tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIV1DALE • Ul.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 . » ■ T- j , „• , .»m li, st- 34 (393) • Čedad četrtek 17. septembra 1987 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% * Tednik / settimanale Cena 800 lir _ SVETOVNI KONGRES UNICEF V ČEDADU Vsak dan umarje za lakoto štierdeset taužent otruok Non bastano forti braccia Troppe responsabilità sulle tue spalle, è vero giovane? Tu hai vitalità ed amore, ma vedendo fiumi prosciugarsi, montagne franare, mari inquinarsi ed imbecilli emergere, la tua fiducia nel mondo scema. Eppure tu sei il protagonista del tuo e del nostro domani. Attingi ciò che di buono trovi sulla tua via e cammina. Vi troverai la tenerezza dei piccoli, la razionalità degli adulti, la saggezza dei vecchi, la prepotenza ed il cinismo dei potenti, la perfidia e l’inganno dei falsi amici, la sofferenza di chi cerca giustizia e tanti ragazzi come te desiderosi di percorrere la stessa via. Ma come farete a riconoscervi se non avete la stessa divisa, o meglio, scusate, lo stesso vestito firmato? Anche voi vi siete lasciati giocare e come i fiumi, i monti, l’aria e il mare sarete vittime se non usate quell’u-nica pedina che avete alla pari di coloro che ormai il gioco lo fanno troppo pesante: il vostro cervello. È noto che con pochi anni di body-building i vostri muscoli diventano «splendidi». Ed è noto che il nostro cervello è il più meraviglioso dei computer che però, come i vostri muscoli, per svilupparsi ha bisogno di lavorare. Doveva arrivare per forza alla solita solfa, direte. Ebbene si! Ma anche voi converrete che a farci giungere al punto in cui siamo oggi è stata solo una questione di poco cervello. Ho capito, siete già stufi. Allora, bando alle prediche. Voi avete mai sentito parlare di bombardamenti? Voi siete stati bombardati dai mass-media, ne siete vit- time incoscienti ed innocenti e non c’è cura per voi se non l’ossigenazione del vostro cervello ed una ginnastica culturale tale che in pochi anni vi permetta di neutralizzare questo bombardamento o di usarlo con la stessa efficacia, altrimenti sarete sempre vittime. Palestra naturale per l’ossigenazione e ginnastica del cervello si sa è la scuola ed io guardandomi in giro per le Valli mi chiedo perchè, in questi ultimi anni, sempre meno la frequentino nonostante le possibilità finanziarie delle famiglie in genere siano indubbiamente superiori a quelle del passato. Sfiducia nella scuola o nel futuro posto di lavoro possono essere pretesti giustificati, ma certamente non ragioni determinanti nella scelta di abbandonare la scuola. Ed allora, ragazzi, non lasciatevi ammaliare dal suadente canto delle sirene che vi invitano ad affrontare la società deboli ed impreparati, e studiate. Impegnatevi seriamente, qualsiasi scuola facciate, e cercate di arrivare più numerosi fino_alla laurea. La voce di un’intelligenza vivace si riconosce sempre, così voi vi riconoscerete ed uniti costruirete il vostro futuro. E voi genitori che avete l’obbligo di indirizzarli per il loro futuro e che forse come me con il mio scritto non riuscite a convincere i vostri ragazzi, imponetevi, perchè in voi c’è ormai la certezza che per il loro futuro ed il futuro delle nostre valli non bastano forti braccia, ma servono cervelli «splendidi». Bruna Dorbolò SCUOLA Auguri a chi Sta per iniziare il nuovo anno scolastico per il quale facciamo a tutti, alunni, studenti, famiglie, insegnanti e altri operatori, i nostri migliori auguri di buon lavoro. Particolari auguri ai 25 bambini del nostro asilo che sono già al lavo- ro ed ai 12 scolari della la e 2a elementare bilingue di S. Pietro. A loro un augurio particolare perchè assieme alle loro famiglie, a chi li educa ed istruisce si stanno prepa- Segue a pag. 3 Vsak dan umarje za lakoto 40 taužent otruok. V južni Afriki je od 10 milijonu beguncev (esuli) 6 miljonu otruok. V Latinski Ameriki je 80 milijonti otruok brez družine an njih hiša je ciesta. V Arabskih deželah 80 odstuo novih generacij, otruok, tarpi lakot an žejo. Nič buojš ni v industrializiranih deželah, kjer so otroc podvarženi vsiem sort maltratamen-tu, prostitucij, drogi an podobno. O teli pretresljivi problematiki, ki nam muora zaries stuort mislit so tele dni guoril na svetovnem kongresu 85 nevladnih, negovernativnih humanitarnih organizmov (Ong) v Lignanu, kamar je paršu an italijanski minister Rosa Russo Jervolino. Na kongresu, ki ga je sklicu italijanski komitat Unicef so vsi kupe sparjeli adno listino, dokument, ki podperja Mednarodno konvenejon o pravicah otruok in ki bi jo muorla sada sparjet an glavna skupščina (asemblea general) OZN-ONU. Po-tlè pa bi jo muorle ratifikat še vlade vseh daržav. Narbuj important točke telega Konvenejona šO: otroc imajo pravt- Novinarji iz delega sveta na čedajskem kongresu co imiet svoje misli an jih svobodno poviedat an pokazat; otroci muora-jo imiet tega, ki brani njih pravice v vseh juridičnih in administrativnih procedurah; otroc imajo pravico videt an stat kupe kar ejejo z očjam an mamo čeglih sta ločena (separana); darzave muorajo Dranli ouuKc l vmc- itiÌ močmi (z leči, s šuolo, z družbo an podobno), pred vsako sort nasilja (violenze), ne samuo fizičnega; daržave muorajo tudi dat pomuoč očjam an materam, de lahko pošte- Deri na atr. 2 An poljub an ’na suza Skupina naših emigrantu se je varnila po vič ku 20 liet v rojstno zemljo Tudi oni so parili iz Argentine Čakal smo jih v Čedadu, v znani an liepi gostilni Al castello an kar so paršli v četartak 10. zvičer vič ku kaj-šan od njih an od nas smo imiel suze v očieh. Od veselja an od žalosti kupe. Na adni strani sinuovi, navuodi, bratri; na drugi strici, tete, noni. Kuo more človek ostat hladan, kar vide de se objamejo an bušnejo parvič po tarkaj cajtu: 20,30 an vič liet? Paršlo jih je 21, narvenč part iz Argentine, pet pa iz Brazila. Parpelju jih je an po vsi pot lepuo skarbeu za nje Graziano Subiaz iz Čenebole, ki je predsednik Zveze slovienskih izsel- Beri na str. 6 V ponedeljek se bodo pri nas spet odprla šolska vrata. Spočiti in veseli se bodo otroci vrnili na delo, da pridobijo novo znanje. Nekateri bodo šolska vrata prestopili prvič: tem še posebej želimo, da bi jih začetno veselje do učenja spremljalo vsa teta študija. Vsem pa smo pripravili darilo: to je pesem tržaškega pesnika Miroslava Košute o malem mestu, o takem, kot si ga vsak otrok predstavlja v igri. Pesem so «narisali» otroci dvojezične osnovne šole v Špe-tru lani, ko so bili še majhni (v 1. razredu). Proti koncu šolskega leta sta jih obiskala prav pesnik Košuta in ilustratorka Magda Tavčar ter jima podelila bralne značke. Njihovo doživetje otroške pesmi naj spremlja zdaj vse, ki so se iz malega mesta igre in sanj preko šole napotili v veliko mesto življenja. Centro scolastico bilingue San Pietro al Natisone Scuola elementare Classe prima e seconda dal 21 settembre secondo il calendario scolastico vigente. — Bambini dai 6 anni — Due insegnanti per ciascuna classe, una per l’italiano una per lo sloveno — Orario a tempo pieno: dalle ore 8.00 alle 16.00 — Attività parascolastiche 11 centro di San Pietro al Natisone è dotato di locali ampi e funzionali, mensa e servizio scuolabus propri. 11 personale è qualificato, sensibile e aggiornato. C’è la possibilità di svolgere attività extrascolastiche: musica, nuoto, ginnastica, ecc. Assistenza sanitaria e psicologo. Informazioni Istituto per l’istruzione slovena Condominio «Al centro» San Pietro al Natisone Tel. 0432/727490 s 1. strani Stierdeset taužent otruok... no zredjo an edukajo njih otroke, pru takuo de jih lahko branijo; otrok brez družine ima pravico rast an ži-viet v novi družini. Tele so samuo nekatere točke (punti) konvencjona, ki bi muorle dat možnost vsiem otrokam na svietu ži-viet buojš, saj imajo pravico do tuo-lega: ne znajo se sami sebe branit an vsak dan muorajo sami prenašat težke psihološke pritiske. Kaj pa je trieba hitro narest za de tele ne ostanejo samuo prazne besie-de? Kaj je trieba narest, de tele misli ratajo resnica še priet ko OZN-ONU sprejme tel dokument? Mobilizirat je trieba časopise, tisk, mass-media vsega sveta, vse informacijske kanale zak zo pru teli tisti, ki pridejo do vsakega človieka, mu lahko zbude viest an mu odprejo oči go na tel velik problema. Pru zavojo tuolega se je v nediejo začeu v Čedadu svetovni kpngres mednarodnega, internacionalnega kluba novinarjev (giornalistu) Unicef. V cierkvi svetega Frančiška je takuo šla napri nediejo, pandiejak an torak diskušjon o vsem tistem, kar je trieba narest za de problem nasilja, violence nad otruok, ki je zaries adna od narguorših katastrof telega sveta, pride na dan, pride do vsakega od t* tu* tvjtauunce**!, »s m#»*» u « «*»«• * V*, tuvy. »S m* muc* vstfuu. vat t**». WORLD CONGRESS CIVIDALE DEL TRII'U i J-15 SEKT. I9U7 nas. Na kongresu, ki je potieku pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, italijanskega