ISSN0350-SS61
ZA koft^c t^dne
Delno jasnobos spre-msnlpvo obfačnosijo. Jutri kralkoiranje plof^e. Nekoliko hladneje bo.
številka 11
četrtek« 21. marca 2002
2S0 SIT
■MIHO
viiij^sfji:
Problem bo, če se stavka (preveč) zavleče
Kaj sledi mehkemu začetku?
VELENjt:, IH. marcji - Dan prc<l /aceCkom tako ínivnovane »mvhke« stavko »)nn7iik<iv in /o hn/<)ravnikov, ko IÏ opnivljaj» 74>i>IJ 40-iirni delovni tednik in niijvťť 10 ur podsilj.šane^^ dclii na tedvn« si> v Zdravstvenem <li»-mu Velenje připlavili novimirsko konfcrenccK Na njej so spregovorili o(em,ki)kuso vČHSU stavke v vxlrHvsivenih domovih in ix»lnišni-aili ]}ri|>r<kvijeni spieinunjene po)>oje dehi.
Prcdwem so vsi poudarjali, da iKwCasu Slavke v ccloTj piskrhljc-no za zdravstveno varstvo mlajših od 18 let in slarc}.^ili oh65ict, ncv sećnic in p(m>dnic. opravljeno pa bo lydi vse dulo v urgentni zdrav-stv<;ni dejavnosli. '/a\ lo je stroka dolžna poskrbeli v skladu z zakonom o zdravniški službi.
Kako pa so na cas Mavke pripravljeni v zdravstvenih zavodih in ustanovah, ki jih obiskuje najvei prebKalccv ŠaleSkc doline?
Vladimir Topler, dr. med., direktor Bolnišnice Slovenj (Gradec: »/.a nujne primere bo ves cas ptwkrbljeno enakt\ kol je bilo doslej, enako bo tudi Število
dežurnih ekip. V prvih dneh bo luili vse ilrugo pt»tekalo popolnoma enako, v nadaljevanju pa sa ziiajo že naročene preiskave in posegi zmanjkali«.
Janez hites. dr. med., direktor Bolnišnice Topolsica: »V petek smosedli skupaj člani slrc^kovne-ga sveta, predsednica Fidesa ín preilsodnik svela zavoda in diigo-vorili izhodišča za nemoten delovni proces v času slavke. Zavedam se, da smo pred stavko in po njej sodelavci, in da bi kakrSno koli zai^tnA/anje med zdravniki in vodstvom, do cesar je ponekod celo pri Slo, bilo nesmiselno. Za lx>lnike se v prvem tednu ne bo spremenilo prav nič. če bo Slavka trajala dalj časa. pa se zna y^odi-li, da bo kakžen bolnik namesto dopoldne, na preiskiive povabljen popoldne«.
Jo/C Zupančič, dr. med., direk* tor ÍUlrHvsivenej^a di»ma Velenje:
Najprej želim poudariti, da imam občutek» da se pogajalski skupini ne zavedala odgovorm^sti in pomembnosti sisicma zdrav-sivenega varsrva. Sicer pa bo pri nas največji problem t>rganrziranjc
dežurne službe, ker to v ccloti opravljamo v nadurnem oziroma podaljšanem delu, zaradi icsar b<^ najbrž dosIt^mvit zii redne obiske v splošnih ambulantah nekoliko m:injSa. Bo pa vsekakor upoiitevana stopnja nujnosti<i
Mlliiiš [^žžtic, dr. slum., predstojnik Zobo^ravslv» ZD Velenje: »Ker pri nas ni veliko dežurstev. sc že sedaj držimo zakonskih okvirjev, tako da posebnih ležav ne pričakujemo. Razen, ie ne bo vse sk'upaj trajalo predolgo.«
Kadko Komadinn, dr. med., strokovni direktor Bolnišnice Celje: »Za prve dni stavke smo izdelali umike, ki se ne bodo bistveno razlikovali od že prej narejenih. Cc b<5 stavka končana do konca meseca, se to pri pacientih ne bi smekl p<i2nati. bo trajala več tednov, je pa razumljivo, da se bo priCel i^seg dela wnanj^-vuti in to pretlvsem na področju operalnnih strok, kjer bo težko zagotavljati dovol) veliko Stvvilo specialist«w pri posameznih operativnih posegih«.
■ MUena Hrstič ' Planine
VeJika noč -pomladi m
Slovenija pripni se!
V sklop slovenske ak-cye /a še večjo uporabo varnostnih pasov so se vključili tudi Policijska poslaja Moyirle. na/ar-ski občinski SPV in ZSAM Mozirje.
Pred gasilskim domom v Nazarjah so tako v petek p*3po]dne predstavili uporabo varn^wt-nega pasu in otroških varnostnih sedežev, [ju-bitelji jeklenih konjičkov so lah ko uživali v les tnilt vx>žnjah z novimi vozili, najbtïlj zanimivo pa je bilo seveda oh in po.se-bej na "zaleiavCku."
■ foto:)p
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Za isto mizo: predstavniki Fidesa in vodstva zdravstvenih domov in bolnišnic.
rre<l nami je največji krscanski praznik-velika n4»č. ki soja(M] nekdaj pra/nnvali na prvo jKimladansko pidno itino. Uvod v veliki teden predstavlja cvetna nedelja - ta Im) to nedeljo - spomin na Je/usov pcih^Kl v Jeruzalem. Nekdaj in še danes Je bil ta dan pen svečen blaj^oslovu pomladnega zelenja.
Velika m^ jc tudi državni pra/nik, dela pr<«l dan, ki g« po svoje praznuje tudi vse več tistih, ki siccr niso verni. TI ga pojmujejo kot praznik pomladi in rodnosti, kot dan, ko sc v hiši zbere vsa družina. Kako si"» ve liko noć praznovali nekoč in kako jo danes, smo skušali ujeti v fotoobjektiv minulo nedeljo na velenjskem gradu. Več na sirani 20.
■ hé, foto: vos
Ničesar
pomembtajšego ne more sforiti oce ZO svoie otroke kot to, do ijihovo moHi.^i^
(Hi
au)
M
Prizemljitev
leden, kî se poĆđ.</ izteka, se je začel ueĆ kol zanïnùvo. V neMjo seru posluhh^ kako bo treba nart^dili da V %\ovtim}ï se z^nanjšamo inflacijo. V ponedeljek so pouedalit da se o/j polnoči podraiH htn-cm, za sedein toÍar}ev na Hier. Ampak to še ni pse. k/nalu naj hi sledila še ena podražitev. V i/jrek s>no se zlfudili v rahlo oblačno julro, ko se }e po vsei Slf/i/eniji pričela lake/ m\enf>vana mehka slai^ka zdrai/riikov. Novica, ki we je mnogo boli zaMela, pa je bila, da hmio v ?>litvemji uerjclno v kraikent spel zamenjah vse telefonske številke na y-navaibiii?" telefonih. Haloo!!! Slišim pravť! Pred dvema letoma smo f Sloveniji, meuda Ziiradi imlagajanfa livropskt uniji ali nekaj podobnega, zamenjali vse telefonske Številke, tudi omrežna. \ zadnjih desetih letih sem pri fios doma zagotovf> dobila najmanj 4 nove številke, prav toliko vshižbi. Kers(ftn sŠtevjlkarni odnMaj skregana, sem inida kar nekaj časa krepke težave, da sem si zaptviimla vsaj liste štiri, ki jih v življen ju največkrat potrebu^ fem. Rekli so, da je takrat zanjenjava številk državo m nas, uporabnike, stala milijardo tolarjev. Težko vtrjamem, da je v to cifro vštet tudi znesek vseh p<Hl/etnikov, velikih in malih, pa
Tako mislim
ustanov ifj sploh vseh, ki so morali natisniti nove obrazce, za-poslenim izdelati nove vizitke... Ko/ kaže, nas vse to spet Čaka. Ker gre lx>jcb Čas in tehnologija hitro naprej m ker po dveh letih nismo veČ v 20., ampak 21. stoletju^ I Ta ki j pravijo na (novem) ministrsCvit za informacijsko družbo, h t utemeljujejo potrebo pfj ponovni zamenjavi telefonskih Številk na navadnih, stacionarnih telefonih. Le kaj nas Še Čaka da konca tedna, če se je Sizmo v prvih dneh nal/ralo toliko »vzpodbudmh^< no-vicf Morda bo ziiravfiiŠka slůvka končana ^Če sem iskrena, tudi te ne razumem povsem, sploh p<j tem, ko sem ffrehrala mnenje priznanega zdravnika, Velenje an a dr. Andreja Tram puža. o tem, kako zdravniki delajo drugod po svetu in kako ftri nas, kjer se bolnikom bojda premalo posvečajo, ker je njihov delovrji Čas prekratek. On že ve, izkušnji' si Še vedno nabi' ra v Ameriki, ker do7na zan/ ni bilo dela, pomislim ob tem. M(/rda je res krivo to. da si s številkami nisem v dobrih rxlno' sih in da ob pogledu na povprečne z^iravniške, scxlniŠke, učiteljske m Še hikšne »državne-< plače onemim. Vgospoiiar-stvH, kjer se ustvarja denar za l>roračunske porabnike, sopov' prečki za visoko izobražene kadre krepko nižji, sindikati pa mncjgo manj (jilloČni, saj kruti kapitalizem sliši le na irne biČ(ik'<. Pa smo spet pri .številkah, a nei Ki jih Še veJno ne razumem.
■ Bojana Špegei
9770350556014
n ONOVitEC e
Prazničen konec tedna
v soboto proslava, v nedeljo pohod
KONOVO-VmiHiiUi. 23. marca, ÍH> tudi letos kri^cvnsi.skuiH
nost KiiTH)Vf>l)o^nti»7!:i/narTH»v.4lH knýoTii pniznik. Na pni/niCvn diin, oh IKuri. l>fk(i> svi>i<pin domu knijanovi^tvorili razstavo likovnih del Milene àhijner. PotíUtvili jiti IxHto v Vťliko <lv(»run() (luimi. V kulturnem pro^^lmll na prlr«Klitvj IhkIi» sodelovali Kvartet upokoji'ncuv KUD Lípa Kiinovo, Sťinl)riskí tíintje. Veá« nn ArIiČ s Huvio in plcisna »kupina Kala.
V nedeljo, 24. marc;«. c>l>8.uri, pa pripravljajo iradícíon id ni p»"»!!»^ incjjili krajcviïcskupnosii Kontwo. ludi lokrat, Žc hcsiií pavrsli,^ skupaj pripravljata svcl KS in Planinska sokeija Div bfi(^K4)novii. /brnio mc.sloboprcd ck^iiu^m krajanw. Predsednik sveta KS Koňovo Karli Stropnik pravi: ^Zclo veseli ^mo. ker je iideležha tia pohodu iz leta v leto bolj bogata. Lani je bilo preko 120 pohodnikov, zaključek pasmo pripravili v âembrieu pri Spitalovili, Ker jo lani takt> lepo uspelo, bomo ttidi letos pohod zaključili na tej domaCiji.«*
Daljši pogiwor s predsednikom jsvcta KS Konovo Karlijem StMpnikt>m ter predstavnikom Konmnalnepi pixíjctja Velenje o investicijah v kraju v na:^cdnjth letih, ki jilï biues veliko, preberite v naslednjem tednu.
Mbš
Za Cankarjevo priznanje
I • • • • é • • I
Rezultati 5. aprila
VI^LENJI^- Minuto .solmlo je v Sloveniji polekulo re^^usko in hkrati dr/avnn tekmiivarye materinščine, (rfistiteljiea n^j-ixiy^ih tekmovakev s tovrstnili ^olsldh prLMzku^cru v ce^ski rcj^ljije bila .Splošna tn siruki>vnn gimnazija .Wskega centra Ve« lei\ie-
Na tekmovanju v Velenju, katerega organizatorja sla bila Sla-vistiàio društvo Ceije in celjska enota Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, je n;iilopiIo258 tekmovalcev in lekmiwalk viS^ osnovnih in 13 srednjih Sol. Med njimi tudi iz vseli osnovnih šol občin Velenje, ^íštanj in Šmartno ob Paki ter Spli"«Sne in >Aío-
Med tehmovafcf so biii tudi uč&nct osnovnih šot Iz
Šd/eike doiirre.
kovne pmnazije ter Poklictie in teJmiSke áole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, temu nalog je bib dom in svet. ickmovalci so prebirali potopise (vsaka stopnja svetega) in te nato analizirali kot literarno zvrsl.
Kot je povedala Juana R<îbida z eeljske cnoic Zavt^da /a Šolstvo naj bi bili rezultati tekmovanja znani 5, aprila.
■ tp
Glavni bodo (spet) odpadiii
.SOS'I'AN.f • ^)$tanjKki svetniki se lH)do na ponedeljkovi se* ji (Aične se ob IH. uri) .spopr^eli s trinajstimi loćkami dnevnega reda. Med drugim Imdo sprejemali program ukrep(»v na podn^ju ravnanj» s komunalnimi odpadki, ndtok o ravnanju in odlhjj^nju Ur (»rfini prHvilnik. » ksitiTÍm InhJo iuh luéiii osnove zu izmćun ccoe zsi ravnanje s komunalnimi odpadki. Skiicalcljipa.se> na dnevni red tokratne seje vrstili tudi dve toèki, ki sla (ali pa šc) ne dolgo lega vznemirjali StJŠianj^ane: pojasnili bodo podražitev komunahiih storitev in tresenje tal ter pokanje objektov v mestu.
■	fnkp
Ekonomisti o prevzemih
VELENJEM - Društvo eluinomistov Velenje ho pripravilo v In-rck. 26. marca, oh 18. uri. v hotelu Paka zanimivo prcdavar^e docenta dr. Matija Lahovnikii na tem«» ^prevzemi podjety«.
Mlad doktor ziianosii, Velenji^m. bo spregovoril o prednost ih in pomanjkljivostih prevzemov. Tbrna.ki je ta čas gotovo aktualna.
■	m^cp
Velenje naj bi bilo kmalu bolj čisto In polno gradbišč

••••••••I'
Se letos 100 novih parkirišč v centru?
Prve naloge, ki so .si jih na MO Velenje zacrlali za letoi^njo pomlad, so povezane s deljenjem me.sla in okolico. Akcija h: poieka, vključila bodo tudi turistična druivtva, ki so se mi to temo sestal» prav včeraj. Nas pa jc z^mimalo, kje l>omo lahko opazili prva večja gradbišča, saj je investicijski plan /a Ivto.snjv leto izredno bogat.
Ione Brodnik- predsK^jnik urada za negospodarske zavede pri MO Velenje pravi:
»Trenutno Šc pripravljamo investicijske projekie in razpise za oddajo del, ki jih bomo objavili v skladu 20 zakonom o javnih naroČilih. Računamo, da bodo prvu dcluMeklap«^ 15 aprilu. Ena večjih investicij v času le-loSnje rx>niladi bo ureditev novih parkirišč na zelenici za velenjsko pošto, kjer bi naj pridiv bili ok(5listo parkirišč. Investicija je razdeljena v dve fazi. Predračun nan\rcč znaša 48 milijonov tolarjev^ .sredstev pa Ima-
mo pt^lovico. Ce bomo uspeli sredstva pridobiti Še z rebalansom proračuna, bomo letos naredili vse.sicerpa vdveh fazah, v dveh letih. Parkirišča namreč nujno potrebujemo preden bomo uvedli nmdrc cone.«
Izvedeli smo, da je že pripravljena dokumentacija (in tudi razpisi za oddajo del) za ureditev petih občin.skih lokalnih cest. Vsaka bo vredna (^d 10 do 15 mio SIT. vse pasov izven nwst-nih KS. »Pripravljamo tudi do-
kumentacijo za prijavo na rajpis za obnovo mestnih cest. Vključujemo namreč tudi Ko-munahu) podjetje Velenje, saj bomcf istočasno menjali komunalne vode pot temi vestami. Zalo boi}o priprave obsežnejše. Hkrati tečejo tudi pogovori z DES-om. lelecomom in KRS. Šele, kolx>nK>vseu.skladili.b<'>-mo objavili razpise.«
mbš
Seja sveta občine ♦♦»•••»•éékékkéééééééééééééééé »
Mislinja ne bo več umazana
MISLINJA - Nn februarski seji svcia občine Mislinja so svetniki so};lasali s predlogom, da v leto.^njem letu podelijo dva naziva športnika letu, i^odprli so predlog l^omisijv. ki jez^ naziv predlagala smučjirsko sliakalk«» Moniko l^i^ladić in karateista Nejca Jelenka. Niso pa $e dorekli, kdaj jima Iwdo priznanji podelili.
Med drugim so svetniki prisluhnili poročilu Policijske postaje Slovenj Gradec o delu v letu 2001. Ugotavljali ao. da je največji porast problematike ra/iirjencwt nedtwoljenih dn^g med mladimi, saj se starostna meja uživalcev tudi v Mislinji ni?a fn med osnovnošolci;. Dorekli so, da bodo več pim>mosti namenjali preventivnim akcijam.
Kot kaže, pâ se bo lelos začel uresji ičevati tudi obsežen projekt či.ščenja porečja Mislinjc na območju občine. Vreden bo 620 milijonov tolarjev, od tega pričakujejo r>^)iovico nepovratnih sredstev od Evropske skupnosti, četrtijio pa od države.
Oi>čina bo morala v naslednjih letih za ureditev In izgradnjo čistilne naprave, obnovo kanalizacije in porečja reke Mislinje. zagotovili 12Í) milijonov tolarjev. V leti^njem proračunu jih imajo za ta namen 6. ki pa za prvo fazo -odkojp zemljica za čistilno napravo in pridobitev p<i(rebnih projektov, re bo d<^viilj. Nekaj b<ido. tako računajo, pridobili Še z rebalansom pr<'>računa.
■ bi
Čiščenje
Oton Zupanič je za najmljijiSe napisal krasno zgodbico in ji nadel lep in poetičen naslov Pokonci izp<KÍ k<»renin.
Da bo lahko vse tisto, kar la ča.s - pn^sto po Zupančiču - šc dela zadnje popravke na svojih živo pisanih oblekicah pod zemljo, prišlo do Izraza, je Ireba ptm.^je očcditi. Marsikje so se 7.C lotili očiščevalnih akcij. Eno takih so imeli velenjski ribici v sotxîto, ko so se lotili čiščenja obrežij jezer. Že nmezgodaj sose zbrali pri Skalskem jezeru, zavihali riîkave in se ob koncu čudili. Najbrè se bodo čudili tudi to soboto, ko se bodo podobne akcije lotili v strugi reke Pake in iz nje vlekli mogoče in nemogoče reči.
■ mkp, fùto: Stane Vovk
Izkupiček za nov gasilski avto za prevoz moštva
Uspela dobrodelna prireditev!
Bcvče • Prostovoljno gasilsko društvo Bev^, ki lelos pra/.-nufe 50. letnico oljstoja, in KS Bevče, sta prejšnjo nedeljo, v dvorani domaČega večnamenskega doma, organizirala dobrodelno prirediiev /, geslom "50 let z vami in za vas«. Izkupiček prireditve Ih> v celoti namenjen nakupu gasilskega av-Comohila m prevoz moštev, krajani pa / obiskom tudi tokrat niso razoeandi. Dvorana je bila nabilo polna, druženje pa nadvse prijetno.
Vsi na.stopajoči so sc odrekli honorarju, za kar se jim člani društ\'a iskre no zahvaljujejo, lako kol tudi vsem obiskt)valcem prireditve in Devški pekarni, ki je poskrbela za okrepitev nastopajočih. Nastopili so: Kvartet Svil izBevč, dekliški pevski zbor osnovne Šole Gorica, oktet TnŠ, Ljudski pevki iz Šentilja Malčka Jelen in Lt->jzka .fezernik, Pevski zbor
Društva upokojencev iz Vinske gore, ansambel Franca Žer-dtinerja s prijatelji, trio Sibanc, duc^ Maja in Bt">f^îjan, Veseli g^^d-c: iz Vinske Gore in otroci ter mladina iz Bevč. Prav vsi, tako nastopajoči koi obiskovalci, so tako prispevali svoj kamenček dobrote do novega vozila, ki bo btívšklm gasilcem omogočal varnejšo vožnjo po terenu, pa tudi na tekmovanja,
■ bš
Ribiči so zavihali rokave.
IX^QU MOW ^«UMI
kli
Mestna občina Velenje Urad župana in splošnih zadev
Uprava RS za zaščito in reševanje je na podlagi 3. člena Liredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju z 11. marcerr^ 2002 razglasila
veliko požarno ogroženost naravnega okolja
na območji; vse države in tako tudi na področju MO Velenje. Z dnem razglasitve v^ike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inspekciia ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor.

VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
VROČE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!!
'rabllena vozila
HONDA CIVIC 1.4ÍS (klíma, elektrika) let.96, ohranien
1.680.000.00 SIT OPEL KADEH 1.5 (CZ, Strešno okno...) Iet.91, odličen
800.000,00 SIT
Mefcedei VITO 110D (vsa oprema) let.97, ohranjen
Z800.000,00 Siï Mercedes BenzA140 (vsa oprema) let.OO, ohranien
3.400.00G.OO SIT
*rH)va ¥021(8 - POPUST ZA im\K 2001
HONDA STDEAM 1.7 IE$ • NOV HONDA CIVIC 1.6ILS Svrat do •
300.000 SIT; OSEBNA VOZILA MERCEDES BENZ -10% pOpLiSt
NAKUPI PO SISTEMU STARO ZA NOVO. WWWIORI.SI
			
IMftli43a|a: ÚaMpÍsna-zato2riškain RTV drulba, lo.o. Velenie izhaja ob CetrildlL Cena po&acneinegs uvoda SIT. mesečna naročnina 940 Sit trlimCna tu(0(nina 2750 SIT. poiietna naro(nna 5.340 SIT. letna nai^nina 9.B00 SIT	Uiednlitvo: Sorts 2aKo$«K {dlr^of in giavnf urednik). Slane Vovk {odgDvorni uiednk), Mdena KistK-Ptaninc (pomočnica ucednilc}, Janez Pfesnik, Tatjana PotlgorSek, BofanaŠpegel {nemali). MiraZakoSek (uradfiba radija), Janfa Ko$uta4pe^ (tetinična umdnfa:a), DanUrŠnd (obKkovalK). Propaganda: Nina Jug {vodja piopagande). Sašo	Kwiečnik, Jure Bančnik (propaoandfcsial: SedeZ uredrnitva in upave: 3320 Vfttenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, teiskn {63) 89817 sa msx {03) 897 46 4d. isto račun pri APP V^nje. imm 52a0C^603-36482. E-mál: press @ rtascasst	Oblikovanje in Qfat. priprava: (as d o o. Tift: TBkama SET d,d. NMada: S400 Izvcdov. Kenaroteni^ lotograftj in rokopisov n&vračamoi Po 23konuo ODV fs Hť intž&n med pn Izvode lnto<iïkativnooa zr^čaja n katete $9 pbCuje davek po 8,5% znižantsupnp
21. marca 2002

DOGODKI
Ministra mag. Janeza Kopača tretji obisk Velenja
Vsakič z dobrim namenom
VELCNJE. 15. mjircii -V fwl-ťkje M |>(>val)ilo Mesin^^a od-bi>ni LDS in poslanca državnega /t>i>ra Jož«t» Kavticnika ohihkul Velenj(;> (XHljetjť Eso^ lech in in^titul ERICo. inmUl«r /a okolj« in prostor ma}«. Jane/ Kapač. Zvečer ^e je sestal z vodstvom mestnega odbora LDS.
Minister jc bil v Velenju lo-krat ircljiC. Vedno z namenom, kol jo rekel. PrviC je skupaj z vodstvom premogovnika poučeval in oblikoval ideje o vključenosti premogovnika v I lolding slovenskih elcklrarn. »Vključenost sc je izkazala za dobro, kar je potrdila leioSnja zima. ko jc večino elcklričnc energije po načelu lako imenovanega proizvodnega miksa, pri^a prav iz Šaleške doline»« je rekel mag. Kopač.
Njegov drugi oblik je bil namenjen sprejemanju pr<>sior-skega plana, ki je pospcSil pripravo in sprejem v vladi. »V Šaleški dolini ni nobenih posebnih problemov z okoljem. Imamo pa v lem času v obravnavi dve vk^ iz Doline, eno za sofinanciranje komunalne in-ťraitruklure, za čistilno napravo v Smarl nem ob Paki ter centralno čistilno napravo za Vele-
nje in Sošlanj in za primarni vodovod Velenje. Obe vlogi sta tik pred odločitvijo o ustrezni višini sofinanciranja.« je mini-Mcr povedal na tiskovni konferenci.
Njegov ireiji obisk je veljal Esotechu in ERICu. Obe instituciji se žclitii bolj vključevati v projekte ministrstva. »Csolech želi sodelovati pri izgradnji
raz^eplaine naprave v Trbovljah, ERlCo pa prevzeli pomembnejšo vlogo v izobraževanju na področju ekologije. Mi-ni-vtrslvo namerava tudi tako imenovani obratovalni monitoring izvajali z zunanjimi izvajalci, za kar išče usircznega partnerja. Motnosti ima tudi ERlCo,« je pcwcdal mag. Janez Kopač. Pridobitev tega po-
sla bi bil za inštiiut pomemben zalogaj, saj bi mu prinesel sla-bilnosi tudi v prihodnje.
Zvečer se je mag. Janez Kopač zadržal na pogovorih z mestnim odborom LDS, vodi ga Drago MarliaŠck, kjer je beseda ickla predvsem o bližajočih se lokalnih volitvah.
■ Mifena Krstić - Planine
Minister Kopač si je pred obiskom Esotecha in Erica vzel čas tudi za novinarje, Spremljafa
sta ga Drago Martinšek in Jože KavtiČnik.
Minister dr. Vladimir DImovskI v šaleški dolini
Razlike med plačami in državnimi pomočmi premajhne
V petek je l>il Sale.ski dolini ludi na ol)isku minister /a delo, dru/.ino in socialne zadeve dr Vladimir Dimovski. Najprij se je v iiolelii Ihikii srečal z gospoda rst> e n i ki Savi nj s ko- šu le^ ke regije ( SSOZ VVieuje) - njihov odziv Je hil izredno dober-zvečer pa Je bil gost |>oslanske-gii večera v šošlanjski vili Široko. ki Je pripravil po.slnnec v drÂivnem zlmru Bojan Kontič.
Minister se je izkazal kot izredno zanimiv sogovornik, predstavil pa je tudi konkretne ukrepe vlade na področju aktivne politike zaposlovanjii, preprečevanja dela na črno, réizreÀevanju problematike najtežje zaposljivih in spremenjeni vlogi zavodov za zaposlovanje.
Na deUTvno srečanje z ministrom so se gospodarstveniki ze-
lo dobro pripravili. Dirokiorica velenjske g;)spcidarske zborni-ee Alenki« Avlwrsek jc predsta-viLi gospodarski položaj v Sav-injsko-SaWSki regiji, ki sicer ni tako slab. ima pa svoje pasebno-sti. Minister in državna sekretarka Staša Plahulnik pa sta predstavila poglavitne ukrepe aktivne politike zaposlovanja za lelo 2002, ki bodo namenjeni tako iskiilccm zaposlitve kol delodajalcem, Napovedala sla učinkovitejši l^oj proii delu na črno, za kar so ustanovili posebno drâv-no komisijo. Prcdvidcn(> je izvajanje anlibirokrai.skega programa, več bodo naredili za (ïeksi-bílntwt in mobilnost delavccv, s čimer bi radi pospešili delo na domu, na daljavo...
V letošnjem let u bodo posebno pozornost posvetili raz-
reševanju brezposelnosti naj-ležje zaposlljivlh sktipin brez-poselnih-slarejših iskalccvza-pmliive, oseb z omejitvami in listih, ki delo iščejo več kot leio dni, mladih brez izkušenj, z nizko ali nedokonČan^i izobrazbo. V t. i. programu 501JO tH>do več denarja namenili za izobraževanje in usptwabljanjtí mlajših od 26 le I za deficitarne poklice, po kalcrih je na trgu delwnc sile povpraševanje...
Po napovedih n'iinisira Dimov-skcga čaka slovenske zavode za zaposlovanje krepko delo, saj .se bodo morali preoblikovati tako, da bodo vse bolj zavodi za zaposlovanje in vse manj /a nezaposlene. Poslali naj bi mar-keiin.ška podjetja na podri^ju ravnanja s Človeškimi viri...
De/ovno srečanje gospodarstvenikov iz Savinjsko šaleške regije z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr Vladimirom Dimovskim je bilo odlično obiskano in dobro pripravljeno. Škoda, da Je bila časa premalo, da bi lahko odgovorili na vse dileme in vprašanje, ki se zastavljajo gospodarstvenikom. Na srečanju so ugotavljali, kako povezano in prepleteno je tudi na področju zaposiovanja delo večih ministrstev, kjer se žal še vedno prepogosto dogaja, da
politični tokovi prevladajo nad zakoni ekonomije.
Predsednica Upravnega odbora SŠOZ Velerye Mari* Ju Vrtačnik, nam Je po srečanju i tninislrom dr. Vladiniirjein Dimovskim p<ivedala:
»Zanimalo nas je, kakšna bo politika viade in ministrstva na podn>^u akiivne po-liHke zaposlovanja lelos. Ciospodarstveniki se zavedamo, da je uspešnost podjetja odvisna ludi ixl zadovoljstva delavecv v pixljet-ju. Čeprav imaiiio v Sloveniji veliko siopnjo nezaposlenosti, ki po metodologiji Mednarodne organizacije dela znaša pa menimo, &à v primerjavi z drugimi regijami pri nas ni lako visoka. Beležimo 7,4^. Problem je v tem, da ima skoraj 80% nezaposlenih pelo siopnjo izobrazbe, torej srednjo Šolo. Zato menimo, da Ixî irclva vlo^.iti še več denarja v njihovo dodatno iz-obrav^evanje,
Najbolj vesela sem bila mi-nistnwe napovedi, da bodo letos več vlagali v znanjeî Vsi gospixJarstveniki vlagamo v znanje» saj -si Želimo učečih sodelavcev. Spremembe v podjel ju so izjed-no hitre» vanje pa so vključeni ljudje, ki rabijo dobro izobrazbo. Ni treba, da je ta le formalna, lahko je ludi izkustvena. Všeč mi je ludi. da se t>odo morali za-VixJi za zaposlovanje preoblikovali in postali marke-linška podjetja, (iospt^dar-slveniki si namreč želimo vedeti, kakien bo v priliod-nje lok zaposlovanja
S ponedeljkove seje sveta občine Šmartno ob Pakl
Proračun skoraj gladko, spremembe odloka težko
ŠMARTNO OB PAKI, IK. mar^a - /a drugo .sejo sveta občine Šmartno ob Paki jc sklicatelj župan Ivan Rakan uvrstil na dnevni red pel točk. Osrednji sta bili predlog leiošnjega občinskega proračuna, ki so ga svetniki po dveh obravnavah lokrai potrdili 1er predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi volilnih enot za voli lve župana in članov sveia občine. Obravnava lega odloka je bila ptnrebna zaradi pobude, ki so jo sredi februarja leta 1999 vložili krajani vaških skupnasii Clorenjc in Skorno za oblikovanje síímostojne volilne enote.
V treh tednih »težji« za 30 milijonov SIT
v razpravi opredlogu letošnjega proračuna, »težkem« di>brili 291 milijomw tolarjev, Sla sodelovala ic sveinika Frančišek Berdnikin Hojan Kladnik. Prvijc postavil nekaj vprašanj v zvezi s takscjza vt> do, KJadnik pa jc ugotavljal, daje občinski proračun v treh lednih pridobil 30 milijon(w tolarjev, kar je doka/ več, da so bile zahteve svetnikíw na obeh predhodnih obravnavah uiemcljene. Na tokratni jc znova opozoril na višino od-^kodninc:» Jc v proračunu predvidena vsota dogovorjena sTeSem ali je le obljubljena?« izvedel je, da obljubljena.
6 za, 3 vzdržani - odlok Je prejet
Pred log Odloka ospremembah in dopolnitvah odk>ka o določitvi volilnih enot za volitve župana in članov sveta občine so svetniki že imeli na dnevnem redu, vendar so obravnavo začasno umaknili. /upan jUi je najprej seznanil z rezultati glasovanja na zboru krajanov vaških skupnast i (VS) Gorenje in Skorno minuli petek lers faks sporočilom, kisoga mmj naslovdičlani odbora VSGavce - Veliki Vrh. "I'i so med drugim v njem Ziipisiili, da sicer ne nasprotujejo legitimni pobudi krajanov(jorenjH in Skorna. vendar menijo, da hi bilo prav, čc bi pred sprejetjem sprememb na to lemosklicali zbor krajanov tudi v VS, ki tvorijo skupno volilno cnotd Na njih bi se krajani lahko 7. glasovanjem opredelili do \c spremembe. Na .sporočilu so Šc pripisali, čc bo občinski svet izglasoval spremembo, bodo tudi oni izrabili legitimno pravico in pod enakimi pogoji kol krajani (rorenjain Skornazahlevali svojo volilno enoio,v kateri je od vseh VS največ volilnih upravičencev. Na mi/ososvelniki dobili žc pisno ugotovitev Marjana Popraska iz VS Skorno, v kateri meni, da je bilo glasovanje na zboru kraj a mw nepravilna. Mimogrede nazbo-ru je odločno glasoval proli obliktwanju sama^lojnc volilne enote, na pobudi zanjo pa je njegovo ime med U5 podpisniki. Mnenj, kako ravnali, da zadeve ne bi preveč zapletli in zagato rešili v zadovoljstvo vseh vplcienih, je bilo v razpravi veliko. Ikko so nekateri svetniki menili, da bi morali najprej razčisiiti, ali bodo občino delili na več volilnih cnoi, kot jih jc ircnutno, druge jc zanintalo, kaj bodo krajani VS (torcnje in Skorno ssamastojno volilno enoto pridobili oziroma izgubili. Nagibali sose ludi k temu, da bi spajum od-lokazača,sno preložili, obravnavali pa naj bi ga na na'^lcdnji seji sveta» ko bodo pridobili odločilev krajanom VS Ciavce - Veliki Vrh in nato spremembe sprejeli v paketu. dobri uro In polje župan Ivan Rakun dal na glasovanje predlog, za katerega sta sc žc od začetka razprave zavzemala Bojan Prašnika in Frančišek Berdnik : za sprejem odloka v predlagani obliki, Šcslsveinikovje glasovalo za, irije pa so se vzdržali.	■ tp
MIINf

