GREENOVO CTA- Angleški dekan priporoča poakusno šenitev L Njegov napad na bi no zavarovanje je tudi Washington presenetil Washin*ton. — (F. P.) — U nijski voditelji in nekateri vlad ni uradniki ao bili presenečeni, ko ao 9. septembra Čitali izjavo predsednika Ameriške delavske federacije, v kateri ae je izrekel proti vladnemu brezpoeelnost-nemu zavarovanju. Creen je rekel, da je te vrste vlaono zavarovanje "dole" (mi-lodar) in paternalizem, čimur je nasprotno ameriško delavstvo. Glede pomena te besede je Green v veliki zmoti, ker zavarovanje proti brezposelnosti ne pomeni milodarja, ampak obli gacija industrije in države napram brezposelnim delavnem. "Dole" sistem v resnici še obstaja v Ameriki, ker podpiranje brezposelnih delavoev po raznih dobrodelnih ustanovah je milo-darstvo v najširšem besede. PeekflkiU, N. Y. — (F. P.) — "Socializem v našem času" je novo geslo mlajših socialistov, ki ao zborovali v poletni kampi E-den, ki je last židovske Work-mens Circle organizacije. Na neofioielni konferenci se je zbralo sto zastopnikov socialističnih organizacij, ki so odprto pokazali, da se ne strinjajo s teorijo ne^ pomenu «katerih strankinih voditeljev, ki vidijo prihod socializma enkrat Da v Angliji imenujejo brez- v daljnji bodočnosti. poselnostno zavarovanje "dole", je to zasluga torijcev, ki so na-' htev moramo zdruiiti z zahteva- s p rot ni temu zavarovanju ia ao v boju proti uvedbi tega sistema prelistali ves angleški leksikon, v katerem so našli zaničeval no besedo "dole'\ a katero ao nazvali vladno zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. Pričakuje se, da bo ta zadeva prišla na dnevni red federaclj-ske konvencije, ki se bo vršila prihodnji mesec v Bostonu. Delegacija Newjorške državne fe» n'Xijom*aM^pSSffi "t**»*«««! zavarovanje in Green bo prisiljen se točnejše izraziti na konvenciji glede tega vprašanja. Nekateri Greenovl- pripadniki mislijo, da je njegova izjava v prvi vrsti kvarilo ameriškim podjetnikom, ne pa napad na brezposelnostno zavarovanje kot tako. Mitt Greon je apelii*r~na\podjet-nike, naj "prostovoljno'/ zavarujejo delavce proti noHti po svojih podjetjah in se s tem izognejo vladnemu zavarovanju, ki "ponižuje" delavce. U nekoliko • Ml- Iteeedilo Kim, 1L sept. — Fašistična 'tranka v Italiji je komentirala «*Kokuc*jo štirih Slovencev v Trutu v svojem najnovejšem slu-%at>nem listu s sledečim besedilom: "Fašistična revolucija» Je odločna hraniti se v mejah in zunaj meja Italije. V rezervi imamo še donti svinca za druge hrbte. Več 'irugih je še, ki zaaluiijo koš-ček »vinca. Bodo ga že doblU. Fanatična revolucija poatajn moderna in bolj stroga. "Gospodje onkraj (jugoslovan-meje, pozor! 'Bono Italiano' ^tako so avstrijski vojaki popravljali Italijane, kadar io ss l**iali v zadnji vojni) Je šel in n' ga več. Italian fašističnega ">aka je drugačnega duha ln temperamenta. In Balkan lefti ta-k(,J zs Snežnikom T * liste. 11. sept. mm Defcap In-ge, ki paatirnje v katedrah av Pavla, Je pravkar ladal knjigo s naslovom "Krščanska etika in modemi problemi," v kateri med drugim priporoča zakon na poskušnjo in kontrolo porodov. Dekan piše, da moderna cerkev bi morala priznati poskusni zakon in on je proti temu, da bi cerkev še nadalje nasprotovala razširjanju zdravniških informacij med zakonci, ki jih hočejo imeti. Mladi socialisti so agresivm Zahtevajo bolj odločno taktiko proti kapitalizmu "Naš program takojšnjih ■Mi- tai za dosego socializma v našem času," je rekel Louis Stanley, inštruktor na Raitiovi šoli. "Zahteve za starostno zavarovanje in zavarovanje proti brezposelnosti in odpravo slumakih di-striktov po velikih mestih niso važnejše kot je naša zahteva zs socializiranje industrij. Socializem ne sme postati neka oddalje. na utopija, temveč praktična ob-jektivnost, • kateri se približuje-vsako važne,*** » noben važnejši strankin voditelj razen dr. Harry Laidlerja. Norman Thomas je zborovalcem poslal pozdrave. Zborovale! so sklenili, da izdelajo program za agresivno taktiko, katerega pre-dlože strsnkini konvenciji, ki se bo vršila 1. 1982. Dasi niso direk. tno kritizirali nobenega strankinega voditelja, vendar so pokazali, da niso zadovoljni s Hill-quitovim vodstvom, ki je preveč oprto na fllocofijo počasnega fazvoja. (Na rešeto so vzeli tudi angleško delavsko vlado in nemške socialiste, ki so posabiii na končni program socialističnega gibanja in se zanimajo predvsem le za današnje probleme. Tudi mestna administracija v Readingu, Pa., bi morala biti bolj Izrazito socialistična po mnenju nekaterih govornikov. Louis Stanley, , organizator konference, je rekel, da se to zborovanje ne sme smatrati' za razkolno gibanje v stranki, ker tega nima nikdo v mislih. Potrebno pa je, da socialisti nastopajo v volilnih kampanjah ln drugače kot socialisti ne pa kot zgolj reformists < Godbeniki Krancisco, Cal. — Unija k «Ibenikov in laatniki tukajš-njih gledališč so podpisali kolektivno pogodbo, ki velja za tri leta. Pogodba Je bila dosežena "M ekeplashrni atmosferi radi tožb in protitolb, ki ae nastale z inutaladjo govorečih filmov. Neka gledališka drušbe toil v-n,i° za $100,000 o E* |"""J*niJI pa Je aaUa vVk depntij; «u morala mirno gleda. |"is totho za odškodnino radi čr- tf kako Je dffcal potegnila čm- Llga Neredov zboruje brez Italije ženeva, 11. sept. — Enajsto redno zasedanje Lige narodov Je bilo včeraj otvorjeno z običajnimi ceremonijami, toda v odsotnosti voditelja italijanske delegacije. Dino Grandi, Muasolini-jev minister zunanjih zadev. Je v torek zvečer nenadoma In brez pojasnila odpotoval v Rim. Ostali italijanski delegatje ne morejo povedati kaj ga Je odgnalo. Ni-cholas Tltulescu, bivši romunski zunanji minister. Je bil Isvoljen predsednikom zborovanja. ^ " Spel dva llnčane aa Jnga Scooba, Mas. — Belopoltna drhal Je r sredo iztrgnla Iz rok dveh deputi-šerifov dva zamorca ia Ju obealla. Zamorca sU bila aretirana na obtožbo nekega motorista, de sta ga oropala sa $42. Ko sta bil* ns peta v zapor. Je navalilo IS moških na partijo In ca na prvo drevo ob cesti jeklarskega trjbta BetMehen Steel kompanija ogoljufala vlado sa več stotiaoč do-larjev - _____ Yoqpngatown, Ohio. — (F. P.) — Da se "patriotizem" kapitalistov začenja in neha pri dolarjih, -je bilo zopet dokazano na tukajšnjem sodišču, ko je računovodja Bethlehem Steel kom-painje G. O. May priznal, da so bile poslovne knjige drušbe za remoie-n>. ScuHy namreč zahUva, da mora vsak farmar trpsti vsa popravila ln izboljšava na farmi. Nekateri farjaaajl ®o ^^ potrošili več tieoč dolar Jat t. ta \%mnta zvrha. Sedaj so prikUflJsnl na zemljo, ki nI njlt^va ln aa katero morajo plačsyatl visoko rento, ako nočejo isgublti vsega, kar so vložili za izboljšanja farm. To zemljo ao prvotno dobili od vlade vojaki, ki so sa borili v vojni z Mehiko L 184$ la pa vojaki državljanske vojne. Premeteni Scullyjev pradsd Ja v Ameriko poslal svoja od vojakov pokupili male vsote—za 160 akrov so plačali od $50 do $100. Na ta način so nastala Soully Muste kritizira britske taborite Pretrgan Je pogajaaj a Gandljev Js velika zmota angleške vlade Nsw York. — (F. P.) — Prs-trganje pogajanj mod Gandijen in angleškim podkraljem, lordom Irvrinom. v Indiji Jo veliki zmota MaoDonaldove vlade, k podpira njegovo poetopanjs, po Isjavl A. J. Mustejs, predsednika Konference za progrsslvnc delavzko akcijo. V svoji kritiki pravi Muste da bi bilo veliko bolj originalno ako bi anglsška delavska vladi prišla na dan s načrtom za po mirjenje Indije, ki bi bU Indij cem sprejemljiv. Vzl ugovor • strani Anglije proti sahtsvi Indijcev aa neodvisnost so sličn: onim. ki Jih Js slišal Georg« Wastilngton In drugI amsri#ti revolucionarji, ki ao se borili proti Aagllji prod poldrugim stoletjem. Muste pravi,.da saalsdovanjf negativna politike v Indiji na bo prineslo laboritaki vladi ničesar In da bi Mlo veliko bolj» za socialistično in delavsko gibanji, ako bi MaoDonaldova vlada pri-saala zahteve Indljoev bi bila MUm PoraiMir s konvencije tekstilne TWJHOI » .WW dad J$ v Ame-aganUMil io 11 zamljlš^s za "Zdravilo" zoper krizo Boston. — Zdravnik sa odpravo zsdanjc brezposelnosti žeji postati tudi tukajšnji župan Curley. Vaaks osebe naj takoj potroši $20 dolarjev In gospodarska kriza bo odpravljsns, Je njegov recept. Za to Idejo ie Je zavzel tudi me*tnl delavski svet, na seji katerega Je bila sprejeta