д ^^ Četrtek, 5. maja 2005, št. 18, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT e 2,35 EUB • 36 HRK Demokracija RrSlovenije pod vodstvom Grege Repovža je enostransko informiralo fövinarjev o vladnem predlogu zakona o RTVS. Zaradi tega sta novinarski /riiinister za kulturo Vaško Simoniti in Zavod za oživitev civilne družbe. Gb šestdeseti obletnici ustanovitve t. i. ajdovske vlade in njenem poveličevanju s strani dedičev revolucije ne smemo pozabiti na prvo slovensko vlado, ustanovljeno ob koncu prve svetovne vojne v okviru Oržave SHS. Vodil jo je Josip vitez Pogačnik in je imela 12 poverjeništev. POLITIKA Napadalna eldeesova poslanka SLOVENIJA Trdnjava bo očitno padla INTERVJU Igor Akrapovič Večino denarja vlagam v firmo LlrU-j'JU ЦЦјЦШШЕ ijruyuiiu j'H"iцФМ i'Jail UiüJl-J .'ЈЕпТТп 9771408049069 S konzervansi bi bilo lažje, brez njih pa je zagotovo bolje! Konzervansi Konzervansi se uporabljajo za podaljšanje obstojnosti živil, saj jih zaščitijo pred škodljivim vplivom mikroorganizmov in preprečujejo njihovo kvarjenje. Vprašanje pa je, kako vplivajo na naše telo. Uporaba kemijskih dodatkov, med katere spadajo tudi konzervansi, je predpisana v Pravilniku o aditivih, ki je usklajen z zakonodajo EU. V dovoljenih koncentracijah konzervansi praviloma niso škodljivi za zdravje, če ne pretiravamo s količino in pogostostjo uživanja. Splošno načelo zdrave prehrane je uporaba čim manj kemijskih dodatkov oziroma le tam, kjer so nujno potrebni. Pijače in konzervansi Pri proizvodnji pijač z uporabo ustrezne tehnologije konzervansi niso nujno potrebni. Podaljšanje obstojnosti pijače omogoča tudi polnjenje pod sterilnimi pogoji - aseptično polnjenje. Izpolnitev vseh pogojev za takšno polnjenje zahteva poleg posebne opreme tudi zelo stroge higienske razmere ter pogostejši mikrobiološki nadzor, kar je povezano z visokimi stroški proizvodnje pijač. Mnogi proizvajalci se zato še vedno zatekajo k cenejši možnosti, to je uporabi konzervansov. Brezalkoholne pijače iz Pivovarne Union V Pivovarni Union smo leta 1999 uvedli linijo za aseptično polnjenje pijač, s katero polnimo higiensko neoporečen proizvod brez dodajanja konzervansov. Naša skrb za zagotovitev sterilnih pogojev se začne že z izborom dobaviteljev surovin in embalaže; dobavitelji lahko postanejo le tisti, ki izpolnjujejo stroge mikrobiološke zahteve. Izvajamo pogoste kemijske in mikrobiološke kontrole surovin in embalaže ter skrbimo za pravilno skladiščenje. Celotni postopek bi si sicer lahko precej olajšali - samo konzervanse bi dodali. Vendar pa je skrb za zdravje naših potrošnikov najpomembnejša. Z aseptičnim polnjenjem v Pivovarni Union izpolnjujemo želje potrošnikov, ki jim ni vseeno, kaj zaužijejo. "ТИД W\ :fizah - ---a miLW tretja stran § m Strel v koleno Za nami je praznik upora proti okupatorju, za nami so prvomajski prazniki, ki so v Sloveniji minili razmeroma mirno ob spominu na pravice delavcev in obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Edina novica, ki je zbudila zanimanje, je bilo obvestilo, da je bil predsednik vlade Janez Janša operiran. Zanj namreč velja, da je precej dobrega zdravja. No, hitro se je izkazalo, da gre za rutinsko operacijo in premier je v teh dneh spet začel z delom. Velik odmev je imel govor, ki ga je imel Janša kot predsednik vlade 27. aprila na Mali gori nad Ribnico. Šlo je za razmišljanje in nizanje zgodovinskih dejstev, ki jih v preteklosti pri drugih vladnih politikih nismo bili vajeni. Po njegovo je bil duh odporništva, samoobrambe med Slovenci vedno živ. "Slovenci smo morali v zgodovini nepopustljivo braniti svoje temelje: ozemlje, premoženje in jezik kot osnovo svoje lastne kulture. Svoje odporništvo so naši predniki izkazali v času turških vpadov in še mnogokrat kasneje v zgodovini. Tudi v nepopustljivem in hrabrem boju Slovencev na soški fronti med prvo svetovno vojno vidijo mnogi zgodovinarji predvsem željo braniti domovino. Dejansko je vsa slovenska zgodovina eno samo narodno odporništvo, kajti le zaradi njega smo se lahko ohranili, čeprav nam je grozilo izginotje." V preteklosti je prejšnja vladajoča garnitura ob prazniku upora proti okupatorju izpostavljala predvsem vlogo Osvobodilne frone, zamolčala pa druge, ki so se tudi bojevali proti okupatorju. Janša je opozoril na problematično monopolizacijo narodnoosvobodilnega boja s strani Osvobodilne frone, ki so jo vodili komunisti, saj je le-ta 16. septembra 1941 razglasila, da so vsi tisti, ki se hočejo upreti okupatorju zunaj OF, izdajalci slovenskega naroda. "Nobena demokratična stranka ali vlada ne more pristati na posebna ideološka tajna nagla sodišča, kjer so bili obsojenci ustreljeni brez pravice do zaslišanja in pritožbe. V tej monopolizaciji na-rodnoodporniškega gibanja se OF bistveno loči od večine zahodnoevropskih gibanj," je poudaril Janša. Ob tej priložnosti je izpostavil vlogo organizacije TIGR, za katero je že znameniti angleški zgodovinar A. J. Taylor zapisal, da so bili Slovenci po njegovi zaslugi prvi zavezniki Velike Britanje v drugi svetovni vojni. Avtorica knjige TIGR Mira Cencič je o tej organizaciji zapisala: "TIGR je bila prva ilegalna narod-nobrambna organizacija Slovencev za osvoboditev Primorske izpod italijanske okupacije in prva protifašistična organizacija v Evropi. Podtalno delovanje organizacije se je razlikovalo od vseh drugih političnih organizacij po tem, da tigrovcem ni šlo za prevzem oblasti, temveč za preprečitev narodnega izginotja. Tu je šlo za vsestranski odpor proti poitalijančevanju in posebej proti fašističnemu nasilju." Janševo poudarjanje pomena omenjene organizacije pa je nekatere iz vrst tranzi-cijske levice močno zmotilo. Podpredsednik Socialnih demokratov (SD) Igor Lukšič je presenetil s svojim negativnim stališčem do Tigra. Po njegovo Slovenija s poveličevanjem te teroristične organizacije svetu sporoča, da zapušča aktualno protiteroristično koalicijo, ki je v zadnjih letih v svetu aktualna. TIGR naj tudi ne bi bil prva organizacija v Evropi, ki se je uprla fašizmu, ampak so bili to italijanski delavci. Po Lukšiču je jasno, zakaj OF Tigra ni sprejela v svoje vrste: "Tigr je bil preveč akcijsko radikalen..." Podobno negativno je presenetil tudi predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik, ki je na komercialni televiziji izjavil, da Tigr ni bil povabljen v OF, ker je uporabljal teroristične oblike bojći; ker je požigal šole, otroške vrtce in tako dalje. Na Stanovnikovo izjavo se je z ogorčenjem odzval poslanec Jožef Jerovšek (SDS). "Zavedam se negativnih posledic te nezaslišane obtožbe tigrovcev za naš'3 sosedske odnose in položaj manjšine v Italiji. /.../ Izjava g. Sta-noviika, ki se ujema s pogledi mračnjaških sil v sosednji državi, ki niso razčistile s fašizmom, je namenjena miniranju priprav na spravna dejanja predsednikov treh sosednjih držav, ki naj bi se poklonili tudi bazoviškim junakom. Obžalujem, da se je g. Stanovniku zgodil sindrom generala Petaina in je 60 let po končani vojni začel odobravati stališča okupatorja." Skratka, Lukšičeve in Stanovnikove izjave v zvezi s Tigrom so izrazito neumestne. Tigr je bil slovenska domoljubna organizacija, ki je na fašistično nasilje odgovorila z nasiljem, pri čemer pa je vedno pazila, da ne bi trpeli nedolžni. To je v svojem govoru izpostavil tudi Janez Janša: "Bili so odločeni za boj, pripravljeni na žrtve, toda držali so se evropskih civilizacijskih norm. V boju so se izogibali civilnim žrtvam. Leta 1938 niso izvršili atentata na Mussolinija, ki so ga dobro pripravili, ko je prišel v Kobarid, ker bi morali žrtvovati tudi skupino otrok. Njim cilj ni posvečal sredstev. Bili so patrioti." No, očitno je, da ti slovenski patrioti stare komuniste in njihove ideološke naslednike še vedno motijo. Po njihovo so edini pravi uporniki le tisti, ki so se podredili diktatu komunistične partije. Metod Berlec Janševo poudarjanje pomena Tigra je nekatere iz vrst tranzicijske levice močno zmotilo. Podpredsednik SO Igor Lukšič je presenetil s svojim negativnim stališčem do Tigra. Po njegovo Slovenija s poveličevanjem te teroristične organizacije svetu sporoča, da zapušča aktualno protiteroristično koalicijo, ki je v zadnjih letih v svetu aktualna. 9 11 12 16 18 20 22 32 34 46 56 Francoski dvomi Eldeesova težkokategornica Poslanka LDS Majda Sirca v zadnjih mesecih postaja ena prepoznavnejših poslank liberalne demokracije, a čim bolj raste njena politična kariera, tem bolj se večajo tudi nasprotja in radikalizem, v katerega se zapleta. Trdnjava to očitno paila Kandutijeva ne odstopa Prometni riži V svetu prepogosto izrečenih in nepremišljenih besed se kaj kmalu pripeti, da besede ne zmorejo več povedati svojega bistva. Časopisno "javno" mnenje Dnevni mediji se zelo pogosto sklicujejo na javno mnenje. Od kod vedo, kakšno je javno mnenje o nekem vprašanju. Repovževo zavajanje javnosti Prva slovenska vlada Ob šestdeseti obletnici t. i. ajdovske vlade in njenem poveličevanju s strani dedičev revolucije ne moremo pozabiti na prvo slovensko vlado, ustanovljeno ob koncu prve svetovne vojne v okviru Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zamolčani arhitekt Ujetje trenutka 29. maj bo za evropsko petindvajseterico nedvomno zelo pomemben dan, saj bodo takrat francoski volilci odločali o sprejetju evropske ustavne pogodbe. Če se bo uresničil napovedani črni scenarij in bo ustavna pogodba zavrnjena, se pod vprašajem ne bo znašla le slednja, temveč tudi nadaljnja širitev unije. Večino denarja vlagam v razvoj firme Pogovor z Igorjem Akrapovičem Vidim, kaj delajo nekateri zdaj, ko nenadoma pridejo do denarja. Jaz še zmeraj večino denarja, ki ga zaslužim, vlagam v firmo, v njen razvoj. Vzamem si nekaj, vendar precej pod tem, da bi škodoval firmi. Nimam niti časa, da bi se vozil z jahto ali s helikopterjem, pa tudi mika me ne. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, dr. Janez Juhant, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Soper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o,, Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Metod Berlec; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Arhiv Demokracije in SAFO Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Poprava krivic upokojencem (Stran 8) Pomenljiva slovesnost na Mali gori (Stran 10) Stanovanjska kriza (Stran 24) S koncesijami nad potratnost (Stran 26) Hibridna vozila (Stran 28) Kakofonija v oceanu (Stran 30) Legenda o propadu (Stran 31) Peklensko branje (Stran 38) Nagrada Izidorja Cankarja (Stran 39) Slovenski utrip v Nemčiji (Stran 40) Prav nič človeškega (Stran 42) Slovenski grbi (Stran 44) Kaj bi še radi (Stran 55) Cukjati - Ambrožič 3:0 (Stran 59) Kjer se rojeva moda (Stran 60) Mencinger se poslavlja (Stran 66) ZBOR za republiko Vabimo vas na javno tribuno o demokratizaciji in kakovosti S^i«? Prua slovenska vlada üb šestdeseti obletnici ustanovitve t. i. ajdovske vlade in njenem poveličevanju s strani dedičev revolucije ne moremo pozabiti na prvo slovensko vlado, ustanovljeno ob koncu prve svetovne vojne v okviru Države SHS. Ta vlada je delovala samostojno v odnosu do Narodnega viječa v Zagrebu in pomeni prvi poganjek slovenske državnosti v nasprotju z vlado leta 1945, ki je bila le podaljšana roka jugoslovanskega komunističnega vodstva. vinarji resno mislijo, ko med odločilna dejanja, ki so vodila k ustvarjanju slovenske državnosti, uvrščajo uveljavitev Slovenije v federativni Jugoslaviji, in imajo pri tem vmis-lih ajdovsko vlado, potem je na mestu, da osvežimo zgodovinski spomin. Majniška deklaracija Država SHS je bila za Slovence izrednega pomena, nastajala pa je v kriznem obdobju konca 1. svetovne vojne. Za podrobnejši pregled smo se opirali na delo dr. Jurija Perovška Slovenska osamosvojitev v letu 1918 (Modrijan, 1998). Večnacionalna monarhija, v okviru katere smo Slovenci že razvili lastno politično diferenciacijo in na deželni ravni delno uveljav- ljali svojo voljo, ni prenesla krvavega konflikta, ki je bil hud predvsem na zahodnem robu cesarstva, kjer je v letih 1915-1917 potekala soška fronta. V vojnih razmerah je kot plod prizadevanj juž-noslovanskih poslancev v Jugoslovanskem klubu nastala Majniška deklaracija. V njej so 30. maja 1917 terjali, naj se ozemlja monar- Mediji so pozabili nanjo Stroka priznava, da je bila prva slovenska vlada ustanovljena oktobra 1918, vendar to mediji radi prezrejo, ker jim spomin na meščansko demokracijo veijetno manj diši kot revolucionarna oblast. Uveljavljenost tovrstnih vzorcev v delu zgodovinske stroke dokazuje izjava sku- Izredno kruti boji na soški fronti v letih 1915-1917 so bili podlaga za odloži- skem parlamentu kot predsednik Jugoslovan-pine 16 zgodovinarjev. Četizgodo- tev 0 zedinjenju južnih Slovanov Avstro-Ogrske v samostojno državno telo. skega kluba prebral Majniško deklaracijo. St. 1 V Ljubljani, dne 4. novembra 1918. Lalnik I. hije, na katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod žez-lom habsburške - lotarinške dinastije v samostojno državno telo. V dunajskem parlamentu je deklaracijo prebral dr. Anton Korošec. Deklaracija je sprožila dek-laracijsko gibanje, ki je dokazalo, daje za izjavo politikov stal narod. Razmere so se naglo spreminjale, in ko je postalo jasno, da ce- Josip vitez Pogačnik je vodil prvo slovensko vlado, ki je na skoraj vseh področjih delovala neodvisno od Narodnega viječa. Narodni svet Naslednja stopnja je bila ustanovitev Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro (NS) 17. avgusta 1918. Ta je pomenil temelj vzpostavitve južnoslo-vanske države zunaj Avstro-Ogrske. Kot nadstrankarska organizacija je deloval z namenom, da izrazi narodovo voljo po samoodločbi, in vase povabil vse politične dejavnike, ki bi hoteli "izvo-jevati samostojno jugoslovansko državo". Predsednik NS Korošec je v komunikeju utemeljil nastanek NS kot zagotovilo uveljav-ljenja narodne samoodločbe in s tem last- URADNI LIST Narodne vlade SHS v Ljubljani. Razglasi Narodne vlade. Državljani! Predscdnižtvo Narodnega veća v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov je na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo imenovalo to-le vlado: Predsednik: Josip vito« Pogačnik. Oddelek za notranje zadeve: dr. Janko Brejo. Oddelek za prehrano: dr. Ivan Tavčar Oddelek za uk in bogočaetje: dr. Karel Vorstoviok Oddelek za pravosodje: dr. Vladimir Ravnihar. Oddelek za socialno skrbetvo: Anten Kristan. Oddelek za (inance: dr. Vokoslav Knkovec. Oddelek za promet: dr. Pavel Pestotnik. Oddelek za industrijo in trgovino: dr. Karol Triller. Oddelek za javna dela in obrt: inženir Vladimir Remec. Oddelek za poljedelstvo: prelat Andrej Kalan. Oddelek za narodno obrambo: dr. Lovro Pogačnik. Oddelek za zdravstvo: dr. Anton Brecolj. Vlada si je v sve&ti, da je prevzela za prehoduo dobo do končne ureditve naše edinstvene države težko in odgovorno dolžnost. To dolžnost bo mogla vrfiiti le s pomočjo in podporo Vas vseh. Državljani! Združite vse svojo eile v blaginjo noiie domovine 1 Vzdržujte red in miri Vsi dosedanji zakoni in vse dosedanjo narodbe ostanejo 4c nadalje v veljavi, enako vse narodne vojaike in civilno oblasti ter uradi, dokler vlada drugače ne ukrene. Nihče ni opravičen, si sam delati pravice, Rojaki, spoitujte imetje, čast in poätonje drugorodnih sodržavljanov! Vojaki, bodite na službo domovini; gre za Vai lastni dom! Zvesta velikim načelom, v katerih imenu smo dosegli svojo svobodo, Vam vlada obljublja, da hoče zvesto služiti narodu. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1918. Josip vitez Pogačnik s r. ptvđMdnik. V razglasu slovenske narodne vlade 31. oktobra 1918 so predstavili tudi njene člane, katerih portrete objavljamo na naslovnici. žave Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta je razen Prekmurja, Medžimur-ja, Baranje, Bačke in zahodnega Banata obsegala vse jugoslovanske pokrajine nekdanje Avstro-Ogrske. Razglas je pozdravila navdušena množica, pridružili pa so se ji slovenski oficirji v avstrijski vojski, ki so bili tedaj v Ljubljani in so z obljubo zvestobe NV veliko tvegali, saj so bili v mestu nastanjeni trije avstrijski bataljoni. Nova oblast je stvari prevzela popolnoma v svoje roke dva dni kasneje, ko so odpravili (avstrijsko) deželno vlado, slovensko vojaštvo pa je prevzelo nadzor v Lj ub-Ijani. Avstrijska vojska ne slovenske državnosti kot dela in občin, v katerih so kmalu po- na slovenskem ozemlju seje na po- prihodnje jugoslovanske državne slo vali samo Slovenci. Še pred ziv Ljubljane razšla, slovensko vo- zveze. Narodni svet se je organi- koncem vojne je avstrijska nad- jaško poveljstvo pa je bilo že nekaj sar Karel ne bo popustil zahtevam, zacijsko dobro pripravil z obliko- oblast na slovenskih tleh usihala, dni prej (25. oktobra) vzpostavlje- so slovenske politične stranke po- vanjem osmih odsekov in se uk- leti 1918 izoblikovale skupno sta- varjal s kulturnimi, političnimi, lišče in vztrajale pri zahtevi po ju- socialnimi in gospodarskimi vidi- goslovanski državi tudi brez habs- ki uresničevanja pravice do samo- burške dinastije, pri čemer so po- odločbe. Kljub soobstoju avstrij- udarjali, da "naš narod ne bo iz- ske države se je NS postopno raz- vršil samomora", s čimer je bil miš- vil v organ oblasti, to pa je izvrše-ljen nemški unitaristični pritisk. čeprav je formalno še obstajala. Z naglim vojaškim nazadovanjem je kljub poskusom cesarja, da s ponudbo federalizma ohrani monarhijo, zorela dokončna odcepitev. Tako je bilo v Zagrebu 6. oktobra ustanovljeno Narodno viječe (NV) no v Gorici. Podobno kot v zaledju fronte je slovenska vojska pod Maistrovim vodstvom prevzela oblast nad Mariborom in okolico. val s pomočjo okrajnih glavarstev Slovencev, Hrvatovin Srbov, vrhovno politično predstavniško telo teh V deželnem dvorcu je zasedala slovenska narodna vlada, ki je delovala precej avtonomno od Zagreba. Prva vlada 31. oktobra so na seji predsedstva Narodnega sveta imenovali slovensko narodno vlado. Njen predsednik Josip vitez Pogačnik je avstrij -narodov na ozemlju skemu ministrskemu predsedniku Avstro-Ogrske. NV sporočil, da so pretrgane vse vezi jepostavilo zahtevo po Slovenije s prejšnjo monarhijo in zedinjenju "vseh Slo- da prevzema vse vladne posle na vencev, Hrvatov in Kranjskem, Primorskem ter slo-Srbov, urejeno na de- venskem delu Koroške in Štajerske, mokratskihnačelih". Kot poudarja Perovšek, je Država SHS uresničevala temeljna mednarodnopravna načela države: prebivalstvo, ozemlje, organizirano in neodvisno lastno oblast, 29. oktobra sposobnost imeti zunanje odnose 1918 je prišlo do vr- z drugimi državami ob izpolnje-hunca osamosvo- vanju svojih meddržavnih obvez-jitvenega delovanja nosti. Tu je treba priznati, da so V Zagrebu in Ljub- bile diplomatske dejavnosti za ljani je bila hkrati mednarodno priznanje Države razglašena ustano- SHS s strani antante neuspešne, vitevneodvisne Dr- Sicer pa je vzdrževala stike s Polj- )) Maja 1945 je Jugoslovanska armada "osvobodila" Trst. Zaradi pomena mesta so nekaj dni pozneje na Primorskem razglasili slovensko federalno vlado. }) sko, Češkoslovaško, Madžarsko, Nemško Avstrijo in Srbijo. Kot razlaga Perovšek, je bilo NV nosilec vrhovne oblasti in je izvrševalo zakonodajno in izvršno oblast glede pravice pomilostitve, razveljavljanja zakonov in imenovanja višjih uradnikov, vodilo pa je tudi zunanjo politiko in vojaške zadeve. Druga področja so bila v pristojnosti narodnih vlad. Perovšek v delovanju narodne vlade ugotavlja mešanico federativnih in celo konfederativnih elementov. Ker je narodna vlada v Sloveniji pravno nadomeščala Zagreb, govori Perovšek celo o nekakšni realni uniji. Demokratična in pluralna Narodno vlado, ki je bila prva svobodna in demokratično oblikovana slovenska nacionalna vlada, so sestavljali predstavniki vseh slovenskih političnih strank. Vlada je imela 12 poverjeništev: za notranje zadeve, za prehrano, za uk in bo-gočastje, za pravosodje, za socialno skrbstvo, za finance, za promet, za industrijo in trgovino, za javna dela in obrt, za poljedelstvo, za narodno obrambo in za zdravstvo. Sest članov vlade je bilo iz Vseslovenske ljudske stranke, pet iz Jugoslovanske demokratske stranke (liberalci) in eden iz Jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Pod Pogačnikovim vodstvom "je vladalo vzorno prijateljstvo in vsi sklepi so bili storjeni soglasno". Tako visoko politično in ljudsko soglasje je kasneje morda dosegla le še Demosova vlada ob osamosvojitvi. Slovenska vlada je tedaj v omejenem obsegu celo vzpostavila mednarodne stike in skrbela za narodno obrambo (razglasila je npr. splošno mobilizacijo). V kratkem obdobju svoje oblasti sije prizadevala za samostojen slovenski gospodarski razvoj. V ta namen je prišlo do nacionalizacije oz. poslovenjenja avstrijskega državnega kapitala, kar je pomenilo začetek slovenskega državnega imetja. Med ključnimi vprašanji, s katerimi se je vlada spopadla, sta bili preskrba ozemlja, ki je izšlo iz vojne, in urejeno vračanje avstro-ogrskih vojakov prek Slovenije. Težave z mednarodnim priznanjem in vojaški pritisk sosednjih držav pa so državo prisilili v iskanje podpore Srbije. Položaj je terjal hitre odločitve, te pa so naposled 1. decembra 1918 pripeljale do združitve, pri čemer so Srbi izigrali zahtevo po federalnem združitvenem načelu, ki ga je zagovarjala večina slovenskih politikov (za centralistično monarhijo so bili sprva edino liberalci). Prevzem oblasti 1945 Ajdovska vlada je bila namenjena predvsem prevzemu oblasti s strani komunistične partije, ki ga je ta načrtovala že od samega začetka NOB in ga je poglobljeno preučila Jera Vodušek Starič (Prevzem oblasti 1944-1946, Ljubljana 1992), katere delo smo tudi uporabili. Sloje za premišljeno taktiko ukrepov, s katerimi sije KP zagotovila oblast nad celotno državo. Za načinom prevzema oblasti v Sloveniji je dejansko stal v prvi vrsti slovenski politbiro, katerega jedro so sestavljali Boris Kidrič, Ivan Maček, Lidija Sentjurc, Vida Tomšič, Aleš Bebler, Franc Lesko-šek in Boris Kraigher. Politbiro je samovoljno določil organizacijo in sestavo prihodnje vlade, katere osrednje vodilo naj bi bilo utrjevanje partije. Kadrovske odločitve slovenskega politbiroja pa je moral odobriti še Beograd. Imenovanje slovenske vlade torej ni bilo kakšna slovenska posebnost. Splošni predpis o imenova- ifilS ШШ1 Zasedanje SNOS v Črnomlju, 19.2.1944. Že medvojno predstavništvo NOB je bilo vse kaj drugega kot odraz volje slovenskega ljudstva, saj ga je postavila partija. Ajdovska vlada je le formalno izvajala oblast na ozemlju Slovenije. Glavne odločitve kot tudi sestavo vlade je v resnici določil slovenski politbiro. Demosovi vladi pod vodstvom Alojza Peterleta je uspelo nadgraditi dediščino Pogačnikove vlade in slovenskemu narodu izbojevati lastno državnost. Tito je v govoru, ki ga je injiel v Ljubljani po koncu vojne, napovedal obračun s preostanki "izdajalcev", iki so se še izmikali roki revolucionarne pravice. nju federalnih vlad so vnaprej pripravili v Beogradu. Močne federalne vlade naj bi pomagale centralni vladi k utrditvi "ljudske" oblasti in postavitvi državnega aparata. Predsedstvo Avnoja je določilo enoten obrazec za imenovanje vlad, njihovo ime, število resorjev, pristojnosti in način njihove prisege. Samostojnost ajdovske vlade je tem bolj vprašljiva, če vemo, da so smele federalne vlade izdajati predpise le na podlagi zakonov federalne skupščine in navodil zvezne vlade, poleg tega pa so bile dolžne svoje ukrepe pojasniti. Edina koncesija federalizmu je bila, da je navodilo predsedstva Avnoja uradno veljalo za priporočilo, čeprav je bilo diktat. Tako je zakon o narodni vladi Slovenije skoraj prepisan iz omenjenega navodila. Tudi komunikacija med centralno oblastjo in Slovenijo je bila nenavadna, saj je telegrafsko zvezo z Beogradom namesto vlade vzdrževal politbiro. Z razglasitvijo vlade so čakali na izid tekme za Trst med Jugoslovansko armado (JA) in Anglo-Američani. Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) je nato 5. maja v Ajdovščini slovesno imenovalo vlado, predsedoval ji je Boris Kidrič, ki je na samem začetku napovedal boj proti petoko-lonašem in izdajalcem, a brez maščevanja nad zavedenimi množicami. Kidrič je tudi razglasil slovensko nacionalno vprašanje za rešeno, saj naj bi nova Jugoslavija temeljila na bratstvu njenih narodov. Marionetna vlada ali krvnik? Vlada je bila ob povojnih pobojih bodisi marioneta v rokah KP, bodisi je zanje kot suverena oblast nosila del odgovornosti. Tudi razmere ob zasedbi Trsta in med uveljavljanjem ljudske oblasti na Primorskem, kjer so sklenili najostreje ukrepati proti Jugoslaviji sovražnim elementom, je bilo skrajno vprašljivo. Primorska je pod zasedbo JA doživljala razne revolucionarne ukrepe; JA je prevzela gospodarske obrate, zaprli so banke, za- čele so se konfiskacije in rekvi-zicije, ki so se jih lotili številni posamezniki pod pretvezo, da gre za nemško imetje. Tako sta na Primorskem pod formalno oblastjo slovenske vlade gospodovala zmeda in brezpravje. Informacije o teh dogodkih so gotovo škodovale pri kasnejšem odločanju o pripadnosti celotne Primorske Jugoslaviji. Ob koncu bojev se je narodna vlada preselila v Ljubljano, od koder je začela postavljati civilno oblast. Toda niti pri sprotnem določanju nosilcev oblasti na lokalni ravni vlada ni imela kaj prida besede. Svoje kadre je nastavljal politbiro. Vendar niti vlada ni bila nedolžna; tako so že 6. maja 1945 ocenjevali stanje in o prihodnjih nalogah sprejeli sklep, da sta najpomemb-nješi nalogi "utrditev zmage in prevzem oblasti v vsej Sloveniji". Ukrepi vlade so bili usmerjeni v postavitev oblastnih teles in čiščenje preostalih "sovražnikov ljudstva". Čistke na vseh ravneh Kakor v samem vrhu je bilo tudi kadrovanje na ministrstvih prežeto z ideologijo, saj so morali v vladni aparat priti predvsem "ljudje, ki so do dna prežeti moralno-političnih osnov naše borbe". Državne uslužbence so opremili s karakteristikami oz. nravstvenimi spričevali, ki so vsebovala podatke, kaj je posameznik počel med vojno, morebitne zadolžitve v NOB in oceno o moralni in politični neoporečnosti. Karakteristike so bile temelj delovanja vlade. Čistke so ministrstva izvajala na različnih področjih; tako je ministrstvo za javno zdravje postavilo komisijo za pregled programa dela, za reorganizacijo študija na medicinski fa- omejitvi gibanja po Sloveniji, julija pa je milici ukazal poostriti nadzor nad gibanjem civilistov. Takšni vojaški ukrepi so bili namenjeni iskanju sovražnikov. Sredi junija je ministrstvo zahtevalo, naj se odstranijo in zravnajo z zemljo pokopališča in grobovi okupatorjev in domačih izdajalcev ter se tako za njimi zabriše vsaka sled. Pravosodno ministrstvo je delovalo le formalno, saj je kazensko sodstvo ostalo vse do septembra 1945 v rokah JA. Vojska in vlada sta prišli nekajkrat v spor zaradi preskr-bovanja prve, ki je izvajala rekvizi-cije in zasegla nepremičnine. Žica okoli Ljubljane je na zahtevo JA ostala še po osvoboditvi, saj naj bi tako laže izvajali "čiščenje" sovražnikov. V mesecih do volitev v ustavodajno skupščino novembra 1945 je bil prevzem oblasti s strani KP tudi po zalugi narodne vlade popoln. Demos Po komunističnem prevzemu oblasti se je usoda slovenskega naroda zdela zapečatena, ustavno zagotovljena pravica jugoslovanskih narodov do samoodločbe pa je bila le mrtva črka na papirju. Šele t. i. slovenska pomlad je konec 80. let pripravila razmere za prve povojne demokratične volitve leta 1989, na katerih je večino osvojila Demokratična opozicija Slovenije oz. Demos. Kljub kratkemu obdobju Demosove vlade (1990-1992), ki zaradi prevelikih razlik med njenimi sestavnimi deli ni mogla zdržati dalj časa, je izpeljala nadgradnjo državnosti iz oktobra 1918. S plebiscitom decembra 1990 in z razglasitvijo samostojne države Slovenije junija 1991 se je končno uresničil sen o slovenski državi, za kar moramo biti hvaležni tudi sko- kulteti in poročanje o politični primernosti kadrov. Za čistko naj bi nato poskrbel odbor OF univerze. Podobnih primerov je nešteto, zajeli pa so vse ustanove, kolikor niso bile že v rokah KP. Minister za notranje zadeve Zoran Polič je maja 1945 izdal odlok o začasnih osebnih izkaznicah in raj pozabljeni Pogačnikovi vladi. Mitja Volčanšek H H Eldeesova poslanka Majda Širca v zadnjih mesecih postaja ena prepoznavnejših poslank liberalne demokracije, a čim bolj raste njena politična kariera, tem bolj se večajo tudi nasprotja in radika-lizem, v katerega se zapleta. Dvainpetdesetletna diplomirana zgodovinarka umetnosti je svojo politično pot začela leta 1997, ko je postala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, ki ga je takrat vodil JožefŠkolč (LDS). Naveza je očitno obrodila sadove, saj je Sirčeva že na naslednjih volitvah na listi LDS kandidirala za poslanko v državni zbor in bila vanj tudi izvoljena. Čeprav v državnem zboru ni posebej izstopala, oglašala se je večino- ma, kadar je šlo za "izbrisane" ali istospolne partnerje, je v novem sklicu parlamenta, v katerega je bila na zadnjih parlamentarnih volitvah znova izvoljena, nastopila kot prerojena. Tako v zadnjih mesecih skorajda ni vprašanja, pri katerem se ne bi oglasila tudi ona, prevzela pa je tudi velik del nastopov LDS v javnosti. Kdo je pravzaprav spolitiziral medije? Medtem ko se njena politična kariera čedalje bolj vzpenja, se po drugi strani pojavlja tudi čedalje več nasprotij, v katera se zapleta. Tako je na primer ob zadnjih spremembah zakona o RTV Slovenija, ki jih je napovedal kulturni minister Vaško Si-moniti, na Simonitija in vlado naslovila vrsto očitkov. Med drugim je vladi očitala, da skuša s spremembo zakona o RTV povečati svoj politični vpliv na RTV, da se poskušajo s pr- ^J * votno predlaganim sprejemanjem zakona po hitrem postopku ustvarjati lažne izredne razmere v državi in da zakon v državnem zboru ne bi smel biti sprejet, ker naj vladi zanj ne bi bilo uspelo doseči širšega družbenega soglasja. Takšne navedbe se zdi- Širčeva rada poudarja človekove pravice. Ko je leta 1998 skupina Strelnikoff na svoji zgoščenki upodobila brezjansko Marijo s podgano v naročju, pa je kot državna sekretarka na kulturnem ministrstvu ostala tiho. jo nekoliko smešne, še posebej če jih danes izreka Sirčeva. Tisti z boljšim spominom se bodo namreč