Meslna občina Velenje
V torek, 26. marca, bo 29. seja Sveta Mestne občine Velenje, pričetek ob 8. uri.
DNEVNI RED
1.	Potrditev zapisnika 24. seje Sveta Mestne občine Velenje
2.	Pobude in vprašanja članov sveta
3.	Predlog sklepa o imenovanju direktorja Mladinskega centra Velenje
4.	Predlog sklepa o Izvzemu nepremičnine iz javnega dobra v k o. Paka
5.	Predlog sklepa o prodaji nepremičnine v k.o. Paka (Vegrad)
6.	Predlog sklepa o prodaji nepremičnine v k.o. Velenje (Roj)
7.	Predlog sklepa o izvzemu nepremičnine v k o. Škale iz javnega dobra
8.	Predlog sklepa o menjavi nepremičnine med Mestno občino Velenje in Premogovnikom Velenje
9.	Predlog sklepa o prodaji etažne lastnine stanovanja [Toiič)
10.	Predlog odloka o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov v Mestni občini Velenje
11.	Predlog tarifnega pravilnika o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov (skrajsani postopek)
12.	Predlog Programa ukrepov ravnanja z odpadki v Šaleški dolini
13- Predlog odloka o spremembah in dopolniNah odloka o
podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe pregledovan [a, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov In zračnikov (skrajsani postopek)
14.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP 1 ; za območje Mestne občine Velenje, Krajevna skupnost Vinska Gora
15.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnrtvah odloka o Ureditvenem načrtu Stari jašek
16.	Poročilo o ureditvi požarne vamosti v Mestni občini Veienie
17.	Odgovori na vprašanja in pobude članov sveta
Župan mestne občine Velenje Srečko Meh
UTRIP
"«te
21. marca 2002
Zgornja Savinjska dolina
Ko kmetje redijo krave za pasjo hrano!
Ka/incre v slovenskem živi-norejstvu so pač taksne, kil kršne so, n-ù njih pu Je seveda ve^ann zmedi) v klavništvu in nsi tr^M. Nič nenavadnega torej ni« da se na Zadrugi Mo« /irje po novem letu večajo težave prt «Hlkupii klavnih živa« li. Predvsem je težko najti kupce /a starejša ^^oveda, Se niij-težje /a izločene krave.
Tak.^nih krav ircnuino v Zgornji Savinjski dolini na klavnico čaka preko 90. Ibrcj so na čakanju, ker jih klavnice /aradi zastoja pri prodaji nc sprejemajo, j^icvilo ćakajt^jh pa sc povečuje ludi zato. ker /aradi obve/nc sicdljivosli ni več črnih zako-lov. Rcjci imajo ob vsem skupaj
velike icžave. Na odkup lakSne Živali čakajo po Iri mesecc in več, kar jc po eno sirani nerodno zaradi vse večjega pomanjkanja krme v lem času, na drugi pa jim ''čakajoče" živali preprečujejo, da bi jih v hlevu na-domesiiliz mladimi,proizvodnimi.
Kmelje seveda nc hi bili kmei-je, če nc bi Lskah in našli primernih reSilev. Prva in najprimernejša je uslužniislno klanje, na katerega ni ireba dolgo čakali, ker ga je pač Ireba dobro plačali. Kmelje lorej peljejo kravo na zakol in v/amejo meso domov. Pa ne zaradi pîHrebe po iasîni prehrani, ampak meso primerno shranijo in z njimi za
daljši čas zagotovijo hrano za domače pse. Sliši se zares nenavadno, je pa čLsto res in tudi izračun gre temu v prid.
Odkuj^na cena za starej.^ krave je izredno nizka, znebili pa se jih vseeno morajo, če je le možno brez prehude izgube. UslužnosTno klanje seveda ni poceni. Še jeseni je cel jska klavnica računala 30 tolarjev za kilogram, že danes je cena 60 tolarjev, lorej dvakrat viSja. V klavnici poznajo ludi "peto četrt"—to so koža, drobovina in se kaj uporabnega, karo.siane klavnici. Krepko jc seveda ireba plačati vse potrebne preglede, saj bolezen norih (tudi) Se straši. To vse skupaj in brez pre-
voza znese okrog 35.UtK) tolarjev, delno je znesek seveda odvisen (xJ teže zaklane živali. /a taksno kravo bi z odkupom, spet seveda odvisno od njene teže» kmei dobil največ 41).000 tolarjev. Ravno toliko torej, da ni izgube, je pa seveda dobiček» če domaČega psa ali pse na daljine obdobje hranijo z govejim mesom in kostmi, pri lem pa jim ni treba zapravljali za drag(î pasjo hrano.
/<<kaj bi se torej bali evropskih in ^ kakšnih povc/av, ki naj bi pojedle naše kmetijstvo, če smo z našo kmetijsko politiko prišli že na taki>no raven, da redim<i krave za pasjo hranol?
mjp
Zadruga Mozirje
Trženie jedilnih \a\t prenesli na Jato... ...ali kdo pravi, da Sloven« nimamo iajc!
Po\ezovaiye v slovenskem gaspodar-stvu je najprej zajelo trgovino in kasneje vse ostale panoge, med njimi lu<li živilsko industrijo in pridelavo hrane, lukšn» pove/4»v:inîe je posredno prizadelo ludi pnii/vodnjo je<liliiih jajc. zato so na Zadrugi Mozirje že nekaj let iskali i/liod il zagate, ki bi imel seveda ugodne učinke. Na/adnje seje mi srečo re.šltev pimudila sama od sebe.
''Prejeli smo jx>nudbo novega podjetja jata Cmona, ki je na.stalo z /družitvijo pt>djetij Jata - Reja in Jaiu- Krmila. Prva je vodilni slovenski proizvajalec jedilnih jajc z ogromno strokovnega znanja ludi pri plemenski vzreji, druga vodilni proizvajalec krmil, z ma pa smo že desetletja uspešno sodelovali. Odločitev Je bila torej samoumevna," pravi Andrej Presečnik, ki na Zadrugi vodi komercialne posle.
Dejslvo je tudi, da so bila zadnja leta za prodajo jajc neugodna. Povezani in močni trgovci %o seveda izkori.^ali razmere na ir-
Andrej Presečnik: "Lažje bo tudi po vstopu v Evropsko
skupnost"
gu in ob veliki ponudbi ter ustrezno manjšem povpra^'vanju močno zniževali cene. " Ib je slabilo ekonomsko moč Zadruge In občasno prina^lo ludi i/gubo. V navezi z Jalo — Emono bomo vsekakor
močncj^4i. predvsem pa si večji pr(v izvajalci ne bom(3 več skakali v zelje. S skupnimi močmi bomo gotovo lažje obvladovali ne le trenutni položaj, temveč tudi pok)žaj po vstopu v Evropskcj skupnosi, ko se bodo meje odprle ludi za lo blago." je prepričan Andrej Presečnik.
Na Zadrugi Mozirje so zaradi lega zaprli Uisln(^ sortirnico jajc, sedem od desetih redno zaposlenih pa se sedaj vozi na delo v Kamnik. Andrej i^e^čnik: "Na pi^djelje Jala- Emiv nasTTio prenesli samo trčenje, d'ijck-ti. oprema in storitve seveda ostajajo vpristojnostinafe Zadruge in kooperantov. Skupaj letno naSlejejo okrog 25 milijonov jajc, z Jalo -Emono jih bodo 11)0 milijonov, večje firme v Sloveniji pridelajo letno do 250 milijonov jajc, če pri.^tejemo 5e manjSe obrale in domačo prirejo pa številka narasle kar na 400 milijonov.
mjp
Je tas svinjanía in je tas iišienía
Ko se htitajo veiîko/tocni prazniki, je Čas za čiščenje! Tako je hUo hi v ča.ví/i, 20 katere so rcfcft, da cerkvi niso bdi najhiAj naklonjeni (nekateri trdijo, da je kljub spretnetnbam Še vedm tako), tako je še zdaj. Eni pravijo, da jeto star običaj, ko je pred temi praz/iiki tre^ ha počistiti po hišah in okolici, dru^i to zalijejo v parolo o prihodu pomladi, kojeíreha odstrani fi navlako, da bo Vesna prijetneje pri' pltsaia nu'd nas. Pa saj je končno vseenv, kakšen je vzrok, glavno, da se čimveč ljudi loti čiščenja: pred dvojim pragom in drugod. Oh takih akcijah spoz/iavattw, kakšne tiove stvari so nekateri v enem le-tu kupili, saj so stare obletak na mnogih ^MiiagaltŠčih. '/.al stj take očiščevalne akcije zadnji čas ludi vse bolj nevarne. Včasih so se Čistilci morali pa:^ii, da .se ni.so nabodli na kak^neni o.Ktrem železu, .saj bi sicer morali še fto kakšno injekcijo, zdaj je večja nevarnost, da se ze pri čiščettju nabodejo na kakšno inj^cijo. Ampak ne tako. ki bi jih obvarova/a bolezni, prav nasprotno, laki »ntedicinsk4*< pri» ptmiočki f/e na veliko letijo tmli po ohdicah Šol in celo vrtcev, veti» ko jih je Še na drugih tnesiih, kjer se zbirajo mladi. Nekateri se oh takih Čistiltiih akcijah spotnn ijo, da tutj tako tiavlako tudi počistijo mladi. A običajno tisti, ki čistijo, čistijo zo drugimi!
iiidi nekateri ohiski i2 Ljubljane mi našem območju so hi U čisul-no niiravnani. Minister Kopač, kije obiskal Velenje, se je »fjozafii-mah, pri njem pa so se poza nima 11 dmgiy kako je s Čistilno napravo v Sttleški dolini Udinister Presečnik, kije oHshtI l.jidmo, ni prišel na kakšen čistilni ohi.':k, čeprav bi tudi lahko rekli, da so tu z novimi šdskimi prostori in telovadnico pomeli i s ležmttmi na tem področju. Neke vrste čiščenja težav so sa lotili tndi r Celju, ko je prišla domov ministrica za kulturo Rihterjevu. Pravijo, da so do-
rekli precej si vari, najnovejše je, da bo Celje dobili še en ftmzej^. Ktn fmeben »tehnični mtizej'^ l)odo uredili in zaščitili del stare Cifi-kame. .Saj je res pm', da se.^e naslednji rodovi spominjajo, kdo je pred leti šel Celjanom tako na pljuča. In ostale organe. V Celju pa je bil pred dnevi rudi naš pred.sednik Kttčan, In tudi ta je obiskal muzej. Pokrajinski muzej A nipri.šel na obisk C eljanom in tudi ne nizpravljati o hdturL Njegov obisk je bil .^e višje narave, saj je prišel stisniti roke škofom jugo\'Ozhodne Evrope, ki so se zbrali v Celjit. Govorili so predv.sem o nedavnem in sedanjem dogajanju na nemirnem Balkanu, o prehodu iz vojne u mir Upajmo, da /w ta celjski pogomr na visoki rmni (res je bil pri iii Jožejii nad Ce-Ije/n) res kaj pripomogel k vnovičnem sožitju ljudi na tem ob' močju.
Sicer pa so .se te dni mnoge Ařiř/rí vrtele okoli denarja. Zanj se 1)0-rijo državni uslužbenci, še posebno pri tem izstopajo zdmvniki. In prav zdmvstvetie delavce so nekateri tudi obtožili goljufij, ko je.šlo za dvojno zaraámm anje enega od zdmvil. In pri tem so puščico najostreje zapičiJi v Celje. V Celju so govorili tudi o nepravilnostiii z denarjem, ki so si jih privoščili že hi r nekateri Šiudentje. In. to moram priZTuni, kar malo sni m me je že, ko mojo deželico zaradi denarja vlačijo i» sodiščih. Nekdanji varčevalci Ljrd)fjanske banke se za s\'oj težko prh'arve\'ani denar bojujejo zdaj na iiaUjanskem in iT\'strijskem sodišču, akcije za vrnite^' denarja bodo sprožili še dni' god. Pri tem jUineka vi.^oka fuditika niti ne zanima, ne zanima jih .s'ukcesija, le swj denar, ki so ga vložili v Ijankf). bi nidi nazaj. Le kdo ne bi ravnal tako!
m k
1VQ
Zgodbi iz Kabula in Harare
Dve medijski .sliki, kJ sta mi nedolgo tC' ga priplavali pred oČi, sta me na zabaven, morda tudi tragičen način opomnili. dapri/70ved o svetu ni zmerja takšna, kot izgleda na pr\'i pogled. Zakaj gre? Pn'1 paskitsu ods^likave realnosti je bila neka storija iz Kabula. Pn porazu taliba-nov, ki.so med dmgim z veseljem prepovedali zabavno glasbo, seje mesto, osvobojeno in ohromlje-no od zahodnih zaveznikov, zbujalo iz jundamerualističnc represije. In eden izmed znakov novega dne je bda tudi (X)-pulama gla.sba. Teie\'izijskiprispevek angleškega JWC'ja je govoril o nekem č^ito običajnem človeku, ki se je začel ukvarjati s prodajo kaset in plošč. Kamera ga je snemala pred vhodom v za.\trto trgovino, sam pa je, naslonjen na razmajani obok, vidno srečen razlagal, kako je spel vse tako, ko( mora bili. Besede .so mii galopajoče hndtale iz ust, oči.so.se mu svetile z zamaknjenim leskom, nasmeh pa se mu je po nekaj .sekundah ntzlezel tja do robov ponošenega turlMna. ĆLsta odsltkava sreče, prava himna os)v!yodiivi. ki pa se s trgovčevo ajavo ni zaključila. Za nekakšno lelevizij-skokodo, katarzo zahodnim gledalcem, je veseli mešetar novinarju in kameri še zapel. Po.%kočna popevka je oh .spremljavi hreščečih zs'očniko}' iz kakšnega eksplodira nega avtomobila kmalu zazdwla njegovo postavo. In v.se skupaj je izgledalo kot kabulska mitiiatura lieethovnove simfo' nije, le da njeno spomčilo ni bila samo oda rado.sd Popevka, ki jo je tako razposajeno zapel spet oboden Kitbulčan, Je bila "Chery Chery Ltidy", velik hit nemškega dua Modem Talking iz srede osemdesetih let tninulega stoletja. Disko po-.skočnica pa ni zvenel kot nostalgija ali spomin, v prašnem Kabulu je imela čisto dmgačen pomen. Opomnda jena dejstvo, da .so bili v pozabljenem delu sveta ljudje .slabih dvajset let preprtxsfo odrezani od okûHce. Pesmi, ki so na zahodu pozabljene, priklicane zgolj kot slastni spomin na okroglih obletnicah osnovnošolskih valet, .so prepe^-ajočemu Kabidčanu pomenile swbodo. In novinarske slike BBC-ja ni.so gowrile zgolj o prebujajočem se mestu, ampak tudi o dvajsetih letth pozabe in vojne. Vesela pripoved je skrivala žalostno œsnico.
Podobna zgodlx? so na teltn-iziji zavrteli prej.snji teden. V Afriki so bile volit\'e, vprav lako pozabljenemu Zimbabveju je bd sedmič zapored iz\'oljen Roben Cabriel Mtígalx. Po volitvah, ki .so Nle očitno zrežinine, je zadovoljen demokratičen despot siopil pred kamere in med siavnasmo prisego ponosno povedal, da njegtn'a iz)vlite\' pomeni dokončen konec an-gle.škega imperialàma. Zraven .slavnostnega govomdza je strumno stal predsednik vriiovnega sodišča, kije bil oblečen v rdečo togo. na glavi pa je imel poveznjeno m meno lasuljo. Vse skupaj je izgledalo zelo tiadrealistično, na eni sirani je Mugalie obsojal angleški imperializem, na dniffpa je lid najvišji predstavnik sodne oblasti afriške države oNečen jx> \'zo-nt siaromodniii angleških sodnikov. Tudi tukaj je neka čisto "običajna "zgodba o prisegi goljufivega pred.sednika in obsodbi e\'ropskih gospodarjev skrivala nekaj čisto dntgega.
Takšnih primerov je seveda Še veliko in ne ustvarjajo jilt zgolj popačene podobe medijskih .sveto\: Ampak seveda, dejstvo, da s\'et ni taksen, kot izgleda na jwipogled in da tisti, ki ga opisujejo ali posredujejo, prewčkrat obrnejo zrcalo v svojo smer, ni nič novega, vendar sta omenjena ruivinar-.ska prispevka vseeno dovolj reprezeniati\'en primer neke dnige stvari Ne predstavljata izkrivljen, ampak popolnoma drugačni pogled na nek dogodek, tem primeru na novinar-.sko sporočilo. In lo^čno, to sploh nc velja zgolj za medije. Kakšen je že naj\'ečji problem manmteln ih esejev? To, da morajo {aHpa v.saj tako mislijo) dijaki predpisano literaturo poznali na predpisani način. Kakšen je naji'ečji problem ogla.^evalske industrije? To, da potrošniki vseh reklam ne sprejemajo tako, kot naj bi Jih. Se\eda ne gre zgolj za na-sprtAno r<izume\-anje, ampak za dmgačno branje ponujene resničnosti Kije legiiimno. osebno, a izi'tn toplih in varnih kletk. Kije lahko nadgradnja ali, Če hočete, ludi degradacija. lies je, v Kabuhi je nekdo odprl glasbeno trgovino, a res Je tudiy da ni bila odprta že dvaj.set let. Res Je, da Je Mugabe prepričan, daje končno porazil zloben e^'rop.ski vpliv, a res je tudi, da ga je rrmio la vplt\^ pomagal u.sioličiii Najlx)lj zabavna .stvar branja je odkrivanje zakritih, neopaznih dejstev. ki zgodbi dodajo dnigačno barvo, prinesejo relativnost in s tem tudi večjo resničnost. Na dmgi strani pa je najbolj didiomomo prebirati, n/zumeti m živeti ene in iste .sti'ari na vedno en in isti način. In ravno zato sta zgodbi iz Kabula in llamreiako zabavni, v sebi skri^nita mnogo veČ, kot kažeta zgolj navadna in obrtniški izdelana novinarska prispevka.
■ Jure TrampuŠ
21. marca 2002
w^JlÍÍ
NASI KRAJI IN LJUDJE
z zbora krajanov vaških skupnosti Gorenje in Skorno
»
Do cerkve še seže proračun, dlje ne!«
GORENJE, 15. maiXH- SIJJ-bť In mesece po zadnjih lokalnih volitvjih so krajani vaških hkupmnili (VS) (»orvnj« in Skorno na sedežu občine Šm^irlno iú> l^jki vložili pobudo /a <^)tlk<h vanje samostojne volilne enote in k njej priio/ili 115 podpisov. (Jlemeljevall sojo s tem> da želijo imeti v svetu občine svojega predstivnikď. Po njihovem prepričanju /a kaj hike^a po obstoječem sistemu nimajo možnosti, ker so /anidi večjega i^tevila volilcev VS Paiska vas in (»Hvce, s katenmi tvorijo voJilnt» enoto, preglasovani.
Po skoraj irch letih je minuli pclek /upan ol>čine Šmartno ob Paki Ivan Rakun na to temo sklica! zbor krajamw VvS Cjorc-njc in Skorno, na kaicrcmjc več kol polovica udcicžcncev znova glasovala za c)biikovanjc samostojne volilne enote. Mibilozanj je bilo za nekatere presenečenje, ra/prava na /bt>ru pa najbrž §c bolj» saj je pokazala na razhajanja med krajani. Kdo in zakaj si je premislil, bo p<íkíizal čas.
V uvodu je řupan povedal, da s sklicem zbora krajanov želi še enkrat preverili, ali ti vztrajajo pri SVOJI zahtevi ali nc. »Slii5ali smo namreč, da so mnenja o lem deljena, zato smo se na ko-
aliciji dogovorili za ta korak. Videli pa tudi morale, kaj bo pomenila vaSa odločitev: do sedaj sle lahko izbrali med Iremi kandidati. f'e boste vztrajali pri svojem, bodo volilei VS PaSka vas in Ciavce imeli samo dva, sami pa boste lahko izvolili Ic enega svetnika: oblikovanje samostojne volilne enote bo k temu spodbudilo Še tiste, ki nimajo svojega predstavnika v svetu občine. Da bi imela vsaka VS svojega svetnika, pa niniogočc.«
Mnenja iz razprave
Teliks Zamuda, predsednik VS Skorno: »Čc so se krajani tako odločili, podpiram njihovo odločitev.«
Marjan Poprask, bivši predsednik VS Skomoi« Menim, da bi vzirajanje pri /ahicvi pomenilo izgubo vs«ij 1000 glast>v. Delitev bi vnesla prepir in razdor med krajani. Prav tako ocenjujem, da ne bi smeli /manjkati .^levila kandidatov za .svetnike volilcem Paškc vasi in CJavc ne da bi jih vprašali-«
Marinka Obu iz Gorer\ja:« V Gorenju sc vidi, do kam seže občinski proračun. Do cerkve še, dlje ne. Vse nam »komandi-rajo« iz Paske vasi, kjer imajo tri svetnike- Spremembe so po-
trebne.«
Martin Ažman i/ (»orenja:
»Čez 5(J<) volilcev je v Paski vasi, 23(1 pa v (lorenju in v .Skor-nem. Če bo tako ostalo, se ne bo nič spremenilo.«
Pt>d/upan občine in svetnik i'ranc TuŽirix Paške vasi :«Crlc-de na očitke me zanima, kaj jc glavni razlog zato, da hočete imeti svojo volilno enoto? Podpiram voljo krajanov. Me pa moli, da so c^čilno bolj moleča imena .sveinikov, ko: pa težave, ki vas pesiijo. Vse stvari smo reševali giede na zmotnosti proračuna. Svetniki smo delovalo enotno.«
Zupan Ivan Rakun: »Svetniki imajo moralno odgovornost, da zastopajo inieresc okolja, kijih jc izvolilo. Sam sem iz VS Rcčicc ob Paki in v dveh mandatih smo lu naredili najmanj. Zato očilka, daje bila VS Gorenje zapostavljena, ne morem sprejeli.«
Maijan Veii)ič iz (iorenja; »Ni pc^membno, iz katerega okolja so kandidati, ampak katóni so.«
Rudi Ježovnik, svetnik i/ Paške vasi: »Prav je, da imale v občinskem svetu svojega predstavnika, vendar sem prepričan, da s lem zamer iz prelcklosti, ki se porajajo, nc bo mogoče odpraviti. Mlaji>i nismo nič kri-
vi za preteklosi. V prvem mandatu Sle imeli v občinskem .svetu svojega predstavnika, ker je bil dober kandidat. Ce bi imeli tako dobrega tudi na drugih volitvah____«
Predsednik VS iîorenje Mi-nin Dobrave: »Kol predsednik VS nisem vedel za zbiranje pod-pis<w- Zakaj se nihče ni oglasil
pri me m.« Branku Kolšek i/Gorenja: »V
prvem mandatu smo imeli svojega predstavnika v občinskem svetu, pa mislim, da nLsmo pridobili toliko, kot v drugem.«
V razpravi tudi ni manjkalo ugolovitev, da je vsa industrija, ki prav tako povzroča tei^ave, v VS (jorenjc in da bi tudi zato
morali imeti svojega svetnika.
Po slabi uri in pol predstavljanja argumentov za in proti obli-kovanjusamcislojnevolilne enote je župan p<îzval udeležence zbora krajanov h glasovanju. Od 30 navzočih jih je vztrajalo pri pobudi Í6,5jih je glasovalo proti, 8 pa se jih jc vzdržalo.
■ Tp
Neenotnost glede oblikovanja samostojne volilne enote je najbrž presenetila marsikoga od udeležencev zbora krajanov. Čas bo pokazal, ali je morebiti na razhajanja vpHvala bližina prihajajočih volitev, težnje posameznikov po sooblikovanju občinske politike, ali...
Svet krajevne skupnosti Šoštanj bo ob koncu mandata imel kaj pokazati!
Pobarvani objekti in sonce v parku
ŠOŠTANJ - Svet krajevne skupnosti So^tarv). predseduje mu mag. Cvetka Tinauer. bo imel ob koncu mandata, ta se mu \m\in letos, kaj pokitzati. Ni trelKi nal^tevati vseh projektov, ki su se jih v Šoštanju lotili, ali pa .sodelovali pri njih. dovolj je pogledati le dva, ki izsto* pata.
Prvi (zalo, kerje starejši) je ti-Sli, ki je imel pred tremi leti in pol, ko so se v Šoštanju lotili barvanja lasiid, veliko nasprotnikov in krilikov- Danes nejevernih Tomažev, ki bi (§c) dvomili vanj, skorajda ni. Šoštanj je zaradi živo prebarvanih fasad poslal mesio, píílno i^plimizma. Drug: projeki (zalo, ker jc mlajši ), pa jc prenova Kajuhovs-
ga parka, ki bo v grobem končana do velike noči, slovcs-noolvorilev pa bt>do v krajevni .skupmwti pripravili ob prazniku mesia, 28. juniju.
Svetloba
v Jodlanju se radi poigravajo s poetičnimi naslovi, pa naj gre za naslove ^rircdiiev ali naslove projektov. Šoštanj - mesto svetlobe je naslov projekta, pod katerim se skriva barvanje fasad, V ireh leiih in polje barvno preobleko dobilo 80 objekiov, od lega polovica veČsianovanjskLh.
>»V treh lelih in pol smo prejeli toliko dodat nih vlog, pa čeprav so bili pogoji (iasadeso morale bili urejene) zahtevni, da vsem v icm mandatu gotovo ne bo-
Mag. Cvetja Tinauer: »Nov svet krajevne skupnosti se bo moral odločiti, all barva» nje končati all nadaljevati. Jaz bi nadaljevala.n
Kajuhov park dobiva novo podobo.
mo kos. Novoizvoljeni -svei se bo moral zau> najprej soočiti z vprašanjem, ali akcijo nadaljevati, ali končali,« pravi predsednica svela mag. Cvetka 1 mauer
Priiv v icm času v Šošlanju urejajo lasado naše enem večstano-vanjskem bloku. Aškerčevi 3 a in b, ki bo tudi dobil živahno preobleko.
Sonce
Mestnemu Kajuhovemu parku bodo dodali sonce. Ne bo samo Kajuhov in mestni, ampak tudi sončni, »Razmišljanja o njegovi prenovi je spodl^udilo več stvari. Čc omenim samt) dve; težave, ki so jih korenine dreves povzročale na peš poteh in kip Ka-juha, ki je postavljen v središče parka, kar naprej privabljal ob-jestneže. Bnkrat je bil brey pr-
stov, drugič popackan ...,« jc pripovedovala mag. 'Jmauerje-va
Potem sov krajevni skupnosti za mnenje zaprosili projektante. Zanimivo, da so vsi, predlagali isto - Kajuhov .spomenik s svojo lokacijo izziva in dobro bi ga bilo prestaviti, /a prt^jcklania prenove parka so izbrali Plečnikovega nagrajenca, arhitekta Nandcta Korpnika, ki kar pogosto »gostuje« v SoSianju. Med drugim je bil projektant Trga bratov Mravljak, izbran pa je bil tudi za projektanta nove osnovne Sole, ki jo bodo gradili v me-.stu.
Zima
Del pri prenovi Kajuhovega parka so se lolili žc konec lanskega leta. ajih je ustavila zima.
Narava poČiVa, mesto cveti.
Z njimi zdaj nadaljujejo. Odstranili so nekaj večjih dreves, poti bodo llakovane, osvetlili ga bodo, »plato«, kjer sc radi zbirajo mladi »obleki v les«, vanj namestili dolgo klop, ga ozelenili z grmovnicami... »Ne domišljamo si, da Šoštanj s lo prenovo dobiva centralni park s sprehajalnimi potmi, ker je za to premalo prostora, dobiva pa pravi me.sJni, sončni park, oazo miru, ki jo Šoštanj ?eh imeti.«
Prenova parka bo krajevno skupnost veljala okoli 15 milijonov tt>larjev. Kíh f.c rečcn(3 naj bi bil v grobem urejen že dove-like noči. veliko slovesnost pa v njem pripravljajo konec junija, ko praznujejo.
■ Milena Krstić - Planine foto: Stane Vovk
AKTUALNO

21. marca 2002
Puškarstvo Pođkrižnik iz LJubnega ob Savinji
Od unikatne puške do specialnih kovinskili izdelkov
iiapjil p4>djcinlSlva pripeljala izziv Ú1 iržrw priložjíosl. ki jo jc p^înujitîii puskarskii obrl. »Konial .sem pulkarsko soIo in najbr?,bisc s 10 dcjavnasijo v vcCji meri ukv.irjal Sc danes, ùii iic bi bil po razpjdu bivše Jugoslavijo doniaCi Irg izdelavo in scrvj.sininjc li>v-oro^a premajhen. Mnrul sem se preusmerit i v dni^o dcjav-ni^si in puskjrskcniu /nanju najbližja je proizvodnja speciali/i-UMvh kovinskih i/delkov,« Danes 4<)z;iposlcn)h dela na najsodobnejših PNC in CNC Mrojili vcímilijonsktí ^icrijc izdelkov, [xidjclje pa je poinenihen d^^bu-
vtlelj večjili pniizv-ajakcvv Evriv pi.
Prvi vciji po^!ovnî parlnci je firma Bosch .Siemens • Mali go-^p^xlinjî>kí aparali tz Nazarij, /a kuieroje Pn>kai\tvo PtKlkrižnik gencriiJni dvïl»aviieij special lizi ranih izdelk^w • (Xl ra/nih gred za eloklromolorjc do drugih poliz-<.lclk(w, ki jih vgirajujejo v svoje proiz\'odc. Pred dvema letoma ^o navezali poslovne vezi áe s podjetjem DamfiVss in bili izbrani niQÚ 25 najbolj c^belavniini dobavitelj) skupine, ki Slcje dcvei dívizp. lu, po mnenju l/Ioku Piid-kriznika. Se niso izkoristili vwh
motnosti po.sliwneía >.odekïva-nja. KijuC do uspeha? Velikopo-[rpc/ljívosiú iznajdljivosti in pri-pravljeni'sli na razne izzive ter deltî. t/elo pomembno je znanje. Mi se tegu zaved:nní> in v po-droêje ogromno vlaganK^. Naši deUivci. 4>dvÍMio »hI lega. kaj ra-b'mio /a nemoteno proizvodnjo, prtJ^>bivajo nova zjuinja na i/t"^ ra/tívanju v lujini. Tudi znotraj podjeija orpaniyiramo interna Í2-i^braževanja. PrcprîC.in sem, da ludi zara<li tega obvladujemo in izpt>lnjujenK> zahteve partnerjev 1er naslopam^» konkuren»řno na triru."
Iztok PodkrIžniK Jastnik In direktor podjetja Puškarstvo
Podkfižnik. « izobraževanju namenjamo precej pozorno» stí. Naši delavci se fzoĎ-ražujejo tudi v tujini»
Med hitro rastoOhni ^a/elnml v i^ornjf .SHvinJ&ki dolini ni ino-^(»Co prezrcU Puikarstvn Pod-križnik ir. Ijiibnega ob Sav*ir\ii. Od unilaUne puške do s|Hrťíal-nih kovinskih izdelki» hi Juhko no kmtko opijali ru/><)j podjetja, ki letos praznuje 15. letnico dťlovitnjn.	riizv<ij in ka-
kovost se odražajo v vrhirn^ki tehnološki opremi, v ncksitvrih In.stnih izdelkih in v partneolvn /večjimi prrii/viýiilel 1erdol>j)vi-tclji kovinskih izilelkov v ICvnipl. 0<l leta 200U dalje se podjetje p«>nH^H (udi .s eertíťrkntom kji-kovosti ISO9001.
L/tok Pixlkriznik, la.stnik in dire k ti->r piïdjelja pravi, da sla ça je
Na najsodobnejših PNC In CNC strojih izdelujejo večmitijonske serije Izdelkov za pomembne
poslovne partnerje v Evropi
KLIMAISKENAPRAVE
\
Ugodna klima v delovnem aii bivalnem okolju je pogoj za dobro počutje ljudi K temu ugodju v pretežni meri pripomorejo temperatura zraka, ki v poletnem času ni višja od 25 stopinj in pozimi med 20 in 22 stopinjami Celzija, primerna relativna vlažnost med 50 in 60% ter njegova čistost
Sodobne klimatske naprave ustvariajo ugodne bivalne pogoje. V vročih poletnih mesecih hladijo prostor, znižujejo relativno vlažnost zraka in ga čistijo. Če so izvedene kot toplotne črpalke, lahko prostor tudi ogrevajo, kar je najbolj gospodarno v prehodnem obdobju. Za ogrevanje porabijo trikrat manj energije, kot če bi prostor ogrevali z električnimi
r^^lilRMO SHOP
grelci enake moči Hladilna naprava, ki omogoča hkraí izkoriščanje hladilnega in grelnega učinka, velja za energetsko najučinkovitejšo napravo. Za vloženo 1 kWh električne energije, ki služi za pogon hladilnega sistema naprave, pridobimo 3 do 4 kWh energije pri hlajenju in gretju. Izbiro in usrezno n^estitev naprave je potrebno prepustitii strokovnjakom, izvedbo pa usposobljenim izvajalcem. Zaradi sprejemljive cene. ustvarjanja ugodne klime za delo in počitek, estetske obike in varčne uporabe pred vsem pri ogrevanju, je postala klimatska naprava nepogrešljiv pripomoček v delovnih in bivalnih prostorih.
TERMO SHOP, d.O.O.
trgovina in inženiring za hladiino in ogrevalno lebnilio Cesta talcev 5, 3320 Velenje telefon 03/5451-277
V podjetju jc trenutno zaposlenih 4Í) dclavccv. v prihodnje iKij bi sc njiliovo število piwzpe-Iona 5t). IzlokP^ídkrižnik jc prc-pričan.dascbt'idmžijiskn podjetje tudi v ćasih rcocsije dovolj hitro in učinkovito odzivalo na Izzive. raznicrc in poirebe poslovnih partnerjev pi> Evropi,
■ tp
Bruno Zagode, direktor Smreke:
'Povečano povpraševanje moramo vnovćjt/," pravi Bru-no Zaéode
"Lastniški delež je stvar Eurocityja!"
DruŽhfl Lurocity i/. Slovenj Crr»<lca jc s koroškimi pMrlniTji v tHnskcm letu preccj doksipitHlizJml«! gor-njegrajsko podjelj^i, s svežim denarjem napovedala rei^ilev iz zj^gat, s po» }>odho pa najMrvedala prevzem večinske)^» dele>.a do konca letošnjega leta. V taksen razplet je precej ne-gotovo5(i vnesla pote/Ji koroških partnerjev, ki so delničarjem poslali ponudbo /i\ odkup svojega deloma.
Direktor Smreke Bruno /agodc jc prq>riCaiK da se odgovor na to p(HC7A> v Slovenj Ciradeu, ^am pž» v tgj ponudbi tio viJi nic pretresljivega: Lastni-slvo in poskv
vanje sta dve razJiùti zadevi. Lastniki gt>Kwc lahko del nice prtv dajap, kupujejo in z njimi îrgujcjtx kol dcîvoljuje trg in kot iky voljujejo pravila igre. zapisana v družbenih pc^godbali."
là zaplet torej naj ne hi vplival na poskwanjc v letošnje ni letu. kar je pomembno, .saj st» v Smreki lelosnje načrte giedc na lanske povećali za 18 odstotkov. Pri uresniievunju teh načrtov se je ziipletlo že v januarju, ko zaradi hudega mraza gradnje praklictK) ni bito. "Del izpada smo nadokna^fili že v februarju in Se več ga bomo v marcu, /mogljivosti so pisvsem zasedene. med nedavnim sejmom v Ljubljani pa smo p<odpisali zajetno pogodbo za vrtne ute. Dela je tako žc preveč, zalo iSeemo zunanje sodelavce, da bi izp^iinili pogodbene roke. "CHe-de na vse lo b(id<> zmogljivosti polno zasedene ludi v aprilu, mi pa se .sedaj na srcčo /c ukvarjamo z nuijcni in naslodnjiiui meseci. Če bt^ tiîrej 51o vse tako naprej, smem bili upravičeno opiimlsiiCen." pravi direktor Smreke,
Razlog za dobre obete je tudi{jdzlvna sejmih, ki so se jih letos že udeležili, pa tudi sicer so okrepili napore na domačih in tujih tržiščih, lo velja tako za najveCji tovrstni sejem Bau-tech v Berlinu kot za sejem Dom v Ljubljani- "Povprakvanje je bilo veliko, kar seve^la ne piuneni sklenjenega po.sia. spodbudna pa je ugotovitev, da se zanimanje /a naše hise pcivečuje." pravi Bruno /^sgode.
Na podrt'ïiju Slovenije nekaj načrtov še uresničujejo. Na Rakitni so dve poCii ni^ki liL^i že postavili, na jxxstavitev nadaljnjih petih pa se žc pripravljajo. Tečejo tudi priprave na gradnjo sta novanj s kih objeklov na Ri^gli in Vranskem, kjer pa .se sreiujejoz že kar običajnimi težavami pri zagiitavjjanju potrebnih dovoljenj- Kaki'jfkoli že.obetisougodni, z zavzetim delom pa bo treba priliko izkoristiti.
Mjp
Vélik odziv na razpis za oddajo občinskih stanovanj
Bo občina kupila tudi EKO-va stanovanja?
Mestna občina Velenje je konec tebrimrja «ibjnvila nrzpis zh dodelitev neprotllnih in socialnih stanovanj v najem. Rok z» oddajo prošenj sc zakijučuje, /uto dokončnih i^tcvilk, koliko bo letos prosilcev, sv ni. Glede n» jvtevllo dvignjenih ohra/eev-i/dali so jih preko <300 • pa računajo, dii bo ikIziv še večji kot prejšnja leta. Jn koliko bo letos prostih sfant)vanjV V|>raMn-je smo postavili Tonetu Brodniku. predstojniku urada »t javne gospodarske z;ídeve.
Po zaplelih, ki so mt>čno odmevali tudiv javnosti» je občina od podjetja Gradiš kupila samski dom na Vojkovi cesii v Velenju- «( )bjeki jjna šc vedno status sarTiskega doma. Začasno odločbo za najem smo izdali družinam, ki .so že prej živele v njem. V objektu jc skupaj 51 garsonjer že urejenih garsonjer. PK'jste bomo razdelili med prosilec zjj staiuwanja ko Ix'^mo oblikovali prednostne liste. Ven-
dar moramo prej dopt^initi do-kuDtenlacijo in prid(>bili novsta-tits za objeku<» nam je povedal kcj imel t^bjekt status stanovanjskega bloka, bodo namreč lahko sklepali najemne pogodbe s prc^ilci» sicer pa bodo prcdntftine liste obliktv vali vsaj do konca maja. Vse prosilce hi: namreC obiskala posebna stanovanjska komisija, ki bi> pripravila ttičkovnik, na podlagi katerega bodo Ukovali prednostne liste.
Po novem razpisu naj bi razdelili tudi 2tl mwih stanovanj na ulici Simona Blatnika, v nekdanjem Vegradovem samskem do mu. Računajo, da jih bo nekaj odkupil republiški stanovanjski sklad, v najem pa bi jih dajala MO Velenje. Brt^dnik pravi, da teCejt> tudi intenzivni pcigovori z zasebnim investitorjem Bla-tej>ičem. ki bo gradil 20 stajio-vanjski blok na Gorici stanovanja pa naj bi odkupila MO Velenje.
Nepričakovano pa bo občina verjetno <fdkupila vsaj pet stanovanj. ki so last pcidjetja EKO.
»Kot veste, je EKO. ki ima francoske lastnike, tik pred stečajem. Dogtivarjamo se. da bi odkupili njihova stanovanja, ki so seveda Z4îscdena. Lastniki ob odhtKiu iz Velenja ta stanovanja pnxlajajopc>/elougixiniœni.ki okoli 4U0 EUR v tolarski protivredntxsci za kvadratni nte-ler. EX)g3ja pa sc. da ljudje, ki«) kupili ta stanovanja, mečejo sta-n^A^lcenace-sto in jih poskusajo na razjične načine izseliti, /ato najemniki prihajajo k nam. saj sov nemogoCeni pc^ložaju, Po-giîvori s podjetjem EKO st") že stekli. Skupno je bilo stanovanj 15, nekaj je prodanih. 9 jih ^e ni. Nekateri bodo lahko problem rešili sanù. mi bi jih posedanjih evidencah kupili pet. z družinami, ki v njih živijo, pa potem sklenili nove najeitine pogodbe.
bš
21. marca 2002