komi-tata Unicef an čedajske ljudske banke, se je zbralo vič ku 150 novinarju iz vseh kraju sveta. V nediejo, ko se je kongres začeu so paršli v Čedad an predstavniki političnega, cerkvenega an vojaškega življenja daržave an dežele. Spreguo-ril so čedajski župan Pascolini, predsednik ljudske banke Pelizzo, diretor sektorja za informacjo Unicef John Williams iz New-Yorka, deželni odbornik Braida, minister Santuz an predsednik mednarodnega kluba novinarju za pravice otruok Farina. Sevieda, vsi so obljubil de po svojih močeh bojo gledal rešit tel tragični problem. Farina pa je jasno an odkrito jau, de besiede an dobre želje na riešijo otruok, jim na pomagajo. Trieba je dielat an vse poviedane želje konkretizat. Tel je biu tudi apel štafete otruok, ki je v nediejo ob 6. popudan paršla v Čedad pred cierku svetega Frančiška kupe z znanimi italijanskimi športniki an je parnesla za sabo an dokument za novinarje vsega sveta. V štafeti so bili mladi med 12 an 15 liet, so se dal na pot v saboto, šli skuoze 73 komunu an prehodil 230 kilometru. Ko so paršli v Čedad so tud simbolično paržgal oginj miru an bratstva. Župani iz Nediški dolin, Čedada an bližnjih kamunu so Farini izročili no pergameno, kjer so napisane glih tiste besiede, ko v apelu mladih. Skupen nastop KD, PSI, KPI za razvoj dežele F-JK Poslanci KD, PSI in KPI (ki niso člani vlade) iz Furlanije-Julijske krajine Agrusti, Danilo Bertoli, Bordon, Breda, Coloni, De Carli, Facchin Schiavi, Gasparotto, Pascolat, Re-bulla in Renzulli so v soboto izročili pismo predsednici poslanske zbornice Nilde Jotti, s katerim urgirajo, da bi na dnevni red sej delovanja proračunske komisije pri poslanski zbornici čimprej vključili tudi razpravo o zakonskih osnutkih, ki predvidevajo finančna nakazila za razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in pokrajini Belluno. Omenjeni poslanci v pismu opozarjajo, da je proračunska komisija začela razpravljati o tem vprašanju na osnovi dela posebne ožje komisije, ki je pripravilia enotno besedilo predloženih osnutkov o tem vprašanju. Poudarjajo tudi, da so si politične in družbene sile ter prebivalstvo dežele enotne v oceni, da je ta ukrep velikega pomena za bodočnost posebnosti in mednarodne vloge F-JK v okviru politike gospodarske kooperacije in razvoja odnosov med področji Evropske gospodarske skupnosti in vzhodno Evropo. Zato se omenjeni poslanci obrača- jo na predsednico poslanske zbornice, da bi posredovala, da bi pristojna zbornična komisija čimprej nadaljevala postopek za odobritev omenjenega ukrepa, ki je po mnenju omenjenih poslancev strateškega pomena za razvoj F-JK. V Jugoslavijo brez pasaporta? Al bomo lahko hodil v Jugoslavijo samuo z osebno izkaznico (carta d’identità)? Pari de ja. Predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Biasutti je prosu ministra za zunanje zadeve Andreottija, pru takuo tistega za finančne zadeve Gava, naj poskarbijo pri vladi za de se pride do tega. Naša dežela se je tele zadnje lieta zlo povezala z Jugoslavijo, posebno s Slovenijo, kupe dielajo na več področjih, pru takuo se pravi, da je meja čez Italijo an Jugoslavijo narbuj odparta v cieli Evropi. Ries pa je, de za iti v ostale dežele Evrope je zadost imiet osebno izkaznico, za iti v Jugoslavijo rabiš pa pasaport. Če pomislimo, de posebno izkaznico jo muormo po leču vsi imiet an de je za jugoslovanske oblasti zadost ko dokument, zaries človek se vpraša, kuo je tuo de naše oblasti nieso an priet pomislile na tele, ki bi mogla bit tudi na rešitev za zbuojšat prehode čez mejo, ki posebno poliete so zaries obupni. COMUNITÀ MONTANA Il PCI chiede chiarimenti a Chiabudini A seguito delle dichiarazioni recentemente rilasciate alla stampa dal Presidente della Comunità Montana Valli del Natisone sul ruolo e la vocazione della zona industriale di S. Pietro al Natisone, il gruppo del P.C.I. alla Comunità Montana ha presentato un’interpellanza urgente al direttivo per ottenere un chiarimento sulle posizioni del Presidente (peraltro in antitesi con ogni precedente posizione dell’ente) ed un pronunciamento dell’Assemblea sulle prospettive di sviluppo economico del territorio. I comunisti oltre ad esprimere preoccupazione per le posizioni di chiusura espresse nella dichiarazione, giudicano negativamente un metodo di amministrazione che privilegia gli scontri attraverso i mezzi di comunicazione di massa al confronto politico nelle assemblee elettive: si assiste così ad una ricerca spasmodica di protagonismo ignorando e delegittimando di fatto gli organi istituzionali competenti ad indicare le scelte di indirizzo politico-programmatico degli enti pubblici. IL PCI SULLA TUTELA DEGLI SLOVENI Continuare Il PCI torna in breve sulla tavola rotonda Sloveni, un accordo possibile organizzata nell’ambito della quinta Festa dell’Unità che si è tenuta i primi di settembre. Prima di tutto il PCI osserva che tutti i partiti invitati vi hanno preso parte e che si è notato un importante sforzo di unità tra le forze politiche tradizionalmente favorevoli al varo di una legge di tutela della minoranza slovena. Il linguaggio pragmatico introdotto dal PSI all’uscita del progetto Garibaldi - un testo unificato delle varie proposte - dopo le elezioni ha trovato infatti udienza presso importanti personaggi del PCI. Così Fon. Mario Lizzerò quando chiede (per dire il vero da ancor prima delle nuove idee del PSI) che si vada avanti nella ricerca di un accordo possibile. Viceversa le preoccupazioni del PCI circa il livello di tutela sono presenti anche nel PSI. Deve voler dire proprio questo la frase del sen. Castiglione: non vogliamo una legge di basso profilo. A questo si può aggiungere la disponibilità venuta dal consigliere regionale Giorgio Cavallo per Democrazia Proletaria e dal prof. Aleš Lokar per la Slovenska skupnost verso le proposte di Lizzerò. Questi, a sua volta, ha corretto il tiro rinunciando, a quanto pare, ad alcune delle sue tesi verso le quali la minoranza slovena è meno disponibile. Alla tavola rotonda si è sentita comunque una voce che gli sloveni considerano stonata, quella di Gino Di Caporiacco (già consigliere regionale) friulano, sostenitore della proposta dell’on. Scovacricchi (PSD1): as- similare la tutela degli sloveni della provincia di Udine nella legge quadro per i gruppi minori, legge che avrebbe più possibilità di essere approvata e prima. La proposta è risultata stonata per la gran parte dei partecipanti alla tavola rotonda, ma anche, per quanto si sa, per gli stessi socialdemocratici. Lo è per il segretario di zona cav. Paussa che la critica, e non da destra (èome ha affermato Di Caporiacco) ma da sinistra. Dalla tavola rotonda è rimasta assente la DC. È un grosso limite, lo sottolinea il PCI stesso, il non essere riuscito ad aprire il confronto con il partito di maggioranza relativa. L’auspicio è che il confronto possa svilupparsi in tempi brevi. La SKGZ osserva - a buona ragione - con pessimismo gli sviluppi del dibattito politico sulla tutela. Il discorso si fa sempre più difficile a Trieste e non stiamo qui a ripetere le ragioni. Bisogna comunque prendere atto che nelle Valli del Natisone il PCI intende stabilire almeno, e consolidare, gli opportuni contatti con le forze politiche e le organizzazioni della minoranza slovena. Obvestilo Obveščamo občinske uprave, javne ustanove, društva in organizacije, ki želijo objaviti v našem časopisu svoje komunikeje, da morajo le-te poslati na naše uredništvo do 16. ure vsakega četrtka. Pred 15. dnevi smo govorili o dodatnem davku IVA, ki je prizadel v glavnem trgovce raznih potrošnih dobrin. Že takrat smo omenili, da si lahko pričakujemo v najkrajšem času ministersko okrožnico, saj določila so bila dokaj zapletena in nejasna. Pred dnevi je prišlo do objave okrožnice, ki je sicer pojasnila nekatere probleme a vendar je pustila odprtih mnogo drugih vprašanj. Quindici giorni fa parlammo della addizionale dell’IVA entrata in vigore alla fine di agosto. Già in quell’occasione prevedevamo che il ministero avrebbe dovuto a breve termine emettere una circolare chiarificatrice poiché molti punti del decreto non erano chiari. Infatti alcuni giorni fa è stata pubblicata l’attesa circolare che ha da una parte chiarito alcuni punti, ma che dall’altra ha lasciato molti dubbi e creato perplessità. Poglejmo le formalni del tega odloka, oziroma okrožnice. Prvotno je bilo rečeno, da bodo morala podjetja voditi ločeno dosedanjo IVO in posebej evidentirati dodatno. To se je izkazalo praktično neizvedljivo v krajšem času za vsa podjetja, ki raz- Za gospodarstvenike Per gli operatori polagajo z računalniki. Programov se ne more kar čez noč popraviti, a sama popravila so dokaj draga. Sedaj smejo podjetja obračunati skupno IVO (torej 22 ali 20%) le ob zaključnih računih bodo morala prikazati oba zneska ločeno. Passiamo alla parte formale del decreto e della circolare. Il decreto prevedeva che si dovesse sempre tener conto in colonne