resolucija, ki nagovarja meščane, naj ss oklenejo župenovega zdravila. Kje naj dobijo po dvajset dolarjev brezpoeelnl' delsvd in Členi njihovih družin, nI povedal ne župan ne predlagatelj resolucije. " Jeva velepoaeatva, ki ofcsegajo na tlaoče In tisoča akrov in od katerih vlače njihov lastnik visoke rente, daal nI nikdar videl svojih zemljišč. Njegovi najem-nlnskl farmarji pa so tlačeni v pravem pomenu beseda* ln temu britakemu lsndlordu pomaga izkoriščati farmarja tudi kanie-ška vlada. POSKtldNJE Z "MOTEČIM ČOLNOM Newyerškl Albany, N. Y. — Oeverner Franklin Roosevelt je ta dni pozval demokratako stranko v državi New Yorku, naj aa na prihodnji konvenciji «izreče aa odpravo 18. amendmenta In za zvezno poatavo, ki dovoH vsaki državi, da ssms odločuje o vprašanju alkoholnih pijač. ■MMMMMMMB Dejitvo, da Jo šlnska vlada, ns upravičuje njenega saaMovaaJf imperialističnih teženj v Indiji. AaaaMa ||f||a| «c Mas, ww|wiia ejei v S> vmann 100,000 4Jodi popdravilo nemški oddani etrel! nanj Moskva, 11. isnt. — Nemški zrakoplov Oraf Zeppelln Js Ml včeraj samo pot ur na obisku v Moskvi; nikjer na svatu al lmal tako velišastnsga in pompoansga sprejema. Najmanj 100.000 ljudi Js napolnilo veliko letališče, nad katerim Js zrakoplov krotil dve url pridno Js pristal ob iro-dromu. V ta namen Js dala sovjetska vlada zgraditi na Fran-zejevem letališču poseben Jambor, h kateremu so privezali zračnega všllksna Po ovadjah na leUlišču Js sla. dll sijajna banket, pri katerem je bU dr. Fx kenor, koplova, s svojo posadko vrsd časten gost lovjstsks vlada. Sovja. ti IO pogostili Nemoe s šampan-cem, vodko la s raznimi ruskimi dsHketeseml. Med potniki, ki ao ss udeiaNll srečne plovlie a llnom v Moskvo la nazaj v Nemčijo, sotbdl trije Američani. Neprijeten Incident ss Je primeril. ko Js Oraf Zeppelln ptul sovjetsko meJ9 pri Dvlnska 3aov jetska obrne J ns stTaša Je od-i U strelov na zrakoplov, ki pa k sreči nI bil zadet. Poveljnik •trate, M Je bil aretiran, se Je izgovarjal, da ie Je držal navodil, ki ia glase, da mora straža streljati na vaako tuje letalo, ki prida preko amje. Jt mmmmmb Peeer Hkeškl pM^karJI! Rojaki, ki pojdejo v nedeljo, čikaške fe- 14. sept., na piknik dernelje 1. N. P. J. v Widow Kprlngsu. se lahko peljejo novi Jolistski cesti (Route 4), kl Je sdaj dogotovljena la j. Ns «MU |t HM l,yonmom Hm _ sto. Ceeta Je boljše kot Je MU daj kdaj pnj Navzočih Je 78 delegatov s juga I atvao organlzatorično kampanjo glavno vprašanje - Nsw York. — (F. P.) — Na koavsnoijo tekstilne unije, ki ie vrši v Great Northern hotelu, Ja rišlo 75 delegatov z juga. Med ijlmi zavzema delegacija iz Melona, N. C.. In EHzabethtona, !Vnn., prominontno mesto. Dsls-raaKk odkazala častno muto toy Priceju is Marlona na kon-enciji kot znak priznanja temo. njim delavcem sa njih talko »orflo. Glavno vprašanja pred kon-encijoje iltuaeija na jugu, »redvsem v Dsnvillu, Tsnn., kjer e Dan Rlver kompanija odilovi-a več ito dalavasv, ker so pri-topili v unijo. Podprsdssdnlk torman js reksl, da Ja situacija )ri tej konrpsniji, ki uposluje cč tisoč delavosy, na robu stavka. Družba Js ukinila vsa dobro-vomo delo med svojimi dslavol * bolniško ln smrtniniko zavarovanje ln druga stvari, s katerimi je upala Uoroformiratl da-« lavos. Odpravo teh stvari so sa-htevall delničarji, čsš, da to preveč stane. V te namene Ja družba v zadnjih par Istih potrolila 11*0,000 letno in Je bila radi tava opavaaa v gotovih krogih kot najbolj vsoren delodajalec, "kar tako lopo ikrbi sa delavci". J| 'tedanji deproiljl pa Ja bila prva, ki ji v tej iadustrijl pričala a znlšavanjan ti pfcnj*. stlo sa okrog organizacije feMU da bi ja lahko zadostila bam trga, ako bi uvedla spldni oaamuml dslovalk in odpravila nočno delo, ki Ja nekaj običajnega posebno na jugu. Tovarnam M na bilo t raba obratovati več kot 50 tednov na lato. ¡g Po njsgovim mnenju Ja ta lašrt sa skrajšanje delovnika ootrsben ss odpravo kaosa, v ka» ta induitrija. Druga stvar Ja povišanja plač tekitilnim dslavoam, ki so mlser-no plačani. Kapitalist Jala Concord, N. H. — Albert Vf. Noons, 84-litni tavarnar, Ja bil pri primarnih volitvah nominl- ikega kandidata UiU. To je prvi slačaj v ki, da kdo kandidira kloratu sa dvs službi. Noooa pa noše odstopiti od karnlidatura se eao alt drugo čast. Pravi, ša bo fcpoljea sa obe službi, da obdrM govor-nerstvo In odstopi senatni mandat. Zadeva BtUinpe pride Ha n Francisco, Gal. Državno vrhovno sodišča Ja Informiralo vse prizadete kroga, da hna zadosti besednih argumentov v sa-dsv! Billiagaove prošnja zs pomilostitev in da bo upoštevalo ie pu men«, Zadava se ponovno otvori Si. septembra. V tam srni-slu sta bila informirana Edwin IfeKenzIc, ki vodi Blllingaovo o-hrambo. In državni prosekutor. Toronto, JI Toronto v ivoJi K. Htapleforda, delne organizacije, bazira mM Willow Springs ea. kl so Hke hrezpoeelnoetl, ki vlada tudi V tem mestu kot v De t roi tu, ito- po zatn tajnika i. (Kojo itrdllu f. in dobrodelnih Obiski v — PIOSVITA THE EN LIGHTHHUBNT .LAÄJI/» H LAfTKWA SL M J mM m má»MB »•v Ol«**) r .M »H i«. Mm mi« t tor tV U HM trn es« H|H M nmwwt KnirHili vili m* H m, br Im rid I PROSVUTA ms7-m sm* u-r^w Tin; t kdsbffsd Dve leti V avgustu 1928 je bil v Parizu podpisan Kelloggov pakt za odpravo vojne in prod malo več kot enim letom - 24. julija 1929 — j« predsednik Hoover naznanil vsemu /vetu, da ie pakt postal veljaven. B rez malega vse dežele na »vetu »o ga odobrile. V tem paktu je v jadru rečeno, da "podpisane itranke alovesno izjavljajo v imenu svojih IJujdstev, da oboojajo vojno kot reševanje mednarodnih eporov in oe odpovejo vojni kot instrumentu ovoje narodne politike v odnošajih z drugimi narodi." Dalje izjavljajo, da rešitev vseh bodočih «porov, pa naj bodo kakršnikoli in naj izvirajo is česarkoli, ki se pojavijo med podpisanimi strankami. ao mora izvršiti samo mirnim potom. Bili so miroljubni entuz|astJ. ki so mislfli, da Je podpis ln proklamacija omenjene pogodbe zadostovala za resnično končanje vsako vojne za vse večne Čase. Ali pa Je vojna ros odpravljena s Kollog-govim paktom? Ako je, zakaj niso vlado, ki •o podpisale in ratificirale pakt. v tem času odpravile svojih oboroženih ali, odpravile vojaško vet banje in druge eleOsante pripravljanja za krvavi konflikt? Zakaj so armade nekaterih detel v zadnjih dveh letih narasti«, mesto da bi se zmanjšale aH Izginile popolnoma? Ako so vlado slovesno izjavile, da se odpovejo vojni kot instrumentu svoje narodne politike , v odnošajih s drugimi narodi, čemu «o jim še vedno potrebne vojaške Čete in bojn« ladj«? Ako potuj«* po Rv^opi, nalet i A zlasti v de-teiah velike in maje entente na cole roje vojaštva. Povsod vidiš, kako oe vadijo mladi možje v ubijanju ljudi; povsod ti pokažejo velikanska skladišča streliva in drugega materiala sa vojskovanje; in povsod ljudstvo kar poka pod atrašno telo davkov, ki jih nalagajo vlade, da krijejo Izdatka za svoje oboroiene sil«. Zakaj" j« taga treba, sakaj j« treba ogromnih stroškov za militarisam — mesto da se rasvija moderno industrijsko iivljenje in dvigne ljudstvo ns višjo ekonomsko stopnjo — če Je bila vojna postavljena lsv«n zakona s Kellog-govim paktom? To so d«jstva, kakršna so. Preti rs vsnjs niti olepševanja nI treba. Pogodba J« pogodba—kos papirja — In dejstva so dajstva. Pakt s« lahko naredi, sto In tisoč paktov, saj to n« stan« dosti, ampak razmaro, kakršne so, niso še s tem prenarejene. Dejstvo Je. da Ja Kelloggov pakt "odpravil" vojno prej, predno so bili odprsvljeni vzroki vojn«. Vzroki ao ekonomski. Vzroki so tekmovanja lastnikov kapitala rasnih deiel za raadnanrodne trg«; ao la drugI vzroki, ki pa «a vsi naslanjajo na gornjega, ki je glavni. TI vsroki pa ne morejo biti odpravljeni, dokler privatni kapital vaeh detel uiiva postavno prisnanje. predpraviee In poatavno zaščito, ki ne pesna nobene cene! V zaščiti privatnega kapitala vsake posamagne dešele Js glavna nevarnost vojn«. To so dajstva. Obračaj jih kakor hoAsš, skrivaj jih. skušaj ub«iati pred njimi — tukaj so. Kelloggov pakt Je lepa želja, ki Je postala čednostna po zadnji vojni. Vsak odgovorni državnik bi se rad postavil s to željo, čeprav s« lahko zaveda, in mnogi se dobro zavedajo, da nič ne pomaga. Kelloggov pakt J« voz brez konj«, ki n« prid« nikamor, ker stoji na mestu. Morda J« lep ornassont ... Driavniki predvojne doba in šola. ki ve-rujejo v