AKTUALNO
Odločitev strokovne komisije sprejeta, problem bo denar
Obnova ali telovita prenova veleniskega doma kulture?
Po dolgih lt;lih. <Ji)l)ro ponovni pravijo« da jih je ml vb^anj v velenjske kulturne insIitucOe mi-nik) 3'saj 20, lUij hi se letos zacehi prep«»trel>na obnova velenjske-^a kultiimeua doma. Kot kuže ranoj douc)dko\; .se ho to v lem k<»ledarskem letu zelo te/ko /godilo. pa ćeprjv je v letošnjem mestnem pror^ičunu la ta namen rezerviranih 1H> milijonov tolarjev. Skuhali smo ixvedetl. xakaj se začetek del odmlka in kakšne rešitve so na nagradnem javnem natečaju, ki je l>il končan 25. januarja letos, našli slovenski in tuji arhitekti.
Takrai jc namreč Komisija za ocťnjcvanjc naicčajnih elaboratov prenove KD, ki jo je in\c-novai i^upan, pripravila končni^ poročilo. Sedaj jc na poiezi lokalna skupnost, ki bo imela težko Jelo - odliVSiij se bo namreč morala, ali bo mesto sposobno financirati predlagano smiselno in temeljito ( vsaj 5(10 milijonov lolarjuvvredno) prc-niwo ali se bo morala odločiti lo /a obnovo oKsrojeČega stanja» ki bi proračun stala vsaj pol manj. Ključno besedo bo, žal in zelo verjetno, imel denar.
Štiri kvalitetne rešitve
v predpisanem roku so na naslov Komisije /a occnjevanjc na-tcčajnih elaboratov prenove Kulturnega doma prispeli štirje elaborati. Predsednik komisije je bil priznan arhitekt UroS Rei-ter, člani pa: prof. mag. Peter GahrijelČiv. med drugim dekan fakultete za Arhitekturo v Ljub-Ijaru, arhitekta Marko Vučina in Edvard Vučina, gradbeni inženir Mirosbv Hukvič in direktor Kulturnega centra ivana Napoinika, sociolog Vlado Vrhič.
Komisija je ugotovila, da so vsi i5liije avtorji vk^ili v pripravo projekta velik napor in d« so vsi elaborati skrbno in pregledno pripravljeni. Zanimivo jc, da je polovica avtorjev iz Velenja, polovica pa od drugod. Dv<i projekta predlagata rešitve, ki
spoStljive do oKstoječe arhilek-Itire. Oba predloga sta nastala v Ljubljani. Enega je pripravila arhitektka Majda PJanišček s sodelavci, drugega pa Jožica Kuntarič in Aleš Žitko s i^ode-lavci. Omenjeni nalogi predlagala le minimalne posege, s katerimi po mnenju komisije »ne o|*n)žata identitete ohst()jeČe^a objekta«. To velja tako za zunanjo podobo kot nou'anjiinterier, z novimi posegi pa vsebinsko in funkcionalno prispevata k učinkovitejši upiîrabi Kulturnega doma.
Elaborat, ki sta ga skupaj pripravila arhitekt Zdravko (rUt-man in znani češki arhitekt Miroslav Melena (sodeloval je že pri prenovi l9podobnih evropskih ustanov), ponuja bistveno izi^oljŠavo dvoranske in odrske tehnologije. Pri tem ne menja zunanjili gabaritov obstoječega objekta, kol tudi ne vhodnih avl. Elaborat pa močno posege v prere/ obstoječe dvorane in ji daje popolnoma drugačen am-bientalni karakter, kol je sedanji. Predvideva namreč ukinitev male dvorane pod sedanjim odrom velike dvorane. Predlagan projekt po mnenju komisije >»omo}^<»ča <rf)likovanje ol>-sežnepa. večnamenskejsa in Ijivega odrske)*a prostora ob«
.stoječe dvorane, pa tudi avditorij» s strmejšim nakJonom, kar hi j^ledalcem omogočalo boljšo vidljivt>st. Plesno dvorano hi po tem predlogu uredili nadodnim. kar pa hi zahtevalo zahteven ktmslr akcijski pose}{ v obstoječo strukturo t>bjekta.« Po projektu bi imeli 120 sedežev na balkonu in dodatnih 120 sedežev ob steni odra, kadar bi potrebovali le manjši oder. V celoti pa bi bilo v dvorani nekaj več kot 6U0 sedežev.
Po enotedeaskem temeljitem tehtanju se jc komisija odli>čila, da prve nagrade ne podelijo. Enakovredno drugo pa so dobile omenjene tri projektne naKv ge. Tretjo nagrado so podelili elaboratu, ki gaje izdelala skupina Prcijcktnega biroja podjetja Vegrad iz Velenja Po mnenju komisije ta »radikalno posega v struktun> obstoječega ohjekta, vendar ohranja nje}>ove zuna* nje elemente^ v i/volljent) notranjost pa umešča nov tehno> lo^ki volumen, ki m<»čno preseda dosedai\je vertikjilne gabarite objekta. Ne glede na nedvoumno učinkovitost nove tehntv loške rešitve je komisija mnenja, da kvaliteta olistoječe a rili (ektu-re in urininega amhienta ne dopušča tako radikalnejša eoo-smeme^a tehnoloi^ke^a posega.
Vf ado Vrbič nam Je pokazat skrbno pripravijene projektne naloge za obnovo in prenovo velenjskega doma Hulture.
0 ti J í3	'ÚSS1D n]3ijhi JiJ y:EJ3J:!					
RAZPORED KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA 2002 V MESTNI OBČINI VELENJE						
				POSTAV.:	ODVOZ:	
Mestna občina		KS GORICA	Kožellskefla 5-7	2.4,2002	4.4.2002 1	
Velenje tef občim			Goriška 43	2.4.2002	4.4.2002	
šoitanj in Šmartno			Goriška 65	2.4.2002	4.4,2002	
ob Paki organizirajo			vrtec Gorca	2.4.2002	4.4.2002	
skupaj s krajevnimi			Gorica cesta 111	2.4.2002	4.4.2002 1	
skupnostmi, mestnimi			cesta V/I5na kancu	4,4.2002	6.4,2002 '	
četrtmi in Podietjem			Splitska na sredini	4.4.2002	6.4.2002	
za tire^dfi}e prostora			Upa na vriiu	4.4.2002	6.4.2002	
očiščevalne akcije, ki			Cesta na vrtače	4.4.2002	6.4.2002	
bodo trajale od		KS SALEK	pri Caiu( za dijaškim domom)	4.4,2002	6.4.2002	
marca do prvih			^alek-par^Irlšče pri Verdelju	4 4.2002	6.4.2002	
majskiti dni.			Salekqostišče Upa	4.4.2002	6.4.2002	
Razpored postavitve			OS S ale k	4.4.2002	6.4.2002	
kontejnerjev po		KS STARO VELENJE	Ljubljanska priVerdcvu	6.4.2002	8.4.2002	
posameznih krajih			Ljubljanska-Igrišče za gradom	6.4.2002	8.4.2002	
smo že objavili 28.			ParlizafLÇka TPP-Straža	6.4,2002	8.4.2002	
Nbruarja, v peti			ZarovapriVTV-parklrlšce	6.4.2002	8.4.2002	
številki Našega časa.		KS STARA VAS	cesta talcev 18	6.4.2002	8.4.2002	
Ponekod so z deti tudi			StaiKtova ât.58	6.4.2002	8.4.2002	
ze končali. Drugje pa			Koroška 40	6.4,2002	8.4.2002	
bodo stekle v teh aH		KS KONOVÛ	Trubarjeva 8-Zvonaf	8.4.2002	10.4.2002	
prihodnjih dneh. V tej			Malgajeva 3-Pečnlk	8.4,2002	10.4.2002	
ilevilkl objavljamo se			Selo -trgovina	8.4.2002	10.4.2002	
tiste krajevne			Senbric pri Zajcu	8.4.2002	10.4.2002	
skupnosti, ki jih 28.			Skâlskâ C. pri Drucu	8.4.2002	10.4.2002	
februarja nismo			Dušana Kvedra 24'B:»vh	8.4.2002	10.4.2002	
zajeli. Izkoristite			Mrav^akov vrh	8,4.2002	10.4.2002	
priložnost In uredite		KS ŠMARTNO	pred cerkvijo	10.4.2002	12.4.2002	
svoje okolje. Tako bo			Jerfhova	ÍÚ.4.ŽÚŮ2	12.4.2002	
pomlad se (epsa, nas			Prisojna	10.4,2002	12.4.2002	
skupni občutek			Karala bar	1Ď.4.20Ď2		
bivanja pa prijazne ji i.			i>marska47,4a	tû.4.2002	12.4.20Û2	
			Cesta r^a grič	10".4.20í)2	12.4.2I3Ú2	
						
« Projekt namreč predlaga temeljit piweg v streho, ki bi precej spremenila tudi zunanjo p<v dcho doma, ta pa sodi med slavile, ki so zaznamovale izgradnjo modernega mesta in se zato ne sme korenito spreminjati. Projekt sicer ocenjujejo kol zelo drzen in bogat, bil pa bi tudi zelo drag.
Komisija je s tem svoje delo opravila. MO Velenje je predla-giila, da ^de na oceno njenih finančnih zmožnosti povabi k izdelavi dokončnega predloga obnove Kuliurnega doma bodisi vse tri drugonagrajene avtorje. Če se bo investitor odločil za dražji in radikalnejši ptiseg v objekt. Če lo ne bo priSlo v po5tev, pa avtorje obeh projektov, ki predvidevata le obnovo obstoječega stanja.
Letos le papirna »vojna«?
Vlado Vrhič nam je pojasnil .^e nekaj stvari, povezanih z začetkom tciko pričakovane obnove ali, kar bi bilo njemu mnogo bolj všeč, temeljite prenove doma kulture. O tem se je namreč govorilo tudi ob letoSnjem kulturnem prazniku, ko naj bi ta bilavglasbeni ^li predvsem zato, ker naj bi se obnova žc začela. Vrbič pravi: »Računali smo. da se l>(> ohnova začela v sezoni 2002/2003, ne pa natančno. kdaj. Prej je treba namreč i/peljati številne postopke, ki hi>do toliko daljši. Če se himio v občini odločili za posodobitev dvorane in ne le z^ (»hnovo ot>-stoječega stanja. Prvi korak je hil narejen z dokončanjem dela komisije, ki je pregledala pri-
spele elaix>nite. sedaj pa je na |>ote/.i lokiilna skupnost. Zelo dvomim, da se bo ohnova lahko pričela v letošnjem letu.«
Dvom namje potrdil tudi župan Srečko Meh. »Mislim, da ne iHimo uspeli pripraviti vseh potrebnih postopkov in dokumentom da bi z obnovo pričeli letos, pa Čeprav imamo v ta namen opredeljena sredstva v proračunu. Najprej se moramo odločiti, ali homo delali korenit poseg in dom kulture ne le obnovili, ampak tudi posodobili. Stn»k(>vnjaki so pi»vedali svoje mnenje« vprašanje pa je, ali je mestni proračun sposol>en financirati prenovo, ki bo verjetno stala več kot milijardo tolarjev; mi pa smo v letošnjem in prihodnjem letu planirali \6i) milijonov proračunskih sredstev. Za prenovo hi morali po-iskiiti dodatn^i sredstva, saj pnv
račun tega sam ne ho zmo)>el.«
Bi prenova prinesla nove vsebine?
Ib pa je vpraSanjc, ki smo ga postavili Vjadu Vrbiču, saj p<^o-sto slišimo očitke, da je Dom kulture mnogo premalo izkoriščen. Vrbič odgovarja: »Ihora-na je že sedaj zelo zapolnjena. Po oi>novi se ho v njej dogajalo še marsikaj takšnega, kar nam tehnične mo/.nosti sedaj ne do-pui^ČHjo-v njej ne moremo gostiti ziihtevneji^ih. res huuatih gledaliških predstav, modnih revij, kongresov... Vse to ho po prenovi mogoče. Mislim, da tudi vse tiste st>'ari. ki so drávot-vomej^a ali ohčinskot>'orne^a pomena, sodijo v glavni kulturni olKinski c4)jekt. lopa je Dom kulturef«
■ Bojana Špegel
Ko bodo znane dokončne rešitve, bodo pripravili tudi razstavo prispelih elaboratov.
Varstveno'delovni center Ježek Velenje
Končno od besed k deioniem!
Po večletnih pri/2idevanjih je ministrstvo /a delo, dom in družino pre<l nedavnim končno potrdilo projekt »t i/gradnjo pri/idkii k Centru za v/gojo, izobraževanje in usposabljar^e Velei^je. v katerem Im» nai>el sv(^ je ni>ve prostore varstveno • delovni center Ježek. Po napovedih mag. Petr.) Kovača, predstojnika Umda Zit negospodarske javne slu^lw Mestne ol)čine Velenje hodo najverietneje h ixgradixji pristopili v drugi polovici leta. V1)C pa predali sv<2jemu name-nu konec leta 20(>3.
Za dejavnost Jc7ka bovmovih prostorih na voljo 900 kvadratnih metrov, kar jc manj od pričakovanj tukajSnje lokalne skupnosti. »V projektu smo predvideli več prostora zato, ker smo želeli urediti pod isto st re-ho tudi celodnevno varstvo, vendar v sedaj veljavni mreži takih usianw ministrstvo ne prizna. Osnovo '/a izvajanje takega programa kdaj v prihodnosti pa bomo kljub temu pripravili. V ta namen bodo lokalne skupnosti same sfinancirale ureditev 2^0 kvadrainih metrov.« Kot je §€ povedal Kovač v projektih za izgradnjo prizidka tudi ni predvidene bivalne skupnosti, v katerih naj bi osebe z motnjami v ra/voju preživljale svojo jesen Življenja pod sirokovnim nadzorom (za kar so si prav tako prizadevali). »Naíjh razmišljanj ^ede tega nismo tipastili. Neka-
ko že imamo »nagledano<» stanovanje, kjer bi lahko oblikovali takšno bivalno skupnost. Prostore, ki smo jih v novem Jc/ka »dali na rezervo«, smo predvideli za oWasno varstvo oseb z motnjami v razvoju, na primer za čas, ko gredo njihovi siarSi ali skrbniki na večdnevno smučaje, na letni dopust in podobno.«
Po stalnih cenah naj bi naložba veljala približno 272 milijonov tolarjev, od tega naj bi ministrstvo prispevalo 140 milijonov tolarjev, lokalne skupnosti (občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) pa skoraj 132 milijonov SIT. To je več, kot so le prvotno načrtovale predvsem zaradi »rezervnih 260 kvadratnih metrov«. Tako naj bi Mestna občina Velenje prispevala za naložbo 76 milijonov SIT (prej 46 milijonov), občina §oi>tanj 18, prej 11, občina Šmarno ob Paki pa 6, S milijona SI T (prej 4 milijone). Ce bo šlo vse po načrtih, bodo k izgradnji prizidka za potrebe Ježka pristopili najverjetneje v drugi pí ilovici tega leta, prostore pa predali s'vo-jemu namenu konec prihodnjega leta.
Na vpra.^nje, ali res ni bilo možno pristopiti k izgradnji VDC-ja prej, kot prav v volilnem leiu, je Kt)vač odgovoril: >» Ne. Volilno leto s to naložbo ni-mći nič skupnega. Potek dogodkov ni bil odvisen od nas, ampak je toliko časa trajalo usklajeva-
nje na minisi rstvu, ki bo več kot 50-odsioini tinancer. Morali smo zad(5stiti p<xstavljenim normativom in p<'>g<îjcm, od katerih njegove strokovne službe niso bile pripravljene odstopili niti za l'Kîd.»
Vzadnjem Časuje povezana z varstveno - delovnim centrom ^ ena polemika - kje bo sedež regijskega VDC-ja: v Žalcu, Iger gradijo nov VDC\ v Mozirju ali v Velenju. Ćlani Medobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje Velenje so prepričani, da bi moral biti v Velenju. Peler Kovač pravi, da so - po njegovih informacijah -možnosti zanj tu zelo velike. Temu vprid govori več dejstev; od tega, da je Velenje nekako na sredini med Žalcem in Mozirjem do Števila pol encialnih uporabnikov velenjskega VDC-ja (38). Res pa je, da zanj v Velenju v tem trenutku Se nimajo primernih prostorov. »Imeli jih bodo v Aalcu. kjer naj bi sprejeli varovance v nov VDC' v dru-^ polovici tega leta. 7.ato obstaja možnost, da bo pristojno ministrstvo zii prvi dve leti sedež regijskega centra uredilo v /Ćal-cu, kasneje pa v Velenju,« je Se povedal predstojnik Urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje mag. Peter Kovač.
■ tp

Velenjski gimnazijci kof gofje, ki vsrkavajo znanje
IDA - ena sama ljubezen
lsk»li so	naj lx>do (o
vmJ, kijih jc davno /apis»l dr. iTance Prešeren, siU Osle pr«ve, / r:ihlo i/buljfnimi očmi. Dvo* dnevni vikend seminar, imi^no-van IDAj)!) Iskalna delovnji Rk-cUiii je liste, ki .so se po več ko( polovičnem osipu zanimanja odločili preživeli kreativen vi» kcnd, navduši). To isto lahko /alrdim (udi /a polno dvorano velenjskega doma kulture, kije v nedeljo /veůer uživala v pred»
stavitvi naučenega in i>:<lelanc* g«
Viiknj&ki ^miiazijci so spci dokazu. Ja mlndi niso nc^cćilii' icrc&irani In apatični, kol jim nekateri raUi pripL^jo, Ja pi)irc-hujcjo Ic prave nicntorjc, pa njihova donáíljija. kreaiivnosi in dclavno.sl dobijo krila)
Po prvoinih 220 prijavljenih za delov v Siirih sklopih jih je na koncu v 11 skupinah delalo blizu 70. Idejni vc^dja IDE Marko Mandić. ki je na xakljuCni produkciji po\'cziwal preJsta-
Prešeren Je veliko pisal o tjubeznt. Njegove gazele so bife iz* hodišče za umetniško izražanje in ustvarjanje na letošnji ÍDI ' Iskalni delovni akciji, ki Jo Je pripravil Javni sklad RS za lJU' biteljsko kulturno dejavnost, 01 Veienje v sodelovanju z Gim» nazijo, Eni so se teme držaii bolj, drugi manj. Vsi pa so v naučeno in pokazano, pod vodstvom priznanih mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. vložIH veliko ljubezni. Do deta.
kreativnosti, ustvarjanja v skupini... Udeleženci so si bili edini • naj IDA v Velenje pride čim večkrat in (ponovno) čim
prej.
viive skupin s prcdsiaviivami djrajo na koncu videno, ampak meiilorjev, je sicer pHidaril. predvsem kreativno delo mla-iii bil namen IDC le ta. da na^iu- dih pod w^dsivira meniorjev.ki
jint imajo kaj »dati«.
Smeha pri predsiaviivl glcda-L5klh skupin, kar pel jih je bilo. je t>iUn>gromno, CMliCnih, iskrivih idej. niC manj. Kar velja ludi za dve ple^no-gibaini skupini in iri likovne, ki so se leme Prešernovih gazel lotili na sem ra/JiCne načine.
'/À konec predslavilvc so poskrbeli ie člani ^asbene skupine. ki so po lem. ko so uspeli v gibanje spraviti celo dvorano, na oder povabili vse meniorje. Eden od njih. absolvent ACsRFl-ja. MariK^rčan Primriž Bezjak, nam je ob koncu IDE dejal, da je užival. Ker so mladi
Vclenjčani kol gobe ukaželj-no wkavali vse, karjim jcptxla-jai. In da skorajda ni mogel verjeti, kako kreativni in ustvarjalni so. DaljSo reportažo \z le-loSnje IDE preberite prihodnjih.
■ 65
Ljubno ob Savinji
"Hvala za uresničene sanje!"
Minuli petek popokl ne so veseli in |)anc>s ni slavili na l^ulmum (ib Savirul, Tudi uradno so na* mre^5klcnill nok^letnonalo/bo v otroško varst\'o i u osnovno šolstvo, pri'ko2 miiyunaevro\ vredno naložbo pa so uresničili & po-mogo ^1iní^lrst^'n íŠoLn(>i>. zna* nost in Šport, občinskega pro-mčuna in ^nmoprisiKvka. ki so i>n v občini izulasovali prav v ta na* men.
Níwa in pnwtoma tekwadnicajc bilavclikopreniajhnaza vse. kisi") seželcít piwcscHti skupaj 2 Uííite-[ji, otroci in starii. pripravili pa so enkraten oivorilveni program, vsebinsko lepili in bolj,^j. kot snîo ga običajno vajeni spremljali od podobnih prilikah. O največji naložbi od nasUnka samostojne občine je spregovorila županja
Z veiiko naložbo so otroško varstvo in osnovno šolstvo zaokrožiii v lepo celoto
Okna
ledom.
ÀLEIA
m ORNA ZA PRIJETÍN DOM
alummli montai, dd. koment29a. 6223 komsn tdl.0&7395 919
PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03/425 4938.041 / 345 378
Anka Rakun. "Ko suîo se odločali o lej. siccr nujni naloil)). smo sc nekoliko bali, da nas ho "pokopala." a nas je popeljala v višave. PreraCiinanonidoŽba pomeni 1,.'^ milijona tolarjev na učenea. kar je golovii zavidanja vredna Številka.
Imeli smo tudi sreňio roko pri izbiri izvajalea. pri ćcmor inor.im pi>hvaliti Pn>jeklivni htro Velenje ill Vegrad, pa lu<ii siccr »i vsi v izvajalski verigi delali s sreem. Imamo odliCne ptigoje «sa olroSko varstvo, za spon in rckreaeijo, za devetletnih iManje, prav tako p^v nosni pa bomo leta 2ÍWJ5. ko bn osntwno šolsivo na Ljubnem slavilo iíablítljivo2tHí- leinico. Hvala v.scm za prispevek vbogai mozaik napredka na.w obCine."
V imenu ministrice m Šolstvo je
zbrane nag<ivoril držnvni sekretar dr, Jaka Bednarik. ki je dejal, daje ministrstvo resdolžrw pomagati vsem. ob tako velikem dosežku pa veljajo posebne iesthke vsem. ki so ga pi^iJîagal i uresničili Golovo je bil najbolj ve.sei ravnatelj 4>siuwne Sole Rajko Pintar: "Vsi.^no presrečni ob tako lepem darilu, ki pa smo si ga z zavzetim dekini mak) tudi za^hi^Jli, Obljub-Ijanio mwc mejnike v pridobivanju znanja ia • hvala vsem za uresničene sanje!"
Ob množiei domačinov so se slavja udeležili tudi številni gostje, med njimi minister za promet .laki^b PreseCiiik, župani občiii èink;ga ûbmoqa iii mani ljui>cnski rojaki.
miP





ABANKA D,D,
Ljubljana GP Celje EKSPOZITURA VELENJE TSL 03/ 5875-867. 5875-868
Obiščite prenovljene spletne strani
www.abanka.si
Prijazno vabljeni v našo poslovalnico na Kersnikovi 1 v Velenju
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in vsako soboto od S. do H. ure.
ABANKA- BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
Sestri Tina In Tajda Tavčar zlati na državnem tekmovanju
Trud je poplačan!
Tina in Tajda Tavčar ii Sii^ianja sla .simpatični ser^lrici, ki ob 5kifi (il>wxm»sti namerxjata kar prcetd prostega Onsa igrarviu na klavir Obe odlični uêenki. dobri Športnici. oIk'j^oIovu /tepa nebusia poziibili na uspeh, ki sta dosegli na nedavnem <fr).Hvnem tekmo-vary» mladih Elasbenikov v Mariboru.
Všliriročnem ij^ranju na klavir .sla namreC v prvi kategoriji osvojili /Jato priznanje. Skupaj f» starci in meniorico leo Pla^l dan p»^ laki» kispeSnem nastopa ni&ia dojeli vsega. »Kosiazaigrali.sem rekla sama pri sebi: zelo dobrtn« je povedala menioriea lea. '»Jo je hilo presenečenje iiiSe kako veliko. Konkilreneaje bila res zelo inoina.saj snîo bili na naj/^hlc^^ejšem tekmovanju le najlx^ljši .s predhodnih preizkušenj. Tina je bila druga najmlajša udele/enka tekm<mmja v tej Ots* ciplini. pa Se ra/likamed najna je bila največja med tekmiwaJnimi pari.-je povedalaTajdJ. Slednja i^ana klavir kM.njena mlajža.seMra Tina pa štíří leta. In kaj je bilo potrebnega za taksen uspeh? >»Uh.« je /a vila z Oihni Tina in s poniočj^i I ajde, mentorice in majince ii.iS^teld; veliko odrekanja, prostega Caj>a. ni bilo zimskih počitnic, se Soli v naravi se jo zaradi lega odrekla. Lc vaja in vajo. "Ampak, splačalo se je.«
bile enotne vse Siiri. Uspeh je bii pika na i trdemu iji nap»>memu delu od lanske^sa noven^bra dalje, hkrati pa tudi potrditev tega. da sta dekleti izbrali pravt» pot- Ihjila je U4h:nka tísn^ega ra/jedajxsnovneí^Me Biba Rivcka Šoštanj in Umadaljevalai&^raževaiijc na umetniški gan-naziji • glasbena SDjer;'rina je .šcstav>lka in prav tako razmi^ja olej mo^osii. Ttnino in Tajdino mamico tak&ia i^dloíiiev ne preseneča: '>Oćitno imata v sebi glasbene gene njunega pra pr-ad etiko, kije - med drugim - imel prvi v Celju orgl arsko s^-Mo." 7.1 aio priznanje v pivi kategoriji v ši iri ročne m igranju na klavir je icanju nagrada zu vložen trud. je eden od zastavljenih ciljev, ki deluje kot jnagnel zad(xscgoîia-slednjega. Verjamemo, da ga bosta ťijia in 'lájda ch tolikšni spíxJbu-di menti>r{ce in star.^ tudi dosecfl.
MTp
Tajda. Tina in mentorica Tea: »Trema je bila: za klavirjem In za odrom. Končalo seje tako. da Še nismo povsem dojele
uspeha."
Veseil so bili tudi itevUni gostje od blizu in daleč
Koncert ob 25. obletnki MePZ Gorenfe
Mešaol pevski /horCorerueJebll uslanovljert pred 25. leti In v tem êasu je v ryem .sodelovalo ^ okrog .UO pevcev. Vřetrtek. 28. marca, bodo pripravili ob srebrnem juhi]e|u koncert, na katereiiu vabijo dosedanje in peci in dnige (juhitelje zborovskega petja.
Koncert bovčetrtek. 2H. maîca, ob I9.30vveliki dvoran i gla.she-ne šole Frana Koruna Koželjskeea v Velenju.
■ H. J.
21. marca 2002

107,8 MHz
* mim m ÍŘ$OPI$KI mozjuk * mm w iâsopim mwK *
tic
Nekaj pmslih dni sta »i privoščila direktor NaiU^a 6)su in uredniai RadmVeienje Boris in Mira Zako.šek. V Času šolskih pocilnic sta dala pred-nosi drugim. Pre/ivljala sta jih v toplicah, kjer sta nabi' rala m<iCi /a nove izzive, smučanju, kamor sla vedno rada /ahujala, pa sta se ju to se/on» odpovedala.
Da pa d(5piisl nc koristi vsem. dokaxuje Stane Vovk. 'lakoj, ko ga je nastopil, je /ačel »letati« okoli zdravnikov. Zdaj se je siccr vrnil k uredniškemu delu, ker brez dela ne zdrn prav dolgo, mora pa vsak dan na kak.^0 terapijo.
Bojana Spe^el je velika ljubi-leljiea psov. Ý.c od nekdaj. Trenutno Ima v oskrbi kar irl. Z njimi nima kak-^nih posebnih težav, Ic obiski pri veterinarju znajo bili včasih prcccj>»naporni«. 'lakrat denimo, kojih jc treba cepili.
Pri nasje tako, da se marsikdo tudi med dopustom, Če jc nc mahne kam daleč, oglasi v urcdnišivu. /ato, ker sc mu zdi, da kak dogodek, kiga»po-kriva«, I udi v času njegove odsotnosti ne sme astat i »nepokrit«, aH pa zato, ker sc mu med dopustom zgodi kaj la-kega, kar je vredno objave. Pri tem pa po kakSnih nadurah ali
dodatnem delu, vsaj doslej, Se nihče ni vprašal.
Suzana Kok, priljubljena radijska vod i leljiea in voditeljica javnih prireditev, ta Čas ob torkovih popoldnevih na Radiu Velenje skupaj z davčnim svetovalcem »obdeluje« dohodnino. Za 10 področje je že pravi izvedenec. Sama z izpolnjevanjem nima težav.
Tadeja Mravljak. naSa zunanja sodelavka, radijska mode-ratorka,.^ jcv nwo delo zelo dobro vživela. Nekaj časa je močno pogreAala učence asnovne Si'ile v Smarlnem ob Paki, ki jih je poučevala materinščine. Zdaj v Mestni občini Velenje skrbi za stike z javnostjo. Delo ji je pisano na kožo.
■ mkp
Paul McCartney bo usodni "da'' dahnil junija
Nekdanji Beatle Paul Mc< 'a rl ncy (59) i n njegova zaročenka I leather MilLs (34) sc nameravala po pisanju london-

