URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 26_____________Ljubljana, dne 11. septembra 1981 Cena 10 dinarjev ___________________________ Lelo XXXVIII
13G6.
Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24/79) in v zvezi z odlokom o določitvi najvišjih cen za pšenično moko (Uradni list SFRJ, št. 39/81), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o vplačilu razlike v ceni moke
1.	člen
Organizacije združenega dela in imetniki obrtov iz 4. točke odloka o določitvi naj višjih cen za pšenično moko (Uradni list SFRJ, št. 39/81), ki opravljajo blagovni promet z moko, razen organizacij, ki opravljajo promet na debelo, morajo razlike v cenah, obračunane in evidentirane oziroma prijavljene v skladu z navedeno določbo, v šestdesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na posebej določen račun pri ustrezni podružnici Službe družbenega knjigovodstva za vplačevanje prihodkov občine, na območju katere je bil opravljen promet z moko. Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet na debelo, vplačajo sredstva razlik v cenah v enakem roku na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-637-58020.
Vplačana sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabijo za financiranje blagovnih rezerv.
2.	člen
Z denarno kaznijo 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za • prekršek imetnik obrta, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80-7/24
Ljubljana, dne 2. septembra 1981.
. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
1367.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o nadomestilih proizvajalcem kruha
1.	člen
v Organizacijam združenega dela In samostojnim obrtnikom, ki pečejo kruh (v nadaljnjem besedilu: proizvajalci kruha), z območja Socialistične republike Slovenije se od 1. aprila do 30. septembra 1981 izplačujejo nadomestila za vse količine osnovnih vrst kruha pod pogojem, da ta kruh prodajajo po cenah, ki so v skladu s cenami veljavnimi v tem času in ki znašajo pri belem kruhu 12,30 din/kg oziroma 10,65 din/800 g, pri poibelem bruhu 10,90 din/kg oziroma 9,50 din/800 g in pri črnem kruhu 9,10 din/kg oziroma 8,10 din/800 g, v občinah Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin pa 0,10 dinarja več pri kilogramu kruha.
Nadomestila iz prejšnjega odstavka znašajo:
din
1.	v času od 1. aprila do 15. julija 1981 za
kilogram vseh treh osnovnih vrst kruha	1,33
2.	v času od 16. julija do 30. septembra 1S81 pa za kilogram
—	belega kruha iz moke tipa 500	4,40
—	polbelega kruha iz moke tipa 800	3,80
—	črnega kruha iz moke tipa 1100	3,30
2.	člen
Sredstva za nadomestila po tem odloku se zagotavljajo iz sredstev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
3.	člen
Organizacije združenega dela uveljavljajo nadomestila tako, da vložijo zahtevo za izplačilo nadomestil pri Službi družbenega knjigovodstva.
Zahtevi za izplačilo nadomestil morajo organizacije združenega dela priložiti:
1.	fakturo o prodaji osnovne vrste kruha subjektom, ki opravljajo prodajo kruha na drobno, oziroma velikim potrošnikom, ki kupujejo kruh za lastno porabo, ali dokument o dobavi osnovne vrste kruha svoji prodajalni,
2.	obračun nadomestil na predpisanem obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem odlokom in je njegov sestavni del,
8. nalog za izplačilo nadomestil.
Za uveljavljanje nadomestil se lahko uporabita samo faktura o prodaji kruha in dokument o dobavi kruha lastni prodajalni, v kateri sta navedeni vrsti kruha in njegova cena.
4.	člen
Samostojni obrtniki uveljavljajo nadomestila tako, da zahtevo za izplačilo nadomestil vložijo pri Žitni skupnosti Slovenije, Ljubljana, Masarykova 36 (v nadaljnjem besedilu: žitna skupnost).
Zahtevi za izplačilo nadomestil samostojni obrtniki priložijo:
1.	fakturo o nakupu pšenične moke,
2.	pregled prodanih količin osnovnih vrst kruha, sestavljen na podlagi evidenc o prodanih količinah kruha,
3.	potrdilo davčnega organa skupščine občine, na območju katere ima samostojni obrtnik svoj sedež, da predloženi podatki iz prejšnje točke ustrezajo dejanskemu stanju,
4.	potrdilo občinskega organa tržne inšpekcije, da je samostojni obrtnik pekel osnovne vrste kruha in jih prodajal po veljavnih cenah,
5.	obračun nadomestil na predpisanem obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem odlokom in je njegov sestavni del,
6.	nalog za izplačilo nadomestil.
5.	člen
Žitna skupnost vloži za samostojne obrtnike zbirno zahtevo pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana, ter prejeta sredstva nadomestil izplača samostojnim obrtnikom, katerih zahteve so bile vključene v zbirno zahtevo.
Žitna skupnost ne vključi zahteve za izplačilo nadomestil v zbirno zahtevo, če ugotovi, da zahteva ni upravičena, da nadomestila niso pravilno obračunana ali da priložena dokumentacija ni v redu.
6.	člen
Ze so zahtevi za izplačilo nadomestil priložene listine v prepisu, morajo imeti prepisi žig organizacije združenega dela, ki uveljavlja nadomestila, in podpis pooblaščene osebe, izvirne listine pa je treba predložiti na vpogled.
Služba družbenega knjigovodstva mora navesti na vsaki izvirni listini iz prejšnjega odstavka, ki je predložena na vpogled, da je bila uporabljena za uveljavljanje nadomestil.
7.	člen
Ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi upravičenost zahteve za izplačilo nadomestil, kot tudi, da so v tej zahtevi nadomestila pravilno obračunana in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje nalog za izplačilo Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun, ki opravlja za- samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji izplačevanje sredstev nadomestil, da odredi izplačilo v breme računa: sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane št. 50100-630-210014.
Ce Služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da zahteva za izplačilo nadomestil ni upravičena, ker niso izpolnjeni pogoji Iz 1. člena tega odloka, da nadomestila niso pravilno obračunana ali da priložena dokumentacija ni v redu, zavrne zahtevo. Ce pri tem
Služba družbenega knjigovodstva podvomi v verodostojnost podatkov v dokumentaciji, obvesti o tem občinski organ tržne inšpekcije.
Za količine kruha, za katere je bila zahteva za izplačilo nadomestil zavrnjena, ker nadomestila niso bila pravilno obračunana ali ker priložena dokumentacija ni bila v redu, lahko proizvajalec kruha s popravljeno oziroma dopolnjeno zahtevo ponovno uveljavlja nadomestila iz tega odloka.
8.	člen
Organizacije združenega dela in žitna skupnost vlagajo zahteve za izplačilo nadomestil posebej za čas od 1. aprila do 15. julija 1981 in posebej za čas od 16. julija do 30. septembra 1981, s tem da jih morajo vložiti najpozneje do 31. oktobra 1981.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznujeta za prekršek organizacija združenega dela in samostojni obrtnik, ki neupravičeno uveljavlja nadomestila.
Odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev.	,
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave y Uradnem listu SRS.
St. 426-03/81-17/1
Ljubljana, dne 2. septembra 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
Obrazec ONK
OBRAČUN NADOMESTIL
Naziv upravičenca:	................................
Našlov upravičenca: .......-...........................
Obračun nadomestil za kruh od ________________________
do ................... 1981
Količina	Znesek
Faktura	kruha v	nadomestil
kg	v din
1.
2.
3.
Skupaj izplačilo
Zig in podpis pooblaščene osebe:
1368.
Na podlagi drugega odstavka 7. člena in drugega odstavka 3. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o nadomestilu za izplačano premijo pri odkupu pšenice letine 1981. leta '
1.	člen
Organizacijam združenega dela, ki kupujejo pšenico letine 1981. leta od pridelovalcev pšenice zato, da jo bodo zmlele v moko, pripada nadomestilo plačane premije tem pridelovalcem v znesku 1 dinarja, za kilogram pšenice.
Organizacijam združenega dela, ki kupujejo pšenično moko od organizacij združenega dela iz drugih republik, pripada nadomestilo plačane premije tem organizacijam v znesku 1, 35 dinarja za kilogram moke.
2.	člen
Sredstva za nadomestilo iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz samoupravnega sklada za intervencije V kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
3.	člen
Za posamezne organizacije združenega dela, ki jim po 1. členu tega odloka'pripada nadomestilo, uveljavlja to nadomestilo Žitna • skupnost Slovenije.
Organizacije združenega dela pošljejo Žitni skupnosti Slovenije zahteve za nadomestilo skupaj s pripadajočimi fakturami o nakupu pšenice oziroma moke, obračunom nadomestila in nalogam ža izplačilo nadomestila organizacij združenega dela. Zahteve pošiljajo organizacije združenega dela posebej za nadomestilo pri pšenici in posebej za nadomestilo pri moki.
4.	člen
Žitna skupnost Slovenije vlaga zahteve za izplačilo nadomestila pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun, ki opravlja za samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji izplačevanje sredstev tega' nadomestila z računa: sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane št. 50100-630-210014.