separate dell’I-VA originale e della addizionale. Questa decisione creava a tutti gli operatori che si servono di computer delle gravi difficoltà. Infatti non si possono correggere i programmi dall’oggi al domani e inoltre la ristrutturazione dei programmi stessi comportava un forte aggravio di spese. Ora invece gli operatori possono indicare PIVA globale (22 rispettivamente il 20%) e dovranno solamen- te provvedere a separare i due importi nelle dichiarazioni annuali. Pojasneno je bilo tudi od katerega datuma moramo obračunavati dodatno IVO. Ni važen datum fakture ampak je bistven dan izročitve blaga ali plačila. Torej če je bilo izročeno do 28.8. bo moral prodajalec obračunati osnovno IVA, če je bilo blago izročeno kasneje, bo stopila v veljavo še dodatna bremenitev. V kolikor je kupec plačal predujem, bo dodatno bremenjen le za preostanek svojega dolga. La circolare ha anche chiarito da quando debba essere conteggiata l’addizionale. Se la merce è stata consegnata prima del 28.8. e anche se la fattura verrà emessa dopo questa data bisogna conteggiare solamente la normale IVA, se la merce viene consegnata dopo la data citata scatta l’addizionale. Nel caso che il compratore abbia dato un acconto prima del 28.8. gli verrà conteggiata l’addizionale solamente sul saldo della merce. V okrožnici je bilo tudi rečeno, da morajo obrtniki, ki prodajajo svoje izdelke v lastni delavnici upoštevati nova navodila. Ravno tako bodo morali poslužnostni obrtniki, ki na primer vgrajujejo grelce v privatna stanovanja, zaračunati tudi dodatno IVO na predmet (v tem primeru grelec) in na svoje delo. Ni pojasnjeno sicer, kaj naj zaračunajo v slučaju, da nudijo iste usluge gradbeniku in za njegov račun opremljajo novogradnjo. Secondo la circolare ministeriale anche gli artigiani dovranno conteggiare l’addizionale sui prodotti da loro prodotti e venduti nell’ambito della bottega. Inoltre un artigiano che costruisce diciamo un impianto di ri-scaldamento ad un privato, dovrà conteggiare l’addizionale sia sulla caldaia che sul proprio lavoro. Se invece fa lo stesso lavoro per una ditta di costruzioni non è soggetto all’ob-bligo di conteggiare l’addizionale. Še bolj presenetljiva je obravnava leasing pogodb. Za tiste dobrine, za katere je predvidena dodatna IVA, bomo morali plačati dodatno IVO na obroke, ki jih bomo morali plačati te dni. Ta določitev dokaj spremeni osnove leasing pogodbe, saj tu ne pride do nakupa ampak do «isposojan-ja» dobrine. Do nakupa bi lahko prišlo le ob isteku pogodbene dobe. Ancora più strana è la decisione in merito ai contratti leasing già in essere. Infatti verrà conteggiata l’addizionale IVA su tutte le rate che andranno in scadenza in questo periodo, logicamente per i beni per i quali è prevista l’addizionale (automobili ad es.). Questa decisione muta il concetto del leasing che non veniva considerato un acquisto, ma una locazione finanziaria alla fine della quale poteva seguire una vendita. (zk) VIAGGIO NELLE TRADIZIONI POPOLARI Musica in osteria: cultura e divertimento Giunta alla sua terza edizione, «Musica da Osteria» è una manifestazione che ha saputo riproporre in maniera nuova e intelligente le tradizioni musicali della regione. Nata nel 1985 nei Forni Savorgna-ni, così si chiama il comprensorio turistico che comprende i comuni di Forni di Sopra, Forni di Sotto, Sau-ris, Ampezzo e Socchieve, si è progressivamente allargata a Udine nel 1986 e quest'anno a Tarvisio, la vicina Corinzia, ancora Udine e Trieste. Musica popolare, rigorosamente scelta fra la più antica e autentica, se ancora si possono usare questi termini, suonata proprio dai veri «portatori» della tradizione, generalmente vecchi suonatori che in alcuni casi avevano già smesso di suonare. La manifestazione è così diventata un'occasione anche per riproporre questi complessini che, assoluta-mente non professionisti, non avevano già più occasioni per suonare. In luogo di un palco, le luci, l'amplificazione, è stato scelto uno spazio più «naturale»; l'osteria, tradizionalmente luogo d’incontro e di scambio di esperienze, in questo caso anche musicali. Sul motivo di fondo dello scambio e del reciproco conoscersi si è realizzata l'edizione ‘87 della manifestazione. In Carnia, i primi giorni di agosto, abbiamo potuto gustare tipici piatti locali ed ascoltare interessanti musiche provenienti un po' da tutta la montagna friulana (da Peone a Ova-ro, da Resia a Zuglio, da Sutrio alla Val Pesarina). In seguito il 3 e 4 settembre si è effettuato un interessante e stimolante scambio di esperienze fra la vicina Corinzia e il tarvisiano. A Egg sul Faaker See è stata presentata «Musica da Osteria» con un complesso musicale friulano, nel contempo nella splendida cornice di Tschebull, tipico ristorante-osteria carinziano, piatti e suonatori locali hanno riproposto la versione carin-ziana della manifestazione. Sia a Egg che il giorno successivo a Tarvisio, si è comunque intuito come manifestazioni di questo tipo possano trasformare i confini in punti di incontro e di unione. Musiche diverse, diversi piatti, diversi gusti, diverse lingue per diverse culture: le varianti etniche di questa parte di mondo si sono incontrate e si sono confrontate: il risultato è stata una semplice grande festa. E mentre nel centro di Tarvisio al ristorante Tschurwald si mangiava il «Szegediner gulash» e si ascoltavano le musiche locali eseguite da un attento e scrupoloso cultore delle tradizioni popolari qual'è Gabriele Moschitz, alla Birreria Schònberg si poteva ascoltare la bandella di Paularo che con i suoi fiati non è assolutamente distante da tanta musica popolare carinziana. In ogni caso tutte le varianti etniche delle traduzioni musicali regionali si incontreranno di nuovo fra pochi giorni a Udine, dove in una dozzina di tipici locali si potranno ascoltare le più tradizionali musiche di questa regione di confine. La fisarmonica di Liso, già protagonista nelle passate edizioni rappresenterà la Benečija, ma saranno attesi alla prova anche i suonatori di armonica diatonica della «Glas Harmonike» del circolo culturale «Fran Venturini» di Domjo (S. Dorligo della Valle) oltre ai già citati suonatori camici, del Friuli e della Val Canale. L'appuntamento è pertanto fissa to per venerdì 18 e sabato 19 settembre nelle osterie del centro cittadino, a Uiitne, pot tuno sarù replicalo a Trieste la settimana seguente. Valter Colle SulVistruzione consulta della minoranza Il Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone è cresciuto oltre le aspettative degli organizzatori. I risultati maggiori riguardano la scuola materna che è in procinto di superare il numero di venticinque bambini. Si apre dunque il problema degli sviluppi. Uno di questi potrebbe essere la fissazione di un numero chiuso, che potrebbe deludere però qualche famiglia. Una seconda soluzione potrebbe essere lo sdoppiamento in due sezioni parallele, il che comporterebbe un impegno materiale non da poco. Lo stesso l’eventuale scelta del decentramento, con tutti i problemi connessi. Quest’anno sono due le classi elementari del centro, la prima e la seconda ed il programma prevede il completamento del ciclo elementare. Il centro ospita, oltre il doposcuola e altri corsi, anche la scuola di musica e, dato il numero di allievi, problemi non mancano. Si devono dunque prevedere soluzioni flessibili che il carattere autogestito della scuola può consentire. C’è chi ha voluto trovare nell’esposizione di questi progressi il solito trionfalismo, ma la direzione della scuola è lungi da questo pensiero e bada alla soluzione dei problemi. La direzione, per questa ragione, intende proporre agli organi dirigenti, culturali ed economici della minoranza slovena una discussione approfondita sull’istruzione, l’orientamento scolastico nelle Valli del Natisone. Sarà tuttavia l’apposita commissione per la scuola della SKGZ a valutare la proposta ed a fissare i termini della consulta sulla scuola. dalla la pag. Scuola... rando a lavorare per difendere e salvare ma soprattutto per riappropriarsi della nostra lingua e cultura. Questo significa aggiungere un obiettivo molto impegnativo a quelli già importanti delle scuole pubbliche di pari ordine che non vengono per questo dimenticati o trascurati. Auguri a chi frequenterà la scuola dell’obbligo che invitiamo a guardare all’impegno che lo aspetta come preparazione per ulteriori studi. È importante continuare oltre alla terza media per crescere culturalmente, per raggiungere un maggiore gradò di istruzione, per avere maggiori opportunità di lavoro in futuro. Auguri a chi frequenterà le supe- ìiuii cd inaiente invile» a ehi penici»- be farlo, ma ha rinunciato, a ripensare alla propria scelta. Auguri di buon lavoro ed invito a non scoraggiarsi di fronte alle difficoltà ed a non cedere di fronte alla tentazione di una facile e magari remunerativa occupazione oggi, se non dà garanzie sufficienti per il futuro, rinunciando