spomnili, da je parlament leta 2001 sprejel zakon o medijih, ki ga je v državni zbor leta 1999 vložilo kulturno ministrstvo, v parlamentu pa gaje najprej kot predstavnica ministrstva, pozneje pa kot poslanka zagovarjala prav Majda Sirca. Leta 1999 je tako Širčeva državnemu zboru predlagala prav to, kar danes očita vladi, naj se namreč zakon (novinarska javnost ga je označila kot do zdaj največji politični poseg v neodvisnost novinarstva) sprejme po hitrem postopku. Kot je takrat dejala, naj bi bilo to potrebno zato, ker naj bi to od nas zahtevala Evropa, čeprav je takrat direktor Mednarodnega medijskega inštituta IPI Johann Fritz javno dejal, da nihče v Evropi V svojih prizadevahjih za domnevno kratene pravice obrobnih skupin v Sloveniji gre Širčeva tudi v radikalizem, če je treba. Leta 2002 se je v Ljubljani udeležila Parade ponosa, kjer so se simbolično poročali geji in lezbijke. Ob zadnjih napovedanih spremembah zakona o RTV je Majda Širca očitno pozabila, da je sama goreče zagovarjala in podprla dva zakona (o RTV in o medijih), ki sta bistveno okrnila samostojnost slovenskega novinarstva. od Slovenije ni zahteval nove medijske zakonodaje. Po burnem odzivu javnosti se je nato novela zakona sprejemala po običajnem postopku, kar pa vseeno ni preprečilo, da zakon ne bi prinesel nekaterih novosti, ki so bistveno posegle v samostojnost novinarstva (kar Širčeva danes očita napovedanim spremembam zakona o RTV). Tako je bilo v zakonu tudi ali predvsem po zaslugi Širčeve med drugim uzakonjeno določilo, da morajo mediji posameznikom, državnim organom in organizacijam brezplačno objaviti vsak odgovor, ki ga ti napišejo na posamezni članek, pa če so s Na dvoličnost Širčeve |v zvezi z medijsko zakonodajo kaže tudi dejstvo, daje leta 2001 kot poslanka podprla spremembe zakona o RTV, po katerih se je prej obvezno soglasje, ki so ga morali k imenovanju odgovornega urednika dati zaposleni novinarji na RTV, spremenilo v neobvezno mnenje, kar je bistveno poseglo v neodvisnost zaposlenih na RTV. шИП člankom neposredno prizadeti ali ne, kar v praksi pomeni, da mora medij objaviti tudi sto mnenj svojih bralcev ali organizacij (če jih ti seveda napišejo) na neki članek, pa če se jih sam članek tiče ali ne. Tako neživ-ljenjsko določilo naj bi bilo po takratnih zagotovilih predlagateljev zakona namenjeno objektivni obveščenosti bralcev, v resnici pa si je z njim takratna vlada želela le zagotoviti prostor za nemoteno objavljanje svojih političnih pamfletov v medijih. Kdor ni z nami, je ksenofob Če se torej Širčeva danes, ko kritizira napovedane spremembe zakona o RTV, glede na svoje pretekle poteze spreneveda, bi težko trdili, da se spreneveda takrat, kadar gre za vprašanje najrazličnejših obrobnih skupin v državi. Te namreč Širčeva v zadnjem času čedalje bolj goreče zagovarja, zaradi česar se zdi, da s svojimi stališči čedalje bo Ij drsi v radikalizem. Tako se je leta 2002 za zagovarjanje domnevno kršenih pravic istospolnih partnerjev udeležila prireditve Parada ponosa, na kateri so gejevske in lezbične organizacije sredi Ljubljane uprizorile simbolične poroke gejevskih in lezbičnih parov, ko je šlo za t. i. izbris ane, pa ni niti za trenutek pomišljala, da ne bi Slovencev samo zato, ker ne razmišljajo tako kot ona, označila za ne-strpneže in ksenofobe. Tako je v parlamentu, ko so poslanci preteklega sklica razpravljali o referendumu o "izbrisanih", izjavila, da gre pri vprašanju "izbrisanih' za "simptom slovenske nestrpnosti simptom slovenske fobije, selektivnosti, samozadostnosti in ksenofobije", Slovencem pa očitala, da pri njih v odnosu do svojih nekdanjih južnih bratov prevladuje ideologija Blut und Boden (krvi in škornja). No, najza- nimivejše je, da Širčeva v svojih nastopih, kadar govori o "izbrisanih" in slovenski ksenofobiji, vedno pozabi povedati, da po javnomnenjskih anketah večina ljudi sploh ne nasprotuje ureditvi vprašanja "izbrisanih", ampak nasprotuje temu, da bi državljanstva za nazaj podeljevali vsepo-vprek in brez preverjanja vsakega primera posebej. To pa prav gotovo še ni nestrpnost ali ksenofobija. Sicer pa to ni nič posebnega, če vemo, da doslednost Širčeve šepa tudi na vseh drugih področjih. Tako se denimo leta 1998, ko je skupina Strel-nikoff na ovitku svoje zgoščenke upodobila brezjansko Marijo s podgano v naročju, ne ministrstvu za kulturo, kjer je delala kot državna sekretarka, ne njej ni zdelo vredno, da bi zoper to kakor koli protestirala. Nasprotno, slišati je bilo celo, da je ministrstvo finančno podprlo nekatere projekte skupine, Širčeva pa Nedavni zaplet s Sašom Pečetom Šir-čevi ni prinesel večje koristi, potrdil pa je znano dejstvo, da poslanka tako kot njena LDS v državnem zboru vse bolj drsi v radikalizem. naj bi sliko Marije s podgano v naročju obesila na steno svoje pisarne na ministrstvu. No, Širčeva to danes zanika. Kot pravi, je imela takrat v svoji pisarni poleg obilice drugih revij, časopisov in knjig tudi revijo Lesbo, na katere naslovnici je bila sporna slika, zato je verjetno nekdo to interpretiral po svoje, kar pa še vedno ne opravičuje dejstva, da nihče z ministrstva ni protestiral zoper ravnanje skupine. Liberalna radikalka? Če je bila Širčeva kot sekretarka ob aferi s skrunitvijo brezjanske Marije tiho, je danes kot poslanka zgo-vornejša. Eden njenih odmevnejših nastopov v zadnjem času je bil nastop ob drugi obravnavi zakona o is-tospolni partnerski zvezi, pri katerem so - potem ko je najprej krepko prekoračila odmerjeni čas, nato pa še poslance, ki so nasprotovali zakonu, obtožila, da nameravajo iz vprašanja istospolnih zvez magistrirati - podpredsedniku državnega zbora Sašu Pečetu rahlo popustili živci in ji je dejal, dajo bo, če se bo to ponovilo, naslednjič nagnal izza govorniškega pulta. Čeprav je Širčeva za takšno izjavo v veliki meri kriva sama (prav LDS je v prejšnjem mandatu podprla poslovnik, ki precej omejuje nastope poslancev) in čeprav smo do zdaj v državnem zboru slišali že veliko hujših izjav, so v LDS "incident" pograbili z vsemi štirimi in od Pečeta skoraj dva tedna trmasto zahtevali opravičilo. Tega na koncu od Pečeta niso dobili, zavoljo ljubega miru pa se jim je opravičil predsednik državnega zbora France Cukjati. Celoten zaplet tako ni imel kakšnega posebnega učinka, kvečjemu je potrdil že znana opažanja, da LDS tako kot Širčeva v svoji novi opozicijski vlogi čedalje bolj tone v radikalizem. Aleš Kocjan Širčeva je Slovence večkrat posredno in neposredno označila za nestrpne in ksenofobične samo zato, ker nočejo, da se vprašanje "izbrisanih" reši tako, kot so si zamislili v LDS. (prej jih je bilo pet, vseh pa osem), preostali trije so predstavniki zaposlenih. V novem nadzornem svetu so poleg treh predstavnikov zaposlenih še Matjaž Janša, vodja direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo, Miro Rozman, nekdanji državni sekretar za telekomunikacije in pošto, Jože Zrimšek, vodja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Karmen Ponikvar, članica strokovnega sveta agencije za zavarovalni nadzor in nekdanja svetovalka Marjana Podobnika, Žiga Turk, predstojnik katedre za gradbeno informatiko na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, in Borut Štrukelj, dekan ljubljanske fakultete za farmacijo, ki je bil izbran na predlog zdajšnje opozicije. LDS je bila država -država je bila LDS Novi člani nadzornega sveta so zamenjali dosedanje člane Leonarda F. Peklarja, Ivana Bergoča, Sandija Češka, Franja Bobinca in Jožeta Co-lariča. Zanimivo je, da je zamenjavo nadzornikov nemudoma komentiral Pavel Gantar, nekdanji minister za informacijsko družbo: "Predvidena sestava nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije je korak nazaj v V LDS so panični pred zamenjavami v Telekomu Slovenije, ki je vedno doslej veljal za njihovo trdnjavo. Prav poslovanje Telekoma v preteklosti utegne razkriti vse njihove umazane posle. Dan pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki so delničarji družbe Telekom Slovenije, ki je v večinski državni lasti, izvolili nove člane nadzornega sveta. Se pred tem pa so odločali o spremembah statuta, s katerimi o povečali število predstavnikov kapitala. Tako je zdaj v devetčlanskem nadzornem svetu šest predstavnikov kapitala gospodarstvo žava je LDS. Nadalje je Gantar ne- sedmih zahtev, ki jih je postavila nadoma sprevidel, da "so razmere na prejšnja opozicija z nekdanjo naj-trgu zdaj kar naenkrat boljše, zato bi večjo opozicijsko stranko SDS, ko bil čas, da se previdno sproži pošto- je predlagala, naj bi vladajoča LDS pek privatizacije Telekoma". Men- v sestavo nadzornih svetov vključi-da so v času njegovega vladanja "na la tudi predstavnika opozicije. Naj-trgu vladale slabe razmere, tudi večja vladajoča stranka LDS je to za-ustreznih potencialnih strateških htevo zavrnila in se ji celo posme-partnerjev, ki bi bili zainteresirani za hovala. Janša je zdaj na tem področ-vstop v Telekom, ni bilo mogoče ju uresničil tisto, kar je v opoziciji najti". Ko je LDS izgubila oblast, naj zahteval od vladajočih strank, bi se čez noč stvari čudežno spremenile in bi bil čas za privatizacijo. Kučanov Forum 21 izgublja veljavo Sestava prejšnjega nadzornega Sprenevedanje sveta je bila precej zanimiva, če ome- Pavla Gantarja in LDS nimo samo Sandija Češka, lastnika Ob kritiki novih članov je Gan- zasavske družbe Studio Moderna in tar (nastopa v imenu LDS) najprej enega glavnih spremljevalcev Mila-prezrl, da v novem nadzornem sve- na Kučana pri ustanavljanju Foru-tu Telekoma sedi tudi predstavnik ma 21. Kakšne naj bi bile Češkove opozicije. Spomnimo na eno izmed strokovne reference na področju telekomunikacij, doslej ni nihče pojasnil. Češkovo podjetje kuje ogromne dobičke s prodajo kosmodiska, raznih posteljnih vložkov, vzglavnikov in podobno, Sandi Češko pa velja za enega najbogatejših Slovencev. Svojo kariero je v času pred osamosvojitvijo utrjeval tudi kot funkcionar nekdanjega režima v Beogradu. Le-odardo F. Peklar je predsednik društva Socius in član ali predsednik številnih nadzornih svetov pomemb-V času vladanja Antona Ropa (in prej LDS) je področje telekomunikacij "pokrival" nejših gospodarskih družb. Izkušenj Gregor Goiobič. Zdaj vse kaže, da se bo njegov imperij v temeljih sesul. na področju telekomunikacij javnos- vnovično politizacijo upravljanja z lastništvom države v gospodarskih družbah. Takšna praksa ne bo dobro sprejeta niti v Evropski uniji niti širše." Seveda je pri tem pozabil, da je EZ v preteklih letih pogosto opozarjala na to, da področje telekomunikacij v Sloveniji ni ustrezno urejeno. Gantar je še sprenedavo dodal, da je prejšnja vlada na področju upravljanja Telekoma naredila korak naprej, saj naj bi si bila prizadevala za nepristranski, strokovno kompetenten nadzorni svet, ki se je v strateških ciljih ujemal z "državo". S temi besedami je predvsem priznal, da se je prejšnji nadzorni svet, vključno z upravo, najbolj ujemal z vladajočo LDS, ta pa se je poistovetila z državo. Ali povedano drugače: LDS je država, vodstvo Telekoma je država, dr- gospodarstvo ti ni nikoli predstavil, prav tako ne kakršnih koli drugih izkušenj na področju gospodarstva. Jože Colarič je bil predsednik nadzornega sveta družbe Telekom, javnost ga pozna kot nekdanjega namestnika Miloša Kovačiča, predsednika uprave Krke, tovarne zdravil. Njegov moto na zadnjih državnozborskih volitvah je bil (pri kandidaturi ni zbral dovolj glasov, da bi postal poslanec): "Svoji partiji (beri: LDS) bom povrnil ugled." Colarič je od novega leta predsednik uprave Krke. Član starega nadzornega sveta je bil tudi Fra-njo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ki v javnosti ni bil znan kot ne-simpatizer LDS. Ob vsem tem se Gantarjeve besede o nestrokovnosti zdajšnjega sveta in strokovnosti prejšnjega kažejo kot udarec mimo. Miro Rozman - zadetek v polno Med novimi člani nadzornega sveta izstopa Miro Rozman, nekdanji državni sekretar za telekomunikacije in pošto, danes zaposlen v kranjski družbi Iskraemeco. Čeprav morajo novi člani nadzornega sveta predsednika šele izvoliti, se govori, naj bi bil to prav Rozman. Mira Rozmana javnost pozna predvsem kot velikega kritika nekaterih odločitev, ki jih je na področju telekomunikacij sprejel Pavel Gantar oziroma nekdanja vladajoča LDS. Rozman je tudi ves čas opozaijal na nekatere napačne poslovne odločitve dosedanjih vodstev Telekoma, ki so bila v preteklosti resnično politično nastavljena. Na dlani je torej, da bo imel polne roke dela. Politično nastavljeni kadri LDS Najbolj politično izpostavljen na mestu predsednika uprave Telekoma je bil Peter Tevž, sorodnika Gregorja Golobiča, nekdanjega predsednika sveta LDS. Nasploh je vsa leta doslej veljalo, da je bila dejavnost telekomunikacij pod strogim nadzorom LDS oziroma Gregorja Golobiča osebno. To se je pokazalo tudi lani v času spomladanske seje državnega zbora o korupciji in klienteliz-mu, kjer je bila točka o poslovanju Telekoma ena najpomembnejših. Takrat smo izvedeli, da je Telekom v preteklih letih prek sponzorskih pogodb financiral več novinarjev, pogodbo z njim je imelo tudi podjetje strankah, vendar temu malokdo verjame. Pri tem je zanimivo, da je Matija Vojsk, eden izmed članov uprave, kije bil zadolžen za poslovne storitve, sredi aprila sam odstopil s tega mesta in odšel v novogoriški Hit. Nekateri so skušali njegov odstop spo-litizirati, vendar jim to ni uspelo. Zamenjava vodstva kot logična posledica Ali bo novi nadzorni svet zamenjal člane uprave, za zdaj še ni znano. Matjaž Janša, vodja direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo in član nadzornega sveta, je dejal, da pričakuje, da bo Telekom začel izvajati bodisi strategijo razvoja novih tržnih segmentov znotraj Slovenije, bodisi iskanja novih geografskih tržnih segmentov. To je po njegovem prepričanju edini način, da Telekom poveča svojo vrednost. Dejal je še, da pričakuje, da bo uprava predstavila celovito strategijo. Zanimive pri tem so Vončinove izjave, da bo šele čas pokazal, ali bo uprava lahko dobro sodelovala z novim nadzornim Miro Rozman, dober poznavalec in strokovnjak za področje telekomunikacij, je postal član novega nadzornega sveta družbe Telekom. Če bo hotel priti do dna vsemu, na kar je v preteklosti opozarjal, bo imel veliko dela. Peter Tevž, Peter Grašek in Libor Vončina, direktorji po izboru IDS Janeza Kocijančiča, predsednika sveta RTV Slovenija. Po nekaterih podatkih naj bi Telekom pod vodstvom Petra Tevža, ki je bil z mesta predsednika uprave zamenjan leta 2000, sklenil različne sponzorske ali drugačne pogodbe z več sto posamezniki ali podjetji. Seznam teh pogodb naj bi bil zelo obširen. Ko smo o tem iskali informacije na Telekomu, so nam odvrnili, da je to poslovna skrivnost, ki je Telekomu ni t-eba javno razkrivati. Takšno potezö so si privoščili kljub temu, daje večinska lastnica Telekoma država in da gre za monopolno podjetje. Potem ko je nekdanja Bajukova vlada z mesta predsednika uprave odstavila Petra Tevža, sije to mesto "izbojeval" Marjan Podobnik, nekdanji predsednik SLS in podpredsednik vlade. Po za- menjavi vlade leta 2000 ga mudoma odstavila in n, je LDS ne-i njegovo mesto postavila Petra Graška, nekdanjega direktorja Adrie Airways. V Graškovem času večjih afer na Telekomu ni bilo oziroma v javnost doslej ni prišlo nič, kar bi ga bremenilo. Očitno pa se Gregorju Golobiču in LDS ni docela podredil, saj so ga lani pozimi na hitro odstavili in na njegovo mesto imenovali Liborja Vončino, ki velja za Golobičevega prijatelja. Golobič je na očitke, da je Vončino sam pripeljal na to mesto, sicer zavračal in se po mnenju poznavalcev razmer na tem področju sprenevedal, da je bil v času, ko je nadzorni svet imenoval Vončino za predsednika uprave, s sinom v nekem centru za fitnes, kjer menda ni bilo niti signala za mobilni telefon, torej naj bi bil nedosegljiv. Grašek o svoji nenadni zamenjavi ni nikoli govoril, četudi je v začetku dejal, da bo nekatere stvari pojasnil pozneje. Umak- nil se je v revizorsko družbo Deloitte & Touch in jo danes tudi vodi. Nekateri že odstopajo Po zamenjavi nadzornega sveta se v javnosti pojavljajo novice, da bodo novi nadzorniki zamenjali tudi predsednika in člane uprave. Upravo vodi Libor Vončina kot predsednik, člana sta Dušan Mitič in Darinka Virant, Darja Senica pa je delavska direktorica. Za vse navedene smo pred nekaj tedni v našem tedniku že zapisali, da so člani LDS, poleg tega smo razkrili, da so lani v Telekomu na vodilna mesta tudi na nižjih ravneh zaposlili (ali imenovali) nove direktorje ali vodje, ki so praviloma člani LDS, le redki med njimi člani DS. Po objavi članka smo prejeli pismo, v katerem vodstvo Telekoma zanika članstvo v svetom, in da bo šele po njegovem konstituiranju lahko komentiral, kakšno bo njihovo delovno razmerje. Poleg tega Vončina ne vidi razlogov za dvome o tem, ali bodo novi člani nadzornega sveta svoje delo opravljali kompetentno. Prav tako ne vidi razlogov za svoj morebitni odstop, četudi bi bil ta glede na vse pretekle dogodke na Telekomu povsem razumno dejanje menedžerja, ki da kaj nase. Vida Kocjan Kandutijeva ne odstopa Večina zaposlenih v portoroški igralnici se je podpisala pod zahtevo za odstop Marijane Kanduti, predsednice nadzornega sveta. Kot so pojasnili, so pričakovali, da bo Kandutijeva sama premogla dovolj modrosti in se umaknila pred objavo javnega poziva k odstopu. Ker odstopa na zadnji seji nadzornega sveta ni ponudila, so se zaposleni odločili, da bodo nadal jevali z zbiranjem podpisov in jo nato prek medijev znova pozvali, naj odstopi. Ropova tesna sodelavka Marijana Kanduti, inženirka agronomije (s končano VI. stopnjo izobrazbe), je bila za mesto predsednice nadzornega sveta družbe Casino Portorož imenovana v času, ko je vlado vodil Anton Rop. Kandutijeva je bila znana kot Ropova desna roka, s kabinetom predsednika vlade pa je sodelovala kot samostojna podjetnica, saj Rop zaradi pomanjkljive izobrazbe Kandutijeve, znane tudi kot nekdanje prijateljice Jožefa Školča, nekdanjega predsednika državnega zbora in ministra za kulturo, zdaj pa poslanca LDS, z njo ni mogel skleniti pogodbe o zaposlitvi, kakršno bi želel. Kot samostojni podjetnici jije Ropov kabinet mesečno plačeval več kot 800.000 tolarjev. Kandutijeva je imela na skrbi predvsem novinarje. Kot svoji tesni sodelavki je Rop zaupal tudi vodenje nadzornega sveta portoroške igralnice, čemur je večina zaposlenih ves čas nasprotovala. Očitali so ji nepoznavanje dejavnosti in nestrokovnost, zdaj pa so v svoji zahtevi zapisali, "da Marijana Kanduti očitno nima uvida v to, da s svojim delovanjem povzroča družbi veliko škodo, in svojih napak ni sposobna priznati. Zaradi tajnih načrtov uprave, ki deluje brez vsakršnih strateš- kih dokumentov, se je družba ponovno znašla na robu obstoja. Odgovornost za to nosi predvsem predsednica nadzornega sveta, ki svoje nadzorstvene naloge ne opravlja vko-rist družbe in lastnikov, temveč predvsem za interese načrtovalcev nebu-loznega projekta na Fernetičih ob Sežanskem breznu (fojbi)". Miran Lipovec, predsednik izvršilnega odbo- Miha Brejc, evropski poslanec in član sveta Javnega zavoda Kobilarna Lipica, je prepričan, da je množični tip igralni-Stva za kompleks Lipice in njeno siceršnjo turistično dejavnost neustrezen. ra Sindikata igralniških delavcev Slovenije - enota Portorož, pa je še dodal: "Upam, da bodo pristojni tožilci izpeljali vse potrebne postopke za ugotovitev morebitnih zlorab s strani uprave in nekaterih članov nadzornega sveta Casino Portorož, d. d." KAD že ukrepa Uprava Kapitalske družbe (KAD), največje lastnice portoroške igralnice, je pod vodstvom Tomaža Toplaka upravi igralnice že predlagala sklic skupščine, na kateri bi odločali o zamenjavi štirih od šestih nadzornikov, predstavnikov kapitala. Ali je prisluhnila zaposlenim ali pa so jo pri tem vodili kateri drugi razlogi za njeno odločitev, ne vemo. Za nove nadzornike tako predlagajo Ksenijo Benedetti, Borisa Zupančiča, Slavka Breščaka in Alojza Durna. Predlagani kandidati naj bi nadomestili sedanjo predsednico nadzornikov Marijano Kanduti in nadzornike Iztoka Bandlja, Marka Lenčka in Bo- jana Petana. Delničarji portoroške igralnice naj bi po neuradnih podatkih o predlagani zamenjavi odločali na skupščini konec maja. Razlike tudi v razmišljanju o Lipici Pri tem v KAD pričakujejo, da se bo z nadzornim svetom v novi sestavi razvila ustrezna komunikacija z ministrstvom za finance glede razvoja igralništva. Gre namreč za to, da se je zdajšnji nadzorni svet pod vodstvom Kandutijeve zavzel za ohranitev igralnice v Kobilarni Lipica, upravo pa pooblastil, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zavarovanje interesov družbe, če jih ministrstvo za finance pozove na pogovore o morebitni selitvi igralnice. Casino Portorož in nekdanja vlada (v imenu države) sta namreč pogodbo o igralnici sklenila do leta 2027, razmišljanja o njeni razveljavitvi pa so se pojavila v okviru delovne skupine za dolgoročno ureditev kobilarne, ki jo vodi evropski poslanec Miha Brejc. V tej skupini namreč menijo, da igralnica takšna, kot je, ne sodi v Lipico, s tem pa se obstoječi nadzorni svet pod vodstvom Kandutijeve ne strinja. Marijana Kan-duti je pri tem pojasnila, da se v nadzornem svetu zavzemajo za ohranitev obstoječe dejavnosti v Lipici, o nadaljnjih korakih pa se bodo odločali, ko se bodo pogajanja začela in ko jih bo uprava seznanila s svojimi razmišljanji. Ob predlogih KAD, ki zastopa interese države in predlaga zamenjavo članov nadzornega sveta, je seveda vprašljivo, ali bodo lahko stari nadzorniki še o čem odločali. Množični tip igralništva za Lipico ni primeren In v čem je težava igralnice v Lipici? Miha Brejc, član sveta Javnega zavoda Kobilarna Lipica, je pojasnil, da je delovna skupina za dolgoročno ureditev kobilarne vladi predlagala, da ob upoštevanju pogodbenih obveznosti skuša najti način, kako bi igralništvo postopoma preselili na drugo lokacijo oziroma bi znotraj kompleksa zavarovanega območja Lipice ohranili igralništvo na višji ravni. "Množični tip igralništva je po našem mnenju neustrezen za kompleks Lipice in njeno siceršnjo turistično dejavnost. Ne mislimo pa, da to pomeni, da bi ig ralništvo opustili v celoti,' Brejc in dodal, da je igralništvo v manjši meri dopustno. "V delovni skupini smo se dobro zavedali, da je danes igralnica dejavna, da prinaša dobiček, da je pomemben vir skupnega prihodka in da je zato razmišljanje, da bi čez noč nekaj od pravili, povsem nerealno in nesmisefno," je dejal Brejc. Delovna skupina je menila, da je selitev igralnice mogoča takrat, ko bi Casinö Portorož imel možnost opravljanja svoje dejavnosti na drugi lokaciji. V kontekstu dolgoročnega razvoja kobilarne, s katerim se je skupina ukvarjala, bo po prejčevem mnenju vlada morala premisliti, "v kolikšni meri in predvsem kdaj bo to storila". Pojasnil je še, da stikov z vodstvom družbe portoroške igralni -je pojasnil ce nimajo, delovna skupina, ki jo je vodil, pa je svoje delo končala s tem, ko je pripravila predloge sklepov. V ozadju drugačni cilji Stvari v Portorožu in v Lipici bo torej treba postaviti drugače. Ob tem je znano tudi dejstvo, da je bilo vodstvo portoroške igralnice politično postavljeno, po mnenju večine zaposlenih pa naj bi bilo le podaljšana roka dela LDS z Antonom Ropom na čelu, katere cilj naj bi bil olastninjenje igralnice. Casinö Portorož naj bi namreč imel izredno slabe poslovne izide, zanje pa zaposleni zatrjujejo, naj bi bili v veliki meri taki prikazani z namenom, da bi počasi razprodali posamezne dele družbe s sicer izredno do- nosno dejavnostjo. Že v preteklih letih so zaposleni večkrat opozarjali na to in v veliki meri za to krivili prav Marijano Kanduti, ki naj bi kot predsednica nadzornega sveta "stvari vodila v to smer". Kandutijeva je vse očitke vedno zavračala in kljub številnim pozivom zaposlenih ni nikoli pokazala niti najmanjšega namena, da bi odstopila z mesta predsednice nadzornega sveta. Tega očitno ne namerava niti zdaj, na srečo pa ji zmanjkuje časa za uresničitev tega, kar je namerava uresničiti. Za to imajo zasluge tudi zaposleni, ki so tako zdaj kot v preteklih letih pogosto strnili vrste in javnost vedno opozaijali na domnevne nepravilnosti v družbi, katere pomen je nedvomen tako za lokalno kot državno skupnost. Vida Kocjan Zaposleni zahtevajo odstop Marijane Kanduti Besedilo zahteve:"Spodaj podpisani zaposleni v Casino Portorož d. d. javno zahtevamo od predsednice nadzornega sveta družbe ge. Marijane Kanduti, da odstopi s svojega položaja, ker s svojim nestrokovnim delovanjem povzroča zaposlenim in lastnikom družbe veliko gmotno in moralno škodo. V družbi beležimo izgubo vsa tri leta njenega predsedovanja. Namesto da bi opozarjala na nestrokovno vodenje družbe in neprimerne sanacijska ukrepe, je predsednica nadzornega sveta kljub slabim rezultatom poslovanja ves čas podpirala in ščitila člane uprave, ki so glavni krivci za nastale težave. To je počela kljub nenehnim opozorilom in peticijam, ki smo jih zaposleni naslavljali tudi na najvišje organe oblasti. Predsednica nadzornega sveta je podprla prodajo atraktivne Vile Marije v centru Portoroža v zameno za nakup zemljišč na Fernetičih, ne da bi imele te, in vse ostale, poslovne odločitve podlago v kakršnihkoli strateških dokumentih družbe. Uprava je to rsers. гк m» ane «m» »м bbm m ■ tvj» им> ■јЗВд ^ДЛГиГД 6 »»■» ».'■^S ЗД^Гж^» . Чв^Ш! ImSSaetumZ'mA hfcuiwn ■ц|5Дм^?*5Х1'ДГ iäi »m—i———— mahinacijo izvedla brez nosti večinskih lastnikov lastniki Casinoja prav vsi Kljub temu, da smo ti soglasja nadzornega sveta in brez ved-KADa in SODa, preko katerih smo sodržavljani R Slovenije, udi v letu 2004 zabeležili izgubo iz poslovanja, ki jo je pokril izredni prihodek od prodaje Vile Marije, kljub 50% manjšemu porastu bruto realizacije od tistega, ki ga je obljubila uprava, kljub manjšemu obisku, kljub nezakonito zmanjšanim plačam, zmanjšani koncesijski dajatvi, povečanim stroškom, zaostajanju za konkurenco in poraznemu vodenju družbe, predsednica nadzornega sveta še vedno pod- -i fltA pira in ščiti upravo, ki je kriva za nemogoče odnose in posledično slabe rezultate. Zaradi navedenih, in številnih drugih nepravilnosti pozivamo predsednico nadzornega sveta k takojšnjemu odstopu s svojega položaja." ü-jjjjju Uiifiuruž Sindikat in KAD bosta verj4tno le premagala Ropovo strujo in preprečila zle namere ožjega dela vodstva LDS. Večno pomanjkanje finančnih sredstev za cestno in železniško infrastrukturo v Sloveniji se kaže v pomanjkljivih in dotrajanih cestnih in železniških povezavah. Poleg neusklajenega delovanja javnih uslužbencev na tem področju je problematična tudi njihova počasnost pri pripravljanju dokumentacije za s strani evropske komisije odobrene projekte v času prejšnjega vladnega mandata. V preteklih štirih letih so bili odobreni vsi projekti, ki so bili posredovani evropski komisiji, s čimer je bila uspešno uresničena priprava projektov iz kohezijskega sklada in sklada TEN-T. Program ISPA (instrument kohezijske politike v pred-pristopnem obdobju) namenja finančno podporo manj razvitim državam članicam Evropske unije z namenom izboljšanja prometne in okoljske infrastrukture. Program TEN-T, ki je nastal na podlagi bele knjige Evropska transportna politika do 2010 - čas odločitve, pa k prednostnim nalogam šteje izboljšanje koordinacije javnega in zasebnega finan-ciranja vseevropskih transportnih mrež in razvoj evropskega sistema elektronskega pobiranja cestnin. Nova vlada se bo tako morala spoprijeti z reševanjem obsežne problematike tako na področju železniške infrastrukture kot na področju cestnih povezav. Prometna politika namreč ni bila sprejeta, priprava dokumentacije za projekte na področju železnic in zagotavljanje lastnih sredstev za že odobrene projekte pa sta počasna. Tako bo denimo treba sprejeti zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev pa tudi spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu. Obveznost za gospodarsko javno službo, ki izvaja linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, znaša 1,8 milijarde tolarjev in v pripravi proračuna za leto 2005 ni bila znana, saj je nastala v času tik pred volitvami. Polovica cest je neustrezna V preteklem mandatu je bilo spre-jetih nekaj pomembnejših nalog. DARS se je iz javnega podjetja preoblikoval v gospodarsko družbo zasebnega prava. Na področju graditve cest je bilo v skladu z odločitvijo vlade in državnega zbora od leta 2001 zagotovljeno izvajanje nacionalnega programa graditve avtocest in načrta razvojnih programov Direkcije RS za ceste. Poglavitne naloge nove vlade so vzpostavitev elektronskega sistema pobiranja cestnin, centra za upravljanje prometa (CUP) in prometno-informacijskega centra. Z novim zakonom o motornih vozilih pa bo urejen prenos pristojnosti o teh vprašanjih na ministrstvo. Za projekt digitalnega tahografa (prevozniki uporabljajo te naprave za zapis časov vož- nje in počitka, prevoženih razdalj in hitrosti) bi v naslednjih petih letih potrebovali slabo milijardo tolarjev. Kar 42 odstotkov celotne dolžine slovenskega cestnega omrežja ne ustreza potrebam sodobnega cestnega prometa. V ta namen bo treba sprejeti resolucijo o nacionalnem programu posodobitve državnega cestnega omrežja. V preteklih letih je bilo za to namenjenih premalo finančnih sredstev; ta so zadoščala le za najnujnejše ukrepe za varen in nemoten promet. Zaradi povečanega tranzitnega prometa na glavni cesti Kar 42 odstotkov celotne dolžine slovenskih cest ne ustreza potrebam sodobnega cestnega prometa. G aktualni problematiki med Počehovo in Lendavo bi bila potrebna posodobitev, v ta namen pa naj bi ministrstvo v letu 2005 zagotovilo 791 milijonov tolarjev. Neusklajeno delovanje Na področju železnic je ostalo odprtih več vprašanj. Ministrstvo je v preteklem mandatu prevzelo funkcijo uravnalnega organa. Agencija za železniški promet je sicer bila ustanovljena, Javno podjetje Slovenske železnice, d. d., se je preoblikovalo v Hol- ding Slovenske železnice, d. o. o. Ugotovljeni pa so bili zaostanki na področju sprejemanja evropskega pravnega reda, predvsem na področju I. in II. železniškega svežnja. Najbolj skrb zbujajoče je dejstvo, da je delovanje treh struktur na tem področju (ministrstva, agencije in holdinga) neučinkovito, kar