kapitalizem In ga ššiUJo. na mov*J'> hiti poklicani, da odpravijo volno. Oni aa eso-rejo odpraviti vzrokov vojne, ker Jih MAsJ* odpraviti, teto pa Je Bvropa še vedne oboro-šen tabor, zato Je Azija in Afrlht. Jušna Amerika In zato Je Amerika lahko Jutri oboroien tabor. Kelloggov mirovni pakt Je drage ime za oboroOen mir. In to Je bilo tudi pred zadnjo vojno. Rrsojav poroča, da ameriške bojne ladje streljajo ne "rdeče" čete na Kltajakem. Kdaj pa Je-ameriški kongres napovedal vojno Kitaj — rde* I m, belim, črnim all zelenim? . .. naj ae brigajo oni. Za "mokro vprašanje' ki nič ne pijejo. FHOBVET* Glasovi Malo odgovora _______Wie. — V it 208 Pro«v«U si Je en tukajšni rojak zopat privoščil mene v prigrizek. Pravi, da v primerf^ nekaterimi drugimi Slovenci, sem jaz še prav malo stonl za Slovenski dom v Milwaukee. Jaz sem že večkrat rek«* — in zopet poudarjam, da ae še nisem nikdar hvali, da sem sploh kaj atoril ter se no silim v ospreije. Tb rad prepuščam onim, kojim Je samo-ivala najvišji ideal. Nadalje pravi dopisnik, da sem az ¿1 Slovanski dom samo zato, ker pričakujem, da bom enkrat penzijoniran pri moji služ-M ter bom potem dobil službo oskrbnika pri Slovenskem domu. Pač ao nekateri ljudje čudni. Povsod vidi/o samo sebičnost. Menda le vsakogar kar po sebi sodijo. t^HgliJ Tako na primer Je tukajšnji ist Obzor priporočal slovenske-ga socialističnega kandidata Johna Ermenca v izvolitev. Pa se je oglasil F. P. ter rekel: "Aha, "Obzhr" priporoča Ermenca zato, ker pričakuje od nJega oglasov in denarja." Lastnik "Obzo-ra" pa Je še poprej ponudil Er-mencu brezplačno prostor v listu za njegovo reklamo, kolikor ie potrebuje. Jas aem sa Slovenski dom, pa se Je še oglasil drugi, da pričakujem slušbo pri doOs*. Nič m nc vznemirjati. Preteklo bo še pre c«J let» predno bom upravičen dc panzij« iz fonda, v katerega sedaj plačujem 8 dolarjev na me sec. In če bom dočakal tisti čas bom popolnoma zadovoljen se u. makniti v pokoj, ter ne bom da al prilike nikomur, da bi m< vsled gol« zavisti obirali pri ¿i vam telesu. Nadalje pravi dopisnik, da serr se Jaz včasih še podpisal z ime rrom Kasper. No, če Je to greh potem sem jaz kriv ravno taki kot je naš župan Dan. W. Hoan kojega rodbinsko ime je Horan potem predsednik Hoover, koje ga rodbinsko imo ja Huber, in milijon« drugih, ki so svoja im« na amerikanizlrall. John Ca mernik, kojemu se dopisnik take dobrika, ie poznan pod Imenom Camer. Lahko bi naštel še nebroj drugih. Ni največje važnosti kakšno ime nosi človek, samo ds čuti v sebi zadosti možatosti ir poštenja, da se podpiše z ime nom, pod kojim Je poznan, — kar pa pri dopisniku v Prosveti pogrešam. Isto velja tudi o drugih dopisnikih, ki ae vtikajo v naše miUvauŠkea razmer«. C« pošteno mislite, pridite na dan. Jas sem se še podpisal Kasper Mogoč« s« bom keiaj še podpisal Fleischfresser, Murphy ali Zaropotaj. Danas pa se zopet podpišem, JfAe Kopušar. Chicago, III.—V nedeljo, dn« 14. t m., bo novi Jugoslovanski klub v Chleagu imel svoj prvi vOlIki izlet, ki oe vrši v Marquette parku, Gary, Indiana. Za središča piknika Ja Jugoslovanski klub najel Lak« Front Municipal paviljon, kjer bo glavna zabava, a tudi po fHsnlfa najlepših pokrajinah psMsnln bodo od paviljona aranAIreal nekateri Is-leti. Na pikniku bodo najraellč-nejša razvedrila, tekme, kopanje, golf, ples; v paviljonu bo stalno Igrala fina godba In ob sedmih svaAer bo za vsakega i«l«tnlka pripravljena Izvrstna večerja. Vstopnina na piknik j« 12.00. Jggoalovanskl klub v Chleagu uljudno vabi vsakdpa rojaka, ki mu Ja sa dobro zabavo med svoj-oi in v kraj, ki nekako v minia^ turi odgovarja rmravnl lepoti starega kraja, da as udelell In pripravi na to lepo prireditev ¿«slutite a« sludašssa kali tat Ako vzamete JŠak. imjdite na fltouth Shore linUo na | Ji Randolph, Van Boron ali seveftt ob 9. dop. v nedeljo. Vlak dospe v Gary ob 9HM. C« potujete z avtom, pridite v Gary na Fourth ave. in Broadway «b 10 dop. Tam dobite oftmr. ki »koal peščenlne »prsmi do Tva-menta. Ob 10:40 s« \*rU islet Indiana Dunen State Perk do jeterskaga brega. Daljai • »m J« siedet: Ob 12:H<> I prl Hary Council tsout kempi. Irre In razvedrile. Ob a. povra- krajev tek v Gary Muaicipal Baach. Ob 7. večerja, ples, prosta saba-va. Ob 10:46 prvi vlak v Chicago. Ob 12:46 zadnji vlak v Chicago. Rojaki, pridite! Posetite ta lepi piknik! Preskrbite si |ghko vstopnice že vnaprej od Članov ali pa na mestu piknika. Na svidenje na pikniku! Pripravljalni Skupna veselica Milwaukee, Wis. — Društva iz Milwaukee in West ADisu, spadajoča k SNPJ, priredijo skupno jesensko zabavo dne 21. sept. v So. 8ide Turn dvofani. Pričetek popoldanskega programa ob pol 8. uri. Igra Badger orkester. Govornik Oscar Godina iz Chicaga v angleščini. Člani društva "Sloge" uprizori-o dvodejansko igro v slovenščini, in Člani društva "Badger" pa v angJeščinL Člani društva "Jolly AMs" nastopijo a petjem n deklamacijo. Člani društva "Združenje" in društva "Venera" pa nastopijo v večernemu. Za postrežbo bo skrbel odbor. Vsi so dobrodošli. Vabljena so vsa društva in ravno tako posamezniki iz Milwaukee in oko-ice. Vstopnina 60c za oae bo. Dobite v zlatu $6. Fr. Perko. HgilsK, 12. SEPTEMBRA Volllcl, na noge! W«et Allfa», Wis.—Namen mojih vrstic ni koga žaliti, pač pa opozoriti rojake in rojakinje v Jržavi Wisconsin na bližajoče se /olitve. Pred tremi leti aem narisal članek v agitacijsko svr-io za Milwaukee in West AUis z namenom, da opozorim /se Slovence v tej okolici na nevarnost, katera nam je takrat pretHa. Moja bojazen je bila u-pravlčena. Občina Milwaukee je egubila, če se ne motim, tri socialistične zastopnike, poleg teh pa edinega kongresmana, kateri e zastopal socialistično stranko In delavstvo v postavodajnl ibornlcir Rojaki, volilci! Moj namen ni ieritizirati, moj namen je vas o-pozoriti na nevarnost, katera nam preti od aebičnežev, od 'Žab slkerjev." Nismo imeli de-mokrate v vladi, imamo republikance. Poglejmo njih gospodarstvo in njih zgodovino, poglejmo korupcijo po Ameriki in prepričali se bomo, da je vse v graf-tu in korupciji kar ni socialističnega. Milwauški župan je stavil vprašanje na n«kem shodu: " Vo-aici, zakaj niate ponovno izvolili svojega kandidata V. Berggr-ja? On j« fell boljši sa vas trpine ko sto drugih kongresma-nov" Na preteklem socialističnem pikniku je isti župan rekel, da je ameriško ljudstvo sla||e od navadne mule. Mula ali oael "kika", ako se mu krivica godi, toda ameriški narod s« ne zgane. Veliko lahko pripomore nate ameriška proletarka. Kapitalizem je zasužnil leno, vzel je o-trokom mater, varuhinjo ain vzgojiteljico. Potianil jo jepT tovarno, da gara za raizeftio plačo. Vsa! Je staršam hčer« Izpod nadzorstva, mladoletni sinovi in hčere o« mučijo po de* lavnloah, medtem ko Čvrsti mladeniči in očetje tavajo od delavnice do d«lavnic« brez cilja In dela In brca vsakih sredst*. Volllci, od nas so odvisne ras- mere. Kakršen narod, tak* je vlada, take so razmere. Kdor miali, da bo prišlo izboljšanje aamo od sebe, je v smoti. Kdor veruje, da bodo komunisti izboljšali položaj, je v zmoti. Blu-farjev in sebttnežev se Je irfeba ogibati. Ml nimamo nič za izbirati. Socialistična platforma je dobra za delavstvo, sedaj ne pre-ostaja drugega: pojdite na vo-litte 16. septembra in volite vse kandidate socialistične stranke, brez usmiljenja in sladkih obljub naših nasprotnikov. Izgubi ti ne morete nK, pridobite lahko mnogo s tem, da volimo ves socialistični tiket dne 16. sept. in dne 4. novembra. Upam, da bo tudi naš milwauiki župan zadovoljen in da nam ne bo pred-bacival na javnih shodih, da smo slabši od mule ali osla. Joe Radelj. VoHleem v Sheboygan, Wie. Ker se vrše prihodnji' torek, dne 16. sept., volitve v rasne državne urade, zato si šteje tukajšnji soc. klub v dolžnost, opozoriti naše slovenske volike, da glasujejo za avoje kandidate, katere je nominirala socialistična stranka države Wisconsin. So to primarne volitve, ali vseeno je potrebno, da greste vel na volišče in volite kandidate, k! jih je postavila soc. stranka. Pabiikadjsfci odbor soc. kluba št. 236. Zahvala Milwaukee, Wle. — Društvo "Bled" št. 19 JPZ Sloga se vsem skupaj zahvaljuje za darila in za delovne moči na pikniku, ker «te nam pripomogli do lepega u-speha — novemu društvu in blagajni čez $800.00. Društvo Bled 'bo šlo na roke vsem društvom v vsakem slučaju, kot brat z bra-tom.