ob Ta veselem dnevu kulture na ivanški skladovi izpostavi v dopoldanskem času. Naključnim obiskovalcem je bil podrobno predstavljen večletni projekt ter vse raznolike dejavnosti, ki jih le-ta vključuje od razstav do publikacij in literarnih večerov ter uprizoritev gledaliških izsekov iz omenjenega besedila. Vse knjige, razen razprodanega angleškega prevoda, ki ga bomo predvidoma ponatisnili v januarju 2011, pa so na voljo v pisarni JSKD RS OI Ivančna Gorica. PREDSTAVITEV LITERARNEGA ZBORNIKA S KONCERTOM ZGREŠENIH PRIMEROV V Mali dvorani Španskih borcev v ljubljanskih Mostah je ob Ta veselem dnevu kulture potekala predstavitev zbornika Daleč in blizu. V njem je objavljen jagodni izbor literarnih del, ki so prispela na literarni natečaj Osrednje Slovenije na temo Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Dodali smo mu tudi izbor likovnih del z natečaja ivanške izpostave Kako se bojujem proti »revščini«? Območna izpostava Ljubljana je bila organizatorka celoletnega projekta in zaključnega dogodka, ki so se ga udeležili številni avtorji; od osnovnošolskih otrok do seniorskih piscev. Prireditve so pospremili tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve skupaj z letošnjo ambasadorko Failo Pašić Bišič, ki je govorila o svoji poti boja proti socialni izključenosti. Glasbena skupina Zgrešeni primeri iz ivanške občine je ob tej priložnosti predstavila avtorske skladbe na temo socialnih razlik. Iz naše izpostave so na natečaju sodelovali: Anton Drab, Kristina Grandovec, Julija Ilić, Katarina Petra van Midden, Andrejka Miše Glavič, Marija Mohorič, Marija Pilko, Petra Prebanda, Majda Senčar, Gabrijela Škantelj. DOBREPOLJSKI NOVINARJI SO SE PREDSTAVILI NA DELAVNICI POD VODSTVOM MANICE JANEŽIČ AMBROŽIČ Mladi udeleženci delavnice, ki je bila namenjena izključno dobrepoljskim osnovnošolcem, so se preizkusili v imitiranju poročanja ob letošnjih poplavah. Pod vodstvom uspešne televizijske novinarke Manice Janežič Ambro-žič so izpopolnili svoje javno nastopanje. Učenci pa so po delavnici pripravili tudi krajše časopisne članke, ki so v prilogi Vrtiljak mladih objavljeni v pričujočem glasilu. GLEDALIŠČE IZ DESNEGA ŽEPKA UVEDLO V PRAZNIČNE DECEMBRSKE DNI Drugo predstavo Otroškega abonmaja Dobrepolje so si ogledali številni mladi. Otroci so uživali v dinamični predstavitvi Grimmove Mo-tovilčice v izvedbi Gledališča iz desnega žepka. Ob koncu pa so najmlajši prejeli tudi balone, ki jih je podaril letošnji donator abonmaja NLB Dobrepolje. JAREĆE SUĐENJE U VIŠNJOJ GORI, PREDSTAVITEV PREVODA KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI V centru kulture v Mostah - Španskih borcih so se ponovno zbrali ljubitelji projekta Modrost in pravica. Tokrat ob predstavitvi hrvaškega prevoda Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori in v soorganizaciji z ljubljansko skladovo izpostavo. Predstavitev knjige je popestrila razstava ilustracij Darje Lobnikar Lo-vak, s katerimi je tudi opremila hrvaški prevod knjige. Besedilo je v hrvaščino prevedla dr. Đurđa Strsoglavec. V kulturnem programu je nastopila Nuška Drašček s slovensko in hrvaško pesmijo iz svojega prvega albuma Svet je tvoj. Vse prisotne pa je v uvodnem nagovoru pozdravil tudi direktor JSKD RS Igor Teršar. KLEMEN MARKOVČIČ SI JE OGLEDAL PREDSTAVO SALOMA Prvi ogled za Območno Linhartovo srečanje 2011 je potekal v Zavodih Svetega Stanislava v Ljubljani. Drama Saloma v izvedbi KD Dobrepolje in Dramske skupine Scena je navdušila občinstvo. Predstavo si je ogledal strokovni selektor Klemen Markovčič, radijski in filmski režiser, ki je predstavo, režiserko in zagnane igralce močno pohvalil. Ta izvedba drame Saloma je bila posvečena dobrodelnim namenom. Prostovoljni prispevki so bili namreč namenjeni odpravi posledic poplave v Zavodu Sv. Terezije na Vidmu v Dobrepolju. ♦ V letu 2011 želimo Vam želimo čim manj "kalkuliranja", ker se boste gotovo nekje ušteli, tu mislim na tabelice s plusi in minusi, ko se zazremo v preteklost, ki hoče, da obžalujemo vse, česar nismo storili v letu za nami. Iskreno vam želimo VELIKO MOČI IN POGUMA za sprejetje samega sebe. Doživljate sleherni trenutek; in to po svoje. Da skrajšam čestitko: SPREJMITE ODGOVORNOST ZA SEBE IN SVOJE ŽIVLJENJE! STVARI kulturna skupina TD Podgora TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA Podgora 28 1312 Videm Dobrepolje vas v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE vabi v soboto, 25. decembra 2010, na tradicionalni, letos že 17. pohod z bahiami s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI naše države. Cilj pohoda je Kamen vrh. Dnevni pohod ob 13. uri in večerni ob 18. uri. PROGRAM POHODA: Zbirno mesto za oba pohoda bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo in topel napitek. Odhod na Kamen vrh bo skupaj z vodiči ob 13. in 18. uri. Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Po večernem pohodu se boste lahko okrepčali v koči pri Koritu. Pridružite se nam! Turistično društvo Podgora in Planinsko društvo Dobrepolje Letni koncert MePZ Ponikve Ima kdo talent??? V Jakličevem domu se je 13. novembra odvijal poseben izbor bodočih medijskih zvezd. Pod budnim očesom tričlanske komisije so na odru nastopile skupine najrazličnejših žanrov, ki so se na ta nastop uvrstile z različnih avdicij po Ponikvah. Tako smo bili lahko priča hitremu sestavljanju sesalnega voda, osveženi izvedbi Haidijine uspešnice, mojstrovine na ljuskem glasbilu, break dance skupini, sinhronemu plavanju na suhem in še čemu. Med nastopajočimi je bilo tudi precej zborov. Žirija je sicer izrazila sum, da so si zbori sila podobni, vendar so bili vsi dvomi ovrženi. Vzdušje je bilo odlično, predvsem po zaslugi publike, ki je znala pokazati poleg odobravanja tudi nestrinjanje z odločitvijo žirije. Da so se ušesa in oči publike malo spočile od amaterskih nastopov, je poskrbela odlična skupina Jararaja z dovršenimi interpretacijami ljudskih pesmi z raličnih koncev Slovenije in navdušila občinstvo. Resnično dober zgled za vse, ki bi bi radi svoj talent razvijali. Nekaj skupin se je uvrstilo v nadaljevanje tekmovanja, nekateri pa bodo svoje nastope še pilili in nadgrajevali. Po končani prireditvi smo v preddverju dvorane nadaljevali druženje ob manjšem prigrizku. Vsem, ki so s svojo pomočjo tako ali drugače izbor talentov omogočili, se iskreno zahvaljujemo. ♦ december 2010 Kultura 17 Bogatejši smo - predstavitev knjige Dobrepoljska dolina stoji na jezeru 29. novembra 2010 je bila v Jakličevem domu na Vidmu predstavljena nova knjiga. Knjiga, ki je pomembna za Dobrepolje in celo Slovenijo. Gre za knjigo, ki razkriva našo preteklost na drugačen, ne povsem klasičen zgodovinski način, podkrepljen z golimi podatki, datumi in osebami, pač pa s pripovedmi, ki govorijo o vsakdanjem življenju naših prednikov, njihovih šalah, prigodah in tudi resnih dogodkih. Igor Ahačevčič Knjigo je napisala mag. Branka Lazar. Glavni del knjige zavzemajo pripovedi, ki jih je v radijskih oddajah iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi« ter v živih nastopih na javnih prireditvah pripovedovala ga. Ančka Lazar. Da bi bilo to delo čim bolj privlačno in popolno, pa je knjigi priložena tudi zgoščenka s posnetki pripovedovanja ga. Ančke, tako da se bralec lahko prepriča tudi v živost in neposrednost njenega pripovedovalskega daru, s katerim nas je vse življenje razvajala in navduševala. V knjigi je zgoščeno opisano tudi življenje Vintarjeve družine (Ančkine rojstne družine), iz katerega lažje razumemo, zakaj in kako je prišlo do tega, da se je Ančka začela ukvarjati s pripovedovanjem. Pa ne le to, besedi je bila dodana tudi pesem, ki jo je v svet ponesla skupina ljudskih pevcev »Zagoriški fantje«, ki je postala mednarodno priznana, a do-brepoljsko skromna pevska skupina. Uvodni del knjige je bolj študijski in podkrepljen s strokovno razlago nastanka ljudskih povedk, bajk, legend in dokaj natančnim opisom in popisom del, ki so se že ukvarjala s pripovedništvom v Do-brepolju. Prav tako pa so v knjigi zgoščeno opisane družbene razmere v preteklem obdobju, ki so botrovale oblikovanju nekoliko posebnega značaja človeka na tem koščku sveta. Gre za zanimiv prikaz stanja, ki ga bo pri svojem delu lahko s pridom izkoristil marsikateri študent ali dijak. Vsekakor pa je to zanimivo bra- nje za vsakogar. Še posebno pomembna pa je ta knjiga kot prispevek k spoznavanju in utrjevanju naših korenin in samozavesti, saj jasno pove, da Dobrepolje ni od včeraj, pač pa je to kraj, ki ima bogato in ne zgolj kruto preteklost. Na to je opozoril v svojem prispevku temu bogatemu večeru tudi dr. Marko Terseglav, ki je opozoril na ljudsko pesem »Po vrtu je špancirala« v izvedbi Zagoriš-kih fantov. Pesem je pred desetletji slišal prav od te skupine in po svojem nastanku sodi kar precej v pred Prešernovo dobo, čeprav je ravno naš največji pesnik prav ta motiv uporabil iz nemškega govornega področja za svojo pesem »Leno-ra«. Posebnost večera je bilo poleg udeležbe številnih uglednih gostov in strokovnjakov s področja etnologije, slavistike, muzikologije in privlačno zapeljivega pripovedovanja ga. Ančke, vsekakor tudi njegovo globje sporočilo. Prenašanje izročila iz roda v rod. Ančka in Branka sta to naredili s pripovedovanjem in knjigo, Zagoriški fantje in Družina Erčulj s pesmijo, otroci vrtca in Folklorne skupine OŠ Dobrepolje pa s pesmijo, izštevanka-mi in plesom. Zares, docela preprost, neizumetni-čen, ustvarjalen in nepopisno bogat uvod v letošnje praznovanje občinskega praznika. Celo simbolen, saj »Dobrepoljska dolina stoji na jezeru«. ♦ Nastop naših folklornikov na javni radijski oddaji Sijaj, sonce! Martina Prhaj, mentor OFS OŠ Dobrepolje Nacionalna RTV, 1. program radia SLO je pripravila javni razpis za iskanje, zbiranje, predstavljanje in snemanje ljudskega glasbenega izročila za javno radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi Sijaj, sonce! Z razpisom so želeli odkriti, predstaviti tisti del ljudske ustvarjalnosti, ki jo spodbudi rojstvo. Vsa prijavljena dela je strokovno pretresla komisija, ki so jo sestavljali: etnolog dr. Bojan Knific, etnomuzikologinja dr. Urša Šivic in slavist Renato Horvat. Izbrali so enajst posameznikov in skupin, štiri pa je v skladu z razpisnimi pogoji k sodelovanju povabilo uredništvo. Ena izmed teh skupin je bila tudi del naše starejše OFS (otroška folklorna skupina) OŠ Dobrepolje. Imeli smo zelo malo časa (dva dni) za pripravo, iskanje, učenje otroških ljudskih pesmi, izštevank, uspavank, nagajivk na temo rojstva. Pomagali smo si z pesmicami iz otroštva Darje Erčulj in Martine Prhaj , ustnim izročilom ga. Ančke Lazar in z zvočnim posnetkom Zagoriških fantov. Na snemanje zbranega gradiva smo šli 5. 11. 2010, v Ljubljano, na Radio Slovenija, v studio 14, pod vodstvom Simone Moličnik, urednice za ljudsko glasbo. Pripravili smo devet dvoglasnih otroških ljudskih pesmi in rajalnih iger, štiri kratke pesmi za ujčkanje, dve uspavanki, dve nagajivki, štiri izštevanke in dve igri s prsti. Za učence je bila to prva tovrstna izkušnja. Z našim izborom so bili zelo zadovoljni. Takoj po snemanju so nas prosili, da bi sodelovali na javni radijski oddaji, kjer bodo v živo predstavili zgoščenko z naslovom Sijaj, sonce! Njihova želja je bila, da bi bili naši folklorniki del scene v studiu, ker naj bi bila oddaja namenjena ne le poslušalcem, ampak tudi gledalcem. Tako se je tudi zgodilo. Prišel je dan javne radijske oddaje, 11. 