ad intraprendere la scuola superiore o interrompendone la frequenza. Auguri agli studenti universitari, che purtroppo sono pochi nella nostra comunità ed insieme invito a proseguire gli studi dopo il diploma. Un maggiore numero di laureati e di diplomati è uno dei presupposti per la rinascita e lo sviluppo della nostra comunità. A questo invito a studiare aggiungiamo un dato fornito dall’ISTAT che non ha bisogno di alcun commento: nel 1986 in Italia era disoccupato il 5,4% dei laureati a fronte del 15% dei diplomati e del 35% di quelli v. 11\. pujov-Ucvanu solo la licenza media o comunque era sprovvisto di diploma di scuola media superiore. Nell’anno internazionale del rifugiato politico, si è svolto a Recoaro Terme un convegno internazionale dal tema impegnativo: «Popoli e radici culturali», in cui è stato affron tato il tema dello sradicamento culturale come mutilazione della persona. I tre giorni di intenso lavoro, tra interventi di politici, professori universitari, rappresentanti di organizzazioni nazionali ed internazionali, sono stati ricchissimi di spunti. Gli apporti più interessanti alla problematica riguardante le minoranze etniche sono stati quelli del prof. Ulderico Bernardi e dell’etnologo Prof. Vittorio Maconi dell’università di Genova; senza peraltro nulla togliere al significato degli altri interventi. II primo, nel suo intervento «Popoli e persone e loro radicamento nel territorio e nella cultura» ha evidenziato come sia esigenza di sempre, per ogni essere umano, sotto qualsiasi IN UN CONVEGNO A RECOARO TERME Popoli e radici culturali cielo quella di potersi identificare con un complesso di valori e di conoscenze condivise da una comunità. «Nella sua concezione più larga — ha detto Bernardi — questa comunità è l’insieme delle persone che, nel tempo che sta tra l’origine e il presente, ha accumulato questa somma sapienziale. Schiere di morti e di vivi continuano a dare e ricevere, in un flusso di memoria e di venerazione che stabilisce il consenso secolare al sistema di valori centrale. È questa la tradizione. Monumento che nel suo guastarsi segna l’avvento della disgregazione nella comunità e la sua sopravvenuta incapacità di affrontare in condizioni non precarie le innovazioni che si succedono nella storia...». Per questo l’attenzione che va data ai diversi aspetti della cultura intesa come patrimonio accumulato da una comunità, quel patrimonio che distingue un popolo da un altro, un gruppo locale da un altro e che si riassume nel concetto di identità, diventa ragione di un impegno a cui non possono sottrarsi le società e le culture maggioritarie e più forti. Il prof. Maconi, dal canto suo, per la trentennale esperienza che si è fatto nello studio delle culture dei popoli, a torto considerati primitivi, nel suo intervento: «Popoli emergenti: i diritti delle culture» ha illustrato come «la cultura» al singolare non esista e che ogni cultura, per il suo le- game con il territorio, con la sua lingua, e la sua tradizione è sede di valori cui si deve rispetto perchè sede naturale di diritti indiscutibili. Nel lavoro delle commissioni è emersa la constatazione che la stessa logica colonialista del mondo cosidetto evoluto che tali e tanti effetti disastrosi ha portato sul pianeta, è in vigore all’interno degli stessi Paesi ricchi; l’Italia non è esente dall’ap-plicare metodi e sistemi colonialisti nei confronti delle culture diverse al suo interno. Essendo emersi all’interno del dibattito le condizioni in cui si trovano anche all’interno del nostro Paese minoranze, o meglio, popoli che «vogliono emergere», si è voluto in- serire negli elaborati conclusivi della commissione due punti caratterizzanti: a) nel riscontro che tutto il discorso sui popoli emergenti e del loro diritto alla propria cultura, deve essere esteso anche a tutte le culture etniche dentro le società letterate e nazionali; b) non solo, ma che è pure emersa l’esigenza di azioni atte a dichiarare ed attuare i diritti delle culture locali nel nostro contesto. È da segnalare l’importante contributo che è venuto, nel corso della tavola rotonda che si è tenuta sul tema «Azione politica per superare i pregiudizi» dal prof. Silvo Devetak del-1’Inštitut za narodnostna vprašanja di Lubiana (INV); tra l’altro egli ha affermato che «Se non si addottano misure specifiche, specialmente in campo culturale, educativo, formativo e linguistico, non è possibile, difatto, garantire i diritti dell’uomo agli appartenenti alle minoranze etniche». au ... ù • mm T ■ I me e e A * FRA I GRECI DI CALABRIA Dai luoghi de Di tanto in tanto emergono dai sabbiosi fondali del mare i tesori assoluti dell’arte classica: così qualche anno fa dal mare dell’azzurro più intenso uscirono le forme perfette dei guerrieri di bronzo di Riace, sulla costa jonica della Calabria. Un tempo l’Ellade aveva colonizzato quei luoghi ricchi di ulivi, di frutta, di grano, di legname dei monti, e di greggi, istituendovi il suo impero che ebbe il nome di Magna Grecia, la Grande Grecia. E si diffuse nell’estremo sud d’Italia e in Sicilia l’espressione più alta della cultura ellenica. Essa potè gareggiare con quella di Atene e, cinquecento anni prima di Cristo, con la cultura si diffuse la lingua greca classica, quella stessa che si trasfuse poi nelle lingue moderne tenendovi un ruolo insostituibile. Prima l’invasione dei barbari Romani (il geniale Archimede di Siracusa venne trafitto da un soldato di Roma) poi le vicende successive dispersero e assimilarono la cultura greca, mentre un pò alla volta i greci si rifugiarono sui monti costruendovi villaggi quasi inaccessibili. Ancora oggi questi paesi, tagliati fuori dallo sviluppo economico, sociale e culturale, possono essere raggiunti solo per strade impervie, spesso solo tracce di terra battuta. Nel 1922-23 non esisteva alcun collegamento stradale, constata il prof. Domenico Minuto in un suo scritto. Lassù soltanto, in un piccolo gruppo di comuni facenti parte della comunità montana jonico-meridionale, la parlata greca o grecanica (che loro definiscono lingua per distinguerla dal dialetto calabrese) ha opposto una lunga rf»ci«tf»n7a . Questa resistenza è stata favorita dalla geografia e più ancora dall’economia chiusa: pastorizia, coltivazione dell’ulivo, tessitura della ginestra. Una economia sempre più debole. Ci si misero di mezzo anche le forze della natura, terremoti ed alluvioni. Costrinsero le popolazioni ad una diaspora irreversibile lungo la costa jonica fino a Reggio Calabria. Le autorità assistettero a questo disfacimento della comunità greca in Italia senza muovere un dito. L’evento più disastroso fu l’alluvione del 1972-73 lungo la valle del-l’Amendolea. La piena e l’inarrestabile serie di frane costrinsero all’evacuazione di tutta la popolazione di Roghudi. Non vi fu più ritorno a quel grosso paese, in cui la lingua greca era ancora viva, sede di una tra le più autentiche comunità della Grecia Calabrese, come afferma il volumetto I luoghi della ginestra edito dalla comunità montana jonico-meridionale. Oggi Roghudi offre al visitatore l’immagine suggestiva e tragica di un T ^ W V W n Minimatajur ' i i BENECANSKA PRIPOVEDKA Skrb, Žalost, in Primojduš V neki vasi sta živela mož in žena. Mož je šel vsak dan delat. Žena je bila doma: skrbela je za živino, kuhala in čistila hišo. Imela je tri kokoši, klicala jih je Skrb, Žalost in Primojduš. Zelo jih je imela rada. Vsak dan jim je očedila kokošnjak, jim dala jesti in v zahvalo pobrala vsak dan tri jajca. Nekega dne v septembru je dobila gnezdo prazno. Takuo tudi naslednji dan in ves teden. Neke sobote ni vedela kaj skuhati možu za kosilo, tako je šla tja v kokošnjak in ubila Skrb. Lepo jo je oskubila in jo začela dušiti. Bilo je že dolgo, kar ni jedla mesa, in tako je pokusila perut pa bedro pa glavo. In ko je bila ura devet, je bila snedla že celo kokoš. — Kaj bo pa Bepo jedel? Se je sama pri sebi vpraševala. Tako je šla v kokošnjak in zagrabila za peruti Žalost. Odsekala ji je glavo, jo osku- bila in jo dala v ponev. Ko se je kokoš cvrla, je šla na vrt po vršič rožmarina. Pogledala je po lehah, oplela nekaj plevela in se vrnila domov. Kokoš je lepo dišala in žena jo je pokusila. Pokusi zdaj, pokusi potem, nazadnje ni ostalo v povnici nič več. — In zdaj, kaj mu bom dala jesti? je govorila žena. Nazadnje si je dala poguma, šla je v kokošnjak in ubila še Primojduš. Hitro jo je oskubila in jo dala v kozico. Ob enih je prišel mož domov. Sedel je lepo k mizi in je začel jesti. Žena ga je gledala in molčala. Ko je mož videl, da žena ne je, je dejal: — Kaj ti nimaš ničesar, da kar gledaš in molčiš? Prinesi krožnik, ti bom odrezal od mojega! — Ne, ne, je dejala žena, ki se je tiščala za trebuh, do grla sem sita od Žalosti in Skrbi, da Primojduš ne morem več! V slovenski knjižni jezik prestavljeno besedilo Ade Tomasetig Ilustr: Alessio Petricig .