je seveda posledica zakonodajne razdelitve nalog pa tudi neupoštevanja programskih ciljev. Poleg tega agencija za železniški promet ni izdelala normativov in cenikov za vzdrževanje železniške infrastrukture. Ne nazadnje ni bila sprejeta niti resolucija o nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture. Za delovanje javnih gospodarskih služb in financiranje železniških projektov v letu 2005 manjka okoli 25 milijard tolarjev, od tega slabih 14 milijard tolarjev za vzdrževanje železniške infrastrukture in dobrih 8 milijard tolarjev za zagotavljanje lastne udeležbe pri projektih, ki jih sofinancira EU. Predvidena vrednost drugega tira med Koprom in Divačo je bila v letu 2003 jard tolarjev, nove ocene ] Peter Verlič 3 144 mili-pa predvi- devajo kar 24 milijard tolarjev več. Umestitev tretje razvojne osi V prvi polovici letošnjega leta se je na teren že odpravila ministrska ekipa in razpravljala o umestitvi tretje razvojne osi (Koroška, Savinjska dolina, Zasavje, Spodnje Posavje in jugovzhodna Slovenija) v prostor. Tako sta ministra Janez Božič in Janez Podobnik 25. februarja obiskala Belo krajino, skupaj z ministrom Ivanom Žagarjem pa 1. aprila še Koroško in Zgornjo Savinjsko-Šaleško regijo. Zavzeli so se za aktivno sodelovanje pri pripravah regionalne zasnove prostorskega razvoja, in sicer vseh treh ministrstev ter občin, čez območja katerih poteka tako imenovana tretja razvojna os. Regionalne razvojne agencije vseh petih statističnih regij, kjer bo potekala predvidena cestna povezava, so že začele oblikovati projekt CESTA in ga prijavile v program Interreg IIIB (pobuda Evropske unije, ki skuša spodbujati skladen razvoj evropskega ozemlja). Rezultati prijave bodo znani junija letos. Ker je razlika med potrebnimi in zagotovljenimi sredstvi tak o velika, finančnega načrta javne agencije za železniški promet ni bilo mogoče uskladiti. V ta namen bo del aktivnosti, predvidenih za letos, preložen na naslednje leto. Tako bo tudi primank-ljaj nekoliko nižji (21,4 milijarde tolarjev), pri čemer se bo znižal predvsem tisti za zagotavljanje udeležbe pri Nekateri aktualni problemi na tem področju se po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za promet Petra Verli-ča vlečejo še iz mandata prejšnje vlade. Državni sekretar vidi bistveno pomanjkljivost v dejstvu, da nacionalni program razvoja avtocest in železniške infrastrukture, ki je bil v parlamentu potrjen leta 1996, ni bil uresničen. Avtocestni program je bil še kar uspešen, železniški pa ne in odtod so bile pravzaprav podedovane vse težave s slabo železniško infrastrukturo. To je seveda slabo za prevoznika, odraža pa se na eni strani v slabi infrastrukturi, na drugi pa v slabem rezultatu podjetja. V prejšnji vladi so skušali s sprejetjem zakona "razbiti" železnice, a zakona, niso izvajali. Na ministrstvu že obstaja delovna skupina, ki je pripravila analize, bistveno pa je, da mora glede na koalicijsko pogodbo sistem železnic delovati enovito. Vprašanje, zakaj kar na lepem izguba, če je lani podjetje poslovanje končalo z dobičkom, je dokaj pogosto, a državni sekretar Verlič je prepričan, da bi Slovenske železnice imele izgubo, če bi morale lani državi kot lastnici v skladu z evropskim pravnim redom plačati uporabnino (približno milijardo tolarjev). V programu je prenova resolucije nacionalnega programa. Državni sekretarje potrdil, daje prednostne projekte na petem koridorju (Koper-Ljubljana-Budimpešta) evropska komisija potrdila, zagotoviti morajo le še financiranje oziroma lastno udeležbo, ki jo bo treba zagotoviti s proračunom ali zadolževanjem. Po Verličevem mnenju Slovenske železnice potrebujejo poslovno vodstvo, saj so se direktorji doslej prevečkrat menjavali. Vsi ti ukrepi izhajajo iz koalicijske pogodbe. Ugotovljeno je bilo, da agencija, železnica in ministrstvo niso delovali usklajeno. Vsi ti organi bi morali imeti svojo, z evropskim pravnim redom določeno vlogo. Agencija si je v preteklosti jemala preveč pristojnosti, kot ji je v skladu z evropskim pravnim redom pripada, je za Demokracijo še dejal državni sekretar. projektih, ki jih sofinancira EU (na 6,3 milijarde tolarjev), primankljaj za financiranje gospodarskih javnih služb pa bo ostal nespremenjen. Državni sekretar Peter Verlič meni, da bi del navedenega primanjkljaja lahko zagotovili znotraj finančnega na- črta ministrstva: "Ocenjujemo, da bomo na ta način zagotovili 10 milijard tolarjev za financiranje gospodarskih javnih služb." Za pokritje preostalega dela primanjkljaja si ministrstvo prizadeva, da bi svoj delež povečali v proračunu. Peter Avsenik Ministri Janez Božič, Janez Podobnik in Ivan Žagar se zavzemajo za aktivno sodelovanje občin pri pripravah regionalne zasnove prostorskega razvoja tako imenovane tretje razvojne osi. M-SiTbota teU02/53?*i tel.: 02/537194-9 fax.: 02/537 194-8 GSM: 041/34 66 46 ■НВИл 1 http:/"/www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Mladi, ki bi se pri primerni starosti želeli osamosvojiti in zaživeti na svojem, so milo rečeno obsojeni na pomoč staršev, sploh če se želijo dokopati do svojega stanovanja. Je nacionalna stanovanjska varčevalna shema prinesla kakšne ugodnosti mladim ali kupcem stanovanj nasploh ali je bila namenjena le varčevanju pod zelo ugodnimi pogoji? Ali zdaj varčevalci laže pridejo do stanovanj? Odgovor je žal negativen, saj se kaže, da je stanovanj na trgu precej manj kot potencialnih kupcev. Stanovanj primanjkuje predvsem vLjub-ljani, kjer je po njih največje povpraševanje. Tako povpraševanje močno prehiteva ponudbo, zato so cene stanovanj pri nas izredno visoke (predvsem v Ljubljani in obalni regiji). Zato se niti tisti, ki so varčevali v stano- vanjski varčevalni shemi in so imeli možnost nakupa stanovanja po "subvencionirani" ali dokaj nizki ceni za kvadratni meter, niso prav v velikem številu odločili za nakup stanovanja. Nasprotno, število stanovanjskih posojil, ki so jih najeli varčevalci prve skupine v nacionalni varčevalni shemi, je zanemarljivo nizko. Zmote stanovanjske sheme Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (NSVS) je bila ustanovljena leta 1999 z namenom ponuditi varčevalcem ugodne pogoje najprej pri varčevanju in kasneje pri ugodnem kreditiranju, če se seveda varčevalec odloči za nakup stanovanja, ki jih gradi Stanovanjski sklad Republike Slo-venije. Zagovorniki so v letu 1999, ko je bil sklad ustanovljen, trdili, da se bodo cene stanovanj na trgu začele zniževati, vendar so cene poskočile v nebo. Največ pripomb leti prav na delovanje Stanovanjskega sklada RS pod vodstvom prejšnjega direktorja Edvarda Ovna in tudi sedanjega Jožeta Novaka, češ da se sklad ni dovolj potrudil pri iskanju zemljišč za graditev novih stanovanj, da je skrbel predvsem za blaginjo svojih ljudi itd. Varčevalci kreditirajo sklad Ena najbolj nenavadnih stvari pri kreditiranju pa je, da kreditiranje poteka v nasprotni smeri, kot bi moralo. Tako morajo varčevalci oziroma kupci najprej s predplačilom kredi- tirati sklad, da potem ta lahko gradi stanovanja. Varčevalci in drugi morajo torej stanovanja plačati vnaprej. To pa je za večino kupcev velik problem. Varčevalec je prek stanovanjske sheme upravičen do ugodnega posojila, a ker pridobljeni znesek za na primer dvosobno stanovanje v Ljubljani še zdaleč ne zadošča, mora najeti dodatno posojilo, tega pa zavaruje s svojim stanovanjem. Vendar banke ne sprejemajo takšnih hi-potekarnih zavarovanj za svoja po- Stanovanjski sklad Republike Slovenije je pod prejšnjim direktorjem Edvardom Ovnom in sedanjim Jožetom Novakom vodil dokaj neaktivno politiko v zvezi s pridobivanjem novih zemljišč za stanovanjsko graditev. Tudi prejšnja vlada je ob sprejetju zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb v privilegiran položaj postavila Stanovanjski sklad RS. Sklad ima namreč pravico zahtevati plačilo za stanovanje, preden je le-to zgrajeno. V Ljubljajni po ocenah urbanistov primanjkuje okrog 40.000 stanovanj. sojila, saj nepremičnina oziroma stanovanje še ni vpisano v lastniško knjigo, ker preprosto še ni zgrajeno. Tako pride do takšnih nesmiselnih situacij, kot je primer dveh družin iz Ljubljane, ki sta nehote odvisni druga od druge, in to le zato, ker je ena družina kupila stanovanje prek nacionalne varčevalne sheme. Višja sila nagaja Za kaj gre? Prva družina je imela svoje stanovanje v Ljubljani, a se je odločila, da bo kupila stanovanje v Dragomlju, kjer nova stanovanja gradi stanovanjski sklad. Svoje do-zdajšnje stanovanje je prodala drugi družini iz Ljubljane, ki je živela v na-jemniškem stanovanju v Ljubljani. Ker je sklad obljubil, da bodo stanovanja v Dragomlju zgrajena in pripravljena za prevzem kupcev do sredine marca, sta družini postavili rok za izselitev, in sicer 1. april. Druga družina je zato najemno pogodbo za prejšnje stanovanje razdrla s tem datumom. Potem je sklad obvestil prvo družino, da prevzem stanovanj ne bo mogoč v roku, ki je bil določen, ker je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer od 10. januarja 2005 onemogočena izvedba zunanjega plinskega priključka in s tem posledično ni bilo mogoče zagotoviti ogrevanja objektov, kar je bilo v zimskem času nujno potrebno za kakovostno izvedbo zaključnih del. S tem se je seveda vse zapletlo. V bistvu je torej prva družina ostala na cesti, saj je bila pogodba o prodaji stanovanja med obema družinama že v veljavi. Zadevo so potem med seboj uredili, a se je spet zapletlo pri skladu, saj naj po najnovejših informacijah stanovanja ne bi bila vseljiva niti do sredine maja. Tako sta se družini dogovorili, da rok za izselitev prestavita Kdaj se mladim obetajo boljši časi pri pridobivanju lastnih stanovanj? na 1. maj, a ker stanovanje v Dragomlju do tedaj še vedno ne bo nared, bo morala prva družina za najmanj štirinajst dni poiskati nadomestno stanovanje pri sorodnikih ali kje drugje. Za to bi pravzaprav moral poskrbeti sklad, saj je jasno, da mqra ne glede na višjo silo spoštovati določila pogodbe. Če mora kupac i stanovanjskemu skladu plačati stanovanje vnaprej, potem upravičeno pričakuje, da bo prodajalec spoštoval vsaj rok, do katerega je obljubil stanovanje. A v praksi je to očitno drugače. Banke ne zaupajo skladu Sklad kot državna ustanova ne uživa zaupanja niti pri bankah, ki imajo pomembno vlogo kot finančni stebri sklada. Vprašamo se lahko, kakšno funkcijo potem sklad sploh ima, če se ni sposoben dogovoriti niti z bankami, s katerimi bi moral dobro sodelovati. Leta 2004je bil s strani vlade sprejet nov zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanj- skih stavb. Z njim je vlada hotela preprečiti razne malverzacije in afere, ki so se dogajale v bližnji preteklosti. A se je izkazalo, da so nekatera pravila po tem zakonu prirejena v prid stanovanjskemu skladu. V 91. členu tega zakona namreč piše, da sklad nima istih obveznosti do kupcev, kot veljajo za druga podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo stanovanj na trgu. Druga podjetja tako ne morejo zahtevati plačila stanovanj vnaprej. V zakon so zajete tudi banke, ki zato hipotekarnih posojil na še nezgrajena stanovanja ne dajejo. Kakšne so rešitve? Prva rešitev je seveda izenačenost vseh izvajalcev na trgu, ki se ukvarjajo z graditvijo in prodajo stanovanj. Nedopustno je, da ima sklad le zaradi tega, ker je državna ustanova, tako velike ugodnosti pri svojem delovanju. Politika sklada se mora torej spremeniti. Sklad se mora lotiti iskanja zemljišč, kjer bi lahko zgra- dili dodatna stanovanja, saj j ih po nekaterih ocenah samo v Ljubljani primanjkuje 40.000. Pri dodeljevanju stanovanj tudi ni seznama, po katerem bi stanovanja dobili kandidati, ki nimajo v lasti kakšnih drugih nepremičnin. Dokler v zakonu ali v pravilih sklada ni takšne varovalke, obstaja možnost za morebitne goljufije s strani ljudi, ki imajo svoj stanovanjski problem sicer rešen, a bi radi z oddajo ali celo prodajo novega stanovanja, do katerega lahko pridejo po sedaj veljavnih pravilih, zaslužili. Ena izmed pomembnih potez za rešitev te težave bi bila tudi uvedba davka na nepremičnine, ki jo zagovarjajo nekateri, predvsem mlajši ekonomisti. V eni svojih študij so ugotovili, da mora par s povprečnimi dohodki delati skoraj pet let, da si lahko privošči stanovanje v velikosti 70 kvadratnih metrov. Pet let dela seveda brez vseh drugih stroškov, ki spadajo k normalnemu življenju. Razmerje med povprečno plačo in povprečno ceno stanovanj je pri nas najvišje v primeijavi z drugimi tran-zicijskimi državami; Ljubljana se po cenah stanovanj lahko primerja z nekaterimi razvitejšimi zahodnoevropskimi prestolnicami. Politika stanovanjskega sklada je bila v preteklosti napačna, saj je sklad spodbujal tako povpraševanje kot ponudbo in s tem avtomatično dvigoval cene. Državna politika bo morala problem rečevati odločneje, predvsem pa bolj celovito. Poskrbeti bo morala za čim več ugodnosti pri urejanju stanovanjskih vprašanj in s tem pripomoči k ustvarjanju pozitivne klime v družbi. S tem bi mlade spodbujala tudi k večanju natalitete. Večina se namreč vede odgovorno, zato želi najprej poskrbeti za "štalco", potem pa za"kravco". Gregor Drnovšek S koncesijami nad potratnost Minister za zdravje Andrej Bru-čan napoveduje postopen prehod primarne zdravstvene ravni z zdravstvenih domov na zasebno dejavnost. Ukrep je posledica potratnosti zdravstvenih domov. Slednji imajo v nekaterih primerih po nepotrebnem na enega zdravnika zaposlenih še pet ali šest ljudi. Zato se ne čudimo, da je večina slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov prisiljena krmariti v nevarnih finančnih vodah. Problem je tudi pomanjkanje strokovnih kadrov, ki ga niti uvoz slovaških zdravnikov, od katerega smo sedaj odvisni, po besedah ministra Bručana ni pomagal rešiti. Tudi zato naj bi po ministrovih na- povedih olajšali podeljevanje koncesij. Po letu 2007 pa naj bi v ta namen odpravili sekundariat, saj bi tako najhitreje pridobili 150 novih zdravnikov. Potrebna reforma Osrednjo reformo predstavljajo koncesije zdravnikom zasebnikom po zgledu mnogih evropskih držav. Dolgoročno naj bi se ti potem organizirali v zadruge. Svojo dejavnost naj bi opravljali bodisi v prostorih zdravstvenih domov, bodisi zunaj njih. Zdravstveni domovi naj bi po spremembah ohranili preventivno dejavnost in ur-genco. Da bi omogočil prehod v koncesijski sistem, je Bručan sklenil spremeniti vodilo prejšnjega ministra Kebra iz februarja 2002, ki je na podeljevanje koncesij v minulem mandatu delovalo precej restriktivno. Na srečanju s člani odbora zdravstvenih domov pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije prejšnji teden je minister Bručan razgrnil svoje načrte, pri tem pa naletel na odpor. Ministrovo pojasnilo, da do reforme ne bo prišlo čez noč, s čimer je tudi razblinil namigovanja o domnevni "razpustitvi" sistema javnega zdravstva, ni zaleglo. Stanje ni alarmantno, tako da se delavcem ni treba bati odpuščanja, je pomirjujoče deloval Bručan. Tovrstne (nepreverjene) infor- macije pa na j bi vseeno ob hkratnem pomanjkanju konkretnih dokumentov s strani ministrstva po besedah članov odbora med zaposlene v zdravstvu vnesle precejšnjo zmedo. Na ministrstvu so nam pojasnili, da nameravajo vpeljati zasebno zdravstvo v okviru javnega v obsegu in na ravni, kot je v večini držav EU. Pred tem bodo morali pripraviti ustrezno mrežo in zakonodajo. Zaradi postopnosti in obsega reforme je težko napovedati, do kdaj bodo reformo primarnega zdrav-stvavceloti izpeljali, od sprememb pa si vsekakor obetajo pocenitev zdrav- stvenih ponudb ter prijaznejši in hitrejši način njegovega izvajanja. Previdnost pri podeljevanju koncesij zasebnikom Člani odbora so izrazili potrebo po oblikovanju predloga, ki naj zasleduje konkretne cilje in ne privatizacije kot takšne. Naglasili so tudi nujnost širše razprave, Id bo zajela tako strokovno kot siceršnjo javnost. Glavni pomislek je letel na pomanjkanje nadzora nad porabo javnih sredstev in nad strokovnimi odločitvami zdravnikov koncesionarjev. Di- Po besedah ministra Bručana naj bi v domačih logih vladalo precejšnje zanimanje za odkup bolnišnic, čemur je tudi sam naklonjen. rektorji zdravstvenih domov so namreč izrazili bojazen, da bodo zasebniki na ta način služili na račun javne službe. Zato bi morali biti podvrženi strokovnemu nadzoru, je menila direktorica postojnskega zdravstvenega doma Irena Vatovec Pro-gar in opozorila na nevarnost, da Slovenija ponovi napake evropskih držav, ki so šle v privatizacijo zdravstva. Stično točko z ministrom je našla v napovedanem zadružništvu. Zanimiva ocena stanja Pri kritikih bode v oči ocena, da je slovensko zdravstvo po vseh kazalcih primerljivo s tistim v razvitih evropskih državah, uvedba zasebnega sektorja pa naj ne bi prinesla posebnih pozitivnih učinkov, na kar po besedah Vatovčeve kaže podobno zadovoljstvo bolnikov z zasebnim in z javnim sektorjem. Direktor Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi Andrej Horvat je dejal: "Če je cilj učinkovita in racionalna institucija, če smo torej preveč socialni, naj nam to nekdo pove in nam da orodje, da bomo izpeljali cilje in ohranili zdravstveni dom kot institucijo, ki bo še izvajala javno službo." To pa zveni kot zatis-kanje oči pred žgočim finančnim stanjem slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov. Bručanovi sogovor- Prejšnji minister za zdravje Dušan Keber je z navodilom iz leta 2002 poskrbel za restriktivno podeljevanje koncesij. Minister Andrej Bručanje napovedal uvedbo koncesij v zdravstvu. Spremembe bodo uvajati postopoma in v dogovoru z vsemi partnerji. niki so kritizirali tudi sistem pode- način privilegirano in izvzeto iz spre-ljevanja koncesij, ki bi jih po mne- memb na drugih področjih. Če pa nju nekaterih direktorjev morali raz- regulacija bo, o čemer ne moremo pisati le tam, kjer obstajajo potrebe dvomiti, zdravstvene storitve pa se po dodatnih zdravstvenih storitvah, bodo izkazale za enako ali celo bolj kakovostne kot prej, potem reforma Privilegiran javni sektor Glede na odklonilen odnos do reforme se je treba vprašati, komu takšna zmeda pravzaprav koristi. Dejstvo je, da sedanja ureditev primarnega zdravstva v Sloveniji ni učinkovita, poleg tega v mnogih primerih pred- ni le dobrodošla, ampak celo nujna. Prodaja bolnišnic Uvedba koncesij pa ni edina sprememba na obzorju. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo! spremembo zakonodaje, ki ureja javne zavo-stavlja finančno breme za državo. Se- de. Veljavna zakonodaja namreč ne danja vlada se je že v koalicijski po- dopušča vlaganja zasebnega kapitala v bolnišnice. Ministrstvo Sistem koncesij in prihod zasebnega sektorja naj bi z reformo prinesla kakovostne in hitre zdravstvene storitve tudi v zdravstvene domove. godbi zavezala urediti razmeija med državnim in zasebnim zdravstvenim sektorjem, predvsem na primarni in sekundarni ravni. Tako je koalicija med svoje načrte uvrstila "pregledno uvajanje zasebnega dela na področju osnovnega zdravstvenega varstva v okviru obstoječih zmogljivos- sedaj skupaj z zunanjimi sodelavci pripravlja spremembo zakonodaje, ki bo to omogočala, so nam sporočili z ministrstva. Minister je v pogovoru z direktorji bolnišnic opozoril na nekatere pomanjkljivosti v sedanjih zavodih. Strinjal se I je z direktorji, da je dvojno (strokovno in finančno) vodenje bolnišnic odveč, ražen izjem, kakršni sta ljubljanski Klinič- ni center in mariborska bolnišnica. Poleg tega naj bi namesto sedanjih neustreznih svetov zavodov uvedli nadzorne odbore, je napovedal Bru-čan in omenil tudi pripravo novega plačnega sistema za direktorje. Najzanimivejši predlog pa je prav gotovo privatizacija bolnišnic, ki jije ti javne zdravstvene službe". Polegte- zdajšnji minister naklonjen. Direk- ga naj bi s preučitvijo pogojev za delo torji bolnišnic so ob tem izrazili za- svobodnih zdravnikov specialistov htevo po poprejšnji uvedbi standar- "povečali učinkovitost zdravstvene dov storitev in nadzornih mehaniz- službe in jo približali uporabnikom", mov. Privatizacija naj bi doletela ob- Varovalke v obliki primernih stoječe zavode, za katere, tako kaže, standardov storitev in strogega nad- obstaja nemajhen interes. Interesen- zora so seveda prvi pogoj, da nam ti, katerih imen minister ni mogel reforma prinese želene učinke, razkriti, pa si obetajo dobiček, saj naj Kljub temu pa bo težko poseči na bi dobili koncesijo tako za zdrav- področje zdravstva, saj je bilo le-to stvene programe kot za svoje dodat- V letih po osamosvojitvi na določen ne dejavnosti. Še preden se začne novi dan, si vzemite trenutek zase in spijte skodelico kave. Prepustite se priljubljenemu okusu Barcaffe Classic ali opojnosti Barcaffe Espresso, ki vam pričara pravi italijanski espresso kar doma. Za lepši dan Predfaraonsko grobišče Skupina egiptovskih arheologov in njihovih kolegov iz ZDA je v južnem Egiptu odkrila prostrano grobišče, ki sega v obdobje pred vladavino faraonov in priča o zgodnjih postopkih mumificiranja. Več kot 5000 let stara nekropola leži v pokrajini Kom al Ahmar med mestoma Luksor in Asuan, je sporočil Zahi Hawass. V ma sokolovemu mestu, ki je vladalo v obdobiu pred nastopom dinastij. Zaplenili mamila Hrvaška policija je na meddržavnem mejnem prehodu Bajakovo na meji s Srbijo v avtomobilu italijanskega državljana našla 87,5 kilograma marihuane, 43,7 kilograma hašiša in dva litra hašiševega olja. Po ocenah naj bi bila zaplenjena mamila na hrvaškem trgu vredna okoli dva milijona kun (66 milijonov tolarjev), pošiljka pa je bila namenjena na trge Zahodne Evrope. Mamila so bila skrita v dvojnem dnu terenskega vozila z italijanskimi registrskimi tablicami, ki ga je vozil 54-letni italijanski dr- grobnici so našli sedem trupel, pri čemer strokovnjaki domnevajo, da so bile štiri osebe v namene žrtvovanja zažgane žive. Našli so tudi kremenast kip kravje glave. Leta 2000 so v isti pokrajini našli kip iz apnenca, ki je doslej veljal za najstarodavnejšo sled človeka v Egiptu. Hawass meni, da bi lahko najdba prinesla nova spoznanja o predfaraonskem obdobju. Grobišče najbrž pripada starodavnemu mestu Hierakonpolis oziro- Hibridna vozila Število novoregistriranih hibridnih vozil, ta so opremljena tako z motorjem z notranjem izgorevanjem kot z baterijami, ki se polnijo med vožnjo, imajo pa tudi električni motor, se je v ZDA lani v primerjavi z žavljan. Italijan, ki seje na mejni prehod Bajakovo pripeljal iz Srbije in Črne gore, je hrvaškim mejnim organom postal sumljiv, ko so med carinskim pregledom na njegovem vozilu opazili nenavadne prilagoditve. nosti analize, ki jo je čr nogorsko zunanje ministrstvo februarja poslalo Dukanoviče-vemu kabinetu in predsedniku skupščine Ranku Krivoka-piču, je objavila opozicijska Ljudska stranka (NS). Analiza je vsebinsko zelo sporna, saj se zavzema za spremembe medijskega poročanja, da bi javnost prepričali o superiornosti letom 2003 povečalo za 81 odstotkov. K povečani prodaji naj bi pripomogle visoke cene goriva in širša ponudba hibridnih vozil. Kljub temu so hibridna vozila predstavljala zelo majhen delež od skupno 17 milijonov novih vozil, kolikor jih je bilo lani prodanih v ZDA. Trg hibridnih vozil se je močno povečal od leta 2000. K povečani prodaji naj bi pripomogle tudi olajšave pri davkih za varčna vozila na zvezni in državni ravni. Cene teh vozil so v primerjavi z običajnimi modeli višje za od 3.000 do 4.000 dolarjev. Trojna transplantacija Kirurgi iz kardiološkega centra v Brnu so prvi v Evropi opravili trojno presaditev - srca, jeter in ledvic, ki je bila uspešna, je dejal Jan Cerny, vodja kirurške ekipe. Cerny je tudi dejal, da so tovrstne operacije opravili že leta 1999 in 2003 v ameriškem Chi-cagu. Kardiolog je poudaril, da presajeni organi za zdaj odlično delujejo pri bolniku, 51 -letnem mizarju, ki je dolgo tipel za težavami v delovanju vseh treh organov, zaradi cesarje izgubljal težo in se komaj premikal. Zdravniki iz Brna nadaljujejo z intenzivno terapijo, da bi preprečili morebitna vnetja ali imunološke zaplete. zamisli o črnogorski neodvisnosti. Večina črnogorskih medijev in opozicijskih strank zato od Dukanoviča zahteva, naj odstavi zunanjega ministra Miodraga Vlahoviča. Vlahovičje priznal, da gre za avtentično analizo, zanikal pa je, da bi jo pripravilo njegovo ministrstvo. Sicer pa avtor analize meni, da bi bilo treba popraviti razmere na medijskem področju, če želijo oblasti na pot samostojnosti države stopiti z več gotovosti. Bolan kralj Tri tedne po operaciji srca, med katero so mu zamenjali zamašeno srčno zaklopko, so 68-letnega norveškega kralja Haralda V. odpustili Medijski škandal Črnogorski premier Milo Dukanovič je zanikal, da bi njegova vlada naročila analizo medijev v Črni gori s priporočili, kako jih disciplinirati v letu, ko je treba napraviti odločilne korake na poti k neodvisnosti države. Podrob- iz bolnišnice. Kralju so v bolnišnici v Oslu 1. aprila letos vstavili umetno srčno zaklopko, zaradi nabiranja tekočine okoli nove zaklopke pa ga bo- Afera z vizami Nemški zunanji minister Joschka Fischer je pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje domnevno izdajo vizumov več desettisoč ljudem iz vzhodnoevropskih držav brez poprejšnjega preverjanja, priznal napake, vendar ob tem obtožil kon- servativno opozicijo, daje afero napihnila. Fischer je namreč že več mesecev deležen kritik opozicije, ki ga obtožuje, daje skupaj z nekaterimi drugimi več desettisoč ljudem omogočil nedovoljen vstop na schengensko območje med letoma 1999 in 2003, na ta način pa naj bi se zvišala stopnja kriminala, čeprav Fischer to zanika. do morali kmalu spet operirati. Medtem ga bo še do konca maja, dokler bo po pričakovanjih trajalo njegovo okrevanje, pri opravljanju njegovih dolžnostih nadomeščal sin, prestolonaslednik Haakon. Zdravni- ki so stanje kraljeve srčne zaklopke spremljali od leta 1991,17. marca letos pa so napovedali, da je čas za ta, po njihovih besedah rutinski poseg. Stradivari Stradivarijevo violino so v New Yorku prodali za kar dva milijona dolarjev. Po podatkih avkcijske hiše Christie's je to najvišja cena, ki jo je kdaj dosegel kakšen glasbeni inštrument. Violino "Lady tennant" je leta 1699 izdelal Antonio Stradivari. Stro- kovnjaki so inštrumentu najprej določili ceno 1,5 milijona dolarjev, saj je bila do takrat najvišja cena za Stradivarijevo violino 1,8 milijona dolarjev. Violino je kupil ameriški zasebni zbiralec, ki je želel ostati neimenovan. Brez vina Norveški znanstveniki so ugotovili, da se morajo nosečnice povsem odreči alkoholu, sicer lahko pri plodu pride do trajnih in neozdravljivih okvar. Nevarnost za razne prirojene napake, kot so motnje vida, težave z rastjo, poškodbe možganov, motnje obnašanja in spomina, se poveča že ob najmanjših količinah c jih i i odi ti Bogate Britanke Ženske v Veliki Britaji: ta 2025 bogatejše od sv< ker bodo lastnice 60 moženja v državi, kar je z kov več kot danes, ugota vi va, ki jo je opravila finan Liverpool Victoria. Ta u; melji na dejstvu, da so ž< nejše v šoli, da so pogosto moženja in da imajo sko dobo. Zaradi vsega tegja i daljši ijibodole-rojakov, :otkov pre-a 12 odstot-a raziska-:£na družba gotovitevte-;enske uspeš-lastnicepre-jšo življenj-bodo žen- Sojuz pristal Rusko vesoljsko plovilo Sojuz je uspešno pristalo v Kazahstanu. Sojuz je mirno pristal vbližini kraja Ar-kalik na severu Kazahstana, z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) pa so se vrnili ruski kozmonavt Saližan Sa-ripov, ameriški astronavt Leroy Chi-ao in italijanski astronavt Roberto popitega alkohola, je zap ročilu, ki temelji na izsle< kav na večjem številu lj zarca vina dnevno v prv secih nosečnosti in kozah v nadaljnjih mesecih p< nutno ustavitev dihanj; kar poveča nevarnost splava ali psihomotorič Večje količine popitega povečajo tveganje priroji tudi oslabljeno delovanji isano v po-dkih razis-. Pol ko-ih treh me-ec dnevno 4vzroči tre-pri plodu, naravnega ne motnje, alkohola pa :nih napak, ? srca. Kokice Znanstveniki so ugo se nekatere kokice ne velike, bele kroglice. itovili, zakaj v je, da 'u rdue i morajo koruzna zrna, če se razpočijo, v svoji škrol vsebovati 15 odstotkov kovnjaki z Univerze Pi ugotovili, da je skrivnost tega pokanja kokic skrita luščine. Nerazpočena zrn pustno luščino, ki prepreč uj< in slabo strukturo luščine goča pokanje. To odkril pomagati prodajalcem, izbrali najboljša zrna, da bi vsa popokala. Za zdaj pa ni mogoči: odkriti, katera zrna ne bodo popokala, vse dokler se ne znajdejo na dn a posode. želimo, da ibni osnovi vlage. Stropa so učinkovi-V strukturi aimajopre-ie rast tlaka, ki onemo-tje utegne da bi lahko Starajoči se Američani Do leta 2030 se bo število starejših od 65 let v ZDA občutno povečalo in bo v desetih zveznih državah preseglo število mlajših od 18 let. Leta 2000 v nobeni od ameriških zveznih držav število starejših od 65 let ni preseglo števila mlajših od 18 let, leta 2030 pa se bo to zgodilo med drugim na Floridi, v Mainu in Vermontu. V šestih državah (Florida, Wyoming, Maine, Montana, Severna Dakota in Nova Mehika) bo eden od štirih prebivalcev starejši od 65 let, v kar 26 zveznih državah pa se bo število starejših podvojilo. Leta 2030 naj bi bilo v ZDA 363,6 milijona prebivalcev oziroma za 29,2 odstotka več kot leta 2000. Povprečna starost bo 39 let, še navaja ameriški statistični urad. stotkov. V istem člasovnem obdobju pa je stopnja delovno aktivnih Britancev padla z 92 na 80 odstotkov. stal na predvidenem mestu, saj je maja 2003 pri vračanju na Zemljo zgrešil predvideno pristajališče za okoli 400 kilometrov, zaradi česar so posadko mrzlično iskali po tamkajšnjih stepah. ske leta 2025 bolje plačane od moških in tako bo več milijonark kot milijonarjev. Raziskava je prav tako pokazala, daje 70 odstotkov Britank, starih od 16 do 64 let, zaposlenih, medtem ko je bilo takih leta 1971 le 56 od- Vittori. Šaripov in Chiao sta bila na ISS od oktobra lani, medtem ko se je Vittori vrnil po desetdnevni misiji v vesolju. Posadko ISS, kije ostala v vesolju, sestavljata ruskikozmonavt Sergej Krikaljov in ameriški kozmonavt John Phillips. Njuna misija bo trajala šest mesecev, zdaj pa se že pripravljata, da bosta na ISS sprejela posadko prvega ameriškega vesoljskega plovila po nesreči Columbie pred dvema letoma. Ruskim vesoljskim uradnikom je tako odleglo, ko je Sojuz