—Jeannie Perko, tajnica, 891 W. National ave. BakfetltoM'M'fc- lavotf v Cleveland!! V boju preti "yellow dog" po-I godbi ao že oemi teden Heinrich STOLKTNIK Cleveland, Ohio. — (F. P.) — Vrste hotelskih delavcev, petsto po številu, ki se bore proti "yellow dog" pogodbi, ao ¿vrste, da-si boj traja že okrog dva meseca. Izprti so bili po hotelirski podjetniški asociaciji, ki vodi boj proti uniji, katero po hotelirji priznavali 17 let. Poleg A meri kancev so v stavki jeprezentirane skoraj vse evropske narodnosti in Mehi kanci ,največ stavkarjev pa je italijanske narodnosti. Oženje-ni stavkarji dobivajo stavkovno podporo od unije, ki je organi ziralfe stavkovni komisarijat Clevelandska policija je na strani hotelirjev in pridno are-tuje plkete. Stavkarji prirejajo masno pifcetiranje in policija je enega aamega dne vrgla v zapor 99 atavkarjev. Svoje uslužbence so izprli hoteli Hollenden, Allerton, Olmsted, Statler, Win ton in Cleveland. i Banka zaprla vrata San Diego, Cal. — Bankrotira-nje California Savings A Com mercial banke, ki je zaprla vrata pred nekaj dnevi, pomeni veliko izgubo tudi za delavske unije, ki so imele v njej naložen denar. Prvotno poročilo, da znaša primanjkljaj $200,000, se je izkazalo preveč konservativnim, ker je primanjkljaj znatno več- iiHa« Ker je banka pred dalj časom razpisala tisoč dolarjev nagrade za prijem osebe, ki bi bila zasa-žena pri tatvini, je ta bankrot višek ironije. In sicer še toliko večji, ker je banka prominentno oglaševala svojo "požrtvovalnost" in "poštenost".| ■ i m Izvor vere (Nadsljevanje.) Proti Belgradn. Vožnja skozi sto predorov v dimu la sajah. Postaje brez vode. Srbeka aela la prašiči. Sprejem v Belgra-du Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po'hri-bih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak — ki še vedno vosi po ozkotirni progi — zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Votnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva—oziroma do noči, ko nam je tema zastrla ok-na—bi bila sarea čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili s najslabšim premogom kar ga i-majo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tiroleke in koroške hribe, koder vlaki leaejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prBH na srbske ravnine. Ce bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša voftnja v vsej Evropi, is vsem-ši morda Švico — tako pa je bila muka. Vosovl to bili zsviti v gost dim, ki naa je hotel saduši-ti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo saprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone ln ponoči je kar bliskalo isker, ki so so ualpale v voaove ln marsikomu praAgale o-blfko, te Ja bilo okno odprto. Pač alabo spričevalo sa šelesnlško u-pravo. Bila je vrotjaa, ki je uiaJala marsikoga, toda s čim potolaftiti žejo. Bosna ima dosti vode, am- m pitna voda lukaaa. V vlakih, kakor sploh po Bvropi, pa nimajo SNPJ — «e pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoalaviji. Dragi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Cesar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Preletov prijatelj iz Pittaburgha, Steve Gojkovič — rekli amo mu fitifko, ko ga je tako kratila Roži Stegovčeva — mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi—več naših izletnikov je kupilo tiAr&ke fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije — in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! N^ jezo ali smeh — kakor je kdo hotel — smo zadremali v ku-pejih. Ko je sarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, amo bili V Srbiji. Hribi ao bili že daleč sa nami in zdaj Je vlak kadil po ravnini, diroka polja a koruzo, ajdo In drugim, sadovnjaki in šume lcrokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi eibskimt "hišicami ln srbski seljaki v opan-kih. Videli stno tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na aplošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, *bolj pust. V nedeljo zjutraj, 8. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri ae je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli »o nas zaatopnlki Radničke komore (delavska zbornice), železniške uprave in Petnika. Vso prtljago «o nam nalotili na vos, nas pa odvedli peš do palače Radniške komora, kjer «o nam ahranili v dvorani prtljago in nam pripravili miz« sa obedovanje. Ta palača Ja nova kakor je večina modernih poelopij. ki ao nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana o prostornim o-drom tsr druge sob«. Tam Je tudi sedeš srbake delavske zadru- gi tne vode. „, «it,. w- Isletnik Pleše la Pittaburgha ge. V pritličju je restavracija. V . glasno protestiral. Bo ae je dvorna! komore je doprsna soka vlak UMtavil na postaji, je vpra- srbskega socialističnega vodite. Aal skoti okno vosa: "Imele što lja Tucoviča. M ie sadel v| tovni vojnl^HHM V Belgrad u smo bili od osmih fcjutraJ do enajstih zvečer In ves te čas je bil vodnik in spremljevalec aa veeh potih *oHrm? M: Belič, tajnik delavske In urednik "Radnlčklh Novia." (Dalje prihodki«.) vi ljudi Širite ovdetr je sakiju-éfl ogorčeni Pfade, toda asMe §a je opoaoril, da ni varao kikati. ker ga lahko vtaknejo v lak Br. Pleše — ki Je gt. - *mmM Sele nekaj deseUetij je aUra etnoloSk» verska zgodovina, ki skuša najti vpoglcdTnJ stanek in razvoj vere s pomočjo sistematični ga raziskavanja verskih bajk, pesmi in ^¡¿1 barbarskih in napol-kulturnih ljudstev p popolnoma razumljivo. Dokler je veljala'* ščanska vera kot edina prava, po Bogu rar( Ji! f- vera, niso megle biti vse druge verelSj ustij nič drugega kakor hudičevo delo ali bol* -I I zabloda človeškega duha. Raziskovanje zab J onih ver je oOoglo morda koristiti le toliko likor je pokazalo, kam pride človek, de or^ po Bogu razodeto vero in sledi svojemu nu; toda bistva in nasUjanja vere človek iz iJ kega raziskavanja ni mogel spoznati 7A. ne, ker je bila judovsko-kričanska vera .Kind' noma drugačne narave kakor zmotne ve£\*i ganskih ljudstev. Ta je bila božja, po b¿ razodeta in odobrena; druge vere so pa bilek zmedeno sanjaštvo in domišljija človeški možganov. Predvsem je morala filozofija * Pijani in ko je pridel na mi-p četrti liter, ga je nekdo teh rvatov zgrabil ter udaril po mi- da se je liter razbil in vino azteklo. Gostiiničarka Kletna I-»na Dimnikova je prihitela ter lotevala naj ji plačajo vino in teklenico. Toda pijanci so men-*«' kar čakali v svoji objestni i>ovoda, da ae malo skavsa-■Planili «o pokonci ter začeli nrati nad gostilničarko. Ko je neki domačin in akušal »riti, w> Hrvatje potegnili no-načeli klati vaevprek. Go-piniški goati so začeli bežati, *sUU je panika. Hrvatje pa ao uvali n Mvojtml noži. Najprej ae * ZVrn'ls na tla goetllničarka. «em pa »o Obležali ie trije mo- 1 Kri io stala na tleh. ranjen-1 bokali in kričali, napadal- *> divja« dalje. V vsej zmedi ? "«psdalcetn potem uspelo po-nmiti. Ij-iudje so pohiteli po pomoč v ^^»Inico. Zdravnik dr. Potrti t* m pri hitel prvi, da nudi ranjencem. Toda enemu _ njfncu i« Prišla pomoč fte pre-■■*> Je to %letni Matevž ftkof, ■»*r.lc, delavec a fitajerskega. ^Padalcev ga j« namreč ft» « noiem v zgornji del aU-mu prerezal žilo odvod-¡Bter * frkrvavd in umri. Nemci t>bi8kovali na£e planine, domačih turistov je bilo bore malo. Danes je slovenski turizem ie zelo razvit, alpinistika je pri aas zelo priljubljena. Toda tedaj pred leti nismo mogli še govoriti o slovenskem planinstvu. NI-imo imeli svojih planinskih koč, nismo imeli svojih planincev-vodnikov, nismo imeli cele mno-iioe turistov kakor jih imamo idaj, nismo imeli svojih poti do naših planinskih vrhov. In kdo je sačel pri nas s tem gibanjem? Dočim so Nemci prodirali v naše planine in zgradili nekaj planin-ikih koč, nismo imeli Slovenci niti Slovani nobene. Pa so prišli Čehi, ta narod planinoev, ter so zgradili prvo slovansko planin-iko kočo, to Češko kočo po<^ Grintovcem, ki je dala potem ini-cijativo za vse one koče, ki jih imamo danes v naših planinah. Ta koča je bila zgrajena In slavnostno odprta leta 1900. Letos slavimo torej 80-letnico. In tako so se v nedeljo zbrali v in pri Češki koči 'številni planinci ter proslavili 30-letni Jubilej. Navzoči so bili zastopniki češkoslovaških oblasti, češkoslovaški vice-konzul, člani turističnih društev pri nas, na Hrvatskem in s Češke i. t. d. — Jubilej so proslavili