•Che. no Lonoi S. Lo re rrzo ‘Ament/oiea. cOndo/uri ■Manna, La vecchia Roghudi paese silenzioso, erto su uno sperone roccioso a picco sulla fiumara. Vi abitano tre persone. 11 paese nuovo è stato costruito sul terreno del comune di Melito Porto Salvo, in vista del mare. Cinquecento appartamenti in blocchi squadrati tutti identici, dove — anche lì — tuttora non abita nessuno. Oggi la nobile lingua greca è in via di estinzione. Riservata a malapena ai più semplici rapporti familiari fra le persone anziane di alcuni centri isolati, attaccata dal dialetto calabrese quanto dalla lingua italiana, pian piano ne scompare l’uso spontaneo. Si sono fatte avanti tuttavia alcune associazioni culturali con iniziative (che straordinariamente somigliano a quelle di altre comunità) come il Festival dell’arte musicale grecanica e con l’allacciamento di rapporti con l’Ellade (la Grecia) ed Atene. terminate, persone capaci di affrontare il programma di recupero: esse si trovano i loro punti di forza in alcune amministrazioni comunali, nella comunità montana (che affigge segnali stradali di saluto anche in lingua greca), nei consigli provinciali e regionale e nel parlamento. Queste persone, come il dott. Filippo Condemi, presidente della Co-munia tos Ellenòfono tis Calavria usano gli strumenti della politica e della cultura per affrontare l’ardua battaglia. Tuttavia gli ostacoli stanno anche in un atteggiamento apatico sul futuro, per non parlare della corruzione che si accompagna ai nuovi modi di vita, nell’abitudine ad autodistrug-gere con l’abuso e l’incuria le preziose risorse di un mare e di una natura di sogno. Paolo Petricig MARE" Jorio L 'itinerario grecanico Recentemente a Galileiano è stata aperta una biblioteca. L’ambiente è modesto ma vi si trovano libri in greco moderno, manuali scolastici e sillabari. Con la Grecia, scrive Domenico Minuto, i rapporti sono di fratellanza e commozione per ogni incontro in cui opera anche un ribrezzo di vergogna per la propria cultura strangolata. Operano laggiù le ragioni virulente della forza maggiore, ma c’è chi indica programmi di recupero: la radio, corsi scolastici, la registrazione della lingua morente, la reintroduzione di parole desuete, i contatti con l’Ellade e, finalmente, una legge di tutela delle minoranze. C’è da tenere conto anche dell’effetto della crescita della lingua scritta e di quello che è stato definito il proselitismo dei Greci di ritorno, cioè i giovani che il greco lo stanno imparando. Ci sono dunque, e fortemente de- », H ffTH-** ,** ** *; ;» I i *£* H *s **!*&•*% 7V/e to piesmi v Checcovi kaseti Za se na jokat Stopienjo za stopienjo Zate Margherita Četarti lampion Za te zahvalit Zima je nazaj paršla Nediški zvon È una stella che tramonta Zbuogam «Petje je za me na maniera za po-viedat kar mi stoji par sarcu, kar imam v sebe tudi kier drugače mi na rata takuo lepuo. Muzika je življenje, brez nje bi na mu živiet», je biu jau Checco dvie liet odtod v adni intervisti za Novi Matajur. Iz tele globoke ljubezni do piesmi, predvsem iz velikega diela, saj je vie al manj 20 liet, ki gode, piše an poje njega piesmi, se je rodila... «Za se na jokat», parva kaseta Checca an njega skupine Strange Spirited Sound ali buj na kratko SSS. Duo jih na pozna? Recimo, da ansambel ima že nomalo liet, od 1984 an še donas v njim godejo Checco, ki je edini kantavtor naših dolin, njega brat Roberto, Bepo an Giorgio. An za tolo kaseto je Checcu pomagala, ku vičkrat že an Ana, s katero sta parjatelja malo-manj od otroških liet. Začel so jo snemat v Vidmu januarja lietos, pred poljetjem pa so jo že predajal v Kobaridu an po vsi Sloveniji. Checcho, kuo je bla sparjeta toja kaseta? Narvič od tistih, ki me poznajo so jo že dugo cajta čakal. «Bo ura», so mi pravli. Sevieda sada je trieba počakat no malo za videt al se bo predajala, če jo bojo kupoval... Že od kar te poznam — an nie malo liet — želiš posnet kaseto. Po tar-kaj liet ti je končno ratalo. Ja, narpriet smo posnel, lieta 1985, parvo kaseto od Sejma beneške piesmi, kjer so ble zbrane vse piesmi an takuo tud moje. Za vse pa sem z ansamblom SSS godu ist. Potle so par-šle druge kasete. Parvi poskus, «tentativo» pa sam ga naredu le lieta 1985 s kaseto Naš Božič. Tala je bila parva stopienja za videt, kuo naši ljudje jo sprejmejo. Piesmi so jih vsi poznal, «arangia-ment» so bli pa novi. An kaseta je za-ries bla všeč. An potle končno je paršla na dan toja, samuo toja, kaseta. Kak po-mien ima za te? Je nieki ki ostane, an part tebe ki se na zgubi. Ist pa sem še posebno rad zatuo ki sam jo naredu takuo, ki sem teu: brez tehničnih an drugih napak, lepuo posneto, lepuo mišelano. V adni besiedi no dielo nareto takuo ki gre. Vse tuole pa pride reč, de smo dielal v študiu v Vidmu vič ku 320 ur, kar takuo ki vsak zastop košta dost. An tel od sudu je biu an velik problem, ušafat sam jih Viuoru sam an takuo kaseta, ki bi bila mogla bit na-pravjena že marca je paršla uon takuo pozno. Si zadovoljen z rezultatam? J a. Muoram poviedat še, de je vsa «domača». Takuo, recimo, slike za kaseto an plakat nam je nardila Ed-di Bergnach. Mislim pa de imajo pru tisti, ki mi pravijo, de je zlo liepa, de pa ji manjka «gas». Zaki tuole? Po navad potle ko se napravi vse dielo, je trieba narest no pavzo, no malo počakat an šele potle jo nazaj poslušat an postro-jit. Mi telega nismo mogli narest, zak je cajt partisku an tu telim dielu cajt so sudi. 320 ur v študiu ka pride reč, ki dost cajta? Mi smo bli ure an ure, ciele dni v študiu v Vidmu za tri miesce, zak smo snemal kupe tri kasete. Kuo j’ tiste? Začel smo z našo kaseto Za se na jokat januarja, takuo ki san jau. Po-tlè so se odločil an Trepetički, de začnejo snemat njih parvo kaseto. Hi- Za se na jokat Po tisti pot, kjer lietu si an ti sreču sem parjatelja, se nie obarnu Po tisti pot, kjer smo vsi mi na teče vič ljubezan, ostal smo sami. Obarnem se oku na najdem nič na ostane vič ku spet zapiet za se na jokat. Zabavala si se tako z menoj od mojih ust si vzela veselje sada ki san spet sam nič mi na ostane na morem vič ku spet zapiet za se na jokat. tro potle je paršu na varsto pa Sen-jam beneške piesmi. Po adni strani je šlo pru, zak smo imiel v študiu vse štrumente, po drugi pa zaries niesam imeu lahkega življenja. Kaseto si posneu v Vidmu, paršla je uon an jo prodajajo v Sloveniji. Zaki? Obarnu sam se na RTV Ljubljana zatuo ki sem želeu narest no rieč, ki lahko pride v roke vič ljudi, pa ne samuo za stran sudu. Želeu sam, de jo bojo poznal v buj širokim ambientu, povsierode, kjer živjo Slovenci. Za tuole narest se muoraš obarnit na tiste, ki znajo an imajo možnost narest tuole dielo. Ni zadost napravt kaseto. Čeglih je liepa an kvalitetna, ni rečeno de jo potle predaš. Tle v Benečiji je v zadnjih lietih paršlo na dan vič kaset, ki so se arz-šerile po naših krajih, pa premalo. An tuole se vie zaki. Ni bedne «etichette», ki bi lahko podprla pa tudi nardila te pravo propagando. Za miet tuole bi muorli prit do tistih velikih italijanskih hiš, ki dielajo tuole dielo, do Milana an nie lahko. Kuo je bla sparjeta v Sloveniji? Kar viem ist, dobro. Pred poliet- niji, ko v Tarstu, Gorici an na Koroškem. Ker je kaseta nareta, pride reč, šele tekrat začne pravo dielo. Ist san gledu narest no lepo kaseto, sada je trieba ušafat te prave kanale za jo stuort poznat. Na koncu še dvie besiede o tvojih piesmi. Narpriet, kuo zi zbrau piesmi od tele kasete, saj si jih napisu dost vič ko deset? Vebrau sam tiste ,ki sam viedeu, de jih imajo tle par nas narbuj radi, ki so narbuj všeč. So pa vse podobne, glede stila, bi jau buj «merne». Moje zadnje piesmi so buj «živahne», zatuo sem jih pustu uon. Ker pa sam mislu na parvo piesam, na tisto ki odpre kaseto, mi je paršla v glavo Zbuogam. An od tele je paršla uon Za se na jokat, ki se je rodila, glih na tistem mestu ko ta parva. Če pustimo uon piesam «È una _ „ „ in STRANGE ^ UOU SPIRITED SOUND ' samblu, med njimi tudi naš. Potle so nastale nieke težave an bla rieč odložena. Na vsako vižo v nediejo smo bli v .Trnovem ob Soči, v pandiejak v Novi Gorici, kjer so imiel občinski praznik an je bla na kulturna predstava, ki je šla v živo po radiu. Poklical so nas an v druge kraje. Muormo pa ušafat take parložnosti, de se «presentarne» an drugod takuo po Slove- stella che tramonta», ki je med drugim zlo liepa, so vse po sloviensko. Kaj te potiska, de pišeš po sloviensko? Po navadi, tisti, ki začne piet, pisat piesmi se «varže» na italijanski al pa celuo angleški izik. Ni pa lahko se stuort poznat. Takuo sem pomislu: zaki ne pravat pisat v mojem iziku, tistega ki guorim vsak dan, more bit de pride uon kiek buj novega, spontanega. An takuo sam začeu. Ttidi Ercole je sodelovau pri snemanju kasete Za se na jokat poslušajta telo lepo kaseto Končno je paršla na dan parva Checcova kaseta jem je RTV pošjala po 15 kaset v vsako butigo plošč an kaset po Sloveniji. V kratkem cajtu sojih predal. Kuo je šlo potle v telih zadnjih cajtih, na viem. Poviedal pa so mi, de adne moje piesmi ko