pri- IP, Sä* jLl. DAILY TELEGRAPH LE SQ1R VGZ DE GALICIA NEW SCIENTIC Počlovečenj riž Pridelava riža v svetu pada, hkrati pa je v polnem razmahu tekma v iskanju vrst riža, ki bi bile plodnej-še, odpornejše proti virusom ter bi vsebovale manj alergenov in beljakovin. Najbolj presenetljivo pa je, da znanstveniki preizkušajo možnosti, da bi v riž vnesli gen, lasten človeškim jetrom. Gen povzroča nastajanje encima, ki razgrajuje škodljive elemente v človeškem telesu. Upajo, da bo encim CYP2B6 počel enako s herbicidi in drugimi onesnaževalci, s katerimi ponavadi škropijo riž proti škodljivcem. Nasprotniki gensko spremenjene hrane, ki jih je največ v Evropi, pravijo, da bo porabnike odbila uporaba človeških genov, saj se jim bo gabil kanibalizem. Za gensko spremembo žit so do sedaj uporabljali gene, ki so jih dobili iz bakterij. Toda takšna žita so odporna smo proti eni vrsti herbicidov. To pomeni, da lahko kmetje uporabljajo herbicide tako pogosto, kot je treba, toda samo herbicide ene vrste. S človeškim genom modificirani riž pa bi lahko razgradil kar 14 vrst herbicidov in bi ga lahko gojili celo na industrijsko onesnaženi zemlji. To so sicer dokazali pri poskusih z geni kuncev, vendar ne vidijo razloga, da ne bi uporabili človeških genov. Kakofonija v oceanu Vodna gladina zaliva Cape Cod na severovzhodni obali ZDA je na zunaj videti popolnoma mirna, pod vodo pa je popolnoma drugače. Voda je nasičena z glasovi in je kakor orjaški amfiteater. Znano je že, da se kiti mečejo na obalo zaradi uporabe vojaških zvočnih lokatorjev, kar je že sprožilo polemike, ali naj jih še naprej uporabljajo. Toda oceanologe še najbolj skrbi jačanje zvočnega ozadja v globinah oceanov, ki ga povzročajo velike ladje. Največ velikih ladij se vozi po Severnem Atlantiku in severnih predelih Tihega oceana ter okoli Indonezije, zato je tam pod vodo tudi najbolj hrupno. Treba je razumeti, da je pri vodnih živalih, predvsem pri vodnih sesalcih, sluh najpomembnejši, saj uporabljajo zvoke za orientacijo in sporazumevanje med seboj. Trušč velikih ladij zato moti njihovo življenje, razmnoževanje in prehranjevanje ter jih vsestransko ogroža. Velikim morskim sesalcem je sicer izredno težko slediti in jih opazovati, a je mogoče trditi, da jih hrup moti. Zvočno onesnaževanje oceanov se povečuje vzporedno z razvojem čezoceanskih plovb. Med 1948 in 1998 se je količina prepeljanega tovora povečala s 85 na 550 milijonov ton letno. V tem času je hrup v morju narasel za okoli 15 decibelov. Pajčevina Nova knjiga, ki je izšla v Franciji, nosi naslov V postelji s pajčevi-no. Glavna teza v knjigi je, da internet spodbuja kibernetske prevare in lahko postane vzrok za razpad odnosov v realnem življenju. Avtorja Loic Roche, doktor psihologije in strokovnjak za vplive novih tehnologij na človeka, in raziskovalec in-terneta Yannick Chatelain trdita, da so odnosi, ki se zgradijo prek inter-neta zelo zelo redko stabilni. Tako moški kot ženske, vendar predvsem prvi, radi obiskujejo forume, chate in spletne strani, namenjene spoznavanju. Vse to jih zapeljuje in jim omogoča odmik od realnega življenja v paru. Kot primer je v knjigi navedena francoska spletna stran Meetic, kjer se vsak dan registrira do 25 tisoč novih obiskovalcev, stalnih gostov pa je okoli enajst milijonov. Na takšnih straneh je zelo lahko navezati virtualni odnos, zelo pogosto pod lažnim imenom. Na prvi pogled je na internetu veliko laže pasti v skušnjavo in prevarati partnerja kot v realnosti, kjer delo in socialni odnosi ovirajo prvi stik z drugim človekom. Internet deluje podobno kot alkohol - ustvari iluzijo, da lahko počneš, kar se ti zljubi. Laže do vsadka Kmalu se bo pojavil nov aparat izraelske družbe, robot vrtalnik, narejen za to, da bi postopek vstavljanja zobnega vsadka postal preprostejši. Zaradi njega bi se operacije lahko pocenile, postale bodo hitrejše in manj boleče za paciente. Zobni vsadek je stržen, ki posnema zobno korenino in na katerega je mogoče pritrditi proteze in mostičke, toda za njegovo namestitev je ponavadi potrebna operacija. Omenjeni robot so preizkusili že na živalih in kmalu ga bodo preizkusili na ljudeh v Evropi in v ZDA, kar bo lahko postal prvi korak k veliki avtomatizaciji pri zdravljenju zob. V grobem bo novi postopek videti tako, da se bo na pacientovo čeljust pritrdilo ogrodje, z njega pa bodo zelo tanke igle v dlesni določile natančen položaj in obliko kosti. Podatki se bodo prenesli v računalnik, ki bo izdelal podrobno shemo in natančno nadzoroval premikanje svedra. Zobozdravnik bo samo pritisnil na gumb in vrtanje se bo začelo na natančno določenem mestu. Seveda bo zobozdravnik lahko vrtanje kadar koli ustavil. Prednost stroja bo predvsem v tem, da bodo vsadke lahko vstavljali tudi stomatologi splošne prakse, zdaj pa to lahko počno samo za to specializirani zobozdravniki. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. Јад - ШШ мтШ - jm juasai) ijffijMjrj] Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana 1 sJ I J Naroči niča Demokracija ime in priimek: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št: Davčni zavezanec: Qda Qne cena: 550 SIT Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid Q brezposeln □ študent ali dijak V poslednjih aprilskih dneh pred šestdesetimi leti se je tako imenovani tisočletni rajh zvijal v poslednji agoniji. Armade, ki so še tri leta prej grozile vsej Evropi, so popolnoma razbite komaj še branile dele nemškega ozemlja. Sovjetski napadalci so že vdirali v prestolnico Berlin, kjer je v podzemskem bunkerju pod razrušeno vladno palačo vztrajal Adolf Hitler, tvorec in vodja rajha, ki se je sesedal. Hitler je bil morda edini, ki je v prvih pomladanskih mesecih leta 1945 še verjel, da bo nekakšen čudež rešil njega in njegov imperij, čeprav je občasno tudi on izgubljal vero. Tedaj se je zatekal k zasebnim premišljevanjem, ki jih je narekoval svoji sivi eminenci Martinu Bor- mannu in v katerih je s svojega vidika analiziral nekadnje uspehe in kasnejše poraze ter skušal napovedati prihodnost gibanju, ki ga je ustvaril. V čedalje redkejših trenutkih odločnosti pa je skušal voditi vojno, s tem da je prestavljal enote, ki so obstajale le še na papirju. Stik z realnostjo je skoraj povsem izgubil, izčrpanost in posledice Parkinsonove bolezni so iz nekoč odločnega vodje napravile skoraj popolnoma senilnega starca. Zadnji dnevi Sovjetske granate so začele padati na središče Berlina prav na Hitlerjev zadnji rojstni dan, 20. aprila 1945. Slavljenska družba je večinoma komaj čakala, da bi pobegnila iz mesta, ki mu je grozil padec. Kaj kmalu so na različne strani pobegnili rajh-smaršal Hermann Göring, drugi človek v režimu, "zvesti Heinrich" Himmler, vodja SS in policije, dvorni arhitekt in minister za oborožitev Albert Speer, skupaj z njimi pa še veliko drugih. Ob Hitlerju so ostali le fanatični vodja propagande Josef Goebbels, ne- utrudni spletkar Bormann in nekaj generalov. Nasprotno od večine pa je v razrušeno prestolnico prišla Eva Braun, firerjeva dolgoletna ljubica. Več kot desetletje njune zveze je večinoma živela odmaknjeno, daleč od Berlina, nikoli se ni javno ali uradno pojavila ob svojem ljubimcu; zdaj, ob propadu, pa je prišla iz razmeroma varnih bavarskih Alp, da deli z nj im smrt v plamenih porušene trdnjave, ki jo oblega neusmiljeni sovražnik. Hitler se je odločil za samomor, ker se je bal, da bi ga ujeli. Po lastnih besedah ni želel biti razstavljen v moskovskem živalskem vrtu, za svoje truplo pa ni hotel, da bi ga razstavljali v muzeju, zato je zahteval, da ga po smrti uničijo. Samomori v bunkerju Propagandni minister Goebbels je pri tem kar žarel. Svojim sodelavcem je napovedal, da se bo o njihovem koncu čez tisoč let snemal film. Vsak med njimi si lahko sam izbere vlogo v tem prihodnjem filmu, vlogo junaka ali mevže. On sam se je že odločil. Za svojega vodjo je organiziral vikinški pogreb s sežigom trupel. V popoldanskih urah 30. aprila se je Hitier ustrelil v svojih prostorih bunkerja. Eva Braun, s katero se je nekaj ur pred tem uradno poro- Nw-gfeSMfc; ^ШИ^г^Ш ЛН^^Ш ■ S Hitlerjevo smrtjo je bilo konec "tisočlet-Hitier v družbi Eve Braun, s katero se je poročil tik nega rajha". Od njegovih velikih arhitek-pred smrtjo (ustrelil se je v popoldanskih urah 3). 4) turnih načrtov so ostali samo še posnetki. primer izginil. Dolgo so ga šteli za pogrešanega, šele več desetletij kasneje pa so zahodnonemške oblasti objavile, naj bi bili odkrili njegove ostanke in da je padel med prebojem iz Berlina. Njegovi otroci niso hoteli nikoli prevzeti domnevnih ostankov svojega očeta, velik del svetovne javnosti pa je še vedno prepričan, daje Bormann pobegnil. Ni jih malo, ki so prepričani tudi v to, da se je izmuznil celo Hitler. Sovjetski vodja Stalin je po vojni večkrat ponavljal, da je po njegovem mnenju Hitlerju uspelo pobegniti. Goebbels je imel prav, legenda o poslednjih dneh v berlinskem bunkerju je preživela, pa naj jo kdo gleda z dobre ali s slabe strani. Sam Hitler je na začetku politične kariere govoril, da zanj ni važno, ali se o nacistih govori dobro ali slabo, glavno je, da se o njih govori. Tega se je sam držal do zadnjih dni in tega se je očitno držal tudi njegov glavni propagandist. Goebbels je imel v tistih poslednjih aprilskih dneh leta 1945 prav tudi glede filma o "somraku bogov". Minilo je precej manj kot tisoč let od propada, filmov na to temo pa je precej več kot le eden. 0 Legenda čil, je spila strup. V času med poroko in samomorom je Hitler napisal oporoko, v kateri je zaradi izdaje izobčil Göringa in Himmlerja, za poraz okrivil generale in še enkrat pozval k brezkompromisnemu boju proti svetovnemu judovstvu. Josef Goebbels je svojemu mojstru sledil dan kasneje. Z ženo Magdo sta najprej zastrupila svojih šest otrok, starih od tri do dvanajst let. Nato sta storila samomor na dvorišču bunkerja, kajti Goebbels se je cinično izrazil, da bo drugim s tem prihranil prenos njunih trupel. Sovjetske čete so drugega maja 1945 vkorakale v že opuščeni bunker. Nekaj njegovih prebivalcev je naredilo samomor, drugi so se poskušali izmuzniti na varno. Večino so ujeli, a ne vseh. Bormann je na propadu Francoski državljani bodo čez mesec dni na referendumu glasovali o evropski ustavni pogodbi; po zdajšnjih raziskavah naj ustave ne bi izglasovali. \ Francoski duomi 29. maj bo za evropsko petindvajseterico nedvomno zelo pomemben dan, saj bodo takrat francoski volilci odločali o sprejetju evropske ustavne pogodbe. Če se bo uresničil napovedani črni scenarij in bo ustavna pogodba zavrnjena, se pod vprašajem ne bo znašla le slednja, temveč tudi nadaljnja širitev unije. ^ ta izteka. Temne napovedi Čeprav ne gre vedno verjeti javno-mnenjskim raziskavam, pa te večkrat na-povejo izide volitev. In prav te raziskave evropsko javnost že dalj časa opozarjajo, da so Francozi evropski ustavni pogodbi močno nenaklonjeni. Po načrtih naj bi evropska ustavna pogodba začela veljati leta 2010, vendar pa je pogoj za njeno sprejetje dobro znan - ratificirati jo morajo vse države članice. Sprva si Bruselj ni obetal večjih zapletov, saj so ustavo brez večjih težav že potrdili v Litvi, Španiji, Italiji, Madžarski in Sloveniji. Največ težav prav gotovo predstavljata referenduma v Franciji in Veliki Britaniji. V slednji imajo sicer še dobro leto časa, da prepričajo svoje volilce za glasovanje v prid evropski ustavi, medtem ko se v Fran- Izidi anket še niso presegli potrebnih 50 odstotkov v njeno korist, ampak se ustavijo pri okoli 40 odstotkih. Zato je francoska vlada s predsednikom države na čelu v zadnjem mesecu začela več kampanj, s katerimi poskuša volilce prepričati, naj 29. maja obkrožijo DA. EU ni pričakovala takšne nenaklonjenosti s strani francoske javnosti, saj so za največje evros-keptike do sedaj veljali Britanci, medtem ko so Francozi do sedaj najbolj nasprotovali vključevanju Turčije v EU. Tisti Francozi, ki javnost pozivajo, naj glasuje proti, v evropski ustavni pogodbi vidijo potencialnega krivca za povečanje brezposelnosti in postopno izgubljanje statusa ene od vodilnih držav stare celine. Prav tako bi bila v primeru zavrnitve pod vprašajem nadaljnja širitev unije. Ta pa ne more več vplivati na Bolgarijo in Romunijo, ki sta pristopno izjavo podpisali prejšnji te- ' Če evropska ustavna pogodba ne bo ratificirana, bi to največ težav prineslo Hrvaški in Turčiji, saj bi se pristopna pogajanja lahko precej zavlekla. • Temeljni pogoj za uveljavitev evropske ustavne pogodbe do leta 2010 je, da jo ratificirajo vse države članice. L'BMtffc lEUHff' -•muf" шевш ? 111 EUROPE 4(1 H un ЈШ, N Ш. Francoska vlada je sprožila množične kampanje, ki poskušajo ljudi prepričati, naj na referendumu glasujejo za evropsko ustavno pogodbo. den v Luxemburgu in bosta postali del evropske družine leta 2007 oziroma najkasneje leta 2008. Posledice zavrnitve ustavne pogodbe bi najbolj čutile Hrvaška, ki zaradi nesodelovanja s haaškim sodiščem še ni dobila novega datuma za začetek pristopnih pogajanj, in Turčija, ki bo pogajanja začela letos jeseni. Večina Francozov, ki se je že odločila za NE na referendumu, ponavlja, da bi zavrnitev ustavne pogodbe pomenila tudi NE za vključitev Turčije v EU. Da tako razmišljanje ni smiselno, opozarja nekdanji francoski predsednik in eden izmed piscev evropske ustave Valery Giscard d'Estaing, ki je tudi že vrsto let eden glavnih nasprotnikov turšega vstopa v EU. Primer črnega scenarija Kljub napovedanemu črnemu scenariju ob francoski zavrnitvi evropske ustavne pogodbe pa razlogi za optimizem še vedno obstajajo, čeprav je predsednik evropske komisije Jose Manuel Barro-so zavrnil možnost, da bi tiste članice, ki ustavne pogodbe ne bi sprejele, imele nekakšen poseben status, druge pa bi se ravnale po njej. Glavni pogoj je, da pogodbo potrdijo vse države članice, same pa si lahko izberejo način ratifikacije - v državnem zboru ali na referendumu. Britanski premier Tony Blair je medtem že omenil možnost, da v primeru francoskega črnega scenarija v Veliki Britaniji referenduma sploh ne bo. Čeprav je skupna ustavna ureditev eden izmed najpomembnejših ciljev petindvajseterice, pa se da najpomembnejše dele evropske ustave ohraniti tudi brez sprejetja ustave v vseh drživah. Če referendumi po Evropi ne bi uspeli, bi še vedno lahko v nacionalnih parlamentih potrdili samo ključne elemente in novosti, ki jih prinaša evropska ustava. To so na primer vsesplošni večinski volilni sistem, ureditev diplomatskih mest in uvedba t. i. evropskega zunanjega ministra, ustanovitev zunanje službe ter neke vrste "varnostna zavora", ki bi jo imele države članice možnost uporabiti pri vprašanju evropske integracije. Vendar pa v Bruslju še vedno upajo, da bo ustava le potrjena v vseh državah, kajti če ne bo, bodo morali v naslednjih letih ogromno časa posvetiti predvsem spreminja nju ustave oz. njenih ključnih delov, to pa pomeni manj časa za urejanje tekočih zadev, kot je tudi širjenje EU. Hrvaška in Turčija, ki sta ta čas prvi v evropski čakalnici, pa bi lahko zaradi nesprejetja ustavne pogodbe tam tudi ostali oziroma ne bi pridobili polnoprav- nega članstva, temveč samo status pridružene države članice. Chirac na strani ustave Analitiki opozarjajo, da bi v primeru francoske zavrnitve največji poraženec postal francoski predsednik Jacques Chirac, ki letos praznuje tudi 50 let politične aktivnosti. Poraz na majskem referendumu bi bil hkrati njegov poraz, saj je eden največjih zagovornikov evropske ustavne pogodbe ne samo v Franciji, temveč nasploh v Evropi. V svojih zadnjih govorih pogosto poudarja, da bi Francija postala samotni otok sredi Evrope, če evropske ustave ne bi potrdila, prav tako pa bi to dolgoročno lahko ogrozilo ekonomsko stabilnost države. Ta čas sta največji problem Francije brezposelnost, saj je stopnja brezposelnosti z 10 odstotki med najvišjimi v zadnjih letih, in prenizka gospodarska rast, ki je bila lani le 2,1-odstotna. Vodilni evropski politiki so francoskemu predsedniku priskočili na pomoč v prepričevanju vo-lilcev za sprejetje evropske ustave. Francijo sta tako že obiskala nemški kancler Gerhard Schröder in predsednik evropske komisije Bar-roso. Prav tako pa je Chirac ob RUMENE STRANI SLOVENIJAIEL španskem referendumu prišel v Madrid izkazat podporo španskemu predsedniku vlade Joseju Rod-rigezu Zapateru. Čeprav večina politikov v tej državi podpira sprejetje ustavne pogodbe, pa so glasni tudi njeni kritiki. Ob nedavnem referendumu je bil eden izmed njenih največjih kritikov presenetljivo nekdanji predsednik vlade Jose Maria Aznar, ki sicer prihaja iz vrst ljudske stranke, ta pa je med strankami v evropskem parlamentu naj -glasnejša zagovornica ustave. K glasovanju proti ustavi pa svoje državljane že sedaj poziva tudi češki predsednik Vaclav Klaus. Če evropska ustava ne bo prepričala francoskih volilcev, pa to še ne pomeni začetka konca Evropske unije. EU je ta čas preveč homogena in bo preživela tudi zavrnitev ustave, kot je preživela tudi druge stvari, npr. leta 2001 irsko zavrnitev pogodbe iz Nice ali nasprotovanje Švedske uvedbi evra. Upajmo, da bo Francija na koncu le izglasovala ta pomembni evropski dokument, saj bi to pomenilo precej manj zapletov v Bruslju, hkrati pa bi dala zgled drugim evropskim državljanom, ki se bodo v prihodnje odpravljali na referendume. Ana Möllner INTER MARKETING www.rumenestrani.com U NI VOX MHz Posebnost podjetja Akrapov č, katerega edini lastnik je 45-letni Igor Akrapovič. so edinstveni stroji v razvoji in proizvodnji. Z njegovimi prvenstev. Igor Akrapovič je in velja za vzor uspeha na izpušnimi sistemi tekmujejo zmagovalci nacionalnih podjetnik, ki v gospodarskih krogih uživa velik ugled svetovni ravni. Je motoristični zanesenjak, ki ga bolj kot kar koli drugega zanima delo v delavnici, preizkušanje njemu tako ljubih izpušnih sistemov in razvoj podjetja. Njegov začetek je bil zelo preprost, danes je podjetje Akrapovič, d. o. o., ena najbolj urejenih in uspešnih zasebnih gospodarskih družb v Sloveniji. Lahko rečemo, da je med njim in novodobnimi tranzicijskimi tajkuni "sto svetlobnih let". Včasih ste vozili dirkalne motorje, nato ste postali podjetnik. Kaj vas je vodilo k temu? V bistvu sem si že od mladosti zmeraj želel imeti motor. Potem sem z 18 leti začel aktivno tekmovati. To sem počel skoraj do 28. leta. Ko sem bil star 29 let, sem se začel ukvaijati s predelavo motorjev za druge tekmovalce. Po poklicu sem sicer elektrotehnik, motorji so bili moj hobi. Potem sem odprl svojo obrtno delavnico, in sicer leta 1990 v neki garaži za tovornjak. Kupil sem jo, nekoliko preuredil in v njej začel najprej pripravljati motocikle za tekmovanja, čez kakšnega pol leta pa sem začel izdelovati tudi izpušne sisteme. Najprej sem delal sam, nato sem zaposlil še enega fanta. V prostore, kjer delamo zdaj, smo se preselili nekako pred petimi ali šestimi leti. Kako pa ste prišli na to idejo, so bili izpušni sistemi slabi? Moram reči, da na trgu načeloma ni bilo posebno kakovostnih proizvodov. Bilo jih je tudi zelo malo, predvsem v Evropi jih je bilo težko kupiti. Morda je kakšen dovolj kakovosten izdelek prišel iz Japonske, nekaj iz Amerike. V Evropi so bili in so še zmeraj različni proizvajalci, ki pa niso imeli posebno dobrega razvoja, vsaj takšnega ne, kot bi bil potreben. izgubili tudi kakšno stranko. Enkrat so k nam trije glavni japonski razvojni inženirji iz Yama-he peljali prototip, pa so jih imeli na carini vso noč zaprte med tistimi kamioni, da so bili čisto prestrašeni. Največ težav je bilo torej s carino in pridobivanjem raznih dovoljenj za delo. Poleg tega že tri ali štiri leta čakamo na zazidalno dovoljenje na zemljišču poleg naše tovarne. Zdaj kaže, da se bo to dokončno uredilo. V bistvu vsak, ki želi nekaj narediti, naleti na ovire. Vam je občina stala ob strani oziroma kako vam je pomagala? Občina in gospod župan načeloma zelo podpirata našo dejavnost, stvari pa se zatikajo na državni ravni, na ministrstvih za okolje in prostor, za kmetijstvo in podobno. Urejanje stvari na tej ravni traja izredno dolgo. Preden se to pri nas obrne, minejo leta. Enkrat smo že mislili, da bomo del proizvodnje preselili v Trbovlje, pa se je tudi tam zapletlo zaradi neurejenih papirjev in smo od tega odstopili. Potem smo kupili podjetje oziroma delavnico v Podpeči, kjer proizvajamo karbonske dele. Zdaj se nameravamo širiti v Ivančni Gorici. Najprej bomo zgradili testir-nico za motorje, potem bomo v Podpeči prenovili delavnico, naslednje leto pa bodo dokumenti Večino denarja v razvoj firme S kakšnimi težavami ste se soočali na poti podjetnika? Moram reči, da sem imel načeloma največje teževe z raznimi državnimi organi. V začetku je bila to mogoče carinska služba - kako pripeljati material v Slovenijo, kako pripeljati motorje iz tujine v Slovenijo in podobno. Pri tem smo naleteli na velike zaplete in smo morda zaradi tega o zazidljivosti zemljišča ob zdajšnjih prostorih urejeni, tako da bomo lahko na tem zemljišču zgradili stavbo za pisarne in logistični center. Kakšne so vaše izkušnje z bankami in s financiranjem naložb ter proizvodnje? Načeloma je tako, da so pogoji za najem posojila takral, ko podjetnik denar najbolj potrebu- je, neugodni. Vsaj pri nas je bilo tako. Kako je zdaj, ne vem, saj nam zdaj banke ponujajo ugodna posojila. Zdi se mi, da naše banke ponujajo posojila tistim, ki jih ne potrebujejo. Tistim, ki bi posojilo potrebovali, pa ponudijo denar pod takšnimi pogoji, da jih zelo težko preživijo. Kako pa ste pred petimi ali šestimi leti financirali nakup prostorov? Dobil sem posojila, ki sicer niso bila najugodnejša, vendar sem imel srečo, da nam je posel tako dobro stekel, da smo posojila skoraj v enem letu rešili. Čeprav so bila na 5 let, sem jih zelo hitro odplačal. Sploh si ne morem misliti, da vam je uspelo v tako kratkem času. Kakšen je recept za to? Rekel bi, da recepta v bistvu ni. Najpomembnejše je to, da sem okolje, v katerem delam, zelo dobro poznal. S tekmovanj sem poznal zelo veliko ljudi in tem sem nato lahko ponudil svoje proizvode, ki so bili v tistem trenutku najboljši. Imamo prednost pred drugimi, ker so naši proizvodi merljivi, kar pomeni, da imamo proizvod, ki ga lahko povsem objektivno oceniš. Če ima proizvod dobre zmogljivosti, potem zelo hitro dobiš dirkalne ekipe. Tovarne so začele voziti k nam motorje, mi pa smo zanje razvijali tekmovalne izpuhe. Ko se začneš enkrat pojavljati na dirkah, pri tovarniških ekipah, na motorjih tovarniških ekip, se seveda tudi stranke, ki kupujejo naše izpuhe prek naše trgovske mreže, to je prek naših uvoznikov, začnejo o tem odločati. To je v bistvu precej preprosta stvar. Zdite se mi tako umirjeni, kot da nimate nobenih težav. O, težav imamo zelo veliko. V našem podjetju je veliko število zaposlenih, zdaj nas je približ- vlagam Pogouor z Igorjem Akrapovičem no 200. Pred približno petimi leti sem začel postavljati strukturo. Prej sem res delal kot obrtna delavnica, zdaj pa imam direktorja firme, direktorja prodaje, vodjo razvoja, tako da je glede tega malo laže; sam se lahko bolj posvečam razvoju in strankam, novim materialom in podobno. Prej ko sem se moral ukvarjati še z vodenjem in zaposlenimi, je bila situacija kar precej težka. )) Pravijo, daje najteže najti prave ljudi. Kakšna je vaša ekipa? Moram reči, da imamo dobro ekipo. Mogoče imamo srečo, da naše podjetje dosega zadosti visoko dodano vrednost, tako da lahko ljudi tudi ustrezno plačamo, in to na vseh ravneh. Načeloma so ljudje kar zadovoljni in motivirani. Sploh vidim, da so ljudje, ki so bili prej zaposleni drugje, še bolj zadovoljni kot tisti, ki jim je to prva zaposlitev, ki morda ne poznajo toliko razmer po drugih podjetjih. Dejansko ste uvedli čisto nov sistem, nov koncept dela, kakršnega v Sloveniji še ne poznamo dovolj. Upravljanje ste prepustili mened-žerjem, vi pa se kot lastnik posvečate razvoju in v resnici opravljate funkcijo lastnika ... Seveda, kljub vsemu je treba gledati na vse, kar se dogaja, vendar mi ni treba čisto vsega opravljati tako kot včasih. To je bistvena razbremenitev. Delo pa je še zmeraj stresno zaradi številnih potovanj, stalnih obiskov dirkalnih ekip ali predstavnikov tovarn in podobno. Treba je nadzirati tudi graditev, obnovo v Podpeči... V bistvu prehitevate slovenski sistem, ki je še zmeraj malo socialističen, mar ne? Naš sistem je še zmeraj socialističen in upam, da se bo zdaj kaj zgodilo, ker način dela, kakršen je pri nas od državnih uslužbencev dalje, ne bo pripeljal daleč. Kakšno pa je razmerje med režijskimi in drugimi delavci v podjetju? Ciste režije imamo zelo malo, mogoče je v njej zaposlenih 12 ljudi. Imamo inženirje v razvoju in proizvodnji, ampak ti že niso več režija. Režijo poskušamo ohranjati na minimumu, vendar pa nas država s svojo zakonodajo, ki je še sama ne razume, sili, da imamo več režijskih delavcev, kot jih imeli sicer. Lani ste bili izbrani za podjetnika leta in ste nekako v šali dejali, da ne veste, kaj vas zdaj čaka... Osebno nisem za te stvari, ker imajo bolj negativen kot pozitiven odziv. Morda je ta med strokovno javnostjo pozitiven, vendar med lj ud -mi to pri nas še ni dozorelo. Ljudje drugače razmišljajo najbrž tudi zaradi vseh afer, ki se dogajajo, ko nekateri na takšen ali drugačen način pridejo do denarja in slabo plačujejo delavce, zaradi česar pade senca na vse podjetnike. Ponavadi se pri teh podjetnikih takoj napove davčna inšpekcija. Kako je to pri vas? Mi smo jo imeli že prej, tako da s tem nisem imel težav. Moram pa reči, da se davčni inšpektorji spuščajo včasih v takšne detajle ali zadeve, Največ težav je bilo s carino in Рн dobivanjem raznih dovoljenj za delo. Poleg tega že tri ali štiri leta čakamo na zazidalno dovoljenje na zemljišču poleg naše tovarne. Zdaj je videti, da se bo to dokončno uredilo. V bistvu vsak, ki želi nekaj narediti, naleti na ovire. ki so prav smešne. Iz bilanc izločajo stroške za kavo, ki sem jo dajal delavcem, razmišljajo, ali imajo delavci lahko vodo ali ne in podobno. Razpravljajo tudi o poslovnih darilih, ki jih dajem poslovnim partnerjem, in podobno. Če neka družba prijavi 20 ali 25 odstotkov dobička tako padejo. Sem absolutno proti subvencioniranju gospodarstva. Sam nisem nikoli vzel nobenih subvencij od države. Če bi država pregledala vse pomoči, ki jih je dala v zadnjih 15 letih, bi bila najbrž precej presenečena. Sam poznam več primerov, ko je država nakazala t. i. pomoč družbam, ki so bile že v stečaju. Menim, da bi bilo treba denar pustiti tistemu, ki gaje ustvaril, ne pa ga dajati neprestano nekam; včasih tudi za kupovanje socialnega miru, včasih pa niti ne vemo, zakaj se te pomoči delijo. Omenjate subvencije in državne pomoči ... Ja, državne nepovratne pomoči. Teh pomoči je bilo ogromno, in če pogledate, kaj je bilo s podjetji, ki so jih dobili, boste videli, da se v večini primerov ni zgodilo nič. Če mislijo, da bodo tuje vlagatelje pridobili na takšen način, da jim bodo vnaprej obljubljali denar in ga tudi dajali, potem je to zmeraj tako, da ti denar potrošijo in gredo potem drugam. Poglejmo samo primer Tobačne. Država mora, če hoče ugodne razmere za delo in rast gospodarstva, ustvariti najprej spodbudno davčno zakonodajo. Bolj kakor davek na dobiček naše podjetje tepejo dajatve na plače. Te so res katastrofalne. Več kot polovica tistega denarja, ki gre pri nas za plače, gre za dajatve. Pri višjih plačah je to nevzdržno. S tem težko konkuriramo japonskemu inženirju, ki od svojega bruto bruto osebnega dohodka v nobenem primeru ne plača več Zdi se mi, da naše banke ponujaio posojila tistim, ki jih ne potrebujejo. Tistim, ki bi posojilo potrebovali, pa ponudijo denar pod takšnimi pogoji, da jih zelo težko preživi. kot naša, v tujini davčna uprava nanjo ne gleda tako. Gledajo pač tiste, pri katerih vidijo, da so nekatere stvari globalno narobe. Pri nas pa, potem ko vidijo, da je globalno v redu, začnejo iskati nekaj, kar mogoče pri takšnem prometu, kot ga ustvarjamo, sploh ni pomembno. Imate davčne svetovalce? Davčnih svetovalcev ne potrebujemo, morda samo v izjemnih primerih. Imamo pa revizijsko hišo, ki pregleduje naše poslovanje. Pri tem je zelo natančna in nas opozarja ter usmerja k čimbolj z zakonom skladnemu poslovanju. Sicer pa je zakonodaja maksimalno zapletena in vsi upamo, da se bo to poenostavilo. Pričakujete, da se bodo stvari v kratkem spremenile? Ja, mogoče tudi z enotno davčno stopnjo. Predvsem pa bi rad, da država neha jemati denar sposobnim in ga dajati nesposobnim za projekte, za katere vsi vemo, da večinoma pro- kot 30 odstotkov davka. Pri nas pa je lahko plača obremenjena tudi s 67 odstotki davka, kar pomeni, da bodo kadri, ki so sposobni, pa niso dobro plačani, prej ali slej odšli iz te države. Vi imate večinoma domače kadre. Kako to rešujete? Vsi kadri so domači. Moram reči, da nihče ni odšel v tujino, ker jih ustrezno plačujem, vem pa, da so dobivali ponudbe. Moram reči, da smo Slovenci "lokalpatrioti", težko se selimo, nimamo takšne miselnosti, kot jo ima kakšen Američan, ki bi se preselil dva tisoč kilometrov stran, če bi mu ponudili malo večjo plačo. Mogoče smo bolj navezani, mogoče tudi to drži ljudi tukaj. A če se ne bo pri obdavčitvi plač nič spremenilo, se bojim, da bo odliv sposobnih ljudi kar velik, in to najrazličnejših strokovnjakov, ki jih imamo razmeroma veliko. V tujini inženirje dobro plačujejo. Kakšen je sistem nagrajevanja pri vas? Osnovna plača inženirja, ki pride k nam s fakultete, je od dvesto do dvesto dvajset tisoč tolarjev neto; potem skušamo te ljudi spodbujati naprej k pridobivanju znanja in jim hkrati povečujemo plačo. Drugače pa je, če pride k nam nekdo z desetletnimi izkušnjami; ta ima seveda bistveno večjo plačo. Plače so odvisne tudi od dobro opravljenih projektov. Pri nas imajo vodje vseh oddelkov načeloma vsak mesec na voljo določen denar, da ga razdelijo tistim, ki so boljši. Tako veliko ljudi dobi po 30 odstotkov k plači, mogoče kdo tudi kaj izgubi, a načeloma je tendenca, da je na bruto znesek plače približno 5 odstotkov plusa. Ta denar se torej razdeli. Imamo tudi t. i. 13. plačo ali udeležbo pri dobičku. Nekateri bodo dobili morda 70 odstotkov svoje plače, drugi 130, celo 200 odstotkov, nekateri pa ne bodo dobili nič. Kako bodo delavci ocenjeni za preteklo leto, je odvisno od nadrejenih. To pomeni, kaj je kdo