Zahteve za izlačilo nadomestila pri pšenici vlaga Žitna skupnost Slovenije ločeno od zahtev za izplačilo nadomestil pri moki, s tem da mora zahteve za pšenico oziroma moko, kupljeno do dneva uveljavitve tega odloka, vložiti do 30. septembra 1981, za nadaljnje kupljene količine pšenice oziroma moke pa mora vlagati zahteve mesečno.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-02/80-1/6
Ljubljana, dne 2. septembra 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1369.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu in v zvezi s 1. členom zakona o'začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1981 (Uradni list' SFRJ, št. 32-331/81) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti občinskih skupščin, Izobraževalna skupnost Slovenije, posebne izobraževalne skupnosti, Raziskovalna skupnost Slovenije in posebne raziskovalne skupnosti, Kulturna skupnost Slovenije, Telesno-kulturna skupnost Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva za SR Slovenijo, Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Narodna banka Slovenije, Temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Gospodarska zbornica in medobčinske gospodarske zbornice v SR Sloveniji, Splošna združenja, Zavarovalna skupnost Triglav in Pozavarovalna skupnost Sava
DRUŽBENI DOGOVOR
o načinu zagotavljanja In usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza
1.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da je izvrševanje dogovorjenih nalog na področju izvoza v skladu s sprejetim družbenim planom in resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 temeljnega pomena za družbeno reprodukcijo in da je za pospeševanje izvoza potrebno zagotoviti ustrezna dodatna družbena sredstva.
2.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo v skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1981 z dogovorom za izvajanje navedenega zakona, v okviru svojih pravic in dolžnosti sprejeli ustrezne ukrepe, da se za pospeševanje izvoza v SR Sloveniji v letu 19131 zagotovijo družbena sredstva v skupnem znesku 1.635 milijonov dinarjev.
3.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo SR Slovenija, samou; /ne interesne skupnosti in drugi podpisniki na ravni republike za pospeševanje izvoza po tem dogovoru zagotovili družbena sredstva iz prihodkov v letu 1981:
— SR Slovenija — v višini 0,5 Vo izvirnih proračunskih prihodkov republiškega proračuna za leto 1981, v skupnem znesku 42 milijonov dinarjev,
— Izobraževalna skupnost Slovenije, posebne izobraževalne skupnosti, Raziskovalna skupnost Slovenije in posebne raziskovalne skupnosti, Kulturna skupnost Slovenije, Telesno-kulturna skupnost Slove^i'e, Skupnost otroškega varstva Slovenim,- Snrioepravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Gospodarska zbornica Slovenije in medobčinske gospodarske zbornice, splošna združenja, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji — v višini
4,3 °/o izvirnih prihodkov za leto 1980, v skupnem znesku 374 mio dinarjev,
— Narodna banka Slovenije, Temeljne banke v Ljubljanski banki, Ljubljanska banka — Združena banka, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — Temeljna banka Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav in Pozavarovalna skupnost Sava od prihodkov, ki so jih razporejali za namene svojega poslovanja (funkcionalne dejavnosti) za leto 1980 v višini 4,3 °/o, v skupnem znesku 189 milijonov dinarjev.
4.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo .občine za pospeševanje izvoza po tem dogovoru zagotovile v globalu družbena sredstva iz prihodkov v letu 1981, ki so razvidna iz priloge k temu dogovoru, ki je • sestavni del tega dogovora in objavljen skupaj z njim.
Obveznost občine po tem dogovoru vključuje določen delež izvirnih proračunskih prihodkov za leto 1981, razen za tiste občine, ki so v letu 1980 prejemale dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna in določen delež izvirnih prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občine za leto 1980.
S posebnim družbenim dogovorom, ki ga sklenejo izvršni sveti občinskih skupščin, ustrezne samoupravne interesne skupnosti in drugi porabniki družbenih sredstev na ravni občine, še določijo zneski, ki se zagotovijo v okviru skupne obveznosti za posamezno občino.
5.	člen
V______
Udeleženci bodo družbena, sredstva za pospeševanje izvoza izločali na poseben zbirni račun SR Slovenije pri službi družbenega knjigovodstva v štirih enakih mesečnih zneskih in v naslednjih rokih:
—	15. septembra 1981
—	15. oktobra 1981
—	15. novembra 1981
—	15. decembra 1981.	1
Družbena sredstva za pospeševanje izvoza bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije z računa iz prejšnjega odstavka usmerjal na račun Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
6.	člen
Izpolnjevanje obveznosti udeležencev po tem dogovoru in dogovoru iz 4. člena kontrolira Služba družbenega knjigovodstva v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Če služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da posamezni udeleženci ne izpolnjujejo obveznosti po tem dogovoru, obvesti o tem pristojni izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti.
7.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni organi udeležencev.
8.	člen
Ta dogovor začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 330-03/81-49/3
Ljubljana, dne 24. Julija 1981.
Priloga k družbenemu dogovoru
OBVEZNOST OBČIN PO 4. ČLENU DOGOVORA
v 000 din
Občina	Obveznost
1. Ajdovščina	10.719
2. Brežice	10.670
3. Celje	49.438
4. Cerknica	5.747
5. Črnomelj	7.632
6. Domžale	• 17.841
7. Dravograd	3.258
8. Gornja Radgona	8.083
9. Grosuplje	11.273
10. Hrastnik	5.989
11. Idrija	8.489
12. Ilirska Bistrica	7.166
13. Izola	7.043
14. Jesenice	17.060
15. Kamnik	13.769
16. Kočevje	9.390
17. Koper	26.157
18. Kranj	37.764
19. Krško	15.726
20. Laško	7.629
21. Lenart	3.978
22. Lendava	8.100
23. Litija	7.907
24. Ljubljana Bežigrad	44.762
25. Ljubljana Center	64.809
26. Ljubljana Moste-Polje	• 37.792
27. Ljubljana Šiška	52.168
28. Ljubljana Vič-Rudnik	37.946
29. Ljutomer	6.629
30. Logatec	4.181
31. Maribor	106.555
32. Metlika	3.776
33. Mozirje	5.722
34. Murska Sobota	23.363
35. Nova Gorica	35.527
36. Novo mesto	31.359
37. Ormož	4.380
38. Piran	9.091
39. Postojna	11.595
40. Ptuj	24.212
41. Radlje ob Dravi	6.498
42. Radovljica	16.313
43. Ravne na Koroškem	15.079
44. Ribnica	4.229
45. Sevnica	7.839
46. Sežana	12.188
47. Slovenj Gradec	9.489
48. Slovenska Bistrica	10.972
49. Slovenske Konjice	9.251
50. Šentjur	5.964
BI. Škofja Loka	18.194
v 000 din
	Občin«	Obveznost
52.	Šmarje	9.958
53.	Tolmin	9.746
54.	Trbovlje	14.020
55.	Trebnje	6.267
56.	Tržič	6.519
57.	Velenje	28.885
58.	Vrhnika	8.388
59.	Zagorje	7.298
60.	Žalec	18.546
	Skupaj	1,030.338
	SML	73
	Vse skupaj:	1,030.411
Podpisnilu: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni sveti Skupščin^ občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana $iška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ljutomer, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Služba družbenega knjigovodstva za SR Slovenijo, Splošna banka Koper, Kreditna banka Maribor, Temeljna banka Nova Gorica, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka —■ Temeljna banka Ljubljana; Gospodarska zbornica Slovenije, Medobčinske gospodarske zbornice v Celju, za Koroško, Koper, za Gorenjsko, .» Posavje,* Podravje, za severno Primorsko območje, za Dolenjsko, Notranjska medobčinska gospodarska zbornica, Medobčinska gospodarska zbornica revirskih občin, Savinjsko-Saleška gospodarska zbornica, Splošno združenje energetike Slovenije, Splošno združenje kemične in gumarske industrije Slovenije, Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije, Splošno združenje kovinske industrije Slovenije, Splošno združenje elektroindustrije Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije, Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Slovenije, Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije, Splošno združenje lesarstva Slovenije, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Splošno združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, Splošno združenje grafične, grafično Predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti in knjigotrštva Slovenije, Splošno združenje prometa in zvez Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Splošno združenje trgovine Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, Splošno združenje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje kinematografije Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje bank Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije, Zavarovalna skupnost Triglav, Pozavarovalna skupnost Sava.
1370.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma po-kranjskiml zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981, (Uradni list SRS, št.
18/81, 20/81 in 24/81)
I. V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«, se izvršijo naslednje spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 23 občina Litija se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,14 nadomesti š stopnjo 0,94^
—	v stolpcu 8 stopnja 6,96 nadomesti s stopnjo 5,89;
—	v stolpcu 10 stopnja 0,47 nadomesti s stopnjo 0,34;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo 0,28;
—	v stolpcu 13 stopnja 1,78 nadomesti s stopnjo 1,55;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,70 nadomesti s stopnjo 1,00;
—	v stolpcu 16 stopnja 13,68 nadomesti s stopnjo 12,01;
—	v stolpcu 17 stopnja 29,09 nadomesti s stopnjo 26,72.
2.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo 1,26;
—	v stolpcu 7 stopnja 2,00 nadomesti s stopnjo 1,82;
—	v stolpcu 8 stopnja 6,95 nadomesti s stopnjo 7,42;
—	v stolpcu 10 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo 0,86;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,40;
—	v stolpcu 13 stopnja 1,04 nadomesti s stopnjo 1,05;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,44 nadomesti s stopnjo 1,18;
—	v stolpcu 16 stopnja 12,78 nadomesti s stopnjo 14,00;
—	v stolpcu 17 stopnja 28,48 nadomesti s stopnjo 29,26.
3.	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica se:
—	v stolpcu 14 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 1,50;
—	v stolpcu 17 stopnja 26,23 nadomesti s stopnjo
26,56.	-
4.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,36 nadomesti s stopnjo 1,11;
—	v stolpcu 7 stopnja 1,66 nadomesti s stopnjo 1,65;
—	v stolpcu 8 stopnja 5,93 nadomesti s stopnjo
5,26;
—	v stolpcu 12 stopnjo 0,50 nadomesti s stopnjo 0,45;
—	v stolpcu 13 stopnja 1,71 nadomesti s stopnjo
I,	49;
—	v stolpcu 16 stopnja 13,14 nadomesti s stopnjo
II,	95;
—	v stolpcu 17 stopnja 28,32 nadomesti s stopnjo 27,12.