Za se na jokat jih vprašajo an po oddajah ko Glasba po želji po radio Opčine an Koper. Že vič ko an miesac pa se moja kaseta posluša tudi po privatnih radijskih postajah v naših deželi, pa tudi v Vene- Takale je naslovna stran kasete tu an Lombardii. Ist se troštam, de se bo kaseta predajala, takuo bomo mogli začet mislit an na drugo. Si že predstavu tojo kaseto? Vičkart sem jo stuoru poslušat po praznikih an po sejmih tle par nas. Prave predstavitve, pa nie bluo še. V programu je biu an velik koncert v Tolminu, kjer bi muorlo gost 4 an- Stran 6 17. septembra s prve strani An poljub an ‘na suza jencev za vso Latinsko Ameriko. Trieba je poviedat, de tolo iniciativo je lietos že tretji krat organizala Zveza slovenskih izseljencev, finančno jo je podparla pa Dežela. Duo so teli ljudje? Člani Zveze, Slovenci iz Benečije, iz Nadiških an Terskih dolin, ki so emigrai v Argentino an Brazile dost liet odtuod, ad-ni subit po uojski. Imajo vsi vič ko 60 liet, je pa narmanj 20 liet odkar se niso varnili damu an ne videjo žlahte, družine. Narvič jih je iz Fuojde, pruzapru iz Čenebole, drugi so iz Barda, iz Ti-pane pa tudi iz Nadiških dolin. An pru tle odtuod, iz Dreke, je bla tudi narstariš od skupine, Emilia Drescig — Podkašnikova, ki ima 81 liet. Go na vso pot — vič al manj 16 ur —, na veliko spremembo klime — v Argentini glih začenja pomlad, takuo de kajšan je imeu še kapot —, go na vse Tata je skupina emigrantov, ki je parila iz Brazile, razen Dore (zadnja na desni), ki se je slikala s sestro an kunjadam Aldo Podkašnikov z mamo Emilio veselje an emocjon, je bla frišna an kuražna ko na čeča. An takuo tudi te drugi. Emilia Podkašnikova je šla z možem v Argentino, kjer ima tri si-nuove, 27 liet odtod. Iva Cramara — Luk iz Plestišč (Tipana) ga nie bluo doma, v rojstni vasi že 37 liet,. odkar 27 - letni puob je šu služit kruh takuo deleč. «Iz adne mizerije v drugo», je jau. An če jih poslušaš njih življenjska pot je za vse vič al manj podobna. Velika revščina, mizerija doma, tež-kuo dielo v novi deželi tuk so šli z ad-no samo mislijo: zbierat sud za su-dam za zazidat hišo, za si napravt no življenje, ki se ga splača živiet. An donas za marsikajšnega, po vsi tisti fadiji zaradi ekonomskih problemov Argentine, so težave nazaj velike. Bi bluo trieba začet vse znuova, nazaj. Tudi zavuoj telega, je v četartak zvičer jau predsednik Zveze slovien- skih izseljencev Valter Drescig v njega pozdravu našim parjateljam, ki so paršli takuo od deleča, muormo bit povezani, se daržat kupe. Poviedu je tud na kratko, kakuo diela Zveza, še posebno zadovoljen pa je pozdravu tudi emigrante iz Brazila, kjer ni še no lieto odkar se je rodila sekcija ZSI. Potle je poviedu, kak je program. Vsi bojo živiel za en miesac pri žlahti, bojo pa miei v mies dva izleta: 17. setemberja puojdejo na Staro goro, gledat Villo Manin v Passa-riano an Oglej - Aquileia; 24. setemberja puojdejo pa v Benetke. V saboto 3. otoberja zvičer bo pa srečanje z vsiemi, bojo povabljeni an župani tistih kamunov odkoder so izseljenci an drugi predstavniki oblasti, de se pozdravemo zadnji krat priet ko se varnejo nazaj. Tle odtuod puojdejo v četartak 8. otoberja zjutra. Una storia,,, Ho letto con tanto interesse l’articolo (pag. 7, Novi Matajur del 3 settembre) «Naši emigranti doma in po svietu». Ora sto osservando le fotografie, in particolare quella dei cinque giovani emigrati in Canada nel 1954. Uno di loro lo si ritrova poi in una foto più recente, di un altro si legge: je umaru. Immediatamente ed istintivamente mi vien voglia di scrivere, di raccontare una storia in breve, la vita di «lui e lei», partiti da casa un giorno lontano, per andare «po svietu»! Vas prosin judje - zaprita oči za nomalo an pridita za mano, gremo s cajtan nazaj ! Možje an žene, ustavta se nomalo an pridita za mano, gremo gledat našo mladuost! Jest an ona sma se miela rada smo bli zdravi an veseli čeglih sudu ni blua. Jest an on smo bli tud lepi an barki ma če družinco smo tiel smo muorli po svietu iti. Po svietu težkuo nam je blua vičkrat mi dva jokala srna se; od tat, od mame, od parjatelju pogostu smo se kupe zmenala; naše dolince ponoč an čez dan smo sanjala. Naša družinca je rastla, vesela srna bla, ma prit damu je blua nimar buj težkuo. Intant po naših dolincah nimar buojš an lieuš je blua, ma nas, druge reči so branile pustit za nimar tisto zemjo, ki naša nie bla. Judje odprita sada vaše oči an poslušajtame še za nomalo pridita za mano, gremo gledat resnico, za kajšne kuo je. Sam... al pa sama pride za malo cajta damu, zaki hitro nazaj leti na tisto zemjo, za nest rožce z dolince gor na grobišče, tistemu ki na pride vič nazaj damu. Michelina Lukcova Michelina, vas zahvalmo za vaše pismo an «poezijo». Radi smo vsaki krat, ki nam naši brauci napišejo, nam pošljajo fotografije, zak pride reč de kupe pišemo an napravjamo tel naš časopis, kar je nimar bla naša želja. Zatuo tudi radi publikamo vaše pisma, an z željo, de še druge spodbudmo. Tuole naj bo vabilo vsiem vam... Michelina, pišite nam še an najte se bat za stran izika, takuo ki vidite nismo nič spremenil al pa post roj il, samuo kako puoštovo smo drugač zapisal. V nedeljo 13. septembra Srečanje na Tromeji Sosedi in prijatelji iz treh obmejnih občin poudarili pomen odprtih meja Že več let je ustaljena navada, da se jeseni, največ krat v septembru, srečajo prebivalci obmejnih pokrajin Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Prva leta je bilo srečanje omejeno na tri obmeje občine Trbiž, Jesenice in Podklošter (Ar-noldstein). Za kraj teh srečanj je bila izbrana gora Peč nad Ratečami 1.508 m. nad morjem. V krajevnih italijanskih časopisih se za goro Peč zasledi ime «monte Forno», kar je zgrešeno, kajti to je pečina — gorski previs ne pa peč, kjer naj bi se kdaj kaj peklo. Na tem kraju, na Peči, poteka od leta 1920 državna meja med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo in je vsaj za Slovence kraj znan kot kraj na Tromeji. Na Tromeji 1.508 m. nadmorske višine se je v nedeljo 13. septembra zbralo kar veliko število ljudi iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške.Po raznih ocenah naj bi bilo v nedeljo med deset in dvanajst tisoč ljudi, ki so se povspeli peš na Tromejo, da s svojo prisotnostjo izpričajo svojo privrženost miru in prijateljstvu med narodi. Veliko je bilo veselega razpoloženja in glasbenih ansamblov iz treh pokrajin. Seveda ni manjkala gastronomija s pastašuto, goulaschom in čevapčiči. Da je srečanje na Peči, nad Tromeji imelo tudi svojo politično težo in važnost priča prisotnost člana predsedstva SFRJ Staneta Dolanca, senatorja Beorchia, deželnega svetovalca Vespasiana, župana z Jesenic Medja, s Podkloštra Steinlechnerja in novega župana s Trbiža Claudia Klavore. Na srečanju so razni govorniki, ki so prevzeli besedo, poudarili važnost odprtih meja in svobodnega pretoka ljudi v tem delu Evrope, kjer je naravno stičišče slovanskega, germanskega in romanskega sveta. Salvatore Venosi ALLA FIERA DI UDINE Ritorna la Mostra della Casa Moderna Venerdì 18 settembre si aprirà a Udine la Mostra della Casa Moderna. È questo un importante appuntamento per ditte ed artigiani che fino a domenica 27 settembre avranno l’opportunità di presentarsi ad un pubblico ogni anno più numeroso. La mostra che sarà aperta nei giorni feriali dalle ore 16 alle 23, il sabato e la domenica dalle ore 10 alle 23 vedrà anche la partecipazione di espositori delle Valli del Natisone. Saranno così presenti gli operatori che si dedicano all’artigianato artistico assieme alla cooperativa Lipa, saranno presenti le finestre ed i serramenti della Hobles, la Edilvalli ed altri ancora. Alla Lipa regali d’autore È andata che alla Fiera di Udine un posto per l’artigianato artistico delle Valli del Natisone si è trovato. Dopo la prova generale dell’Opi-fex di giugno, la cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone entrerà a pieno titolo alla «Mostra della Casa Moderna» della Fiera di Udine. È infatti riuscita a superare le maglie di una più severa selezione degli espositori. È questo un passo che la direzione della Lipa considera importante, senza nascondersi i problemi esistenti. Eccone alcuni: la debole produzione del settore in diversi campi, le difficoltà burocratiche per l’accesso alle sovvenzioni, la giustificata esitazione nella scelta degli indirizzi. Ci sono dei punti a favore, che sono ben riassunti nello slogan della Lipa: Alla Lipa regali d'autore. La Lipa può infatti immettere nel circuito commerciale veri e propri og- getti d’arte: arazzo, mobile, ceramica, arredo, stampe d’arte ecc., la cui qualità è attestata dalle firme di giovani (e non) operatori artistici delle Valli del Natisone. Pezzi dunque unici, particolarmente adatti al regalo di qualità e prestigio. Nel corso della «Mostra della Casa Moderna» ci sarà un cocktail di presentazione della Lipa. V nediejo 20. setemberja KUATARINCA na Svetim Martine ob 9. se začne «marcialonga» v Platcu ob 11. sveta maša pri cierkvici svetega Martina ob. 12.30 paštašjuta na Plesišču ob. 16. Nagrajevanje marcialonghe ples z ansamblom Pal 17. septembra KhhI^H Stran 7 TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU I RISULTATI Coppa Regione Valnatisone-Zuglianese 0-0 Cividalese Pilifero 3-0 PROSSIMO TURNO la Categoria Maniago-Valnatisone 2a Categoria Sangiorgina Ud.