12 2010. Del posnetih pesmi, izštevank, prstnih iger, nagajivk in uspavank je bilo uvrščenih na zgoščenko, ki ga je izdal 1. program radia Slovenije. Naši učenci - folklorniki starejše OFS so bili pohvaljeni tako za prispevek na zgoščenki, pesmi zapete v živo, kot za sceno, ki so jo postavili na odru. Cel čas oddaje, ki je potekala v živo (1 ura in 40 minut), so se tiho igrali različne prstne igre, izštevanke brez govorjenja. Po prireditvi je sledilo druženje z vsemi nastopajočimi in pogostitvijo. Dobili smo novo zgoščenko Sijaj, sonce!, na katerem je tudi prispevek naših folklorni-kov. ♦ december 2010 Kultura 19 Po peti predstavi drame Saloma 1000 EUR za Zavod sv. Terezije Dramska skupina Scena je v ponedeljek, 13. decembra 2010, predstavila dramo Saloma v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Tja nas je prijazno povabil direktor dr. Roman Globokar po ogledu igre v Dobrepolju. V imenu KD Dobrepolje, Dramske skupine Scena, se iskreno zahvaljujem vodstvu Zavoda sv. Stanislava za gostoljubje, za brezplačno oddajo dvorane in za reklamo. vi scene, izdelala koreografijo plesa, izbrala glasbo in vsakemu igralcu posebej osvetlila njegovo vlogo iz različnih zornih kotov. Ob nastopih je bila nepogrešljiva maskerka in frizerka. Skratka, vse ve in vse zna in brez nje Saloma zagotovo ne bi bila to, kar je. Zahvala pa gre tudi njenemu možu Viliju Imeroviču, ki je pomagal pri izdelavi in postavitvi scene. Prav tako se najlepše zahvaljujem Romanu Bukovcu ter Klemenu in Albinu Babiču za kvalitetno in brezplačno izdelavo scene in rekvizitov, trgovini MIX za material (100 ), Marku Prijatelju za brezplačen prevoz scene in Slavku Jamniku za posredovanje pri pridobitvi sponzor-skih sredstev. Roman Bukovec in Albin Babič sta se odpovedala povrnitvi stroškov za material, ki sta ga potrebovala za izdelavo scene (vsak 150 ), v korist Zavoda sv. Terezije. Dejan Pugelj in Klemen Tegel sta po-aši skrbela za tehnično plat predstave (luči zunanji strokovni sodelavki ge. Sonji Ime- in zvoki), ki je pri Salomi izredno zahtev-Odločili smo se, da bo predstava v Ljub- rovič iz Škofje Loke, ki je nesebično vtka- na in zapletena, vendar sta naša tehnika ljani dobrodelne narave. Prostovoljne la v predstavo svoje znanje, izkušnje, de- to izvrstno opravila. Poleg tega je Klemen prispevke (700 ) smo namenili Domu lo in veliko materiala za sceno in kostu- igral tudi vlogo mladega stotnika. V času, starejših Videm -Dobrepolje, Zavodu sv. me. Ukrojila in sešila je vse kostume, za- ko je bil Klemen na odru, je moral Dejan Terezije. Zbranim gledalcem smo najprej snovala in osebno sodelovala pri izdela- skrbeti še za luči. Občudovala sem nju-slikovno predstavili škodo, ki je nastala zaradi poplav v Zavodu sv. Terezije, potem pa je gledalce osebno nagovorila tudi direktorica Zavoda sv. Terezije mag. Klavdija Možina. Gostovanje zahteva veliko več dela, priprav in organizacije kot predstava v domačem kraju, vendar se mi zdi dobro, da dobrepoljsko kulturo ponesemo tudi izven meja naše občine. Ugledni profesorji in poznavalci literature, ki so si dramo ogledali, so bili začudeni, da si je podeželska amaterska gledališka skupina izbrala tako zahtevno literarno delo in ga tako kvalitetno uprizorila. Tudi številni Dobrepoljci ste nam po ogledu igre izrekli pohvale in priznanja, kar nam zelo veliko pomeni in kar je največja nagrada za naš trud. Kot režiserka in organizatorka celotnega projekta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju drame Sa- Marta Šuštar no spretnost, vztrajnost, natančnost in odgovornost pri vsaki predstavi in še posebno pri organizaciji gostovanja. Ob nastopih je občasno pomagal pri tehniki tudi Janez Jakopič Iskrena hvala vsem. Zahvaljujem se krajevni knjižnici Dobrepolje in Mariji Kram-žar za prodajanje vstopnic, Marku Grimaniju, grafičnemu oblikovalcu iz Radovljice, ki je strokovno, a brezplačno oblikoval reklamni material: plakat, gledališki list in letak ter Taminu Pe-telinšku, ki je (strokovno in brezplačno) fotografiral vajo in generalko. Hvala tudi Tonetu Steklasi za rezervacije dvorane, korektno sodelovanje in pomoč pri reklami, učencem 9. razreda OŠ Dobrepolje za raznašanje letakov in Jelki Škrlj, ki je priskočila na pomoč pri gostovanju v Ljubljani. Hvala Sabini Volek za pridno pošiljanje sporočil pred vsako vajo (včasih tudi dvakrat ali trikrat, ker je prišlo do nepredvidenih sprememb), za uvodne nagovore in za drobne malenkosti, ki jih je potrebno opraviti v zakulisju. Prav tako se zahvaljujem Barbari Brodnik, ki je kot šepetalka za zaveso skrbno spremljala igralce in jim bila v oporo. Dragi igralci, zahvaljujem se tudi vsem vam, da ste mi zaupali, da ste vztrajali do konca. Vem, da se vam je včasih zdelo, da se nič ne premakne naprej, da vas je jezilo, ko je vedno kdo manjkal, da ste morali poslušati kar dve režiserki, ki sta vsaka po svoje nekaj zahtevali in popravljali. Vsi smo žrtvovali veliko svojega prostega časa, mnogi pa še materialna sredstva v obliki prevoženih kilometrov ter telefonskih klicev in sporočil. Ampak na koncu nam je vendarle uspelo, mar ne? Dragi bralci Našega kraja! Kot vidite, je kar veliko ljudi dobrohotno sodelovalo pri nastajanju in uprizoritvi drame Salo-ma, ne le tisti, ki ste jih videli na odru. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Če sem koga pozabila, ni bilo namerno in naj mi ne zameri. »Salomci« gremo sedaj na zaslužene počitnice. Če bo zanimanje, bomo morda v pomladnih mesecih še enkrat ponovili igro v Jakličevem domu, saj si jo zaradi slabega vremena mnogi niste mogli ogledati. Konec februarja bomo gostovali v Celju. Takrat se pa zopet kaj oglasimo. ♦ Dramska skupina Scena s predstavo Saloma za Zavod sv. Terezije Klavdija Možina V ponedeljek, 13.12.2010, je bila v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani organizirana dobrodelna prireditev za Zavod sv. Terezije. Dobrepoljska dramska skupina Scena je odigrala igro Saloma, avtorja Oscar- ja Wilda. Zbirali so se prostovoljni prispevki, ki so bili nato izročeni za sanacijo zavoda. Prisotni smo bili tudi predstavniki zavoda. Saloma je bila, kot tudi prvič, neverjetno dobro odigrana in mislim, da smo vsi v dvorani uživali v igri. Ob tej priliki se zahvaljujem celotni skupini Scena, da so se za ta dobrodelni korak odločili s tako zahtevno predstavo, ter da so popeljali svoj talent na ljubljansko sceno. Vnovična predstava je vseeno najbrž le potegnila za seboj veliko dela, organizacija in časa. Same vloge so bile odigrane tako, da se je gledalec dobesedno znašel sredi dogajanja v tako oddaljenem svetu, kar je po mojem mnenju največji uspeh izvedbe igranih vlog. Posebna zahvala in čestitke ga. Marti in ga. Sonji ob takem mojstrskem delu in podrobnostih, vsaj kolikor smo laiki to lahko opazili. Scena in kostumi so bili tako originalnega videza, tako v polnem skladu z nastopajočimi. Hvala tudi g. Glo- bokarju za omogočanje prostora in organizacijo izvedbe te prireditve v Zavodu sv. Stanislava, saj je to delo tako vsebinsko kot ustvarjalno seglo na oder med mladimi. Posebna hvala tudi postavljavcema scene, Romanu B. ter Albinu B., ki sta se odrekla plačilu svojih storitev, ter jih dobrosrčno namenila v namene sanacije v Zavodu sv. Terezije. Na prireditvi se je tako skupaj nabralo 1000 EUR donacij, za kar smo zelo hvaležni. Hvaležni smo Sceni za pripravljenost, veseli pa bomo sodelovanja tudi naprej. Morda bomo našli tudi skupno pot pri manjših ustvarjalnih delih. Pri tem se v imenu zavoda zahvaljujem predvsem ga. Marti. Še enkrat hvala. Vsem želim lep in miren božič ter veliko uspešnih in veselih trenutkov v letu 2011. ♦ december 2010 Kultura 21 Nastop dobrepoljskih. pesnikov v Sarajevu Poezija je še zmerom živa, zlasti v okoljih, kjer je poezija organska sestavina socialnih in kulturnih dialogov in ne nekaj, kar se mora vsiljevati in dokazovati svoj pomen. Komur je literatura blizu, o njej ne razpravlja, ker je zraven in je vpletena v njegov/njen lifestyle*; sorodne duše razpravljajo o kakovosti njihovih dosežkov in s skupnimi močmi pospešujejo njihov razvoj. Saša Strnad, Turistično društvo Podgora, kulturna skupina ST*ART Ozek okvir domačih predstavitev že dolgo ne zadošča več. Poiskati je bilo treba sogovornike zunaj lastne samozadostnosti. V dobi močno poudarjene virtualizacije, medmrežja in globalizacije se zdijo komu taka srečanja (literarni večeri, pesniški festivali, delavnice, itd.) morda odveč. Vse je dosegljivo s klikom na tipkovnici. Vendar globalizacija še ni nujno tudi svetovljanstvo. Festivali so zelo prijetni in včasih zelo pomembni. Prijetni so zaradi domačnosti, ki jo ustvarijo, svet postane velik in intimen. Oktobra smo se odpravili na IV. Mednarodni Festival Književna srečanja v Bosni in Hercegovini**. Festival je imel predhodni razpis in strokovno komisijo. Prijavili smo tiste člane kulturne skupine ST^ART, ki so si to želeli, in poslali njihove pesmi. Komisija je za nastop in predstavitev na festivalu, prevod ter za objavo v zborniku izbrala štiri avtorje: Sašo Strnad, Alenko Zabukovec, Silvo Langenfus in Andreja Debeljaka.*** Snidenje s hrvaškim pesnikom lahko zamaje kulturni šovinizem, ki ga lahko nekdo prinese s seboj, ne da bi sploh vedel zanj. Potem lahko na festivalu slišiš pesnika in postaneš vernik. Branje Admirala Mahi a je spremenilo moje dojemanje načina, kako v besedah in kiticah teče čas. Eno samo branje pesnika iz Mostarja mi je približalo delo pesnika, ki je bil prej zame zastrt. Predstavitve, ki nam na osebni ravni ponujajo sporočilo, na katero se je moč neposredno odzvati v njihovi tridimenzionalni pojavnosti, bodo tudi v prihodnje - in prepričana sem, da celo pogosteje - dragocena praksa tistih, ki so odprti, ozaveščeni in to možnost odprto ponujajo tudi drugim. IV. Mednarodni festival Književna srečanja so bila vsekakor priložnost za vse ustvarjalce; namreč iz javnih nastopov se lahko veliko naučiš, npr.: kaj je najboljši del branja v živo, kaj ima na papirju večji učinek, kaj se da dobro prevesti, tu se dotikamo tudi kritik s stanjem na tem ustvarjalnem področju, vrednotenjem in zasnovo uporabnih sklepov, ki bodo morda prispevali k temu, da se s svojimi dosežki umestimo na literarni globus. Tovrstna srečanja odpirajo vrata pri prevajalcih, kritikih in objavah v strokovnih revijah kot so Liri-konfest, Vpogled, Združene države poezije, Mentor, itd.. Mi smo svoje poslanstvo predstavili na iskreni način in tako osvojili srca poslušalcev ****, saj so v času naše predstavitve prekinili pesem s ploskanjem, prelila so se čustva in takrat smo še z večjim ponosom branili barve države in Občine Do-brepolje. Verjamete? NE? Potem morate obvezno priti in se prepričati v petek, 7.1. 