NAKRATKO
TA6U
Na podelitvi letošnjih vlktoriev, 6. aprila, bodo premlerno predstavili svojo novo skladbo »Angelc Idje nastala v času snemanja novega albuma v Mostarju.
ANDRAŽ HRIBAR
Ste vedeli, da je bil oče Andraža Hribaraja pevec v sedemdesetih letih precej popularne slovenske skupine Prah? Ja. jabolko res ne pade daleč od drevesa.
NUDE
Čeprav js njihov zadnji video-spot »Razlog« še relativno svet že razmišljajo o novem. Pri tem si želijo pomtči svojih oboževalcev, saj lahko na njihovi spletni sirani www.nudetdnd.com izbirajo skladbo, za katero naj bi spot posneli.
skega tabloida Mirror v/eti 6, junija v New Yorku. Pravljično porííko naj bi pripravili le nekaj dni picd rojstnim dnem sira Paula, svatba pa bo v hogaïl čelrti Hamptons na Long Islandu.
Poroke naj bi se udeležili tudi Ringo Siarr, poleg McCart-neyja, edini prcostah ^ xiveči član Beatlesov, ter ženinovi otroci vSlclla, Mary, James in Heather. Po pisanju Časnika Mirror, naj le ti sicer ne bi bili pretirano navdušeni nad očetovo novo ženo. McC'arincyjeva prva žena Linda jc umrl.n leta 1998 za rakom na dojki, (sta)
Nov album Pet Sliop Boys
Predvsem v osemdesetih letih
NATALUA KOLŠEK
Posnela je videospol za skladbo »Mama ti si moja«^, ki jo je odpela skupaj s sinom Anejem In je ena najbolj popularnih skladb na njenem albumu »Slovenka gre naprej
SAU8A6ES
Prav danes v Ljubljani premier-no predstavljajo novi album ^Dolga pot«. Istočasno bodo promovirali ludi prvi videospot skladbe '»pištola«, prvega singla s tega albuma.
ZAKLONIŠČE PREPEVA
Po uspešnem nastopu v Sarajevu se novogoričani pripravljajo za veflld nastop v IjuUjansM hali Tivoli, kjer bodo 25. marca ogrevati občinstvo pred koncertom legendarne Riblje Čorbe.
d,d.
AVTC> CISLJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavceva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12
FORC) MurUEO kardv.in ? 0 lil ivsa opcpinai		878 000.00	> n
KlRUtscufl 1 GUX 5V	95^6	897 ÛOÛ ÛÛ	LJ
LANCIA K3)ûâ 3 0 V<) vsa CDrema Ojsnlet	99/11	3.296.000.00	S
LANCIA Ka)i>d 2 0 dvfomalFC vsa ODrema r«a.iulii^2		2 498 000.00	o
FJAT MAH£i^ 1.6 SX /76KW fM mar.O?.	96/97	1 350.000. OO	
PIATMAREMOOSX We^d	99	2 199.000.00	
RATMARE^ 100 SX 1 6 ««kaivJ	9R/97	1 15^000.00	
RATPUNTD55S0LE (w mm	99	1.190.000.00	
nATRHAVA14RX rm mm?	98	i4i«nnnnn	o
CITROFN XAfíTIA 7.0 SX Karavan ren. mal/f)?	97/98	1 ft9ň.non 00	ë
CITROEN X5ARA 1.4 i ren rteneirt>fir^02	99/1?	1.49a.oon.no	m
CITR0ENSAX01.il rea.0?/03	98/99	1.157.000 00	VI O
OPFJ cnR,^A14l^inan«annlO?	94	m.m OO	e,
PEUGEOT 106 XN 1.1 reo mai/D?	9S	&48.0D0.)T0	
PEUGEOT 306 PROFIL 1.6/65KW /5V	96/97	1.097000 00	S
RWFR 7U 1 TV	9B	i.mooo.oo	
RFNAUn SAFRANF ? f, -»-VA3 oommi	98	2.499 000.OO «	
RENAULT UEC^N SCENIC 2 0 vsd noœnid	97	1 850.000.00	•a
KREDITI ' STARO ZA STARO ' KOMISIJSKA PRODAJA* VOZILA IMAJO > VELJAVEN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VOZIL 00 6. D017. URE • NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILAl * Rtnudbd m Intt^metu httpy/www.avto-ceije.si, e-mail; iBblianagavto-ct^ie.si
zelo popularen duet Pel Shop Boys, bo 1. aprila i/dal svoj novi, žc osmi studijski album. Prihajajoči uovi album lega brifaii-skcga clcklronskcgti pop dueta se bo imenoval "Release", na njem pa bo deset novih pesmi, ki sta jih člana dua, Neil lennani in Chris Lowe, sproduciraia sama. /a razliko od prejšnjih albumov, bo na plenil "Release" prevladoval kitarski zvok, saj jc pri ustvarjanju ntwih skladb sodeloval ludi nekdanji Član skupina
Nukoč so jo imcm^vall cclo latinska Alanis Morisscitc. Nc le /aradi njenih temnih las, ki jih jc sprva nosila, ampak predvsem zaradi njene glasbe, kije vsaj v /ačel ku vsebovala precej već rockovskih ritmov, prepletenih seveda z latlnskoame-rl^kini temperamentom in tradicionalnim ameriškim po-
pom. A êislo na zaietku vendarle ne, .Shakira Mebarak, kot jc njeno polno ime, je namrcC začela žc zelo zgodaj. S trinajstimi seje ta potomka kolumbijsko libanoa^kih staršev že lahko pohvalila ssvojim prvim idbumom. A ne le kol kakšna sužnja industrije popularne glasbe, ki bi breznb/.irno izkoristila talent drobne deklicc. Kje pa! Shakira je bila namreč odv-scga začetka tudi avtorica svojihskladb. In Slo ji je di^ro.





«M
I a

Do konea leta 1998 je prodala več kot tri milijone in po] primerkov svojih albumov in si istega leta priborila tudi nagrado World Music Award, v kategoriji >» naj boljša řenska latino izvajalka«. Njen Četrti al-Bum »Donde Esian los La-drones«« pa je priplezal na sam vrh Billboardove lestvice Lalin 50.
Na aspehu špajiskih albumov počivajoč naslov lal inskc boginje ročka, / uporniškim in bo-cmskim predznakom, pa jc kmalu /vodenel, ko se je Shakira odločila zapeli ludi v an-glci>čiaj. V primerjavi s tistim, karjc počela prej, zveni to, kar lahko slišimo na njenem zadnjem albumu, preccj neumno. A ne le po njeni krivdi, pravijo kritiki in, kol žc ničko-likokrat v podobnih primerih, za vse krivijo pohlepno glasbeno industrijo. Bataljon pro-duccntiw, tctetopiscev in skladateljev jc uspel uničili večino avtentičnega v tej štiritndvajsc-tlcni kolumbijski lepotici, kije
sicer res dosiigla svetovno slavo in s pomočjo MTV-ja in njemu podobnih priplezala tudi tja, kamor sicer ne bi. Toda s tem je izgubila velik del svoje čarobnosli. Kol bi čisti kolumbijski kokain zamenjali s kaki>no evropsko sinietiko.
■ MiČ
4. Max Club Jazz festival
Tudi IctoR bo v velenjskem klubu Max potekal tradicionalni, lokrat žc četrll po vrsti, jazovski festival V petih festivalskih večerih, od 28. marca do 5. aprila, se bo olTčinsivu predstavilo pel zasedb, ki vsaka na :ivoj način pojmuje jazzovsko glasbo. Otvoritveni nastop, v četrtek, 2H. marca, bo pripadel zasedbi Oto Pcstner & Primož (irašič Trio. Na velikonočno nedeljo (31- marca) .se bo občiastvu predstavila odlična hrvaška zasedba Tango Appaslonato, naio pa v torek (2. aprila) Marjan Loborec kvartet in v četrtek (3. aprila) Joži Šalej Sl Aleš Ha-dalinz gosli. Festival se bo zaključil v petek, 5. aprila, z nastopom Big banda Radlje ob Dravi.
Vsi nastopi sc bodo začeli ob 21.00 uri, dodainc informacije v zvezi s lesijvalom pa so na voljo pri organizatorju, na telefonski številki 58ň2.58l.
The Smits Johnny Marr,
Jinx brez pevke
Mnoge obožcvaicc bo nedvomno potrla /aČasna prekinitev dehwanja odlične hrvaške pop .skupine Jinx Skupino je namreč zaradi osebnih težav in. kol so uradno sporočili, psihičnih In fizičnih preobremeni le v zapusti-
la pevka Jadranka Batajič- Vaja. Nekaj mesecev premora si bo vzel ludi mo.^ki del zasedbe,
vmes pî< bodo ťřinije iskali primerno dekle, ki bi bilo pripravljeno in spost>bno prevzeli Yayi-no mesto. To bo nedvomno zelo težko, saj je prav Yaya s svojim značilnim glasom dajala .'vku-pini največjo prepoznavnosi.
■ MfČ
Mladinski center Velenje -koncerti
Prihodnji petek, 29. marca, bodo v Mladinskem ccntru Velenje nastopili novogoriški ska punkciji Scuffy Dogs. Koncert .se bo pričel ob 21. uri, /a ogrevanje občinstva pa bodo pred No-vogorlčani poskrbeli člani zagrebške ?a,sedbe Chang Ffos.
Scufly Dcfgs veljajo za izku^mo skupino, saj njihovi začetki segajo že v leto iy94. Že zelo zgodaj .so naredili prve posnetke in bili nato ves čas svojega delovanja zelo aktivni, tako di-skogralsko, kot kar zadeva njihovo koncertno dejavnost. Snemali in nastopali so ludi izven meja domovine, največ seveda v bližnji Italiji, čeprav njihove skladbe najdemo ludi na kom-pilaeijah, ki so iy^lc na .skoraj vseh cclinah svcia. Junija lani pri mariborski založbi Froni RtKk izdali svoj zadnji album.
RS.: Še nekaj za domače rtx:keije
Že jutri, v petek, 22. marca ob 21.00, bodo v Mladinskem cen-Iru Šmartno oh Piiki nastopili lokalni rockerji N.K-O. in šoStanj-.ski trash metalci Arise. Vstopnine nebo!	■
: PESEM TCDNA NA RADIU VELENJE
0 Izbor polete vsako soboto ob d.SS t^i. Zmagovalno skladbo pa lahko ^isite v pro^fa-^ mu Radia Velenjd Ovakral tSnevno: po poro&iïi ob 9.30 In po poroCil^ ob 18.30.
^ 1. KATEWmSLET-Whatlf ^ 2. RIGHT SAID FRED-Cherry Llpps ^ 3. GARBAGE-lo^e song
Čeprav |e 2e kar nekaj časa od (2ida nlene skladbe »What li«, sc v tokratnem izboru pesmi tedna prevladali glasovi oboževalcev Kate WInslet. SIcer boíj znana igralka kot pevka (ob Leo-nardu di Caprlu je nastopila v slovitem »Titanlcu«), je tokraî ugnala miSicnlake Right Sald Fred in skupino Garbage.

LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasoval v nedeljo, 17.03.2002:
1.VAGABUhJDl:	Piskrovez	10 glasov
2.P0DKRAJSKI:	Prav zato jo rad imam	8 glasov
3.K0VAČI:	Jajca so jajca	6 glasov
4.P0LJANŠEK:	Gasilska	4 glasovi
5.GAŠPERJI:	To smo mi	2 glasova
I I I I I L
Predlogi za nedelio, 24.03.2002:
1.D0RI:	Avto moj ne ve
2.LIP0VŠEK:	Od stare polke boljšega nI
3.KLAVZAR:	Lažnivčekmoj 4.ST0PAR: Za deljem pride sonce 5.ŠTRK: Amur polka
Viti Grabner
1 I I I I I -J
10
VRTILJAK
«WÎCAS
21. marca 2002
Uspešne. Marija Tekavec se kot podjetnica ukvarja z gradbenim inženiringom, predvsem s smetmi, ki bodo poklic prihodnosti: mag. Lidija Dovšak kot članica uprave Banke Velenje z bančništvom« ki je bil in bo vedno dober posei. Marija Vrlačnik pa vodi nazarski Elkroj in med drugim kroji hlače. Tudi moškim. Kar sploh ni od muh.
>»Ma, kje pal Nisi tretjif Kar štej: Kostanjšek, jaz. pa Bevc ... Ti si že čelrti. Za to^ da se obdrž is. bo Ireba pokazali nekaj modrosti.« Take nasvete je novemu trenerju Ere Šmartno ob Pa-ki, Marjanu liloudku, delila nogometna legenda Šmart-nega ob Paki, zdaj vijoličasti» Bojan Praánikar.
50 skupnih let Jožice In Jožeta Vodonénik Iz Pake pri Velenju
čeprav živita sama, nista osamijena
Minula sohula je bilu m Jožico in .ložet» Vodončnik \i Psik« pri Velenjii nekjij posebnega. Prii/nov;)t:i sla namreč 50 let skupnega življenja. Na /tali poroki v or^eKki dvorani velenjske glasbene sole sta si znova ohyuhila zveslolm. Iju he* /.en in sp<>i> tova nje.
Prav vse ic iri vrline so jima pomagale na skupni Življenjski poli premagovali marsikatero oviro. Ni jDi bilo malo, saj jc bila njuna mladmi težka. Jožica jc po smrti očeta pri 15-lctih morala kot druga hči v družini No-
vinâek prov/eii vsa kmečka opravila. Jože si je moral kot 10-lelnifanličslui>ili kruh spasenjem krav, Po vrnitvi iz nemške vojske, kamor jc bil mobiliziran, sc jc zaposlil v Premogovniku Velenje in tu leta 1977 kot rudar dočakal tudi upokojitev. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dve hCeri in sin, ki je zaradi hude bolezni kmalu umrl.
Ćcprav živila v domu, ki sta si ga zgradila sam<i, nisia fwamlje-na. V bližini ?ivila obe b^eri, družbo pa jim^i dela tudi pet
vnukinj in trije pravnuiu. Dolgčas jima ni nikoli, saj si ga znata krajSati z delom v vrtu ali po svojih močeh pomagata sorodnikom pri delu na kmetiji.
Vesela sta bila» da sla skupaj s svojimi najbližjimi in sorodniki lafiko nazdravila skupnim letom. Pozabila sta na vse tiste trenutke, ki so jima grenili življenje in sc spominjala le lepih. Več kol 80 svatov se jc njunega jubileja veselilo do pc«nih večernih ur ob A'okih tria Kiinc v Vinski (iori.
Jubilanta z najdražjimi
Stari vici
PITVAJE BILA EVA
Lepega sončnega dne v raju ie Gva poklicna Boga. 'Kaj je, Eva?*' jo je vprašal. "Bog, prešlem imam!" 'Kaklen problem? Povej ml, kaj te teži!"
'Gospod, jaz vem, da si zame ustvaril ta ćutloviti živali, ki me c^ddiajo, Into smelno kaco na dmvasu, toda jaz sem nesrečna]"
"Zakaj si nesrečna. Eva?" "Gospod, zelo sem osamljena." "Dobro Eva! V tem prfrrferu imam reliiev zate. Ltstvaril bom moške-
"Kaj jeto, moStó?' To je kreatura z n^^akamí z agresivno tendenco, poln egoizma in bi^ možnosti, da bi upošteval tvc^e zelje. Vsekakor ti bo ustvan7 težke čase. Amp^ on bo velik, bister In možan. Bo odličen bojevnik, znď bo Igrati nogomet, dober lovec bo in nîti ne tako slab v postelji.' "To se pa ne sliši siabol' je rekla Eva z Ironičrnm nasmehom. Toief, lahko ga dobiš" je rekel Bog, "toda pod enim pogojem!" "Kalerim?"
"Moraš ga pustiti v prepričanju, da sem najprej ustvaril njega!"
ARHITEKT
Arliitekl je potrkal na nebeska vrata. Sveti F^er je pogledal v svojo črno knjigo In ga poslal k hudiču. Tam je arhitekt takoj pričel z aktivnostjo: ZQfadiii so moderne avtoceste. podzemno železnico, ogromne nakupovalne centm z dvigali, nebotičnike... Iz nebes so znevo^čljivostjo gledali dogajanje v pekiu. nato pa je nekega dne Sveti Peter poktical hudiča: "Arhitekta pošlji k nam v nebesa!' "Ne pride v postev)" mu je zabrusil tiudič.
^e bomo pa totilif" je zagrnil Sveti Peter,
"Saj me ne morete! Vsi odvetniki so ph meni!"
»Pri nas boš lahko samo pel in pel... Pri nas za marketing skrbijo diiigi.« Tako sla mag. Franja Bobinca, nekdaj zelo znanega celjskega pevca, ki je zaslovel zlasti s tisto o mami. zdaj pa prodornega člana uprave Gorenja, zadolženega za področje prodaje in marketinga, snubila člana New Swing quar-tetâ. Marjan Petan in Dare Herlng.
FRKANJE
f!
no
Skrb za potrošnike
v pcick s(m)o sc ^ s posebno poziirnostjii spťimnilj piHrciínikiw. Dirckior Ero se je »svojih« pdlrošnikov s pismom spomnil žc maio prej.
Kvačkanje
v Smarincm ob Paki so imeli pred dnevi uspelo Kvačkanje: pa ni.so kvaćkali na kiilcšoi seji občinskem svc-^a. Kvačkanje so tokrat imeli Pod ko/olcem, Zato pa jc bilo uspešno.
Žaganje
Nazarska tovarna ivemOi plošč ni žaga, vendiir načrtujejo kar korenit rez. Ito med zíipťvlenimi- in <xlžagali b<v do okoli 2t) delavcev.
Gremo naprej
Pri uslaniivljanju novih obCin se je rtóno zataknilo: v ReCici vseeno pravijo, da s^e lúiÁ) vryli puike v Savinjo.
Nov center
Vegrad v Velenju fc gradi vvlik nakupovalni center. Po mnenju nekaterih Vc-leiijćanov ima le eno napako: ne bo Erin, ampak Interspa-
rov. A naj Ki vseeno veliko meiy:aniw privabil »na .selo«.
Težave,težave
Kaže. da st' h) Vinska (io-re res monila preimenovati, če hočejo resiti problem vode. Za /daj namreč namc.sIo /drave pjtne vode teče le řas.
Nič čudno
Nič ni čudnc^, čc jc v času suSe v naravi velika mir^nost požarov. Saj je tudi meni, čc iman; suk^ v ?cpu, zeli» vroče.
Res Je
v Velenju se na najboljSi način doka/uje. da je promocija že askega S|x^la. < epravjc res^ da Jolanda in Katarina po svetu bolj promovirala Slovenijo, kot pa Velenje. Vsaj v nečem je me&to na državni ravni.
Na pomoč
Težave v vrhu naSega Rdečega kriia naj bi se že poznale ludi na terenu. Marsikje ob krvixlajalskili akcijah že opažajo manj« .število kr* vodajfilecv. E^i čeprav bi prav /daj na§ Rdeči kri? sam potreboval več hveřc krvi.
21. marca 2002