-Audace Giovanissimi Turno di riposo Allievi Pro-Osoppo-Valnatisone Esordienti Audace-V alnatisone Pulcini Valnatisone-Com. Faedis Da sabato torna il calcio «vero» Sarà il derby fra «esordienti» Audace-Valnatisone, sabato pomeriggio a S. Leonardo, a dare il via al calcio che «conta». In palio ci sono i due punti. Domenica mattina a S. Pietro saranno di scena i «pulcini» nella gara Valnatisone-Comunale Faedis ed un’ora più tardi gli «allievi» per Pro Osoppo-Valnatisone. Nel pomeriggio invece la Valnati-sone e l’Audace saranno impegnate in trasferta a Maniago ed a Udine con la Sangiorgina. Come ogni anno anche quest’anno le formazioni maggiori delle nostre Valli sono impegnate contemporaneamente in casa. Non solo: quando l’Udinese gioca in casa, altrettanto succede per le nostre squadre locali e viceversa. Non è giusto che chi segue l’Udinese non possa seguire gli incontri casalinghi delle formazioni delle nostre Valli. Quest ’anno va di moda il sud! Dopo due anni infruttuosi, al terzo tentativo i rappresentanti di Az-zida Sud hanno avuto ragione degli avversari del Nord nella gara di cal- Un momento delle premiazioni con i due sponsor al brindisi ciò giocatasi a S. Pietro e terminata con il risultato di 4-3. Massiccia la partecipazione degli abitanti di Azzida per incoraggiare i contendenti che si sono dati battaglia sotto la perfetta direzione di Paolo Tornada. Per l’organizzazione dell’incontro determinante è stato il contributo dato dagli sponsor locali: «Gubana della Nonna» e «Trattoria Rinascita» ai quali va il ringraziamento dei giocatori. I marcatori delle reti sono per il Sud: Tropina G., Venturini A., e doppietta di Chiabai G. mentre il Nord ha risposto con Zufferli P., Meneghin P. e Panzani G. che ha realizzato una stupenda rete. È seguita la cena presso la trattoria Rinascita, dove si sono dati appuntamento i giocatori e le autorità presenti alla manifestazione. La formazione del Clenia che ha partecipato al Torneo Amatori di S. Pietro, vinto dalla formazione di Ponteacco Seconda categoria - Girone C A. 2019 1 GIORNATA Asso S O. Forti e Liben Olimpia Ud Sangiorgina Corno Bressa Rea nese Natisone - Aurora Lineaz. - Lauzacco - Pagnacco - Audace S.L. - Donatello - U. Nogaredo - Gaglianese - Stella Azz. A. 27/9 2* GIORNATA R 24 1 Gaglianese U. Nogaredo Donatello Audace S.L. Pagnacco Lauzacco Aurora Lineaz. Asso S O. - Stella Azz. - Reanese - Bressa - Corno - Sangiorgina - Olimpia - Forti e Liben - Natisone A 3* GIORNATA sifi 4 HO Forti e Liberi Olimpia Sangiorgina Como Bressa Reanese Stella Azz. Natisone A. uno ■ Asso S O. - Aurora Lineaz. • Lauzacco - Pagnacco - Audace S.L. - Donatello - U. Nogaredo - Gaglianese R. 4* GIORNATA U. Nogaredo Donatello Audace S.L. Pagnacco Lauzacco Aurora Lineaz. Asso S O. Forti e Liberi - Gaglianese - Stella Azz. - Reanese - Bressa - Corno - Sangiorgina - Olimpia - Natisone litio 5* GIORNATA ;/j Le due formazioni con al centro in piedi il direttore di gara Tornada ed il sindaco Marinig sotto a destra Olimpia Sangiorgina Corno Bressa Reanese Stella Azz. Gaglianese Natisone - Forti e Liberi - Asso S O - Aurora Lineaz - Lauzacco - Pagnacco - Audace S.L. - Donatello - U. Nogaredo li!w 6' GIORNATA 21I2 Donatello Audace S.L. Pagnacco Lauzacco Aurora Lineaz. Asso S O Forti e Liben Olimpia A. ini - U. Nogaredo • Gaglianese - Stella Azz. - Reanese - Bressa • Como - Sangiorgina - Natisone ? GIORNATA R 28ì2 %n 11» GIORNATA 14 Bressa Reanese Stella Azz. Gaglianese U. Nogaredo Donatello Audace S.L. Natisone A. 6 12 - Corno - Sangiorgina - Olimpia - Forti e Liben - Asso S O - Aurora Lineaz. • Lauzacco - Pagnacco 12'GIORNATA m< Sangiorgina Como Bressa Reanese Stella Azz. Gaglianese U. Nogaredo Natisone A 8,1/ - Olimpia - Forti e Liberi - Asso S O. • Aurora Lineaz. - Lauzacco - Pagnacco - Audace S.L. - Donatello Lauzacco Aurora Lineaz. Asso S O Forti e Liberi Olimpia Sangiorgina Corrvq Bressa - Pagnacco - Audace S.L - Donatello * U. Nogaredo - Gaglianese - Stella Azz. - Reanese - Natisone ‘GIORNATA R. 6 3 Audace S.L. Pagnacco Lauzacco Aurora Lineaz Asso S O. Forti e Liben Olimpia Sangiorgina lini 9* GIORNATA - Donatello - U. Nogaredo - Gaglianese - Stena Azz. - Reanese - Bressa - Corno - Natisone R. 13 3 ni: 13'GIORNATA Reanese Stella Azz. Gaglianese U. Nogaredo Donatello Audace S.L. Pagnacco Natisone - Bressa - Como • Sangiorgina - Olimpia - Forti e Liberi - Asso S O - Aurora Lineaz - Lauzacco hi: 14'GIORNATA uh Corno Bressa Reanese Stella Azz. Gaglianese U. Nogaredo Donatello Natisone - Sangiorgina - Olimpia - Forti e Liben - Asso S O. - Aurora Lineaz. - Lauzacco - Pagnacco - Audace S.L Stella Azz. Gaglianese U. Nogaredo Donatello Audace S.L. Pagnacco Lauzacco Natisone - Reanese - Bressa - Corno * Sangiorgina - Olimpia - Forti e Liberi - Asso S O. - Aurora Lineaz. un 10'GIORNATA Jj lo, 15* GIORNATA ,fi5 Pagnacco Lauzacco Aurora Lineaz. Asso S O. Forti e Liben Olimpia Sangiorgina Como - Audace S.L - Donatello - U. Nogaredo - Gaglianese - Stella Azz. - Reanese - Bressa • Natisone Aurora Lineaz. Asso S O. Forti e Liben Olimpia Sangiorgina Corno Bressa Reanese - Lauzacco - Pagnacco • Audace S.L. - Donatello - U. Nogaredo - Gaglianese - Stella Azz. • Natisone Calendario prima categoria - Girone A “ 1.GIORNATA “i 1 i8.io.87 5. GIORNATA 14.2'!® | TÌDn.'87 9. GIORNATA I “a; 13. GIORNATA "Tri TAMAI TORREANESE SERENISSIMA CIVIDALESE TORRE PRO FAGAGNA CODROIPO MANIAGO CIVIDALESE MAIANESE PRO FAGAGNA TAMAI MANIAGO SERENISSIMA CENTRO KOBILE TORRE SERENISSIMA AZZANESE TORRE TORREANESE CODROIPO CIVIDALESE JUI.T A PRO FAGAGNA PRO FAGAGNA TARCENTINA MANIAGO MAIANESE CENTRO MOBILE TAMAI VALNATISONE SERENISSIMA TORRE FLUMIGNANO CODROIPO' AZZANESE JULIA TORREANESE FLUMIGNANO CIVIDALESE —- MANIAGO VALNATISONE CENTRO MOBILE TARCENTINA VALNATISONE MAIANESE TARCENTINA TAMAI CODROIPO JULIA JULIA FLUMIGNANO FLUMIGNANO AZZANESE AZZANESE TORREANESE TAVAGNAFELET CENTRO MOBILE TAVAGNAFELET VALNATISONE TAVAGNAFELET TARCENTINA TAVAGNAFELET 1 MATANRRE ANDATA _ AIAntlATA RITORNO 27.9.87 2. GIORNATA 24.1.88 ANDATA A,rvnil«TA RITORNO 25.10.87 6. GIORNATA 21.2.88 “s? 10. GIORNATA “ 14. GIORNATA £22° JULIA CENTRO MOBILE FLUMIGNANO VALNATISONE AZZANESE TARCENTINA CENTRO MOBILE CODROIPO VALNATISONE CODROIPO TARCENTINA JULIA MAIANESE FLUMIGNANO JULIA MANIAGO FLUMIGNANO MANIAGO AZZANESE CENTRO MOBILE TORREANESE VALNATISONE VALNATISONE TORRE TARCENTINA TORRE MAIANESE CODROIPO TAMAI JULIA FLUMIGNANO PRO FAGAGNA AZZANESE PRO FAGAGNA TORREANESE MANIAGO CIVIDALESE CENTRO MDBILE TARCENTINA SERENISSIMA " MAIANESE SERENISSIMA TAMAI TORRE SERENISSIMA CODROIPO AZZANESE CIVIDALESE CIVIDALESE CIVIDALESE PRO FAGAGNA PRO FAGAGNA MANIAGO MAIANESE TAMAI TAMAI ] TAVAGNAFF.I £T SERENISSIMA TAVAGNAFELET TORRE TAVAGNAFELET TAVAGNAFELET TORREANESE ANDATA _ « -T- » RITORNO 4.10.87 3. GIORNATA a.1.« ANDATA AinnilAT* RITORNO 1.11.87 7. GIORNATA 28.2.® “87 11. GIORNATA "£3? = 15. GIORNATA RiT®° CIVIDALESE TAMAI PRO FAGAGNA SERENISSIMA MANIAGO TORRE TORREANESE MAIANESE SERENISSIMA TORREANESE TORRE CIVIDALESE CODROIPO PRO FAGAGNA TAMAI AZZANESE PRO FAGAGNA MAIANESE MANIAGO TAMAI CENTRO MOBILE SERENISSIMA CIVIDALESE TARCENTINA — TORRE AZZANESE CODROIPO TORREANESE JULIA CIVIDALESE SERENISSIMA FLUMIGNANO '1 ANI AGO TARCENTINA CENTRO MOBILE MAIANESE VALNATISONE TAMAI PRO FAGAGNA VALNATISONE CODROIPO FLUMIGNANO JULIA AZZANESE FLUMIGNANO TORREANESE TORRE JULIA CENTRO MOBILE VALNATISONE VALNATISONE TARCENTINA TARCENTINA MAIANESE MANIAGO CENTRO MOBILE TAVACNAFELET JULIA TAVAGWFELET FLUMIGNANO TAVAGNAFELET AZZANESE CODROIPO TAVAGNAFELET . I Lì DATA /, ninniai-ri RITORNO 10S7 4. GIORNATA 7.2.® ANDATA /MAnklAT« RITORNO sii*?7 8. GIORNATA 6.3.