delal, koliko je delal, kakovost izdelkov, ali je bil zelo veliko v bolniškem staležu in podobno. Vse to se oceni in določijo se stopnje nagrad posameznikom. Predvidevam, da nimate fluktuacije delovne sile? Te je res razmeroma zelo malo. Poskušamo dobiti motivirane ljudi. Največji problem je s tistimi, ki jim je to prva služba Tisti se še pritožujejo, medtem ko z ljudmi, ki pridejo k nam iz drugih služb, nimamo skoraj nobenih težav. Na delo se vozijo tudi iz Ljubljane, Kamnika, Zasavja in Kočevja. Poskušamo seveda pridobiti sposobne ljudi. Zelo težko je na primer dobiti varilce, zato jih poskušamo dobiti od vsepovsod. Treba je torej dobiti maksimalno sposobne ljudi in jih ustrezno nagraditi. Kako pa nagrajevanje oziroma dobro plačevaje kadrov vpliva na vašo konkurenčnost? Vbistvu imamo srečo, ker imamo ta čas najboljši proizvod na trgu in imamo višjo ceno kot drugi konkurenti. Od drugih smo dražji za približno 20 odstotkov, tako da nam to daje res dobro dodano vrednost, dodaten pozitiven učinek pa nam prinese tudi to, da nekatere stvari delamo sami. Surovino (titan) kupujemo na Japonskem, sami naredimo cevi, jih nato krivimo in izdelamo vse druge komponente, medtem ko mora konkurenca kupovati cevi, ki so že bistveno dražje kot surovina. Kakšna je struktura prodaje? Vse izvozimo. Za nas je največja stranka v Sloveniji družba Surovina, ki kupuje od nas odpadni material. Pri titanu, to je nerjaveči pločevini, imamo v proizvodnem procesu 20 do 25 odstotkov odpadkov; te prodamo in pri tem iztržimo nekaj denarja. Sicer pa v Sloveniji prodamo razmeroma (seveda glede na našo proizvodnjo) malo izpuhov. Kateri so vaši dobavitelji? Na Japonskem kupujemo titan, ki je najdražja surovina, nerjavečo pločevino inox dobivamo v glavnem iz Italije, karbon iz Amerike ali pri različnih evropskih proizvajalcih. Dobavitelje imamo samo tuje. Imate kakšne druge težave oziroma vas banke podpirajo pri izvozu in uvozu? Ne, vse sami plačujemo. Moram reči, da imamo z Japon :i zelo dobre stike, oni nam dajo 60-dnevne plačilne roke in mi jih spoštujemo. Nimamo nobenih težav. Načeloma delamo vse s svojim denarjem. Kot uspešnega podjetnika vas verjetno snubijo tudi politične stranke. Ste dan katere od njih? Nikoli se ne bi ukvarjal s politiko. Moram reči, da je imel moj oče veliko težav v prejšnji državi in se je štirikrat selil, ker so ga politiki uspešno preganjali samo zato, ker je imel že takrat zelo podjetja prek prospektov, koledarjev do postavitve sejmov. Ne nazadnje je zasnovala in izpeljala projekt nove delavnice za razvoj. Otroka pa sta še razmeroma mlada, hodita v šolo; hči v osnovno, sin pa v drugi letnik gimnazije. Zdi se mi, da niste prav zagovornik družinskih podjetij? Ne, nisem, in sicer zato ne, ker sem tako situacijo že doživel. Delal sem pri svojem očetu in vem, da je lahko veliko breme, če delaš nekaj, kar te ne veseli. Jaz svojih otrok, sina in hčere, ne bom nikoli prepričeval, naj delata moje delo. Sama se bosta morala odločiti, kaj bosta počela v življenju. Včasih vidim veliko napako kakšnih staršev, ki svoje otroke dobesedno porinejo v svoje podjetje; starši potem nehajo delati ali pa tudi ne, vsekakor pa imajo nato otroke pod nadzorom do njihovega 60. leta. Vsi poznamo tudi rek: Oče je skupaj spravil, sin pa je vse zapravil. Jaz bi se tu vprašal, kdo je kriv za to. Ali je to Naš sistem je še zmeraj socialističen in upam, da se bo zdaj to sprenpenilo, saj tak način dela pri nas od državnih uslužbencev dalje ne bo pripeljal daleč. veliko obrt in se je ukvarjal s plastiko. Iz Ljubljane so se selili v Samobor, nato so ga prepričali, da se je vrnil v Ljubljano, in potem so ga skoraj uničili. Uprava za notranjo varnost mu ni dala miru. Potem se je preselil v Buzet in tam ostal. Tam še danes dela in ima še zmeraj 20 ljudi, čeprav je star 80 let. Zato se jaz s politiko ne bi nikoli ukvarjal. Lahko pa rečem, da podpiram tisto politiko, ki je naravnana k razvoju slovenskega gospodarstva, in tiste ideje, ki jih ima nova politična opcija. Upam samo, da jih bodo speljali. Če jih ne bodo, se nam bolj slabo piše. Za zdaj upam, da jim bo uspelo med seboj najti toliko konsenza, da bodo laliko začeli delati na vseh področjih. To bo seveda težko, ker je koalicija takšna, kot je; tu so pokojnine, kmečki lobiji, tisoč in en pritisk z vseh strani. Morda je težava tudi v našem volilnem sistemu. Morda bi bilo bolje, da b bila stranka, ki zmaga na volitvah, štiri leta na oblasti in bi naredila svoje, ne pa da se potem začne kupčkati. Težko je tistemu, ki je zmagal, naprtiti polno odgovornost za to, kar je naredil, ker veš, da je moral sprejeti kup kompromisov, da je sploh lahko sestavil vlado. Ali vam družina pomaga pri vašem delu? Žena ima svoj biro in svoj poklic, ki jo zelo veseli. Delava pač vsak svoje. Prepričan sem tudi, da je to najbolj optimalno. Ker je po izobrazbi arhitektka, sodelujeva pri projektih, ki se navezujejo na njeii poklic. Že od samega začetka dela in svetuje pri nalogah, ki segajo od celostne podobe sin, ki mu je nekdo naprtil nekaj, kar ga morda ni zanimalo, ali tega ni znal voditi? Tega je v Sloveniji ogromno. V ZDA imajo čisto drugačno miselnost. V bistvu vsak pusti svoje otroke, da delajo tisto, kar želijo. Moram reči, da sem že pred dolgimi leti v Nemčiji spoznal gospoda, ki je imel veliko družbo s tisoč zaposlenimi. Njegova hči je bila odvetnica, sin zdravnik, on pa je podjetje prodal in otrokoma razdelil denar, sam pa je šel, potem ko je videl, da ne more obvladovati firme, za upravitelja mladinskih domov zato, da je pač še nekaj počel. Dejansko je rekel, da svojih otrok nikoli ni hotel siliti v nekaj, česar nista hotela. Tudi jaz se držim te filozofije: če bosta moja otroka hotela delati v firmi, bom seveda to z veseljem podprl, če ne bosta, se bom pač v prihodnosti odločil, kaj bom storil. Za konec; nikakor ne sodite med tiste novodobne podjetnike in tajkune, kakršne poznamo v Sloveniji v zadnjem času, ki se ponašajo z dragimi jahtami, helikopterji in najrazličnejšini drugimi materialnimi dobrinami. Vas to nič ne mika? Najprej; ali veste, zakaj nisem takšen? Zato, ker sem rasel v obrtniški družini in vem, kako te stvari potekajo. Vidim pa tudi, kaj delajo nekateri zdaj, ko nenadoma pridejo do denarja. Jaz še zmeraj večino denarja, ki ga zaslužim, vlagam v firmo, v njen razvoj. Vzamem si nekaj, vendar precej pod tem, da bi škodoval firmi. Nimam niti časa, da bi se vozil z jahto ali s helikopterjem, pa tudi mika me ne. Vida Kocjan M r j rJ-^ij 34 1__/ —i 11 T Dan Brown je z Da Vincijevo šifro zadel terno. Knjigo smo dobesedno razgrabili. Spekula-tivna zgodba pa je dobila nove razsežnosti, in sicer v knjigi z naslovom Angeli in demoni. Epidemija branja se nadaljuje. Pri Mladinski knjigi so po enem letu, odkar je izšla Da Vincijeva šifra, izdali zgodnejši roman Dana Browna Angeli in demoni, ki bralce popelje na začetek kariere strokovnjaka za verske simbole Roberta Langdona. Harvardski profesor, ki se je v Da Vincijevi šifri posvečal uganki svetega grala, v Angelih in demonih naleti na truplo z vžganim simbolom iluminatov, znanstvenikov, ki so se v 16. stoletju v Rimu uprli Katoliški cerkvi... Knjiga Angeli in demoni (2000) je na veliko zanimanje naletela šele po velikem uspehu Da Vincijeve šifre (2003), ki sojo doslej prodali v kar 26,5 milijona izvodih. Prevajalka "šifre" in Angelov in demonov Nataša Müller je ob predstavitvi nove knjige dejala, da jo je med prevajanjem najbolj prepričal umetnostno-zgodovinski element, veliko časa pa je posvetila tudi preverjanju številnih podatkov, značilnih za encik- WS!t lopedični slog Brownovegapi-l^Bfl sanja. Opomni- s M Је se Је Ш ' < J^^B fenomen "Dan ska knjiga spraševali, kdo je Dan Brown. Ko so pripravljali prvo slovensko izdajo Da Vincijeve šifre, še pa umetnostna zgodovinarka, več let sta si skupaj ogledovala evropsko umetniško dediščino. Dan niso pričakovali, da bo sodobna kriminalka o skrivni bratovščini, ki varuje skrivnost svetega grala, tako obsedla slovenske bralce. Nihče si ni upal napovedati, da bo v desetih mesecih prodanih dvajset tisoč izvodov. Uresničila se je misel: Kdor jo kupi, se zastrupi... Zdaj vsi vemo, kdo je Dan Brown - bleščeča medijska zvezda. O njem poročajo resne televizijske oddaje in zabavne revije, o njegovih knjigah razpravljajo vatikanski kardinali in filmski producenti. Njegov oče je matematik, žena Blythe Brown je spreten pripovedovalec zapletenih zgodb, ki so zanimive za širok krog bralcev, tudi če niso ljubitelji žanrske literature. Nelagodje v Vatikanu Visokim predstavnikom Katoliške cerkve ni uspelo preprečiti izida knjige, čeprav so si za to močno prizadevali. Brown je namreč napeto zgodbo podprl z obilico zgodovinskih, tehničnih in idejnih podrobnosti, ki sicer niso točno prepisane iz učbenikov, vendar pa je prav to pisateljevo poslanstvo - da nas prepriča verjeti tudi tisto, kar je izmišljeno. Če pa tega vendarle nočemo verjeti, moramo o tem vsaj temeljito razmisliti. Kaj je res in kaj izmišljeno, se lahko tudi spremeni in obme. To je sicer provokacija, a menda dobronamerna. B. K. Recenzije v tujih medijih Pustolovščina, ki vzame sapo. Napeta, hitra, z neobičajno visokim IQ. (San Francisco Chronicle) Branje, ki ga ne boste pozabili. Dan Brown je napisal še eno srhljivko divjega tempa, ki se meri z najboljšimi... (Book Browser Revievs) Angeli in demoni je vse, kar lahko dobite. Triler, da vam razbija srce in da komaj sedite. Angeli in demoni je tako neustavljiva... tako privlačna... tako hitra... in se meri z najboljšimi! Danu Brownu zagotavlja mesto med literarnim plemstvom. (Joe Mauceri, sindikat knjižnih recenzentov) Srhljiva igra mačke z mišjo. Na robu prepada, romantika, religija, znanost, umori, misticizem, arhitektura in akcija. Angeli in demoni so prava stvar! (Kirkus Reviews) Brown" dotaknil tudi Rima, saj turisti množično obiskujejo vsa prizorišča, opisana v Angelih in demonih. Dan Brown Se pred letom so se v založbi Mladin- Slovensko umetnostnozgodo-vinsko društvo je prejšnji petek v Moderni galeriji v Ljubljani podelilo nagrado in priznanja Izidorja Cankarja za dosežke na področju umetnostne zgodovine. Nagrado za življenjsko delo za leto 2QQ5 je prejel umetnostni zgodovinar in muzikolog dr. Janez Höfler. Prof. dr. Janez Höfler je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer si je leta 1987 pridobil naziv rednega profesorja za slovensko umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih (po letu 1991 južnoslovanskih) narodov v srednjem veku, dejaven od leta 1972. V preteklih treh desetletjih je sodeloval pri več slovenskih in med- V r I "ШШТ rJ- ЖШ и / _i _ srd лтш^ ши Г i rU л _r 1 s JJi ш r _ ŠPJ ШШ : 4 fti ,'r. g r ; Ш- narodnih raziskovalnih projektih ali bil njihov vodja. Sodeloval je pri številnih slovenskih in mednarodnih založniških in razstavnih projektih ter simpozijih. Vodil je mednarodni simpozij in razstavo Gotika v Sloveniji ter mednarodne simpozije Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja, Povezave med Bavarsko in Slovenijo v zgodnji in pozni gotiki ter Slovenija in Bavarska v obdobju baroka: arhitektura, kiparstvo, slikarstvo. Nagrada Höfler je nagrado Izidorja Cankarja prejel za zasluge pri pedagoš- kem delu na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani in oblikovanju mlajše generacije slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, za zasluge pri predstavljanju slovenske umetnostne dediščine in umetnostne zgodovine v mednarodnem prostoru ter za izjemen znanstveni opus, v katerem se je enakomerno posvečal tako slovenski kot srednjeevropski in italijanski umetnosti. Slovensko umetnostno-zgodovinsko društvo je v utemeljitvi zapisalo, da njegove raziskovalne teme segajo od srednjega veka do zgodnjega novega veka, od zgodovine ar- hitekture, kiparstva, slikarstva in grafike do zgodovine glasbe, objavlja zgodovinske vire, hkrati pa se je v zadnjih letih - tudi v navezavi na svoje pedagoško delo - natančneje po- ZRC SAZU dr. Barbara Murovec. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo s priznanji, poimenovanimi po utemeljitelju slovenske umetnostne zgodovine, izjemnem kulturnem svetil raziskovanju zgodovine umetnostne zgodovine na Slovenskem. Priznanja Priznanja Izidorja Cankarja so dobili voditeljica galerijskega programa Cankarjevega doma Nina Pirnat Spa-hič, direktorica Zavoda SCCA-Ljubljana Barbara Borčič in znanstvena sodelavka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta pri delavcu, pisatelju, znanstveniku, univerzitetnem profesorju, uredniku in organizatorju, diplomatu in mecenu Izidorju Cankarju (1886-1958), bi-enalno nagrajuje svoje člane na dan Cankarjevega rojstva, 22. aprila. Prva podelitev je bila leta 1999 v Moderni galeriji, prav tako pa tudi vse naslednje, saj je bil Cankar pobudnik, sofinancer in najpomembnejša gonilna sila graditve te ustanove. Barbara Kavtičnik Slnvenci po svetu Jubilejnega, 10. posveta slovenskih organizacij v Zvezni republiki Nemčiji, srečanja v Riides-heimu ob Renu od 15. do 17. aprila, se je udeležila večina predsednikov in predstavnikov slovenskih društev v Nemčiji, učitelji slovenskega dopolnilnega pouka, predstavniki slovenskih folklornih skupin in mladina. Med gosti iz Slovenije so bili državni sekretar in vodja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, svetovalka vlade z ministrstva za šolstvo in šport Melita Steiner, dr. Marjan Drnovšek z In- štituta za slovensko izseljenstvo, pi- satelj Tone Partljič, profesor Jože Fürst in Vasja Samec, ki že leta vodi seminarje folklornih skupin. V pozdravnem govoru se je predstavila veleposlanica v Berlinu Dragoljuba Benčina. Govorila je o odnosih med Slovenijo in Nemčijo, ki so zelo dobri. Franc Pukšič je govoril o delu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2005. V uradu si prizadevajo, da bi se čim prej sprejel krovni zakon za Slovence v tujini. Melita Steiner je dejala, da se v Sloveniji trudijo, da bi se obdržali oddelki slovenskih dopolnilnih šol tam, kjer jih nemške šolske oblasti zapirajo. O gospodarstvu je govoril Boris Paš, gospodarski svetovalec na veleposlaništvu. Sloveniji se v EU odpirajo nove možnosti. Urednica revije Slovenija.svet Vida Gorjup-Posinkovič je izjavila, da so se lotili oblikovanja revije, ki bi bila v ponos vsakomur, kdor bi jo vzel v roke. Prizadevali so si, da bi se reviji Naša Slovenija in Rodna gruda zdru- žili, a žal do tega ni prišlo. Pozvala je tudi vse navzoče, naj vzpostavijo stik z bralci. Revija še nima dokončne oblike, zato pričakujejo predloge in pobude bralcev. Sledilo je delo po različnih skupinah. Skupino o pravu društev je vodil dr. Peter Wieland. Mitja Mrzljak in Bruno Guera sta govorila o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po vstopu Slovenije v EU. Tečaj folklore je vodil Vasja Samec. Kulturno delavnico gledališče je vodil pisatelj Tone Partljič. Profesor Jože Fürst je okrog sebe zbral pevce in pevke. V delavnici, ki se je dotaknila prihodnosti slovenskega dopolnilnega pouka v Nemčiji, so se zbrali Melita Steiner, Franc Pukšič, konzulka Ksenija Lenarčič, slovenski učitelji in predstavniki staršev. O slovenskem dopolnilnem pouku je govorila Melita Steiner. Za ta pouk so poglavitne tri iztočnice: 1. Slovenija bo poskrbela za metodiko poučevanja slovenščine vNemčiji, 2. Nem- čija in 3. Slovenci, njihovi otroci in vnuki, ki sami odločajo o tem, ali bodo obdržali slovensko identiteto. Želja je, da bi čim prej zaživelo STIČIŠČE, ki bo povezovalo učitelje slovenščine po vsem svetu. V povezavi z Nemčijo je treba doseči, da se zagotovijo prostori, kjer se bo izvajal slovenski pouk. Veliko pozornost je treba nameniti ozaveščanju staršev o pomembnosti ohranjanja slovenskega jezika. Zvečer je bil kulturno-zabavni program. Za smeh je s svojim igralskim vložkom poskrbel pisatelj Tone Partljič. V glasbenem delu sta nastopila brata Nino in Patrick Jamnik, pridružili pa so se jima mladi, da so skupaj igrali na različne inštrumente in zabavali občinstvo. V nedeljo je dr. Marjan Drnovšek govoril o arhiviranju društvene dokumentacije. Na vprašanja o aktualnostih in novostih s konzularnega področja sta odgovarjali konzulki Irena Gril in Ksenija Lenarčič. Državni sekretar za Slovence po svetu Franc Pukšič je prireditev na kratko sklenil z besedami, da bo vlada podpirala Slovence v tujini, skupne projekte in tiste, ki bodo najbolje organizirani. Sprejeli so tudi sklep, da bo srečanje naslednje leto od 31. marca do 2. aprila v Berlinu. Sledil je skupni program mladine in odraslih, ki so ga pripravili v delavnicah. Prepletalo se je petje, recitiranje Prešernovih pesmi v slovenščini in nemščini, recitacija Heinejeve pesmi Loreley, zaplesali so folkloristi iz vse Nemčije, na koncu pa so pripravili še moderen skeč Rdeča kapica. Po končanem programu so se slovenska društva poslovila od konzula Matjaža Jevniška (München) in kon-zulke Irene Gril (Berlin). Koordinatorja za južno Nemčijo in Severno Porenje Vestfalijo Jože Švajger in Jože Pahič sta se obema zahvalila za njuno uspešno delo in jima izročila darili. Dušan Čegovnik Branko Rozman Mohorjeva družba Celje Branko Rozman se je rodil 31. marca 1925 v Bohinjski Bistrici. Po vojni je bil med številnimi begunci pred komunizmom, leta 1952 ga je škof Rozman v Argentini posvetil v duhovnika, leta 1955 je doktoriral, leta 1963 je obiskal Evropo, leto kasneje pa je v Miinchnu prevzel mesto župnika za Slovence in uredništvo mesečnika za Slovence po svetu Na- Branko Rozman Čas je zreli plod jeseni nih v njej. Z vidika sedanjosti oživlja pesnik preteklost in tako združuje dve časovni pei'spektivi. Kot geslo zbirke sije pesnik izbral pesem Napisna vodnjaku-. "Spomni se, kdor mimo greš: kot voda odteka življenje, dokler je čas, ga v dlani hlastno zajemaj in pij." Slavjanska sloga ZTT EST, Trst Pod naslovom Slavjanska sloga je Milan Pahor napisal zelo nformativ-no knjigo o Slovencih in Hrvatihv Trstu v času od avstro-ogrske monarhije do italijanske republike oziroma od 1848 do 1954. Vprvem delu (1848— 1891) je prikazal Slavjansko društvo, Slavjansko čitalnico, časopis in politično društvo Edinost, taDor v Dolini, Delavsko podporno drlištvo in vrsto drugih ustanov. V drugem delu (1891—1914)sledimogospodarskemu ša luč, ki jo je urejal 27 let. Je avtor pričevanjske brošure V Rogu ležimo pobiti, izdane leta 1968, in soavtor znamenite knjige Stalinistična revolucija na Slovenskem. Leta 1991 seje preselil v Slovenijo, dve leti je še urejal Našo luč, potem pa se je posvetil pisanju verskih in družbenokritičnih komentarjev. Mohorjeva je ob njegovi 80-letnici izdala njegovo pesniško zbirko Časje zreli plodjeseni, kije razdeljena v sedem ciklov, spremno besedo pa je napisal France Pibernik. Spomin Založba Mladinska knjiga Posmrtna pesniška zbirka Janeza Menarta Spomin obsega 23 še neobjavljeni]! pesmi in osem takih, ki jih je pesnik sam izbral za nastajajočo zbirko, poleg tega pa še Belo pravljico, ki mu je bila kot pesnitev najbližja in v kateri se razkrivajo nekatere najznačilnejše poteze Menartovega pesništva. Spomin, naslov eni izmed pesmi v zbirki, je tudi značilna sestavina mnogih pesmi in pesnitev, objavlje- pogledu, Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki in vrsti drugih gospodarskih in finančrih ustanov, Narodnemu domu v Trst a, prikazana so hrvaška društva in časopisi, češka navzočnost v Trstu, kulturni stiki in slovanska vzajemnost in škofje v Trstu. V naslednjem obdobju (1918—1931) je prikazano društveno življenje in nasilna odprava slovenskih hrvaških in drugih slovanskih denarnih zavodov v Trstu. V zadnjem poglavju (1945— 1954) je avtor prikazal obdobje po vojni do londonskega sporazuma leta 1954. Množica in moč Študentska založba Množica in moč Eliasa Canettija je interdisciplinarna polihistorska knjiga, ki se zavestno izogiba vsaki sodobnejši referenci, čeprav raste iz spoznanj marksizma, darvinizma, fre-udizma in mnogih -izmov in se navezuje na tradicijo antropološke, sociološke, filozofske in političnoeko-nomske misli. Množice mu načelno niso nekaj prostaškega in zato nevarnega, mareč odkriva v njih filogenet-ske arhetipe človeka kot črednega bitja, ne obravnava jih vrednostno, ampak znanstveno, tako njene morilske kot plenilske nagibe. V prvem delu se ukvaija s temeljnimi človekovimi instinkti. V drugem delu je poudarek na fenomenu vladarja, ki je neločljivo povezan s pojmom množice. Canet-tijeva knjiga je sad razmišljanj samotnega jezdeca in zajedljivega intelektualca, ki se požvižga na vse avtoritete in sam sebi določa predmet in mero. Terminologija Založba ZRC Zbornik Terminologija v času glo-balizacije vsebuje 36 prispevkov, ki so jih avtorji predstavili na istoimenskem simpoziju v Ljubljani junija 2003. Sodelovali so strokovnjaki iz Rusije, Hrvaške, Bolgarije, Slovenije, Poljske in Ukrajine. Cilj znanstvenega srečanja je bil spoznati terminografško in terminološko problematiko pri različnih slovanskih narodih ter načine njenega reševanja. V prispevkih je prikazano terminološko in terminografško delo v posameznih državah ter reševanje terminoloških problemov, ki jih povzročata zlasti globalizacija in vključevanje v EZ. Reševanje odnosov Založba Grbis Dr. Phillip McGraw, čigar prva knjiga Življenjske strategije)e bila velika uspešnica, se je v knjigi Reševanje odnoso vlotil težav na področj u, ki pesti veliko ljudi. S svojim neposrednim načinom izražanja, s katerim je že vplival na milijone gledalcev v oddaji Oprah, se je oddaljil od klasične partnerske terapije. Pri tem se opira na leta izkušenj na področju svetovanja parom in vodenja seminarjev. Razkriva različne vrste neprimernega obnašanja, h katerim se - ponavadi podzavestno - zatekamo in ki uničuje naš odnos. Poleg tega ponuja vrsto vaj, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, na kateri točki je naš odnos. Temu sledi poučen program, kako se korak za korakom znova povezati s partnerjem. Obravnava težave, ki se v odnosu pojavljajo vedno znova, o težavah s prepiri, odpuščanjem, s spolnostjo in mnoge druge. Jože Svetina Pozoj, Velenje Slikar Jože Svetina (r. 1934) s svojimi slikami ostaja dosledno zvest naši kulturni krajini, naravi in motivom iz rastlinskega in živalskega sveta. Slika tudi otroke (vse svoje življenje je bil učitelj). Njegova popotovanja po Sloveniji so zaznamovana v mnogih ak- H Ж varelih pa tudi v oljih v podobah krajev. Med motivi je veliko planinskega sveta z vedutami Julijcev ali Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja z vasmi, zaselki in posameznimi znamenji, skoraj vsa Koroška, Škofjeloško hribovje, Savinjska dolina itd. Številne so tudi mestne vedute, zlasti Šoštanja, pa umirajočega Družmirja. Njegove slike so v mnogih zasebnih zbirkah in podjetjih. Založba Pozoj iz Velenja je izdala monografijo, ki prikazuje slikarja in njegove mojstrovine, napisal pa jo je publicist Drago Medved. SLAVJANSKA SL Elias Canetti Množica in moč Prav nič človeškega "Med tistimi, ki so se pri delu zares potrudile, je bila tudi Marija K. Večkrat sem jo ogledovala in se ji čudila, kako čudno "načelne" so te ženske! Za vsako ceno hoče biti načelna: delo je moja dolžnost, hočem delati, vajena sem delati, hočem pokazati dobro voljo itd. Toda nobene načelnosti proti političnemu nasprotniku! Nekoč mi je ena od njih rekla: "Vi ste edini komunist tu med nami in edini saboter." Seveda nisem udarila na to struno, saj res nisem mogla delati, a res je tudi, da se nisem "gnala". "Da čim prej pocrkate" Toda nič jim ni pomagalo. Prav toliko so cenili njihovo štrebarstvo kot mojo pasivnost. To je morala Marija K. - med drugimi - kmalu občutili na lastni koži. Bila je vedno marljiva in dosti prilagodljiva, ni se upirala, ni se prepirala. Nekoč, ko je že davno dosegla normo, ko je čakala na zaključek dela, je pobrala na tleh © dragocen košček tkanine, iz katere smo izdelovale moške delovne srajce. Iz tega kosca je izrezala štiriperes-no deteljico v naravni velikosti, torej čisto majhno. Ko se tako igra s tistim koscem, plane knjej delovodkinja "Kočija": "Kje ste dobili to blago?" Ona: "Tu na tleh v smeteh sem ga pobrala." - "A to j e naše blago, torej ste ga ukradli! Takoj vas javim na upravo, da ste sabotirali." Kmalu se je vrnila: "Po odredbi uprave greste v bunker." Pahnili so jo v enega najslabših bunkerjev: cementna tla brez slam-njače in odeje. Nič drugega kot gole stene, po katerih je curljala umazana voda. Ni si upala sesti, da si ne bi na cementnih tleh nakopala revme. Zato je ves čas stala, le ponoči, ko jo je premagal spanec, je počepnila. Počasi ji je voda curljala na glavo, teklo ji je po obrazu in za vrat. Ko jo je prišel pogledat upravnik Pelko, stremuh, mu je rekla: "Ne morem ležati na cementnih tleh, saj se bom čisto uničila." On pa ji je odkritosrčno rekel: "Prav, saj to je ravno tisto, kar mi hočemo: da čim prej pocrkate." Ne gre za kaznovanje, gre za uničenje, iztrebljanje ... Ko je Marija prišla iz bunkeija, so ji lasje takoj začeli izpadati in siveti. Kmalu je bila skoraj popolnoma plešasta." Prevarantstvo je bilo pravila "Ko sem se vrnila iz zapora, mi je bilo najtežje umikati se pred avtomobili. Bila je neke vrste fobija. Če je pokazal znak na levo, sem bila prepričana, da bo šel na desno, in narobe. Če je kazal naravnost, sem bila prepričana, da bo zavil na levo ali desno. Da se bo oziral name, nisem pričakovala. Nisem si upala čez cesto in sem čakala. Tako se mi dogaja včasih še danes. To sem prinesla iz zapora. V meso in kri mi je prešel strah pred prevaro. Vajena sem bila iskati v vsaki obljubi zahrbtno misel, in če je bila obljuba ugodna, sem pričakovala tem hujši udarec. To je bila posledica svojevrstnega ravnanja v zaporu. Menda se v nobeni obliki vladavine dejanja ne ločijo tako temeljito od obljub kot pri komunistih. O resničnosti te ugotovitve nas vsak dan znova prepričujejo primeri iz naše "stvarnosti". Tako na primer bolj ko smo gospodarsko na psu, bolj kričijo, kako čudovite dosežke smo zabeležili, kako nas ves svet občuduje zaradi našega "modrega vodstva". V zaporu je bilo to prevarantstvo pravilo. S sadističnim veseljem so uživali nad našim razočaranjem, potem ko so nas "potegnili". Predvsem so se posluževali lažnih obljub kot priganjaštva pri delu. O, oni so mnogo bolj rafinirani v svojih metodah, kot so bili nacisti! "Ženske, pri vaših prošnjah za pomilostitev bomo upoštevali vaše dosežke pri delu, zato pa pridno delajte." To je bilo uspešno sredstvo, ženske so šle rade na ta "lim". Garale so tako re- Angela Vode (na desni) s sestra Ivanko Spindler na Trgu sv. Petra v Vatikanu, verjetno leta 1970 Nadaljujemo z objavljanjem odlomkov iz knjige Angele Vode Skriti spomin, ki jo je z opombami in spremno besedo opremila Alenka Puhar, izdala pa Založba Nova revija. Knjiga je s svojo pretresljivostjo in priče-vanjsko močjo gotovo ena od pomembnejših knjig memoarske zvrsti, ki so izšle v zadnjem času. Govori o pokončnosti in veri nekaterih ljudi, ki so bili zarati tega tarča napadov in onemogočanj naših komunistov. Iz knjige izvemo veliko o po-četju komunistov med vojno in po njej. koč noč in dan, a niti ena se ni rešila z delom. Nasprotno: bolj ko je garala, bolj so jo potrebovali v zaporu. Vedno se je zgodilo prav nasprotno od tistega, kar so obljubljali. Spominjam se, da je šivalnica nekoč dobila večje naročilo moških srajc. Treba je bilo hiteti, porabiti vsak trenutek. "Le dajte, vse boste obdarovane, ko bo naročilo izvršeno, posebej pa tiste, ki bodo presegle normo," je obljubljal ravnatelj. Ženske so delale kot nore, hitele, tekmovale. In nagrada? Na koncu je dobila vsaka majhno rezino najslabše vrste smrdljive klobase, take, ki so ji rekli "pasja radost", ker so jo prej kupovali samo za pse. (Za primero naj omenim, da smo od nacistov v Ravensbriicku dobivale vsak večer velik kos kruha, rezino margarine in veliko rezino klobase.) Ženske so bile razočarane, a do spoznanja so prihajale le počasi. Preveč tuje je bilo naši miselnosti to prevarantstvo za vsako ceno. Zato smo naslednjim obljubam takoj spet nasedle. Mučenje s hrano Nekega dne je uprava prepovedala dobivati v paketu solato, kis in olje. To je bilo za nas bistvenega pomena, ker je bila arestantska hrana popolnoma avitaminozna, povsem enolična, nezabeljena plaža. Zato je bila ta prepoved hud udarec, saj si ničesar nismo bolj želele kot nekaj kislega in zelenega. Pri kontrolnih obhodih smo vedno prosile za dovoljenje, da bi spet smele dobivati solato. Naenkrat je obšel vse sobe upravnik, seveda z zahtevo, da bo treba povečati storilnost, za nagrado pa bomo spet lahko dobivale v paketih solato ter kis in olje. To je bilo veselje! Človek je res nepoboljšljiv optimist, posebno arestant, saj bi sicer ne mogel živeti. Bila je ista pesem: ženske so garale, a dovoljenja ni bilo. Ko so pa le moledovale, je rekel: "Saj boste dobile solato kot redno hrano." Res smo jo dobile, vsako leto enkrat, toda šele potem, ko je šla v cvet, ko je bila le še za prašiče. Toda požrešno smo planile nanjo. Jaz sem pa imela že preveč bolna prebavila, zato sem dobila katar, ki se ga nisem mogla znebiti več mesecev. Nekoč je bilo moje obolenje prav resno. Takrat so me vzeli v ambulanto, ker sem imela celo vročino. Toda niso mi dali diete, čeprav jo je zdravnik zapc rnik predpisal, in sicer večkrat. Toe a jesti sem morala isto plažo kot zdrave zapornice: ohrovt na vodi, sesekljan kot za prašiče. To hrano smo jedle vso jesen. Strašno je bilo, zlasti če je bil človek bolan. Toda jaz nisem smela dobivati dietne hrane, ki sicer tudi ni bila primerna za bolnika, pa je bil vsaj krompir. Tako sem si ga želela, d i sem imela občutek, da bi takoj ozdravela, če bi ga pojedla, kolikor bi hotela. Edino, s čimer sem se zdravila, je bil trd črn kruh, ki sem ga jedla samega, da mi je ustavil drisko. Toda to ie šlo počasi, počasi in jaz sem tako oslabela, da sem se opotekala. Kakor hitro nisem imela več temperature, sem morala iz ambulante in na delo. V takih časih sem se počutila zelo nebogljeno. Prazne obljube Tudi v času pomilostitev so si nas privoščili. Obljubljali so: to pot pa bo, le pridno delajte. A ko so prišle pomilostitve, so klicali imena prostitutk in drugih kriminalk. (Prostitucija pri nas sicer ni prepovedana, toda navadno se druži ta posel tudi s tatvino.) Te ženske so bile v