5.	Pri zaporedni Številki 58 občina Vrhnika se:
—	v stolpcu 14 stopnja 1,24 nadomesti s Stopnjo 0,97;
—	v stolpcu 17 stopnja 26,23 nadomesti s stopnjo 25,96.
II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številka 36 občina Novo mesto
—	v stolpcu 3 stopnja 8,77 nadomesti s stopnjo
7,86;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo
0,27.
2.	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica
— V stolpcu 3 stopnja 8,88 nadomesti s stopnjo 11,39.
3.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin
—	v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,23
4.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje
—	v stolpcu 3 stopnja 10,48 nadomesti s stopnjo 10,84.
5.	Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika
—	v stolpcu 3 stopnja 8,32 nadomesti s stopnjo
11,66.
St. 420-26/80
Ljubljana, dne 20. avgusta 1981.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali L r.
1371.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih sklepov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njiljovih Uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenih skupnosti in-samohp-ravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS,' št. 18/81, 20/81 in 24/81) se v tabeli točke 2:
—	pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 13,68 nadomesti s stopnjo 12,01;
—	pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto stopnja 12,78 nadomesti s stopnjo 14,00;
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 13,14 nadomesti s stopnjo 11,95.
St. 420-26/80
Ljubljana, dne 20. avgusta 1981.
Namestnik
Republiškega sekretarja za finance
Stanislav Debeljak 1. r.
1372.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih pogojih za promet s hmeljem
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s hmeljem, morajo imeti poslovne prostore, naprave m opremo, predpisane s tem pravilnikom.
2.	člen
Poslovni prostori iz prejšnjega Člena so:
—	prostori za prevzemanje, prvo ugotavljanje količine in kakovosti hmelja ter ža pakiranje in dobavo hmelja;
—	prostori za razvrščanje hmelja po kakovosti;
—	prostori za dodelavo hmelja;
—	prostori za laboratorijsko ugotavljanje kakovosti hmelja;
—	prostori za hrambo vzorcev dobavljenega hme-
Prostorl za prevzemanje, prvo ugotavljanje količine in kakovosti hmelja ter za pakiranje in dobavo hmelja morajo izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:
—	da so Iz trdega materiala;
—	da imajo okna v steni, ki je obrnjena proti severu. Če okna niso v steni, ki je obrnjena proti severu, morajo biti pobarvana tako, da ne prepuščajo sončne svetlobe;
—	da imajo primerno veliko nadstrešje, pod katerim lahko stojijo motorna in druga transportna vozila, in ki varujejo hmelj pred padavinami;
—	da ime j a lesena tla;
—	da hkrati omogočajo prevzemanje in spravljanje najmanj 500 ton zračno suhega hmeljni
4.	člen
Prostori za razvrščanje hmelja po kakovosti morajo izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:
—	da so iz trdega materiala;
—	da imajo okna v steni, ki je obrnjena proti severu. Če okna niso v steni, ki je obrnjena proti severu,
l
morajo biti pobarvana tako, da ne prepuščajo sončne svetlobe;
—	da^ imajo lesena tla;
—	da so zaradi razvrščanja hmelja po kakovosti razdeljeni na štiri dele;
—	da imajo površino najmanj 400 m'-'.
5.	člen
Prostori za dodelavo hmelja morajo izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:
—	da so iz trdega materiala;
—	da imajo okna v steni, ki je obrnjena proti severu. Ce okna niso v steni, ki je obrnjena proti severu, morajo biti pobarvana tako, da ne prepuščajo sončne svetlobe;
—	da imajo lesena tla;
—	da imajo poseben prostor za zgorevanje žvepla;
—	da imajo poseben prostor s sinhronizirano daljinsko komando za komore za kondicioniranje, do-suševanje in žveplanje hmelja;
—	da imajo površino najmanj 400 m*.
6.	člen
Prostori za laboratorijsko ugotavljanje kakovosti hmelja morajo izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:
—	da so iz trdega materiala;
—	da imajo betonska tla;
—	da imajo površino najmanj 16 m2.
7.	člen
- Prostori za hrambo vzorcev dobavljenega hmelja morajo izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:
—	da so iz trdega materiala;
—	da imajo površino najmanj 16 ms. 8 9 10
8.	člen
Prostori za prevzemanje, prvo ugotavljanje koli-' čine in kakovosti kmelja ter za pakiranje in dobavo hmelja morajo imeti vsaj tele naprave in opremo;
—	avtomatsko ali decimalno tehtnico za prevzemanje hmelja, najmanj za 100 kg;
—	kabine za organoleptičen prevzem hmelja z ustrezno razsvetljavo;
—	dvigalo ali elevator za transportiranje hmelja;
—	tekoči trak ali voziček za notranji ’ transport hmelja;
—	avtomatsko tehtnico za pakiranje hmelja od 20 do 250 kg;
—	najmanj dve hidravlični stiskalnici s tlakom najmanj 100 ton.
9.	člen
Prostori za dodelavo hmelja morajo imeti vsaj tele naprave in opremo:
—	posebne naprave ali peči za zgorevanje žvepla;
—	komore za dosušeyahje in žveplanje hmelja, sestavljeno iz treh delov: sprejemnega dela, žveplal-nice in oddajnika na avtomatsko tehtnico;
—	vodoravno rešeto z zmogljivostjo 2 ton na uro;
—	vodoravni trak za dovoz'hmelja do rešeta in za prebiranje, dolg najmanj 10 m.
10.	člen
Prostori za laboratorijsko ugotavljanje kakovosti hmelja morajo imeti vsaj tele naprave in opremo:
—	aparat za hitro ugotavljanje vlažnosti hmelja;
—	aparat za konduktometrično ugotavljanje alfa kisline v hmelju;
—	avtomatsko analitično tehtnico;
—	laboratorijsko mizo;
—	napravo za organoleptično bpnitiranje hmelja;
—	mlin za mletje hmelja in aparat za homogeniziranje vzorcev hmelja.
11.	člen
Prostori za hrambo vzorcev dobavljenega hmelja morajo imeti vsaj tele naprave in opremo:
—	naprave za sekanje vzorcev iz tovorkov hmelja;
—	potrebno število ročnih stiskalnic za pripravo vzorcev hmelja;
—	potrebno opremo oziroma napravo za hrambo vzorcev dobavljenega hmelja.
12.	člen
Prostori iz 2. člena tega pravilnika morajo imeti klimatske naprave in naprave za dodatno vlaženje oziroma poznejše sušenje hmelja. Biti morajo osvetljeni s posebnimi žarnicami, ki dajejo tako svetlobo, da omogoča delo kot pri naravni svetlobi.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330/25-81
Ljubljana, dne 21. julija 1981.-
Namestnik predsednika
Republiškega komiteja za tržišče in splošne
'	gospodarske zadeve
Aleksander Skraban, dipl. oec. 1. r.
1373.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije sta na podlagi 27. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 118 in llfl. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 na skupni seji 20. marca 1981. leta sprejela
SREDNJEROČNI PLAN
Skupnosti otroškega varstva Slovenije za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije določa s tem planom:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja družbenega varstva otrok ter
—	naloge, obveznosti, sredstva in ukrepe nosilcev uresničevanja sarfioupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
. 2
Cilji družbenega varstva otrok v SR Sloveniji so - v obdobju 1981—1985 zlasti:
—	razširitev celovite družbene skrbi za otroka, v času od rojstva do vstopa v osnovno šolo, In to v
povezavi in medsebojni odvisnosti posameznih oblik družbenega varstva,
—	postopno izenačevanje pogojev za razvoj in življenje vseh otrok s pospeševanjem smotrnejših oblik vzgojno varstvene dejavnosti, upoštevaje pri tem potrebe zaposlenih staršev, potrebe in možnosti ožjih in širših družbenopolitičnih skupnosti ter potrebe posameznih kategorij razvojno ali socialno prizadetih otrok,
—	zagotovitev minimalne denarne pomoči otrokom v družinah, v katerih so dohodki na družinskega člana na mesec manjši od ugotovljenih življenjskih stroškov za otroka, dogovorjenih v Skupnosti socialnega varstva Slovenije na podlagi podatkov iz raziskovalnega projekta »življenjski stroški«.
3
Na podlagi podatkov o uresničevanju pravic zagotovljenega obsega družbenega varstva otrok v minulem obdobju, kazalcev iz samoupravnega sporazuma o temeljih družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 ter planiranega zagotovljenega obsega pravic bo Skupnost otroškega varstva Slovenije ob koncu leta ugotovila potreben obseg sredstev za uresničevanje pravic zagotovljenega programa vzgoje in varstva predšolskih otrok ter zagotovljeni obseg minimalnih denarnih pomoči za naslednje leto. Hkrati bo določila enotne obračunske prispevne stopnje za ta program v SR Sloveniji ter določila občinske skupnosti otroškega varstva, ki bodo združevale oziroma prejemale solidarnostna sredstva za ta program. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo s finančnim načrtom določila akontacijske zneske solidarnostnih sredstev za zagotovljene programe družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, ki jih bodo v posameznem letu združevale oziroma prejemale posamezne občinske skupnosti otroškega varstva vsak mesec po dvanajstinah.