2010, ob 19. uri, v Krajčkovem saloonu, kjer bomo predstavili pesmi v slovenskem in bosanskem jeziku, in prek 500 fotografij iz Sarajeva, ki so nastale v tem času; spoznali pa boste tudi ostale udeležence, ki so sodelovali na Festivalu. Dobro je vedeti: * lifestyle - življenjski stil ** pred štirimi leti je nastala organizacija KNS, Udruženje »Književnost Novog Sarajeva«, ki je želela združiti ustvarjalce iz bivših Republik Jugoslavije in kasneje to razširila še na ostale države. *** Na festival se je prijavilo 300 avtorjev, od tega 160 Slovencev - izbranih za predstavitev, nastop in prevod je bilo 44 slovenskih avtorjev. Od tega štirje Do-brepoljci, kar predstavlja skoraj 10% zastopanih iz Občine Dobrepolja od vseh izbranih prijavljenih. **** Pesmi smo predstavili v slovenskem in bosanskem jeziku. Prevod biografij in pesmi je naredila Senada Smajić. Torej: da najdete nov pogled na stvari, morate leteti in hoditi po vodi. Potem morate biti temeljiti, da boste svojo idejo lahko uresničili. Skrivnost je v tem, da mora končni rezultat še vedno vsebovati krhost in dušo koncepta. ♦ živiš v soseski tega mesta, v nekem stanovanju te hiše, v mejah ob katerih ne moreš vedno obrniti ključa, posteljo pogrinjaš vedno na enak način in srajce vedno začneš likati na enakem koncu, meje, ki postavljajo vzorce, kakor skrivnostni pajčolan. Vrgla si se v tok. Na tvojem oknu ni več belih zastorjev. Arhitektura slovenskega podeželja v očeh varstva kulturne idenitete slovenskega prostora Ozemeljska raznovrstnost - cilj sodobnega urejanja prostora Izr. prof. dr. Živa DEU Udeleženci raznovrstnih razprav o okolju in razvoju vedno znova opozarjajo politike, gospodarstvenike in druge na nujnost preusmeritve od zdajšnjega okolje uničujočega življenja k načinu, s katerim bomo zadovoljili osnovne potrebe ljudi po vsem svetu, ne da bi z izčrpavanjem življenjskih združb in neživega okolja povzročili samouničenje. Z izdelano razvojno in okolj-sko analizo so tudi dokazali, da za dvig kakovosti prebivanja na planetu Zemlja niso dovolj samo zdravi naravni viri, ampak tudi ohranjena dana in ustvarjena ozemeljska raznovrstnost, ki se v vedno močnejšem povezovanju svetovnih prostorov (pretok ljudi, dobrin in idej) nevarno zgublja. Zato med razčlenjenimi usmeritvami novega, okoljevarčnega razvoja, ki ga podpira tudi okoljsko ozaveščena Evropska unija, podčrtana vizija sodobnega in naprednega razvoja grajenih struktur temelji na Slika 1 in slika 2: Grajene strukture, pomembne določilnice kulturnih krajin, so se vse do našega časa razvijale zvezno, z upoštevanjem naravnih in spreminjajočih se gospodarskih, družbenih in kulturnih pogojev. Odlikujejo jih številne kakovosti: uporabnost, racionalnost, lepota _ prenovi obstoječega (ponovna uporaba, reciklaža materialov) in gradnji novega na način, ki varuje naravne vire in ne briše ozemeljske raznovrstnosti (Teritorialna agenda Evropske unije in Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih (Leipzig, 2007). Ali razloženo drugače: med elementi, ki oblikujejo ozemeljsko raznovrstnost, so poleg geomorfoloških, hidrografskih in vegetacijskih tudi grajene strukture, takšne, ki izražajo izvorno vezanost na določeno ozemlje in ki ga tudi razpoznavno določajo. Njim, razpoznanim določilnicam ozemlja, pretehtanim in strokovno odmerjenim, se mora v sozvočju s svetovno sprejeto usmeritvijo ohranitve ozemeljske raznovrstnosti, prilagoditi sodoben prostorski razvoj. ARHITEKTURA SLOVENSKEGA PODEŽELJA KOT DOLOČILNICA OZEMELJSKE RAZNOVRSTNOSTI SLOVENSKEGA PROSTORA Z raziskavo (Fister, 1993; Deu, 2001) je bilo razpoznano, da se raznolike slovenske kulturne krajine med seboj razlikujejo ne samo po ohranjenih in preoblikovanih naravnih danostih, ampak tudi po v zgodovinskem razvoju oblikovanih grajenih strukturah - stavbni dediščini. Z opravljenimi analizami so bile določene prostorske razlike v izoblikovani stavbni, arhitekturni dediščini, osvetljen je bil njihov razvoj ter razkrita izoblikovana merila in vrednote. Med vrednotami in vrednostmi naj poudarimo samo ugotovljeno racionalnost, funkcionalnost in izvrstno prilagajanje naravnemu prostoru in človeku. Zaradi vedno močnejšega prepleta z univerzalnimi, s splošnimi in danemu prostoru z neprilagojenimi urbanimi in arhitekturnimi oblikami podedovane grajene strukture, ki so še do pred kratkim jasno določale kulturne krajine slovenskega prostora, to svojo pomembno vlogo ohranjajo samo še v redkih kulturnih krajinah. Zaznano je, da se ozemeljska raznovrstnost stavbarstva v slovenskem prostoru še vedno zmanjšuje. VZROKI ZA BRISANJE RAZPOZNAVNO ZNAČILNIH GRAJENIH STRUKTUR, PODEDOVANIH GRAJENIH STRUKTUR - DOLOČILNICA OZEMELJSKE RAZNOVRSTNOSTI SLOVENSKEGA PROSTORA Vrednost kulturnih krajin se v slovenskem prostoru znižuje zaradi razvoja grajenih struktur, v katerem: 1. imajo novogradnje prednost pred prenovo (zaveza, podana v prostorskih planskih in izvedbenih dokumentih na državni in lokalni ravni je nasprotna: prenova ima prednost pred gradnjo novega); 2. identitetne, to je v posameznih kulturnih krajinah razpoznavno določljive grajene strukture, propadajo (rušenje), redke še ohranjene pa se utapljajo v prevladujočih vseslovenskih in december 2010 Kulturna dediščina 23 vseevropskih urbanih in stavbnih oblikovnih značilnostih; 3. novo ni oblikovano in zgrajeno z upoštevanjem identitete obstoječih grajenih struktur, urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva. Vsi trije opisani posegi so v nasprotju s sprejeto mednarodno Konvencijo o ohranitvi kulturne raznolikosti in z vsemi dokumenti, ki govorijo o trajnostnem razvoju, celovitem varstvu stavbne dediščine in o varstvu nepremične kulturne dediščine, pa tudi v nasprotju z določili, podanimi v naših planskih in izvedbenih dokumentih na državni in lokalni ravni. Posledica pa je nesporna izguba ozemeljske raznovrstnosti oziroma razpoznavnih značilnosti arhitekturnih regij in nadalje kulturnih krajin. Posegi v prostor na predstavljen način (prenova ima prednost pred gradnjo novega, novo ne upošteva vrednot in meril v prostoru obstoječih identitetnih grajenih struktur) pa ne vplivajo samo na brisanje identitetnih značilnosti kulturnih krajin, srčike kulturne raznolikosti slovenskega prostora, ampak pospešujejo tudi okoljsko in vidno, likovno degradacijo. POSKUS RAZKRIVANJA VZROKOV Pregled številnih aktov kaže, da degradacijo arhitekturnih regij z vidika kulturne raznovrstnosti, okoljske obremenjenosti in vidne, likovne degradacije gotovo ne moremo iskati v oblikovanih normativnih vrednostnih aktih, v pravno normativnem redu. Ti kakovostno povzemajo mednarodne usmeritve traj-nostnega razvoja in varstva kulturnih raznolikosti prostora. In kje so vzroki za razkorak med želenim in stvarnim, pravno normativnim redom na eni strani in dejanskim stanjem na drugi strani? Vzporedno s stanjem v razvoju grajenih struktur Slika 3 in slika 4: Sloveniji grozi nevarnost izgube raznolikosti, ki jo sestavljajo identitetne kulturne krajine, ker imajo v razvojnem urejanju naselij novogradnje, ki so se oblikovale globalno, prednost pred prenovo, podedovane in identitetno vredne stavbe propadajo, so slabo vzdrževane ali slabo prenovljene. je bilo tudi ugotovljeno, da so za stopnjevano brisanje ozemeljske raznovrstnosti slovenskega prostora, poleg slabega in neučinkovitega nadzora nad izvedbo načrtovanih prostorskih posegov in enako neučinkovitega kaznovanja kršiteljev zakonov in izdanih dovoljenj za posege v prostor (izvedba odstopa od podane lokacijske informacije in izdanega gradbenega dovoljenja) pomembni, če ne celo pomembnejši naslednji vzroki: 1. odsotnost strokovnih in poljudnoizobraževalnih gradiv, lokalnih predpisov in dogovorov; 2. odsotnost kakovostnih in usposobljenih strokovnjakov; 3. nizka ozaveščenost prebivalcev (nizka stopnja kulture prebivanja). 1. Odsotnost strokovnih in poljudnoizobraževalnih gradiv, lokalnih predpisov, dogovorov Urejanje manjših naselij, ki še sestavljajo velik del identitetnih grajenih struktur - določilnic ozemeljske raznovrstnosti slovenskega prostora, so v slovenski arhitekturni stroki že dolgo obdobje potisnjene na rob zanimanja. Vse sile so usmerjene v razvoj mestnih naselij in v skoraj sedemdesetih letih je bila izdana le skromna peščica strokovnih in poljudnoizobraževalnih gradiv v pomoč načrtovalcem in graditeljem v manjših naseljih. 2. Odsotnost kakovostnih in usposobljenih strokovnjakov Med strokovnjake štejemo mojstre z usmerjenimi obrtniškimi znanji ter načrtovalce prenov in novogradenj - gradbene tehnike, arhitekte, statike in druge. Analiza kakovosti gradenj v manjših naseljih odstira naslednja dejstva. Prvič, da: • projektanti grajenih struktur (gradbeni tehniki in arhitekti) v prostoru gradnje ne upoštevajo (ne poznajo) meril in vrednot obstoječih identitetnih grajenih struktur niti splošnih naravnih in drugih ustvarjenih značilnosti; • ne upoštevajo v prostorskih in izvedbenih aktih podanih zavez in določil (od tipologije zazidave do oblikovanja zunanje podobe objekta (upoštevanje značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva); • ne upoštevajo (ne poznajo) državno sprejetih določil traj-nostnega razvoja gradenj in varstva ozemeljske raznovrstnosti. In drugič, da • je zelo skromno število kakovostnih mojstrov. Mojstrska, obrtniška znanja pogrešamo predvsem pri tistem delu razvojnega varstva identitetnih grajenih struktur, ki je povezan s prenovo oz. natančneje s sanacijo podedovanega. Poleg sodobnih zanj in rokovanja z novimi gradivi (beton, jeklo) je pri sanacijah nujno obvladanje tradicionalnih obrtniških znanj in predvsem znanj, ki so povezana z združevanjem novega in starega. 3. Nizka ozaveščenost prebivalcev (nizka stopnja kulture prebivanja) Nanizani vzroki so vplivali tudi na oblikovano kulturo prebivanja, ki stanje, v katerem so danes identitetne grajene strukture, določilnice ozemeljske raznovrstnosti slovenskega prostora, dodatno obremenjuje. Posebej še, ker je ugotovljeno, da je prav pri gradnji objektov v našem prostoru odločilen vpliv posameznika, ta pa je kulturno in okoljsko neozaveščen. Tako so v okolju naselij podedovane grajene strukture označene kot cokla napredku, so ničvredne in celo sramotne. Tudi če so ocenjene kot visokovredna kulturna dediščina. Večina prebivalcev razume in povezuje razvoj in dokazilo lastnih sposobnosti z življenjem v novi hiši, oblikovani po lastnem okusu, ki se trenutno oblikuje s kataloško ponudbo uvoznikov tujih (montažnih) hiš in številnih industrijsko izdelanih stavbnih elementov, pogosto oblikovanih na osnovi likovnih izročil kulturnega okolja izdelave (Kanada, Finska, Avstrija, Nemčija ...). Načrti enodružinskih hiš približani okusu posameznika, so v izvedbi pogosto nagrajeni še z lastniku lastno inovativnostjo, v kateri pa se predvsem zaradi slabe ozaveščenosti zrcalijo pohlep, nepristnost, tragični materializem ter obupano hlastanje po vsaki, tudi najmanjši želji biti opažen in moden. Graditelji se zadnjemu ne odrečejo tudi ob hudi finančni stiski. PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE STANJA Sinteza vzrokov kaže, da v spopadu z vedno bolj uveljavljeno samovoljo graditeljev (likovno, tehnično in okoljsko nekako-vostna gradnja) na eni strani in z redkimi kakovostno oblikovanimi novogradnjami in s prenovami, ki imajo to slabo lastnost, da ne izhajajo iz kulturnega okolja gradnje na drugi strani ne bo zmage samo s sprejeto verigo kakovostno oblikovanih prostorskih dokumentov, določil in prepovedi. Siromašenje in odtujitev