V SREDISCU POZORNOSTI
11
Ob 22. marcUf svetovnem dnevu voda, o kakovosti z raziskovalci ERICa
Kako čiste so vode Šaleške doline?
SakškH dolina .seje v dru^i polovici osemdesetih let, dodobra ekološko pre-hujena, U*ti\a |>rvih poglobljenih okolj-skib pH/iNkav. Spna je hi\ daleê največje po»)rni»sll delewn /.rak. Zalo. ker so ljudje cačeli Culili, da doHna le/Jv diha in u}*n(avlja(i, d«) se smreke na vrhovih ne susijo brez ni/io}*<j. 2e v devetdesetih letih S4» uNire/nimi ukrepi biMveno /manjšali oncsna/^vanje ^ra-ka in ga potem se zmanjševali.
/.ařciijaJo pa sc jt i^c ludi poglobljeno ugotavljati» kakšno jc i»ianjc voda. Najprej 7. analizo stanja, pri čemer so glavni «posel« opravili razi.skovalci CRK a, Instiiula za ekološke raziskave Velenje, ki (udi danes z rednim spremljanjem kakovosti okolja in ludi voda, omogočajo hilrejiW in učinki^viiej^' <>kolje-varstvciîo ukrepanje. Prav o lem, kakšne so bik in kakinc sodancs vcidev Šaleški dolini» ^mo se ob 22. murcu. svetilnem dnevu v*^da. pt^govarjali /. raziskovalci nRlCa: mag. Emilom Šlerbenkom, Alenko Roi^er - Drev in Rudijem Ramšakom.
Se že bistri!
Pred dobrimi dcselimi le!i je bilo stanje, z eno besedo, porazno. 'L isto, kar se je daU^ ugott)vili že na prvi pogled, so s svojimi raziskavami podkrepili ERlCo-vi raziskovalci. Pot do izMlji^anja je bila ena sama: sanacijski program. Do-g*wori med ohíino in Šaleškim gtxspo-darslvnm so pripeljali do združitve pcj-sameznili sanacijskih programskupnega in tako se je na tem področju zaîJelo •»biairitj«.
Pomembno Je biio -povezati se
v času, ko je na občini in ERlCu naslajal sanacij.ski program za vode v Šaleški dolini, so sanacijske programe (svt>je) pripravljali ludivpc^djcljih. Vsebine so vključili v skupen sanacijski program in ludi zalo je la (ako uspešen.
Rudf RamŠak bdf nad kakovostjo Jezer že od teta 1987, najboi) zadovoljen je z izboljšanjem Velenja skega. (foto: E.S.)
»V z.adnjih petnajstih lelih.odkar na ERlCu poglobljeno spremljamcj dogajanje v ok<^lju, smo odkrili veliko prtible-mov, predlagali veliko rešitev in v Saic.iki dolini, za slovenske razmere, dosegli dobre rezultate.« samozavestno razlaga mag. Emil §U*rbenk.
Leta 1992 so izdelali kataster kakovosti lekočih voda. ki jc lemeljil na p<i-datkih iz leta 1991. leta 19^3 pa so bile že izdelantj strokovne osnove zii sanacijski program, ki gaje lakralna Skupščina ohčjnc Velenje sprejela leto kasneje.
Kanalizacija kot skupni Imenovalec
Razvleljen jc bil v tri dele: lekivle vř>-de, jezera in kanalizacijo. S lem je lo okolje takrat postalo prvo v Sloveniji, ki je za vode sprejelo celovit program, saj vanj niso vključili samo komunalne vode, ampak tudi t»dpadne vode industrije. cnergeiike in drugih onesnaževalcev. Ta prtigam ^e danes daje najboljše rczuhatc v Sloveniji.
Desetletniki ne vedo ...
»Danai>nji desetletniki v Í5marincm ob Paki skoraj ne vedo. da pred nekaj leti v Paki, na odseku skozi na^ kraj, ni bilo rib. Morda včasih sami premalo ccnimo rezuUate, ki si) bili doseženi. Paka je bila pred deselimi leti od velenjskega jezera naprej v 4. kakovoslnem razredu in je to. da je danes v tem delu med 2. in 3. razredom, 1er da v njej spet plavajo ribe. velik uspeh.« pravijo v ERICu.
Mag. Emii Šterbenk v okviru raz-tičnlh izobraževdlnftt programov gostom iz Slovenije in tujine rad predstavi izbofjšane šaleške vode.
(foto: R. R.)
»lekoče vode in jezera namreč različna vodna telesa in različno občutljiva za onesnaževanje. Kanalizacija pa je bila nekaU> skupni imenovalec, je lisia. ki danes praktično že re.^uje prol^lematiko voda.« pravi mjig. Šterbenk.
Cilj Jasen - višja kakovost voda
.Sestavni del sanacijskega programa so bili trije ciljî (podkrepljeni spotřebními ukrepi).
Pri tekočih vodah jc bil cilj izboljšali kakovost le-teh do 2-razrcda. kar je ti-stikral zvenelo kot znanstvena fantastika. loda leta 2t)(Hi je bil velik del loka Pake pod Šošianjem v 2. ali največ X ka-kovaslnem razredu!
Vsako jezero jc sledilo svojemu cilju: Druž m irsko jezero naj bi ohranili zmerno enirofno. kar pomeni zmerno »onesnaženo«, Velenjsko /lo jc hik^ lislikrat najbi>lj one.snažcn(V in .tkalsko jezero pa naj bi dvignili na nivti zmerno enlrofne-ga stanja. Danes je za Velenjsko jezero cilj dosežen in tudi Družmirsk(M>sia-ja tako koi je bilo. le Skalskemu je/.em še malo manjka.
Na področju kanalizacije je bil cilj gradnja omrežja v dolinskem delu, tam, kjer laSc ni bila zgrajena, izboljšanje že obstoječega kanalizacijskega omrežja 1er izgradnja kanalizacije ob pojezerjih (jezera so tovrstna onesnaževanja najbolj občutljiva). Danes je glavnina
»Terensto delo Je nuja, a kadar Je vodotok čist, Je zajemanje vzorcev s planktonsko mrežo pravi užitek, meni AJenka Roier - Drev. (foto.D.
K)
nalog, ki sledijo cilju na lem področju, zaključenih. Najponwmbnejša naloga pa je bila (in je Se) dokončanje čistilne naprave v Šoštanju. Ta bi danes, po prvotnem programu, žc morala obralova-ti. vendar cilj še ni dosežen. Gre namreč za izjemno zahtevno finančno naložbo. Na Komunalnem podjetju Velenje, kjer so pripravljali dokumentacijo v scidelovanju z Minisirslvom za okolje in prostor lerše z nekaterimi insiiiucl-jami (med drugim tudi z ERfCom Velenje), so nath'se zadovoljni, da jim je u.spelo pridobiti pcïlovico neptwrainega denaija za gradnjo iz Evroj^ke zveze. Tako sedaj načrtujejo, ila bi do leta 2CK)4 čistilna naprava že začela obratovati.
Velenjsko jezero je v razcvetu
zadnjih desetih letih je bil narejen izjemen napredek na področju kakovosti jezerskih vi>da- Velenjsko jezero, ki je bilo praktično mrtvo, obremenjeno z visokim pll-jem, je danes v svojem pravem razcvetu. Če bi ga primerjali z ostalimi jezeri v Sloveniji, gotovo sodi med najkakovostnejša.« pravi biolog Rudi UamšHk.
»Škalskt) jezero je bil<^ ves čas obremenjenih s hranili, temu pravimo, da je močneje evtroHzirano, polno hranil, ki (^n'iogjjčajo rast alg in bakterij in onemo-gi'»čajo prosojnost vode. .tezero izgleda kalno, /aradi lega pa je zelo živo. v
njem je veliko rib In planktona» <.>hrežie pa je zaraslo, Druž.mirsko jezero je zaradi pritoka Velunjc. ki še ni bistveno onesnaŽAina, boljše kakovosii.«^>cenju-je RamŠak.
Vsa jezera v dolini bi lahko tvenili za zmerno eviroťna, kar pomeni, da je v njih prisotnih toliko hranil, da se življenje lepo razvija.
Turistično je problem zase
'lurlslično jezero je dokaj plitvx\ deluje kot mlaka, pcdeti se moim^ segreje. Ker je pritok skromen oziroma ga sploh ni, se voda v njem močneje onesnažuje. 'Ib se vidi po algah, ki se močno razraščajo. »Glede na lo, da imamo ob njem Velenjsko jezero, ne bo hud greh, da ga bodo zasuli,« ocenjuje Rudi RamŠak.
Največji napredek je doživela Raka
Pred desetimi leti je bil to vodotok, na katerega nisi mogel gledati z veseljem. Od Šoštanja dalje je bila Paka praktično mrlva, polna bakterij in plesni. »Ko smo vzorčili, smo v njej videli celo aviomobil, da o drugi navlaki in ivdpadkih sploh ne govorim, fc jo ptogledamo danes, pa je njont> stanje bistveno drugačno,« pravi Alenka Rošur-Drev, biologinja. ^V zgornjem toku sodi v 1. ali 2. kakovostni razred, pod Šoštanjem pa Še vedno, ker čistilna naprava še nI dograjena, prihaja do večje koncentracije organskih snovi. Tu se slanje poslabša, a se potem do izliva v Savinjo spel izboljša.«
Lani 80 opazili, da se je stanje v spodnjem toku - p<o predvidevanjih raziskovalcev Iz ERICa gre za vpliv točkovnega dotoka kt>munalnih odpadnih viida -nekoliko piwlabšalo. /ato bo v prihod-m>sl! potrebno asmeril i več pozorn^isii v to. da se komunalne vode prečistijo, tako da bo Paka poslala vodtJlok. ko! si ga želimo.«
Večja osveščenost ljudi
Ljudje so postali bolj pozorni do urejenega okolja.lb je treba gradili naprej in pri lem ERICo veliko pomagaš svojimi predavanji v osnovnih in srednjih Šolah in ZJi odrasle. »Končna re.^itev za Pako pa bo izgradnja čistilnih naprav in kanahzacije, z^lo bo kar najhitreje potrebno zagotovili še manjkajc^a sredstva.«
■ Milena Krstić • Planine
Zavod za gozdove Slovenije
Zdravi gozdovi za zdravo življenje
V ]>ros(<iriii mizarske olimočne enote Ziiviidu z.a gozduve Sluvvniju Je bil (h1 22. februarja do prejšnjega četrtka razgrnjen ^izdno-^ospcKlarski načrt do leta 2010 gozdove na |)odrf>čju Zj^ornje Savinjske in Šaleške doline. Načrl je gotovo zelo pomemf)en za vse lastnike f^oz» d<iv. lokHlne skupnosti in ostale dijavni-kc, kijlm ni vnemar stanje v i^fizdovih in njihov razv<ij,saj je (udi (jd (e^n 4)dvisna kakovost našega življenja. Sklepni del javne razgrnitve je Inhi četrtkova javna obravnava v proslorih grad j Vrlwvec, m njtj pa so sku.^ili izohlikiivati mnenja in pri|Ximl)e, ki jih gozdarji želijo up(»š1e-vati pri dok(»nčni izdelavi tega pomenth-nega načrln.
Za ponazoritev morda ne b<5 odveč nekaj zgovornih podatkov. Gozdno-gospo-darsko območje Nazarje zajema obíine Solčava. Luče. Ljubno. Ciomji Cirad, Nazarje. Mozirje,Š<^šUmj, Šmar(m>ob Paki, večji del mestne občine Velenje (brez Vinske Cîore) In manjši del občine Vransko. Poraslost z gozdovi dosega kar 69,^) (xlsioïka. vseh gozJovje hekiarov. od lega je 75 odsiotki^v gozdov v zasebni iasij,24odslolkov je državnih gozdov.
viasini.štvu aslalih pa je manj kol odstotek celotne pi>vrŠ ine. Število posestnikov seje po letu 1W(I nekaj povečalo, zaradi vračanja prem^^^njapa je večja tudi povprečna posest, ki je trenutno 7,7 hektarov. PcAprečna lesna zaloga na celotnem območju je 263 kubičnih metrov na hektar, v zalogi pa mi^hio prevladujejo iglavci, ptv sebej smreka s in jelka z K) odsiotki, tnacescn in bor imata skupaj H-odslotni delež, med listavci pa jcs 16 odstotki daleč v ospredju bukev, Glede na kategorijo je kar81 oilstotkovvečnamenskih gozdov, gozdov s pt»sobnim namenom, kjer fe ukrepanje dovoljeno, je .S^cxlsîolka. to pa so krajinski parki in zeleni pas ob Velenju, gozdov s posebnim namenom, v katerih ukrepanje ni dovoljeno, to so gozdni rezervati, jc 2,4 odstotka, cxl skupne pwršine pa je kar 11,4 odsioi ka varo-valnih gozdov. Na celotnem gozdno-g{V»podarskem (^bmi'JČju je 515 kilome-(rov gozdnih cest in 41? javnih, kar skupaj pomeni 928 kilometiiw prometnic ali 22,4 metra na hektar.
Blsivo tega načrta je sirnil Vid Pre-ložnlk. ki na obrnt^čni enoti zavoda za gozdove vodi t^tlsek za gozdno-gtxspo-
darsko načrtovanje:
"/. gozdovi moramo tudi v prihodnje gospodarili sonaravno in lako, da bomo zagotovili vse njegove funakcije, t^d ek<v loške in socialne do proizvc^dne. Zaradi sphxíne ogrožentwti gozdcw je med pomembnejšimi u&merilvami krepitev bio-ekološke stabičnosti godznih sestojev, kar zahteva zmanjševanje deleža smreke in približevanje naravni drevesni sestavi. Najvišji možni posek je 179.810 kubičnih metrov ietno, kar je 17 odstotkov več kot v preteklem načrtu In kar za 56 odstotkov več. kol je bilo dejansko pi*wkano v preteklem t)bdobju. v načrtu pa sta seveda upoštevani ptitrebna akumulacija in rezerva. Negovah^a dela načrtujemo na 5.48() hektarih» karje nekoliko manj kot v pretekiem obdobju, sc pa načrt ujema z zmanjšanjem ptwršln mladih sestojev, v katerih je nega potrebna. Ob icm je prcth'iden ptwečan obseg obnove, kjer načrtujemo 1.180 hektarov, in varstva goTxlov, za kar predvidevamo lfi.4íKí dni.
Cj radnja gozdnih prometnic je pred vi-dena na podlagi prew^je dejanskih pcv ireb. Olede na pc^spe.šeno gradnjo gozd-niii vlak v preteklih letdi, je v icq] dese-
tletju predviden precej manjši obseg, skupno kilometrov. Pri gozdnih cestah /Vlimo doseči optimalno gi«»loio, za radi spremenjenega načina financiranja gradnje gozdnih cest, pa lv>mo načrt težko uresničili brez večje denarne soudeležbe države."
Javna c^bravnava je z udeležbo in vsebine» pc»trdila, tla Uvclnikom in Šit^i javnosti zares ni vseeno, kaj « d<^gaja z gozdovi, saj so razpravljalci načeli nekaj širlih vprašanj, pa tudi ožje sirokovne zadeve, "Posebej velja omeniti vprašanje pašnih gozdw,ki sť^ denimo na Menini v mejah ograjene pašne pt>vTŠine. paša v gozdovih pa jc z zakonom prepovedana, razen v izjemnih primerih, pc^d posebnimi kriteriji In na manjših pcwrŠInah.To moramo podrobneje opredelili, saj so razlike med posameznimi planinskimi pašniki prew-llke. Poseben problem je gradnja gi^zd-nih vlak s prvinami cest, zalo smo slišali predlog, da bi takšne posege v prostor omejili 1 ud i v zavarovanih gcvdovih. ne le v primestnih. Ob vseh ostalih predložit in dopolnitvah velja c»menlti Še problematiko gozd<w na šii^m i^bmočju velikega Macesnikovcga plaza. Te in ostale pri-
Vid Preiožnik: "Odziv na Javni obravnavi potrjuje vlogo in pomen tega
načrta"
pt>mbc bomo pred ^lokončno izdelavo načrta obravnavali na svetu zavoda naše obmctčnc enote, po vseh potrebnih so-^asjih pa ga na koncu sprejemala slcv venska vlada, kar dejansko kaže na širši pomen in vlogo lega načrta," je še p«.)-udaril Vid Preiožnik. vodja odseka za gi>zdnt»-gospt>darsko načrt^Tvanje j)ri nazorski območni enoti Zavi'îda zii gi'»zdove Slovenije.
mjp
12
VI PIŠETE
«o^ÈAS
21. marca 2002
MNENJA IN ODMEVI
Napad na Šoštanj
/aradi occn nekaterih dogodkov» pc^scbcj listih, ki zaznamujejo začclek oborožene vsiaje In upora proll okupatorju m raznih ůlankíw s tem v zvezi, ki se v Ziidnjem èa-su vse p.îgosieje po-jiivljajovmeJljih,sose predstavniki RO //B NOV Slovenije od-kxili sklicati seslanek na lemov Velenju, dne 27.2.2002.
Ocenjevanje "DražgoŠke bilke pari iza nskejja napada na Šoj^tanj. bt>jev na Creii in i^e nekaterih la-kralnili dog<^dkiw ima namen razvrednotili zgodovinska dejstva, jim dali negativni pred/nak, zatajiti resnico in opravičevati okupatorja In njegove p^)magaie 1er nenazadnje opravičevali kolabt>racljo.
Članek avtorja Antona Sk(^rn.^ka Iz Štátanja, objavljen v Demokraciji dne 7. 2. 2(K)2, pt^vzcma do gi»dke in svoje laične pojede na
oktober |y4l,kosoparii?xmi I. i^lajerskega balaljona napadli mesto Šoštanj.
O pogledih na avtorjevo raz-miiUjanjc in ocenjevanje di")gixlkiw (istega časa je tekla tudi beseda na prej omenjenem sesiankiJ. na katerem so bili prisolni rudi dtimačini In poznavali lakralnih razmer, kakor ludi llsll. ki realno oce njujejc^ razjnere tistega časa, ki so ga tudi sami doživeli lako. kol avtor, ki to poudarja v svííjem članku.
Mnogo izkrivljenih dejstev In enostranskih pogledov na tisti, za Slovence usoilen čas, je bllommi-zéinih- Včlanku pa je tudi kakšna resnica, ki pa je brez obrazložitve ozadnja in vzroka zavajajoča. Vsak zakaj ima ludi svoj zalo.
Velika in tudi zgtnlovinska od-Iwilev slovenskih roiíoljukw je bila že lo, dii sose odločili zaobo-mžen upor proll takrat mojjDčnI okupatorski .soldateski. Kdor pa je poznal načrte in predvidevanja okupatorja in fa.^izma na sploh, je spoznal, da je oboR>?en upi^r edina možna rešitev lu^ii za ceno Številnih žrtev in človeških življenj.
Na.silnosl in oholosi ter .sla po imetju in slovenski zemlji je pri tedanjih pripadnihih "Heimaldl-ensla" presegla vse meje razumne v sli. Uokvlrjenovokupatorskepi>-stojanke so se počutili ludi povsem
varne. Napad na ŠíŘlanj pa jepi^-kazal, da lahko ri>ka pravice tiste, ki sc pregrelijo proti lasinemu narodu, doseže ludi v utrjenem mestu. Prav to pa se jc v SoSlanju ste čase d(^jalo. Pripadniki "lle-imatdiensla"ali "drugače misleči", kot jih avtor imenuje, so s prston^ kazali na ljudi, ki jih je ptHrebno izselili v laborlSča smrti. Koje okupator izseljence brutalno naganjal v"marice"»sose ti. lako imenovani drugače misleči zadovoljno hihitali, prepričani, da so dcwegli svoj cilj, ki so ga že predlu>dno načrtovali kol "peli^kolona.<i".
Nenaden napad parllzan<jv na SoSlanj jebil vm>k, daje preneka-teri domačin spremenil svoje vedenje in odnos de» revnejših domačinov. NI skrivno.^t. da je bii ravno SoŠlanj mesto z največ pripadniki "ileimaldiensta". To pa je bil ludi vzrok, da sc> ga partizani izbrali za svoj napad.
Avtor v svojem članku navaja, da je posledica napada na Šoštanj, današnja ulica talcev, pri tem pa pozablja, da če ne bi bilo ulice in spomenika talcem, bi pa vseka-ki>r bila ulica izgnancev in umrlih v koncentracijskih labt^riSČih. Čc pa bi se uresničili načrti drtjgače mislečih , bi Imei Šoštanj danes ulico "HeImaulienst" ali cek^ Adolf Hitler Gasse, kar bi nekaterim Se danes živečim .še bt^lj uslrezaki. Avtor se zaleka k misli, da je bil napad nepremišljeno dejanje in da so piîsledica nedt>lžni tulci. Ni pa p<3mislil na kulturo nadljudi, ki so pobijali nedolžne ljudi, ki so zvezane pripeljali na moriSče. Streljanje nedolžnih talcev pa v SoSlanju ni bil prvi primer. Pred tem so okupatorji pi^bili že iwem skupin talcev, za kar pa ni biU^ nika ki.sncga opravičila.
V svojem članku avtor tudi navaja, da kdor nI leta 1945 ob koncu vojne pravi^časno zbežal, leži brez obsodbe na Ciorici. Sprašujemo ga, ktb in kje so sodili Pctriču. SedovAku. Gmajnerju. Oblakoj in mnogim drugim, ki so jih ptibili šošlanjski Vcrmani na njihovih domačijah, pa četudi v svojem kmečkem življenju niso nikoli slikali za komunizem. Lenina ali Stalina. Katero sodišče je dokazalo kakršnokoli krivdt> tiK>čím Slo-
vencem umrlih v nemških labo-riSČih, ukradenim olrokom In mučvnim po okupatorskih zapo rih In nanazadnje stotinam pobitih talcev? Marta kruta dejanja niso izvensodni poboji in zločini? Mar je to tisočletna kultura nad-Ijuili posebne arijske rase?
Na vprašanje, zakaj so ob koncu vojne mnoge družine iz juga nekdanje skupne države in ludi Slovenije sculo na rami zapustile sv^v je domcive In se znaXle v vrvežu ob meji Skwenija - Avstrija, lalîkc» rečem(^, da prav gotovo ne samo zalo, ker se je bližal ki'»ncc večletne morije, pač pa ludi zalo, ker sov preteklixsti nekaj zaga'.Šili prtv li svojemu narodu in so hcUeli pobegniti pred odgn>vornos!jo. Zal se je tudi za nekatere od leh beguncev po! končala na Cîorici pri io.^tanju, čeprav ludi to ne spada med moralna in etična dejanja.
Vsaka vojna jezUxin.največka-ral nati nedolžnim prebivaLstvom. ki je Ziivedeno tako ali drugače, /gíxlovini. Irpljwnju In razočaranjem, ki so bila prisotna, ne m(v remouiti. Nemoralno pa jc. da hi nekdo iz lastnih inlerest^v, da bi opralsramoto, kise je ne da oprali, spreminjal z^c^dovino, ki jo je ludi sam soustvarjal z dobrimi ali slabimi dejanji.
Zaupajmo resnfa> zanamcem in je ne izkrivljajmo ne na eni in ne na drugi sirani. Prav iz teh razk>-govje blk)dogovorjen^).da bomo vleloŠnjem letuptwvelilidogodku, ki seje zgodil«. 1(1.1941 v Šoštanju vso pozornost in osvetlili do-gi>dke izpisnihvirov'/^idovine. K sodelovanju bomo povabili zgodovinarje iz leh krajev, primerjali pričevanja še živečih in pobrskali po arhivih in muzejih ter tako skuša 1j še enkrat dokazali že znano resnico. Tako bomo onemogočili razna potvarjanja pcwamez-nikov v korist dnevne politike.
Prav tako želimo ptwtaviîi na laž avtorjevo irdilev o ropanju in pc^žlganju objektiw, ki naj hi ga imjala pariizanska vojska iz koristoljublja. Zakaj je bila leta 1941 požgana Strujnkwa žaga? Zato. ker je okupau>rskit i^blasl uporabljala les naših gozdov v vojaške namene, ceb barake za inteml-rance v laborlšču Dachau so sc gradile iz slovenskega lesa. /rezane^ na Strujnkovi žagi v Šoštanju,
Će so se partizanske enoieoskr-
15'letnlca delovanja Aktiva kmečkih žena Braslovce
Ustvarjalne in zavzete
BiUSLOVCE - Koncc minulega tedna so èlariicc Aktiva kmečkih žena Rrasti^včc pripnivi-le v prostorih lamkiij.šnje^a !ov* skeg» drima zaitimivd. j)redv.scnt pa poučno razstavo ročni del, itranžininj» cvetja in d^ril. izdelovanja Šopkov in roZ. kulinarikc skozi letni' čase. 'L njo so zu/.na-movrile l.'^-letnico us|>ešnc}>a de-loviinj» aktiva.
Kot nam je piwcdala predsednica a k(iva Ida Hojnik.s^ibile VT^lo let povezane v Društvu kmečkih
žena Spodnje Savinjske doline. Ob nastanku novih občin pa so se pred nedavnim registrirale ki'>l Društvo podezx'lskih žtna Bras-lovčc. NjihiUt» zav74)tosi in ustvarjalnost sov lelili delovanja lahko občudovali obiskovalci najrazličnejših prireditev, od t)bčinskih do lakih, kot je Jožefov sejem v Pelrovčah, svetovni hmeljarski kongres. Pripravile st> več lečajev šivanja, krojenja, kuharskih lečajev, plavalni, delavnice za Izdelovanje cvetličnih aranžmajev,
Zanimivo, predvsem pa poučno razstavo sija ogíedati veîfko
obiskovatcav od bhzu in daieč.
iz<lelovanja rož^ tečaje kvačkanja, makrameja in pletenja. Skupaj s svei<walno .službo i'jiicc .so sodelovale na raznih predavanjih o ztlravem načinu življenja, vrtnarjenju. negi a^ž,varstvu rastlin ... /a pcfpesirilev dejavnosti so se odpravile tudi na ízleie. pohode, si ogledale kakšno kulturno prireditev. se pt.weselile na družabnih srečanjih. »Naša dejavnivit je res pestra, feprav imajo doma članice obilo dela. najdejo čas tudi za lo. So delavoljne In ver]amem, ^ia bomo lako ustvarjalne in zavzele ludi v prihodnje.«
Delo aklN'a bodo ludi v naslednjih letih prilagajale poirebam članic. PoA>mosl bodo sevvda namenile izobraževanju na tečajih, seminarjih, z Izdelki s^xlelovale na raznih prireditvah, prav lako nameravajo dejavnost aktiva po-pesinii z družabnimi srečanji, izleti. pt^hodi. Ž.al. nimamo lastnih prosUmw In stvari pripravljamo pri naši članici Turnškovi. Same tej leŽavi ne bomo kos. ker nimamo denarja. V občini sicer imajo posluh za našo dejavntKi. pri drugih spon^iirjib pa za zdaj nimamo velikeg;« uspeha.« je se povedala predsednica aktiva Ida Rojnik.
■ tp
bele z usnjem iz tovarne usnja Štx^lanj, naj bi bil lo ri^p. Okupator pa je cek)tnopn^ÍAXx3njo te tovarne namenjal sviiji vojski. Ampak to je po prepričanju avtorja nekaj povsem normalnega in se ne imenuje rop slovenskega imetja.
Še nekaj o zadnji pript^mbi pisca članka o povezanosti dogodkov meti drugo svetovno voj no in sedanjostjo. Napis v šošianju "Šoštanj • meslo svetlobe" ni v na-.sprotju s hotenjem prebivalcev, ampak je le žalovanje nekaterih posameznikov,kise jim niso uresničile temne želje In hotenja, zato jih tudi danes moti svetloba, ki prihaja v mesto Šctštanj.
'/. razumom in skupnim prizadevanjem bi bilo mi^g^ïCv vpreneka-terem mestu premagali temačnost preteklosti in se veselili prihajajoče .sve Uol>«. z^ katero je sliwen-ski narod v celotni i»voji zgodovini žrlvoval velik(> žrlev.
■ RO ZZB NOV Slovenije
Ste alkoholik In bi radi prenehali piti?
v Velenju žc dolgo deluje skupnost Aiii.mimnih alkoholikcA'. Vsi, ki smt) uvideli grozljive posledice našega pitja, smo sklenili zxlnižiti skupne moči in tako vzdrževali abstinenco. Srečujemo se v prostorih Doma za varstvo odraslih v Velenju, vsak poncdeljekob 18.J5 uri. Na<e dniženje ima en sam namen» da ostajamo trezni lerdapt)-nudimo pomi'»č tistim, ki .so sami spoznali, da so odvisni od alkohola in bi radi pivnehali piti. Pri po-mť»či se poslužujemo spoznanj, ki so se razvila na lastnih izkušnjah, iz trpljenja vsakega p^>samezjiega alkoholika. Novincev ničesar ne silimo, podpiramo jiii samo v lastni volji, da bi prenehali piti. Kot vc^ diki za bodoče življenje potrebujemo duhovni program, ki smo ga razdelili na 12 ki^rakov. Mnogo nas je. ki smo vtem uspeli.
Prvi korak je pogoj, da smo priznali alkc.ih(»lizem kot xvop hok-zen, listali sovcxiila za življenje, nastali Iz izK'ušenj. Anonimni alkohtv liki skušamo Živeli pi>lno in zadovoljno življenje. Na svojih srečanjih .se ne oddaljujemo od leme alkoholizma In (xlnosov. ki so nasta-
li hA posledica pitja. Svoje p<^go-vorene razširjamo napt>litiko,ve-rt^izpcwed ali podobno tematiko, priznavamo pa. da nismt^ vsemiv gočiii,da obstaja Še vL^ja sila od ljudi «imih. ilkraii zoiinovno skupino pa delujeta še družinski skupini Alanon, ki je skupina družinskih partnerjev in Alaleen. kjer se druži jo olr(x:i alkoholikov. Na leli srečanjih želijo z izmenjavo svc:5:h izku.Šenj pomagali pri reševanju problemovalkoholizma v družini.
Ce kdo čuti polrebo po tovrstni pomtiči. se nam lahko pridruži, pc>magaiimu bomt>prem(«till prvi korak, v nadaljevanju pa z druženjem vzdrževali abstinenco in s tem osnovni pt^goj za nov način življenja.
■ Za skupino AA • Milena
Kaj ti gre na jetra?
v Domu krajanov (Prosvetni dt)m)v.Sentlljuje Rdeči križSlo-venije. Območno združenje Šen-lllj twganiziral predavanje z naskv vom »Kaj li gre na jetra?« Predaval nam je višja medicinska sestra Darinka Drk. Dc^bilismose iO. marca ob deveti uri.
/ahtcvna lematika o obolenjih jeierje bila pt^dana jasno, zanimivo in preprosto, da smo razumeli vsi. ki smo se zanimali to zeki aktualno temo, Ob diapozitivih smo Izv'edeli, da nekatera hrana in ccloumctna brezalkoholna ppača pospešujeta obolenje je 1er. Ženske, ki smo bile med poslušalstvom v večini, smti baje v večji nevarnosti, če uživamo alkoholne pijače, kol mt^Ški: izredno nevarna so virusna obolenja. Znaki za obolenja .so podobni nekalerim znakom /a obolenje zaradi drugih
bolezni, vedno paje prisotna utru-jenosl. Ob ziiključku smo lahko postavili ludi vprašanja, na katera smo dobili izčrpne odgiwore.
■ Af. J.
Vstop nI bil prost...
VvaŠem tedniku, dne 28. februarja. je bilo lepii Ziípisanc^, da Mla» di lom m/XSD Šaleška dolina ptv klanja (brez vstopnine, vstop je prtisî ) v počastitev marca, dneva žena, ( izkljuCnc»] ) materam, ženam in dekietcjm gledališko predsumv Objava je bila lako vabeča, da skoraj ne bi mogla verjeti, da jc resnična,
Žal paje bil podatek zavajajoč. Vsiop ni bil pr<«!, lemveč je bjla brezplačna delitev kart. kar pa je bistvena razlika.
Karte so bile lako deljene, po obisku sodeč, predvsem politični srenji In njihovim sorodnikom. Večina naivnih predstavnic ženskega spola, ki je verjela mediju, pa je bila zavrnjena že pri vhodu vkullurni dom.
Lep\ da mladi politiki organizirali za svojo promocijo kulturno prireditev, vendar menim, naj za ttwtnt> udejsEvt^rvanje izberejo kakšen drug datum in ne dneva žena.
Verjetno nobeden t>d teh novopečenih politikov še v sanjah ni ptimislil. kakšen standard bi imeL Če ta množica žensk, ki .sojo tak^^ preprosto odganjali di^mov, ne bi bila nikoli zaposlena. Kljub zaposlenosti obeh staršev, paje našim politik^im uspelo pripeljali družbo na visoko stopnjo socialnc ivv.ščine, in lov dobrih desetih letih. Želimo lorej še več lako uspešnih politikov?
■ ab
Priznanji za Veienjčani(i
UrUBUlANA-v okviru aktrvnisti ob Icit^jem tednu boja proti raku jc Zveza slovenskih društev /a hoj proti raku pripravila svečano sejo, na kateri so med drugim podelili priznanja najpri-zadevncjšim članom oziroma članicam. Med dobitniki priznanj slabili tudi VclenjčankI: Milena Kumcrjc prejela bronasto plaketo za dolgoletno delo v društvu, srebrno plakelti pa je za nesebično in prizadevno delo v bcîju proti raku dobila Branka Drk. nova predsetlnica velenjskega Društva za boj proti raku.
■ tp
V Spomin
Martin Slatinšek
yçeirtek, niuKa. so s\x>jci,som<lniknn številni prijatelji na poko^>aMču v Podkrajti Še zadnjič poslovili od Mariinu Slatimka. Fo kruiiii, a hiuli bolezni, je i)ila smn močnejša in Tint^ kol xo ga mnogi prijazni) klicali, s& je za vedno poslovil
Vsako slo\\) je teéko, še najtežje od molu čhve-koljiúmih dejanj, soiislanoviielja več orgtmizadj, društev in klubov, človekii, ki je imel md svojo domovino, moža, ki je nadvse ljubi/Si'ojo dmžino, od 'Imeta, kije bil obdaijefi s čutom za sočlove-ka. 2 občutljivim posluhom za víť in vsakogar Njegoiv življenje je bilo lako l)ogato in plodno, da ga je ludi oh njegovem zadnjem slovesu težko zajeli v kniikili hcsedali
Tineje bil mjen 21, julija I02S v delavski dmžini na Ljubnem oh Savinji. Še preden je stopil v šolske kloi>i mu je umrla mama in mio sta živela sama 2 očetom. Oh konat Tmetovega osnovnega kilanja je domo\ino zajela dmgu sveUnma wjna. Skupaj z očetom sta partizanom pomagala po svojih močeh. Trne je pral vsem borcem prenašal f)o^io in hrano, v NOV pa je bil vključen od ax'gth Sla 1944,
Po izhi}7jeni swho<li jesmleloval v fslevihuh udarniških akcijah za izgradnjo objektov »' Zgornji Savinjski dolini, pot ga jepo/>eljala tudi v delovne brigade širom po takratni skupni državi. Njegovo delo so mladi zelo cenili, zalo .so ga izx'olili za sekretarja mladine in kasneje za sekretarja SKOJ-a v Mozirju, kjersejezafHfslilpo xmihi zdelomih akcij. Izobraževal se jena šoli za gospodarske in trgovske liomočnike v JJuhljani, leta 1948 pa je odšel v šolo za rezen ne oficirje in h/l na kmcu major po činu.
Življenjska in delovna poi ga je vodila naprej v
Šoštanj, kjer je />// tajnik krajevnega odbom Ravne - Šoštanj, kasneje je bil zif/)Oslen v šf^tanjski Ga-larueriji in knieiijski zttdn/gi, kasneje l*remogoi--niku Velenje, po letu J 975pa je na OS TO Velenje opmvljal zelo odgcn'ome naloge, ki so mu jih zanihali zaradi njeg^n-e odgovornostih doslednosti. ^krhm> sti, veslnosii in urqenosH. Veliko odgowmih nalog je na različnih področjih teritorialne ohmmbe in civilne zaščite opravljal tudi po letu 1982.
l^cmrut velik je bil njc^>vprispevek na mzličnih državnih, medohči/iskih, občinskih in kn/je\'niJi mvneh zlasti v organÍ2(tciji ZRl'^, kije bila usianov' Ijeruf leta J 955 v SoŠtanjri, priivpo zaslugi Jlneio-11? lustnosri in skrbnaslipe/ of) 5fMlerrva Častniške or^nîZ£icije lahko i:^eljubd^n} bilten z bogatim gni-divoni nepozaben osinja njegm' prisi>e\vk na področju Rdečega križa, v oiganizaciji ZZB in ude-ležencei' NOV, organizaciji veleranov wjne za Slovenijo, v Turističneni druŠMi Velenje, ZSAMin AMZ. v nogometu in drugih šponih, nepozaben je tudi njegov delež v delu nekdanjih dniŽbeno-poli-tičnih orgcmizacij in nazadnje v ZLSD. Bilje iditi-ven član ui>okojenske organizacije, ker je imel zelo n/d mlade, ludidmštva prijateJjex' mladine, pa še hi lahko naštiTi'ali. Za vsestmnsko in vestno delo je prejelpreh) 60priznanj in allikovanj.
Tine je bil eden trsiili moî, ki je zelo spošKA'al x'se ljudi, jim pomagal v stiski. Več kol trislo Ijtufem je v pisni ohliki vsako Iclo znh'ld v.çe najboljše oh nji-h<n'ihpraznov anjih, novem letu, asmem marcu in dmgjh pniviovanjih, veliko jih je obdaril s svojimi drobnimi /iozomostmi. Tine je bil nidi ljubeč dnižinski človek, oČeinrnož, zženo Mimicopa sla lani slavila 50 le/ srečnega .skupnega življenja-
Piyvsod, kjer je teklo ïlneiovo Žii'ljenje, je imel Šle-\ilnc prijatelje. Nikoli se ni bahal, h il je in ostaja \zor, je s svojimi dejanji pokazal, kako delati in kakšen (xlnos je treba imeli do sočhnvka. Pogrešali ga homo-
■ Prijatelji
21. marca 2002

HOROSKOP, OBJAVE
13
HOROSKOP
Oven od 21.3. d» 21.4.
Izkušnje si čM nabira celo 2ivt|enje Tudi vi niste noûena izjema R32llha |s le v tem, da vi nikakor nočete razumeti, (b s« ma-ra âovek tu m tam M uklonili in trmo poslavitr na stranski lir Če tega ne boste naretjili v naslednjih dneh, vam bo trma prei ikû-dila kol kor isola Pri tem pazite kako hitro boste spreminjali svoje mnenje o stvareh Će se bosle pri tem obnašali kot branjevka, vas nihče več ne bo jemal resno. Zr^r^ie bo §e nekaj ďni občutljivo
Bik od 27.A. do 20.5.
Kako irelo le vCa^h treba, da si Čiovek prizna, da je srečen? ZaCeli boste Cemti n^lenkosti in drobne trenutke sreče, ki vam jih bo v teh po pomladi diSečih dn^ prinašal predvsein partn^. tistim, ki imajO otroke, pa tudi \i Družina vam bo v naslednjih dneli pomenila ne ie zatočišče, anpak tudi na|več|o srečo Zato ne boste potrebovali druge družbe, pa čeprav vas bodo vanjo vabili. Finančno stanje bo le nekaj dni trhlo, a ka!e. da vam bodo tudi na tem področju zvezde 2e kmalu naklontene
Pvolžk« od 21.S. do 21.6«
Sreča na finančneni področju čaka predvsem dvojčke druge de-iQde. osQli pridete na vrsto malo kasnefe.Nasploh boste t^zgiba-ni In imeli bosle veliko opiaviti 2 raznimi poslovnimi Ijudul. Glede čustw ne bo težav, se pa lahko navežete na človelď. ki vas ne bo razumel Brzdajte svoj temperament ^še misli bodo m sedat tam zbegane, zalo veljaprevidnostpredvsem v prometu Sredina tedna bo povezana z neko izgubo, larvasbopreceiprcadelo. Narava v3bi.git>anjepa bo kotistilo tudi vašim velikokrat bolečim nogam
Rok od 23.6. do 23.7.
F^ki. ki ste rečeni v prvi dekadi, imate velike prednosti predosta-Umi za honorarni zaslužek Tudi sicer vam pri deiarju v tem tednu dobro kaže. se zdravja tiče. «i^m zna ëi povzročiti nekai težav, a nič nevarnega. Sicer pa vas čaka novost na ljubezenskem področju. Nekdo vam bo zvesto sledil na vsakem koraku.Posebej srečen In uspešen dan bo v naslednjih dneh nedelja. Takrat se boste tudi notr^je umirili, kar bo lep obet za uspešnost na vseh področjih.
Lov od 23.7. do 23.8
Ogeni bo v vaših očeh m v srcu. Čutili boste nerzmerno energijo In še tako slabi planetami tranziti vam je ne bodo vzeli Denar-ja sicei ne boste imeli na pret^. pa boste kliub temu videb srečni. Dogovarialiseboste o razvadati. ki jiii negujejo li^i, ki lahkoživi-Jo na veliki n[^l Câs prebujania narave ra za ^ blagodejen učinek Temne osebe vam nosijo srečo, zato se dobro ozrite ruokoli Dobro bi bilo. če bi spremenili preht^mber^e navade - ^ogibaite se niastni m močno začinieni hrani, pa bo počutje že kmalu boliše.
Dovicci od 24. a. do 23.
Bo že držalo, da sodite med pesimiste, a ste dovolj realm, da do potankosti poznate svoje obveznosti in lastna pričakovanja. Ravno zajadi teh vrlin steše posebej priljubljeni. Prijateliise bodo kar tepli za vašo naklonjenost pa bosle znati uživati še v tako malih užitkih, ki vam jih bodo nudili vam c^gi liudje. Zato so naslednji dnevi lahko čas velikih premikov za vas in vaše delo nasploh. Dokažete lahko, da vam delo zares m tuje. pa čeprav se ne bosle počutili tako siiajno Nekdo iz vaše oko-
lice bo precenil vaše namene, Opozontega, dadeiamedvedjousiugosebiinnevam.
Tohrnic« od 24. 9« do 23. 10.
Polni boste ne^)ih vibracij m sreče. K temu bodo připomeňte ^e-vilne srečne okol^čine Ena sama sreti boste in vse kar nosite v sebi boste radodarno delih naokrog. Prihranite si kanček te enei^i-je še za kasnejše obdobje. Tako kor v ljubezni vam bo šlo od rok pri delu in z denarnimi zadessmi Čepi^v vam zdravje ne bo najbolje služilo, se boste ob vsem tem odlično počutili. V ljubezni se obeBjo mali kcraki, ki pa tudi vodijo k trajnim čustvom Ves teden bosle varčevali, konec tedna pa bosis zapravljale, kot vaš mošnjiček niina dna. f^te. saj ste, če denarja rtimate. močno nesrečne.
ikorpllon od 24.10 do 22.11.
V tem tednu se bolje uieli z osebami rojenimi v vodnem znamenju V čustvenem živlienju pa boste trajnejše vezi spletali z osebami, ki so rojeni v ognjenih znamen|ih. Tudi neumnosti utegnete početi, zato bodite pazljivi. Prihaja čas. ko se boste povsem posvečali delu m vsakodnevnim obveznostim tJspeh seveda ne bo izostal m vaš ego bo nagrajen Se pa kar ^o ponuja vpt^^nie, kako boste v tem času urejali ljubezenski odnos. Brez čustev se pač ne da živeti,zatD bodite modri, če van očitajo, da jih zanemarjate
Sfrolo« od 23.11. do 22.12.
Jupiter bo v sožitju z vašim sončnim znamenjem Zato so v tem tednu vidni veliki podvigi pri dobičkonosnih poslib. predvsem vlaganjih v nepremičnine. Denar se vam bo plemenitil kar sam od sebe Leredkibostered^prežtvelibrezdelno Vljubeznmebostenašli pravega izziva, zato lahko postanete še dodatno nestrpni Vsiužbi se vam obeâio spremembe^to bodite zelo pozorni na tiste stvari, ki se ti^o prav vas Energiia se v^m bo počasi vračala Vsak dan je bosteimeli več.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Učinkovitost m delavnostsâ vaši spretnosti, v naslednjih (tieh pa vam bosta bolj malo pomagali Mars nosi v vaše življer^ie novo nepojmljivo energijo, ki vam bo utirala nove poti in vas povzdignil do vfšav. le v ljubezenskih zadevah boste popolnoma realni. 2ai pa mč kai romanlični. Sreča je, da ne bo trgalo, le še nekaj dni. Če ne boste začeli s^betizasvoje telo In sevečgibati, lahko pride do težavs kostmi posebej c^čutljiva bodo kolena. V službi bo bolje, če ste nekai dni bolj v ozadju hlare-dite najnujnejše m nikar ne opletajte z lezikom.
Vodnar od 21.1. do 10.2.
Zelo naporen leden ^s čaka. Kriv bo mars, zato boste veliko delali. učinki pa bodo bolj kot ne sl^l Ko boste pffvetËli, úa ninna-te energije in da ste utrujeni, van kar ne bodo hoteli verieti Nujno bo, da se pcsBvite zase Zbente moči m recite NE. Nihče vam vaše utrujenosti ne bo bolj zameril, kol vaša ljubljena oseba. Denarna nagrada, ki jo že dolgo čakate, bo prišla v ravno pravem času 2 njO boste naredili veliko veselja s^i in svo|im bližnjim. Sedaj je p?avi čas. da si kupite tisto, za kar ste pričeli varčevati že v lanskem letu.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
S pomladjo se od tal pnčnete seliti med oblake, v svoj sanjski svet ki vam nudi mimo zatočišče. Ljubezen bo za vas napn/em mestu, ie še nfste našli stalnega življenjskega sopotnika, ga vtem tednu prav lahko. Dihali, jedli in pili boste ljubezen Delo. ki vam sicer prir^ zaslužek, lahko po^ne celo vaš najljubši h(Ai A le. če si boste končno dopovedali da se vam prav za vse ni treba sekirati. In da več kot delate, tudi ne morete Energijo poiščite v bolj zdravi hi3ni in v naravi.
Posojilo za pomladne načrte
Ali tudi Vas Čakajo veliki pomladanski načrti in nakupi, pa ne veste, kako obrniti denar da bi se Vam izilt? Z osebnim posojilom, ki Vam gd nudimo v ndii bankit [>obite ga lahko za nakup obleke ali računalnika, za tečaj tujega jezika ali joge, zd novo pohištvo ali preprosto za sprotne drobnarije, s katerimi po^ne življenje lepie.
Oglasite se v naSI poslovalnici, Izberite si posojilo po svoji meri in se pogovorite o podrobnostih. Posojilo si lahko sami izračunate na naŠl spletni strani: www.nlb.si.
O
ljublianska banka
—»1	MftBa«. tjiarifii
HvtSl^
14
TV SPORED