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo na podlagi poročil in podatkov, ki jih bodo zbrale občinske skupnosti otroškega varstva, opravila vsako leto dokončen obračun obveznosti občin,' ki zadevajo združevanje oziroma prejemanje solidarnostnih sredstev. Ugotovljene razlike v solidarnostnih sredstvih bo skupnost poračunala v naslednjem letu po dogovorjenih merilih, če bo ostala občinska skupnost med upravičenci do solidarnostnih sredstev, sicer pa bo morala vrniti sredstva Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo že med letom proučila upravičenost posamezne občinske skupnosti otroškega varstva do sredstev iz republiške sofidarnosti, če bi bilo ogroženo uresničevanje zagotovljenih pravic družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ali na njenem ožjem območju.
4
Skupnost otroškega varstva Slovenije bo določila pred koncem leta za naslednje leto enotno prispevno stopnjo združevanja sredstev za vzajemno uresničevanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok.
Za uresničevanje varstva matere in novorojenca bo Skupnost otroškega varstva Slovenije nakazovala občinskim skupnostim otroškega varstva mesečne akontacije v višini dvanajstine sredstev, ki so na podlagi predvidenega obsega teh pravic načrtovana v letnem finančnem načrtu. Pri letnem obračunu bo Skupnost otroškega varstva Slovenije poračunala ugotov-
ljene razlike med akontacijami in stvarnimi izplačili sredstev za varstvo matere in novorojenca ter jih upoštevala pri akontacijah v naslednjem koledarskem letu.
5
Dela in naloge pri uresničevanju varstva matere in novorojenca in zagotavljanju denarne pomoči ter finančna, računovodska, statistična in druga opravila in naloge opravlja občinska skupnost otroškega varstva, ali pa te naloge zaupa ustreznim strokovnim službam.
Občinska skupnost otroškega varstva bo v letih 1981—1985 skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo postopoma prenašala ugotavljanje in izplačevanje nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust na temeljne organizacije združenega dela, na delovne skupnosti, organe in organizacije, kjer delavec združuje delo. Za druge upravičence (delavci, zaposleni pri zasebnikih; občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov; občanke, ki jim je med nosečnostjo ali po porodu prenehalo delovno razmerje), ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust, uresničuje to pravico strokovna služba občinske skupnosti otroškega varstva ali druga strokovna služba.
Občinska skupnost otroškega varstva bo temeljnim organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim ter organom in organizacijam povrnila izplačana sredstva za uresničevanje te pravice pri njih zaposlenih delavcev na podlagi dokumentacije, iz katere bo razvidna višina teh sredstev. Ob polletju pa bo občinska skupnost opravila poračun izplačanih sredstev. Stroške, ki zadevajo uresničevanje varstva matere in novorojenca v občinskih skupnosfih otroškega varstva ali v drugih strokovnih službah, bo krila Skupnost otroškega varstva Slovenije iz združenih sredstev za program skupnih nalog.
6
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo z letnimi finančnimi načrti določila nominalni obseg združevanja in razporeditve sredstev za vse skupne naloge, ki izhajajo iz tega plana. Pri tem bo upoštevala, da lahko sredstva za posamezne naloge v posameznem letu odstopajo od zneska, ki je za leto predviden s tem planom, vendar le v primeru, da v vsem planskem obdobju ne bodo presegla skupnega zneska sredstev, ki so predvidena za to nalogo. Skupna sredstva za program skupnih nalog te skupnosti v posameznem letu lahko znašajo največ toliko, kot je to določeno v razpredelnici (v cenah iz leta 1980 — (glej stran 1849).	,
7
V skladu s samoupravnim sporazumom o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bo Skupnost otroškega varstva Slovenije na podlagi posebnih kriterijev in meril zagotavljala sredstva za vzgojo otrok v predšolskih oddelkih v naslednjih zavodih za usposabljanje:
-	Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani,
— Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in v
—	centrih za korekcijo sluha in govora v Ljubljani, Mariboru in v Portorožu.
8
Skupnost otroškega varstva Slovenije bo zagotavljala predšolsko vzgojo otrok, ki so daljši čas na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani, ter z izvajalcem sklenila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela.
9
V skladu z zakonom o vzgojnoizobraževalnih organizacijah z italijanskim oziroma madžarskim jezikom in o dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah v SR Sloveniji, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije zagotavljala: .
—	kritje razlike za dejavnosti vzgojnovarstvene organizacije, če bi stroški v teh organizacijah presegali stroške v enakih vzgojno-varstvenih organizacijah s slovenskim jezikom, in
—	polovico (500/o) sredstev za investicije vzgojnovarstvenih organizacij.
(Te vzgojnovarstvene organizacije so na območju skupnosti otroškega varstva Koper, Izola, Piran, Murska Sobota in Lendava.);
—	polovico (50%) sredstev za dejavnost vzgojnovarstvenih organizacij, v dvojezičnih vzgojno-varstvenih organizacijah za otroke slovenske narodnosti in za otroke madžarske narodnosti in sicer zadnji dve leti pred vstopom v osnovno šolo.
(Te vzgojnovarstvene organizacije so na območju skupnosti otroškega varstva Murska Sobota in Lendava.).
10
Da bi izenačili pogoje vseh otrok za razvoj in življenje ter zavoljo specifičnega dela s predšolskimi romskimi otroki, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije zagotavljala občinskim skupnostim otroškega varstva, kjer imajo oddelke, v katere so zajeti predšolski romski. otroci, sredstva za kritje razlike v ceni za predšolskega romskega otroka in otroka v predšolskem oddelku.
Te skupnosti so na območju občinskih skupnosti otroškega varstva Brežice, Črnomelj, Krško, Lendava, Murska Sobota in Novo mesto.
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo na predlog posebne kotnisije v prvem polletju leta 1981 sprejela enotne osnove in merila za izračun cene vzgojnovarstvene storitve za romske predšolske otroke.
11
Da bi omogočili predšolskim otrokom slovenske narodnosti v Avstriji in Italiji vzgojo v slovenskem jeziku, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije financirala pomoč pri zagotavljanju pogojev za vzgojno-varstveno dejavnost in preskrbo didaktičnih sredstev, potrebnih za vzgojo v slovenskem jeziku. 12 13
12
Skupnost otroškega varstva Slovenije bo zagotavljala sredstva, da bi omogočili .120 ur male šole čimvečjemu številu predšolskih otrok, ki začasno bivajo v tujini, kot je bilo dogovorjeno v koordinacijskem odboru za izobraževanje naših državljanov, ki so na začasnem delu v tujini.
13
Da bi zagotovili bolj izenačene življenjske pogoje predšolskih otrok v SR Sloveniji, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije pospeševala razvoj družbenega varstva otrok v tistih občinah, ki bodo v skladu s politiko skladnejšega regionalnega razvoja opredeljene kot manj razvita območja.
Skupnost otroškega varstva Slovenije bo v letu 1981 v skladu s kriteriji republiškega zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji sprejela posebna merila za presojo upravičenosti do sredstev in obseg sredstev.
Program študij in strokovnih nalog, ki jih bo v letih 1981—1985 delno ali v celoti financirala Skupnost otroškega varstva Slovenije, bo usmerjen v:
—	izenačevanje pogojev za razvoj in življenje vseh otrok, in to z razvijanjem smotrnejših oblik vzgojno-varstvenega dela, ki bodo dostopne čimvečjemu številu predšolskih otrok;
—	razvijanje novih metod in organizacije dela, ki zagotavljajo smotrnejšo izrabo delovnih sposobnosti in delovnega časa vzgojnovarstvenih delavcev;
—	iskanje konkretnih rešitev za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov ih družbenega varstva predšolskih otrok v SR Sloveniji.
Izvajalce študij in strokovnih nalog bo Skupnost otroškega varstva .Slovenije določila na podlagi razpisa. Skupnost otroškega varstva Slovenije bo z izvajalci raziskovalnih nalog sklenila pogodbe, ki bodo določale zlasti cilje, vsebino in roke za predložitev rezultatov raziskav, obseg sredstev in način plačila ter druge medsebojne obveznosti in odgovornosti.
Pred sklepanjem novih pogodb bo Skupnost otroškega varstva Slovenije upoštevala že sprejete obveznosti za stalne strokovne naloge ter za nedokončane študije in raziskovalne naloge iz planskega razdobja 1976—1980.
•	15
Da bi izboljšali pogoje usposabljanja slušno in govorno prizadetih predšolskih otrok, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom o usposabljanju otrok in mladoletnikov z mo^jami v telesnem in duševnem razvoju sofinancirala gradnjo:
—	dopolnilnih objektov za prizadete predšolske otroke centra za rehabilitacijo sluha in govora v Ljubljani v znesku 12.400 tisoč din;
—	gradnjo centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu v znesku 1.400 tisoč din.
Investitorji teh naložb so med gradnjo objektov dolžni poročati Skupnosti otroškega varstva Slovenije o poteku del ter o stroških gradnje in to vsaj dvakrat na leto — ob koncu prvega četrtletja in v tretjem četrtletju. Na podlagi poročil bo Skupnost otroškega varstva Slovenije nakazovala investitorjem sredstva največ do višine, določene s tem planom.
16
Program skupnih nalog obsega tudi vzgojnovarstvene storitve, ki jih na mladinskih delovnih akcijah — brigadirski vrtec — opravljajo vzgojiteljice mentorice in dijakinje vzgojiteljskih šol. Skupnost otroškega varstva Slovenije bo sodelovala pri pripravi programa teh akcij in storitev z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijami ter društvi. O izpolnitvi programa bodo izvajalci vsako leto poročali skupščini Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
17
Skupnost otroškega varstva Slovenije bo v obdobju 1981—1985 financirala skupinska potovanja predšolskih otrok z območja SR Slovenije s sredstvi za
prevoz oseb na območju SFR Jugoslavije. Potrebna sredstva bo zagotovila v skladu z merili posebnega družbenega dogovora.