od okolju prilagojene gradnje bo mogoče preseči le z vrsto na videz obrobnih, a še kako pomembnih dejavnosti, ki bodo dodane temeljnim dokumentom. Te dejavnosti so: • oblikovanje lokalnih predpisov z vgrajenimi mehanizmi vzpodbud (stimulacijami); • večplastna izobraževanja laičnih in tudi strokovnih udeležencev (delavnice, tečaji, predavanja, brošure); • izdelava kakovostnih vzorčnih primerov prenov objektov in novogradenj; • organizirana strokovna pomoč (terensko delo, svetovanja arhitektov in drugih v procesu prenov in novogradenj udeleženih strokovnjakov). V številnih dokumentih, ki so jih v zadnjih letih na različnih resorskih in medresorskih srečanjih, konferencah in delovnih sestankih sprejeli tudi v Evropski uniji, je poudarjeno, da za ohranjanje okoljske raznovrstnosti in trajnega varstva naravnih virov niso dovolj samo splošne usmeritve in zaveze, podane v planskih in izvedbenih aktih državnih in lokalnih skupnosti. Prebivalce malih naselij v kulturnih krajinah je treba s ciljem oblikovanja kakovostnega bivalnega prostora izobraževati in njihovo delo usmerjati z različnimi vzporednimi dejavnostmi in vzpodbudami. Oni sami morajo namreč spoznati in videti v svojih krajinah nesporno kulturno, ekološko in gospodarsko bogastvo ter vrednost, tj. individualno in kolektivno. Zato v deželah združene Evrope publicirajo številne brošure s preprostimi nasveti pravilne nege starih stavb in z jasno razumljivimi prikazi za okolje primernih novogradenj, ki po kakovosti lahko le presežejo, nikakor pa ne smejo degradirati obstoječega. Redno predstavljajo tudi uspele prenove stavb ali delov naselij (poročila, fotografije, ki so uporabne kot vodilo in razumevanje celostne prenove) in na različne načine spodbujajo lastnike starih objektov in prihodnje graditelje, da je za njihovo lastnino najbolje, če za prenovo ali gradnjo novega poiščejo nasvet strokovnjaka. Naštetemu gotovo lahko pripnemo še kakšno vrstico ali pa zapisano podrobno razčlenimo, toda namera dejavnosti ostaja nespremenjena.Ta je usmerjena k izboljšanju, dvigu obstoječe splošne kulture prebivanja. Kajti s stanjem v razvitih državah združene Evrope je dokazano, da so le ozaveščeni prebivalci z dovolj visoko razvito kulturo prebivanja kos zahtevni nalogi, ohranitvi razpoznavnih značilnosti lastnega ozemlja. Ali drugače povedano, ohranitev ozemeljske raznovrstnosti svetovnega, evropskega in znotraj njega slovenskega prostora bo danes in jutri mogoča le s splošnim dvigom kulture prebivanja. »Človek živi iz preteklosti v prihodnost. Sedanjost je samo stopnica, ki jo mora prestopiti vsak dan posebej, in preteklost je tista, ki mu daje misliti toliko bolj takrat, kadar se napoti v prihodnost z večjimi koraki, kakor so mu jih dovoljevali dotlej« (Zupančič, 1976, str. 59). Slika 5 in slika 6: Med dejavnosti za izboljšanje stanja sodi tudi in predvsem ozaveščanje prebivalcev, strokovno svetovanje in kot vzor promocija kakovostno prenovljene stavbne dediščine, ki močno vpliva na kakovost slovenskih kulturnih krajin. SKLEPNA MISEL Nestor slovenske filozofije in psihologije dr. Anton Trstenjak je monografiji z naslovom Za človeka gre zapisal, da je zaradi enostransko stopnjevane civilizacije in zgrešenega pojmovanja človekove podobe obstoj človeka na planetu Zemlja v veliki nevarnosti. »S prekoračenjem meja dozdajšnji človek postopno zmeraj bolj drvi v nihilizem in samomor; zato bo prihodnji moral pospešeno razmišljati o preživetju vrste, ki se imenuje homo sapiens, in bo moral to tudi vedno bolj biti« (Trstenjak, 1991, str. 435). december 2010 Iz šole 25 V podružnični šoii Struge izdeiovoii adventne venèke Mojca Pugelj Teden pred prvo adventno nedeljo so v avli podružnične šole v Strugah pripravili delavnico, kjer so otroci do 5. razreda skupaj s starši izdelovali adventne venč-ke. Pri izdelavi jim je pomagala tudi Sandra Novak, ki je s svojim znanjem izdelovanja venčkov doprinesla h končnemu izgledu venčkov. Otroci so s seboj je prinesli ves material, ki je za izdelavo potreben: vence iz slame, smreko, cipreso, sveče, dekorativne okraske... In nastale so prave umetnine. In glede na to, da v zadnjem času adventni venčki postajajo vedno bolj priljubljena dekoracija, so jih otroci z veseljem odnesli domov, kjer so krasili dneve pred božičem. ♦ Medena malica na PS STRUGE Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge V petek, 19. 11. 2010, smo imeli na PŠ Struge medeno malico. Zanjo se moramo zahvaliti domačinu, Jožetu Puglju, ki nam je povedal veliko zanimivosti o čebelah, naših marljivih malih delavkah. Videli smo kar nekaj njegovih izdelkov iz čebeljega voska, predstavil nam je svoj med, način pridela- ve medu, čebelje družine ... Po koncu njegovega predavanja smo v razredih imeli medeno malico, v katero je bil vključen tudi njegov med, ki je bil zelooooo okusen. Zavedamo se, da brez čebel ne bi bilo življenja, saj te male živalce oprašijo vse rastline, zato se moramo zavedati, da s svojim ravnanjem ne ogrožamo njihovih življenj. ♦ PŠ Struge se zahvaljuje Po katastrofi, ki je Struge prizadela 19. septembra 2010, se je odzvalo veliko dobrih ljudi. Vsem tem smo učenci in zaposleni na šoli zelo hvaležni. Denarno in materialno pomoč so nam nudili: OŠ Železniki vrtec Železniki OŠ Stična OŠ Šmarje pri Kopru OŠ Žalna OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica zaposleni na JVIZ OŠ Dobrepolje založba Goga DZS založba Rokus Alpina Milena Krašovec župan Janez Pavlin Andreja Štorman Breg mlekarna Krepko (Zvone Kogovšek) PGD Struge, civilna zaščita Igor Majnik - LPP športni center SPORTSITI RK Struge udeleženci akcije BRALCI BRALCEM - nabralo se je preko 2000 knjig za šolsko knjižnico Vsa dobljena denarna sredstva bomo namenili poplavljenim otrokom (športni dnevi, šole v naravi, končni izlet ...). Vsem tem dobrim ljudem se iz srca zahvaljujemo in kot pravi Mali princ: »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem.« Ti ljudje to znajo. Blagoslovljen božič in veliko zdravja v letu 2011! Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge OŠ Dobřepoije "V večeru tihem pridna roka gladko nit prepleta, čudovite vzorce splete polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke Vam dnevne v novem letu. Skrbno trenutke naj izbira previdno naj poti upira." Miren božični čas, novo leto 2011 pa naj bo pot dobre volje, ljubezni in zdravja. Malčki, učenci in delavci JVIZ OŠ Dobrepolje Pisatelj Slavko Pregl - korenine v Strugah Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge Na akcijo BRALCI BRALCEM se je odzval tudi pisatelj Slavko Pregl. Na šolo je poslal nekaj svojih knjig in izvedeli smo, da ima pisatelj korenine prav v Strugah. V Strugah je bil namreč rojen njegov oče, Mirko Pregl, leta 1913. Njegova starša sta bila Johan in Hedvika. Po smrti staršev je pisateljevega očeta, njegovo sestro in brata v oskrbo vzelo sorodstvo. Johan Pregl je imel v Strugah trgovino in gostilno. Po smrti Johana je bila hiša predana g. Klincu, ki jo je pozneje prodal g. Gregoriču. Na tej lokaciji stoji danes novejša hiša, ki jo je postavil g. Gregorič. Po mnenju Kazimirja (Slavkovega brata) je bil to oče Draga Gregoriča. Pisateljeva rojstna hiša je bila torej na današnjem naslovu Tržič 2. Pisatelj Slavko Pregl je bil rojen 1945 v Ljubljani. Ima še starejšega brata Miroslava in starejšo sestro Veroniko Pretnar ter mlajšega brata Kazimirja, s katerim sva dobila stik preko elektronske pošte in kateri mi je zaupal vse te informacije o Slavku Preglu. ♦ december 2010 Iz društev 27 Društvo gobarjev ŠTOROVKE - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrergue Zimska pešpot do gobarskega doma Slavko Pajntar - Pinki Parkiramo na parkirnem prostoru v Hočevju pri gasilskem domu. Nato se vrnemo v smeri Dobrepolja do cerkve Sv. Jožefa, kjer skrenemo levo (smerokaz) na poljsko pot in hodimo samo ravno, nikjer levo ali desno, po Pinkijevi poti do kotov, kjer se vam iz vaše leve priključi makadamska pot iz smeri Krka. Nato vas čaka novi smerokaz za Šentrumar (Milanova pot), za tem smerokazom (20 m levo) pa si lahko ogledate lovsko prežo, napajalnik z vodo za divje živali in zelo lepo urejeno krmilnico, v smeri Šentrumarja pa urejeno počivališče. Pot nadaljujete mimo Kuharjevega blata proti Šentrumarju, na poti boste ugledali na treh bukovih drevesih na desetine bukovih kresilk. Počasi se bližate zadnjemu levemu ovinku, kjer boste na desni strani zagledali smerokaz za Šentrumar. Po približno 30 metrih prečkate gozdno cesto Hočevje- Jauhe - še malo klanca, pa ste v gobarskem domu na Šentrumarju (642 m). Hoje je cca 45 minut. Ta pot je v zimskem času vedno izho-jena. ♦ srečn m Prihodnost naj rofrota se yém odpre, rial sreéitojobd^Jé se zà^vas^^^ne, naj^efó pHhodrQe ljubezni yam da, " n^ gob vam nasu^v koâaro brez dnal L Vse to vam'privolčimo Iz vsega 6rca. V. - - DG, "Štóiwke" . Praznični dnevi veselo hitijo, skrite misli in želje budijo. Naj prinesejo pričakovanja in uresničijo sanje, odkrijejo modrosti in natrosijo radosti! Vesel Božič in Srečno novo leto 2011 vam želi Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge predsednica Pavla Hočevar Mladinsko društvo t>obrepolJe Ponovna, globinska prenova mladinskega kluba Razmišljam, kaj naj napišem, da pritegnem čim več mladine na čistilno akcijo, ne, pravzaprav jo bomo imenovali kar »ponovna prenova kluba«, saj mladince po izkušnjah sodeč »čistilne akcije« takoj odbijejo... Konec koncev pa se za to ne bom veliko obremenjevala, saj vsak pri sebi ve ali pa lahko iz portala www.zel-nik.net vsaj sklepa, kakšno je sedaj stanje kluba, kakšno je bilo nekoč in kaj je najbolj primerno za prihodnost le tega. Ekipa upravnega odbora se je odločila, da naredimo konec ti. propadanju naših lepih prostorov mladinskega društva, ki smo jih leto nazaj prenovili z namenom, da se vanj vedno znova vračamo po zabavo, dobro vzdušje, koristno preživet čas... Če pa si bil/-a le delček tega klubskega življenja, si lahko ugotovil/-a, da so nam naši načrti dobesedno splavali po vodi. Si tudi ti eden tistih, ki te nostalgija starih časov ne pusti pri miru in si želiš preživeti še kakšen zabaven večer v klub? Ali pa bi rad prispeval vsaj k temu, da klub zaživi v novi luči za naše nove generacije mladih? Če pomislimo na čase, ko smo večino prostega časa preživeli v klubu, nam za to nikoli ni žal, saj smo bili vedno v najboljši družbi prijateljev, glasbe in plesa, razmajanih zof, fructalo-vega soka, cockte in ton čipsa... Včasih nas prime nekakšno domotožje po MDD-ju. Menim, da je mnogo takih in da si ti tudi med njimi, ki si želijo to na- zaj, ali pa bi želeli ohraniti to tradicijo druženja še za generacije za nami. Ker že res dolgo nismo naredili nič na področju vzdrževanja, nam bo prav prišla kakršna koli pomoč, tako od električar-jev, da se uredijo zadeve z raznimi kabli, lučmi, računalniki, kot od pridnih rok, ki bojo pometale, pomivale, pa tudi umetniško nadarjenih, ki bi želeli na praznični način okrasiti klub. Pred kratkim pa smo v klubu položili ploščice, zato je bilo treba razstaviti tudi DJ oder. Čaka nas res veliko dela, zato te bomo pri tem zelo veseli! Lepo si vabljen/-a, ne glede na starost, ne glede na življenjsko dobo, ki si jo pre-živel/-a v klubu, da se nam pridružiš pri tej prenovi kluba 27. 