kar najslovesneje. Epidemija griže t severni Ljubljani. — V severnem defU Ljubljane ee je zadnje dni pojavila griža. Tako je moral v bolnico univ. prof* dr. France Ve-ber s svojima sinovoma, od katerih je otarejši, 10-letni Dušan ie podlegel. Obolelo je tudi več drugih oseb. .Komisija, ki je pregledala vodo v tem delu, je mnenja, da so se najbrže razpasli bacili griže v vodi. Točna preiskava bo Me 4pgnala prave vzroke. Spel nož. — Skoro ob istem času, ko ao trije hrvatski zidarji pri Devici Mariji v Polju zaklali štiri osebe, od katerih je ena podlegla, je spregovoril noi tudi o Ljubljani. V delavski baraki blizu Tehnične srednje šole so se pijani zidarji spoprijeli in stepli ter oklali. Pri tepežu je dobil hu rane 2Wetnl Radoslav Kle-menčič. doma iz ptujske okolice Dobil je z nožem rano v hrbet, tako da so mu prerezana vsa pljuča. Reievalni avto ga je prepeljal v bolnico, a je njegovo stanje telo resno. Aretirali so vse sostanovalce Klemenčičeve in so vsekakor zaprli radi tega tudi pravega krivca. — Prav aa prav ne koiebe nebotičniki kar ga ie ni, pač pa koleba zadeva z kijim. Poleg Kreditne banke namerava Pokojninski zavod zgraditi osemnadstropno stavbo — skromni Ljubljančani mu pravimo zato že vnaprej nebotičnik — sa pisarne In stanovania. Zdaj pa se je Kreditna banka, katere stavba je doslej največja v Ljubljani, pritožila na bana proti nebotičnika, čei de bo previsok jn da tudi stavbni mestni red tega ae dopušča Meatnl stavbni red pa je ie zastarel, dovoljuje le stavbe na 4 nadstropja. a Kreditna banka sama je zgrajena preko stavbnega reda, ker ima več nadstropij. Takrat "Čiščenje" države Proces proti skupi« ni mladeničev, ki ao bili aretirani radi komunistične agitacije, in proti katerim je pričela ob« ravnava 21. avg., je rezultiral obsodbo petih komunistov in dva sta bila pa oproščena. ' Razsodba se je glasila: Franc Sotler, Viljem Vreek in Franc Leber, vei iz Trbovelj, ao obsojeni na 18 mesecev težke ječe in 3 leta izgube častnih državljanskih pravic, Anten Ranzinger is Hrastnika In Franc Majcen iz Trbovelj na 10 meeecev težke ječe, dočim sta bila Josip Janeiič In Ivan češnovar iz Trbovelj oproščena. Vsem se iteje preiskovalni zapor od 12. Januarja 1.1. Vsi so omladinci stari pd 20 do 22 let, le eden je star 96 let. "Radniške Novine" k Cankarjevemu spomeniku. — Beograjske "JUdničke Novine" s dne avgusta piiejo: "Velikemu proletarekemu pisatelju Ivanu Cankarju je slovenska klerikalna in liberalna buržuazija postavila — spomenik! V nedeljo, dne 10. t. m. je na Vrhniki padla **-Vesa in tam stoji zdaj sklonjen \kip, večno preganjanega pesnika življenja, utrujen in prašen Bedi in počiva, ta večni popotnik. Kakšna ironija! Cankarjeva dela so seiigali. Njega so osebno preganjali. Njegovim spisom so odrekali vsako književno vrednost. Sumničili so ga kot človeka. Denuncirali kot knjiievnika. Treba je bilo, da je prlilo leto 1918, ko je umrl, da so iele občutili koliko so izgubili, dele tedaj so ga proglasili za "centralno o-sebnost" slovenske književnosti. Vseh časti je bil potem deležen. Ali Cankar je odfcel z bridkostjo v duši, uverjen, da zamore samo proletariat občutiti bol in gren kost življenja. A danes! Njegov brat je slu&tl zanj svečano sveto malo, Zupančič mu je napisal alavospev, Finžgar je imel slav nostni govor in klerikalna buržuazija proslavlja dan,, ko je u mrl veliki pesnik delovnega, tr pečega ljudstva." V Ljubljani so pred dnevi pokopali Jeana Stacula, blizu 40 let starega aina znanega veletr-govca z delikatesami Stacula; ubil se je v Dalmaciji. Sel je tj« na letovanje, pa je skočil v morje. ki je bilo radi deževja kalno, ter priletel c glavo ob pečino, de istega dne je umrl. Prepeljali so ga v Ljubljano in tu pokopali. V celjekl bolnici je umrla 21. t. m. 80-letna Terezija Palier is Petrovč. Uf Mariboru je dne 21. t. m. umrl nadzornik pri bivšem velikem županstvu Anton Puklauec. SODNA RAZPRAVA ZAVOLJO HLAČ Znana francoska avtomobilska športnica Violate Morris, ki nastopa pri tekmah vedno v moški obleki, je imela prav zabavno pravdo. Ženska športna federacija, ki prireja tekme za žensko Kvenstvo na Francoskem, je za ovala, naj ae jih udeleži Viole-ta v ženski obleki. Športnica tega ni marala storiti, zato jo je federacije izbrisale iz spiska svojih članic. Vloleta je nato v lotila toibo ter zahtevala pro klic izključitve in 100.000 frankov odškodnine za žalitev, tedniki so preložili razpravo do za-slišanja izvedencev. Angleški gportnikl ao v olfeni zadevi Izkazali vsekakor več uvidevnosti na- C francoski. Znana zmafoval-I Helena Wills je igrala zadnjič Londonu tenia brez nogavic: FK0BVITX v belih čevljih, toda z golimi nogami. Odborniki britake zveze za tenis ao v več zaporednih sejah razpravljali o tem pretresljivem vprašanju. Po dolgem razburjenju ee aprejeli tale pametni sklep: Odbor bi prekoračil ovoje pravice, ée b| Wllleovl prepove-dal nastop brez nogavic, kajti vaaka dama Ima popolno ovObo-do glede vash podrobnosti svoje obleke. Ako pa bo hotela WWso-vs odboru storiti veselje, bo prihodnjič pač nastopita v nega v i-cah. Po svojih velikih dostojanstvenikih je rimaku cerkev mi* nuji meeec organizirala v Za* grebu veliko manifestacijo, ki je po namenu in sngiaju in tudi po iavedbi jako karakteristična. Po obliki je bila to velika manife-itacija, na katero «o bili v množicah privedeni varniki is dalj-njih in bližnjih krajev, da poglo-be svojo poboino in kristjanako versko. Množica vernikov, ki jih jt bilo okoli 200 tiaoč, ki ae je udeležila verake manimaatacije, dejansko tudi ni Imela drugega namena, kakor da brez sovraštva in dobrohotno, nikomur kaj zlega hoteč, izrazi avoje versko prepričanje v korist dober, ki jo uči krščanstvo. Ali dočim je množica poboino klečala v cerkVi in se s pesmimi oduševljala za vetsko popolnost, so se duhovni očetje, najvišji dostojanstveniki rimskega klera na ielu s poslancem rimskega papeža, na konferenci posvetovali o znanih naših notranje-polltičnih razmerah, med drtigim tudi o agrarnem vpraisinju in o šolski izobrazbi. ■ •> Verniki eo ee zbrali v Zagrebu zaradi svojega verstva, a njih duhovni paatirji so prereie-tavali politične pnableme države z namenom, da bi s svojim vplivom usilili razvoju svoje nazore. Presenetljivo je, ds je v kratkem času to ie drugi evhariatič-ni kongres v Zagrebu. In da je, kakor se Čuje, ga priprave tega kongresa votirala rimska cerkev 60 milijonov dinarjev. Glavna misel kongresa je, če se ne omenja voega ostalega, kar ae je povedalo v pridigah, ki lih je bilo čuti na zagrebikem evhariatičnem kongresu, v pozdravnih telegramih in v pozdravnih govorih: da jo rimski papež kralj nad kralji, da je cerkev nad državami, da je potrebno, da v vsem javnem Življenju zavlada evharistija ter da morajo verniki tak duh agresivno iirlti, ter končno, kot krona vsega, da so vsi ljudje zmotljivi, in le odi ni papež je nezmotljiv, ki ga mo» rajo zaraditega vsi ubogati. It vsega tega je Jasno razvid na zaenkrat prikrita agreolv-nost rimskega klera, da se usill kot oblast vsemu svetu državam, ratglaiujoi papeža kot kralja nad vsemi kriljl in eer kveno oblast kot nadoblast nad svetovno oblastjo. Razvijanje aktivnosti v teM pravou je v bitt vu to, kar jd bilo v srednjem in početku novega veka ter bi končalo na etal strani z znanimi križ. vojnami in na drugi strani bi rodil tefeka notranja «pore c mejah in nalogah cerkvene ir državne oblasti v vseh državah Zgodovina je polne takih žalost nih bojev. Kodar ja nastopila neobsirna borbi aa nadoblast, ki jo jer vprizorila rimski aerkev, vselej je nastopala socialna In gospodarska kriza ter ao se t o-gnjem in krvjo raztiičavfcli nazori in odmerjale sili, dokler ni rimeka cerkev morala odstopiti od ovojih zahtev po evetovni na-doblasti in verake neetrpnoatl Verske vojne so morili prenehati, ker ee Je uvidelo, da ne more biti vet svet tak, da bi mislil t glavo rimakega papoAa. Toda ' odnoiajih med cerkvijo in drži» vo ao urejene na tak način, da se eerittvffglptae etvarl ne Ml In ieprav se je uraditev sil Iz-vriUg na tak način, rimeka eer kav teoretično tega stanja ni nikdar priznala. Ona ja vedno stala in stoji na stališču starsifn stva cerkve nad držtfv», da je papež nezmotljiv In krgtf nad kralji, ter da Ima oerkav, oziroma papež pravieo, da kontrolira, sankcionira ali prekatna sakoaa poodinih deftol na ummmi^0 