21. marca 2002
ČETRTEK, 21. marca
PETEK, 22. marca
SOBOTA, 23. marca
NEDEUA, 24. marca
PONEDEUEK, 25. marca
TOREK, 26. marca
SREDA, 27. marca
SLOVENIJA 1
03.40	Mostovi
09.10	Male sive celice. kvi2
10.00	Zgodbsizlkoljke
10.35	Risanka
M.05	Mdrío
13.00	PoioClla, šport, vreme
13.15	Dobrojutro
15.00	Svetovni izzivi
15.30	(ne)znani oder
15.55	Večjezična Velika
Britanija
16.30	Poročila, šport, vreme
16.40	Vaš tolar
17,00	Dosežki
17.20	Resnična resničnost
17.50	Na liniji
18.25	Zaplešimo. 10/26
18.40	Risanka
19.00	Novice
19.30	TVdnevnřk, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	PrviinJmgi
21,25	Osmi dan
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Zgodbe o kniigah
23.00	Aiica< dckum Jim
23.25	Španska kraljica, MGL
01.10	Resnična resničnost
01 40	Osmi dan
02.10	Tednik
03.05	Gledališčevhiii. 1. epizoda
03.35	Strelazjasnead.12.del
04.25	Silaka, iugčbfilm
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.45 TVpiodaia 14.15 Med igro in odvisnostjo 15.25 Zak^ se zgradbe rušijo, 2/A
16.15 Gledališče v tiiši. 1. epizoda
16.45 Strelazjasnega, 12. del 17.45 Potkzvezdam.ang.čb
R]m
19.25 Videospolnice 20.00 HerbeftvonKaraian.
nem,dokum.ii]m 21.00 Stidan Kerbler.fotograřz domačega dvorišča, dokum.oddaia 21.40 Šoferja, 15/18 22.30 Hamlet, ang.čb film 01.00 Videospotnice
09.10 JAG, ris. serija 10.00 Vsiljfvka, nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 Lepo je bili milijonar 14.10 Dragon BêUI, ris. serija 14,35 Pov/er Rangers, nan. 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Mestoangelov. nan. 16.25 Esn^eraiûa, nad. 17,20 Tri sestre, nad. 13.15 Vsiljivka. nad. 19.15 24 ur
20,00 Seks v mestu. nan. 20.30 Poročna obleka, amer, film
22.10 Boinišnlca upanja, nan. 23.00 JAG. nan. 23.50 M.A.S.H.. nan. 00.20 24 ur, ponov'ftev
HmnmU
SLOVENIJA 1
08.40 Prisluhnimo tišini 09.10 Pfgisôe priljubljenih
pravnic, 2/13 09.30 Fračji dol, 22/23 09.50 Zaplešimo, 10/26 10.00 r^a liniji 10.45 Dosežki 11.05 Resnična resničnost 11.35 0 ljudeh in živalih 12.05 Dr. Ouinnova. 28/29 13.00 Poročila, špoil, vreme 13.15 Dobrojutro 15.00 Prvi in drugi 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.S0 Mladi viluozi 17.00 Po poti borilnih veščin,
dokum. oddaja 18.00 Mart(0. mavrična ribica 18.10 Izpopolnetorbe.11/13 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Odp/todaninnoč, 9. del 20.30 Praksa, 74. del 21.15 Cikcak 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.00 Po poti borilnih veščin,
dokum. oddaja 00.55 Gledališče v hiši, 2. epizoda
01.25 Strela z jasnega, 13. del 02.15 Pi.amer.čbfilm 04.00 Šport
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panor^a
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panor^a
15.00	TV prodaja
14.45	Hladna vojna, 9/12
15.30	Gledališče v hiši. 2. epizoda
16.00	Strela z jasnega, 13. del
16.55	SPvsmuč.skokili.
prenos
19.15	Videospotnice
20.00	Sfinga, 3/6
20.55	Buditi leva. kanad film
22.20	South park. 3. del
22.45	Jazz festival Ljubljana
23.20	Videospotnne
09.10 10.00 10.55 11.50 12.40 14.10 14.35
15.00 15.30 16.25 17.20 18.15 19.15 20.00
22.15 23.15 00.10 00.40
JAG, ris. serija Vslljivkd. nan. Tri sestre, nan. Esmerakia, nad. Lepo je biti milijonar Dragon Ball. ris. serija Power Rangers. mlad.r>an. TV prodaja Mestoangelov, nan. Esmeralda, nan. Tri sestra, nan. Vsiljivka, nan. 24 ur
Indiana Jones in zadnji pohod. amer, film PrivkJ zločina, nan. JAG, nan. M.A.S.H.. nan. 24 ur
<52>

kanali a7
82
	j 09.00	D(Aro jutro, informativno
09.00 S krt)imo za zdravje,		• razvedrilna oddaja
kontaktna oddaja *	j 10.00	VabirrK) k ogledu
Ortopedija	i 10.05	Naj spot dneva
10,00 Vabimo k ogledu	i 10.10	Župan 2 vami, ponovitev.
10.05 Nai spot dneva		gost: Srečko fvleh. fejpan
14.00 Videostrani		MO Velenje
16.30 Nogomet, posnetek	I 14.00	Videostrani
tekme • polfinale pokala	i 18.00	Vabimo k ogledu
Sk>veni|e	i 18.05	Regionalne novice
18.05 Vabimo k ogledu	: 18.10	Športni btok
18.10 Regionalne novice	i 18.15	Miš Maš, oddaja za
18.15 Otroški program-		otroke
Spoznajmo jih	1 18.55	Vabimo k ogledu
18.45 Najspotdneva	: 19.00	Nai spot dneva
18-50 Odprta tema, ponovitev	j 19.05	Otroški program.
19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi		Ustvariajmo skupaj.
20.00 2upan 2 vami, kontaktna		ponovitev
oddata. Gost: Srečko	i 19.55	Vabimo k ogledu/Oglasi
Meh, Župan Mû Velenje	j 20.00	Znar^ obrazi, pogovor
21.00 Regunalne novice	i 20.35	Gremo v kino
21.05 Rože z m(^ega vrta	i 21.10	Regionalne novice
21.20 Vabimo 0 ogledu	1 21.15	Športni blok
21.25 Najspotdneva	j 21.20	Vabimo k ogledu
21.30 Beli planino, zabavno-	j 21.25	Nai spot dneva
gbsbena oddaja	1 21.30	Iz oddaje Dobro jutro
22.45 Vabimo k ogledu	I 22.20	Vabirm) k ogledu
22.50 Najspotdneva	i 22.25	Nai spot dneva
22.55 Videostrani	i 22.30	Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	ZiatkoZakladko
08.45	Male sive celice, kvtz
09.35	Erazem in potepuh. 5/5
tO.15	Pogumni opekaček gre na Mars, amer.ris.film
11.30	Študentska ulica, oddaja
la študente
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Mostovi
14.20	Žrtev, ang.čb film
16.00	Grdi raček Tine, 15/26
16.30	Poročna, Šport, vreme
16.45	Alpe. Donava, Jadran
17.15	Ozare
17.20	Návrtu
17.45	Zapuščina davnine. 5/12
18.10	Zalas,3/3
18/40	Risanka
19.00	Novice
19.(«	Utrip
19.30	TVdnevnik. šport, vreme
20.00	Glasbena ogrlica
21.00	TV poper
21.30	Trend, oddaja o modi
21.50	Slavospev življenju, 2/5
22.20	Poročila, šport, vreme
22.55	Oz. 14. del
23.55	Otipljr/dokaz, amer, film
01.35	Zapuščina davnine. 5/12
02.C6	Alpe, Donava, Jadran
02.35	Jeruzalem, švedski film
05.45	TV poper
SLOVENIJA 2
08.05	Frasier,8/24
08.25	Poljub v Glasgow. 3/6 09.10	ŠolarČek. kratki igrani film
09.26	Horace in Tina. 3/26 09.50	Štafeta mladosti 10.40	TV prodaja
11.10 8anRemo2C02 14.55 DP v nogometu, Hil
Gorica: Pn morje, prenos 15.50 Evrogol 17.50 Moj veliki phjatei
nemška drama 19.15 Videospotnice 20.00 Fantastična brala Baker,
amer, film 21.50 Klemperer,9/13 22.40 Solatna noć 00.40 Videospotnice
> _
09.10	JAG, nan
10.00	Vsiljivka, nan.
1055	Tri sestre, nan.
11.50	Esmeralda, nan.
12.40	TV prodaja
13.15	Preverieno, ponovitev
14.05	Dragon Ball, ris.serija
14.30	PowerRangers.
m lad. nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Mesto angelov, nan.
16.25	Esmeralda, nan.
17.20	Tri sestre, nan.
18.15	Vsiljivka. nad.
19.15	24 ur
20.00	Zločin v modnem svetu.
amer, film
21.45	Tretja izmena, nan.
22,40	JAG. nan.
23.30	M,AS.H.,nan.
00.30	24 ur, ponovitev
luinMll

aa
09.00 Miš Maš, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09.50 Gremo v kino. oddala za
ljubitelje filma 14.00 Videostrani 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 Mladinski program • Cas
za nas, ponovitev 18.55 Znani obrazi 19.40 Naj spot dneva 19.45 Ljudje Evnspe: Rasizem.
dokumentarna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1069. VTVmagazir>. regionalni informativni program 20.30 Pod mengeško marelo.
gfasbena oddaja 21.30 Morilec, ki joče, ameriški film
23.00 Naj spot dneva 23.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živiav
09.55 Tekmov.pihal. orkestrov 10.25 Med valovi 10.55 Pravljične iivali, 5/13 n.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje rn zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbena ogriica 14.15 Nepremišljeno, ang.film 15.55 O [judeh in livalih 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Slovemianabelanci.1/10 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Nowce 19.05 Zn:alo tedna 19.30 TV dnevfflk. šport, vreme 20.00 Mario 21.45 Pod preprogo 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Mogočen nasprotnik. 3/10
23.45 Derviš in smrt, bosanski film
01.40 Slovenija na belanci, 1 /10 02.10 Zakaj se zgradbe rušijo, 3/4
03.00 Southpark. 3. del
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.35 TVprodaia 11.05 Mestne mrtie, 3/6 11.30 Komisar Rex, 12. del 12.15 5. tekmovanje mladih slov.baletnih plesalcev 13.00 TV prodaja 13.35 SPvsmuč.skokih,
prenos 16.30 San Remo 2002,
posnetek 19.15 Videospolnfee 20.00 Zakaj $e zgradbe rušijo, 3/4
20.50 Frasier,9/24 21.15 Homoturishcus 21.35 Umori. 39/45 22.20 Iz slovenske operne
ustavrjalnosti 23.25 Videospotnice
07.50 TVprodaia 08.20 OliverTwst.ris.ser. 08.45 PrincesaSissi, ris. ser. 09.10 Dragon Sail. ris. ser. 09.35 Power Rangers, mL nan. 10.00 Mozie včmem. ris. ser. 10.30 Godzila. ris.ser. 11.00 Glavca, mlad nan. 11.30 Fejst fantje, am. nan. 12.00 Šolska košarkarska liga. pon.
13.00 Prvnema mati, am. 1. 14.45 Pet zaročencev, am. f. 16.30 Ljubezen ali denar, am. nan.
17.00 Mqabošf.am. nan. 17.30 Zločin na univeni. am. f. 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milqonar 21.30 Športnascena 22.25 Policijska družina 3, am. f. O.OO 24 ur, pOTOvitev

kanali 2T
sa
PONOVITEV ODDAJ
TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, ponovitev oddaje
09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.30 1068. VTV magazin, reg.
infomatjvni program 10.50 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost, pogovor
Aleš Pevec{konjeniš7vo) 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Župan z vami, pogovor, gost: Srečko Meh. župan MG Veienje 13.05 Znani obrazi 13.35 Izsred.odd. Dot^ojutn:^ 14.25 Gremo v kino. oddaja za
ljubitelje filma 14.55 Iz pel. odd. Dobro jutn^ 15.45 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 1069. VTV magazin, pon. 18.35 Poslanska pisama, pog.,
gost; dr. Slavko Gaber 19.35 Utrinek s Kitaiske: Pande,
dokumentarni zapis 19.45 Morilec, ki ioče. am. film 21.15 Videostrani
SLOVENIJA i
08.40	Utrip
08.55	Zrcab tedna
09.15	Marko, mavrična ribica
09.25	12 popotne tort»
09.45	Pravljične Hvali, 5/13
10.10	Po pot! borilnih veščin.
dokum. oddaja
11.00	Na vrtu
11.25	Zapuščina davnine, 5/12
11.55	Odkrivajmo znanost
12.25	Trend
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dobn^jutro
15.00	Ljudje in zemlja
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.40	Vaš tolar
17.00	Dober večer
17.55	Radovedni Taček
18.05	Telebajski
18.40	Risanka
Î9.00	Novice
19.05	Vas kraj
Î9.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	JuĎia,7/13
20.50	Gospodarski izzivi
21.20	Oddajaofilmu
22.00	Odmevi
22.50	Dosežki
23.10	Branja
23.15	Dober večer
00.10	Oddajaofilmu
00.35	Gospodarsid izzivi
01.05	Gledališče v hiši, nan.
01.35	Strela z jasnega, 14 . del
02.25	Trend
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv podaja 10.30 Vremenska panorama 12.55 TV prodaja 13.25 Sobotna noč 15.25 Sfinga. 3/6 16.15 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Strelazjasnega, 14.dei 17.45 Ribja zgodba, kratki igrani lilm
18.00 Horace in Tina. 4/26 18.25 JasnoIngfasno 19.15 Videospotnice 20.00 Studbcity 21.00 Končnkia 22.00 Hladna vojna, 10/12 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Videospotnice
09.10	JAG, nan
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TVprodaia
13.10	Športna scena
14.05	Dragon Bali, ris. serija
14.30	Power Rangers, nan.
15.00	TVprodaia
15.30	Mesto angelov, nan.
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sesťe, nad.
18.15	Vsiljivka, nad
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Providence, nan.
22.40	JAG. nan.
23.30	M.A.S.H.. nan.
OO.OO	24 ur, ponovitev

mall
27
09.00 Dobnir jutro, infonnativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 1069.VTVmagazin.
ponovitev 14.00 Videosti^ni 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Nogomet, posnetek tekme. Rudar : CMC Publikum 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Dober večer, gospod
predsednik 21.00 Regionalne novk« 21.05 Nogomet, posnetek tekme, ERA Šmartno ; Mura
22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Nč^ spot dneva 23.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.40 i^ostovi 09.10 Risanka 09.15 Bisergora, 13/15 09.30 Radovedni Taček 09.40 Imeniten izlet. 1/3 10.05 študentska ulica, oddaja
za študente 10.40 Dober večer 11.30 Dbzorjaduha 12.00 Julija. 7/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobrojutro 15.00 Podpreiïogo 15.55 Humanitarna oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Val tolar 17.00 Evn;j,9/13 17.10 Hitro rastoča podjetja, 9/11
17.45 Šivvčasu,2/13 18.00 Sprehodi v naravo 18.20 Skrivnosti 18.25 Čarovnikov vajenec 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaškrai
19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.00 Pričevalka svela, kt
izginja, portret 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, špofi, vreme 22.50 f^arsejska trilogija, 2/3 00.20 Evra,9/13 00.40 Hitro rastoča podjetja, 9/11
01.15 Pričevalka sveta, ki
izginja, portret 02.05 Aktualno 02Í5 Gledališče v hiši. nan. 03.25 Strela 2 jasnega. 15. del
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama
10.00 TV prodaja
10.30 Vremenska panorama
13.50 TVprodaia
14.20 Studíocity
15.15 Končnica
16.15 Gledališče v hili, nan.
16.45 Strelaz jasnega. 15. del
17.45 Bigamst, amer čb film
19.10 Videospotnice
20.00 Kapo dol. oddaja o
nogometu 20.35 Ligaprvakovvnogometu 22,35 Amerika noč, ital.franc. film
00.25 Marodno gledališče, slov.
kratki film 00.40 Videospotnice
09.10 JAG, nan. 10.00 Vsiljivka, nad. 10Í5 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 TV dober dan. nan. 14.05 Dragon Ball, ris. serija 14.30 PowerRangers, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 (Mestoangelov,6/13 16.25 Esmeralda, nad. 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Vsiljivka. nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Zlor^ljeno zaupanje.
amer, film 22.25 JAG. nan. 23.20 t^ASM., nan. 23.50 24 u r, ponovitev

kanali
27 M
sa
09.00 Dobervečer, gospod
predsednik 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva 10.10 Nogomet, posnetek tekme, ERA šmartrK) : Mura 14.00 Videostrani 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 Nogomet, posnetek tekme. Rudar: GMO Publikum 19i0 Najspotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1070. VTV magazin, reg.
- informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih krogov 20.45 Reportaža s finalnega tumiria lige Goodyear 21.30 Vivaturistica 22.00 Najspotdneva 22.05 Kmetijstvo, dolojm. film 22.35 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.40 Dober dan. Koroška 09.10 Trojčíce, 8/13 09.40 Grdi raček Tine, 15/26 10.05 Sprehodi v naravo 10.20 Knjiga mene briga 10.35 Skrivnosti 10.45 Evro,9/13 11.00 Protibirokratski pnDgram.
9/11 11.30 Cikcak 11.55 Pričevalka sveta, ki
izginja, portret 13.00 Port>ala. šport, vreme 13.15 Dobrojutro 15.00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila. špOTt, vreme 16,40 Vaš tolar 17.00 8oj za obstanek, 6/11 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaškr^j 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Veliko pričakovanje,
amer, film 22.00 Odmev), šport, vreme 22.55 Slovenščina in nova
evrop resničnost, omizje 00.25 8cj za obstanek 01.20 Gledališče v hiši, nan. 01.50 Strela z jasnega, nad. 02.40 Prenašalec, amer, film
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
tO.OO	TV prodaja
15.10	5. tekmovanje mladih
slov. baletnih plesalcev
15.55	Homo turisticus
16.15	SPvumet.drsanju, pari-prosli program, posnetek
17.45	Gledališče v hiši, 5. del
18.15	Strela 2 jasnega, 16. del
19.10	Videospotnice
20.00	Ligaprvakovvnogometu
00.00	Prvi val. 9/22
00.45	Videospotnice
09.10	JAG, nan.
10.00	Vsiljivka, nan.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Preverieno
14.05	Dragon Bali, nan.
14.30	Power Rangers, nan.
15.00	TVprodaia
15.30	Mestoangelov,nan.
16.25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nan.
18.15	Vsiljivka, nan,
19.15	24 ur
20.00	Zk)čínv modnem svetu.
amer, film
21.45	Tretja izmena, nan.
22.40	JAG, nan.
23.30	f^.A.S.H., nan.
00.00	24 ur, ponovitev
lUiMAll

4« ss
09.00 IDobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva 10.10 Repc^la s finalnega tumiria lige Goodyear 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Otroški program-V mojem košku je pa mavrica 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 1070. VTV magazín,
ponovitev 19.25 Športni torek, ponovitev 19.45 Iz olimpijskih krogov 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naobisku...priTonetu
Lovrecu 20.55 Regionalne novice 21.00 Fair play , športna oddaja 21.30 Cklprta tema, kontaktna oddaja
22.30 Košarka, pasnelek tekme, Pivovarna Laško ; Nancy (FRA)
00.00 Najspotdneva
21. marca 2002

MODROBHILA KRONIKA
15
Alkohol - žalostni spremljevalec številnih prometnih nesreč
Zaradi njega so ceste
krvave
bolj
Vo/njH |hkI vplivom alkoholu je (xlunj^avnih (sekundarnih) v/rokov nastanka števila prometnih nc.srcč. Pri tem, v primerjavi z drugimi policijskimi upravami v Sloveniji» izKlopa-jo na Celjskem. Ali dru}>ače: dele?, a I kohol Izi-runih {»»v^mčiteyev prometnih nesreč nn Celjskem sega precej nad slovensko poprečje.
io jc poka/ala (ludi) analiza, ki sojo pripravili v Skupini za cesini promet Urada uniformiran« policije policijske uprave (.'elje.
Najhujše posledice zunaj naselij
Kiir3y2ali 67iHlslolkcwalkoholiziranihp(iv-/loCilcljev pn:>melnih ncsreć>je imelo v ćasu nesreče več kol I.i g/kgalki'jiîola vorgîinizmu!
Alkohol jtí VSÍ pogosteje, kot sekundarni ra/log, prisoten v prometnih nesrečah, tudi najhujših, do katerih pride i^aradi neprilagojene hitríwti. nepravilne si rani ali smeri vožnje in neupoštevanja prednosti. To troje pa že doigost>di med najpog^>stejse vzroke prometnih nei^reCe» Ce ludi alkohoi ni pristMen.
Najbolj problematičen dan je sobota, sledi nedelja (že kar kmalu, ko se m'iČ prevesi v nedeljo. Cez dan la ni toliko prtjblematična), potem pa pelekin Cetrlek.
Šlevik^ alkoholiziranih povzročiteljev pro-melnih nesreč je največje v na,seljili. Se pa kar tri četrtine prometnih nusreč s smrtnim izidom Zgodi izven naselju (zaradi večjih hilro-sli so |X)s{edice hujše).
32.763 preverjanj alkoholiziranosti
Pri krmívali cestno-pn^metnlh predpisov je bilo lani na območju celjske regije pri 985 obravnavanih osebah, ugi^lovljena koncentracija alkohola nad g/kg. oseb je preizkus odklonilo. Poprečna koncentracija alkohola, pri obravnavanih, pa je bila 1.21 g/kg!
Policisti so lanivzvezizvožnjo pod vplivom aikcihola in mamil oziroma drugih psihoaktiv-nih snovi izvedli velikci ukrep»^': odredili 32.763 preizkustjv preverjanja prisotJîosti alk<^hola [24% več kot leta 2000). pozitivnih je bilo 4.23.^ preizkusov; odredili so 1.17.5 strokovnih pregledov na prisotnost alkohola (82 odMoi-kov več kot leta 2001). pridržali 131 alkoholiziranih v^)Znikov, na kontn^Ini zdravstveni pregled napotili36voznikov, iz prometa so jih iz-k>čili 8.474 (11 otlslolkovveč),začasnoiHJv7Á;-li 4.102 vozniških dovoljenj (6 odstotkov manj koi leto pred tem) in odredili 2()4 (53 txlsli^l-ke več) strokovnih pregledcw na prisotnost mamil o/iroma drugih psihoaklivnih snovi.
Kje so meje pitja?
Koliko gramov aIktihola bt^ po zaužili alkt^-holni pijači v krvi, je odvisno od telesne tc?e, spola, telesnih sixisobnosti, navajeni^sti na alkohol, vrste aIki>holnih pijač, od lega kaj .snu) jedli pred ali med pitjem in tudi od lega kako smo pili (»eksanje« nima enakih pcxsledickot piKasno pitje). Podlagazji izračun sta telesna teža in spol.
Poglejmo si dva primera.
Pivi:80 kg ležak moški popije liier piva, v katerem jc 40 g čistega alkoliola. Približno 70 od-siolkw njeg<^ve tvžc predsiavljajo tekočine, na katere se zaužiti alkohol porazdeli (razdeli sc torej na 56 kg). ( e 4ÍÍ gramov zaužitega alkohola delimo s teži^ telesnih teki>č{n, dobimo slopnj<5 koncentracije alkohola v krvi. torej v tem primeru 0,7lg/kg krvi,
Drugi: 60 kg težka ženska prav tako popije liter piva. Kerpri ženski predstavljajo tekočine, na katere se veže zaužiti alkohoLle 6()odstoi-kw telesne lci?c,sc4i)galkoiiola deli na 36 kg in na tejosmw; znaSai>ccna koncentracije alkohola v krvi 1,1 g/kg krvi,
Za računanje naprej pa dodajamo naslednje podatke o v.sebnosti alk(^hola v pijačah: vp.>l litra piva (alkohohîa stopnja 4%) ga je 20 g, v 2dw;ilhrihvina (alkoholna stopnja 1 !%)yaje 17 g,v 0.05 1 likerja (alkoholna siopnja 30%) ga je 12 g, v enaki meri žganja (alkoholna siopnja 40%) pa ga je 16 g.
Koliko časa Je alkohoi v krvi?
I litrost prehajanja alkohola v kri je odvisna od vrste pijače ininl hrane, ki smtî ji^pred lem ptijedli. V poprečju pa telo potrebuje dt^bre p<il ure, da pride v kri približno dve tretjini zaužitega alkohola, ostanek pa v nadaljnjih 60 do 70 minutah.
V poprečju se 0,15 g alkohola na kilogram krvi razgrajuje eno uro. Cc ste imeli opolnoči 2 g alkoliola na kg krvi, bosie zjutraj ob 7. uri, na poli v službo, imeh & vedno 1 g/kg krvi. d^>-poldne pa ,še vedno nad 0,5 g/kg in bv>ste Sc vedno nevarnostv prometu.
Posledice povzročitve prometne nesreče
še najmanj, kar se lahko zgodi alkoholizira-nemu udeleženci v cestnem prometuje, da ga ustavi in konlr^>lira policija, ga opozori, denarno kaznuje, izloči iz promcla, mu txlvzame vozniško dtwoljenje, zgubi kakšno točko, ga pridrži di^ iztreznilvc, zaseže mot<^rno vt^izilo ... Najmanj, v primerjavi s posledicami, ki jih ima lahko prometna nesreča!
Alkohol je žalostni spremljevalec na^h cest. Na njih pi.>vzrt>ča nepopravljívi>SkíxJo. /aradi njega so cesie i^* b(^lj krvžtve. »Ki> ne pij, ko piješ ne vozi!« je pregwor. ki bi ga morali vozniki nenehno ponavljati, predvsem pa upi^te-vali, svetuje Skupina za ccslni predmet Urada uniformi rane policije Policijske uprave Celje.
■ MUena Krstlč - Pfaninc
Planinski pašnik nad Topolšico:
Morilski pasji klavci spet na delu
KlateŇki pni n» sredi prej^njej^a tedna na morilskem pohodu na planinskem pazniku visoka nad Inpi»lisicu i>oklali deset ovj^d in s tem fHslniki) črede Janka Stakneta / Vr/išnikove domačije krepko oškodovali v denarju in predvsem v njegovih nadaljnjih rej-
skih naporih. i*si, kolikor jib je žť bilo, so bili zares podivjani, o čemer iqsovomo pričajo posledice. E<kn lovcev je namreč /^^odaj /ju-Iraj ob cesti v Hudem grabnu« torej ^l<»bok() v dolini, pokončal dva pSH, ki sla trgala eno i^med nesrečnih živali. I^sjih klavcev je
Janko Stakne (levo) z bratom, kJ mu Je pomagaf pri iskanju
črede In poginulih živafl
Čigava sta psa, ki sta prignala ovco prav v dolino In jo trgala
kar ob cestS v Hudem grabnu?


S-ii.-1
m H
m
Po pokolu in beganju po gozdu Je bila čreda prestrašena In
utrujena
bilo skoraj zanesljivo več, saj so ostalih devet zmrcvarjenih živali visoko na planini na^li na več kot kilometrski razdalji. Prepla*ien<k čredo ostalih 39 ovc in ja^njeC so našli in zbrali skupaj domačini, "Credo sem na planinsko pašo odpeljal v torek kmalu po poldnevu. Počakal sem z njo in jo opazoval do poznega p<ipoldneva in ker je bilo vse v redu, sem v mraku odiel domov. Že naslednje jutro je bilo vse narobe. Kosem ob .svilu vstal, me je na dvorih čakal koštrun in lakoj sem vedel, da je s čredo iiekaj nan^be. Jakoj sem se odpeljal na planino in še precej pod paznikom ob cesti naSel ovco, ki je bila siccr §e živa, vendar tako razmesarjena, da golovtî ne bi prežjvcla, zalo sem ji sam prereza! vral. Na planini .sem najprej na^el jagnje, nalovStali že drugo mrtvo ovco, nižje na hribu tretjo, pa pi>tem četrto in daleč stran àe osiale,enopa jespodaj v Hudem grabnu z dvema psoma, ki sla jo trgala, našel lovec in psa pokončal
CHede na mesla, kjer smo našli mrlve (wce, je bilo pstw gotovo več, pri tem ne mi^rem mimo pri-pcjmbe, díl lovci pi^tepii^kili (*ov v gozdu ne smejo streljati, če jih ne zalotijo prav "na delu." Io .seveda nikakc^rni prav,saj takšni psi delajo veliko Sktxlo skt^zi vse leto tudi na divjadi, sicer ograjen pa.^nikza cívccpasevedazapjxlivjancpse ni posebna ovira. Tako kol v mojem primeai je škoda velika tudi na planinskih pai^nikih. pavana plmï-nipajenujna,sicerseb(xíi>slcfven-ske planine zelo hitro povsem zarasle. Problem je lorej večplaslen in ustrezni ukrepi bodo nujni.
Piîleg tega je Sktxb zelo velika, saj sum oškodovan z^ dobrih 3CK).IXJ0 tolarjev, ker bi wcc Sc lete» di^da-le 20 jage nekovaje Še bistveno višja, pa tudi črede ne bom mogel po-večali kol sem predvideval."
Je biia čreda zavartwana? "Ne, ker so premije bistveno prevlstike. Premijaje namreč 110.000 tolarjev na hektJirzcmljišča in še 12.5ÍX) za plemenskcî ovco. Pri moji čre-
Prepovedl kurjenja ne upoštevajo vsi
Številni travniški požari
Kljub šlevilnim opozorilom o večji po/jimi <)^)ženosri naravnega okolja in prepovedi kurjenja v naravi, je tudi v minulem tednu prišb» do veČ travniških požantv. v številnih so moniil pih sredo vati gasilci.
V	potek, 15. marca, popoldne, je gorela suha trava pri TRC zvečer je zagorela zložena plasiika za pokrivanje doskočica smučarske skakalnicc v Velenju. V ?.alcujc zagorela suha trava incd voznima pascwoma na avt<KCsli med Šempetrom in Ar-jo vasjo. Trava pa jc gorela tudi ob Savinji v Vrbju.
V	ponedeljeic. 18. marca, denimo» je priSlo do podtalnega gozdnega požara na Erjavčevi v Velenju, do gozdnega požara nad cesto TopojŠica- Ravne, na območju Braslovčje gorelo v Podvrhu in pod lovsko kočo na Dt'^brovljah, do travniškega poi^ara ]e prišlo v SkaLskih Cirkovcah.,. Ib pa je samo nekaj pri-mcrov» ki pričajo o tem, da kurjenja v naravi nc gre jemati preveč /lahka,
Hitrost ubija
Od 25. do 31. marca ho v Sloveniji potekala preveniivna akcija z naslovom Hilrosl ubija. Policisti se bodo v tem obdobju Se bolj kot sicer vključili v kontrolo upoštevanja omejitev hitrosti, tako v naseljih kot izven njih,
Vclenj-ski policisti bodo .šc ptxschej pc^zorni na hitrost 2(\ marca, dopoldne, 28. marca, popoldne in 31. marca, dopoldne.
Kje je nov fíat punto?
Na Koroški cesti v Velenju so neznanci med zadnjim vikendom ukradli no. še neregistriran avto fial punto sx. koviasko modre barve. Će bi kdo karkoli vedel o tem, ga polic^^li prosijo, da jih pokliče na številko 113.
V	Velenju kiosk, v Žalcu rastlinjak
V	četrtek. 14. marca, okoli 5. ure, je neznanec zaneiil ogenj na lesenih zabojih na zadnji sirani kioska za prodajo sadja in zelenjave na Kidričevi v Velenju, la.«;l R, K, Ogenj seje razširil na leseno skladišče in dobo v notranjost kioska. Vpožaruje zgcireloprirc^no leseno skladišče, kiosk, elektronska lebtnica, regislrska blagajna, telefaks, klima naprava in šc nekaj drugih manjših predmetov. CjmcMno skixio iwcnjujejo na ZOOO.OOO tolarjev, zastorilcem pa polic i,sii šc pt>i/vedujcjo.
Lsicga dne okoli 23,15 pa jc zagorcb v rastlinjaku v Ložnicí pri last B. Z. iz Vrbja. Ogenj je pt^škodoval peč in napeljavo za ogrevanje. Gmotna škoda je ocenjena na 3.(100.000 tolarjev.
Pešec hudo poškodovan
V	petek, 15. marca, ob 22.10, je fi6-lelni F. M. iz Podgorja pri Le-tušu, iz smeri Šmartnega ob Paki proti LeiuŠu, po sredini desnega smernega križišča, potiskal kolo z motorjem. Pri tem ni up(5nib-Ijal svetlobnega ali odsevnega telesa^ s katerim bi nase (opozarjal druge udcicžencc v prometu, /a njim je po.wojcm .smernem vozišču pripeljal voznik osebnega avtomobila, 39-lelni B, iz Leiuša. Kljub umikanju v levo je z desnim delom vozila trčil vpe.šca in ga /bil po v*3zišču. Pešec se je v nesreči hudo paškodoval.
Izgubil oblast nad vozilom
V	nedeljo, 17, marca, oh 12.30, je 20-leini S. M. iz Polzele vozil osebni avtomťíbil iz Polzele proti Velenju. Pri Andražu jc začel prc-hhevati vtîzilo pred ,scboj, pri vračanju nazaj na svoj vozni pas. pa jc izgubil oblast nad vozilom, začelo ga je zana.Š<iti in ga zaneslo z vozišča, kjer seje prevračalo in trčilo v betonski propust. Med prevračanjem je iz vozila padel 20-lctni sopotnik M. ,Í, i? Polzele, ki se je v nesreči huje poškodoval. Poškodovan pa je bil tudi voznik, ki pa jc zdravniško pomoč odklonil.
Tatovom zanimive surovine
Ncznanci so v petek, 15. marca, po končanem delcwncm času obiskali napolnjen kontejner, kjer skladiščijo nerjavečo pločevino in ostružke aluminija in prokroma, Odnesli so 210 kg aluminijastih ostružkov, 33(1 kg nerjaveče ph^evine in okoli 100 kg prokroma, vse skupaj vredno okoli 200.(H)0 tolarjev.
V	noči na soboto, Iň. marca, pa je ncznanec vlomil v ograjen prtK-tor podjetja .Surovine v Vrbju. Iz zabojnika jc odnesel večjo količino bakrene žicc v vrednosti okoli 300.000 tolarjev.
Vlomi in tatvine iz vozil
V	petek, marca, med 14.15 in 14.20je neznancev Ulici heroja Staneta v Žalcu iz odicienjcnega osebnega avtomobila peu-geut partner odnesel kuverli z denarjem in podjetje Kodi oškodoval za 96.000 tolarjev. Islega dne jebilo v Radegundi vlomljeno v seat ibizo, lasi D. K. Neznanec je odnc.scl avloradio, lastnika pa oškodoval za 40.000 tolarjev.
di bi lo pomenilo skoraj 300.(XX) tolarjev. Ne mt»rerase iz-ogniti primer jas'i z Evropsko skupnostjo, kjer drsava za planinsko paŠo prispeva po 1100 nemških mark na hektar, pomaga pa tudi pri plačilu pastirja. Pri nas lega seveda Šc ni, z^to je slanje loliko bolj nedorečeno." je razumljivo nezadovoljen Janko Stakne.
Preostalih 39 ovc in jagnjel so našli po gozdu in jih prignali k staji na planini. Janko Stakne pa je Čredíí popoldne tidgnal domov. Moral je namreč ugoloviti, kateri jagenjčki so (ostali sami in p^-Kkr-beti zanje, pa ludi bojazen, da bi se morilskipsi vrnili, je l)ila upra-
vičena.
JP