18
Skupne naloge občinskih skupnosti otroškega varstva, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, obsegajo tudi sofinanciranje stroškov tiska strokovnih člankov, obvestil, pojasnil, informacij in drugih objav s področja družbenega varstva otrok doma in v tujini, in to zlasti v glasilih Ciciban, Pionirski list, Otrok in družina s prilogo Vrtec, Naša žena in Naš delavec.
Izdajatelji glasil iz te točke so dolžni vsako leto poročati Skupnosti otroškega varstva Slovenije o objavljenih besedilih s področja družbenega varstva otrok in predložiti program za naslednje koledarsko leto.
19
Med družbenimi organizacijami, ki imajo v svojih programih vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije sofinancirala zlasti naslednje organizacije in humanitarna društva:
— Rdeči križ Slovenije,
— Zveza prijateljev mladine Slovenije,
— Zveza tabornikov Slovenije,
— Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije,
— Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, — Zveza slušno prizadetih Slovenije,
— Društvo mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije,
— Zveza paraplegikov Slovenije,
— Zveza društev paraplegikov Slovenije,
— Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije,
— Zveza društev invalidov Slovenije,
— Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije.
Organizacije in društva iz prejšnjega odstavka sp upravičena do sredstev, če Skupnost otroškega varstva Slovenije ugotovi, da njihov delovni program za posamezno leto vsebuje naloge izobraževanja in strokovnega usposabljanja vzgojnovarstvenih delavcev, telesno in duševno prizadetim predšolskim otrokom in družinam, usposabljanje in izobraževanje njihovih staršev,' organiziranje strokovnih srečanj in srečanj ter letovanj prizadetih otrok, socialno rehabilitacijo, mobilne službe, nego in druge oblike pomoči prizadetim otrokom, organizirano vzgojo predšolskih otrok, ki niso zajeti v vzgojnovarstvene organizacije, izdajanje strokovne literature in druge naloge s področja družbenega varstva otrok.
20
Občinske skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji bodo v obdobju 1981—1985 v Skupnosti otroškega varstva Slovenije usklajevale naloge in programe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z republiškim in občinskimi načrti obrambnih priprav ter naloge in programe, ki zadevajo družbeno varstvo otrok v izjemnih razmerah. Za izpolnitev teh nalog na republiški ravni bo Skupnost otroškega varstva Slovenije zagotovila ustrezna sredstva,
21
V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe za opravljanje strokov-
nih, administrativno tehničnih in pomožnih del bo skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije najkasneje do konca leta sklenila za naslednje leto s to službo samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela ter v njem podrobneje določila delovne naloge, odgovornost in medsebojne obveznosti.
Skupnost otroškega varstva Slovenije bo iz združenih sredstev za program skupnih nalog zagotovila skupni strokovni službi sredstva v sorazmerju z obsegom in zahtevnostjo dela, ki ga bo služba opravila zanjo. Pri vrednotenju teh nalog in del bo upoštevala določbe 7. in 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 ter določbe 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe.
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo vsako leto sprejela delovni načrt, ki bo podlaga za sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela s skupno strokovno službo. Skupnost otroškega varstva Slovenije bo s tem planom določila tudi potrebna sredstva za delo svojih samoupravnih in strokovnih organov. Skupščina skupnosti na podlagi sprejetega letnega delovnega načrta skupnosti določi z letnim finančnim načrtom nominalni obseg za ta namen potrebnih sredstev.
22
Za obračunavanje in pobiranje prispevkov občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ter pri njih zaposlenih delavcev, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije, v letu 1981 sklenila ustrezne pogodbe z občinskimi upravami za družbene prihodke in v njih podrobneje določila medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
23	- ,	.
Skupnost otroškega varstva Slovenije bo krila tudi stroške storitev, ki jih bo v letih 1981—1985 opravljala Zveza skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije za Skupnost otroškega varstva Slovenije v zvezi z. denarnimi pomočmi po mednarodnih konvencijah in sporazumih.
24
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo sproti spremljala uresničevanje nalog iz tega plana in o tem obveščala občinske skupnosti otroškega varstva vsaj enkrat na leto.
Nadzor nad izvajanjem plana opravlja odbor za i samoupravni nadzor Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Ce bo odbor za samoupravni nadzor ugotovil nepravilnosti, bo v mejah svojih pristojnosti ukrepal neposredno ali pa bo predlagal skupščini ali drugim organom Skupnosti otroškega varstva Slovenije, občinskim skupnostim otroškega varstva oziroma vzgojno-varstvenlm organizacijam ukrepe, ki naj odpravljajo vzroke pojavov nepravilnosti ali pa posledice takih pojavov.
25
Ce bi skupščina Skupnosti otroškega varstva Slo-
Pogoje za spremembo ali dopolnitev tega plana navkljub dopolnilnim ukrepom ne bo mogoče uresničiti, sprejma spremembe in dopolnitve plana v skladu z ugotovljenimi realnimi možnostmi in pogoji, in to po postopku, ki velja za sprejem plana.
Pogoje za spremembo in dopolnitev tega plana ocenjuje skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
26
Ce skupščina ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem planu ni mogoče uresničiti zavoljo objektivnih vzrokov in tega ne more rešiti v mejah svoje pristojnosti, o tem obvesti občinske skupnosti otroškega varstva, Skupnost socialnega varstva Slovenije in Skupščino SR Slovenije.
27
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije je pristojna za razlago posameznih določb tega plana.
28
Ta plan se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1981 dalje.
St. 19-3-67-81-6
Ljubljana, dne 12. februarja 1981.
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva . Slovenije Marjeta Potrč 1. r.
SREDSTVA ZA PROGRAM SKUPNIH NALOG SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
V OBDOBJU 1981—1985
v 000 dii.
Planirana sredstva
žt	Namen	1931	1982	1983	1984	1985	skupaj 1981—85
1 2	3	4	5 1	C	7	8
1. Varstvo matere in novorojenca	1,293.321	1,355.742	1,421.248	1,489.992	1,562.138	7.122.441
— nadomestila OD v času porodniškega					«	
dopusta	1,226.300	1,238.140	1,352.547	1,420.174	1,491.183	6,778.844
— pomoč pri opremi novorojenca	49.882	50.780	51.694	52.624	53.572	258.552
— porodno nadomestilo združeni kmetici	16.639	16.822	17.007	17.194	17.383	85.045
2. Sredstva za pospeševanje VVD	38 002	42.601	42.305	42.513	38.926	204.347
— usposabljanje predšolskih otrok,						
motenih v telesnem in duševnem razvoju v zavodih	11.320	11.445	11.571	11.698	11.827	57.861
— predšolska vzgoja otrok, ki so na						
zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani	2.528	2.555	2 533	2.612	2.641	12.919
—	predšolska vzgoja otrok Romov —	predšolska vzgoja otrok, pripadnikov	1.466	1.482	1.498	1.515	1.531	7.492
slovenske narodnosti v Avstriji in Italiji	3.029	3.062	3.076	3.100	3.114	15.381
—	predšolska vzgoja v dvojezičnih VVO —	predšolska vzgoja otrok slovenskih	6.124	6.191	6.259 1	6.323	6.398	31.300
delavcev, ki so na začasnem delu v tujini	1.618	1.624	1.652	1.668	1.690	8.252
**“ pospeševanje otroškega varstva v l'	manj razvitih in obmejnih občinah	6.916	7.023	7.100	7.173	7.257	35.504
—	sredstva za študije in strokovne naloge —	sofinanciranje izgradnje centra	3.671	3.712	3.753	3.794	3.841	18.771
za korekcijo sluha in govora Portcfrož — sofinanciranje izgradnje Zavoda za	700	700	—	—	—	1.400
usposabljanje slušno in govorno prizadetih Ljubljana		4.200	4.200	4.000		12.400
— drugo	600	607	613	620	627	3.067
3. Druge naloge	20.203	28.513	28.827	29.144	29.464	144.151
—	obveznosti po družbenih dogovorih ih samoupravnih sporazumih —	sofinanciranje programa družbenih	4.125	4.170	4.216	4.263	4.310	21.084
organizacij in društev ter drugih	839	843	857	867	876	4.287
— sredstva za delovanje družbenega varstva otrok v izjemnih razmerah ' — stroški samoupravnih organov Skup-	1.000	1.000	1.000	1.000	1.000	5.000
nosti otroškega varstva Slovenije	1.380	1.395	, 1.411	1.426	1.442	7.054
—	stroški strokovne službe —	stroški za storitve uprav za družbene	3.800	3.854	3.906	,	3.960	4.014	19.534
prihodke — stroški za izvajanje del in nalog	2.831	2.862	2.894	2.925	2.958	14.470
v zvezi s porodniškim dopustom — stroški denarnega in plačilnega	9.605	9.710	9.817	9.925	10.035	49 092
prometa	4.550	4.600	4.651	4.702	4.753	23.256
— drugo	73	74	75	76	76	374
Skupaj <1—3)	1,339.526	1,426.858	1,492.380	1,551.649	1,630.523	7,470.939
1374.
Na podlagi 138. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 165. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 14. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/78) je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na IX. seji skupščine dne 6. maja 1981 sprejela
SKLEP
o sprejemu metodologije planiranja stanovanjskega gospodarstva
I
Sprejme se metodologija planiranja stanovanjskega gospodarstva.
IX
Metodologijo planiranja stanovanjskega gospodarstva objavi Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v zbirki raziskav in študij št. 7/81 pri odboru za stanovanjske raziskave Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
III
V Uradnem listu SRS se objavi peto poglavje metodologije planiranja stanovanjskega gospodarstva, ki vsebuje elemente za samoupravno sporazumevanje o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 6. maja 1981.