ter da je mogoč*, da obstoji samo ena suveren i tet«, kateri morajo klanjati vaU* to ja suvereno», t pafH^s TOmi i ■ rimska- eer k v«, mm« z demokracijo nič skupnega. Zate je nje agresivno* tudi v času. ko je Kalijanaki fsšisem zadavil vse sile, ki sa svetovno o-blast rimskega pspeta pritisnile v_iJdovjeVft L__ ujetn |M,«tailjf-na dfftsva notranjosti neurejen fašistični režim je uotreboval aktivno po-moČ rimske cerkve glede na notranjo in zunanjo.politiko Tudi Vatikan tega ni zavračal Po napravljenem sporaeuipu je Vatikan dosegel večje leorioti. f Po dolgem Čakanju ¿e lahko zopet demonstriral stališče rimske oerkve o papežu kot kralja nad kralji in o pravici cerkve, da vodi duhovno življenje v državi in da državljane isobrazuje. Ta prioriteta cerkve, Vatikana, je eiene tudi v obisku kralja Viktorja Emanuela pri papežu, ki «a je vrnil papež kralju potom svojega — kardinala 1 Za tem pa-i*/ovim odlikovanjem kraljt, ki e papežu poljubil roko in prejel njegov blagoslov. Laterenski pogovor ni dal samo injekcijo fašitmu, nego je o-Živel tudi aktivnost rimske cer-ive v-borbi sa duhovno in politi-6n9 nadvlado v državah. Rimski kler je na važnem po-todu. On že izziva ljubosumnost tleča drugih ver. Naše javno življenje že reagira na nove moči, ki naglo naraščajo. Odločno je TOba nastopiti proti zavladallju dera in naj prihaja od katerakoli strani. Rasvoj je treba zasledovati, da naa ne preseneti. In vernikom pustiti polno svobodo veroizpopedanja. Rad. Novine, Beograd. Ttika zima M obit» brti- do silnim dalavoam ^ w WW■ MB999 V^W » • Direktor mottno upoalevalne a-genetje no vldl povrutku "pro-Hperltele" _£ New York. — (F. P.) — Od vojne sem nI bilo v New Yorku še tako slabe tirno za brezposelne kot bo prihodnja. Tega mnenja je Edward ftlbiokl, direktor mestne uposlevklnice, ki je bila ustanovljena pred nakaj tedni in katero oblegajo dnevno tisoči bretposlecev, včasih do 7/100 o-seb na dan. Od 80,000 tisoč oseb, ki to vložili prošnje ta delo v 16 dneh. Je dobilo delo le 8,000 delavcev, kar je po mnenju višjih tsmani-tov dober rekord. Voditelj! ta-manitskega dvorca pričakujejo, da bo do boflia kriza ie minila in da se povrne tlata prosperlteta, čeravno Hooverjeva. Z Rlbickljem vred Je nasprotnega mnenja tudi James A« Man nix, superintendent mestna pro-nočevalnice, kl pričakuje veliko ga navala brezposelnih, ki nima jo kam. da bi glavo poloiUI in katerim je mestna prenofevalni ca v zimskem času edini atll. On pričakuje do pet tisoč obitkovsl-cev sleherno noč. ftedanja situacija pa pomeni proaperlteto za častnike, ki nabirajo prostovoljce ta armado Od zadnjega oktobra to jih nabrali ie 4,000. Bili bi jih seveda lahko več, veliko več, pa ao Jih zavrnili. Zavrnjeni ao bili vol, ki ne tnajo kakega poklica. Tudi prodajalci "hot dogs", ss pohvslijo z biznlaom. K njim ae zatekajo tiati, ki nimajo več kot pet centov sa kosilo. "Blinls Je dober," pravijo "pedlarjl" ame-rliklh kiobašle. Poleg armadnlh čaetnlkov In "pedlerjev" s klobaslcaml tazns-mujejo napredek tudi komunloti in socialisti. Komunistična strsn-ka je v New Yorku baje narastla ta 2j00() članov In socialistična ta 1,800. Ameriški novinar o stanj« v Napredek zadrugo fluperlor, U Is. — V prvih ted-mth mesecih t. 1. je Cooperatlve Central Egchange, založniška zadruga za zadruge v severnem delu srednjega zapada, napredovala a M*. Skupni promet v tem času je znašal $1,087,979, ali $t6,0itf več kot v Isti dobi lanskega leta. Tt povlšek ja bil do-seien, četudi so cene potrebščinam nižje kot so bile lansko le-to. ¡M Buenos A i res, 21. avgusta. — UgleduaC .Južnoameriška po-litična revija "Critica", ki Uhaja v Buenosu Airesu, objavlja zanimivo poročilo svojega so-trudnika, ki je na potovanju po Evropi poeetil tudi Italijo. Pi-oec poudarja, da je dobil na avo-jem potovanju po Italiji strašen vtis o fašističnem režimu. Meti drugim pripoveduje: "Ko eem potoval is Nemčijo Italijo, so me ie na Italijanski meji oposorili, da fašistično oblasti ne marajo tujih novinarjev. Ispraievall ao me na dolgo In široko ter prav nesmiselno o mojih namenih v Italiji; odkrito so ml povedali, da tujce telo strogo nadzorujejo, mnogo strožje, kakor tujci sami mislijo. Komaj in komaj ao me končno pustili pgeko meje. toda prosili eo me, naj Italijo čimprej aopet zapustim. V Italiji ne marajo tujih novinarjev, ker oni edini lahko spoznajo pravi polo-iaj v Italiji. O tem aem se najbolje propričal, ko so me Italijani sami prosili, naj jim stvarno razložim njihove raamore, ker aami iz svojih liatov ničesar ne svedo. Jat tujec, ki som prvič prišel v njihovo državo, sem veljaLta boljšega poanaval-oa njihoyfh razmer, kakor oni aami. Povaod, na vsakem koraku se čuti atmosfsra nezaupanja in strahu. Od sobote, ko sem prispel v Genovo, pa do Četrtka, ko sem odpotoval, je policija od mene 16 krat sahtevala potni Ust, trideeetkrat so me vprašali, od kod prihajam In kam aem namenjen, dvajoetkrit ao mi prepovedali piagti o Italiji, dokler sa mudim v njihovi dr-žavi, ponovno sem imel hišno preiskavo v svoji hotelski sobi, s mojo in brea moje vednoatl." Pisec nato opisuje življenje v Italiji in pravi dalje: "Povsod je videti po ulleah 16 do 16 lat-ne dečke V fašističnih uniformah, Na vseh straneh ee v ril vojaiko veibanje in mrzlično pripravljanje na vojno. Vendar ie Italija boji vojne, ker ee do-bro zaveda, da bi Jo upropaati-la. Kar se tiče Muaealinija, se dri! na krmilu samo s silo in a spretno propagando. Njegovo pravo sliko si človek lahko napravi Is naslednjih resničnih podatkov: V umazani ulici V Genovi iivi atara ženska, ki se preživlja s tem, ds ljudem prerokuje it kart. Vsak teden mo* ra po enkrat potovati v Rim, da vrie karta MussollniJu in mu vedeiujo. Odkar mu je nekop prorokavsla, da bo nanj izvrien atentat in ae Je to rea sgodilo. JI popolnoma veruje in no atorl ničesar, na da bi poprej vprašal njo In njene karte. Ko aem jo hotel poeottti, da bi od nje It-vodel še knJ več, so ml povedali, da je baš tega dne odpotovala v Milan, kjer te Je takrtt mudil Muatottnl,' da mu vrie karte Tako Ima prav ta prav popolnoma pri prosta Žena v rokah v^o usodo Italije." "Povsod, kamor prldei, čutiš med narodoAi zadovoljstvo. Ljudje molče, ker oe ♦»oje. Nihče ne eme zapustiti države, tako da se počutijo Italijani kakor v zaporu, v katerem skrivaj sanjajo o lepotah svobodnih držav izven Italijan skih mej. Narod zaupa samo ie duhovnikom, ki Imajo nad ljudstvom veliko moč In velik vpHv. Zato je verjetno, da bo duhovščina lepega dne, ko se JI bo to zdelo primerno, Izkopala grob MussoJIniju In njegovemu režimu.Ras je, da narod vzklika MussollniJu In pritrjuje njegovim bojevitim govorom, toda razpoloženje Je samo navi ) - zaupnih krogih govore Italijani Čieto drttftače." ** "Največji atrah pa imajo fašisti pred tujimi ipijoni in emigranti. Tudi o meni eo govorili, da fovorim za tujca predobro italijanako in da aem najbrže špijon italijanskih emigrantov. Končno in kratko: Položaj v Italiji je atražen!" RAZNE VESTI Tuberkuloza med šolarji New York. — Pet odatotkov otrok v Združenih državah, ki pričnejo pohajati srednje šole, trpi na tubekulozi kot pravi prof. Wlnslow, direktor higienske Šole na Yale univerzi. Vsako leto pride v srednje šole 60.000 tuberkuloznih otrok in prodno do-vrAe šolo, to število naraste na 260,000. Tuberkuloza je bolezen revnih slojev. Profesor Wlnslow .pravi, da se ta bolesen Širi nsj-bolj tam, kjer je pomsnjkanjo higiena in sanitaclje. Nov produciranja gasoil- Cincinnati, O. — Na tukajšnjem zborovanju organizacije a-mrrlških kemikov je bilo tadnji torek poročeno, da ima Standard Oil Company v New Jeraeju nov procea aa izdelovanje g«u»o)lna, na podlagi katerega latyto pro-ducira it oto galon aurovega olja 108 galone gaaollna. S tem procesom je aagotovljona neizčrpna zaloga gasollna . M Gaacoika bombna ofentiva Chicago. — Raketlrske gange so se adaj spravile nad "beauty parlorje" (v Sloveniji pravijo tem prostorom česalnl saloni ta dama), ki nočejo plačevati denarnega tribute. V enem tednu «o počile bombe v treh parlor jih In Jih bolj ali manj poikodovale. In to se dogaja v dneh, ko mestne sile zakona vodijo "grandioz-no akoljo" u uničenje gangežev In raketIratva. Zdravniki ta državno aa varovanje Montreal, Kanada, — Na svojem zborovanju, ki se Jo tedni vršilo v tem mostu, so se kanadski zdravniki iarekll ta državno bolnliko zavarovanja, Po mnenju adrfcvntkov Je to edini način zavarovtnjt, ki bi zadostil kanadskemu ljudstvu. American Medical asociacija Je bolj konservativna od kanadske, ker Je proti vsaki driavnl zavarovalnini. _ Solidarnost častnik žoleenlčarJev Kansas City, Kans,—Ker je cestn<>M<*niAka družba flUme-ravalu odsloviti 260 delavoev, so kondukterjl, motormani in de-lavcl v popravljalnlcah prosto-w4Jn<» znižali dekrvnlk. Kondukterjl In motormani ao sa Izrekli sa en teden neplačanih počitnic, delavci v remlsah pa ao odglasovall ag petdnevni tednik. 