12. 2010 od 12.00 naprej in se skupaj potrudimo za boljšo prihodnost teh prostorov, ki jih imamo na razpolago. Za udeležene bo poskrbljena tudi hrana in pijača, najbolj pridne pa čaka še nagrada! Lep pozdrav, Nastja in Ambrož Smučanje z MDD Kot vsako leto, gremo tudi tokrat smučat v Cerkno. Spimo v farovžu v Davči, smučamo na smučišču Cerkno, jemo kar prinesemo s seboj. Datum: 7., 8. in 9. februar 2011. Stroški bodo predvidoma cca. 70 EUR. Prijave in informacije na 051 210 895 (Ambrož), mdd@zelnik.net ali www.zelnik.net. Število mest je omejeno, da se ne bomo gužvali. Prijave pobiramo do 30. januarja. V nedeljo, 30. januarja ob 17.00 bo sestanek vseh prijavljenih, kjer se bomo dogovorili o hrani, prevozu in ostalih podrobnostih. PieS OB S LETNiCi SPLETHEGA PORTALA WWW.2£íNiK.N£T ^ 15. 1. 2010! ^ Po občnem zboru (20.00)! ^ MC Sion! ^ Oblečeni v zelene majčke! ^ Ponudba: SMOOTHIE sokovi! ^ Pridemo vsi! ^ :) ! december 2010 Iz društev 29 Vabilo na občni zbor Pozdravljen/a! Vabim te na redni občni zbor Mladinskega društva Dobrepolje, ki bo v soboto, 15.1. 2011, ob 1830 v mladinskem centru Sion (klubu) na Vidmu. Kot veste, je občni zbor najvišji organ društva, ki razpravlja o delovanju društva in voli druge organe društva. Na občnem zboru bomo pregledali delovanje društva v preteklem letu in postavili smernice za prihodnje leto. Izvolili bomo novo vodstvo, možnost pa bo tudi za pobude, ideje, pomisleke in vprašanja, ki vam morda rojijo po glavi ob misli na Mladinsko društvo Dobrepolje. V tem letu smo v društvu praznovali že petnajsto leto aktivno preživetih trenutkov v krogu sovrstnikov in prijateljev. Mladinsko društvo je organizacija vsah mladih. Tukaj se naj bi našel vsak izmed nas, zato se v okviru društva oblikujejo razne sekcije z različnimi interesnimi dejavnostmi (akvaristična sekcija, mladinski pevski zbor, animatorji ipd.). Društvo razpolaga tudi z Mladinskim centrom Sion, v katerem je dovolj prostora za druženje mladih, prav tako pa tudi za delovanje vseh skupin, ki delujejo v mladinskem duhu. Letos nam je spodnje prostore MC ob poplavah zalila voda in naredila precej škode. Sanacije smo se že lotili in že odpravili posledice poplave. Center bo v kratkem ponovno zaživel in upam, da še v večji meri kot pred poplavami. O vsem tem bomo podrobneje predebatirali na sestanku občnega zbora in naredili še boljše plane za naprej. Dnevni red: 1. Uvod 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Poročilo o dogajanju v društvu skupaj s finančnim poročilom 4. Volitve organov društva 5. Predstavitev programa, novi predlogi in potrditev programa za naslednje leto 6. Glasovanje o članarini v letu 2011 7. Razno Zdaj si na vrsti ti, da poveš kaj ti je všeč in kaj ne, kdo ti je všeč in kdo ne in da izkoristiš svojo člansko pravico in izpolniš svojo dolžnost in prisostvuješ na občnem zboru. Po sestanku bo sledil ples ob 5-letnici spletnega portala www.zelnik.net! Pridite v čim večjem številu! Lep pozdrav in nasvidenje na občnem zboru! Ambrož Volek, predsednik Če si kadarkoli bil, če si, ali pa če bi rad bil ANIMATOR, potem beri naprej^ Ker se bliža konec leta, čas najlepših praznikov, torej čas topline med nami, je prav, da se od njega lepo poslovimo tudi animatorji, zato bomo imeli pred novim letom večer za USTVARJANJE v delavnicah, temu bo sledil PLES v klubu in DRUŽENJE dolgo v noč! Te zanima, kako bo stvar potekala?! Pridruži se nam v sredo, 29. 12. 2010, ob 20.00! 1. Vstopnica je RDEČA, BELA ali ZELENA majčka! 2. Za glasbo bo poskrbel DJ DECO! 3. Na meniju bo kakav s smetano/kapučino s smetano/čaj + slasten grižljaj! 4. POZOR, POZOR! - nihče ni prestar! 5. Če si se kadarkoli imenoval DOBREPOLJSKI ANIMATOR, te pričakujemo, seveda pa smeš poleg pripeljati tudi prijatelje, ki to (še) niso! 6. Ob polnoči pa bomo drug drugemu naredili PRESENEČENJE! Novoletna zabava, eleganca na vrhuncu Bliža se konec starega leta in s tem seveda začetek novega. Če si želiš Novo leto pričakati v družbi, polni smeha in veselja, se nam pridruži 31.12. 2010 ob 21.00 uri v MC Sion. Obleči se čim bolj elegantno. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Lepo vabljen/a Božična luč svetleča naj zasije, v srce toplino naj in mir ti vlije, odpre naj zate novo se poglavje, v njem naj bo veselje, radost, zdravje, in kot snežinke naj nebo nameče v novem letu ti ljubezni, sreče! Okrogla miza o informacijski podobi Dobrepolja Tomaž Šuštar Na najbolj zasnežen petek v decembru se je nekaj mož zbralo, da bi rekli kakšno besedo na temo interneta, informacijske podobe in razvoja na tem področju v Do-brepolju. Na okrogli mizi je bilo predstavljenih nekaj zanimivih mnenj in idej o tem kaj je dobro, kaj bi se še dalo in kaj bi bilo treba. Razgovorili so se o dobrepoljskih spletnih straneh pri katerih je bilo izpostavljena bolj ali manj dobra ažurnost. Dotaknili so se tudi problema hitrih inter-netnih povezav v Dobrepolju, kjer je bil predstavljeno stanje in načrti občine na tem področju. Dokopali pa so se tudi do kakšne zanimive ideje, kot je na primer prenos sej občinskega sveta v živo preko interneta. Dogodek, ki je bil prvi te vrste, je bil organiziran ob 5. obletnici Zelnika in občinskem prazniku. Okroglo mizo je bilo moč spremljati tudi preko Interneta, za vse zamudnike pa je na voljo tudi posnetek na spletnem naslovu http://www.zel-nik.net/okrogla-miza. Zmotilo je le nekoliko slabše zanimanje za ta dogodek, ki je bilo morda posledica slabega vremena, pa vendarle kaže na to, da Dobrepoljcem take tematike ne dišijo preveč, pa bi nam verjetno mo- rale, če hočemo kot kraj in kot občina kaj doseči. Zahvaljujemo se vsem, ki so si vzeli čas, in so si okroglo mizo ogledali, še bolj pa tistim, ki so se je udeležili ali na tak ali drugačen način pripomogli k njeni izvedbi. ♦ Asfalt v Predstrugah Mnogo let smo čakali in prosili vodilne može v občini, da nam bi asfaltirali ulico v vasi Predstruge. Naleteli smo tako na gluha ušesa kot tudi na tista, ki so nam hoteli pomagati in v to smer tudi kaj postoriti. V letošnji jeseni pa smo končno dočakali asfalt v naši ulici. Za to čudovito obogatitev se zahvaljujemo gospodu županu Janezu Pavlinu in vsem tistim ljudem, ki so nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala. Le pogumno in veliko upanja tudi vsem tistim, ki se še vedno vozijo po makedamskih in zaprašenih poteh do svojih domov. V imenu ulice december 2010 Iz društev 31 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Letošnje srečanje društev upokojencev Dolenjske regije, smo imeli 27.11.2010 v Ivančni Gorici. Prijav je bilo za en avtobus. Začeli smo s kulturnim programom. Naše društvo smo zastopali »Škrjančki«. Zapeli smo tri pesmi. Nadaljevale so grosu-peljške »Lastovke« in »ljudske pevke« iz Šmarja-Sap. Ga. Malči Žitnik je imela pozdravni govor. Sledili so ji župani treh občin. O delovanju naših društev so imeli pozitivno mnenje. Takih priznanj smo zelo veseli. Naslednje ure pa so bile namenjene druženju. Joj, kako smo se ga razveselili! Koga pa? Ja, Miklavža vendar! Tako, kot leta nazaj vas je tudi letos obdaril. Kar nekaj več kot Miklavž na obisku pri Pajkovi in Goršičevi mami. Tudi Lojzeta in Tončko ni obšel ... lansko leto. Naši poverjeniki so zelo resno vzeli stvar v svoje roke in vam z veseljem odnesli darila. Zaupali so mi tudi, da ste jih bili zelo veseli, in jih prisrčno sprejeli. Sam Miklavž je obiskal le nekatere. Na uho pa mi je prišepnil, da vas naslednje leto morda obišče prav vse. Ob koncu leta mi dovolite, da od treh čarobnih besed (Hvala, Prosim in Oprosti) izluščim besedo Hvala. Zahvaljujem se poverjenikom in vsem, ki ste skozi celo leto pripomogli in sodelovali, da smo uspešno izpeljali vse naloge, ki smo jih začrtali na začetku leta. To so izleti, vsa druženja; kot so zabave itd. Srečanje starostnikov v mesecu maju. Dopust v hotelu Delfin v Izoli. Vsi nastopi »Škrjančkov« po domovih za ostarele. Samostojni koncert, ki smo ga imeli ob 10. obletnici. Tu naj se zahvalim Saši Strnad za scenarij, Sabini Volek in Te-gel Klemnu, za odlično vodenje koncerta, ter Dejanu Puglju za tehnično izvedbo. Klemen, tebi lepa hvala za vso pomoč, kadar se kaj zatakne pri računalniku. Urni in spretni prsti na tipkovnici hitro uredijo stvar, kot je treba. Najdaljšo noč v letu bomo preživeli vsak po svoje. Nekateri doma, ob svojih najdražjih. Letos, zaradi premajhnega števila prijav, v društvu ne bomo organizirali silvestrovanja. Sedaj pa pozorno preberite še ponudbo, ki vam jo predstavlja Meta. Veliko se smejte in radi se imejte! ♦ O B V E S T I L O ! Leto 2010 je že zakorakalo v veseli december, v društvu upokojencev so že stekle priprave na organizirano letovanje v Izoli. Letovali bomo od sobote 19. 3. pa do sobote 26. 3. 2011. Za lažjo odločitev vam ponujamo cenik za čas od 1. 3. - 31. 3. 2011. • 7 dnevni penzion v dvoposteljni sobi/osebo je 252,00 EUR • 7 dnevni polpenzion v dvoposteljni sobi/osebo je 220,50 EUR • 7 dnevni penzion v enoposteljni sobi je 296,10 EUR • 7 dnevni polpenzion v enoposteljni sobi je 264,60 EUR V ceni 7-dnevnega penziona je že upoštevan 10 % upokojenski popust. Plača se še turistična taksa, v višini 1,01 EUR na osebo/dan. Invalidi s potrjeno člansko izkaznico so oproščeni plačila turistične takse. Plačilo je po izteku letovanja na recepciji hotela: • z gotovino • s plačilno kartico na tri čeke Organizirali bomo avtobusni prevoz v Izolo in nazaj! Poverjeniki bodo pobirali prijave s plačilom akontacije v znesku 15 EUR skupaj s pobiranjem članarine za leto 2011, to je v prvi polovici januarja. Piše: Zdravko Marič, dr.med. Spomini kot rešilni klini Nekoč sem bil mlad, imel sem še lase in odprt varčevalni račun pri Pomurski banki. Vesel sem bil, ko sem slišal pravljico za lahko noč in žalosten ob dogodkih, kot denimo, ko je kura z odsekano glavo pobegnila izpod rok »krvoločne« stare mame. Takrat sem bil star sedem let in odgovor na vprašanje, kako lahko kura teka po dvorišču z odsekano glavo, mi je ostal neznanka vse do študija medicine. Pa v resnici moja stara mama ni bila krvoločna, ampak bogaboječa in kronično bolna mati moje mame, ki nas je vzgajala v smeri strpnosti, skromnosti in poštenja. Če se poskušam na hitro spomniti treh stvari, ki mi kot prve padejo na misel, ko se spomnim na staro mamo, je to sledeče: 1. na štedilniku na drva in na svinjski masti pečena domača jajca! 