Liga Si. Mobil
Še četrti poraz Primorja
NogcMwctali ajdiwskcgii Primorja s<> v jesenskem dolu zanesljivo olwladwali prvolígaško sceno, v iw dulje vanju pa padli dobesednih pod gladino. ?o iclftem 7apt)rednem poraioi so zapravili vj-soko jesensko vodstvi'», se /na^li cclo na Četnem me.s(u. pt> nedeljskem porazu v Novi (k»ricl pa jih je zapuslil ircner Ivan Buljcin. Pi'>lop Ajdovcev so/veseljem izkorlslill lekmeci za vrh lestvice. /acveicle so mariborsko vijolice, saj imajo državni prvaki po neilelj.ski zmagi v Celju (2:1) f.c ,iliri u>ćL'přednesli (45) pred Kopr<>m in Olim-pijo (p<h 41 ). ćctrlo Prlmi^rje jih ima4(). Koper je v nedeljo s Koroianom Iztriil u^ćko ( 1 ;1 ), ludi v Kt>pru pa so se v ponedeljek ra?51i s Irenerjem Brancti^m Oblakom. Prevuljiani pa sc navzlic
vsem te^vam v klubu uspeSno reSujejti, siij .so si pomladi priigrali ?o Jtiri loCke prednosU pred Kranjčani, ki sc» (okrat di^ma izgubili z Olimpijo (0:1 ), s tem pa so se Ljubljančani po uvodnih sp»v drsljajili spet vkljuCIli v Ix^j za vrh lestvice. Nivo Mure se je ilvigníl (ludi) z domačim trenerjem in pcj nedeljski zmagi proti Rudarju je na 5. mestu (38) prelu le la S m ar ino (36), ki jc dokaj nepričakovano izgubilo z zadnjimi Diražakimifllil) in tokratnim gostiteljem ^e pu-siila kanCek upanja za obstanek, kar pa je vendarle malo mořno, saj DomžalCanI lift) predzatJnjImi Živili Iriglav ( iy)znostajaji>za tri. za desetim Korolanom (23) pa sedem točk. V varni sre^lini lestvici so Publikum. Rudar in 1111" CK>rica {po M k^k). M
NK Rudar
Tudi igralec več ie bil premalo
Nu	iiu Kazano-
rijijťvť1cj\jskí pnolifias razočaral. PfiKl irc'ini li^w. v 21. prven.stvc' nem kr^tgii. jc p» /vin dobri i^ri osvojil točki) in ínK'1 cvlo priložnosi za /majfo.
V nedeljo pa so rudarji ilo?ivel» prvi pomladanski poruz. Pimem zasluženo. saj v njihovi igri ni bilo takšne požrtvovalnosli, kot jih je krasila na prvi pomladanski tekmi v •Soboti, in natoSeproiiOlimpijl ter Marilioru. Domaći so p^wcdliřev 14. minul». Pt^ sijajni akciji po levi strani je žoga prižla na desno, na kakšnih deset metrw<xldruge viat-nicc. kjer je izpive widel Mesa-rič in jo neubranljivo poslal v mrcřo vratarja LaliCa. Taki>je Rudarjev vratar po treh 'suSiiih' krogih konCno moral kloniti, vseeno pa je
ludi lia tej tekmi potrdil vtliko formo» saj jc 7 nekaterimi izrednimi obrambami preprečil, da se ^e kakšna ?oga ni znašla /a njegtwim hrhioni. Na njeg^wi stnini je bila tudi srcio, soj mu jc kar trikrat pomagal okvirvral. Čeprav AO rudarji tekmo i/gubljali. je trener Sinieunović v drugem poléa'^a utrujene^za Ples-ca zamenjal z branilcem /.rniiîem, Čeprav je bilo pri^Îakcwali» da bo okrepil nupaU. loje slt>ril iele kasneje, kojc namesto Mujakovićn v igrop^'isîal Šiiiéa. làjc bil kmalu po vstopu tvorec <iruge najnevarnejše Rudarjeve akcije, pt^lem kojež»>gt> (ep»"> poti al Hoj niku. Sictinji je takoj si n.'ljal, na njeg^ivo s^molti pji jc eden ix1 domaČih igialccv odbil žt^go v kot. Od 57. minute naprej, torej «iknraj 40 minut (síxlnikjc tekmo
piida^šal /JI štiri minute) m) imeli nidarji igralca veC. a so kijiib temu do konca imeli piHlr4^c»o vloj^o. .Spr\jazniti so sc nii»rali v prvim pomladanskim porazom. 1)í>\}í>u í^ni (pt)7r^vrivaln«jsn> pa napijveduje-Ji»z^solKilo|17.4Kh« ki>lK) v Velenju gikstoval Publikum.
Voji slav Si ntťu novic, trener Ruda ija:"
"Zmaga domačih je pvwscm za-siui:ena. Igrali so bt>lj enostavni*» in b«.ic\'iti>, bolj so si želeli /mage, pri nas pa je bila očitna lurujcnosl po težkih tekmah v prejšnjih krogflv Na teh tekmah so moji igialci prikazali ixlliójo in požrtvtTvalno igro z lepimi akcijami, danes pa uspeli sestaviti skoraj nobene taksne akegc. ki sicer krasijo naie mostvi^.'
ERA Šmartno
Po desetih krogih poraz v gosteh
Nogomeinsi smarskc KRIi so po dťSťtili uspc:\iiili gostovanjih brez pora/a lukmt pnič sklonjenih /apuslili igrišče. / l;l> pa so bili bo^ši Domi'jilcani.
'Ibkratni gostitelji, ki sc krčevito borijo obstanek. so imeli veijet-no Sc /.adnjo priliko, da obdr/,ijo znosen siikzekipama pred njinîi, so pok;s/aii već želje in hotenja od Smarcanov. ki so bili oćitno z mislimi že v Kidričevem, kjer so vieraj (sreda) y domaćim Aluminijem odigrali pivo pi'illlnalno tekmo sl^wen-skega pt^kala.
Domačini so se na Ziičeiku zaprli in prežali na nasprotne napade, 'lak^na igra se jim jc c^breslovala. saj igra nogomeia^cm ERE na
začetku nikakor ni slekla, igrali so preveč nep<wezano in in premalo nevarno za domača vrata. Sele po dvajsetih n^inuicth so gostje začeli igrati bolj i5rganizirano,vseeni'>pana-patlalci ni'o ditíili pravih žog. Smaj-loviča so domači "odrezali," Divjak pa ni bil dovolj nevaren. Za nameček je Alibabič v3.5. minuti napravil prekršek v ka/«nskcm pa^s-ion\ in Protega je zcnajstih metrov dosegel vodstvo z l;0, kar je na žalost gostw ostal ludi končni i/id tekme.
V drugem polčasu .so Šmarčanl zaigrali za ^xltenek N^lje. Žal je bilo to prernalo, saj so hitro zapravili ^tve do iri lepe priložnosti, /lasti zadnjih dvajset minut <o igrali le na
domaća vrati«, vendar 5'J>ga nikakor ni našla poti v mre/o. Najprej je lurk dobri» streljal, vendar je domaČi vratar izrc<.lni^ posredoval, nato bi moral mlati i Pi»klekci namesto ptxlajc sam/vključiti akcijo, v s^xl-nikoveni podaljšku pa je domači vrata ukrotil strel Turka z bližine,
.ŠnuKaneje tako ua petem nicsiii prehitela Muni. prav Si^Hièani pa hi^^o v ncileUo gi»siovoN na IgrisCni v Snu rt nem.
Marijan Uloudck. trener EKIi^! "tekma ;e bila lepa in večinoma izenačena. zmage pa sosii>čitnoK'ilj želeli D^mi^lčani. karje na k(mcu tudi ixlločilo."
■ Janko Oorlčnik
RK Gorenje
Tretje mesto še ni izgubljeno
RokometaŠi (vorenja so se v picliti nekaj dneli kar dvakrat seslali z <Klličnim moštvo Mobile! Prule in obakrat p(»tci!(iili kriy^ik<moc. Ntu* prej so sredi te<inu vRdečidvonmi I^ubljaiičune ij<islili \ pni ćclrtf!« nalni leknii slm'enskei^a poki la in visoko izgubili z osmimi zadetki razlike, izid pa Je Ml 34: 26.iak.sna razlikii pa pred povratni» tekmo v yubl|ani goiovo ne obeta napredovanja.
Po icj tekmi so igralci (torenja v soboto g*>stiwall na KotleIjevxíín in v prvenstveni tekmi enkrat izgubili, tokrat s 34 ; 24. visoko prednost deselih zadetkiw pa mi ^i domači prilgrail v drugem polčasu. ï\) 16, krogu so Vclenjčani takos3. mesta zdrsnili na četrto, za zdrs pa niso v celoti "krivi"Ljubliančani, Pravio-
Yikosťy krivi sjmi. saj M-k v prejšnjem kri'igu v sw>ji dvorani nepričakovano izgubili s Irebanjci. prav Trimo pa jih je pi>vseh petih zmagah v pomladanskem <lelu dohitel po tepkah, zaradi boljše ra/Jikc v /iidetkih pa prevzeli tretje mesto.
Seveda v talïoru (Jotetija niso t'h-upali, saj je visoko tretje nie<io na koncu pwenstva vsekakor dosegljivi. Tako meni uidi trener Gorenja Miro Požun:
"/ igro v Ljubljani ne smem biti nezadovoljen, saj sjno igrali dober rokomet, vendar je bil na dn^gi stra-nikakovosien in razpokržen na-spro-mik. Mi smo imeli priložnosti, a so bili n.i^i strelci ncra/položeni, če ne omenjam txlličnc domače •'»br.tmbc in izvrsmega vratarja Lapajneta.Na žalost pit moram ugotovili, da sta
naša vratarja ubranila komaj tri (3) strele, kar se nanî še ni zgotlilo. Vsekakor sem pre pričan, bixlo v njida-Ijevanju igrali bolje, V prvenstvu smose že "rešili" Pivtwarne Ls^ko in Prul. ki sla daleč najbi^ljšickipiv figi. z la^imi nasprolrtiki do koi^ea pivenstva pa bomo bolj uspešni. Ra/loga £i\ paniko torej ni, saj glede na razporetl trelje f neslo goli'>v(% osvojimo."
Ne glede na to ii^mlcem (îorenja v nasle<ln<yeni krogu (vsre<l<»p, 27. marca, ob 19. uri) ne bo lahkr^. V Rdeči d\nrani ImmIo namreč v somxI-skent derb^u gCKstitI Provni. ki iia leslvkt /a njimi /Jioslaj» le dve ločki. Boj za trelje meslo se torej iele zares začei\ia.
■ vos
KK Elektra • konec pokalnega tekmovanja
Trener iz moštva odstranil Rizmana
Po p<irdzu s Kraiskim zidariem so košarkarji Dlektre izpadli iz slovenskega pilka I nega tekmovanju. .Sežanci so bili še Ire^ič letos Im^si mi sprtimi k. Nh solxifni leknii osmine fmala slovenskesa pokala so predvsem p<»zashi&nx^rstnetiA,lo< kiča. ki je dosejjcl 39 točk ob odličnem metu iz i}>re IV-12 z^dve. II ZA tnK/jisluk-no/.nbignlizivzul> tatom 97:10.^. Kmški/idar sebov četrtRnalu Pobtla .Spar pomeril s Slovanom.
Prilo/novt za maščevanje /a pir;tz v pokalnem tekmovanju bixlo imeli košarkarji CJektre že v sobt^io, saj se bodo v 21. krogu IJvpoligc v Se^jni zjiova p<»nwril( s l^jškiin zidarjem. Obstanek v elitni družbi
slovenskih klub<^v pa je ?a Elcktn^ letos pomembnejši oct Pi>kalaSpar, Veliko več p<^zvirni'>sti kol san^a stibotna pi^kalna tekma pu je zbujalo dogajanje ob njej.
Dan pred tekmoje namreč trener Dejan Sf7Íč obvestil zadnjih nekaj sezon najboljScgii io^tanjskcga ko.^arkarja Vtadimiiia Rizmana. da ga ne potrebuje več v ekipi. Razloga ntu ni navedel, nam ga tudi ni zaupal, saj se po tekmi s spodaj p<xipisano ni želel p<">g4warjati.
Že <Ialj časa pa je bilo jasno, tla na a'UicijiSrzié-Rizmuji nekaj "škripa".
Na uho nam je prišlo, daje trener upravi postavil celo ultimat • ali gre iz kluba on ali Rizman. V upravi so se cfčitno <Hlločili, da nekaj
krogi>v pred koncem trenerja nima smisla ntenjatL Ostaja pa dejstvo. daje Rizman v zadnjih letih naredil veliko za 5i>5ianjsko košarko, na kar so s transparentom: "Hočemo Rizmana - Srzic go homer opozorili tudi nekateri navijači. Njih<wih žvižg(w pa si zagot*v vo ni zaslužil Pciar Arsič. kije za v<k> godljo, ki se plete okrog kluba, se najmanj kriv.
Rekla sta:
Vladimir Kiznian:
»Zagotovo tni ni vseeno, da ni-«m več član Clcklre, vendar ne morem pouiagal. Kljub vsemu upam. da se bo ki»nca se/one izte-
klo tako. kol si vsi želimo, da bn niektra osl.ila v prvi ligi,«
.lo^e lA>n»ri. pre<l.se<lnik uprave khdm:
"Irener Srzič sc jc odU^čil. da bo bolje za ekipo, <ia igra brez Rizmana, da lahko Clektra ludi brcž njega osiane v prvi ligi.
Problemi z Rizmanoni se vlečejo že več lei. zato sc je uprava od-K>;iia, da piKlpre trcneija. O Riz-m a nov i h igralskih kvalitetah nihče nc dvt>mi, vendar to ni vse, treba je gledali na ekipo kol tvlolo.«
V sredo. 27. marca, ob 20. uri, Ih) v soi^lai\|u g<kStovala Rojila, iz Zreč.
■ Tjaša Refiar
Šolski šport
Veienjsici rokometaši znova prvaki
Prejšnji leden je bilo v Rdeči dvorani Finale Mfnlnjesolskcf^a prvenstva v rokometu, ki je oh odlični organizaciji iu lepemu zanimanju prineslo tudi tekmovalni Uspeh. Dgnki Šolskima centra Velenje so nanirei; osvojili pt^o me-
sto, k;ir je bil igihov tretji naslov državnih pr%'ako^ v zndnjib osmih letih, oh tem so bili se trikrat drii-si. v vseh limilnih bojih pa so bili njihovi nasprotniki celjski dijaki.
Velenjski dijaki so čeirlt nasKw owojili že pred dvajsetimi leli. ko
je za ekipo nasiopil njihov sedanji vodja Bi^jan Požun.
Vzelo razburljivi finalni tekmi s 1. gimnazija Celje so VclenjčanI povedli s 7:3 in ob polčasu vodili za gol (7:6). V nadaljevanju so Celjani viHlili že za dva zadetk» in
;ik pre<l koncem z^ enega, vendar je Vid Kaviičnik v zadnjetn napadu s strelom od daleč ii^enačil na 13:13.
Pri streljanju sedcmmctrovk je bil domači vratar Matevž Skok sijajen. saj je ubranil kar tri žoge in največ pripomogel k domačemu slavju. Strelci za zmagovalce sc> bili Kavtfčnik in peterlinpo4. .1, Do-bclick3, po I pa Rutar in Mijalo-vič.
V prvi tekmi so dijaki SC Velenje 7 2Uy prem.igali vrstnike iz .Sežane, v drugi Celjani Brežičanc s 23:21. v lekmi za 3. mcsio pa so dijaki iz Sežane premagali ETRŠ Brežice z 19:14.
najboljšega igralca turnirja so izbrali Dina Bajrama (1. gimnazija Celje), najboljši strelec je bil Vid Kaviičnik. najboljši vratar pa Malevř Skok (oba ŠC Velenje).
Organizatorji so pt>skrt>eli za bogat spremljcviilni spored na turniru, kije bil tudi po mnenju predstavnikov Ziivotla zašpori Slovenije in državnega sekretarja v ministrstvu za iolstv^i. znanost in dr. Jílka Bc^lnarika najbolje organiziran z nekaj zadnjih letih.
OK Šoštanj Topolšica
Konec sezone -morda prekmalu
Odbojkaij) Šoštanja Ibpofšicc so v pni tekmi rnzigravanja 13 na.s|o> državnega pnaka mdprcj v gosteh z i;3 Izgubili proti favorizirani ekipi Kamnik^i, ki je zanesljivo usvojih pno mestu v ligi po rednem delu inje ludi n2ijresn<yši kandidat zji osvojitev nasl<i> a. >vraIno lekjn<i v svo;ji (Korani so Topolcant prav tako izgubili z 1;3 in s tem sklenili letošnjo teknuh vHlno sezono, l antje so na o1>eh tekmah prikaz;ili odlično igro in bili polni .samozavesti, vendar pa so bili nasprotniki v kOticnih trentiikih vendarle boy si, predvsem pa .so prišle do vezave njihove izkusT\je.
Navzlic temu stí v taboru OK kostanj llípolšica zadovoljni, lzfxilnili so osnwni cilj v prvem letu nastopanja v prvi ligi, to pa je seveda bil obstanek nîcU najbolj.^imi. Že sedaj razmišljajo o tem. kakov naslednji tekmiv vulni sezoni st^^piii ki^rak višje. Vsem ljubiteljem odtv>jkc sc zahvaljujejo za spodbujanje inje žc vabijo na jesensko snidenje.
■ Robi Kugovnič
Tako so igrali
Liga $í.Mobí]. 24. krog: Mura-Rudaf 1:0(1:0) Rudar: Lalič, Kamberovič, Jese-ničnik. Kraljevič. Dedič. Hojnik, PIb-sfic (Zrnič), Spasojevič, Jotič. Amel Mujakovič (Si(č). Lavrič. Streiec: 1:0-Mesarič (14) Domžale-ERA Šmartno 1:0 (1:0)
ERA Šmarno: Sraga. Borltnar (Mernik), Štancar Alibabič. Pojič, Alem Mujakoviô (Turk). Ristč, Smajlaviô, T&ínovič. Divljak (Poklekáj. Strelec; 1 ; O - Protega (35.11m). Tre^d SNL • sever 15. krog: Mons Clautlíus « Usnjar 2:1 (O : 1).
Prva mladinska liga, 17. krog: Publlkufn-RtJddr3:0(1:0) Prva kadetska liga, 17. krog: Publikum-RudarOtl (Q : 1) Druga mlatlinska liga: Pohorje Ruše • ERA Šmartno i : 4 (0:1)
strelci; Vasič 2, N, Omladid, Tolmar. Druga kadetska liga: Pohorje Ruše • Era Šmatlno 1:5(0:2)»
strelci; Skomšek 3, Hadžič, Podgoršek.
Ženski nog omel, pol fin ale pokaía: J a rie - Skale Míla Krško 0:3(0:1)>
strelke: Horval, Korpič in Govek, Rokomet, 1, tekma četrtfinala pokala:
Gorenje • Mobitel Prule 26:34 (12:15)
Gorenje: Tamše 1, J. Dobelšek 2. Kavaš 1. Kavl'čnik 2, Plsskan 3, Mlaka-2, Oštir, Sirk 4. Lainšček. Ru-tar, L. Dûbeléek 5, Doibonassov, Štefanič2,BeQovič4. Prva SRL 16 krog. Mobitel Prule «Gorenje 34:24 (17:13)
Gorenje: Tamše J. Dob^sek, Kavaš 6, Kaviičnik 3, Plaskan 3, Mlakar 1.0štjr,Sovtei, LDobetšekS, Doubonossov, ŠteíaníC. Begovič 3. Prva DDL, sklepni tfel: Prva tekma: Kamnik - Sollanj Topolšica 3:1, druga tekma: Šoštanj Topol lica - Kamnik 1:3. Šoštanj Topolšica: Najdič. Hri-beršek, Medved, Mihalinec. Pavič. Sovinek. Kugovnič. D. in S. Sev&ii-kar, Dačovič-Stanojčič. Košarka, pokal Spar, 4. krog: Elektra - Kraški zidar 97:105 (22:25, 22:26,21:33,32:21) Eiekira: Rupreht 3, Marinkovič 8, Máičeví, Božić 3, Arsič 32. Warms-ley 17, Gorsek. Črner4. Nuhanovič 8, Belanovtč 22.
21. marca 2002
«»íČAS
SPORT IN REKREACIJA
17
Soí^núa Ćeplak v Avstraliji:
Prva zmaga in tretje mesto na svetu
Po vťlíkcm slavju nn Dunnju in proslHv(j»nJii (l<»mHsc jc Jol^n-dii Ccplak "umiikniliť* na ^tirmnjstdncvne priprave na piiivlno sc/onci v AvslruIiJ(K kamor so Jo na s-voju slrti^kc ])ovhI>íIí clo* maCiní. AvMmlci m> veliki ljubitelji in poxniivdlci »tlctikc, mixl m}-lK»lj cenjenimi clisc!pÍinHmi/ď njíli pa Je prav (ck nn ^OOmelrov. Zalo ni presenečenje vxhíčcnje domačih novinarjev, ki so /»pisali. (Ih jť Jolanda ena ta àis ena najlmlj v;uivmirljiv1li atletinj ^efa. la laskavi naslov si je potovo prisiu/ila po naslovu cvrop* skc prviiki}\io Iti svetovnem rekordu na Dunaju, nato pa ^//ma* 1(0 na velikem mednarodnem mitini^^u v Perthu, na katerem Je bila oh .sloviti in pri^uhljeni domačinki Cathy ťre<jman v sredii^u p«»/j>rnosti
Jolanda jc namrtC niz dviiranskih zmag nadaljevala ludi na prostem, v sijajnem loku pa jc premagala velik upa avstralske atletike in z rcAiitatom 2:0(),71 iz polnega treninga dosegla drugi řa^ leta^nje sezone na svetu. Poleg tega je med vsemi atletinjami najbolj napredovitla na svett^vni lestvici najIwljSili. V svoji disciplini 8iXJ metrov se je utrdila na mesiu.vskupnemseMev-kupa jez8l. mesta napredovala na 48. Po zmagi v Penh u bt) gotovo med najboljšimi, pri čemer je zanimivo, da pred zadetkom atlei.ske sezone 2(X)2 ni bita niti med 2(X) najboljšimi svetovnimi atletinjami- Jolanda je v Avstraliji napovedala, da bo pt)le-tno sezono vlčela 14. junija na mitingu v Velenju in izrazila pričakovanje, da bo tudi poleti nadaljevala dvoranske uspehe. Predvsem se bo pripravila na največje evropske tekme, posebej seveda za evrt>psko prvenstvo v Muenchnu. "kjer želim doseiîi velike stvari," kot je dejala.	■
Balinanje
Zorna Rednak boljši od svetovnega prvaka
Balinarji so me<lnarodno sezono s tekmami osmine finala ev. ro|>ske)2a iiokala, v katerem igrata dva slovenska predstiivnika. Za ekipo Mlinar|H l^dne i/ Sežane tekmuje tudi odlièni velenjski balinar Zoran Rednak. ki seje v dvoboju svojega kluba s francoskih predstavnikom sijajno odrezal. Se^^nci so sicer izgubili s 6:16. polno dvorano v .Sežani pa jc na noge dvignil prav Zoran Rednak s prvovrstnim presenečenjem, V hitnvsinem zhijanju je namreO spravi! na kolena svetovnega prvaka in rekorderja .Sebastiana Graila s 44:4<). v petminut-nem zbijanju pa je zgreSil Ic Sest krogel.	■
Na kratko
Namizni tenis - uspeii $o
v I. državni namiznoteniski ligi seje končal redni del pnenstva, v katerem je ekipa Vegrada /asedla èctrtn mesto In se s tem uvrstila v t. 1. mini ligo, v kateri se Ixido ^tlri n>^lM)ljc uvril^ne ekipe borile ui naslov državnega prvaka.
Na zadnji tekmi retlnegii dela prvenstvi« so Ve-lenjčuni doma preinagali ekipo Krke u Novcgtt mejita 8 6:3. Reprezentant Uroš Slatin^ek jc v km dvobt^ju zinag-.il trikrat, dvakraljc bil uspek'n Juro Slat in wk. brata Siaiinšek pa sta zmagala tudi v igri iivi^ic. Zaradi evropskega prvenstva v Zii-grebu, .se bo boj za tlr^ivnega prvaka, v katerem boito sodelovale ekipe Maribora, Prescrij, Olimpije in Vegrada, nadaljeval sredi aprila.
Kegljanje - nizajo poraze
^»^tanjski kesljaci in kejs^adce so tudi v minulem kro}>u nadayi'vali stabc igre. člani pne eklpeso vSlovei\i Ciradcu pov.sem razočarali, saj so bili domačini boyší kar s 7:1 in 5581:5205. V zadnjem krogu 2. lige bodo v soboto gostili L'užinar.
Šoštanj: Amus $>25 (ti). <i|aviC m (0). L Fi-dcj y53 (1), Hasieie m (0). ŠcUii m (0). Petrovič «19(0). Čí ani druge ekipe so s porazom v <!e!ju zapravili vse mořnosti za obsianek v X državni ligi, doma^ii Petrol pa jehil boljši s 6:2 in 5036:49(llŠo5iunj:I. Žnidar795 (0). Mal«i84t (t), SollerMy (1), A. :^nidar821 (0). Niwak KU (0). Scćki 786 (D). Zadnji poraz v tej tekmtv valni sezoni na svojem kegljišču so doživele ludi kcgljačice. saj jih je s in 2344:2280 prcmaga-lu zadnja Nafta. Kljub temu so ŠoiíanjCankc 4>svojile drugo mesto v 2. ligi.
Šo5iaiy:Preiog.W(l),Kranjc345(0). Borov-nik m (0). Liwiè 300 (0), Kri/an 385 (1), Les-nik372(I).
Taei(won-do • Uspešni v Slavonskem Brodu
Na 3. odprtem prvenstvu SlavtuiskegciBrcKla je nastopilo 150 tekmovalk in lekmtwalcev i:^ petih držiiv, iispcsni pa so bili tudi ilani velenjskega klubu Skala. Naslja Kicjan je pri deklicah osvojila 2. mesíivťomioh-zeleni pas invt>orbah (do 35 kg). Stašu Lipnikje zmagala med deklicami v borbah (do 35 kg). Uri>5 Ruprcht pa je bil irctji v borbah - zeleni pas.
Karate -Tri zmage
Na prvi IctoSnji pokalni tekmi za pionirje in pionirke, dn.igalx> jeseni, so člani Karate KÍul)a Velenje doî^egli lepe uvrsiiive. sicer pa so bili ?.c dvakrat skupjii zmagiwalci tega tekmovanja.
Malěki .so ekipno osvojili t, mesto (Zrimîiek,
Mitřovič, Plèjzav), nîed pi")sanicznikijc bil 3. Di> minik Zrimsek; ekipnoso 1. me slo osvojili tudi nílajši dečki (^'ivic, Ř. lx>žič. Ct, Danijan<wič); starejši dečki so bili ekipno 3. (Maksiniiwié.D. Pav-lovič, M. Damjanovič); starcj.se deklice bile 2. (Hixlžič, L, Božiči, Jurkič). med p<'>saniezfíic<imí pa je zmagala J a in a llodzič.
Luče druge. Livada četrta
Osnovna .<ola Ijjčeoh Savinji je prejšnji tedi>n v nazarski i>portni dvorani izvedla poltinalni turnir državnega prvenstva osnovnih Šol v ma« k'in nogometiL Orcaiiizatoiji so se odlično potni* diti. ntladi nogometaši so phkaz^ili dobre in zanimive igre, miagali pa so učenci OS Prexlliove-ga Voranea iz Maribora (7 točk), drusi yi bílí go-sliCelJf iz (4) pod vodstvom Rajka Rudnika, tretfl učenci Bakovcev (3) In četrti učenci ve-leixiske osnovne sole Livada K2).
Najbi^Jjsi igralce je bil Miha Laziiik, n%yboljii filrclec /.eljko Fras (i^ba Maribt>r). najbt^lji^l vratar pa RokKumerizLuč.
Izkli: LuČc-Livada I.l, MarilH»r-Bakovci 3:0, Liičc-Bdkovci 5:1. Maribor-Livada 2:2. Lučc-Maribor 1:3. LK'a<la-13akovci ti:4.
Košarl<a center v boju za najvišja mesta
VSi»lski koŠariu)rski lisi so na vrsti ^klepni boji in naslednji teden IxkIo že znane po ^tiri najboljše ekipe mvd osnovnošolci in srednjeišoki. ki se bodo iMirilc za naslova letoši^ih drTavnlh prvakov.
V boju za najvišja mesia so se kožarkai^i Stîl-skcga centra Velenje, ki sov prvi čel n finalni Ick-mi v svoji ilvorani premagali vrstnike (limnazi-je Piran s 67:57.
Plavanje • Obetaven nastop najmiajšili
Letošnja /^imska državiia prvenstvo v plavanju so se končala. Še zadnji so imeli imeli svoje prvenstvo mlojii dečki in nilajSe deklice. Točno 300 najmlajših plavalcev in plavalk iz 18 slovenskih klubov se jc v Celju obralo na dvodnevnem ptv samičncm in ekipnem državnem prvenstvu. Med iljimije nastopilo 15 velei^skih plavalcev, ki mc-da^ sieerniso osvojili, so pa v ekipnem vrstnem redu osvojili zelo dobro »esto mesto. TaMen ekipni uspeh Je uspelo dmeei velenjskemu plavalnemu kiolHi ie^to l^in 1995. Uspe.šn^^e so bile mlajše deklice Ajda Praznik. Nina Drolc, Spela Hlr&ek Ines Pečečnik. /\ida Ariič in Aleksandra Radrvojevič, Me<l mlajšimi dečki sta vidnejšo uvrstitev dosegla Jože Blazina in Matja/, lk>n>vnik. V v.saki disciplini je lahko nastc^ilo pet plavalcev vsakega kluba, v ekipnem lckni<wa-nju pa so upoštevali tri najboljše.
Končniekipnivrsinired: L Mcru'li* ijdciv Kranj 23-1Q5 točk, 2. Fužinar Ravne 22.024 točk. 3.
Radwljica iy.783lt^k,4. Branik Mar(l>or 18.2.56 U>čk. 5. Olimpija Ljubljana 17.^89 u>čk. 6. Mladinski senis Veleiye 14.451 točk itd.
Strelski šport - Zmaga Luke Avberška
Na regijskem prvenstvu v Hrastniku sta v nedeljo. 17. marca, blesiiela Luka Avbcrick, ki jcs 185 krogi v pionirski konkurenci zmagal in Nis-veta Nakič. kije pri pionirkah s 174 krogi osvo-jiladnj^^^ mesio.
Slovenska potapljaška zveza • skupščina v Velenju
Vsot>oti>ob 10.(HÎ bodo v prostorih bifida Paka začeli letnt^ skupščino slovenske p<")tapl}a§kc zveze, ki bť> iinela posebno tc?x>, saj letos v Shv veniji slavimo 50' letnjeo organiziranega p<^tap-Ijanja. V svoji prenovi slovenska zveza želi pod svi^jc okrilje zdru/iiti vse ljubitelje pcnlvodnega s"veta, najveći pJHidio'ck pa namctïjavarnenni potapljanju in ohranjanju čudovitega okolja, ki jc kljub škodljivim vplivom zaradi naravnih zakonitosti se ve<ino precej nedotaknjen,
Gosiiielj skupkščine bi» Drusfvi> za pixlvodne dejavnosti JezcR' Velenje, ptwahljeni pii so predstavniki 44 pt>tapljaskih društev in številni goMi. predstavil i pa bodo tudi novo revijo PouipljaČ.
()rsani7.atojji posebej vnbijo na predstavitev čudovitega pcxlv<xlnega ^veta, za kar Imi/ diaper zítivi pi>skríH'l eden niùuspesnejsih slovenskih podvitdnih hitojsratov in in:()i & svetovnega pi\en-st^a v pi)<lv<idni rotograr^l Bnnit Furhin. Preda-vâi\jetMKlo v veliki dvorani hotela P:ika začeli oh 15.00, vstopnine pa ne bn.
Športno srečanje županov
Vsi>boto. 23. marca, bo v Šoštanju v organizacij i NTKSpin Šoštanj zanimivo Špcnino srečanje. na katerem bodo nastopili župani Velenja, Šoštanja in i>marlnega ob Paki. Srečko Meii. Mi-laji Kiipušar in Ivo Riikui^sebixitjpomerilivtreli Športnih panogah: kegljanju, pikadu (lu bixlo nastopile tudi njihove s^^pnige) in v namiznem tenisu.'lèknîovanjc se t>o pričelo ob 9.i)f) na ^>5tanj-^kcio keglji-^u, nadaljevalo v telovadnici Partizan in zaključilo v gostišču Pri Vidi v Zavodnjah.
Šahovska novica - Osvojili 3. mesto.
V okvini veteranskih Špi^rlnih iger jc bilo v soboto v Pckrah pri Mariboru tekmovanje v Sahu, ki se ga je udeležila tudi ekipa veteranskega društva Sever zn celjsko obmo^c. Vinko Kodrič (Dobrna), Jank^» Drame (Pristava) in Aleš Mas-nec (Velenje) sijmed osmimi ekipami osvojili 3. uiesto.
Strelsko društvo Mrož
z novim vodstvom in streliščem spet na vrh
Ni toliko let naz^, ko so biti ve-Iccyski strelci v ^amcm slovenskem vTiin. tako po uspehih kot po visoki ravni organizačně in množičnosti, V neknj 7.;(dnlih letih so stvari iz nizličntli razlogov kreiiile navzdol, vnovičen dviu v vrhove in povrnitev nekdanjega ugleda pa n^ bi pomenila izredna sknpščina društva z novim vodstvom in velikim, a uresničljivimi ciyi. Novi predsednik SD Mniž Renat<i ^terman:
• V zadnjih letih '^em predvsem deloval v okviru kn>vnc organizacije. to jc Sirciske zveze Slovenije in med tcmscjc v Velenju zgodila zadeva, ki smo jo morali razčisliti Namreč. veliko Članov, na katerih je slonela bivša uspcSnost našega društva, je presedlala drugam aH prenehala z aktivnim streljanjcnt in
delom, ludi posledica tega je bila izredna skupščina, na kateri smo postavili novo votlstvi^, kije kombinacija mladih in izkuk*nih član^iv. S lem želimo zagotoviti vnovičen vzpon druživa."
Pred teli je bil Mrrr/, vvrhu sli>ven-j»kegastreyanjavvseh pogledih?
"VcdiH"» smo tiiii v vrhu slovenskega in pre<I tem tudijug{islovanskc-g;i strelskega i^rta. Imeli smo statné člane prej jugoslovanske in kasneje skwenske reprezentance. Naj omenim samo strelce z ^račnt» in malokalibrsko pištolo s Simonom Vctcrnikom na Čelu, pa najboljivc pionirjevSkweniji.vsch dejansko ni moč omeniti, niti za zadnja 1et4u ni-li za eelotno pol stoletno i)bdobjc, saj je strelski i^pi^rl star približno toliko kol naSc mlado mesto. Dejstvi>
pa je, da snî<î prav v zadnjem času ostali brez vsakršnega člana reprezentance in tudi to jc bil raztog za u klepanje.'*
Boris Klančnik. podpredsenik društva, je bil dolgo časa izvrsten .strelec, nato je z dolgoletnim članstvo»^ v upravnem odboru ponia-gal po svojih mcHÍeh, nato bil malo ob strani, a vedno v upanju, da b(xto stvari krenile v žclelno smer. Zal ni.so. zalo so gii pov;ibiIi nazaj za pomoč pri oiganizacij^ki krepitvi in uresničitvi smelih ciljev. Zilajînji podpredsc<lnik pravi: "Resnično se nam jc zgotlil velik nesmisel. Imanii) veliko mladih in veliko starejivih. ot)enem pa veliko praznino pri članih srednjih Ici. Zelo se trudimo pri delu z mladimi, primanjkuje nam Kidi ljudi, ki bi delali z njimi. A naj-
mlajši vseeno r;\di prihajajo, ra<li sircljdjo. radi bi se Se vpisovali, pa vseh ne tuoremo sprejeti zaradi že nemogočih prostorskih raziucr."
S** toTvj tudi neustreznih prosto« ri razlog pešanja društva?
"Brezdviîma. Zc tk^go smo v kletnih pmsiorih, kjer se nam v nobe-iicm primeru ne obeta ničdobrcgii. Pr»>{>lem je namreč 5e vedno neurejeno lastništvih ^ vci^i problem pa bo nastal, ko bn to urejeno. Že sedaj slisimo napovedi, da bo novi lastni zahteval visoko najemnino, ki jc druiitvo v nobenem primeru ne zmore. Sre<lstv,i,kijili dobinn'i ixl mestne otkine in olíčasnili sponzorjev namenimo za orc>ž3e. strelivo in
Boris Klančnik, Renato Šterman in Drago Martiniek (Velenjski podžupan), kije z zanimanjem ogledoval nov računalniški sistem, kf ga civa^djo tudi velenjski streici.
Renato Sterman $c vedno opravlja nakigo vtxlje strokovnega t ima Strelske zveze Slovenije. dela na inšlilutu lakulteic za .Kpoii, Na tej <lolžnoRii bo 5e na.slcdnja ^tiri lela, torej 5c leto po naslednji olimpiadi.
"Poninlili so mi tudi mesto selektorja slovenske reprezen-tancc.vendarga nisem sprejel, kerje prv^ treba urediti nekaj temeljnih .stvari v (em spoiiu. Ne glede na to bom imel dtwti dela. Rad bi se vrnil v Velenje. Če boino uspeli uresničili vse cilje v Strelskem druitvu MroÂbmi s tem največ prispeval k razvoju slovcn.skegH sirelskega i>p(v na."
Poleg lega je edini trener v SkivcnpizB lieena> mednarcxi. ne strelske zveze in nîed dru-ginj tudi scidnik državnega razreda. "Vsekakor pa ?.elim kot predsednik SD Mrož vn^wčiii vse strokovno znanje in izjcusnje. M sem sijih pridobil tudi s lesnim stxiekwanjem z olimpijskim zmag^ivaleem Rajmondom De-bcvecm u\ njceovim Ircncrjcm,"
druge nujne potrebe, pa ludi mlade vozimo na razJična tekmovanja, da si naberejo izkušenj. V resnici pa ti prostori tudi niso primerni. Niniamo nam reč sanitarij in redno se dogaja, da mladi strelci med treningom pohitijo na stranišče domov ali v kaie-rega txl sosednjih lokalov,"
Že teta in leta se {govori in piše o mijnosti novega strelišča, te^a pa ni in ni. Ste 2e obupal!'.'
"Obupali pač ne. cclo nasprotnt). Prav v ich dneh smo namreč tako blizu rešitve, kot najbrž ^ nikoli nismo bili. Xvsii vnemi^se namreč dogtivarjami'i z mestno oWino, da bi nam namenila za strelišče zelo primerne prosiorev nekdanjem domu duambcnaKopaliskicesii. Tipa^-tori so primerni za di^mača in nted-narodna tekmovanja, ki bi jih končno lahko izvedli doma. najmlajši bi imeli dovolj možm^sti za vadb(\ ludi kiîijanoni bijih ixlpríi za rekrçiicijt^ in seznaiijanjczon^jent, llidi lokacija je zelo primerna, .<ííj je v ncpt^i'cdni bližini mesta in tudi
mladim strelcem brez težavdostoj> na. /.al pa smo Judi tu naleteli na problem. Dobili naj tn namreč Ic <icl nadstropja, kar pa naSiiî težav spel ne bi rešilo. Drugi del naj bi menda dobil kulturni cenier za skladišče. Vcxtslvo druSrva. starši na.^ih mladih slrelcev in drugi se sedaj sprašujcnu^čc je smiselno ic pros-lore oddati z.a skladih. Če jih lahko mi lako koristno in s pridom uporabimo. Upamo, da niun lxi vendarle uspelo."
Z novimi pro.sion torej v lepiiju-tri in na pot iiek<laii]e slave?
Renato Šterman; "Brez dvoma. Usirezni pr»'>siori so tcntelj uspešnosti vsakega in tu<li na^'ga društva. Naši cilji so visoki, vpra5<injc je le, če jih bomo uspeli uresničiti v domači občini. Ne sme se namreč ponovili, da bomo ixllične sirelce v/.gojili pri nas. nato pa bodo zaradi N^lj^ih pogcgevodšli drugam. C*ilji z n^wim Rlrcli.^če pa niso skromni - znova postali najboijCe strelsko društv<i v Slwcniji."	■ voSy jp
Sistem SCATT
Sistem SCATT omogiíča vpogled v ra/merje strelec-OK^žjc. Je nekakšno nadomestilo za video kamero, ki jo uporabljajo za analize v skupinskih špoitih. Sistem SCATT prihaja iz Rusije, prvič pa se jc na tr^.išeu pi^avil v poznih osemdesetih letih.
V Sloveniji gaje za priprave na največja svetovna tekmovanja prvi pričel uporabljali aktualni olimpijski zmagovalec izSydncya. Rajmond Debevec,
Uporaba SC'A'lT-a za priprave slovenske rcprezenianœ nu večja tck-inovanja pa se je pričela z letom 1998. Niwilec razvoja merilcv s sistemom .SCAIT sta InStitnt in fakulteta za šport v sodelovanju s Strelsko zvezo Slovenije.
Kerje sisicm krmiljen z računalnikom, gaje možno uporabljali tu-tli na večjih prireditvah, saj za beleženje zadetkov niso piMrcbnc klasične tarče in îzî^treljevanje naixîjev. Ravno lastnost sistema SCATr. daje namenjen tako vrhunskim tekmovalcem, kol tudi čistim začet-nikonî jc tisli dejavnik, ki mu oníogoča široko uporabnost in zato tudi veliko popularnosi pri vseh sirelcih. Prihcxlnost streljanja je prav gol ovo v računalniških simulatorjih streljanja in tudi v SD MROŽ si bomopriziidcvali, da bi pridv^bili sredstva nabavo omenjenega sistema.
18
OBVESCEVALEC
«WÎCAS
21. marca 2002
KINO VELENJE v hotelu paka
A IM O V L K J E