8 tem Je preprečena nameravana odoiovltev delaveev, Več dela. mani plače Wilkes Base, Pa. — Zaposle-nost v antracitnl Industriji ee Je v mesecu juliju zvišala za f* v primeri s prejšnjim mesecem. Na drugi strani pa se je aaslu-iek rudarjev anttal aa 10,t% kot poroča driavnl biro ta dela veko statistiko. V Juniju je bi-loma plačilni Usti 9M74 rudarjev, v juliju pa 04^18!. Zaslužek rudarjev je v juniju znaial 98,-000,806, v Juliju pa 12A90M4. Avtaa tovarna pričala obratovati Milwaukee, Wis. — Te dni je zopet pričela obratovati tovarna Beams n Body korporaci Je: s polovično pero. Upoelenlh je bilo 2,200 delavoev, kar s naša o-krog polovico delovnih moči. Tovarna Je bila zaprta od 1. avgusta V njej Izdelujejo av-t na ogrodja za Naeh Motor komftomjo si 1 kl SS fcr.l!« Ml OBTOŽENI knjigah IspoMta «podali kupon, prfloftit« potrebno vsoto d«narja tU I Ordor t piana Ia al naročita Proareto, liat, Id Je vaša laatnina. Pojasnilo:—VmI«j kakor hitro kateri teh članov preneha biti Oaa S aH Ia «a presaM proč od dražit» in bo aaktaval «am «roj M«t Udaik, moral tiati član Iv dotičn« družine, ki j« tako «kapo« naročena na 4« Piaavote, te takoj naananiti uprartdštTu Bata, in obanom doplačati ic vsoto liste Proeveta Ako tega ae «ter«, tedaj nate opravniitro ■ datum M to VNlo niroinikuf...r ■ ^ >.. _ »JDršava, PODEDOVANO ZNAMENJE M Js Mb Ko ao posedli, je tovarnar Hriber nekako idovesno razgrnil časopis In si nažgal havanko. "Poslušajte torej T Popravil si Je očala in pričel: "Čudežno ušel smrti... Ko se je vračal g. Stojan Leejak, sin znanegn t^arnarja Usj£ ks iz Zagreba na svojem avtomobilu tvrdke Fiat proti domu. ga je doletela tetka nesreča, ki bi mu kmalu ugrabila njegovo življenje. Z brzino šestdesetih kilometrov Je osem kilometrov pred Brežicami na spolzki cesti zavozil v obcestni jarek. Le prisotnosti duha in spretni roki g. Lesjaka je zahvaliti, da ni prišlo do usodelpolne nesreče. Z bliskovito naglico Je g lisjak zadnji hip obrnil volan, pritegnil zavore in tako zmanjšal brzino vosa vsaj v toliko da se te-U ni prevrnil in pokopal pod seboj svojo irtev. G. Lesjsk Je le sletel T veHkem loku iz vozils in obležal s malimi poškodbami v obcestnem Jarku. Po prstaku treh nr Je peljal mimo nek vosnik. Avto Je vzbudil v njem pozornost in ko je ustavil konje, Je v svoje presenečenje opazil ponesrečenca vsega v krvi. Na srečo sta Isti čas prišla po ceeti tudi uslužbenca tovarnarja Hribarja," tovarnar je zaka-šljal potem pa nadaljeval, "uslužbenca tovarnarja Hribarja, ki sta nudila ponesrečencu prav samaritansko pomoč. O. Lasjsk Je eedaj še izven nevarnosti. Zadnji čas pa bi že bil, da banovinske uprave posvečajo več pažnje slabim cestam, ki dnevno ogrožajo življenju davkoplačevalcev." >U'Har v; Odvetnik Bakuš je stopil k Lesjsku in mu stisnil dssnico. "Ubežati v takim položaju smrti, se pravi, imeti za varuha Bogu najbolj priljubljenega angela." NI treba omenjati, da Je bilo ta večer raz-pološenjc nenavadno veedo. Celo Mara Je govorila preko svoje navada; da se ne pozabi gospe Vere, ki ja s svojim tenorskim glasom popolnoma udušila hahljanje soproga in odvetnika Bakuša govoričenja. Leejak pa je celo namignil na kaplana Završnika. Z neko Ironijo v očeh je prisnal, da mu jc ta človek zelo prikupljlv in da Je zato njegova željs, ds bi ju s Maro prav on zveaal pred oltarjem. "Ds, ol Ha! Ali ne?" Pogledal Je Maro, kl se Je po teh besedah od srca nasmejala, sicer pa ni pokssala nilca-ks zadrega In Je celo na ponovno vprašanje popolnoma mirno pritrdila temu naklepu. Caharija Jc ta večer ukradel samo eno buteljko vina in še to je nadel po preteku nekaj minut prašno in na glavo poetavljeno. Naslednje Jutro ga jc poalsls Mara, kakor še večkrat, k airomašnlm v barabe; naložite je nahrbtnik s Jsstvinsmi ln ga skrivaj potisnila Cahariji. Ko se Jc vrnil, Jc prinesel pisma malih otrok, kl so se blagi gospodični s solzsmi v očeh zahvsljevali ka dobre kolače in beli kruh .., Kratek atlk Dnevi bcšr. Tovarnar Hribar sloni ob blagajni, držeč v roki notarako overovljeno plamo starega Lesjsks, v katerem je Isjsvll, ds mu Izplača poldrugi milijon ln aieer po preteku enega leta. V slučaju pa. da bi se is tega ali onega vzroka zakon med Maro ln Stojanom ločil, Edvard Hribar nima več pravios zahtevati omenjene vsote. Rek traja od dneva poroke. Obenem Je moral tovarnar Hribar napraviti oporoko, v kateri pripada po njegovi smrti ves premoženje Mari In Btojanu odnos no njegovi dipgi soprogi Veri. ~ "Dobro," zaklene tesno tovarnar Hribar blagajno, "stvar Je končno urejena." Stopil je k oknu in se zamislil. Poldrugi milijon! Da, par novih strojev! Par novih strojev, nekaj delavnih moči bodo nadomestovali. Da, stroj. Stroj Je poslušen, skromen. Ljudje so sami svoji, nikoli jim ni dosti. "Čakajte, čez nekaj let pomočem vso to golazen ven, ven na cesto. Potom naj stavka, naj le stavka, ha! Jaz vam sagodemT Po teh lepih mislih se Je potrepljsl po trebuhu in ukszal Jeromenu, naj prinese bur-gundca. In ko se Je pokrepčal, Je stopil v delavnico. Vrtel Ja v ustih sladko-dišečo havano hi s blagim pogledom med delavstvom otipaval stroje. "Tako, tako," Jc govoril glasno, "stroji, da stroji r Prosirijivo je ošinil s pogledom sklonjene hrbtenice stoterih delavcev in delavk ter se znovs nasmejal. "Siromaki! Hvalite Boga, da Jc še kaj prostora med stroji zs vss. Kaj bo, ko ga zmanjka?! Ha, na cssti boste stali, ns cesti, in boste gledali kako lepo vse teče, vse teče brez vsših rok, bres vaših nenasitnih želodcev, ha, ha, ha ... "Kaj zijate? Ha, čakajte, ljub-čki, vse šele pride!" „ Ns pragu ss mu odkrije inžener Pogačnik. "Pet prstov mu Jc odtrgalo, gospod Hribar." "Petr Y "Da, veeh pet" "Inr t "Odpeljali so ga domov." "Prav, prav," pritrdi tovarnar. "Ljudi brez prstov ne potrebujemo. Zaboga, človek ki ne zna ravnatTi e&ojl naj prime za kako drugo delo in naj se ne drenjs tam, kamor ne Potem je stopil naprej. Po tleh ao luže krvi, tovarnar ss jii ne ogiba. Hladno stopa vanje, ds se poznajo odtisi njegovih stopal kamorkoli stopi njegova noga. Ko je prišel v tretji oddelek, se je delavstvo gnetlo v malem klopčiču kraj velikega stroja. "Takor je sarjul tovarnar. "Tako se dela?" Klopčič se Ja razvil, le na sredi js nekdo nepremično oblcšaL Hribar je pristopil. "Nu, kaj pa Je tebi, siromak?" Oni na tleh Jc prebledel ie bolj in se svil. "Pa ne,'da imaš porodne krče?" se je nasmejal tovarnar in puhnil vanj dim. "Slabosti so ga obile, gospod," se jc zdrsnil star moš mod delavci. "Slabosti? Hm, J m ne poznam slsbosti," se je detel navadnega tovarnar in z zlobnimi očmi izzivalno buli I v delavca. "Ce tu zanj ni, ga odnesite ven. Ven na srak!" je ukazal hip kaeneje In oganj srda se Jc vftgal v njegovih očeh. "Naj ostane doma! Doma! Takih ljudi ne potrebujemo! Kam vendar pridemo, če ee lepega dne polasti vseh slabost? Hm, eden vtika roko med kdllsje, drugega obide slabost, ha, atebostt" :o ln gledal za usluibenci, ipga — na srak. Potem Jc ni hotelo Uko zgoditi, kakor ee dogaja dobrim nudim dečkom v knjigah. Pri teh se obrne vsaka zadeva vedno na dobro in malopridni dečki si zmerom zlomijo nogo; tu pa se je moral nekje spustiti kakšen vijaček in vse se Je obtniaio baš narobe. Ko Je opazil, da je Jim Blake jabolka kradel, Je «topil k drevesu, da bi hudodelcu povedal zgodbo o malopridnem dečku, ki je s sosednega drevesa na tla padel in si roko zlomil- Tudi Jim Je padel, a padel Je nanj in njegova roka ee Je zlomila, ne da bi Jim utrpel najmanjšo poškodbo. Jakob tega ni mogel razumeti. Kaj Ukine-ga ni imšel še v nobeni knjigi. Ko ao nekega dne nekateri hudobni dečki zavedli slepca v močvirje in mu je Jakob prihiUl na pomoč, da bi ga slepec za to J>la-goslovil, ni prejel blagoelova, kaj še: s polico ga je kresnil po t Zavrtel ki so nesli poklical