Predsednik skupščine I Zveze stanovanjskih
skupnosti Slovenije
Kudi Bregar 1. r.
1375.
Na podlagi 138. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 165. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter metodologije planiranja stanovanjskega gospodarstva z dne 6. maja 1981 je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na 9. seji skupščine dne 6. maja 1981 sprejela
METODOLOGIJO
za oblikovanje elementov za samoupravno sporazumevanje o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva
1.	člen
Uporabniki in izvajalci, ki sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti v občini, obvezno sprejemajo elemente, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Elementi, ki jih sprejemajo uporabniki se nanašajo na:
— število, vrsto, strukturo in kvaliteto zgrajenih
stanovanj,
—	ugotavljanje cene, pogojev in načinov združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, način porabe ter upravljanje s temi sredstvi,
—	finančne vire in obseg združenih sredstev,
—	namen porabe združenih sredstev,
—	pogoje in merila razreševanja stanovanjskih vprašanj in pridobivanje stanovanj,
—	vzdrževanje, prenovo in nadomestitev stanovanj,
—	upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami,
—	oblikovanje in porabo sredstev stanarin in najemnin ter drugih sredstev za gospodarjenje,
—	namen, obseg in pogoje vzajemnostnega in solidarnostnega združevanja sredstev,
—	način porabe in upravljanja z vzajemnostno in solidarnostno združenimi sredstvi,
—	vračanje vzajemnostnih sredstev,
—	prostorske možnosti in opremljanje zemljišč za gradnjo stanovanj,
—	znanstveno raziskovalno delo,
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
3.	člen
Elementi za ugotavljanje števila, vrste in kvalitete stanovanj so:
—	število (novo zgrajenih stanovanj v družbenem sektorju), dinamika gradnje, vrsta, struktura in kvaliteta stanovanj in to za:
—	družbena najemna stanovanja;
—	solidarnostna stanovanja;
—	stanovanja v etažni lastnini,
—	število zgrajenih individualnih hiš, dinamika gradnje, vrsta, površina in opremljenost (kvaliteta),
—	število stanovanj, ki so potrebna prenove,
—	število stanovanjskih hiš, ki jih je treba porušiti,
—	število in površina poslovnih prostorov,
—	število, vrsta in kvaliteta stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami.
4.	člen
Elementi za ugotavljanje cene, pogojev in načinov združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, načina porabe ter upravljanja s temi sredstvi, se nanašajo na:
—	pogoje in meri1?' oblikovanja cen stanovanjske gradnje,
—	pogoje in načine združevanja sredstev po vrstah virov sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	merila in kriterije združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	način porabe združenih sredstev po virih sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	način upravljanja s sredstvi za stanovanjsko gradnjo.
5.	člen
Elementi za ugotavljanje finančnih virov in obsega združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo se nanašajo na:
—	sredstva iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki obsegajo:
—	sredstva za vzajemnost v stanovanjski skupnosti in med stanovanjskimi skupnostmi,
—	sredstva iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za reševanje lastnih stanovanjskih potreb,
—	sredstva iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo,
—	sredstva delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in sredstvi pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost,
—	sredstva sklada skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela iz sredstev za investicije, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela,
—	sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivajo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe,
—	lastno udeležbo, upoštevajoč tudi kredite na privarčevana sredstva,
—	sredstva amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini,
—	sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	del sredstev hranilnih vlog občanov v bankah (bančni krediti),
—	prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov,
—	sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za razreševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV.
6.	člen
Elementi za ugotavljanje namena in porabe združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo se nanašajo na:
—	sredstva za gradnjo, nakup in prenovo družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	sredstva za solidarnostno gradnjo stanovanj,
—	sredstva za gradnjo in prenovo stanovanj, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV ter za kreditiranje prenove stanovanjskih hiš in stanovanj kmetov — borcev NOV,
—	sredstva za gradnjo domov in stanovanj za upokojence,
—	sredstva za gradnjo samskih domov za delavce,
—	sredstva za gradnjo stanovanj’ ki so namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj krrietov kooperantov in združenih kmetov,
—	sredstva’za gradnjo družbenih stanovanj, ki so namenjena deficitarnim kadrom v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih,
—	sredstva za gradnjo domov za učence in študente za obdobje od 1981—1985,
—	sredstva za ureditev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij,
—	razmerje med sredstvi, namenjenimi za gradnjo stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj, glede na strukturo in namen stanovanjske gradnje.
7.	člen
Elementi za ugotavljanje pogojev in meril za razreševanje stanovanjskih vprašanj se nanašajo na:
—	normative za dodeljevanje družbenih stanovanj,
—	pogoje in merila za pridobitev stanovanj, ki so zgrajena iz sredstev solidarnosti,
—	pridobivanje stanovanj mladih družin,
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, ki so prilagojena za občane s posebnimi potrebami,
—	določanje višine lastne udeležbe, pri čemer se upošteva vrednost stanovanja, socialno ekonomski položaj delavca in njegove družine ter zdravstveno stanje delavca in njegove družine,
—	pogoje in roke plačila lastne udeležbe,
—	rok, način vračila in obrestno mero lastne udeležbe,
—	pogoje pri oblikovanju sredstev za gradnjo, nakup in prenovo družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš.
8.	člen
Elementi za ugotavljanje vzdrževanja, prenove in nadomestitve stanovanj so:
—	vrsta, obseg in stroški vzdrževalnih del,
—	financiranje vzdrževanja,
—	število prenovljenih stanovanj in stanovanjskih hiš z dinamiko prenove in stroški,
—	število porušenih stanovanjskih hiš in število nadomestnih stanovanj.
9.	člen
Elementi za upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami se nanašajo na:
—	delo organov upravljanja,
—	vrste in obseg nalog upravljanja,
—	terminski plan izvajanja nalog,
—	stroške upravljanja in način pokrivanja teh stroškov.
10.	člen
Elementi za določanje sredstev zbranih stanarin i# najemnin ter porabe teh sredstev vsebujejo:
—	kriterije in merila gospodarjenja s stanovanji,
—	metodologijo določanja stanarin in najemnin,
—	strukturo stanarine in najemnine,
—	vrednost točke,
—	letno vrednost stanarin in najemnin,
—	kriterije za subvencioniranje stanarin in predvidena potrebna sredstva za subvencije,
—	najnižji odstotek stanarine, ki ga je dolžan prispevati vsak imetnik stanovanjske pravice,
—	porabo stanarin in najemnin po elementih,
—	načela odločanja s stanarinami in najemninami po njihovih elementih,
—	tehnične normative trajanja elementov, delov in naprav v stanovanjih in stanovanjskih hišah,
—	osnove in merila za vzajemnostno združevanje in razporejanje dela stanarin za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	obseg vzajemnostnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
11.	člen
Elementi za ugotavljanje namena, obsega in pogojev vzajemnostnega in solidarnostnega združevanja sredstev se nanašajo na:
—	obseg vzajemnostno in solidarnostno združenih sredstev za: gradnjo, prenovo, vzdrževanje, subvencioniranje;
—	obseg in pogoje vzajemnostnega in solidarnostnega združevanja sredste\t;
—	pogoje in merila vzajemnostnega združevanja sredstev.
12.	člen
Elementi za ugotavljanje načina porabe in upravljanja z vzajemnostnimi in solidarnostnimi sredstvi so:
—	način porabe vzajemnostno in solidarnostno združenih sredstev,
—	pogoji pridobivanja vzajemnostno in solidarnostno združenih sredstev,
—	namen porabe vzajemnostno in solidarnostno združenih sredstev,
—	upravljanje z vzajemnostno In solidarnostno združenimi sredstvi.
13.	člen
Elementi za ugotavljanje meril in kriterijev vračanja vzajemnostnih sredstev vsebujejo:
—	obrestno mero,
—	dobo vračanja,
—	roke vračanja,
—	način vračanja.
14.	člen
Elementi za ugotavljanje prostorskih možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo stanovanj so:
—	skupno razpoložljiva površina in še nezazidana zemljišča za stanovanjsko gradnjo,
—	lega in vrsta zazidave zemljišč za stanovanjsko gradnjo,
—	pripravljenost urbanistične dokumentacije zazidljivih zemljišč za stanovanjsko gradnjo,
—	komunalno opremljanje zemljišč,
—	stavbna zemljišča, opremljena z dostopno cesto, vodovodom, elektriko in kanalizacijo,
—	sredstva za stanovanjsko graditev, ki so namenjena za financiranje gradnje omrežja komunalnih objektov in naprav.
15.	člen
Elementi za ugotavljanje znanstveno raziskovalnega dela vsebujejo:
—	prognozo znanstveno raziskovalnega dela,
—	potrebna sredstva za izvedbo programa,
—	oblikovanje potrebnih sredstev za znanstveno raziskovalno delo.
16.	člen
Elementi s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zajemajo:
—	program aktivnosti,
—	potrebna sredstva. ■
17.	člen
Elementi, ki jih sprejemajo izvajalci, se nanašajo • na:
—	osnove in merila za oblikovanje cen stanovanjske gradnje,
—	poprečno prodajno ceno l ma neto stanovanjske površine,
—	poprečno ceno 1 m! komunalno opremljenega zemljišča,
—	obveznosti in zmogljivosti gradbenih proizvajalcev ter projekti ve za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje z dinamiko gradnje,
—	tipe in število etaž, objektov, tehnologijo graditve, kapacitete izvajalcev za proizvodnjo gradbenih materialov,
—	tipizacijo gradbenih elementov,
—	poprečno produktivnost gradnje tipičnih gradbenih objektov,
—	samoupravno organiziranost proizvodnih in družbenih dejavnikov,
—	ukrepe za racionalizacijo gradnje, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci usklajujejo elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana v skupščini stanovanjske skupnosti.
Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih spotazumov o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 33/79).
19.	člen
Metodologija za oblikovanje elementov za samoupravno sporazumevanje o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 6. maja 1981.
Predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Rudi Bregar 1. r.
VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA
1376.
Na podlagi 'določil 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana, Vodne skupnosti za območje Soče za obdobje 1981—1985, ki ga je sprejela skupščina Vodne skupnosti za območje Soče na V. zasedanju, dne 3. oktobra 1980 je skupščina vodne skupnosti za območje Soče na VII. rednem zasedanju, dne 24. junija 1981 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da jc sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana, Vodne skupnosti za območje Soče za obdobje 1981—1985
I
Skupščina Vodne skupnosti za območje Soče je na svojem VI. rednem zasedanjju, dne 9. januarja 1981 ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče za obdobje 1981—1985 posredovan vsem članom skupnosti in objavljen v občinskih glasilih.
II
Na podlagi posredovanih pristopnih izjav in poročil izvršnih svetov skupščin občin, je večina zavezancev sprejela samoupravni sporazum o temeljih plana, Vodne skupnosti za območje Soče za obdobje 1981—1985.
III
Z uveljavitvijo ugotovljenega sklepa so doni pogoji izpolnjevanja določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče ter določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985.
' IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1303-7/72-80/81
Nova Gorica, dne 31. avgusta 1981.
Predsednik skupščine Silvij Blaj, dipl. inž. gozd. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CELJE
1377.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 7. avgusta 1981 sprejel
SKLEP
b
s o javni razgrnitvi lokacijske dokumentacije za Zdravstveni šolski center Celje
1
Javno se razgrne lokacijska dokumentacija za Zdravstveni šolski center Celje (v nadaljnjem besedilu LD). LD je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v juniju 1981 pod št proj. 313/81.
2
LD bo javno razgrnjena v prostorih Občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja in v prostorih, ki jih bosta določili krajevna skupnost Dolgo polje in krajevna skupnost Slavko Šlander.
3
Pripombe k LD lahko dajo delovni ljudje In občani, organizacije Združenega dqla ter druge organizacije in organi.
4
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega Sklepa v Uradnem listu SRS.
Št. 351-481/81-5
Celje, dne 7. avgusta 1981 ,
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalczina 1. r
1378.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 In 8/78) na seji dne 7. avgusta sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi lokacijske dokumentacije — magistrala zahod od Čopove ulice do Mariborske ceste
1
Javno se razgrne lokacijska dokumentacija — magistrala zahod od Čopove ulice do Mariborske ceste in kot njen sestavni del tudi lokacijska dokumentacija — križanje Kersnikove ulice s Savinjsko železnico in magistralo zahod v podvozu, z ekonomsko tehnično obrazložitvijo (v nadaljnjem besedilu LD). ID je izdelal Razvojiv' center Celje, TOZD Planiranje v aprilu 1981 Pod št. 923/80 in v juniju 1981, pod št. 292/81.
2
LD bo javno razgrnjena v prostorih Občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, v Zavodu
občine Celje za planiranje in izgradnjo in v prostorih, ki jih bosta določili krajevna skupnost Dolgo polje in krajevna skupnost Gaber je.
3
Pripombe k LD lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije ih organi.
4
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St'. 351-905/74-5
Celje, dne 7. avgusta 1931
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalczina 1. r.
1879.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne
7.	avgusta 1981 sprejel ,
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga dopolnitve urbanističnih redov za objekte osebne, rekreacije
1
Javno se razgrne predlog dopolnitve urbanističnih redov za objekte osebne rekreacije (v nadaljnjem besedilu: predlog UR). Predlog UR je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu juniju 1981 pod št. projekta 6/81.	\
2
Predlog UR bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja In v prostorih, ki jih bodo določile krajevne skupnosti Frankolovo, Pod gradom, Šmartno v Rožni doUnl in Vojnik.
3
Pripombe k predlogu UR lahko dajo delovni
ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi
4
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/68-5
Celje, dne 7. avgusta 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine .
Celje
Venčeslav Zalczina 1. r.
KAMNIK
1380.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1981 (Uradni list SFRJ, št. 32/81) in v zvezi z republiškim družbenim dogovorom o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev z posveševanje izvoza, sklenejo
— Izvršni svet Skupščine občine Kamnik,
— Občinska zdravstvena skupnost Kamnik,
— Občinska izobraževalna skupnost Kamnik,
— Skupnost otroškega varstva Kamnik,
— Občinska kulturna skupnost Kamnik,
— Občinska telesnokulturna skupnost Kamnik, — Skupnost za zaposlovanje Kamnik,
— Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik,
— Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik,
— Skupnost za varstvo pred požarom občine Kamnik,
— Služba družbenega knjigovodstva, Ekspozitura Kamnik,
DRUŽBENI DOGOVOR
o zagotavljanju in usmerjanju dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza v občini Kamnik
1.	člen
Udeleženci sklenejo ta dogovor, upoštevajoč dogovorjene naloge na področju izvoza, ki so temeljnega pomena za družbeno reprodukcijo in v skladu s sprejetim družbenim planom in resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter nujnost zagotovitve dodatnih družbenih sredstev za pospeševanje izvoza.
2.	člen
Z republiškim dogovorom določena obveznost za občino Kamnik v višini 13,769.000 din se zagotovi iz prihodkov posameznih oblik splošne in skupne porabe v letu 1981 in razdeli na posamezne udeležence, kot sledi:
din
— Izvršni svet Skupščine občine
Kamnik iz sredstev občinskega proračuna 1,058.200 — Občinska zdravstvena skupnost Kamnik	5,390.480
— Občinska izobraževalna skupnost Kamnik	8,216.400
— Skupnost otroškega varstva Kamnik	884.080
— Občinska kulturna skupnost Kamnik	344.000
— Občinska telesnokulturna skupnost Kamnik	209.840
— Skupnost za zaposlovanje Kamnik	187.600
— Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik	1,991.760
— Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik	292.400
— Skupnost za varstvo pred požarom občine Kamnik	244.240
3.	člen
Udeleženci bodo družbena sredstva za pospeševanje izvoza iz 2. člena tega dogovora izločali na poseben zbirni račun občine Kamnik pri Službi družbenega knjigovodstva, Ekspoziture Kamnik, v štirih enakih mesečnih zneskih iii sicer:
—	do 15. septembra 1981
—	do 15. oktobra 1981
—	do 15. novembra 1981
—	do 15. decembra 1981.
4.	člen
Izpolnjevanje obveznosti udeležencev tega dogovora kontrolira Služba družbenega knjigovodstva v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da posamezni udeleženci ne izpolnjujejo obveznosti po tem dogovoru, obvesti o tem Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
5.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni organi udeležencev.
6.	člen
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu ter začne veljati z dnem objave.
Kamnik, dne 28. julija 1981.
Udeleženci
KOČEVJE
1381.
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 38. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje na 6. seji, dne 28. novembra 1980 sprejela
PRAVILNIK
o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Kočevje
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa statut občinske skupnosti in ta pravilnik.
S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Kočevje, pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbeno ma-terlaln« pomoči in druga vprašanja v tej zvezi.
Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti.
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
II. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI
2.	člen
Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi.
V	,izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Kočevje, če pridejo na območje te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna.
Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna.
3.	člen
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti.
Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Ur. L SRS, št. 19/1980).
V	primerih očitne in hude invalidnosti. se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika.
Za nesposobne za pridobitno delo, se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo.
Za nesposobne za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, fe za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Ce otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu.
4.	člen
Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri.
Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
5.	člen
Ce ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic.
Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči.
Ce pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom.
6.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima dfugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen' do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti.
Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči.
7.	člen
Ce občan iz 6. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupposti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera.
Ce se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v skladu s 55. in 56. členom tega pravilnika.
8.	člen
Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah zlasti:
—	če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolehni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov;
—	če so v težkem gmotnem položaju'zaradi začasne nezaposlenosti, in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni
preživljati. Nadalnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči v tem'primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka;
—	če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob dopustu s prestajanja zaporne kazni;
—	v drugih nujnih primerih.
Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih — začasna.
9.	Člen
Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči .oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna.
10.	člen
Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik.
• Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno.
Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena'tega pravilnika.
Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči).
III. OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VlSlNA POMOČI
11.	člen
Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so:
1.	denarne pomoči:
—	stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje;
—	denarna pomoč družini;
—	začasna denarna pomoč;
—	enkratna denarna pomoč;
2.	doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih;
3.	dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu alj v drugi družini, ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu;
4.	doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini;
5.	plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanom na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k Straškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu;
6.	plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane. 12
12.	člen
Skupščina skupnosti s sklepom določi:
1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vii'sređstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samouprav-
nem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
2.	višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen);
3.	najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen);
4.	najvišjo in naj nižjo možno višino zimske pomoči (36. člen);
5.	najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin (37. člen);
6.	višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen);
7.	najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen).
A.	Denarna pomoč
Splošne določbe
13.	člen
Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarna pomoč) imajo oscbg, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki.
14.	člen
Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v, primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil, ipd.), ne izhaja'kaj drugega.
15.	člen
Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadalnjem besedilu: upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji.
Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pompči.
Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oz. na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo.
16.	člen
Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica.
V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino.'
Stalna denarna pomoč
17.	člen
Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pri-
čakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna.
Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas.
18 člen
Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi.
Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam.
Če občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem člerlu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. do 30. člena tega pravilnika.