ČUDOVITI UM
romanUčna drama (8 nominacij za Oskarja) Režija: Ron Howard Vloge: Ruseíl Crowe, Jennifer Connelly, Ed Harris Dolžina: 134 minul
Četrtek. 21.3., ob 20.30 Petek. 22.3., ob 18.00 in ob 22.30
Soùotd. 23.3., ob 18.00 In où 20.30
Nedelja. 24.3.. ob 18.00 Ponedeljek. 25.3., ob 20.30 Torek. 26Z, ob 20.00 Srede. 27.3., ob 20.30
Globoka drama o rojenefn gsni{u, je življenjska zgcu3ba matematika, no-t>elovca Johna Forbesa Nasha. Na zaćetkii kariere je pri^l do prese net-^ivega odkrila, karmu je prineslo mednarodno pr)znanje< potem pa je njegovo uspešno po^ prekinila huda shizofrenija. Toda Nash nI podlegel bolezni.S pomočio žene Allele se ie dol^a leta borii i nio in uspel, Nash se vedno deia in predava na Prince-tonu.
Film s štirimi zlalimi globusj in osmi-mi nc^inacijami za osk^al
ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO
vojna akcijska drama Režija: John Moore
Vloge: Owen Wilson, Gene Hack-man Brett Ratner Dolžina: 105 minut
Četrtek, 21.3., ob 18.00 Petek, 22.3., ob 20.30 Sobota. 23.3., ob 23.00- glasno predvajanje Nedefja. 24.3., ob 20,30 Ponedeljek, 26.3., ob 18M Poročnik Chris Bumott ie vrhunski pomorski aviatik. Med rulinsko izvid-niško misijo fcAografira neka), česar ne bi smel videli nihče In zato ga sestrelijo. Ujet 2 sovražnikovo Črto si prizadeva preživeti neusmiljen pregon okrutnega tajnega policista« smrtonosnega slednika in brez^vilnih sovražnih enot... Ker se čas izteka, njegov nadrejeni, admiral Reigarl, sprejme Težko odločitev. Tvegal bo svojo kanem za reševalno akcijo, da bi rešil živlienie enega voiaka. Rim poln á<cije, vrliun^ih eteiđov, politike in emocij.
E.T.
družinski, znanstveno iantastični, drama
Režija: Steven Spielberg Vloge: Dee Wallace-Stone, Henry TTiomas, Peter Coyote Dolžina: llSminul
Sreda. 27.3., ob 18.00-premiera pred slovenskim startom E. T - Vesoijček je razburljiva In gan-Ijivazgodba o nenavadnem phjat^j-
--------------------
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ge pošljite aH prinesite na urednl&tvo. Vsak te-den bomo izžrebali tri IJublt^je fitmov za brezpiaćen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in prlimeks, Noslov:
Izžrebali smo: Ljubo Šuligoj, Stanletova 10, Velenje; MarjeOta Železník, Medeče 4, Šolanj; Srečko Podlesnlk, Graškogorska 20, Velenje.
stvu med Ellldom, osamljenim fan-liCecn iz kaltiornijskega predmestnega okoliša In bistnm, prijaznim obiskovalcem z drugega planeta, ki se izgubi na Zemlji, Elliot se mora izmuzniti množici zn^tvenikov in vladnih agentov, če hoče svojemu nenavadnemu prijatelju pomagati, da bo ko potdical svqe ljudi se vrnil domov. Ob 20. obletnici premiernega predvaj^jaene največjih filmskih uspeàruc, na platna pr^i^a obnovljen film, z dodanimi novimi prizori, dodatno računalniško obdelanimi posebnimi elekti In digitalnim zvokom.
AMELIE
romantična komedija Režija: Jean-Pierre Jejnet Vloge: Audrey Tauîou, Mathieu Kassoviiz, Ruíus Doian8:122 minut
Četrtek, 28.3., ob 16.00 Amelie je dekle, ki živi v sv^em najetem stanovar^u, ima službo v lokalu kot natakarica in živi svoje malce dol-gočasno živlienje, ki ga popestri z obiski k osmljenemu očetu, ki' pa se ni nikoli dosti bngal zanjo. Ko Amelie v svqem stanovanju po naključju n^de škatlico polno spoininov iz otroštva nekega fatka, se njeno življenje spremeni. Odloči se. da bo odslej spremenila žlvljen|a drugih ljudi. Film je dobitnik Malega globusa za n^boljši tuji film. A Evropskih nagrad Felix(tudl za režijo in film), torei evropski film leta ter dobitnik petih nominacij za Oskarja (za tuji film, originalni scenarij, zvok, kamero in sce-nografijo).
VOHUNSKE SPLETKE
akcijski ^ler Režija: Tony Scott Vloge: Roljert Bedford, Brad Pitt Dotžina:126 minut
Četrtek. 28.3., ob 20.30
Piše se leto 1991. Veteran CIE Na-
than Muir (Rd^ert Redford) ima le še en d^ do upokojitve, ko izve, da je njegov varovanec Tom "Skavt" Bishop zabredel v hude težave. Kerseie akcije lotil na svoio roko In so ga pri tem v tuiini ujeli, je obtožen vohunstva in čez 24 ur ga čaka usmrtitev. CIA se bc^i mednarodnega incidenta, z^o se odloči, da ga ne bo poskusila reš'iti,
Ker je vodstvo CIE prevzela mlajša generacija, se mora Muir ki le agent stare šote in zato rú več "posvečen" v zaupne informacije, domisliti, kako bi pretental organizaciio. ki |i je tako zvesto sliižil dolga leta, in rešil mladega agenta.

CUDOVIfl UM
drama
Petek. 22.3., ob 21.00
ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO
vojna akcijska drama Sobota, 23.3., ob 20.00
CESARJEVA NOVA PODOBA
Diesneyev animirani film (Otroška Tiatlneja) Nedelja, 24.3., ob 16.00
Filmski ciklus LAJF PO LIFFEu
PASJA UUBEZEN
drama, triler
Ponedeljek, 25.3., ob 19.00 Torek, 26. 3., ob 19.00
Cena vstopnic redne predstave 700 Sit, premiere 800 SIT otroške matineje 400 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. NI rezervacij vstopnic!
NAGRADNA KRIŽANKA PIZZERIJA PICADILLY

nCACILLT
Ha^rojend nagradne križanke "HKS'V ob{avljene v tednika Naš ias 7. marca; 1. NAGRADA: odprtje varčevalne knjižice pri HKS Šoštanj in 4000,00 sit pologa nanjo prejme: SAŠO VINKOVIČ, Cesta VI/5,3320 Velenje: 2. NAGRADA: odprtje knjižice In 3000,00 sit pologa prejme: ROMANA f^NDELC,
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, od 9. do 22. po I el i pa do 23. ure v naš prijeten ambient, sedaj še novo posebno soboto, poleti pa na prijetno senčno teraso. Pri nas vam pripravljamo 18 vrsl pizz, pečenih v pravi knšni peči, juhe od gobove, česnove, golaževe do zelenjavne in čebulne,vse vrste prilog, steake z omakami, jajcem, poprovo omako in 12 vrst solat, tudi z morskimi sadeži. Poleg pizz vam v krušni peči spečemo polnjene štriičke z nadevi po želji in testenine z raznimi okusi. Za poslastico vam posebej priporcčamo rahle in odlične tortice Picadilly s smetano, vroče sadje, sveže jagode, palačinke... Novost v naši ponudbi PICA01LLY LOJTRA VSAKO SREDO /svinjska rebrca, krompir iz krušne peči in omaka po želji/.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 2. aprila na naslov: NAŠ ČAS. d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Valenje, s pripisom "PiCADlLLV- Izžrebali bomo tri nagrade; 2 ptzzi, 2 lojtri Picadilly in dvoje testenin iz krušne peči.
Rečica ob Paki 8a, 3327 Šmartno o\) Paki: 3. NAGRADA: odprtje knji^ce in 2000,00 sit pologa prejme: IVIARIJATOPOLŠEK, Cankarjeva 23,3325 Šoštanj! Nagtajena prejmete nagrado v PE HKS Šoštaij, Trg svobode 12, s sabo prinesite davčno itevllko in v^jav^n osebni dokument! Čestitaftiol
6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,kje,ka|; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Music mix; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 22. marcQ:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosd; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10-00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 23. marca:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Iztor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: Čestitke: 14.30 Poročila; 15.01) Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 RocK šok; 18.00 V imenu Sove - študentska oddaja; 19,00 Na svidenje.
NEDELJA, 24. mofCd:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14,45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 nute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 25. marca:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforniacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenie; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Gajin kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvidenio.
TOREK, 26. marca:
6.00 Dobro iutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks: 8.30,9.30 Poročila: 9.00 Gaiin kotiček * oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 27. marcd:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev ie naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Uporabnikd komunalnih storitev obveščarTU), da moTBC^e r^macije glede osKiDe sporočajo dežurni službi Komunalnega podje^ na telefone:
ENERGETIKA: 1)3/896-12-116 VODOVOD: 03/689-14-20 KANRLIZACUA: 03/B89-14-00
V primeru reklamacija gleda otH^čuns pokličite:
•	za individualne Nše: 02/B96-11-50al) 896-11*52 ' za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 895-1148
•	za Industrijo:	03/896-11*44.
POGREBNA SA: 13/8SVS1S3, Ut/390-136.131/3iM
imi—
v tednu od 11 .mê^ 2002 do 17.marcR 2002 so povprečne dnevne koncentracije S02< izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na otniiočju Mestne občine Valenie. Občine šoštaij in Občine Šmartno ob Pak». presegale mejne 24-ume koncenlmcije 125 mikfo-g S02^m3 2r^a v nas1edn|ih dneh: 14.marca2002 AMPSOŠTANJ 131 mlkro.gS02/m3 MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 11.marcd2002 do IT.marca 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka)
B 11jnar 012.mđr HS.maf □14.mar 9 IS.mar QlS.mar 917jnar
MBSTNA OBČm VřUNJ£. UfíAD ZA OHOUĚ IN PftOSTOfi mlAâ vrednost 350 mhro-Q S02/m3 zraka. kKiCne vrsânosi ?00 ffîlHrc^ 50^m3 zraKâ
21. marca 2002
«"«Íilíí
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PODARIM ELSKTfllČNI ŠTEDILNIK na A plo^e in àtiri okna, primerna zd toplo gredo Telefon 587-48-38.
OELO
MOTNOST DODATNEGA ZASLU2KAI
Boiana. 041/203-233 ali 041/83&-834,
IZGU8UEN0
ONE 13. MAfICA med 18. in 19. uro
sem na poti med Ir^ovinama Ve-lenjčanka in stara Nama izgubila denarnico z vsami dokumenti in denar-jem. Poštenega naidilelia prosim, naj mi vme dokumente, denar pa lahko obdrži. Nastov: Erna IdnzoviČ. Kidričeva 8, 3320 Velenje.
LOKALI
OPREMLJEN POSLOVNI PflDSTDR, z
vsemi potrebnimi dovolienji. velikosti 28
Novi Polo že od 1.928.000 SIT
Novi Polo • prepričan o svoji odlifeosti. Ni čudno, saj še oikoli al bil tako velik in njegova karoserija še nikdar tako privlačna in trdna. Osnovna oprema omogoča Se večjo varnost in udobje. Varčni in zmogljivi motoiji pa so kos tudi zahtevnejšim istvom.
Prišel» prev2el, zmagd. Novi Pelo. www. NoviPolo.com
Avtocenfer Meh d«o.o
Koroško C. 7d, 3320 Velenje, tel.: 03/ 896 85 19
m2. v Velenju, Stan trg 35, prodamo. Cena cca. 6 MlO/Sri. Infomiacije na Isletoi 03^7-0790 aN GSM 031/614-330. LOKAL V CENTUU MOZIRJA, oddam. GSM 041/650-151. POSLOVNE PROSTORE v industrijski coni v izmeri 60 m2, oddamo v najem. GSM 041/612-017.
POSESTI
PRODAM 4QQ0 m3 ZEIMLJE in kupim bakjahin 2a počitniško pril<olico 440 VU. Telefon 5865-003.
DVE ZAZIDLJIVI PARCELI za v9<end na lepi sončni legi in 1 ha macesnovega gozda ugodno predam Telefon 5702-576 ali GSM 031/544-267. ZAZIDLJIVO PARCELO V VELENJU prodam. GSM 041/812-648. PRODAM GRADBENO PARCELO V novem stanovanjskem naselju Osre-l<e. ko. Velika Pirešica, popolnoma južna lega. Gradbeno bivalna uta, voda. io)<âC)jskd dok.. 1576 m2. Telefon popoldne 041/^55-992.
STIKI'POZNANSTVA
SIMPATIČEN FANT, 3Q-letni, lažji invalid s hišo, ieW spoznati mamico is 20 do 30 let za skupno življenje. GSM 041/248-647.
USPEŠEN PODJETNIK 55 fetsi želi urejeno prifateljK» do 52 tet. Kom. tel.09(V7442.
RAZNO PRODAM
KARTO ZA PREMOa PRODAM. Telefon 5869-680,
SENO V RAZSUTEM STANJU prodam. Telefon 5882-220 SUHE TER VLOŽENE JURČKE pm-
dam.TelefCffl 041/825-820. SLIVOVO 2GANJE in već vrst odličnega jabclčnika prodam Nudim količinski popust. GSM 041/344-883. KUPIM ŠOTOR za 4-6 oseb. GSM 041/822-366.
mali OGLASI in ZAHVALE
S: 898 17 51
ÉëiÉi
Áli, kako holi, ko več'lb ni. V mših sivih sixmiii Nalo 'Živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in dedija
FRANCA AVBERŠKA
24.2.1934 - 8.3.2002 iz Sercerjeve 10 v Velenju
nas tolaži misel, da sle bili in čutili v. nami.

ujoci: VSI njef^ovi
FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO.
čme barve, s srajco,metuIjščom in Čevlji, pr«jam. Telefon 5881-7$4. VRTNICE RAZLIČNIH SORT ďobíte pri Grilu v Lazaii 30, tefefon 5888-680. OTROŠKI SEDSiza kolo Hamaxin prenosno posteljico Peg-perego ugodno prodam. Telefon 5861-714, SENO V BALAH prodam. Telefon 5702-048.
KARTO ZA PREfMOG PRODAM. Cena 55.000 SIT ali po dogovoru. Telefon 588-17-20 al(041/793-702.
STANOVANJE
ZAMENJAM UREJENO TRISOBNO stanovanje na Gorici za manjše. GSM 041/460-123.
DELNO OPREMLJENO TR0S08N0 std-novanie, 78 m2, na Šercenevj v Vele-niu. oddamo v najem. Cena po dogovoru. Moten kasnejši odkup. GSM 040/852-484.
KUPIM MANJŠE STANOVANJE, do 40 m2 v Velenju ali lirši okolici. Gotovina tako). GSM 040/38-58-98. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Velenju do S MfO/SIT. GSM 031/649-504. 3-SOBNO STANOVANJE, 78 m2, v Velenju, na Gorki prodam ali menjam za manjše. 50 m2 z dopiacitom, GSM 041/444-771.
VOZILA
AVTO AX TGE, letnik 91, prodam. Telefon 6885-614 ali 031/840-442.
ŽIVALI
TELIČKO. SIMENTALKO, staro 10 dni, prodam. Telefon 5895-229. PODARIM MLADEGA KUŽKA, dobrega čuvaia. Telefon 5681-178. JARKICE PRED NESNOSTJO pmdam. Krajne, telefon 5472-071.
DEŽURSTVA
PÉ CEUE Kosovelova 1 6 03/492 68 93
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.; 112 rezervirana za službo irujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pcMičite SAMO V NUJNIH raiMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno 1akoj§njB ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoć. Pogovore iâ tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478. detumo službo pa na 8995-445.
Četrtek, 21. marca - dopoldan Špital, dr med., popoldan Oolić, dr med., noćni Špital, dr. med. Pirtov^k Petek, 22, marca - dopoldan fíiško-vec, dr. med., popoldan Puvdić, dr. med., nočni Grošelj, dr. med. in Gu-sič, dr. med.
Sobota, 23, marca • dežurni Friško-vec, dr. med. in Urbane, dr. med. Nedelja, 24. marca • dežurni Friško-vec, dr. med. Urbane, dr. med.
Ponedeljek, 25. marca - dopoMan PuvaliČ, dr. med., popoldan Vrat)ić, dr. med noćni fius. dr. med. in Bud-nio, dr. med.
Torek. 26. marca • dopodlan Puvalič, dr. med., popoklan Čoiic, dr med., noćni Vrabtč. dr. med in Čolič. dr. med. Sreda, 27. marca • dopoklan Rus. dr. med. popoldan PuvatiĆ, dr. med., nočni Vkiovič. dr. med. in Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
23. ifl 24. marca - Vesna Pupič-Gaberšek, dr. stom.. v zasebni zobni ambulant. Vodnikova 1, Veienje (od 8.do12. ure).
BsmiH
Lekarna Center Velenie, Vodnikova 1. Izd^a nujnih 2dravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljati in drtavnih praznikih je organiziran odmor za ko^k) od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
mmmsmm
Od 22. mar. do 29. mar. - Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm 041/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala JOiCA in JOŽEF VODOf^ŮNIK iz Pake pri Velenju 30/a,
Franči^ Juvan,
1914, ftore 10, Ljubno o\> Savin;i: Anton Levar,roj. 1919. Šoštanj, Cesta talcev 3/b; Martin Slatinšek, n^. 1928. Veler^e, Cesta Borisa Kraigherja 6/c; Karal Napotnik, roj. 1928, Šoštanj, Ka-juhova C. ét. 7/a,
Upravna enota Žalec
Janez Fiojnik.Zakl 6, star 71 let; Ana Miielčič. Vransko 73,slara81 let, Neža f^rer. Slatina 21/a, stara 951^.
CVETLIČARNA IRIS IN POOREBNA SLUŽBA TIŠINA
-ptgrsimt storitve v ttfcrtj M*bftosl plaftiift at vti »tvokav 24 ur M rfip
TtL: 09/5HM92, MH; 041 /6BŽ - 8«9
ZAHVALA
v 84. letu nas je zapusti! Jragi moz, o^e, dedek in pradedek
ANTON LEVAR
9. 2.1919 -10. 3. 2002
lskren<.) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Še posebno bližnjim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi zdravniku, gaspodu Urbancu, dr.
med., in patroiiažnim sestram m njihov trud. Hvala godbi za zaigrane žaíoslinke, pevceni, gospixiu dekanu Pribožiču in gospodu kaplanu za opravljen obred. Pasehna zahvala velja PGD Šoštanj, gwornikom in ostalim okoliškim društvom, ki so se zbrali ob njegovem zadnjem počitku. Hvala tudi vsem, ki ste darovali cveljc in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji p<Mi.
Žalujoči: z^na Cilka^ sin Zvoitezienoy vnuki itt pravnuka Jakoh in Tainara.
Puiviad ho na Tvoj vrt prišla in ćuknia. da prideš Ti. in sedla ho na rožno tla. in jokala, kor Tcík: ni.
(S.Grogorćič)


se
Srce Tvoja ve^ nn bija. iiolečin i'ećne trpiš, (lom je pia/.on in oio^on, kov Tohi! vfíč nuni nawi ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
MARTINA SlATINSKA
iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetjc in sveče, nam izrekli sožaljc in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom gospodom Natku, dr.med., l^/arju dr. med. in Zupancu, dr. med., za laganje bolečin.
Posebno zahvalo izrekamo vsem društvom, organizacijam in delovnim organizacijam. Enako se zahvaljujemo tudi govornikoma, godbi, častni straži, giwpodu duhovniku, praporščakom In pogrebni službi Tišina-
SJEGOM NAJDKAŽJJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE JERIČ
23.4.1927-8.3. 2002
se iskreno zahvaljujemo sorixinikom, .sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali obMrani ter jo pospremili na njeni zadnji poti. I Ivala gospodu primariju Alojzu Fijavžu, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom, gospe Plešivčnikovi. dr.med., gospodoma Vujkovcu, dr. med. in Lavretu, dr. med. in osebju dializnega in internega F oddelka SploSne Bolniî^nicc Slovenj (řradec, ki so ji lajali bolečine v zadnjih mesecih življenja. Enako zahvalo izrekamo tudi osebju Re.^evalne postaje Velenje. Iskrena hvala gospodu Semetu za lep govor, gospt^du kaplanu, pevcem, pihalnemu kvartetu 1er pogrebni službi Usar.
Žalujoči: hčerka Mira z mrtzem Ludvikomj vnuka Andrej in Titui ter ostain sorodstvo.
iCogar ima.< md. nikoli ne umro. h dahič jo, u v srcu nam ostane za vodno, vvdno Šo!
Velika noc - praznik pomladi In rodnosti
Kako narediš snop, pobarvaš jajce, poiščeš zajčica?
Prťd mirnijenHjvťťjí ski pm^nrk-velika noć. ki sojo od nekdaj pni/novnlj n» prv(» pomljilďnsko pcdno luno. Uvod v veliki le<len predstuvlja cvetni» DMleU^- (ď Io nedeljo- sptv min nu Jezusov prihod v Jeruzalem. Nekdaj in Še<l;inesjel>il t;i d;in posvećen blagoslovu [to-nihidneuii zelenja. Veliku noć je tudi dr^iivcii prazjiik, dela pn^st dan. ki ga |x> svoje pruzmije tu« di vse vef tistih, ki sicer niso verni. Ti p(»jmujejo kol praz-
noijo kol enim najvcćjih. če nc največjim kršííifiskim pravnikom, je povezanih veliko lepih obiCajev. ki sc jih siarcjši dohro sp(>mnimo, mladi pa jih nc poznajo lako dobro. Zato smo pcv vahiJi medse Rudija SlrmOnika iz Crra^kc Ciore, ki dela butare ali snope na način, ki ga §e pomnimo. Tudi na lak način morda la običaj ne bo izumrl. Imamo veC delavnic, v katerih mladi barvajo jajca, pirhi. so namreč dobro poznani v velikonočnem Času.
verjamejo, da to prinaša srečo v hii>o. Popoldan poieka eekar, poin dobroi, na blagoslov, pri nas sc nosi k »žcgnu« šarkclj. jajčka, suho meso in hren. Vse lo sc po vsiajeaski ma^i, na veliko noč, pripravi kol velikonočni zajtrk. lakrai se ponavadi zbere za mi70 vsa družina. Velikonočni ponedeljek je dan za različne igre, obiske, siarc običaje. Praznwanje sc konča z belo nedeljo, to je naslednja nedelja po veliki noči.«
Otroci so btU navdušeni nad zajčkom
Odztv staršev in otrofc /e bit zelo vetik
nik pomladi in rodnosti, kol dan. ko se v liil^i /bere vsa družina. Običaji, pove/jini z ve* llko nočjo, se prenaj>ajo h nida v rod tudi s pomočjo ustvarjalnih delavnic, kjer $tareji>l prenaglo veSčIne na mlade.
Polem ko so v Muzeju na Velenjskem gradu lani ncwcmbra in deccmbra pripravil kar nekaj otioSkih delavnic, so se odločili, da zaradi dobrega odziva s lem lelos nadaljujejo. Minulo nedeljo so pripravili delavnico, imc-niwano »Vclikii noČ nekoč in danes«, lema se je ponujala kar sama. saj jc lo za mnoge eden najlepših praznikov v lelu.píwe-zan s šievilnimi starimi običaji. Odziv staršev in otrok je bil izjemen. Na dvoriSču sredi grajskih zidov je bil ustvarjalni živ *^av prisoten celo dopt^ldne, udeležba je bila odlična.
Damijiin Kljajič. vodja Muzeja, nam jc povedal: »'/. veliko
Danes se otroci seznanjajo s tehniko marmoriranja. Poleg lega lahko v eni od dclavnic .splclejo ptxJsiavek za jajca
Velika noč je Čas, ko se kristjani spominjajo vstajenja Kristusa od mrtvih. Običaji se pričnejo s cvetno nedeljo, dober teden pred veliko nočjo. Takrat v vseh cerkvah blagoslavljajo snt>pe. Z blagoslovljenim lesom so si ljudje pt>magali ob hudih urah, naravnih ujmah ... Damijan k temu doda: »Kri/ce, kijih naredijo iz bi ag<^sl ovije nega lesa so nekoč. pa tudi danes, zatikali ob njive, saj verjamejo, da bo to varovalo ptwcvke. Vsi dnevi od cvetne nedelje do velike noči so pomembni - od velike srede, velikega če trika. Na veliki petek je zapovedan strog posi - to je tudi edini dan v letu, ko nlniaSe v cerkvah. Na veliko soboto zjutraj blagoslavljajo ogenj, s katerim se zakuri v ognjiSču. Ljudje
Večji snopf večje bogastvo
Rudi Strnicnik je pridno ple-lel lepe in zanimive snope, mladina ga je opazovala in poskušala posnemati Nas pa je zanimalo, kaj pravzaprav potrebujemo za snop ali butaro. Lepo nam je razložil: »Najprej je treba nabrati zelenje. O.snovni del sestavljajo: iva, dren, zelen Un. pužpan, bo?ji lesek, čarovnica in irtneSibe, kijih uporabimo za povezavo, ^e snop damo na ogenj, ima ta poseben okus in vonj. Mislim, da jc ta običaj delanja snopov Se vedno dobro poznan, sploh na vasi. Nekoč smo tekmovali, kaicri fant in dekle bosta snop bolj lepo »t)krencla-la«. Zato za lep snop rabimo se l^pir, ra}c iz [papirja, cvet divjega regrata, Danes nam rože iz papirja izdeluje Ivanka Lenart iz GraSkc Gore. ki to veščino do-
bro obvlada. Običaj, da snope ncsemo na cvetno nedeljo vcer-kt^, izhaja iz poganskih čascw. Spomladi se pač začne narava prebujati, vse cveti, tudi dren in iva, kiju povc;^x:mo v snope. Nekoč je veljalo, da so lastniki bogatih kmetij imeli večje in snope,»ki>člarji«» pa manj}>e. Ib je bil tudi statusni simbol, po snopu seje vedelo, kdo je revež in kdo ne. Polegtegnsmostem povezovali tudi vremenske napovedi. f'e je bil prvi snop v vrli suh, trije z njim pa lepi, je to pomenilo, da bo tri tedne vreme suho. Če je bilo obratno pa, da bo tri ledne deževalo.«
Velikonočni zajček skriva darila
Í5e en običaj v zadnjih letih poznamo v času velike noči. Zajček otrokom skrije majhna darilca, kar se je zgodilo tudi na velenjskem gradu. Ob koncu delavnic je nanveč zajček pri^-l tudi med otroke, potem pa so se malčki podali v gozd in ni^avo okoli gradu. Od k^>d ta običaj in kaj pravzaprav pomeni? Andreja ZeleníkizKí' IN Velenje nam je povedala: «Velikonočni zajček je običaj, ki se je v naših krajih pojavil v začetku 20. stoletja. Zajček otrokom nastavi drobna presenečenja. V mojem olroSim je za to pri nas doma poskrbela babica. V bližnjem gozdu smo naSli pobarvana jajčka, bombone ... ('ar je bil v iskanju, pa tudi temu, da nihče
ni vedel, kaj bo našel.«
.4nica Podlesnik, ki se dobro spominja .Uevilnih slarih običajev, kis(5 jih bi jih še poznajo v Šaleški dolini, nam je povedala, da je bil običaj z zajčkom eden IcpSih, ki .se jih spominja iz otn^tva. »Največkrat je zajček skril pirhe ali sadje. Čar pa je bil v tem. da smo jih iskali med br-siečim zelenjem, prebujajočo
naravo. S tem sîî otroci spoznavali tudi prebujajočo naravo, kar je bilo po moje poučno. Velika noč jo zame ludi praznik pomladi. In priiznik nxinosti. Tudi p{y barvana jajčka so simbol rodnosti Saj veste, še vedno ostaja vprašanje, kaj je bilo prej — ko kcíŘ ali jajce?«
■ Bojana Špeget, foto: Stane Vovk
KULTURNI CENTER IVAN N^^OTNIK VELENJE
DARIA $VA|GER, NUŠA DEREK
\Ě. KAMI
HARIAN ZGONCZ BRATOtnBRANKOM. MARTAZORE, KAMNIŠKI KOLEDNIKI, TRIO lOtiCA KALISNIK. SRI GITA VRHOVNIK DORIĆ IN BO^T^ DORJĆ, GORDANA HLEPIN |Efte|A GAEBENŠEK. PLESNI STUDIO N IN MNOGI DRUGI. \
Prireditve bo pevazov^ Andre)» PnrwH. Ćisti detMilc ja namanjen dckinljklomu ICBicasi; in medobčinskemu Rdečem» UÁbi n pomoč druiinvn In peamezn>kom v redah. Vrtopnkca I.SOOSTT. Pirsdpfmfaja vstopnK v Ocfnu kujure le^.: 03/ 098 72.
DOM KULTURE - 25. MARCA 2002, OB 19.00
POMLAD KIIČE - oglasite se in si jo polepšajte!