2. božični drevešček z miniaturnimi jaslicami in pomarančo za mojo sestrico in zame! 3. kovinski pljuvalnik s pokrovom, poln vlecljivega izmečka kot posledice pljučne bolezni! Če bi dobro premislil, bi se verjetno spomnil še marsičesa, a trdno sem prepričan, da se bom v primeru, da mi Bog nameni dočakati starost na tem svetu, takrat zelo dobro spomnil vseh teh stvari iz moje rane mladosti. Takrat se namreč človek zelo dobro spomni stvari iz preteklih let, pa zelo slabo stvari izpred nekaj ur ali nekaj dni. Spadam torej v generacijo, ko bodo morali ljudje iz moje okolice, pa naj bodo to moji otroci, morda negovalke, če bom v domu, lahko tudi so-klošarji, če bom na cesti ali pa celo sopotniki na ladji odrešitve, če bo vesoljni potop, poslušati zgodbice o domačih pojedinah, skromnosti v adventnem času in načinih premagovanja bolezenskih težav v času mojega otroštva. Kdove, kje bomo takrat, zaenkrat vem samo, kaj se mi bo pletlo po mojih izčrpanih možganih. A pečena jajca, drevešček in pljuvalnik so stvari, ki vsaj zaenkrat pomenijo nekaj naravnega, opredmetenega in splošno predstavljivega izvlečka iz naše bolj ali manj polne »lobanjske skrinjice«. Kaj bodo šele vlekli na plano iz teh svojih skrinjic naši otroci, ko bodo oni dočakalo starost osemdeset in več. Si predstavljate starostnika, ki pripoveduje, kako je v mladosti naspidiran z ekstazijem rejval celo noč do ranega jutra? Ali morda, kako je prek facebooka objavil na internetu fotografijo svoje razredničarke z nudistične plaže? Pa da se temu pripovedovanju smeji skupina poslušalcev, sobivajočih starostnikov v domu starejših občanov? Kaj takega pa že presega meje danes predstavljivih norm in nakazuje, da se družba v svojem razvoju levi v neko iznakaženo, neurejeno tvorbo, polno vpa-dljivih in zanimivih elementov, ki pa v svoji brezmejni raznolikosti izgubljajo svoj povezovalno silo in posledično svoj pomen kot pozitivne celote. Po domače povedano, razvoj gre v smeri preseganja meje dobrega okusa... prav ta večer razmišljam, razmišljam in razvijam fantazijo, v mislih razvijam scenarije prihodnosti na kavču v topli dnevni sobi sredi hladnega zimskega večera... BIVALNA ENOTA 54, center nege za pokretne in srednje zmedene starostnike, piše na vratih oddelka Zavoda za bivanje starejših ali obnemoglih, kjer delam že dvajset let. Pravkar sem se namenil na vizito po sobah. V pritličju ravnokar pospravljajo avlo, kjer se je včeraj dogajal za našo enoto tradicionalni raperski koncert s tekmovanjem za naj DJ-ja upokojencev Dolenjske regije. Ker vem, da je zmagal moj pacient, oseminosemdesetletni Gregor iz sobe 085, ki naj bi se po zmagi omamljal z marihuano, sem se odločil najprej pogledati njega. Ko sem vstopil v sobo, me je skoraj vrglo na tla. Soba je smrdela po cigaretah, upokojenec Gregor pa je nabijal muziko in visel na računalniku. »Pozdravljen, gospod Gregor, kako ste kaj danes?« Poskušal sem biti prijazen, čeprav sem vedel, da bom naletel na hladen tuš. »Pridite pozneje, sedaj se pogovarjam po internetu s striptizeto iz upokojenskega nočnega kluba Oldtimer fan-tasy,« mi je osorno odvrnil moj vrli pacient. Pa tega človek ne more verjeti. ^jud-no sem se poslovil in povedal, da pridem čez eno uro. Bil je adventni čas in nisem želel po nepotrebnem stopnjevati konf-liktnega ozračja. »Bom prišel pogledat, kako boste okrasili novoletno jelko in postavili jaslice. Velja, gospod Gregor?« »Ve- lja,« mi je mrko odgovoril. Na hitro sem obiskal stanovalce v drugem in tretjem nadstropju in čez uro in pol sem res spet potrkal na vrata sobe številka 085. A šok, ki sem ga doživel po vstopu v sobo in pogledu na božično drevo, je bil še večji kot ob mojem prvem obisku. Jaslice in drevešček sta bila namreč nekaj povsem drugega, kot sem pričakoval. Kot da se Gregor norčuje iz krščanskih vrednot. Enemu od treh kraljev je namreč vstavil v usta cigareto, na zvezdo repatico je napisal EMINEM FUN CLUB BAKOVCI, Jezuščku je na bose nogice nataknil miniaturne drsalke, pastirčkom je nastavil v roke namesto pastirskih palic lizike in na jelko je namesto kroglic obesil CD-je, kuhane makarone od kosila in kot imitacijo snega trakove odrolanega WC papirja bele barve. V hipu se mi je od šoka zrola-lo v glavi. Sesedel sem se na najbližji stol in začutil, kako se izgubljam... sestra, ki meje spremljala na viziti mije začela vlažiti čelo z mokro krpo, govoril sem le »kaj takega, kaj takega, kaj takega...« Hipoma odprem oči. Kje pa sem, se zdrznem. Kmalu ugotovim, da sem v svoji dnevni sobi, da sem se zbudil, vse skupaj hvala bogu le sanjal in da me namesto sestrinega brisanja po čelu z mokro krpo liže po čelu domači pes. Nič hudega, sem si mislil, srečen sem le, da so vse skupaj bile vsaj zaenkrat samo grde sanje. A vseeno me je nekje v podzavesti pogreval neprijeten občutek, ki mi je ponujal vprašanje: kaj če bodo moje sanje čez nekaj deset let postale resničnost? Kaj, če bo ogrodje sveta vrednot, sožitja in spoštovanja postalo podobno brezciljnemu tekanju kure z odsekano glavo? Bog nam pomagaj, ljudem, če bomo to dopustili. Bojim se, da je človeštvo na poti, da se kar prepusti toku razvoja virtualne tehnologije in grozljivo brezčutno temelječega vzpostavljanja medčloveških odnosov, saj za to obstoji realna osnova. Rajši že zdaj poiščimo poglavitne vzroke ali vplivneže, ki tej naši zdravi kuri, oziroma zdravim vrednotam režejo vrat in vodijo svet v brezglavi tek, za katerega vemo, da se kot tek brezglave kure kmalu zaključi in se zgrudi v svoji poslednji smrtni agoniji. Ne rečem, da moramo res na vsakem koraku brez odstopanja slediti vzorcem šablonskega vedenja. Vsak mora in sme kdaj pa kdaj poseči izven okvirov nekega tradicionalizma oziroma splošnega vzorca. Tudi sam v svojem pisanju večkrat pretiravam; pa vendar je pri vsakem pretiravanju nujno sočasno zavedanje, do katere mere bo človek v čem pretiraval, potrebno je ohraniti trden stik s podlago moralno etičnih vrednot in neizmerno pomembno je tudi to, da se december 2010 Iz dobrepoljske ambulante 33 dejstva, da smo v nečem pretiravali, zavedamo v taki meri, da si priznamo napako in se nemudoma vrnemo v mirne vode varnega in za okolico sprejemljivega življenja. Ta miselni vzorec naj nas spremlja tudi ob morebitnem prazničnem pretiravanju v smislu nezdravih življenjskih navad. Vam, draga moja stara mati, ki me gledate verjetno iz nebes, pa sporočam, da se vam opravičujem, ker sem na Veliko noč leta 1971, ko ste mi z ljubeznijo spekla jajca po vašem receptu, le-ta vrgel domačemu psu Medotu; ker sem vam ob Božiču leta 1972 pojedel z božične jelke štiri bonbone in v ovoj zavil kamenčke, da se to ne bi ugotovilo in da sem med počitnicami leta 1973, ko sem bil jezen na sestrico, le-tej grozil, da ji bom vsebino pljuvalnika zlil v njene nove čevlje. Pogrešam vas, mati, prezgodaj ste nas zapustili. Vaš vnukec Zdravko. ♦ Dve priznanji za dr. Matjaža Koželja Katarina Stare Naš občan, dr. Matjaž Koželj, ki je v maju uspešno zagovarjal doktorsko delo z naslovom »Sinteza substituiranih trial-koksisilanov in njihova uporaba za pripravo materialov po sol-gel postopkih«, je za svoje raziskovano delo, ki obsega deset znanstvenih člankov, patent in tri patentne prijave, prejel dve prestižni priznanji. V novembru so mu v Cankarjevem domu podelili Puhovo priznanje - najvišjo državno nagrado za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso - za delo »Uporaba nanokompozitov za izdelavo barv za spektralno selektivne prevleke za absorberje v sončnih sprejemnikih«, ki ga je opravil skupaj z raziskovalci Kemijskega inštituta in podjetja Helios, d.o.o. V obrazložitvi je komisja zapisala, da delo razkriva izdelavo in uporabo premazov, ki omogočajo pripravo absorpcijskih plasti za sprejemnike sončnega sevanja, s katerimi pridobivamo toplo vodo ali segrevamo zrak. Izum je opredeljen s tehnološko invencijo, ki se navezuje na uporabo organosilicijevih spojin kot izhodnih spojin za pripravo nanokompozitnih organsko-anorganskih hibridov, ki delujejo kot dispergatorji za pridobivanje pigmentih disperzij, iz katerih so narejeni premazi. Premazi se od- Dr. Matjaž Koželj med predstavitvijo svojega doktorskega dela na Kemijskem inštitutu (avtor fotografije Jernej Stare) likujejo s spektralno selektivnostjo in s tem omogočajo izdelavo absorberjev s povišanim fototermičnim izkoristkom. Premazi omogočajo množično izdelavo absorpcijskih prevlek za sončne sprejemnike toplote z neprekinjenim postopkom nanašanja na svitek aluminijeve ali pocinkane pločevine. Tako narejeni absor-berji predstavljajo cenovno bistveno bolj ugodno in tudi s stališča energetske učinkovitosti primerljivo alternativo komercialnim absorberjem, ki se sicer danes praviloma izdelujejo z vakuumskimi postopki. Rezultate raziskav so po predhodni patentni zaščiti predstavili širši stro- kovni javnosti. Tovarna HELIOS je ta novi izdelek že začela tržiti, saj je z izboljšanimi lastnosti za Helios izjemno pomemben, ker bo dolgoročno prispeval k ohranjanju konkurenčne prednosti. V začetku decembra pa je kot eden od treh nagrajencev prejel Preglovo priznanje za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved, ki ga podeljuje Kemijski inštitut. Komisija se je odločila, da ga nagradi, saj je pokazal odlično poznavanje organske kemije silicijevih spojin. Svoje znanje je uspešno uporabil na področju sončne energetike, tako za pridobivanje toplote, kot tudi električnega toka. Z natančnim razumevanjem problematike, pa tudi z intuitivnim delom, je onudil enostavne rešitve, ki so močno prispevale k izboljšanju lastnosti solarnih kolektorjev in sončnih celic. Kvaliteta njegovega dela se izraža v številnih znanstvenih objavah, še bolj pa v patentnih, ki jih že uporabljajo v industriji. Podelitve nagrad na slavnostnem sprejemu KI se žal ni mogel udeležiti, zato je nagrado prevzel njegov mentor prof. dr. Boris Orel. S temi rezultati se dr. Matjaž Koželj uvršča med vodilne raziskovalce mlajše generacije v slovenskem prostoru, njegovo delo pa je vrhunsko tudi v svetovnem merilu. Uspešen prenos znanja v gospodarstvo daje njegovemu delu še posebno vrednost. ♦ Naj isferiuost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke časa, naj čarobnost zimske narave zasenči črne misli, naj toplino in iskrenost besed srečujete vse leto, naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu^ SREČNO 2011! Društvo delovnih invalidov Grosuplje Potovanje z motorjem po Iranu (i. del) Ko smo se lani vračali iz birokratske Rusije, sem se zaklel, da grem drugo leto zagotovo spet nekam, kjer minareti v zrak štrlijo. Od vseh popotniških ciljev je ostal samo še Iran. Gregor Klinc Zgolj beseda Iran ima za večino negativen prizvok - vsekakor tudi zaradi propagande, ki jo ''gonijo'' mediji. Ožigosan kot država na osi zla, leglo teroristov in jedrska grožnja svetu, pritegne le malo tujih obiskovalcev, svoje pa naredijo še bradate pojave klerikov, ki so večinoma krivi, da je Iran tam, kjer pač je. Učna ura zgodovine: Če se vrnemo le 40 let nazaj, v obdobje zadnjega Iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, se Iran pokaže v povsem drugačni luči. Šah je med svojo vladavino sprožil tako imenovano »belo revolucijo«, med katero je Iran po zahodnem vzoru skušal dvigniti v eno izmed najbolj razvitih držav, imel je vse, kar je potreboval - denar. V tem času so cene in poraba nafte rasli tako hitro, da Iran ni bil več zmožen absorbirati toliko denarja v obliki investicij. Kleriki so modernizacijo kritizirali, a ko so postali preglasni, je šah svojega največjega nasprotnika, Ajatolo Homeinija, izgnal iz države in tako vsaj začasno rešil vir edinih težav na poti do svojega cilja....moderne in razvite države. Ajatola Homeini pa tudi v izgnanstvu ni utihnil in je preko svojih povezav v Iranu pričel počasi, a vztrajno netiti upor. Ni bilo potrebno veliko, saj Iranci niso bili pripravljeni na tako velike in hitre spremembe, kot jih je uvajal šah. Leta 1979 je počilo, Iranci so se zgrnili na ulice in v obsežnih demostracijah dosegli, da je šah zapustil državo. Dva