'	19. člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati, ki živi sam, je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena).
Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 15 %> nižja denarna pomoč kot če bi živel sam.
20.	člen
V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
21.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri nima oseb. ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati'za njegovo preživljanje, ima, ce izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje.
Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam), oziroma povprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, ozirorpa če za predšolske otroke ne dosega 50 %> tega zneska.
Ce je kateri izmed članov družine iz. prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje troske za njegovo preživljanje, oziroma če so iz dru-hh razlogov • stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, sc dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka
za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke.
22.	člen
Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati.
23.	člen
V	dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne polnoči.
V	dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo.
24.	člen
Ce je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katastrski dohodek, se le-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s količnikom, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi Vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka).
Med" dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
25.	člen
V	primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemljišču mogoče ustvariti.
Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvarili, je treba zlasti upoštevati:
—	bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva;
—	večje število otrok, na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva;
—	posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča,
Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi komisijo pri krajevni skupnosti, ki je "pristojna za obravnavanje socialne problematike, in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči.
26.	člen
Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne poihoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje,-in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma povprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospo-
dinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika
Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika.
Dodatek za pomoč in postrežbo
27.	člen
Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči, po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi.
Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonci in otroci), pri čemer se v okviru'razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo.
Denarna pomoč družini
28.	člen
Ce živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika), in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarno pomoč družini.
Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če povprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika.
Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki.
29.	člen
Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku.
Ce pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, — nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba.
30.	člen
Višina .denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroke plačuje roditelj, ki rie živi v skupnem gospodinjstvu, ipd.), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim' odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. in 25. členom tega pravilnika.
Začasna denarna pomoč
31.	čen
Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna.
Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadalnjih največ 6 mesecev.
Cas (obdobje od — do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.
32.	člen
Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje.
Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika.
33.	člen
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačilo oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč.
Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oz. o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek.
Enkratna denarna pomoč
34.	Člen
Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena, in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom.
Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine.
35.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena pravilnika, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč.
Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje.
36.	člen
Enkratna denarna pomoč v obliki tako imenovane »zimske pomoči«, ki je namenjena za nabavo ozimnice in kurjave, pripada vsako leto občanom — prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje.
Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh sla-
/
bega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za nabavo ozimnice in kurjave.
Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, inp.).
37.	člen
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci).
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oz. rejnika.
' Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini.
Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne pgroženosti družine, v kateri otrok — šolar živi.
B.	Plačevanje stroškov oskrbe odraslih občanov v socialnih zavodih
38.	člen
Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbeno materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma, če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pravico do materialne pomoči v obliki plačila ce-* lotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena, in prvega odstavka 20. člena.
Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena.
Občani iz prejšnjega odstavita imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; k razliki je treba prišteti še pripadajoči znesek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino) po 41. členu tega pravilnika, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov.
39.	člen
Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer
je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika.
Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu; kjer je v oskrbi.
■ člen
Višina prispevka o.seu, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oz. starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali kakega drugega posamičnega akta, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinsko skupnost, v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije določi skupščina občinske skupnosti.
Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen, če ni izredno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu.
Ce zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena, oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih" obveznosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. in 56. členu tega pravilnika.
C.	Dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina)
,	41. člen
Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina).
Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
42.	člen
Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 45. člena tega pravilnika, ter občanom, ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne oskrbe na svojem domu (47. člen).
C. Oskrba odraslih občanov v drugi družini
43.	člen
Odrasli občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovati sami, in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini.	,
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
člen
Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo.
S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovanca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznosti in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe.
Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške, ipd.
45.	člen
Ce s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime, kolikor ni Izrecno drugače določeno (tretji odstavek 15. člena).
46.	člen
Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana — oskrbovanca v drugi družini, ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika.
D.	Plačevanje postrežbe in pomoči oziroma celotne oskrbe na domu upravičenca
47.	člen
Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri.
48.	Člen
V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena tega pravilnika.
E.	Plačevanje rejnine in zavodske oskrbe za mladoletne občane 49
49.	člen
Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (svet) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače.
Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka.
Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje.
Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska. skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oz. k stroškom zavodske oskrbe za otroka, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti.
Ce starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost V skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračila izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena.
50.	člen
Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije.
Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti:
—	starost rejenca;
—	zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca;
—	življenski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čim bolj vsestranski razvoj rejenca;
—	stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oz. rejniku;
—	časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez prekinitve; po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto; po 5 dni oz. 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic; ipd.).
51.	člen
Rejnino nakazuje občinska ^skupnost neposredno na naslov rejenca oz. rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec.
Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej.
Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne, neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika.
52.	člen	/
Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika.
Če sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno, svet za varstvo otrok in družine odloči, naj ObSSS ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju osebe iz prvega odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši).
Svet za varstvo otrok in družine ObSSS sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
IV. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI
53.	člen
Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbene materialne pomoči.
Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči.
54.	člen
Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (npr. pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja brez družbene materialne pomoči.
O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo č pravici do materialne pomoči.-
55.	Člen
V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen ZZZDR).
56.	člen
Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedi-'»čev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju).
Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene.
V. KONČNA DOLOČBA
57.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe o dodelitvi materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v statutu občinske skupnosti, sprejete 25. 12. 1974.
58.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje
Avgust Švara 1. r.
\
LJUBLJANA BEŽIGRAD 1382.
Na podlagi 11. v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 177. redni seji dne 4. avgusta 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BI 1
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BI 1, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 24740/81 v juniju 1981.
2
Zazidalni otok BI 1 obsega območje med podaljšano Dimičevo ulico na severu, Linhartovo cesto na jugu, novo Tomačevsko ulico na vzhodu in športno rekreacijskim centrom Boris Kidrič na zahodu.
3
Osnutek zazidalnega načrta Iz 1. točke tega sklepa
bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13 ip v pritličju Družbenega doma krajevne skupnosti Savsko naselje I, Ljubljana, Belokranjska 2, v času od 11. septembra 1981 do 12. oktobra 1981 ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrldh od 7. do 14. ure In ob petkih od 7- do 12. ure.
St. 351-22/78-8/1
Ljubljana, dne 6. avgusta 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zaveo 1. r.
1383.
Na podlagi 11. v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 177. redni seji dne 4. avgusta 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 106/1 in BS 106/2 — Mala vas
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za Območje zazidalnih otokov BS 106/1 in BS 106/2 — Mala vas, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2814/81 juniju 1981.
2
Zazidalna otoka BS 106/1 in BS 106/2 obsegata območje naselja Mala vas ter mejita na severu in vzhodu na športno rekreacijske površine ob Savi, na zahodu na Titovo cesto, na jugu pa na zazidalni otok BS 8 — Stožice.
3
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prostorih krajevne skupnosti Ježica, Ljubljana, Titova 238, v času od 11. septembra 1981 do 12. oktobra 1981 ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob petkih od 7. do 12. ure
St. 351-10/80-8/1
Ljubljana, dne 6. avgusta 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec L r.
POPRAVEK
V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št 18/81, 20/81 in 24/81) so tile popravki:
1.	v naslovu pregledov se za besedilom »št 18/81« doda besedilo: »in 20/81«;
2.	v tabeli pod 1 »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
a)	pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stolpcu 16 stopnja 12,51 nadomesti s stopnjo 11,53;
—	v stolpcu 17 stopnja 27,35 nadomesti s stopnjo 26,37;
b)	pri zaporedni številki 42 občina Radovljica:
—	v stolpcu 16 stopnja 10,61 nadomesti s stopnjo
10,86;
c)	pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika:
— v stolpcu 17 stopnja 26,05 nadomesti s stopnjo 26,23.
St. 420-26/30
Ljubljana, dne 18. avgusta 1981.
/
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke' Zdenko Mali 1. r.
VSEBINA
Stran
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1368.	Odlok o vp(a£llu razlike	v ceni	moke	1839
1367.	Odlok o nadomestilih proizvajalcev	kruha	1839
1368.	Odlok o nadomestilu za Izplačano premijo pri odkupu pšenice letine 1981.	leta	1841
1369.	Družbeni dogovor o načinu zagotavljanja In
usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje Izvoza	1841
, REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1370.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
Iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za tinanciranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981	1843
1371.	Odredba o spremembi in. dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju druž-
benih dejavnosti	1844
1373.	Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za promet s hmeljem	1844
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1373.	Srednjeročni plan Skupnosti otroškega varstva Slovenije za obdobje 1981—1983	1845
1374.	Sklep o sprejemu metodologije planiranja stanovanjskega gospodarstva	185#
1375.	Metodologija za oblikovanje elementov za samo-
upravno sporazumevanje o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva	1850
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1376. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana, - Vodne skupnosti za
območje Soče za obdobje 1981—1985	1852
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1377.	Sklep o Javni razgrnitvi lokacijske dokumentacije
za Zdravstveni Šolski center Celje	1853
1378.	Sklop o Javni razgrnitvi lokacijske dokumentacije
— magistrala zahod od Čopove ulice do Mariborske ceste (Celje)	1853
1379.	Sklep o javni razgrnitvi predloga dopolnitve urba-
nističnih redov za objekte osebno rekreacije (Celje)	1853
1380.	Družbeni dogovor o zagotavljanju in usmerjanju
dela družbenih sredstev za pospeševanje Izvoza v občini Kamnik	1854
1381.	Pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu	v	občini	Kočevje	1854
1382.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na-
črta Za območje zazidalnega otoka BI 1 (Ljubljana Bežigrad)	l*61
1383.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 106/1 in
BS 106/2 — Mala	vas	(Ljubljana	Bežigrad)	1862