® “ 12. GIORNATA ” Orario inizio gare dal 20 f)Q 87 14 in VALNATISONE JULIA TARCENTINA FLUMIGNANO MAIANESE AZZANESE FLUMIGNANO CENTRO MOBILE AZZANESE VALNATISONE TORREANESE TARCENTINA — -- TARCENTINA CODROIPO MAIANESE JULIA TAMAI FLUMIGNANO dal 27.09.87 ore 15.00 dal 18.10.87 ore 14.30 dal 07.02.88 ore 15.00 dal 27.03.88 ore 15.30 AZZANESE MANIACO TORREANESE CENTRO MOBILE CIVIDALESE VALNATISONE — MAIANESE Ivii TAMAI CODRO : :'Q SERENISSIMA J ULIA torreankse PRO FAGAGNA CIVIDALESE MANIAGO PRO FAGAGNA CENTRO MOBILE ■— TAMA 1 SERENISSIMA SERENISSIMA TORRE TORRE CODROIPO CIVIDALESE TAVAGNAFELET PRO FAGAGNA TAVAUWSLET MANIACO tavagnafei j;r dal 01.05.88 ore 16.30 GRMEK ‘Na biznona «super» za liepega Nicola Duo je tel liep puobič, ki ga takuo veselo varje Pina Obrilova iz Zverin -ca? Ime mu je Nicola an je sin Maurizia Vogrig an Nicolette Cottes. Mladi par živi v Toljane, Maurizio pa je iz naših dolin, njega mama je Adriana Postregna-Kozličjova iz Podsriednjega, njega tata pa Eliseo Obrilu iz Zverinca. Eliseo je sin od Pine, tuole pride reč de ona je biznona liepega Nicola. Naši te stari so nimar pravli, de če je dobra koranina, bo dobar tudi driev an saduovi an če pogledamo telo fotografijo, na mormo ku jim dat ražon: biznona Pina je zaries na biznona «super», Nicola kaže zlo dobro, ima štier miesce (rodiu se je 17. maja) an pogledita kuo je že velik an močan. Puobčju želmo puno dobrega an veseja v življenju, ki ga ima pred sabo. Topolovo seje poslovilo od Marja Šteficiovega Torak 11. avgusta je biu za Topolove žalostan dan. Po dugem tarpl-jenju nas je za venčno zapustu Mario Gariup - Šteficju po domače. Imeu je samuo 48 liet. Rajnik Mario je biu zlo vljuden, parjuden, gentil puob. On je imeu vse Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska JEDTT Trst / Trieste p Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna /a Italijo 19.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% rad. Za vsakega je imeu lepo besie-do in prisrčen pozdrav. Zatuo so ga tudi ljudje imeli vsi radi. Vsem bo manjku, posebno pa stari mami, Tonini, ki je stopila že u 87. leto starosti. Mario Šteficju je biu po meštierju bajsar - pitor. Dielu je po naših dolinah, še vič pa u Milanu. Njega me-štier je opravju čedno in pošteno in tudi zavojo tega so ga imeli vsi radi. Ko so ga nesli k zadnjemu počitku, je šlo za njim vse Topoluove, pa ne samuo Topoluove. Paršli so parjatel-ji tudi iz drugih kraju, takuo daje bila cierku prepuna, njeso mogli vsi notar. Ohranili ga bomo u liepim in venčnim spominu. SREDNJE Gniduca Umaru je Raffaele Timpani Po kratki boliezni je v čedajskem Spitale umaru Raffaele Timpani. Imeu je 76 liet. Timpani, takuo smo ga vsi klical, je biu zlo poznan, ker je puno puno liet dielu kot koloka-tor na srienjskim kamune an je puno dobrega naredu našim judem. Dvie liet od tega mu je na naglim umarla žena, Gisella Qualizza an tel žalostni dogodek ga je biu zlo pretresu. V žalost je pustu hčer, sina, zet, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Gorenjim Tarbju v saboto 12. setemberja. Puno judi iz vsieh naših dolin mu je par-šlo dajat zadnji pozdrav. Polica-Premarjah V liepi cierkvici Svetega Miklavža sta v nediejo 6. setemberja stopnila na skupno življenjsko pot Albino Qualizza-Uagradežu iz Police an Cristina Saccavini iz Premarjaza. Puno žlahte an parjatelju se je Zavojo pomanjkanja dieta, zavojo mizerie, zavojo plačevanja takse na celibat, ali davka za njih stanovsko fraj nos t, a predvsem pa za uvedbo obvezne predvojaške vzgoje (istruzionepremilitare obbligatoria), so naši puob je narbuj zasovražiti fašizem. Puobje od 18. leta so muorli vsako saboto popudne iti v «štrucion». Po regolamentu bi biu muoru imiet vsak predsudaški puob škarpone, to so podobni alpinskim čevljem, šuol-nam, zatuo de kadar je zar ju ištru-tor «passo» at pa «alt!» se je muoru na ciesti odmiet «rovs», rapot vseh škarponov kompanije hnadu. Pa kduo je imeu tajšne sort čerevje? Režim jim jih ni dau in tisti, ki jih je imeu jih je šparu za svojo potrie-bo, jih ni teu nucat in glodat za fašizem. Več kot premilitarski «štrucion», so ble to neke vrste vojaške parade, pa kajšno parado bo dielu sudai brez čevljev, brez šuolnov? Večkrat se je zgodilo, da kadar je istrutor zarju «Passo!» se ni iz prašne ceste uzdignilo prahu, ker z golo, boso peto ne zajmeš takuo moč-nuo, da bi se ti izpod nje pokadilo. Ne more bili niti ropota in ne moreš pokazati pred ljudmi tiste vojaške sposobnosti, izurjenosti «efficienze», ki jo je teu režim takuo na široko razkazati. Med učenci in inštrutorji je zavojo pomanjkanja škarponov prišlo do zbralo okuole mladega para an vsi kupe so se veselili do pozne ure v nie-kim ristorantu v Premarjaze. Albinu, ki po naših dolinah je puno poznan ker uoze koriero, an Cri-stini želmo puno srecje, zdravja an veseja v njih skupnem življenju. PRAPOTNO Romanje na Staro goro Adni pravijo, de jih je bluo vič ko šest taužent, drugi, de jih je bluo malo manj ko osem taužent. Na vsako vižo v torak 8. popudan se je zbralo na Stari gori pravo muorje ljudi, viernikov. Tuole romanje se že 11 liet ponavlja, parvi krat je bluo malo caj-ta po potresu. Vierniki so se ko vsake lieto zbrali v Karariji an od tu so šli par nogah, v precesiji, na Staro goro. Pred njim so hodili videmski škof Battisti, pomožni škof Brollo, monsinjor Pizzo-ni in drugi duhovniki. Na zadnjem kosu poti se je precesiji pridružu an patriark iz Benetk, kardinal Cè. Na velikem placu na Stari gori je bla potle maša, ki so jo kupe darovali kardinal Cè, škofi an vič ko 50 duhovnikov. SV.LENART Kravar Bravo Tona! Smo mislili de Tonino Dugaro, Tona za nas an za vse njega parja-telje, zna samuo lepuo plesat an piet, seda pa vemo, de je tudi bardak gozdar. Na sejmu svetega Roka v Škruto-vem med drugimi rečmi je bla tudi na tekma za gozdarje na katero se je vpisalo puno puobu an možkih iz naših dolin za pokazat, kakuo znajo žagat, cepit darva an takuo napri. Vsi so bli barki, na koncu pa je udobila skupina Svet Lenart C v ka- hudega prerekanja. «Tisti, ki nima čevljev, ne sme prit v štrucion!» so uekali ištrutorji. In naslednjo,drugo saboto je manjkalo vič kot pou učencev. Vse so povabili karabinierji v kažermo. «Al veste, da je štrucion obvezna, obbligatoria!» je zarju brigadier, potem ko je vsakega od njih pogledu v oči. Obedan se ni oglasu, obedan ni odgovoriti. Vsi so prestrašeno gledali v ostre oči brigadirja in mislili na vse slabo, ki se bo lahko zgodilo. «Ti se mi zdiš narbuj pa me ta n, modar, živ in hkrati ponižan», se je obarnu komandant karabinierju do Marja Kakuošovega in natuo hitro dodau: «Povej mi, zakaj ne hodite v štrucion». Mario se je dau kuražo in je biu ponosan, da ga je bregadier pred vsemi pohvalu. Zbrau je kupe vse tiste italijanske besede, ki jih je poznu in mu odgovoriti: « Jaz morem odgovorit samuo zase in ne za druge». «Odgovori sam zase!» je ukazu brigadier. «Ne hodim v štrucion, ker ne smem!» «Kaj praviš! Kakuo ne smieš? A! ti je kajšan prepoviedu? Sada sem jau, da je štrucion obligatorna. Kduo ti brani hodit v štrucion? Povej!» je teri sta bla pru Tona, ki je iz Podk-ravarja, Antonio Dugaro iz Ušivce an Marco Tomasetig iz Kosce. Ku de bi na bluo zadost, Tona je uduobu tudi kot narbuojši gozdar an kot premjo je nesu damu lepo električno žago. Bravo Tona! Se troštamo, de tel uspeh (sučes) ti na da v glavo an de boš te parvi tudi za hodit na vaje naše skupine! Beneška folkolorna skupina Živanit PODBONESEC Bijača Zapustu nas je Girolamo Clavora V čedajskem špitale je umaru Girolamo Clavora. Imeu je 77 liet. Živeu je sam, saj ni biu oženjen, imeu pa je puno parjatelju. V žalost je pustu bratra, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Landarju v četartak 13. avgusta. takuo zarju komandant, da se je ka-žerma stresla. Puobje so se pa tresli od strahu. Edini, ki je biu miren, je biu Marjo in mirno je odgovariu brigadirju: «Regolament čje, da kadar gremo v štrucion, muoramo obuti škarpone. Jaz jih ne morem obuti, ker jih nie-mam. Ištrutor pa mi je jau, da se ne smiem vič kazati v štrucion brez škar-ponmu na nogah. Vi me pa silite, da naj grem, da muoram iti. Koga naj bugam? Kaj naj naredim?» «Hahahahahaha!» se je globoko in odkritosrčno zasmejau brigadier. Zasmejati se je tudi Marjo, zasmejali so se vsi puobje. «Silenzio!», okna kažerme so se stresle, smeh je utihnu in puobje so se čudli, kakuo se more nasmejan obraz takuo hitro spremeniti v tako kruto jezo. Za nekaj časa, ki se je zdielo puo-bam stuo liet, je nastala v kasarni grobna tišina. To tišino je prijetno prelomu ščinkovac, ki se je ustavu na bukovi veji pred oknam kasarne, in je zapeu njegovo datino, staro pa vendar vsak dan novo vižo, svojo pesem. Ptičeva melodija je omilila brigadirjev obraz, iz lic in oči se je zgubila jeza, fantje so spet zadihati svoj domači zrak. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac (Se nadaljuje) Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak U-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Speter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11\ do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: 1. Chiuch Od pandiejka do petka od 12. do 13. ure Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak ob 11. uri U pandiejak, četartak an petak ob 8,30. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak ob 11. uri U saboto ob 9. uri Psicologo: Dr. Bolzon U torak ob 9. uri Ginecologo: Dr. Battigelli U torak ob 9. uri z apuntamentam Za apuntamente an informacje telefonai na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo srie-do an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 19. do 25 .septembra Podbonesec tel. 726150 Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Prapotno Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». PISE PETAR MATAJURAC *5 A 11 - Fašizem, mizerija in lakot