tedna kasneje se je Ajatola Homeini vrnil, ukinil je šahov parlament, preklical ustavo in razglasil teokratsko vodeno islamsko republiko Iran. Homeini je v sodišča vpeljal staro šeriat-sko pravo, katerega korenine segajo v srednji vek, ko je cvetela perzijska civilizacija, sebe je razglasil za vrhovnega vodjo, državo pa so naslednjih deset let pod njegovim strogim teokratskim vodstvom vodili šiitski imami. Po Homeinijevi smrti se je Iran vseeno nekoliko moderniziral in danes ljudje bolj hrepenijo po časih »bele revolucije «, kot si želijo stroge Islamske države, pa vendar Homeinijev duh ostaja, če ne drugače, za to poskrbijo veliki jumbo plakati ob cestah, s katerih straši njegova bradata pojava. Pred potjo po TV-ju in časopisih malce spremljam politično situacijo - bolj ta-ko-tako kaže. Z volitvami so jo zakuhali, kolikor se je dalo, pa še Ahmadinedžad vsake toliko spusti kakšno provokativno v smislu ''nuke them all'' in s prstom kaže na Izrael. Medtem, ko domače ob teh novicah skrbi, da naju bojo ubili, posilili, zaprli ali vsaj ugrabili, naju bolj grize to, če bova dobila vize. Po dveh mesecih telefoniranja na Dunaj nama le nalepijo tisto nalepko v potni list in čez udarijo žig. Ko dobiva zeleno luč za vstop, je bilo do odhoda le še dva tedna, najini kobilici Hondo Varadero in Africo twin sva tako ali tako že čez zimo pripravila za tale izlet, dejansko sva samo še zmetala kramo v kovčke in se odpravila na 3.000 km dolg tranzit do Turško-Iranske meje, kjer se je prava uživancija šele začela. Start in tranzit Zjutraj sonce in toplo vreme, a pred nama se vseskozi vleče črn oblak. Pri Kra-gujevcu ga ujameva, da naju do Čiflika prav lepo opere. Ko prideva do prenočišča, naju mamca pričaka že zunaj. Sledi radiator v sobo, da posušiva škornje in ostalo kramo. Ana gre spat, jaz pa dol, da rečemo še eno ali dve čez državo. Zjutraj sonce....bomba. Čez Bolgarijo jo pahneva v štirih urah in pozno popoldne že zajadrava po Turških cestah proti Istanbulu. Turki imajo za motoriste trapasto omejitev 70km/h izven naselja in 90 na avtocesti. Za avtomobile to ne velja in lahko vozijo 90/120. A omejitev na meji ni nikjer omenjena , samo tabla, ki označuje omejitev za avtomobile. Za vsak slučaj jo pofotografiram, morda še prav pride. Čez Istanbul se »zgužvava« relativno hitro. Vreme je super, temperature okrog 25 stopinj in nebo jasno. Malce pred Bolujem zapeljeva v tunel, ki mu ni in ni konca, cesta pa se vseskozi vzpenja - ko na drugi strani zapeljeva ven, prideva v drugi svet. Temperatura pade za približno 10 stopinj. Vreme je oblačno, pa tudi drevje ob cesti je še povsem brez listja. Ankaro le obvoziva in se usmeriva proti Sivasu. Počasi se mrači, naju pa od Si- december 2010 Turistično okno 35 vasa loči še kakih 150 km. Ko sonce zaide, mraz prav svinjsko pritisne in kmalu občutek v prstih zamenja neka čudna ostra bolečina. S trdimi prsti vlečem po karti: »Porkadrek, pa tu so same vasi, tu ne bo spanja niti pod razno, še 150 km v tem mrazu pa tudi ne bodo heci.« Ko se že skoraj tolčem po glavi, se ob cesti prikaže sam Alah v podobi hotelčka. Ni bilo pomembno, koliko stane in kakšna je postelja, samo da imajo topel radiator. Po topli »župci« se »namontirava« pod pernico in zaspiva kot ubita. Tisti dan sva obrnila nekaj čez 900 km. Zjutraj pogledam skozi okno in na sedežu motorja zagledam nekakšno belo stvar. Ko ugotovim, kaj je, si v oblačila natlačiva vse podloge in pripraviva zimske rokavice. Res ni sopare, a imava vsaj sonce in brezvetrje. No ja, očitno vreme odgovarja tudi policistom, ki naju že takoj zjutraj ujamejo na radar. Takoj nama zagrozi z butasto omejitvijo, pa mu nasmeh hitro zgine z ust, ko mu pokažem fotografijo table na mejnem prehodu. Se strinja, da to ni prav, a nama kljub temu napiše globo, ki gre isti trenutek v koš. Vedela sva, da bo Turčija mrzla, a mati narava je presegla vsa najina pričakovanja. Pod jakno z vsemi podlogami imava oblečeno termo perilo in termovelur, zgoraj pa še dežni kombinezon - pa vseeno šklepetava z zobmi. Peti dan zjutraj se po cesti, ki si ne zasluži takšnega naziva, prebijeva do Turško-Iranske meje. Vreme se drži precej kislo in oblaki tu in tam spustijo kakšno kapljo. Na Turški strani se nama takoj priklopi ''pomagač'', ki za 5 lir (2,5 EUR) uredi papirno vojno. Hkrati še zamenja Eure za Riale. Za dva bankovca po 100 EUR sem dobil cca. 5 cm rialov. No ja, kasneje, ko sva bila že v Iranu, sva ugotovila, da jih je manjkalo približno pol centimetra - barabin me je prinesel okoli za pol rezervoarja bencina -pa ne iranskega. Ko zapeljeva iz Turčije, se znajdeva pred težkimi železnimi vrati. Vse deluje malce strašljivo in svoje dodajo še potreti Ajatole Homeinija in Hommeia, ki s svojimi bradatimi pojavami strašita redke turiste. Ana si okrog glave namota ruto, saj so ženske v Iranu z zakonom obvezane pokrivati si lase. Prav tako odpadejo tesna oblačila, kratki rokavi, kratke hlače in še kaj bi se našlo. Vrata se odprejo in na drugi strani naju, z nasmeškom do ušes, pričaka iranski vojak v vlogi vratarja. Prve besede so: ''Welcome in Iran'' in tisti srhljivi prvi vtis je premagan. Na meji hitro urediva papirje in v slabi uri sva čez. Izgleda, da se bo tudi vreme počasi uredilo. Z gorivom sva bolj proti koncu, zato se ustaviva na bencinski črpalki. Usta do ušes, oba na- lijeva polno za manj kot 10 dolarjev oziroma okoli 7 EUR. Bencin je bil nekoč v Iranu še cenejši - težko bi rekli, da je sploh imel ceno, saj je bilo mogoče napolniti rezervoar avtomobila za manj kot 1 EUR. Iran ima nafte skoraj v neomejenih količinah, a z naraščajočo porabo se je ustavilo pri predelavi te v končne derivate. Nafto so začeli izvažati v tuje rafinerije, od koder jim jo vračajo v obliki bencina, dizla... Da bi omejili odvisnost od drugih držav, so uvedli restrikcije, podobne, kot smo jih bili vajeni v času Juge - par-nepar. No ja, časi so šli naprej in namesto, da bi policisti buljili v registrske tablice in iskali grešnike, imajo danes čip-kartice. Vsak državljan dobi okrog 100 litrov bencina na mesec, po ceni 0,008 EUR/liter. Ko svoj bonus s kartice pokuri, plačuje polno ceno, ki znaša okrog 0,3 EUR/liter, kakršno plačujemo tujci. Taksisti, prevozniki in policisti imajo neomejene kvote. Vremenska napoved pravi, da bo proti Ta-brizu slabo, zato obrneva plan in ob Iraški meji drživa smer proti »Kaliforniji«, pravijo da je tam toplo in brez dežja. V tople kraje Ob Iraški meji počasi drsiva proti Shira-zu. Pokrajina je precej razgibana, drevja ni veliko. Vse skupaj spominja na »tele-bajskovo deželo«. Saj veste, tiste tri ali štiri pokveke raznih barv, ki skačejo po TV ekranih in poneumljajo otroke. Cesta je razgibana in nad pričakovanji, kar se asfaltnih površin tiče. Ko pririneva do Kho-ramabada, je že pošteno vroče in policista v čisto novem Mercedesu nama po-kažeta simpatičen hotelček ob jezeru. V recepciji so grozno prijazni, in ko želiva s taksijem v mesto, nama receptor raje pokliče prijatelja, ki naju bo z avtom zapeljal do centra. Mesto sva želela raziskati sama, a se naju je šofer Mohamed držal kot klop. Čeprav je bila trdnjava nad mestom zaprta zaradi praznika, so jo samo za naju, »turista iz Jugoslavije«, odprli za ogled. Kjerkoli v Iranu se ustaviš, te domačini sprašujejo, iz kje si, in ko omeniš Slovenijo, vsi pokimajo z glavami »aaa Sloveni«, kot da točno vejo, kje je to. Ko povprašam, če ve, kje je Slovenija, vsak prizna, da nima pojma. No, povsem druga zgodba, je če omeniš Jugoslavijo, ki med Iranci še vedno uživa visok ugled -pa čeprav ne obstaja že dve desetletji. Blizu Khoramambada se nahaja Biso-tun, znano arheološko najdišče, kjer je Darej, vladar Persepolisa, dal v živo skalo vklesati svoj hvalospev. Vse se nahaja okoli 100 metrov visoko nad tlemi - v nedostopnih stenah. Spodaj se razteza čudovit park z reko in majhnim jezercem. Še kako se prileže ohladiti v gosti senci dreves. Znamenitosti so dobro obiskane. Iranci zelo radi potujejo, a so žal omejeni le na Iran in določene sosednje države, saj je pridobivanje viz za Evropo težko. Med obvezno opremo za krajše ali daljše izlete sodi termovka s čajem, grelec vode, preproga in roštilj. Če pravimo, da Dolenjci spijejo veliko cvička, Iranci spijejo še več čaja. Trdno je zasidran v njihovi kulturi. Čeprav ob cesti težko najdemo čajarno, kjer bi si lahko naročil čaj, je ta na voljo povsod. Vsakič, ko sva se ustavila ob cesti, je prej kot v 5 minutah ob nama ustavil avto in voznik je že ponujal vroč čaj in sladkor. Glede na množičnost uporabe čaja, imajo tudi zelo praktičen način pitja, saj čaj ni sladkan, a zraven dobiš sladkor v kockah, ki ga pridr-žiš med zobmi in čezenj precejaš čaj, da se ta na poti do končnega cilja še posladka. Dokler tega nisva vedela, sva tiste kocke metala v čaj in potem na hitro s prsti pomešala, ker žličke nikoli ni bilo zraven. ♦ (nadaljevanje prihodnjič) 5. slovenski forum športa za vse 5. slovenski forum se je odvijal na Bledu, 20.11.2010, v organizaciji Športne unije Slovenije. Na forum so bila povabljena društva (ki so članice ŠUS) iz cele Slovenije, med njimi tudi Športno društvo Do-brepolje. Ključne teme so bile: Prostovoljstvo v športu, Naravi prijazna športna rekreacija in Upravljanje športnih objektov. Prostovoljstvo v športu Leto 2011 je Svet Evrope razglasil za » Evropsko leto prostovoljstva«. S tem so se potrdila prizadevanja evropskih in nacionalnih zvez in društev, da bi Evropska unija z razglasitvijo prikazala pomembnost prostovoljnega dela in intenzivnejše skrbela za njegov razvoj. Slogan leta je postal: »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet«. Naravi prijazna športna rekreacija Zavedati se moramo, da je športna aktivnost tesno povezana z naravo in da imajo športni objekti, prireditve in dejavnosti velik vpliv na okolje, saj vsi ti procesi porabijo veliko energije, povečujejo onesnaževanje vode in zraka, emisij toplo-grednih plinov ter snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, odstranjevanje odpadkov in vplivajo na biološko raznovrstnost. Zdravo okolje je nujno za zdrav šport. Med najpomembnejše naloge nadaljnjega razvoja področja športne rekreacije sodi tudi ozaveščanje javnosti in udeležencev športno rekreativnih prireditev o uve- ljavljanju trajnostnega razvoja in skrbi za ohranjanje narave. Pomembno je zavedanje vsakega posameznika, da lahko prispeva svoj delež k ohranjanju narave z racionalno rabo naravnih virov, zmernim in okolju prijaznim nakupovanjem izdelkov, učinkovitim ravnanjem z odpadki in z alternativno uporabo transportnih sredstev. Uporaba športnih objektov Na področju upravljanja športnih objektov se v Sloveniji kažejo zelo različne smernice. Na Forumu se je razpravljalo prav o teh smernicah: kako v skladu s prednostnim vrstnim redom uporabnikov uskladiti uporabo in določiti način uporabe športnih objektov; kako letne programe uporabe javnih-zasebnih športnih objektov usklajevati glede na potrebe uporabnikov ter usklajevanja z javnimi sredstvi, kako določiti način uporabe športnih objektov, kako jih tržiti, obnavljati in graditi. V okviru posveta »Slovenija v gibanju« je svoje delovanje, vključenost v razne projekte v okviru ŠUS-a predstavilo tudi Športno društvo Dobrepolje oz. predsednik društva Alojz Kuplenk. Namen predstavitve je bilo spoznavanje, povezovanje in prenašanje primerov dobrih praks. To je bila tudi izvrstna prilika za kratko predstavitev kraja, iz katerega se društvo nahaja. Forum je svoje delo končal s podelitvijo priznanj prostovoljcem športa za vse. Med njimi je dobila priznanje Stanka Ku- plenk iz Športnega društva Dobrepolje in bila sprejeta v klub »Ambasadorjev prostovoljcev za vse« Športne unije Slovenije. Utemeljitev je bila, da Stanka dela v društvu neprekinjeno 15 let, da je s svojim neumornim delom in izobraževanjem v športu postavila žensko rekreacijo na zavidljivo raven in da svoje znanje prenaša na mlajše vaditeljice. Vse to pa počne ob vseh svojih rednih obveznostih in popolnoma na prostovoljni bazi. Po programu Foruma in posveta povzel Alojz Kuplenk Tek na smučeh Zima je očitno že tukaj. Športno društvo Dobrepolje je že pripravljeno na pripravo prog za ljubitelje smučarskih tekov. Proge bodo pripravljene predvsem na terenu, kjer je največ interesentov za tek. Nekje že ustaljena proga se vije med Bruhanjo vasjo, Podgori-co, Vidmom do šole in nazaj. Za vse informacije smo dosegljivi na internetu, po el. pošti, ali na GSM 041 669 227 (Lojz). BOBREPMLJE zdravo društvo Športno društvo Dobrepolje se zahvaljuje vsem svojim članom, institucijam in podjetnikom, ki so s svojim prispevkom pripomogli k rasti in razvoju Športnega društva Dobrepolje. V letu 2011 želimo vsem zdravja, sreče in uspešnega delovanja. Veliko sreče, zdravja in miru. Topline in osebnega zadovoljstva. Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar nismo imeli, pa četudi se ne uresniči, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Vesel božič in lepe novoletne praznike želi ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE december 2010 Šport 37 Drugo mesto v medobčinski ligi za ekipo ŠD Dobrepolje Boštjan Grandovec, Foto: ŠD Kompolje V mesecu novembru se je končalo tudi medobčinsko prvenstvo v košarki za sezono 2010, na katerem je sodelovalo osem ekip iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Škofljica. Poleg ekipe ŠD Kompolje je iz občine Dobrepolje nastopala tudi ekipa ŠD Predstruge. Ekipa ŠD Kompolje je v tem tekmovanju nastopila prvič in takoj zasedla odlično drugo mesto. Prvo mesto so osvojili igralci ekipe Fortuna bar Cikava, tretji pa je bila ekipa Boma-hoha. Tako smo v ŠD Kompolje na izjemen način zaključili košarkaško sezono, saj smo pred tem osvojili tudi občinsko prvenstvo. ♦ Tekmovanje v namiznem tenisu Ob praznovanju občinskega praznika je ŠD Kompolje v sodelovanju z OŠ Dobrepolje in občino Dobrepolje organiziralo tekmovanje v NAMIZNEM TENISU. Osnovnošolci so imeli tekmovanje v petek, 03. 12. 2010. Tekmovanja se je udeležilo 37 otrok. Rezultati tekmovanja: Deklice do 14 let: 1. mesto: Lea Zaletel (Krka) 2. mesto: Terezija Prijatelj (Kompolje) 3. mesto: Mojca Babič (Kompolje) Dekleta do 18 let: 1. mesto: Laura Šinkovec (Kompolje) 2. mesto: Klara prijatelj (Kompolje) 3. mesto: Nika Možek (Velike Lašče) Dečki do 10 let: 1. mesto: Peter Brodnik (Kompolje) 2. mesto: Tim Škof (Velike Lašče) 3. mesto: Matej Brodnik (Kompolje) Dečki do 14 let: 1. mesto: Jan Zaletel (Krka) 2. mesto: David Škof (Velike Lašče) 3. mesto: Tine Starič (Velike Lašče) Dvojice enotno: 1. mesto: Lea Zaletel, Jan Zaletel (Krka) 2. mesto: David Škof, Tine Starič (Velike Lašče) 3. mesto: Laura Šinkovec, Klara Prijatelj (Kompo-lje) Člani so imeli tekmovanje v soboto, 04. 12. 2010. Tekmovanja se je udeležilo 27 članov in članic. Rezultati tekmovanja: Članice: 1. mesto: Mateja Gerdina (Borovnica) 2. mesto: Alenka Zidar Zupan (Velike Lašče) 3. mesto: Laura Šinkovec (Kompolje) Člani do 45 let: 1. mesto: Bojan Vokal (Krka) 2. mesto: Zvone Omahen (Krka) 3. mesto: Damjan Erčulj (Videm) Člani nad 45 let: 1. mesto: Dragutin Stankovič (Ljubljana) 2. mesto: Viktor Triler (Šmarje) 3. mesto: Slavko Globokar (Krka) Dvojice članice: 1. mesto: Mateja Gerdina, Alenka Zidar Zupan 2. mesto: Nika Možek, Tanja Možek 3. mesto: Laura Šinkovec, Klara Prijatelj Dvojice člani: 1. mesto: Bojan Vokal, Bojan Kuhelj 2. mesto: Slavko Globokar, Dragutin Stankovič 3. mesto: Zvone Omahen, Janez Lampret Tekmovanje so omogočili: Občina Dobrepolje; T & R Vidic Bruhanja vas; MIX Ponikve; Avtokleparstvo Janez Rigler Kompolje; MUC Trade Kompolje; Priba Štefanc & Co Ljubljana; Salon Čopek Videm; Sliko-pleskarstvo Brezovar Videm; Prevozi Mare Kompolje; Trgojan Videm in Pizzerija Adam Ponikve, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! 8 3 9 7 3 8 4 6 5 8 9 1 7 5 1 3 5 1 8 7 3 5 6 1 2 Občina Dobrepolje in Športno društvo Kompolje vabita na 1. občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki bo v soboto, 29. 1. 2011, s pričetkom ob 10. uri v Srednji vasi pri Bohinju - Senožeta. Odhod avtobusa ob 6.30 uri iz Strug. Prijavnina je 18 EUR. V prijavnino je všteto: Avtobusni prevoz, malica, organizacija tekmovanja, smučarska vozovnica. Prijavite se lahko do petka 21. 1. 2011: Občina Dobrepolje: tel. 01/786 70 10 ŠD Kompolje (Boštjan): tel. 041 365 245 PRISRČNO VABLJENI. december 2010 Oglasi, voščila 39 l.epa beseda, vsak topel pogled, vsako pogumno dejanje, vsak iskren nasmek, sreča naj bo spremljevalec na vseh poteh. 9iaj bo zima, mraz, želimo vam prijeten božični čas, prihajajoče leto 2011 pa naj bo prizanesljivo za vse vas. ^vala vsem za vsa dejanja, pomoč, predvsem pa za zaupanje. Ù ms¥PE3 ST^H^'H s.p. "Videm 61 a FRIZERSKI SALON ^FFLIZOIi&ft Rebolj Dom svete Videm 33, Videm Dobrepolje "Kg se prižigajo praznične luči, misli potujejo med iskrene ljudi, in obiščejo stare prijatelje, vam je namenjeno veliko dobrih želja, naj božič radost v hišo prinese, novo leto pa obilo zdravja in sreče. Srečno 2011! PKtTJfSiUoK Copek v prViajcgočih praznikih želim. vsem. svojim stranJmnt in ostalim občanom prijetne božične praznike, u novem, leta pa obliko sreče^ zdrauja in. izpobiUeJO osy delčka svojih sanj. Vse naše storitve so lahko tudi lepo darilo za oaše mýdražje.... Andreja Draženovič s.p. Videm 59 Tel. 01/7807-879 GSM: 031-505-375 Delovni čas: pon., sre-, pet.od 13h-19h tor., čet. od 8h-131i sob. od Sh-lSli';; Čeprav smo daleč drug od drugega, te še vedno čutimo, te imamo radi in te pogrešamo. Nič več ne bo klepeta s teboj in obujanja spominov, sedaj si ti postala naš ljubeči spomin. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice ROZI MASLO Iz Vidma Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu JVIZ OŠ Dobre- polje in vsem, ki ste jo imeli radi. Hvala za vsak stisk roke, za izrečena osebna in pisna sožalja, za darovane sveče, cvetje in nežne besede ob njenem slovesu. Posebej bi se radi zahvalili dr. Mariču in g. Robiju Golobu za skrb in pomoč v času njene bolezni in ge. Silvi Ajdišek. Hvala g. župniku in g. kaplanu, pevskemu zboru, trobentaču, ge. Mariji Kupec in cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Vsi njeni Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. ln to, kar je neskončno dragoceno, Je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič ZAHVALA ob izgubi naše drage mame ANTONIJE KOVAČIČ (1934—2010) se iskreno zahvaljujemo osebju Zavoda Sv. Terezije, dr. Zdravku Mariču, vsem obiskovalcem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in ji pomagali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom, ki ste kakorkoli prispevali pomoč v času njene smrti in pogreba, in vsem, ki ste jo kropili, zanjo molili, se od nje poslovili in nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. HVALA gospodu župniku za poslovilni obred in izrečene besede ob slovesu, pevskemu zboru za petje, gospe Anici Babič za molitev, gospe Andreji Škulj in Mariji Žnidaršič, za pomoč v vezici. Zahvala tudi gospe Danici Bambič, cvetličarne Lilija za organizacijo pogreba. Posebna HVALA tudi vsem vaščanom Zagorice, ki ste kakorkoli in kdajkoli nudili pomoč pokojni mami. Iskreno se zahvaljujemo njeni hvaležni otroci. Bog vam povrni! Poljana toži, polje plaka, utihnil je zeleni gaj, gore zastrle so si lica, ker več ne vrneš se nazaj. ZAHVALA Ob boleči smrti našega dragega moža, očeta, dedija, brata, soseda, vaščana, pevca in gasilca JOŽETA HREN iz Zagorice 11.1.1949 + 13.11.2010 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za prelepo petje v vežici, pri maši in ob grobu. Hvala za globoke besede slovesa zboru in gasilcem. Še posebna zahvala pa vsem gasilcem PGD Zagorica za tako lep pogreb in gasilcem iz vseh Dobrepoljskih društev, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala cvetličarni Lilija za vso organizacijo. Hvala gospodu župniku za lepo pogrebno mašo, govor in besede slovesa. Hvala za zaigrano pesem in pozdrav gasilske sirene. Žalujoči vsi njegovi: žena Tončka, otroci, vnuki, brata in ostali sorodniki ZAHVALA V soboto, 30. oktobra 2010, nas je presenetil požar na pomožnem objektu. Hitro posredovanje gasilcev je preprečilo, da bi se požar razširil na sosednje objekte, kajti vremenske razmere so bile neugodne, suho in vetrovno. Ob tem dogodku čutimo v srcu dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem gasilcem Gasilske zveze Dobrepolje, predvsem pa PGD Hočevje. Iskrena hvala vsem vaščanom, ki ste priskočili na pomoč fizično in finančno. Še enkrat HVALA vsem, družina Markelj iz Hočevja. KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO EKO CK 30 + PELETNI SET demontiramo in odpeljemo vaš stari kotel montiramo nov EKO CK-P 30 Icotel na pelete ki ima izkoristek več kot 90%. osicrbimo vas z 1125lcg Icvalltetnih peletov, ki so zajeti v ceni obroka strošelc investicije si lahko z EKO CK-P peletnim KOTLOM zmanjšate za pridobljeno subvencijo EKO SKLADA. možnost nakupa na kredit po posebno ugodnih pogojih s subvencioniranjem dela obrestne mere Sd^Tofo 3 .650 € St1» oto .vinol Ml ZASTOPA IN PRODAJA: LJUBLJANA VELENJE PONIKVE Stegne 15,100 Ljubljana Kosovelova ulica, 3320 Velenje Ponikve 96,1312 Videm Dobrepolje Telefon: 01/513 1353,fax:01/513 1354 Telefon: 03/898 60 52, fax: 02/898 60 55 Telefon: 01/788 71 90, Fax: 01/788 71 92 e-mail: info@mix.si e-mail: velenje@mix.si e-mail: ponikve@mix.si Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si CENTER USTNE HIGI ^bbozAavStvg; LEtna higiena, pacwJentntogK^ pmtEtílď, eslBbk] jDbgzikavsIvgi. ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV cikava M A, 12Í0 Grosuplje, gsm: 051 797 797, t: 01 7365 A2A, e: ^nfo^icentier-ustne-hlglene.sl wimxenter-ustne-higiene.si LONova dKtmMk« ponudba Potrošniški krediti Letos privoščite sebi in svojim bližnjim nekaj več - s potrošniškimi krediti do daril, ki si jih zaslužite. Odlična varčevanja Ponujamo vam najrazličnejša varčevanja kot so Zlati LON, Varčevanje Plus, Zlata rezerva, Lonijevo varčevanje, ^ z višjimi obrestnimi merami, saj cenimo in nagrajujemo vaš trud in željo po varčevanju. Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem. Naj bo mirno, naj bo lepo, ne le v praznični bleščavi. Naj vsak dan v Novem letu z nasmehom toplim vas pozdravi. Srečno! Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30 www.lon.si HRANILNICA ^MČKÍShro M, y'uieiiwe Oseben A/aími PRIBASTEFANC&CO.,d.n.o. ROLETfa^UZUE. . komarnikuMqùcë Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.