de! "Tega prejme pl sti. Kar je Je < rtajte in nadomeetiU. Naj ure — ko eo ga obilo alabo-moramo Ismeeti," Jc rekel nato inženirju. vfRabimo zdrave, močne ljudi, Uke ljudi, 1 * M na obhajajo JE: take ljudi, kl^zja^o s stroji ravnati in Id jih Maifc Twain: Zgodba o prieto» dečki berei v teh knji Igah, zaupal jte» greh; in tudi s Ukinimi slikami, je popolnoma. Hrepenel jc po ki bi predočevale njegovo vellko- Nokoč Je bil priden deček, ki se je Imenoval Jakob Bttevens. Vedno je ubogal «Uric, pa naj ao bila njihova povelja Še tako neapametna; učil as Jc vedno svojih nalog in nI nikoli zamu-dil šole. Nikoli ni igral s žogo, celo tedaj ne, kadar mu je pravite njegova pamet, da bi bilo U najboljše, kar bi mogel storiti Nobeden izmed drugih dotkov ga ni mogel prekositi, tako priden >e bil. Nikoli se nI lagal pa naj hi mu bilo še Uko ugodno; dejal si je. da je laž nekaj nepravilnega in to mu je zadostoval Nje-govo nenavadno vedenje je pro-kašalo vss. kar Jc bilo kdaj na svetu Ob nedeljah nI bil nikoli svinjke, ptičjega gnesds ni nikoli isropal. opici moia s tejno nI nikoli poduknil vročega novčlča; •delo as js. da ga ne sahav« prav nobeno umno razvedrilo. OsUll dečki ao skušali stvari priti do dna. sicer so ss pri tem sedinili, a niso dospeli do zadovoljivega zaključka. Smatrali ao ga taka rekoč za melanholičnega, vseli so ga v svoje varstvo in niso dopuščali. da bi as mu zgodilo kakšno zlo. Ta pridni mali deček Je prati-ral vse šolske knjige; vceelito so ga najbolj In U Je bila vsa Skrivnost n jokavega bistva. Verjel Jc t dobre male dečke, t kakriaih tem, da bi kdaj v življenju ara* duinost, ko se brani, da bi tedal čal Ukšnega dečka, kar pa se al SUlopridnega dečka, kl pre« pri bi nikoli primerilo. Morda eo bili sumrli vel pred njegovim Kollkorkrat je Č1UI kaj | Imenitnega o njih, Jc knjigo hitro do konca, da del kaj Je is takinega dečka sUio, kajti šolja ga Ja bite tovati tisoč milj daleč, samo bi ga videl. A. žal, vse je bilo|$l zamkn; U dobri mali deček ja zadnjem poglavju vodno umri in tu si lahko videl sttko nj pogreba s vsemi sorodniki: njegovi aoučend ao staM groba, v hlačah, ki so Jim prekratke, in v suknjah, kl so bile predolge. In vssk Jc v svoj Šepni robce, kl Jc morit manj od poldrugega kom Tako so ga vodna tisočera!! koli nI mogel srašttU enega teb pridnih malih dečkov, ker eo vel umrli v zadnjem poglavju. ■JHnl Je gojil plemenite vratku iz šola vsakokrat ss tnim vogalom nanj, mu jih flakreše s ravnilom po glavi in so u potem zasmehljlvo smejo, ko i preplašen domov. To je bi- in da bi aa knjiga ljudem h ne priljubite, če hi se prod »jo smrtno ia pojavil In bi ne na koncu etike njegovega šolaka čitanka, ki ne bi ala naa vetov, kl bi Jih do-okoli zbranim pred amrtjo, ae d<>. t i pomenila. Tako al je mo-končno atvar urediti na način. Je bil v teh okoliščinah i iivel bi pravlč-kaker dolgo b! pač šlo. In bo «voje zadnje besede pripra-za pravi čas. Med Um pn ni hotelo dobremu mastjo), prijel Je prvega psa sa ovratnik in pogledal s vso strogostjo malopridnega Toma Jonesa. V tem hipu pa Je prihitd ves rasi j učen jgoapodar Mac Walter. Hudobni dečki so pobegnili. Jakob pa, ki se jc zavedal svoje nedolžnosti, je vstal in je pričel s enim tistih znanih nagovorov iz čitank, ki ae pričenjajo vselej i i Ah, gospod". — v najodk>čnej Sem nasprotju z dejstvom, da ne pričenja noben deček, naj si bo dober ali slab, svojih nagovorov Ah, gospod". Ampak gospodar ni čakal na nadaljevanje. Prijel je Jakoba za uho, ga obr nil naokrog in ga robato nasmo-lil po udnji plati. V istem hipu jc zletel dobri mali deček ske streho proti solncu in ž njim odlomki petnajstih psov, ki so viseli kakor mačji rep na njem. Od gospodarja in plavža ni ostala niti najmanjša sled; in tudi Jskob ni imel več prilike, da bi spregovoril svoj zadnji govor, čeprav Je bil saradi tega prebil toliko zla — seveda če ga ni vendarle govoril, recimo, ptičem. Kajti čeprav je obviael njegov život na jablani sosednega ozemlja, se je osUnek razdelil na štiri mestne četrti in bilo je pot preiskav, ali mrtev ali ne in kako se je bilo zgodilo. Tako "raztresenega" dečka gotovo še niste videli! Tako se je skvaril dobri mali deček, ki je delal najboljše, kar Jc mogel, a ni mogel po knjiinih predpisih ničesar doseči Vsak deček, ki ee je vedel sicer kakor on, je imel uspeh, samo one ne. Ta slučaj je resnično Čuden in bržkone ga ne bodo nikoli pojas- knjHHco iz tllo: "J njeni uči robat, na Id: "Ah, de vodno pomiva In pokazal poeve-Blievensu naklo-A kapitan jc bil človek ln Je ve-aa požvižgam. To da bi sns! mi-podobna dela. Ne f TO je bilo naj-vadnejto kar eo je bilo Jakobu prlnuiflo v Sivi jen ju. Prijazno učiteljevo posvetilo ni ie nikoli zgre*fc da ne bi napravilo na ladij jte kapitane naj ganljive jiega vtisa ln odprlo pot do čssti te prsdnostl, kl jih ti lahko podvajajo — v vseh knji. gah. kl so mu bita kdaj prišle predoši. K«naJ daje verjel svo-Jim čutomH Dečku je|lo prav slabo. Nič se ni primeril* kar bi se moralo primeriti pa njegovih vodnikih Ko Je napodbd nekega dne hodil naokrog dg bi hudobne navajal k dobremu, jih je celo kopico * staram plavžu, kjer so de ssbavall s Um. da rasaH zapovrstjo štirinajst do petnajst psov skopaj ln jim ma-eall repe g nitroglieerinom Is poood. ki sa stale tam okr Sodri Je na eno teb posod (kadar Je šlo sa izvrševanje Mm nič uspeti, dč sa Stl se ni strain ponašati ee JESENSKE BOLEZNI Chicago, 111.—Trpel sem na želodčnih bolečinah vsak aeptember. Po-vratek jeaeni mi je prinesel glavobol, sapitnico in sgubo spanca. Dan«« ao a te sitnosti posabljane, ker TRINERJEVO GRENKO VINO mi pomaga proti tem kolesnim. Fr. Musik." , Ne bodite sušenj vašega želodca. Poskusite Trinerjevo grenko vino in videli bodete, kako lahko je obdriati ae močnim. Ono vredi ¿reva k rednemu delovanja, ojača gaatrične soke in pomaga prebavi. Vaemtto ga v m količinah trikrat dnevno. «V vaeh lekarnah. ,>J —(Adv.) NAZNANILO In toialeam ds 1» aevih članov, črts- Prasvste. Ime- Preavete, da sa lakka gg ytfffjtrlt Hate aa te našteva, hZŠtel B SM tejaika, astooe|o ta« v Jih apravalštvo aa toki. Th*J Je sala vašo«, Sa v««lej pešl|«te aa aa-laši sate priprsvUeaih Ibtteah vse aaalav« apravalštva Praavate pisiliil. Pri vaald «premawlW naslova aaj aa-slej emsol stari la aevi aaater. jravaištva aljadao apelira, da dra-štveol tajniki ta tajaiee ta SP«Štev«Je. PhHip Godlna, upravitelj. i«Jg«afea sa ttaseaaakPV BCmruM Zl rrOivBM i 12. BgPTEAlüR^ New Torka, Id «o obteženi horupeiie r mestni «rsdniki Zadeva je v rokah veleporote ia Je pov««čiU velibi Je korupcija UnanMov (Šemokratev), kl vlašajo Newl snaaa po cell deielL Na vrha s Seene aa lavo ate William E. Wskh, nji predsednik Beard of BteariarS« and Appeala. ter dr. WHlian F. ■ meatni iiviaosdrsvaik. Spodaj «ta sodnik Esrald ia koaiaar neataii slopij N. J. Healey. Vai eo bili odatsvljeai od elužb. llROČITE SI DNEVNIK "PROSVETfl" CsajMd teat (««etra) 8. N. P. J«4aoteI Pe «kl«pa S. rata« konvencije aa ««daj lahka aaraB aa llat Praarte dva aH tri čkae to «a« drašte« ta Is eoegs aaalera ki Ust Ptesvcta stana sa vaa enaka sa člane aH aečlaaa HM naročnino. Kar pa Baai š« plačala pri «ementa $1.21 n uš ss jfaa to prištela k naroéaiaL Ml prištejemo enega. Sva aH M eae drniine k eni naročninL Torej a^J nI vsroka. reči, da i« liad drag aa člane 8. N. P. I. M Proeveta Ja vaša lastaias Is skoro v vsaki dražlni aekdo, ki bi rad «tal li«t vaak dan. Torej sa^JhJ prilika, da «a ta« TI naročite na dnevnik ProsveU. Cea« late Pindj Zs ZdrdL država te Kauda |S.ee Za dan ta Ckkag« 1 tednik te---- iN 1 tednik la................. S tednika ia---MO \ t tednika to................ S tednika ta.--IM S tednik« to „.■.■„■„„■I Piesvsta, SNPJ, SM7 Sa. LawadaU Ava, Chicago. IH pošiljam naročaiao Sa Proeveta vsoto ............»—J . ČL draštva K—J Naslov .Star aar« laik Ustavite tednik la ga pripišite k meji oš sloddUi ¿laaevaš MLADINSKI LIST JK TUDI ZA ODRASLE, AU STE NAROČENI NANJ? m' v thkmsko out spaiajoča beu t Tlaka vabila g« yneelice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letak» Itd. jr alovenskem, hr vaUkem, slovaškem, češkem, nem-škam, angleškem Jasikii in drngili .VODSTVO TiSKASNa DA TBJKOVTNE Ni APEURA ABOCA y NA ČLANSTVO SJfJ>J. ,V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY CHICAGO, ILL. TAM M DOBI KA ZEUO TUDI fSA USTMENA POJASNILA