zaporih privilegirane, imele so boljše ] »ložaje kot me - prav kakor v Ravensbriicku. Sčasoma smo se navadile njihove obljube pravilno ceniti. Kadar so kaj obljubljali, smo se vedno spraševale: kaj imajo za bregom? Od teh ljudi ne pričakuj nič dobrega, potem vsaj nisi razočaran. Bistvo prevzgoje pa je bilo pridobivanje žensk za vo-hljaštvo. To je bilo ves čas zapora najtežje, najbolj žalostno poglavje. Bilo je neprestano snubljenje. To so imenovali "sodelovanje". Sprva so se vse dobro držale, potem pa so minevala leta v brezupu, zapor je bil vedno strožji, razmere vedno bolj neznosne. Nekatere niso imele paketov, stradale so, želele so si cigaret, treba je bilo tega in onega, če je bil človek še tako skromen. Oni pa so obljubljali... Pa se je ta ali ona dala pregovoriti. Saj v začetku ni bilo nobenih posebnih zahtev, nikomur ni škodovalo ... Ampak dobila je škatlico cigaret - in nič drugega. A nazaj ni mogla. Obljubili so, da bo kmalu izpuščena. Tudi to se ni zgodilo, saj so jo potrebovali v zaporu. Spominjam se zapornice, ki je bila tako živčna, da je mejila na blaznost. Bila je poročena in je slišala, da jo mož vara z drugo. Poleg tega pa je imela petletnega otroka, deklico, ki si tako želi mame. "Oni" so spoznali ugoden moment in zagrabili... Vdala se je spričo obljub in spričo svoje živčne razrvanosti. Toda sčasoma so se zahteve povečale in ona je začela prihajati "k sebi". Hotela seje umakniti. Toda "nema toga"! Njen šef ji je nastavil revolver na čelo: "Boš ali ne boš?" Razčlovečenje Bilje primer, ko so žensko popolnoma izolirali. Najprej so jo oblatili s tem, da so sami raztrosili o njej strahovite laži, med drugim celo to, da je vedno delala s komunisti, da je nasprotnike izdajala in pošiljala v smrt itd. Potem so ji dali vedeti, da so nje- Angela Vode (na desni) leta 1981 v Miramaru pri Trstu z Mojco Prinčič, ki je skoraj deset let prebila v zaporu. Prinčičei/a se je v zadnjih letih preselila k Vodetovi in ji pomagala. ni svojci pomrli, da nima nikogar. Začeli so jo celo zdraviti za sifilis, da-si ni bila nikdar bolna. A oni so raztrosili, da je v najvišjem stadiju ... samo da bi se je njene sotrpinke bale... Potem so ji pa dali razne naloge ... Za voglom sem jo videla kaditi cigareto ... Torej zopet nova žrtev... Te vrste "prevzgoja" jih je res veliko zlomila. Proti koncu nisem več vedela, s kom govorim. Ko so prišle iz zapora, so dobile po večini dobre službe ter ostale še naprej v njihovi "službi". Nekatere so pridobili šele kasneje, ko so bile že zunaj. Pola-komnile so se boljšega položaja, kakor na primer bivša klerikalka M. R., pa še nekatere druge. Ko so govorili o prevzgoji, sem verjela, da hočejo ljudi pridobiti za idejo, za komunizem, da želijo doseči prilagoditev in vraščanje v novo stvarnost. Nerazumljivo se mi je zdelo samo to, da so uporabljali proti nam tako odbijajoče metode. V njihovih odnosih do nas ni bilo prav nič človeškega. Tako je na primer neki zapornici umrl nečak, edini človek, ki ga je še imela, pa so se drli nanjo, ker je glasno jokala: "Prava figa, saj bomo vsi umrli... Če ne boste tiho, boste šli v bunker." (Spet mi je v duhu vstala primera: kako so v Ravensbriicku pustili Francozinjo, ki ji je umrl sin, v posteljo, kako so ji šli na roko pri prebiri dela...) In mladoletne: kako so jih ščuvali, da so se med seboj teple ... Socialistična "vzgoja" Da, naši "prevzgojniki" so bili sami zelo zaslužni borci - "heroji", ki so vsa leta samo ubijali, ki so izgubili vsak čut za človečnost Tudi paznice so bile prave zveri. Ko ne bi bila prišla v zapor, me nihče ne bi mogel tako odbiti od njihovega komunizma, kot so me oni. Sprevidela sem, da sem bila prevarana, da sem verjela povsem nekaj drugega, kot je bilo to, kar se je pojavilo v naši državi. Člani uprave in paznice so tako nastopali proti nam, da se mi je sprva zdelo, da je to sabotaža prave ideje in pravih ciljev komunizma, potem pa sem videla, da gledamo tisto pravo podobo, ki se je prej skrivala za propagando in obljubami. Temeljito so nas prevzgojili." Izšla je knjiga Osnove heraldi-ke in istovetnostni simboli slovenskih občin. Zamisel zanjo je dal Jože Lajevec. predsednik društva Heraldica Slovenica, na enem od delovnih srečanj he-raldičnih zanesenjakov, ko so brskali po številkah svojega glasila in ugotavljali, da je njihovo vedenje o grbih, zastavah, pečatih in drugih simbolih slovenskih občin zaradi razpršenih podatkov nepopolno. Kasneje so ugotovili, da lahko podatke o tako imenovanih istovetnost-nih simbolih najdejo v uradnem listu pa tudi v več kot štiridesetih uradnih občinskih glasilih. Zato so se odločili, da vse simbole, s katerimi se predstavljajo slovenske občine, objavijo na enem mestu, v monografski knjižni predstavitvi, ne glede na : —, \ W ri 1 j rj - J _ njihovo strokovno sprejemljivost v luči grboslovne in zastavoslovne vede. V knjigi so želeli predstaviti tudi zgodovinske, kulturne in naravne značilnosti slovenskih občin, ki so velikokrat vplivale na nastanek njihovih simbolov. Tako je razvidno, da imajo številni grbi in zastave današnjih slovenskih občin svoje prednike že v prvi polovici 12. stoletja. V knjigi je tako prikazan le del te bogate dediščine, ki s pomočjo heraldičnih simbolov priča o svojevrstni zgodovinski poti slovenstva skozi stoletja. Govorica simbolov Heraldika je dobila svoje mesto med pomožnimi zgodovinskimi vedami, ki so že po definiciji imena največja pomoč pri odkrivanju, razumevanju in pisanju zgodovine. Med vsemi pomožnimi vedami je na es-tetskoumetnostnem področju naj- bolj privlačna in zanimiva, kar samo podpira njeno sporočilnost in pomembnost, hkrati pa le njej lastno simbolično govorico. Kot vsaka veda ima svoje značilnosti in zakonitosti, a te so začeli sistemsko spremljati šele kasneje, ko se je njena prvotna funkcija nekoliko izgubila, njeno mesto pa je že prevzela nova, a tesno povezana s prejšnjo. Če je začetek vojaškega izvora oblikoval govorico heraldike, sojo vsa nadaljnja obdobja dopolnjevala in ji dajala novo podobo in pomen. Vseskozi pa obstaja najmočnejša vez prav simbolična govorica z mnogimi razsežnostmi. Staromodno ali moderno Današnji slovenski grb je bil po svojem rojstvu v samostojni Sloveniji leta 1991 deležen številnih kritik. Nič bolje se ni godilo nagrajenim in nenagrajenim simbolom na natečaju za izbiro novih državnih simbolov leta 2003. Številna mnenja o primernosti in neprimernosti teh simbolov so dobila široko medijsko podporo in so se po zaslugi nekaterih prenapetih "strokovnjakov" nekajkrat znašla na nizki rav- ** ® y v 1a a ca e § 1 □ H S3 Vf O t f j» и ■ j m ' ni medsebojnega sporazumevanja. Podobno seje dogajalo pri izbiri občinskih simbolov, kot sta grb in zastava. Kakšen kritik celo meni, da je heraldika nekaj staromodnega, osta-lina prejšnjih stoletij, ki je svoje že opravil in v današnjem svetu razvitih komunikacij in sodobnih oblikovalskih izrazov deluje arhaično. Pa ni tako. Tako kot vsaka veda ima tudi heraldika svoja pravila, pridobljena skozi stoletja. Ta se tako kot zakonitosti preostalih ved prilagajajo razvoju človeštva, predvsem tehnološkim spremembam, ki jih sodobne znanosti ustvarjajo kot po tekočem traku. Sad teh prilagajanj so tudi sodobno oblikovani simboli držav, pokrajin, krajev in občin v njih. Dediščina prednikov Založnik in avtorji knjige so v tej razkošno opremljeni knjigi želeli v sliki in besedi ohraniti heraldično dediščino prejšnjih rodov in jo povezati z ustvarjalnostjo sedanjih generacij pri snovanju in oblikovanju današnjih grboslovnih in zastavoslovnih upodobitev. Stara modrost nas uči, je v uvodu v knjigo zapisal glavni urednik knjige Anton Lečnik, da moramo biti do preteklosti spoštljivi, do prihodnosti pa se moramo obnašati tako, da novim generacijam odpiramo nova obzorja, izzive in ustvarjalne možnosti. Tako nam skuša knjiga v prvem delu približati svet heraldič-ne vede na razumljiv način, da bi laže ločili, kdaj ima simbol heraldično veljavo in kdaj ne. V obsežnem drugem delu se lahko seznanimo s simboli vseh današnjih slovenskih občin, ki so sicer razpršeni v raznih glasilih, knjigah, priročnikih, leksikonih, na spletnih straneh, v muzejskih zbirkah in podobno. Temelji grboslovja Knjiga vsebuje tri poglavja. Prvo, ki ga je napisal Tadej Jakopič, govori o splošnih temeljih heral-dične vede, zgodovini njenega nastanka, heraldičnih zakonitostih in opisuje osnovne heraldične elemente. V njem skuša avtor pokazati tiste elemente, ki pripomorejo k oblikovanju heraldične simbolične govorice in so sestavni del "njene abecede". Z razvojem grbovnih ščitov, šlemov, šlemnega okrasja in razkošja, šlemnih kron in svitkov pa vse do oblikovanja odlikovanj se razpenjajo heraldična sredstva, s katerimi se neko bistvo ali sporočilnost izrazita nedvoumno in izrazito. Z vsem tem se srečujemo v premnogih primerih, ki so nam prav zaradi poznavanja temeljev razvoja in bistvenih sestavnih delov razumljivejši, bližji in tudi domači. Vendar to ni zadnja beseda in konec poti. Tukaj se začenja vzpon lastnega simbolnega izražanja, povzetega v znanju heraldičnih temeljev in v svetu njihovega medsebojnega združevanja. Iz poznavanja se tako v duhu restituirane (obnovljene) he-raldike rojevajo nove stvaritve, ki imajo enako funkcijo kot heraldične stvaritve preteklih obdobij in stoletij. Tak pregled nam omogoča Kuzma Majšperk Podvelka M H ffyj^y Jr) \ £3 . HI Ш Benedikt Mu a Ii V k _ fr i Cerklje Bled najboljšo možnost, da se v "starem jeziku izrazimo na sodoben način". Čim več bo poglabljanja v to pomožno zgodovinsko vedo, tem več bo dragocenih podatkov in idej za nove stvaritve ali le poustvarjanja, katerih cilj je zaznamovanje, predstavitev nečesa, kar bo ostalo tako rekoč za vedno in za mnoge rodove. Občinski grbi Drugo poglavje je Rinaldo Stanič namenil krajevni heraldiki, ki nas s spoznavanjem nienih pravil vpeljuje v tematiko tretjega poglavja, ki je najobsežnejše. V njem so izčrpno predstavljeni tako imenovani istovetnostni ali identitetni simboli slovenskih občin, kamor spadajo grb, znak, emblem, logotip, zastava, občinska himna, žu- panska ogrlica, pečat, štampiljka, praznik in priznanja in še kakšno. Po abecednem redu je predstavljenih vseh 193 slovenskih občin. Vsako na začetku opisa spremlja zemljevid z njeno lego na slovenskem ozemlju. Pod zemljevidom je moto, ki na določen način povezuje občino z njenimi prepoznavnimi značilnostmi, opisanimi v predstavitvi občine in njenih simbolov. Avtorje današnjim občinskim simbolom dodal še slike in zgodovinski opis simbolov nekaterih krajev, ki ležijo na območju neke občine, in s tem obo- gatil njeno predstavitev. Motu sledi predstavitev občine in njenih krajev, pri kateri je skušal bralcu čim bolj nazorno prikazati podatke iz zgodovine in sedanjosti, pomnike teh časov in dogodke, pomembne za te kraje. Sledi poglavje o zgodovinskih simbolih (predvsem s področja heraldi-ke), ki so se pojavljali na območju neke občine. Naslednji del besedila je namenjen občinskim istovetnost-nim simbolom. Nekateri med njimi so po objavi v uradnih glasilih zdaj prvič objavljeni v knjigi. Vrnitev grbov Rinaldo Stanič je zapisal, da je he-raldika preresna tema, da bi jo prepuščali komur koli. Na izbiro ustrez-nih krajevnih simbolov vplivajo številni dejavniki, kot so zgodovina, kultura, narava in tradicija na območju neke lokalne skupnosti, upoštevanje heraldičnih pravil, uporaba ustreznih oblikovalskih tehnik in seveda tudi način življenja prebivalcev lokalne skupnosti. Vse to ureja področje krajevne heraldike, ki je najbolj razširjena zvrst splošne grboslovne teorije, saj nas seznanja s snovanjem in oblikovanjem krajevnih grbov, z njeno pomočjo spoznavamo pravila grboslovne vede pa tudi zastavoslovno stroko. Knjiga je tako kot nalašč za vse, ki se seznanjajo s temelji krajevne heraldike. Resnično poznavanje heraldične vede lahko pripomore k boljšemu dialogu med heraldično stroko, oblikovalci in širšo javnostjo. Strpno sožitje med vsemi temi lahko privede do rezultatov, ki bodo zadovoljili tako stroko kot širšo javnost in pomagali medsebojno sporazumevanje dvigniti na višjo (strokovno) raven. V času socializma so bili grbi potisnjeni na stran oziroma so bili v službi ideologije. Knjiga kaže bogastvo novih grbov slovenskih občin in vrnitev k tradiciji. Izšla je pri Lečniku, d. o. o., Stari trg 14, Ljubljana (01/425-5112). Josip Costaperaria je naredil načrte za ljubljanski velesejem v Tivoliju. Knjiga Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo je ena tistih knjig, ki bodo bralca spodbudile, da se bo začel sprehajati po Ljubljani, odkrivati plasti njenega meščanskega vzpona in občudovati znamenitosti, ki so iz podeželskega mesta ustvarile moderno prestolnico za moderno meščanstvo. Pred drugo svetovno vojno seveda. Zamolčani arhitekt Knjiga o arhitektu Josipu Costa-perarii je dramatična zgodba o vzponu ljubljanskega modernega meščanstva v času med obema vojnama, o tedanji gospodarski, politični in kulturni eliti. Po rodu furlansko-hr-vaško-nemški arhitekt, ki se je spojil s slovenstvom, je dal s svojimi vilami in drugimi prepoznavnimi deli pečat Ljubljani tridesetih let dvajsetega stoletja. Iz njegovih povezav z arhitekti Maksom Fabianijem, Vla-dimirjem Subicem, Petkovci, slikarji in kiparji Božidarjem Jakcem, Goj-mirjem Antonom Kosom, Lojzetom Dolinaiiem, politikom Ivanom Hribarjem, plemeniteži Karlom Auerspergom, Gvidom von Pon-gratzem in vzpenjajočimi se slovenskimi kapitalisti Pavlini, Dularji, Sukljetom, Bonačem in Naglasom (tudi o vseh teh v knjigi zvemo precej) lahko razberemo, na kakšen način se je oblikovalo novo ljubljansko narodnozavedno meščanstvo. Pomemben arhitekt Arhitekt Josip Costaperaria je pomembno preoblikoval arhitekturno podobo Ljubljane v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Rojen je bil leta 1876 na Hrvaškem, šolal seje v Zagrebu in na Dunaju (Tehnična visoka šola, Akademija upodabljajočih umetnosti), k nam je prišel iz Trsta po končani vojaški epizodi v Srbiji po koncu prve svetovne vojne. Kljub furlanskim in nemškim koreninam, delno tudi hrvaškim, je bil panslovansko opredeljen, kajti panslovanstvo je bilo po njegovem mišljenju takrat napredno, in se je spojil s slovenskim, ljubljanskim okoljem. K tej opredelitvi so verjetno pripomogli stiki s slovenskimi meščani v Trstu, sodelovanje z arhitektom Maksom Fabianijem in ne nazadnje poroka s slovensko koncertno pevko Miro Dev. Modernistične vile Takoj po prvi svetovni vojni - v času iskanja slovenskega narodnega sloga v arhitekturi - se je seznanil s takratno slovensko gospodarsko, politično in kulturno elito v Ljubljani. Ta je postala njegov glavni naročnik; zanjo je ustvaril Ljubljanski velese- jem, kompleks Ljubljanski dvor in več projektov za Jadransko banko, objektov, ki so dali mestu nov urbani okvir. Po diplomi pri petdesetih letih pri prof. dr. Clemensu Holzme-istru na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju leta 1927, kjer se je seznanil s takratnimi arhitekturnimi smernicami, je v Ljubljani zgradil več najemnih hiš, po letu 1930 pa je začel graditi modernistične vile na Vrtači in blizu nje, kar predstavlja njegov ljubljanski ustvarjalni vrh. Vile so bile zasnovane v skladu s funk- Alhitekl Josip Costoperona l|uW|n»komodernomcSćanstvo V začetku 30. let je naredil prvi modernistični blok, znamenito Šahovnico na Vrtači. cionalističnimi načeli, vendar so njihovo zunanjščino krasile formalistično stroge, a še vedno dekorativne fasade. Po letu 1935, v času arhitektove bolezni, je v njegovih delih opaziti vse več tradicionalnih zasnov in elementov; takrat se začenja njegovo pozno obdobje. Gradil je za ljubljanskega župana Ivana Hribarja, družino von Pongratz na Bledu in kneza Auersperga na Kočevskem. Brez groba Po drugi svetovni vojni je bil obsojen, ker je sodeloval s Fiera di Lu-biana (ljubljanskim sejmom) leta 1941. Slo je seveda za ideološko "sodbo", eno od mnogih po vojni. Delal je v ljubljanskem Projektivnem zavodu (Slovenija projekt) in naredil več prenov, adaptacij in novogradenj. Najpomembnejše delo iz tega časa je nadzidava sodnijske palače v Ljubl jani. Umrl je leta 1951 v Ljubljani, osamljen in v pomanjkanju. Grob na ljubljanskih Žalah, v katerem je pokopana tudi njegova žena Mira Dev, je danes v drugem lastništvu, tako da bomo njegov nagrobnik tam zaman iskali. Ker je bil član Rotary kluba, si bodo današnji rotarijanci prizadevali, da bi grob odkupili "nazaj", tako da bi pomembni lj ubljanski arhitekt znova imel svoj nagrobnik. Gasi arhitektov Costaperaria se je zaradi svoje večnacionalnosti hkrati laže in teže gibal v različnih nacionalnih okoljih: hrvaškem, nemško-avstrijskem, italijanskem, slovenskem in srbskem. Povsod je deloval povezujoče in strpno in je živel usodo Evropejca, še preden je to postal aktualni dnevnopolitični pojem, v času, ko se mu v na- cionalnih okoljih vrata niso odpirala na stežaj. Bilje vsestransko izobražen, govoril je več svetovnih jezikov in bil član številnih klubov, žirij in omizij. Ljubljani je s svojim delom pustil pečat, saj je bil med arhitekti prvi, ki je ustvarjal moderno arhitekturo za takratno predvojno moderno meščanstvo, s katero se je elita mladega naroda lahko identificirala. Costaperarijevo delo lahko delimo po krajevnem načelu na tržaški in ljubljanski ter morda tudi blejsko-jeseniški opus s številnimi skoki v druga mesta in okolja, kot so npr. Banja-uka, Zagreb, Maribor, Beograd, Split in Rab. Arhitektov opus lahko razvrstimo tudi kronološko na obdobje pred prvo svetovno vojno in takoj po njej, med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. V vsakem od teh obdobij se kažejo značilne posebnosti. Začetek evidentiranja Knjiga ima dokumentarno poslanstvo. Opise gostijo podatki in imena, za katera se je avtor odločil, da jih ohrani, čeprav so mu, kot pojasnjuje v uvodu, nekateri kolegi odsvetovali in se zavzeli za bolj lahkotno obliko pisanja. Dobro da jih ni upošteval. Na podlagi mnogih podatkov v knjigi bo poslej laže vrednotiti arhitektov opus, p redvsem pa razumeti čas, v katerem so njegova dela nastajala. Knjiga pomeni začetek evidentiranja ne le Costaperari-jevih del, ampak ustvarjanja skoraj celotne medvojne generacije arhitektov. Res nam ponuja fragmente, vendar so ti prav zaradi njenega prvenstva toliko pomembnejši, saj bodo dobra podlaga za še bolj poglobljene študije o večini temj ki so v knjigi objavljene. Teh pa je mnogo. Bogastvo fotografij Knjiga o arhitektu Costaperarii je ena tistih knjig, ki jih bo bralec vedno z užitkom vzel v roke. Odkriva nam malo znanega, morda celo zamolčanega arhitekta, ki je v desetletju pred drugo svetovno vojno (in komunistično revolucijo) ustvaril vrsto zgradb, ki sodijo danes med pomembne arhitekturne prvine našega glavnega mesta. Posebna odlika knjige je za povprečnega bralca prijazno besedilo, predvsem pa prvovrstna oblikovanost, ki ga dopolnjuje prav osupjliva množica odličnih fotografij. Med njimi je večina dokumentarna, avtor pa jih je poiskal v različnih arhivih, mnoge tudi pri zasebnikih. To ni prva knjiga arhitekta in publicista dr. Boga Zupančiča, saj je leta 2001 izšla njegova monografija Ljubljanski Nebotičnik - denar in arhitektura, ki je napovedovala, da bomo izpod njegovih rok dobili še kakšno knjigo iz zgodovine naše arhitekture. Napisal je več kot sto člankov s področja arhitekture in urbane problematike (vsako soboto nam v Delu prikaže kakšno arhitekturno dragotino iz prestolnice). Knjigo o Costaperarii je izdal v samozaložbi (KUD Polis). Po prvi svetovni vojni je naredil načrte za stanovanjsko hišo Južne železnice na Resljevi cesti v Ljubljani. Znamenite vile na Vrtači, ki so jih revolucionarji po vojni "izpraznili" in postali sami njihovi gospodarji Radi smo radio na!oge: da smo glas Evangelija in glas /. I- Cerkve. ШГ jš A ,,« Franc; ТгевгпјјДк giavni in odgaBTO tiredrffk postati naročnik tednika OEESfes; _________ SMOKRACI.IA ker se ob vseLsvoii -/лајлшзВ/ш л spopö|n*ü3£J m УМџгш Nebeško kraljestvo je epski spektakel o križarskih vojnah. Balian iz Ibelina je mladi kovač iz Jeruzalema, ki se poda v vojno, da bi svoje ljudstvo ubranil pred tujimi osvajalci. Orlando Bloom igra kovača Baliana, ki je izgubil družino in skoraj tudi vero. Verske vojne, ki divjajo v oddaljeni Sveti deželi, se mu zdijo daleč stran, vendar se po spletu okoliščin za-pletevto neverjetno dramo. Sredi poganstva in spletk srednjeveškega Jeruzalema se zaljubi, dozori v voditelja in se nazadnje s pogumom in spretnostjo postavi v bran mestu, ki mu grozi poguba. Usoda najde Baliana v podobi velikega viteza Godfreyja Ibe-linskega, igra ga Liam Neeson, križarja, ki se za kratek čas vrne domov iz bojev na Vzhodu. Izkaže se, da je Godfrey Balianov oče, hkrati pa mu Godfrey razkrije tudi pravi pomen vitešt-va in ga popelje na popotovanje čez kontinente do Svetega mesta. V tem trenutku v Jeruzalemu -med drugo in tretjo križarsko vojno -vlada trhlo premirje po zaslugi razsvetljenega krščanskega kralja Baidwina četrtega. Pomaga mu svetovalec Tiberias, vojaško pa položaj nad- I Kingdom of Heaven Režija: Ridley Scott Scenarij: William Monahan Produkcija: Ridley Scott Igrajo: Orlando Bloom, Eva Green, Liam Neeson, Brendan Gleeson, Jeremy Irons Premiera: 5. 5. 2005 Distribucija: Continental film zoruje legendarni muslimanski voditelj Saladin. A Baldwinu so dnevi šteti, saj fanatizem, pohlep in ljubosumje med križarji ogrožajo mir. Baldwinovo vizijo miru - nebeško kraljestvo - podpira peščica vitezov, med drugim Godfrey Ibelinski, ki so prisegli, da bodo mir branili častno, tudi za ceno lastnega življenja. Ko Godfrey svoj meč izroči sinu, mu izroči tudi skrivno prisego: varovati nemočne, varovati mir in se truditi za dosego sožitja med verami in kulturami, zato da bi nebeško kraljestvo lahko cvetelo na zemlji. Balian vzame meč in stopi v zgodovino. Danska režiserka Susanne Bier se tokrat predstavlja z močno in pretresljivo dramo, kjer moški bije bitko, da bi lahko pridobil nazaj svoje življenje in ljubezen, kot posledico tragičnega dogodka. Brata Michael, igra ga Ulnch Thomsen, riero, čudovito ženo Sarah (Connie je imel svoje življenje popolnoma Nielsen) in čudoviti hčerki. Njegov pod nadzorom: uspešno vojaško ka- mlajši brat Jannik, Nikolaj Lie Kaas, pa je porednež, ki živi na robu še dovoljenega. Ko Michaela pošljejo po službeni dolžnosti z misijo Združenih narodov v Afganistan, se vez med bratoma za vedno pretrga. Ob odhodu so zadnje besede, ki jih izreče svoji ženi: "Ne glede na to, kaj se zgodi, vedno te bom ljubil." Po- Will Farrell bo zaigral v komediji Land of the Lost, filmu, ki temelji na istoimenski televizijski seriji iz let 1974 do 1977. Projekt družbe Universal Pictures bo režiral Adam McKay, nekdanji scenarist sova Saturday Night Live in režiser filma Anchorman s Farrellom. Glavni junaki serije so bili gozdarski rendžer Rick Marshall ter njegova otroka Will in Holly, ki med splavarjenjem po reki Colorado padeta v vremensko luknjo in končata v čudnem svetu, ki ga naseljujejo dinozavri. Farrella bomo še gledali v Universalovi komediji Kicking & Screaming ter v filmu Bewitched, v katerem je njegova partnerka Nicole Kidman. Film o svojem življenju se je odločila posneti Missy Elliot. O svoji ideji je znana raperka dejala: "Ljudje si ne morejo misliti, kaj vse sem v življenju prestala," in dodala, da ne bo igrala samo sebe. "Ne želim igrati v filmu, saj verjamem, da moje življenje ne bi bilo prikazano v pravi luči." Missy je idejo dobila ob gledanju filma 8 milj z Emi-nemom, prepričana pa je, da je bil film uspešen zato, ker je zelo dobro orisal pevčevo življenje, preden je ta postal uspešen glasbenik. Ključ za uspeh novega filma Woodyja Allena je Scarlett Johansson. Woody je neobičajno dobro razpoložen, saj verjame v talent te mlade igralke. 20-letno Scarlett je angažiral, potem ko je njegova prva izbira igralka Kate Winslett od projekta odstopila. Čeprav je pred pre-mierami svojih filmov vedno paranoičen, je tokrat bolj prepričan sam vase, saj ga je Scarlett Johansson s svojim igranjem zelo navdušila. Mojstrsko delo Režiser Ridley Scott je mojster epskih filmskih pripovedi z globoko osebno noto, kot je med drugim dokazal s filmi Gladiator, Iztreblje-valec in Sestreljeni črni jastreb. V Nebeškem kraljestvu se je lotil kri- žarskih vojn, dvestoletnega spopadanja Evrope in Vzhoda, ki je spremenilo svet - in zasnoval zgodbo o mladem Francozu, ki najde svojo usodo kot vitez in izkusi, kaj ta veličastni naziv resnično pomeni. Ridley Scott zgodovinska dejstva uporablja le kot ozadje za intimno človeško dramo, dvigne tančico mističnega z viteštva in oživi titan-sko bitko med muslimani in kristjani, bitko za Sveto deželo, ki se je bojevala pred tisočletjem, a odmeva še danes. William Monahan je scenarij napisal v sodelovanju s Scottom in dogajanje izmišljene zgodbe postavil tik pred začetek tretjega križarskega pohoda, ko so v Jeruzalemu in v večini Svete dežele vladali evropski vitezi, ki sta jih v križarske vojne potegnili versko vrpnje in obljuba po zemlji in bogastvu v eksotičnih krajih. Monika Maljevič na kratko Znani filmar George Lucas je imel s pisanjem scenarija za zadnji del Vojne zvezd kar nekaj težav. Lucas je priznal, da mu je primanjkovalo navdiha, zaradi česar se je moral prisiliti h klasičnem delovnem času. "S pisanjem sem začel zjutraj, končal pa pozno popoldne in tako pet dni na teden. Najpogosteje nisem imel navdiha, vendar sem se prisilil, da na dan napišem pet strani. Moralo je biti tako, sicer ne bi napisal niti strani na dan," je dejal Lucas, čigar tretje nadaljevanje filma Vojna zvezd pričakujemo v kinematografih ta mesec. Za svoj naslednji projekt si je Natalie Portman izbrala film Mr. Magorium's Wonder Emporium režiserja Zacha Helma. Helm je napisal tudi izvirni scenarij, zgodbo filma pa opisuje kot fantazijo, ki se lahko uvrsti nekje med filma Willy Wonka and the Chocolate Factory in Big. Portmanova bo v filmu igrala menedžerko trgovine z igračkami, ki jo obsede duh ekscentričnega lastnika trgovine. Mlada igralka bo začela projekt snemati takoj, ko konča film Goya's Ghost,v katerem je njen partner Javier Bardem. (Ж ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje tem pa Michaelovo ženo obvestijo, da je njegov helikopter izginil nekje v Afganistanu, in ga razglasijo za pogrešanega, saj v sestreljenem helikopterju ni bilo preživelih. Ta novica je zelo tragična za njegovo družino na Danskem. Sarah najde tolažbo v Jannikovem naročju. Ta kljub vsemu v celoti prevzame odgovornost zanjo in za njuni hčerki. Kmalu postane jasno, da njuna čustva preraščajo v nekajj več kot samo simpatijo, ki jo čutita drug do drugega. Vse se je rodilo iz bolečine in žalosti. Michael se nekega dne po čudežu vrne domov. Zaradi nasilja, ki gaje doživel v obdobju ujetništva v Afganistanu, ima velike travme. Kmalu spozna, da doma nič več ni tako, kot je bilo ... нвннаннав Brodre Režija: Susanne Bier Scenarij: Susanne Bier, Anders Thomas Jensen Produkcija: Peter Aalbk Jensen, Sisse Graum Olsen Igrajo: Connie Nielsen, Ulrich Thomsen, Nikolaj Lie Kaas, Bent Mejding, Solbjorg Hojfeldt, Sarah Juel Werner Premiera: 5. 5. 2005 Distribucija: A. G. Market ELEKTROPROM d.o.o. 1412 KISOVEC tel.: 03 S6 57 ISO fax: 03 16 71 488 www.elektroprom.si PETEK, Slovenija 1 6.5.2005 a 6.25 6.25 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.50 10.10 10.40 11.30 12.15 13.00 13.15 13.15 13.45 14.00 15.00 15.05 15.40 16.05 16.25 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.50 22.00 22.50 0.05 0.25 1.20 1.50 2.15 2.40 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO IUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR PRIPRAVLJENA ALI NE, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE ENAISTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE ODDA|A ZA OTROKE PRISLUHNIMO TIŠINI Z VAMI NA POTI Z 2ERIAVI, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA OSMI DAN POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA DUHOVNI UTRIP TA IN TA IN TA DRUGI, PORTRET CIRILA KOSMAČA POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.10) TIMOTEIHODIVŠOLO, RISANA NANIZANKA, 5/26 (VPS 15.45) IZ POPOTNE TORBE: MEHURČEK (VPS 16.10) SLOVENSKI VODNI KROG: KOLPA, IZOBRAŽ. DOKUMENT. ODDAJA (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) LEDENA SVETOVA, NOVOZELANDSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3 (VPS 17.30) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) NEW YORK • LONDON, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/7 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) TURISTIKA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV SLOVENSKI VODNI KROG: KOLPA, IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, PON. DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 02.10) INFOKANAL 9.55 MacGyver, 3. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki Jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 139. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 34. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 3. sezona, 11. del ameriške naniz. 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Moja super sestra, 2. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Trač tedna 19.50 E+Obisk 20.00 Midve z mamo, 3. sezona, 1. del am. naniz. 20.55 Komedija: Nune pojejo, ameriški film 22.40 Ženske zadeve, 1. sezona, 3. del ameriške nanizanke ^ 23.35 Vroča Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.15 E+, ponovitev Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.25 TV PRODAJA 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 10.35 TV PRODAJA 11.10 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 11.15) 11.40 DRŽAVNI SOVRAŽNIK, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 11.45) 13.00 TEDENSKI IZBOR 13.00 JASNO IN GLASNO: GLEDAM PROFESORJA, VIDIM...?, KONTAKTNA ODDAJA 13.50 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA 14.50 ŠPORT ŠPAS 15.30 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE (VPS 15.30) 16.10 INNSBRUCK: SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEjU NA LEDU, PRENOS (VPS 16.10) 18.45 KOŠARKA FINAL FOUR, POLFINALE: MACCABI ■ PANATHINAIKOS, POSNETEK IZ MOSKVE (VPS 18.45) 19.35 MOSKVA: KOŠARKA FINAL FOUR, POLFINALE: CSKA - TAU CERAMIČA, PRENOS (VPS 19.35) 21.30 ALPE-DONAVA-IADRAN (VPS 20.55) 22.00 VIDEOPISMA, DOKUMENTARNA SERIJA, 4/10 (VPS 21.25) 22.25 SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 10/22 (VPS 21.55) 22.50 POPOLNIH STO, SRBSKO-ČRNOGORSKI FILM (VPS 22.25) 0.30 ANALIZA PA TAKA, AM. FILM, PON. (VPS 00.00) £15 INFOKANAL Kanal A Pop TV PCP 6.25 24UR, ponovitev 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Pet skrivnosti, ponovitev 57. dela mehiške nad. 9.10 Zastavljeno srce, ponovitev 28. dela venezuelske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Srčna dama, ponovitev 54. dela mehiške nad. 11.20 Prava ljubezen, ponovitev 26. dela venezuelske nadaljevanke 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prava ljubezen, 27. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 55. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 29. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 58. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sanjska ženska 21.30 Akcija: Samo še 60 sekund, ameriški film ^ 23.35 Pod lupo pravice, 1. sezona, 8. del am. naniz. 0.30 XXL premiere 0.35 Oni živijo!, ameriški film ^ 2.20 24UR, ponovitev 3.20 Nočna panorama TevePika BE 6.00 Tv prodaja 6.30 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev, pon 7.30 A TO JE TO! z Rezo, pon 8.00 Slo - motion, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 12.00 To morate vedeti!, naložbeno življenjsko zavarovanje - Prizma, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Slovenska glasbena lestvica, pon 14.30 Tv prodaja 15.00 Glasbeni mozaik 15.30 Rally Hella, pon 16.00 Do zdravja z Irmo Bembič, pon 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, magnetna terapija z Biosinhromom, prvič 18.30 Kulturne drobtinice, odmevi iz gledališč, pon 19.00 Navigator, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 DemoKino, virtualna biopolitična agora 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Avto šok, 1 del, prvič 23.00 Trenja, POP TV 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik Prva TV s raca 9.20 TV prodaja 9.25 Triki jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 422. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 49. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.10 Ena na ena skozi ključavnico, ponovitev 14.55 Dobro je biti... Michael Jackson, razvedrilna oddaja 15.25 Sanje sveta, 4. del italijanske mini serije 15.55 Resnične zgodbe - v iskanju pravice 16.40 Reklamni predah, razvedrilna oddaja 17.10 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 423. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 50. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Policist s petelinjega vrha, 3. del srbske naniz. 21.00 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.55 Gospod Bean, 7. del angleške serije 22.25 Okrožje Columbia, 1. del 2. sezone am. naniz. 23.20 Pay Off, film (2003) 01.00 Policist s petelinjega vrha, 3. del srbske naniz. 02.00 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 02.55 Gospod Bean, 7. del angleške serije 03.25 Okrožje Columbia, 1. del 2. sezone ameriške nanizanke SOBOTA, 7.5.2005 Slovenija 1_Д 6.25 TEDENSKI IZBOR 6.25 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 7.35 POD KLOBUKOM 8.10 AJKEČ PRI RESTAVRATORJIH: AJKEČ IN VITRAJ, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 6/10 8.25 ZLATKO ZAKLADKO: OB KOLPI V DAMELJ 8.50 KINO KEKEČ: CIRILKA: MESTNE MIŠKE, DANSKI ANIMIRANI FILM (VPS 08.50) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 TURISTIKA, PONOVITEV 13.40 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 13.30) 14.10 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA PO DVA|SETIH LETIH, ČEŠKA NADALJEVANKA, 8/13, PON. 15.10 VITTORIO - TRENUTKI SREČE, NEMŠKI FILM (VPS 15.05) 16.40 MINUTE ZA ... "SOKOL MLADI, NAŠA NADA", 100 LET OBUJENEGA ILIRSKEGA SOKOLA, DOKUMENTARNA ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 16.30) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.20 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) 18.40 PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 TOTALNA RAZPRODAJA, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZ., 3/10 (VPS 20.00) 20.35 HRI-BAR (VPS 20.35) 21.35 PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.35 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 5/12 (VPS 22.30) ^ 23.30 KRALI JE ŽIV, DANSKI FILM (VPS 23.25) 1.15 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) 2.20 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 11.15 TV PRODAJA 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.00 VIDEOPISMA, DOKUMENTARNA SERI|A, 4/10 12.30 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 13.00 DVANAJST TOČK, POGOVOR OB VIDEO PREDSTAVITVI 39 SKLADB ZA EVROVIZIJSKO POPEVKO 2005 15.55 KOŠARKA NBA ACTION (VPS 15.5S) 16.25 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 16.25) 16.55 DOMŽALE: LIGA SIM08IL V NOGOMETU, DOMŽALE - CMC PUBLIKUM, PRENOS (VPS 16.55) 19.00 ŠPORT (VPS 19.00) 20.00 VROČA VEČERJA, AMERIŠKI FILM (VPS 20.00) 21.35 VEDEL JE, DA IMA PRAV, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/4(VPS 21.05) 22.35 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00) 23.35 MARVIN GAYE, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 23.00) 0.40 INFOKANAL Kanal A 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 30. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 31. dela ameriške nadaljevanke 11.00 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 32. dela ameriške nadaljevanke 11.50 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 33. dela am. nad. 12.40 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 34. dela am. nad. 13.30 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde 14.55 Dežela pred časom, risani film 16.15 Novi stari očka, 1. del ameriške humor, naniz. 16.40 Umor, je napisala, 2. sezona, ameriška naniz. 17.35 Skriti griči, 8. del ameriške humor, nanizanke 18.00 Povodni mož 19.00 E+ 20.00 Kriminalka: Puščvski jetnik, ameriški film 22.00 Las Vegas, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 22.50 Umor med prijatelji, ameriški film 0.25 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCi> 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Najlepše pravljice bratov Grimm: Zli duh, sinhr.ris.fiim 8.25 Tom in Jerry, risana serija 8.35 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 8.55 Mali rdeči traktor, sinhronizirana risana serija 9.05 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.15 Knjiga o džungli, sinhronizirani risani film 10.05 Transformerji, sinhronizirana risana serija 10.30 Mišek Stuart Little, risana serija 10.55 Družinski pes, risana serija 11.25 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.55 Šolska košarkarska liga 12.55 Formula 1, prenos treninga 14.05 Prelomljene obljube, ameriški film 15.55 Rajski svet: Južni otok, dokumentarna oddaja 17.00 24UR-vreme 17.10 Boj z aidsom, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Nori na Mary, ameriški film 22.10 Samo tu ne, ameriški film 0.15 Nočna vrnitev, ameriški film 2.00 24UR, ponovitev 3.00 Nočna panorama TevePika EE 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 Z glavo na zabavo, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 10.00 Avto šok, 1 del, pon 10.30 To morate vedeti!, naložbeno življenjsko zavarovanje - Prizma, pon 11.30 Zeleni vodnik, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Podelitev nagrad, dnevi slovenske obrti, pon 13.30 Glasbeni mozaik 14.30 ŠKL, šolska košarkarska liga 15.30 DemoKino, virtualna biopolitična agora, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon 17.30 A TO JE TO! zabavno - poučna oddaja z Rezo, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, pon 18.30 Predah v gibanju, gostja: Aksinija Kermauner, pon 19.30 Rokomet moja igra, pon 20.00 Toftalka, ekranizirani butik ND, prvič 20.30 Modro, navtična oddaja 21.00 Sijaj, pon 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 In line, oddaja o in line hokeju, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik Prva TV Q И0 07.50 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Čarovnije, 46. del italijanske serije 09.35 Čarovnije, 47. del italijanske serije 1030 Čarovnije, 48. del italijanske serije 11.25 Čarovnije, 49. del italijanske serije 12.20 Čarovnije, 50. del italijanske serije 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Gloss Explosive, ponovitev 14.30 Ali G 15.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.00 Kraljevske družine, dokumentarna serija 16.55 Enzo Ferrari, 3. del italijanske mini serije 17.50 101 zgodba Hollywooda 18.30 Hotel poldruga zvezdica, 8. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Kaj bo za večerjo, angleška komedija, 2000 22.00 Bazen, francoska drama, 2003 ^ 00.00 Reporter X 00.30 Kaj bo za večerjo, angleška komedija, 2000 02.30 Bazen, francoska drama, 2003 04.30 Reporter X NEDELJA, Slovenija 1 0 ŽIV ŽAV: ROLI POLI OLI, RISANA NANIZANKA, 17/24; TIMOTEI HODI V ŠOLO, RISANA NANIZANKA, 17/26; FRAČJI DOL, RISANA NANIZANKA, 17/23 (VPS 07.30) 9.55 POMAGAJMO SI, ODDA|A TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.55) 25 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 10.25) 10.55 GOSPODAR DUHOV, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/13 (VPS 10.55) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.25 OBZORJA DUHA (VPS 11.25) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 PRI IOŽOVCU Z NATALIJO (VPS 13.10) 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) 14.20 POLDNEVNIK 14.25 ČLOVEŠKI FAKTOR 14.30 GLAS LJUDSTVA 14.35 NEDELJSKO OKO 14.45 PET MINUT SLAVE 14.50 PANIKA, IGRANA REPORTAŽA 14,55 PLANETV 15.30 PREDMET POŽELENJA 15.50 ŽIVE LEGENDE 15.55 ŠPORT S ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA 16.05 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 16.10 OSMI POTNIK 16.20 LORELLA 16.35 STEREOTIPI 16.45 ŽIVALSKI SVET, ANIMIRANA SERIJA 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 17.15) 17.20 GLASBENI DVOBOJ 17.35 KEK'S 17.45 VABILO ZA DVA 18.05 VROČE 18.10 DRUŽABNA KRONIKA 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 HOPLA, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 ČARLI IN MIMO, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.45 Š-ŠPORTNA ODDAJA (VPS 21.45) 22.15 VEČERNI GOST (VPS 22.15) 23.15 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 23.15) 23.35 SLOVO OD VČERAJŠNJEGA DNE, NEMŠKI ČB FILM (VPS 23.35) 1.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) 2.10 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.25 TV PRODAJA 10.10 ŠPORT ŠPAS (VPS 10.30) 10.40 HRI-BAR, PONOVITEV 11.40 KOROŠKA POJE 2005, REPORTAŽNI ZAPIS (VPS 12.00)_ 12.10 NAŠA PESEM 2005, SKLEPNI KONCERT NAJBOLJŠIH ZBOROV (VPS 12.30) 13.00 DIVJA SRCA: MOŠKI (SAMSKI) IN OTROK, NEMŠKI FILM (VPS 13.00) 14.25 TV PRODAJA 15.00 FINALE LIGE PRVAKOV V ROKOMETU: BARCELONA - CIUDAD REAL, POSNETEK IZ BARCELONE (VPS 15.00) 16.30 MOSKVA: KOŠARKA FINAL FOUI, FINALE, PRENOS (VPS 16.30) 19.00 CHRISTINA AGUILERA: TO JE GONILO, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 19.00) 20.00 OGNJENA GORA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) 20.50 NAŠE SKRIVNO ŽIVL|EN|E, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 4/22 (VPS 20.55) 21.40 IMPROMPTU - ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA 21.40 EXODOS: STROKOVNE NAGRADE BALETNIH UMETNIKOV SLOVENJ 21.55 SYLVIE GUILLEM, FRANCOSKI FILM O BALERINI (\(P 22.50 NAŠI OPERNI PEVCI: SONJA HOČEVAR (VPS 22.40) 23.05 PLES NA SEVERU: PRAVLJICA, FRANCOSKI PLESNI FILM, 10., ZADNJI DEL (VPS 22.55) 23.15 INFOKANAL E DRUŠTVA IJE (VPS 21.45) PS 21.55) 8.5.2005 _a Kanal A 9.20 9.50 10.40 11.30 12.20 13.10 13.55 14.50 16.10 16.35 17.30 18.00 20.00 21.35 22.30 23.00 1.00 por ovitev 135. 23.35 00.05 por ovitev 136. 00,30 02,30 por ovitev 137. 03.15 ponovitev 138. 04.05 04.35 ponovitev 139. TV prodaja Mladi in nemirni, 4. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, p dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, p dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, f dela ameriške nadaljevanke dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Dežela pred časom: Velika dolina, risani film Novi stari očka, 2. del ameriške humor, naniz. Umor, je napisala, 2. sezona, ameriška naniz. Skriti griči, 9. del ameriške hum ji E+ Družinski film: Francoske pustolovščine, ameriSki Tihi zločin, 2. sezona, ameriška i Navigator Vojački, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev зг. nanizanke ki film nanizanka Pop TV PCP 7.30 8.00 8.00 TV prodaja Ringa-Raja: Najlepše pravljice bratov Grimm: Vodna vila, sinhr.ris.film Tom in Jerry, risana serija Bobek in Ciril, sinhronizirana ri$ana serija Mali rdeči traktor, sinhronizirana risana serija Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija Transformerji, sinhronizirana risana serija Formula 1, prenos treninga Sanjska ženska, ponovitev Šolska košarkarska liga, ponovitev Formula 1, prenos dirke za VN Španije Resnični svet, dokumentarna oddaja Tajna agentka, ameriški film 24UR - vreme Entrada • kuhinje Latinske Amerike, dokumentarna oddaja 24UR Nedeljski film: Dobre mrhe, ameriški film Športna scena Društvo mrtvih pesnikov, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 19.00 In line, oddaja o in line hokeju, pon 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 Preživetje ob ognju, učni film, TV studio ministrstva za obrambo, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, naložbeno življenjsko zavarovanje - Prizma, pon 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik Prva TV B И0 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.45 Risani film 09.30 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 12.00 Skozi ključavnico, ponovitev 12.45 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 13.35 Alo, alo, 7. del angleške serije 14.05 Gospod Bean, 7. del angleške serije 14.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 15.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.00 Rock Otočec 2000, reportaža 16.35 Reklamni predah, razvedrilna oddaja 17.05 Kaj bo za večerjo?, angleška komedija, 2000 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 22.00 Znani in zanimivi 22.45 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija Gospod Bean, 7. del angleške serije Dobro je biti..., razvedrilna oddaja Svitanje, francoska drama, 2002 Znani in zanimivi Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija Gospod Bean, 7. del angleške serije Dobro je biti..., razvedrilna oddaja PONEDELJEK, Slovenija 1 /ePika 6.25 6.25 6.40 7.00 7.05 7.55 8.00 10.05 13.00 13.15 13.15 14.30 15.00 15.05 15.40 16.05 16.15 16.30 17.00 17.30 17.45 18.25 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13,00 13.30 14.00 15.30 16.00 16.30 18.00 Tv Prodaja Toftalka, ekranizlrani butlk ND, pon Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu Aruna, dr. alternativne medicine, 3 del., pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon V harmoniji z naravo, pon A TO JE TO! zabavno - poučna oddaja z Rezo, pon Tam, kjer je veselje doma Avto Sok, 1 del, pon Z glavo na zabavo, pon DemoKino, virtualna biopolltici Slo - motion, pon 21.20 22.00 22.50 23.45 0.40 1.05 1.35 Slovenija 2 9.05 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČEK 9.25 SLOVENSKI VODNI KROG: KOLPA, IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA 9.55 OTROŠKI INFOKANAL 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 11.10 TURISTIKA 11,30 Š -ŠPORTNA ODDAJA 12.00 INNSBRUCK: SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, PRENOS (VPS 12.00) 14.45 IMPROMPTU - ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, PONOVITEV 14.45 EXODOS: STROKOVNE NAGRADE DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE 15.00 SYLVIE GUILLEM, FRANCOSKI FILM O BALERINI 15.50 NAŠI OPERNI PEVCI: SONJA HOČEVAR 16.10 PLES NA SEVERU: PRAVLJICA, FRANCOSKI PLESNI FILM, 10., ZADNJI DEL 16.20 OGNJENA GORA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 17.20 DEDIŠČINA EVROPE: MATI TEREZA, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 1/2, PONOVITEV (VPS 17.20) 18.55 PEŠČICA IZBRANIH, AMERIŠKA NAD., 9/10, PONOVITEV (VPS 18.55) ^ 20.00 OSEBNO (VPS 20.00) 20.30 RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 20.30) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 22.00 ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00) 22.30 ŠTUDENTSKA (VPS 22.30) 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.20 INFOKANAL Kanal A 9.5.2005 _a TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA POROČILA (VPS 07.00) DOBRO JUTRO POROČILA OB 60. OBLETNICI KONCA 2. SVETOVNE VOJNE, PRENOS IZ MOSKVE (VPS 12.00) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA PRVI IN DRUGI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.20) TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 36/45 (VPS 15.55) RISANKA RADOVEDNI TAČEK: HARMONIKA (VPS 16.15) AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: AJKEC IN UMETNINE IZ KAMNA, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 7/10 (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) ZAKLADI SVETA: BAUHAUS - MIT IN ZMOTE, NEMŠKA IZOBRAŽEVALNA ODDAJA (VPS 17.30) OAZA ZA VODNE BIVOLE IN PELIKANE, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.45) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) LOLEK IN BOLEK, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT OBLETNICA KONCA 2. SVETOVNE VOJNE, PRENOS IZ CANKARJEVEGA DOMA (VPS 20.00) PODOBA PODOBE (VPS 21.20) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) DEDIŠČINA EVROPE: ČAROVNICE, NEMŠKA DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 1/3 (VPS 22.50) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. PODOBA PODOBE, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) INFOKANAL 9.20 TV prodaja 9.25 Triki Jamieja Oliverja, ponovitev angleške oddaje 9.55 MacGyver, 3. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki Jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Miadi in nemirni, 4. sezona, 140. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 35. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 3. sezona, 12. del ameriike nanizanke 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 16. del ameriške humoristicne nanizanke 17.30 Moja super sestra, 2. sezona, 16. del ameriške humoristicne nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.45 E+Torba 18.55 E+ Sanjske minute 19.50 Et Manipulacija 20.00 Filmski ciklus - Charlie Sheen: Končna hitrost, ameriški film 21.50 Zvezdna vrata, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke 22.45 Will in Grace, 5. sezona, 18. del ameriške humoristicne nanizanke 23.15 Seinfeld, 4. sezona, 10. del ameriške humoristicne nanizanke 23.4S Caroline v velemestu, 1. sezona, 10. del ameriške humoristicne nanizanke 0.15 E+, ponovitev Pop TV PCR ia agora, pon 6.30 INFOKANAL 8.30 TV PRODAJA 9.05 TEDENSKI IZBOR 6.55 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Pet skrivnosti, ponovitev 58. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 29. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 55. dela mehiške nad. Prava ljubezen, ponovitev 27. dela venezuelske nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prava ljubezen, 28. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 56. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 30. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 59. del mehiške nadaljevanke 24UR Naša mala klinika, 2. sezona, 13. del slovenske nanizanke Providence, 4. sezona, 12. del ameriške nanizanke Skriti aduti, 13. del ameriške nanizanke 11 XXL premiere_// 22.50 Alias, 1. sezona, 21. del ameriške nanizanke 23.45 Nepravi čas za smrt, ameriški film 1.20 24UR, ponovitev 2.20 Nočna panorama TevePika □H 06.00 Tv Prodaja 06.30 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon 07.00 Sijaj, pon 07.30 ŠKL, šolska košarkarska liga 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 09.30 In line, oddaja o in line hokeju, pon 10.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon 13.00 Slo - motion, pon 13.30 Rokomet moja igra, pon 14.00 Trenja, POP TV 15.30 Tv Prodaja 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Avto šok, 1 del, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, odmevi iz gledališč, pon 19,30 In line, oddaja o in line hokeju, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, transcendentalna meditecija, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 TV Dražba, dražba umetnin z Mariom, živo 00.00 E + 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik Prva TV 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 423. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 50. del italijanske serije 11,55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 Spomin 13.35 TV prodaja 13.50 Okrožje Columbia, 1. del 2. sezone ameriške nanizanke 14.35 Svitanje, francoska drama, 2002 16.30 Znani in zanimivi 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 424. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 51. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ubežnik, angleški triler, 2001 21.30 Alo, alo, 8. del angleške serije 22.00 Urška šov 23.00 Ubežnik, angleški triler, 2001 00.30 Alo, alo, 8. del angleške serije 01.00 Urška šov TOREK, 9.05 9.25 9.35 10.05 10.45 11.55 13.00 13.15 13.15 14.20 15.00 15.05 15.40 16.05 16.10 16.15 16.30 17.30 18.00 18.35 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.35 аШии ajkec pri restavrator|ih: ajkec in umetnine iz kamna, poučno-razvedrilna oddaja, 7/10 cedrik, risana nanizanka, 15/52 šport Spas zgodbe iz školjke sožitja, svetovalna oddaja tv maribor pri jožovcu z natalijo poročila, Sport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor hri-bar totalna razprodaja, družinska humoristična nanizanka, 3/10 poročila, promet (vps 15.00) mostovi • hidak: potepanja • barangoljsok (vps 15.10) zmajske zgodbe, risana nanizanka, 6/26 (vps 15.45) risanka miška smetiska: klobuk, risanka (vps 16.10) zlatko zakladko: ob starem kalu (vps 16.15) knjiga mene briga - pino mlakar: srečne zgodbe bolečina, ponovitev (vps 16.30) novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) razgledi slovenskih vrhov - triglav, 1. del dokumentarne oddaje (vps 17.30) modro (vps 18.05) metka in zverinko zver, risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport pod žarometom (vps 20.00) mednarodna obzorja (vps 21.00) odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00) 8. maj 1945, francoska dokumentarna oddaja (vps 22.50) razgledi slovenskih vrhov - triglav, 1. del dokumentarne oddaje, ponovitev dnevnik, vreme, magnet, šport, ponovitev pod žarometom, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.55) infokanal Slovenija 2 6.30 9.25 10.00 10.45 11.20 11.20 11.50 12.20 12.50 13.20 14.00 15.40 16.40 17.10 19.35 22.00 23.35 infokanal tv prodaja otroški infokanal tv prodaja tedenski izbor študentska aritmija, glasbena oddaja osebno slovenci v italiji resnična resničnost proslava iz berlina, prenos (vps 14.00) studio city, ponovitev mostovi - hidak: potepanja - barangoljsok, ponovitev davi, izbor iz jutranjega programa (vps 17.10) podobe časa - ob 60-letnici radia maribor (vps 18.00) vizum za prihodnost, bosanska humoristična nad., 5/20 (vps 19.35) 100 let slovenskega filma: tri četrtine sonca, slovenski film (vps 20.30) košarka nba, posnetek (vps 22.00) infokanal Kanal A A 10.5.2005 Slovenija 1_П 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.20 TV prodaja 9.25 Triki Jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 9.55 MacGyver, 3. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 141. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 36. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 3. sezona, 13. del ameriške nanizanke 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Moja super sestra, 2. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Sekstra 18.45 E+ Zvezdniški nasvet 19.50 E+ Obisk 20.00 Akcija: Pobesneli Max - Cestni bojevnik, avstralski film ^_ 21.40 Zvezdna vrata, 2. sezona, 18. del ameriške nanizanke 22.35 Will in Grace, 5. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 4. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 23.35 Caroline v velemestu, 1. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 0.05 E+, ponovitev Pop TV PCJ> 6.55 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50 23.45 1.25 2.25 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Pet skrivnosti, ponovitev 59. dela mehiške nad. Zastavljeno srce, ponovitev 30. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 56. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 28. dela venezuelske nadaljevanke Providence, 4. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prava ljubezen, 29. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 57. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 31. del venezuelske nad. 24UR - vreme Pet skrivnosti, 60. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Strast in predsodki, ameriški film XXL premiere Alias, 1. sezona, 22. del ameriške nanizanke Smrt ima srečo, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika Prva TV 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 424. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 51. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.10 Urška šov, ponovitev 15.00 Popoldanski film 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 425. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 52. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20,00 Enzo Ferrari, 4. del italijanske mini serije 20.50 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 21.40 Kraljevske družine, dokumentarna oddaja 22.35 Ali G, 9. del 23.05 Enzo Ferrari, 4. del italijanske mini serije 00.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 00.50 Kraljevske družine, dokumentarna oddaja 01.40 Ali G, 9. del SREDA, IL 52005 Slovenija 1 J 6.00 Tv Prodaja 6.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 In line, oddaja o in line hokeju, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Avto Sok, 1 del, pon 11.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 1Z00 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon 12.30 Kulturne drobtinice, odmevi iz gledališč, pon 13.00 DemoKino, virtualna biopolitična agora, pon 14.30 Tv Prodaja 15.00 Glasbeni mozaik 15.30 Toftalka, ekranizirani butik ND, pon 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, transcendentalna meditecija, pon 17.30 Rad igram nogomet, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 20.00 To morate vedeti!, Slovenica zavarovalniška hiša d.d. 20.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih 21,00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, energijsko gibanje, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika, POP TV 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9,00 9.05 9.05 9.10 9.25 10.05 10.05 11.00 13.00 13.15 13.15 13.35 14.25 15.00 15.05 15.40 16.05 17.00 17.30 18.20 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 22.20 23.20 0.30 1.25 2.15 2.40 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO JUTRO POROČILA DOBRO IUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR MIŠKA SMETIŠKA: KLOBUK, RISANKA ZLATKO ZAKLADKO: OB STAREM KALU KNJIGA MENE BRIGA - PINO MLAKAR: SREČNE ZGODBE BOLEČINA MLADI VIRTUOZI: KLARINETIST MATIC TITOVŠEK (VPS 09.45) TEDENSKI IZBOR LEDENA SVETOVA, NOVOZELANDSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3 SPET DOMA POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR GOSPODAR DUHOV, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/13 POROČILA, PROMET MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.10) JURIJ DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 19/26 (VPS 15.45) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.10) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) Z VAMI (VPS 17.30) TURISTIKA (VPS 18.20) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) TRIJE AGENTJE, RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: NIKJER V AFRIKI, NEMŠKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.20) SVETO IN SVET: SIMBOLI (VPS 23.20) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. Z VAMI, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) INFOKANAL B И0 Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 12.25 TV PRODAJA 13.00 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 13.00) 13.40 TEDENSKI IZBOR 13.40 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 5/20 14.25 ANGELOV NISEM NIKOLI VIDEL, ŠVICARSKA DRAMA (VPS 14.25) 16.15 NIKOLI OB DESETIH. GLASBENA ODDA|A 17.20 MOSTOVI HIDAK. PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA 19.00 SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADAL|EVANKA. 17/20, PONOVITEV (VPS 19.00) (XXXXX znak2) 20.00 INNSBRUCK: SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, PRENOS (VPS 20.00) 45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ELVIS STANIČ CROUP, 1/2 (VPS 22.45) 23.30 DEKLE, NIZOZEMSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.30) 0 INFOKANAL Kanal A 9.20 TV prodaja 9.25 Triki Jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 9.55 MacGyver, 3. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki Jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 142. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 37. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 3. sezona, 14. del ameriške nanizanke 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Moja super sestra, 2. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Najemi me 19.50 E+ Pojezija 20.00 Ekstra magazin 20.50 Popolna preobrazba, 2. sezona, 7. del dokumentarne nanizanke 21.40 Zvezdna vrata, 2. sezona, 19. del ameriške nanizanke 22.35 Will in Grace, 5. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 4. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 23.35 Caroline v velemestu, 1. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 0.05 E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.40 1.20 2.20 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Pet skrivnosti, ponovitev 60. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 31. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 57. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 29. dela venezuelske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prava ljubezen, 30. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 58. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 32. del venezuelske nad. 24UR - vreme Pet skrivnosti, 61. del mehiške nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Krvave roke, ameriški film Na kraju zločina, 4. sezona, zadnji del ameriške nanizanke XXL premiere Alias, 2. sezona, 1. del ameriške nanizanke Vse je v igri, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama 18.30 Poslovni studio, dnevno inform it. oddaja, živo 19.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma 20.30 Sijaj 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapdž 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik POP TevePika 6.00 Tv Prodaja 6.30 Rad igram nogomet, pon 7.00 DemoKino, virtualna biopolitična agora, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, transcendentalna meditecija, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 To morate vedeti!, naložbeno življenjsko zavarovanje - Prizma, pon 13.00 Naša mala klinika, POP TV 14.00 Tv Prodaja 14.30 Glasbeni mozaik 16.45 V družbi z Farmedico, prvič 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 17.30 Kulturne drobtinice, spoznajte založbo Nova revija, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, Bitax, moč narave, izdelki encijan, prvič Prva TV ÖgQ0 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 425. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 52. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.50 TV prodaja 14.15 Enzo Ferrari, 4. del italijanske mini serije 15.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 15.55 Kraljevske družine, dokumentarna oddaja 16.40 Ali G, 9. del 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 426. del talijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 53. del italijanske se "ije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 20.45 Hotel poldruga zvezdica, 9. del angleške serije 21.15 Gloss Explosive, razvedrilna oddaja 21.45 Dick Tracy, ameriška akcijska komedija, 2001 23.30 Ena na ena, pogovorna oddaja 00.15 Hotel poldruga zvezdica, 9. del angleške serije 00.45 Gloss Explosive, razvedrilna oddaja 01.10 Dick Tracy, ameriška akcijska komedija, 2001 ČETRTEK, 12.5. Slovenija 1 EH 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.50 ODDAJA ZA OTROKE 10.10 POD ŽAROMETOM 11.05 IZZIVI 11.35 SVETO IN SVET: SIMBOLI 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (Vlfs 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 VEČERNI GOST 14.15 PODOBA PODOBE 14.40 ODPETI PESNIKI 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAP... (VPS 15.10) 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZ., 19/52 (VPS 15.45) 15.50 RISANKA 15.55 KANE IN ALLU, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE (VPS 16.00) 16.10 NA UNIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.10) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 GEOMETRIJSKE BASNI, RISANA NANIZANKA (VPS 17.25) 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.30) 18.20 DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) 18.40 MOJSTER MIHA, RISANKA (VPf 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 0.25 1.20 2.15 2.40 OSMI DAN (VPS 21.00) 15.00 KNJIGA MENE BRIGA- 15.55 MARKIZ DE SADE: INCEST (VPS 21.30) 16.55 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER: 17.55 MATE BEKAVAC IN 18.00 GODALNI KVARTET TARTINI - O. GOLIJEV: 19.00 SANJE IN MOLITVE SLEPEGA IZAKA (VPS 22.50) 20.00 L VAN BEETHOVEN: 21.30 SIMFONIJA ŠT. 3 V ES-DURU "EROICA", SIMFONIKI RTV SLOVENIJA 22.25 IN WALTER PROOST (VPS 23.25) 22.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. TEDNIK, PONOVITEV 23.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) 1.05 INFOKANAL 2.05 Slovenija 2 6.30 10.00 10.30 11.30 12.00 13.30 14.05 14.05 14.35 15.05 15.30 16.10 18.30 19.00 20,10 22.30 23.40 0.25 INFOKANAL TV PRODAIA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI S1MPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 10/22 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR DUNAJ IN INNSBRUCK: SVETOVNO PRVENSTVO V HOKE|U NA LEDU, ČETRTFINALE, PRENOS (VPS 16.10) MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAP..., PONOVITEV UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 4/17, PONOVITEV (VPS 19.00) (XXXXX znak2) DUNAJ IN INNSBRUCK: SVETOVNO PRVENSTVO V HOKE|U NA LEDU, ČETRTFINALE, PRENOS (VPS 20.10) SUM, ANGL DRAMA, 2, ZADNJI DEL (VPS 2235) ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV POSTOPAČI, ITALIJANSKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 00.30) INFOKANAL Kanal A 2005 a Pop TV 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 61. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 32. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 58. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 30. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 4. sezona, ponovitev 23. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja Prava ljubezen, 31. del venezuelske nad. Srčna dama, 59. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 33. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 62. del mehiške nadaljevanke 24UR Trenja Na kraju zločina: Miami, 2. sezona, 15. del ameriške nanizanke XXL premiere David Blaine: Magični mož, dokumentarna oddaja Pozor - umor je nevaren, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika BE 9.20 TV prodaja 9.25 Triki Jamieja Oliverja, ponovitev angleške oddaje 9.55 MacGyver, 3. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 143. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 38. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 3. sezona, 15. del ameriške nanizanke 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Moja super sestra, 2. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Omara 18.50 E+ Parada plesa z Barbro Drnač 19.50 E+ Večerja z zvezdo 20.00 Krimič: Fanatični morilec, kanadski film 21.50 Zaupanje, angleška nadaljevanka, 4/6 22.50 Linda Green, 2. sezona, 9. del angleške humoristične nanizanke 23.30 Navigator, ponovitev 0.00 Vroča Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.45 E+, ponovitev 6.00 Tv Prodaja 6.30 Kulturne drobtinice, spoznajte založbo Nova revija, pon 7.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, energijsko gibanje, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, transcendentalna meditecija, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Z glavo na zabavo, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 ŠKL, šolska košarkarska liga 14.00 Preverjeno POP TV 15.00 Tv prodaja 15.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, energijsko gibanje, pon 16.00 To morate vedeti!, Slovenica zavarovalniška hiša d.d. 16.30 Preživetje ob ognju, učni film, TV studio ministrstva za obrambo, pon 17.00 A TO JE TO! lutkovna abeceda z Rezo, prvič 17.30 Navigator, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja 100. let avtomobilske znamke Škoda 21.00 Idea tour, turistična oddaja, Idea TV, M. Sobota, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Tv prodaja Prva TV PCP 05.30 06.15 06.30 07.00 07.15 07.30 08.00 08.15 08.30 09.00 09.20 09.35 10.00 10.25 11.00 11.55 12.50 13.15 13.30 13.40 14.05 14.50 16.40 17.10 17.35 18.05 19.00 19.55 20.00 20.30 21.15 21.45 22.30 23.00 23.30 00 Л 5 00.45 01.30 TV prodaja The Best Off TV prodaja Tri v vrsto Spomin Yu-Gi-Oh, risana serija Tri v vrsto Spomin TV prodaja Spomin Tri v vrsto Yu-Gi-Oh, risana serija TV prodaja Sto izložb, sto strasti, 426. del italijanske telenovele Čarovnije, 53. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja TV prodaja Tri v vrsto Spomin TV prodaja Ena na ena, ponovitev Dick Tracy, ameriška akcijska komedija, 2001 Fawlty Towers, 9. del angleške serije Yu-Gi-Oh, risana serija Sto izložb, sto strasti, 427. del italijanske telenovele Čarovnije, 54. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja Plemeniti komentar Sanje sveta, 5. del italijanske mini serije Resnične zgodbe - v iskanju pravice Dobro je biti..., razvedrilna oddaja Skozi ključavnico, pogovorna oddaja Reklamni predah, razvedrilna oddaja Sanje sveta, 5. del italijanske mini serije Resnične zgodbe - v iskanju pravice Dobro je biti..., razvedrilna oddaja Skozi ključavnico, pogovorna oddaja Reklamni predah, razvedrilna oddaja radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05:45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 1ZOO Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 1Z30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan 1230 Iz žitnice slovenstva 13.00 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 21.15 Svetniški kandidati - škof Vovk fjgjjp Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06,20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Iz žitnice slovenstva 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. Maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Škofov nagovor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 23.45 Svetniški kandidati 00.30 Iz življenja vesoljne Cerkve 04.40 Radio Vatikan 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 1530 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno Poročila, Vaša pesem Glasovanje za Vašo pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: Sakralna glasba Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan TOREK SOBOTA po NEDELJEK 05,00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07JO Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Naravoslovne zanimivosti (№.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 1030 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 05,00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 0630 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 1230 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo Ш (2 / 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin trn 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12 50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 08.45 Spominjamo se 05.00 Z molitvijo v nov dan 09.00 Poročila 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 09.15 Napovednik 05.30 Poročila 10.00 Poročila 05.45 Napovednik programa 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 06.00 Pričevalci vere 12.00 Zvonjenje 06.20 Prognostik 12.05 Besede Matere Terezije 06.30 Kratke novice 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 06.35 Kličemo 113 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 12.50 Iz žitnice slovenstva besede z razlago) 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan športna kplumna Esad Babačić Liga NBA je končno priznala, da brez Evropejcev in drugih neameričanov preprosto ne more več. Razvoj dogodkov na zadnjih tekmah kaže, da sloni igra nekaterih najboljših moštev na igralcih, ki niso ameriškega rodu. Na prvem mestu velja to za moštvo San Antonia, ki je sploh kolonija svoje vrste. Kaj bi še radi Brez bravur "norega" Ginobi-lija, ki se je kalil na stari celini, San Antonio ne bi mogel čez trdi Denver, v katerem so doma "čisti" kadri NBA. Poleg Argentinca igrata dokaj pomembno vlogo tudi naša dva, ki sta zadnje čase sicer malce zapostavljena, a se bosta gotovo dejavneje vključila v boj svojega moštva za naslov. Posebej Nesterovič mora izpolniti svoje pod obroči, saj si v nasprotnem primeru ne more obetati prvega slovenskega prstana. Kako dober je Udrih, pove podatek, da je zamenjava za Parkeija, kar ni mačji kašelj. Če mu ne bi zaupali, ga tja gotovo ne bi postavili. Če se Francoz denimo poškoduje, potem bo prav Beno tisti, ki bo nosil eno glavnih bremen pri organizaciji igre. Sicer pa so bile težave proti Denverju pričakovane in verjetno v naslednjem kolu ne bodo imeli tako težkega dela. Morda je pri San Antoniu vse le preveč odvisno od Duncana, zato tudi porodni krči na začetku končnice. Nekaj takšnega kot Tim za San Antonio je za Dallas Evropejec Dirk Nowitzki, ki bi bil lahko legitimen naslednik Lanyja Birda. Odlični Nemec je poskrbel, da so se "telički" skoraj vrnili iz prepada in močno prestrašili Houston, ki je nanizal dve zmagi v gosteh in se očitno prehitro veselil drugega kroga. Če k že omenjenim dodamo Gasola, Krstiča, Sto-jakoviča in še koga, potem je jasno, zakaj govorimo o eivropeiza-ciji severnoameriške košarkarske lige. Po drugi strani pa je na vzhodu še vse tako, kot je bilo nekoč: tam vladajo močni temnopolti fantje, ki ne pustijo, da se jim pod koši sprehajajo kakšni romantiki s te strani velike luže. Ja, vzhod je letos res krut in prav lahko bi se zgodilo, da ubrani naslov prvaka. Zdaj seje Detroitu pridružil še Miami, ki ima vse, kar potrebuje moštvo za prvaka: najboljšega centra in enega najboljših organizatorjev igre z izjemnim učinkom. Če k temu dodamo še Eddija Jon-sa in Mourninga, potem je slika popolna. Moram priznati, da sem kar malce v skrbeh za zmagovalca zahoda, čeprav bi bil seveda vesel, če bi bil to "naš" San Antonio. Drugače mi je zelo všeč moštvo Suns, ki pa bo težko kljubovalo orjakom z druge strani obale. Če bi bilo treba staviti, potem gali niti solovložki. V bistvu je bila slika tako klavrna, daje težko verjeti v obstoj moštva, kakršnega smo gledali to sezono. Ključni igralci so že tako apatični, da jih je težko gledati. Razen neuničljivega Boise, ki ne bo nikdar priznal poraza, so drugi že zgodovina. Niti Ožbolt, ki na trenutke igra izvrstno, ni mogel storiti več. Medtem ko so mladi srbski igralci igrali košarko, so se naši z njo mučili. Zdaj je jasno, da kakšnega velikega talenta pri naših prvakih ni. Na takšnih temeljih pač ne gre graditi, pa četudi pride pod Rožnik kakšen silen pokrovitelj. Nočem delati panike, toda podatek, da so bila vsa moštva na sklepnem turnirju iz Srbije, govori v prid sumu, da se nekatera moštva ne potrudijo dovolj, ko gre za to tekmovanje. Temno plat končnice so okusili igralci Olimpije, ki so izgubili proti nadarjenim košarkarjem Reflexa. Zaspani zmaji so naleteli na mino in se razblinili kot milni mehurčki. Kar je bodlo v oči, je bila nemoč zelenih, ki so izgubili kljubovalnost, s katero so se nekako prebijali skozi sezono. bi bil največji "fix" vendarle Miami. Žal je to najrealnejša izbira! Temno plat končnice so okusili igralci Olimpije, ki so izgubili proti nadarjenim košarkarjem Reflexa. Zaspani zmaji so naleteli na mino in se razblinili kot milni mehurčki. Kar je bodlo v oči, je bila nemoč zelenih, ki so izgubili kljubovalnost, s katero so se nekako prebijali skozi sezono. Od njihove organizirane igre je ostalo bore malo, tako da niso poma- Zdaj pa še malo hokeja, ki bi moral biti slovenski šport številka ena. Že to, da se naši lahko spopadajo z Američani in Kanadčani, je čudež. Res ne vem, kaj bi sploh še hoteli. Morda kakšno točko proti velikanom NHL? Bodimo no malce objektivni in razumni. S tem da je bilo sedem zadetkov proti ZDA preveč, saj je imel odlični Kristan tisti večer precej smole. Pustimo jim igrati in uživati v visoki družbi. Po mnenju Observerja je fotografija "Muhammad Ali vs. Cleveland Williams" iz leta 1966 najpopolnejša. Neil Leiter jo je posnel v Houstonu. V svetu prepogosto izrečenih in nepremišljenih besed se kaj kmalu pripeti, da besede ne zmorejo več povedati vsega svojega bistva. Tedaj je treba VIDETI; tedaj mojstri fotografije vzamejo v roke Bressonov "podaljšek" človekovega uma; tedaj SLIKE preplavijo besede. Inflacija napisanega vselej razvrednoti prvotni pomen besed; inflacija izrečenega pa izkrivi tako glas kot tudi smisel povedanega. Zato je molk čedalje bolj iskana vrednota, ki marsikdaj celo največ pove. Slike (fotografije) bi lahko bile produkt molka, saj se brezskrbno molče kopljejo sredi oceana bombastičnih besed. A v nasprotju z besedami gledalcu dovolijo izpeljavo svoje zgodbe. Protiutež športnemu novinarstvu je športna fotografija. V iskanju najsvetlejšega trenutka Športna fotografija je ena izmed tistih nepogrešljivih plati prikazovanja čudežev športa, ki rešuje (napisano) besedo. Eden vodilnih ameriških fotografov Jerry Lodriguss, zaradi izjemnih vesoljskih posnetkov imenovan tudi Princ teme, je svojo prvo fotografsko ljubezen zamenjal s športno fotografijo, ves kasnejši opus pa podnaslovil Iskanje svedobe. Športna fotografija je torej iskanje najsvedej-šega trenutka nekega športnega dogodka oziroma številnih osebnih zgodb, ki se dogodijo ob vsakokratnem trenutku najpopolnejšega razkazovanja civilizacijskih zmožnosti. Športna fotografija Športna fotografija je ena izmed oblik dokumentarne fotografije. To je vprašanje ujetja trenutka, pravi Lodriguss. "Čas ni naš zaveznik. Pisci in televizija imajo pravico do počasnih posnetkov, mi ne. Vsekakor pa je pri športni fotografiji najpomembnejši preplet strasti s predanostjo in poznavanje športnih zakonitosti." Gre torej za izjemno zanimivo področje fotografije, kjer so rezultat slike, ki hkrati prikažejo dogajanje ter čustvenost tekmovalcev in gledalcev, ki seže od skrajnih izpa- dov obvladovanja, histerije, brutalnosti in sovraštva. Športna dogajanja se navadno odvijajo zelo hitro. Skrajni čustveni vzgibi namreč ne čakajo trenutka, saj so vselej pred trenutkom zavesti. Fotograf - "ko instinkt zamenja premislek" - zato nima dovolj časa za premišljevanje o pravšnji izbiri zaslonke in časa osvetlitve, izbiri nastavitev fotoaparata, objektiva ali bliskavice. Zategadelj mora biti prst na sprožilcu kar se da prežet z dolgoletnimi izkušnjami, poznavanjem opreme in športa. Drag špas Že pri malo resnejšem spogledovanju s to specifično zvrstjo športne fotografije je treba precej globoko seči v žep. Avtomatsko ostrenje tekmovalcev pri 80 km/h in več zmorejo namreč le še visoko zmogljivi profesionalni fotoaparati in objektivi, ki so za veliko večino ljubiteljskih fotogra- Mike Tyson je Evanderju Holyfieldu odgriznil uho 28. junija 1997 v Las Vegasu, potem ko je dognal, da mu ga na boksarski način nikakor ne bo uspelo premagati. Vse to je posnel Jed Jacobsen. Manchestrov Danec Peter Scmeichel se je v Spurdensovem primeru zares "stegnil" in uprizoril pravo vratarsko "parado". Futuristični reli Pariz-Dakar je zadnja iz muzejske zbirke. A samo zadnja iz med naslednjih, ki bodo romale v časopisja in na panoje. na kratko Nadrealistični avtomobilizem iz leta 1912 izpod rok nenadkriljivega Lartiguea, ki je motive črpal tudi prek svojih umetniških prijateljev Picassa, Guitryja, Cocte-auja, Printempsove, van Dongna. fov predragi. Pri športni fotografiji je najpomembneje, da fotograf prikaže tekmovalca, vse drugo pa naredi čim manj moteče. Zato potrebuje objektiv z majhno zaslonko (npr. f/2.8), ki da možnost majhne globinske ostrine. Poleg takih objektivov je priporočljiv fotoaparat, ki zmore čim večje število posnetkov v sekvenci (profesionalni fotoaparati dosegajo hitrosti med 8 in 10 posnetki na sekundo), saj pri športni fotografiji odloča le malenkost med odličnim in ponesrečenim posnetkom. Pri tem pa ne pomaga samo oprema, ampak tudi poznavanje športa. Pri izbiri opreme je potrebna še poprejšnja odločitev, kaj se bo slikalo. Pri nekaterih športih fotograf pride dovolj blizu že s krajšimi objektni (npr. 28-70mm), pri drugih pa potrebuje daljše in dražje objektive. Ostrenje in kompozicija Ostrenje je pri športni fotografiji eden izmed težjih dejavnikov na poti do dobre fotografije. Če želi foto- graf uporabljati avtomatsko ostrenje (ang. auto focus), denimo pri hitrih športih, mu pomaga izključno profesionalna oprema, saj fotoaparati, ki jih uporabljajo ljubiteljski fotografi, niso namenjeni slikanju objektov, ki se premikajo s hitrostjo 80 in več kilometrov na uro. Če takega fotoaparata nima, pa ima na voljo še drugi način. Tedaj preklopi na ročno ostrenje in prednastavi objektiv na določeno točko, mimo katere bo prišel tekmovalec. Ko je tekmovalec, ki ga želi slikati, na tej točki, samo sproži, in če je bil dovolj hiter ter natančen, bo imel enako kakovostno sliko, kot bi bila pri uporabi avtomatskega ostrenja. Poglavitna stvar pri pravilni kompoziciji pa je poudarek tekmovalca. Slikovno spoznavanje zgodovine Ob vstopu v novo tisočletje je Olimpijski muzej v Lozar i predstavil 100 najlepših fotografij s športno tematiko. Ogled stoterice je resnično fascinanten, saj preliv iz črno-be-lih v barvne vsakogar na najlepši mo- goči način popelje mimo vseh najpomembnejših mejnikov zgodovine sodobnega športa. Popotovanje se začne z znamenito fotografijo iz leta 1908 (OI London), ki prikazuje izmučenega italijanskega maratonca Do-randa Pietrija, ki se je pred ciljem petkrat zgrudil, zašel v napačno smer, čez ciljno črto pa so mu pomagali sodniki in gledalci (med drugimi slavni pisec romanov o Sherlocku Holmesu sir Arthur Conan Doyle). Konča se s futuristično fotografijo avtomobilis-tične puščavske preizkušnje Pariz-Dakar iz leta 1999. Vmes pa lahko z užitkom (vsaka slika je zgodba zase; vvsa-ki je delček veselja, žalosti, trpljenja, radosti) poslalomiramo med oveko-večenimi stebrički športne zgodovine. Johnny Weissmüller, Jesse Owens, Di Maggio, Coppi-Bartali, Zatopek, Fangio, Pele, Abebe Bikila, Cassius Clay, Lev Jašin, Mark Spitz, Björn Borg, Carl I^wis, Katarina Witt, Michael Jordan, Ben Johnson in še vrsta drugih so namreč odločilno zaznamovali športno zgodovino preteklega stoletja. Gbserverjev izbor Športni fotografi so potemtakem človeštvu zapustili obsežno umetniško gradivo. Britanski mesečnik Observer Sport Monthly je v ta namen izoblikoval lestvico desetih najlepših. Na prvih dveh mestih sta fotografiji Neila Leiferja iz let 1965 in 1966 z legendarnim Muhammadom Alijem v glavni vlogi. Do desetega mesta si sledijo: fantastična "parada" danskega nogometnega vratarja Petra Schmeichla (David Spurdens, 1994); nadrealistična izpoved neke avtomo-bilistične dirke (Jacques Henri Larti-gue, 1912); izmučeni irski boksarski junak Barry McGuigan po porazu proti Steviu Cruzu (Chris Smith, 1986); zgrešeni strel Michaela Owna (Phil Noble, 1999); Bannistrov rekordni naskok v teku na miljo (Hulton Getty, 1954); odgriznjeno uho Evan-dra Holyfielda (Jed Jacobsen, 1997); Maradonovo preigravanje mimo šestih Belgijcev (Steve Powell, 1982); in Acuši Ogagi v ragbiju (Simon Bruty, 1989). Lovro Kastelic Konec klubske tradicije v Barceloni Številna najbolj znana podjetja z vsega sveta si že dolga desetletja prizadevajo pridobiti oglaševalski prostor na dresih španskega nogometnega velikana Barcelone, vendar je vodstvo klubakljub mamljivim ponudbam vztrajalo pri načelu, da dresi igralcev nimajo sponzorskih našitkov. No, ta tradicija se bo kmalu bržkone končala, saj je predsednik Barcelone Joan Laporta pretekli teden napovedal, da je klub vse bliže sklenitvi pogodbe s Kitajsko, ki naj bi na Barceloninih dresih oglaševala poletne olimpijske ig- re leta 2008. Ni kaj, denar odpira vsa vrata. Tudi v športu. Brez sprememb med teniškimi igralkami Na najnovejši ženski lestvici najboljših teniških igralk sveta, ki jo je pretekli teden objavila Svetovna teniška zveza (WTA), ni večjih novosti. Tako je na prvem mestu lestvice še vedno Američanka Lindsay Davenport, druga je RusinjaMarija Šarapova, tretja Francozinja Amelie Mauresmo, četrti in peti pa sta Američanka Serena Williams in Rusinja Jelena Dementijeva. Najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik je napredovala za dve mesti in je zdaj 44., Tina Pisnik je zdrsnila na 182. mesto. Klmiju Raikkönenu 30.000 evrov kazni Finski dirkač formule 1 Kimi Ra-ikkönen bo moral v domovini plačati 30.000 evrov denarne kazni, ker je februarja lani, ko je s svojim vozilom prevažal kar tri snežne skuter-je, kršil finska transportna pravila. Kazen je tako visoka zato, ker je sodišče upoštevalo, da Raikkönen mesečno zasluži okrog 150.000 evrov. Na Finskem so namreč kazni določene v skladu z zaslužkom. Remiks - Iz pekla do raja Iz pekla do raja, verjetno največja slovenska uspešnica začetka letošnjega leta, za katero je na novem albumu in v duetu s pevko Evo poskrbel Jan Plestenjak. Ni ra- ФЧШШНШШШЈЈШ dijske postaje in skoraj ni dneva, EHHHp'ЧЧ j da te pesmi ne bi slišali vsaj en- -J/ß- тм krat. Zdaj bo radijskemu singlu flj^^^^Hk, i po pričakovanju sledil tudi re- КЈјЗНННк ^ miks. Tega je tokrat pripravila ЦННИн|^> a Љ ^^^H ekipa Deejay Timea oz. Dr. Sil- ЈшШШв* M0 vano DJ. Hkrati je v teh dneh na IV ^ tv-postaje prišel tudi videospot za W omenjeno pesem, sestavljen iz po- ^Шк snetkov Janovega koncerta za 00 Ш4 valentinovo na Gospodarskem razstavišču in izbranih izsekov z izbora za sodelujočo pevko, ki ste ga lahko spremljali v oddaji E+ na Kanalu A. bra Streisand tako kot pred dobrimi štirimi desetletji odpleše valček skozi The Music That Makes Me Dan- Luka navdušuje občinstvo Mladi hrvaški izvajalec, ki ste ga spoznali na letošnji Dori, kjer je na- rotpro.radiodur.si uspešnice Metulj ponujamo še izbor njenih največjih uspešnic. Dvanajst pesmi iz njenih prvih dveh albumov Saša in Če boš moj je polnih čustev, veselja in romantike. Veija-memo, da bodo mnoge navdušile in prepričale, da je Saša Lendero od- Sorry Seems To Be The Hardest Word Eltona Johna? Naj vam razkrijemo še nekaj najbolj izstopajočih 'sodelovanj': LeAnn Rimes s popolno predanostjo odpoje baladno uspešnico Everything I Do I Do It For You Bryana Adamsa, gospelov-ka Yolanda Adams poseže po zvezdah enako prepričljivo kot R. Kelly v I Believe I Can Fly, Chaka Khan mojstrsko pokaže, kako bi morala zveneti Beautiful Christine Aguilera, Bar- stopil s singlom Prolječe in takoj osvojil publiko, nadaljuje s koncerti. Pred nekaj dnevi ste ga lahko videli tudi pri nas, na sklepnem večeru Adam in Eva z napako na TV Paprika, kjer je nastopil z omenjeno skladbo. Pred kratkim je pripravil koncert v Zadru in navdušil prepoln klub Forum. Tako uspešno nadaljuje predstavljanje svojega novega albuma Premijera. Zdaj sledijo koncerti v Sisku, Čakovcu, Vi-rovitici, Splitu in tako naprej, po nekaj koncertov mesečno. Če se boste tako v prihodnjih tednih mudili pri naših sosedih, si boste zagotovo lahko katerega izmed teh nastopov ogledali. 6. maja bo v splitskem Mercatorju podpisoval svoje albume, ki bodo ob tej priložnosti kupcem na voljo po promocijski ceni. Poleg uspešnega začetka kon-certiranja je uspešno pot začela tudi pesem Prolječe, saj je pri Hrvatih osvojila vrhnja mesta toplestvic, hkrati pa jo lahko slišite tudi na nekaterih radijskih postajah pri nas. Ilisrno največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 -___— ce, ki sta jo leta 1964 za Broodway napisala Jule Styne in Bob Merrill, Earth, Wind & Fire posežejo v same globine pesmi The Way You Move Raphaela Saadiqua... Seveda pa ne bi bilo nič tako izbrušeno, kot je, brez producenta in strastnega glasbenega ljubitelja Walteija Afanasieffa in prepoznavnega saksofona Kennyja G, ki s svojo senzualnostjo prežema prav vsako pesem. Tudi inštrumentalne skladbe, v katerih sodeluje z Arturom Sandovalom, Davidom Benoitom in Davidom Sanbornom, imajo Kerrny-Saša in Metulj lična pevka in nesporna nova zvez- jev prepoznavni pečat, čeprav so ne- Saša Lendero si je z nastopom na da slovenskih zabavnih odrov. koliko ostreje in "jazzy" odigrane kot slovenskem izboru za popevko Ev- vokalne. Kenny G, na čigar privlač- rovizije zagotovila nove poti v svoji Kenny G ni zvok je v veliki meri vplival Gro- glasbeni karieri. Metulj je namreč Zbirka duetov Kennyja G je al- over Washington Jr., je glasbenik, čisto drugačna pesem, kot smo jih bum, ki ga je glasbeni svet dolga le- ki nežno razvaja svoje melodije, jih bili vajeni do sedaj. Pozitivno pre- ta čakal in dočakal šele po senečeni smo spoznali novo Sašo in 23 letih prave glasbene ka-lahko rečemo, da z velikim navdu- riere tega romantičnega sak-šenjem pričakujemo, kam jo bo v sofonista, čeprav se je začel glasbeni karieri ponesla prihodnost, z glasbo poklicno ukvarjati Dokazala je, da je odlična izvajal- že leta 1976, ko je igral z or-ka, ki je kos tudi tako zahtevnim kestrom Love Unlimited pevskim podvigom, kot je omenje- Barryja Whitea. Čeprav je na pesem, in strastna pevka, katere Kenny G glasbenik, ki ga pravi glasbeni vzpon očitno šele pri- mnogi poslušalci džeza ne haja. Dokler nam Saša ne postreže cenijo najbolj, pa so tega fe-z novimi presenečenji, vam poleg nomenalnega inštrumentalista, či- bogati z lastnimi čustvi in jih na naj- gar plošče se z lahkoto uvrščajo na lepši mogoči način izraža v odlično lestvice priljubljenosti po vsem sve- izpovednih solističnih vložkih, tu in stapljajo sodoben popzvok z nežnim džezom, mnogi žanrsko neobremenjeni poslušalci vzeli dobesedno za svojega. Pričujoči projekt prinaša vsebino, ki najprej vzbuja zanimanje. Vas zanima, kako se je Brianu McKnightu uspelo spopasti z balado Carless Whisper dua Wham in Richardu Marxu s JPI »J Ш llžl * • • } Ä -Jt v, ^ i Dr.fRfiÜC[CUKJft[L-|jj| i 1 ............................. j Oukjati - Ambrožič 3:0 Vedno me neizmerno veselijo televizijske oddaje, v katerih se gostje dobro znajdejo in pustijo za seboj tudi še tako veščega novinarja. Kot bi rekel Prešeren - "ga stakne nazadnje, ki bil ji /mu/ je kos". Tako sem po dolgem času spet z užitkom gledala Intervju Lada Am-brožiča s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem, v katerem je gost z neizmerno lahkostjo voditelju vračal žogice drugo za drugo. Začela sta s prvo obletnico življenja Slovenije v Evropski uniji in prazniki. "Čigav praznik pa je 1. maj," je zanimalo voditelja, "Semoličev, Pahorjev ali vaš, ki ste bili nekoč socialdemokrati, zdaj pa niste več?" Gost je odvrnil: "A vi torej iz imena vse zaključujete?" In je Ambrožič dobil prvo žogico. Kot da bi strankarska imena in programi v življenju političnih strank in posledično politike na Slovenskem res igral kakšno vlogo. Potem je voditelju ušlo še nekaj demagogije, češ da politike bolj kot položaj teh "ubogih ljudi" (delavcev) zanimajo avtomobili...!? No, potem sta pa prešla na Ambrožičevo priljubljeno temo NOB in kolaboracijo, ki sta jo pred časom tako po domače, počez in prikimavajoče obdelala že s predsednikom ZZB NOB Janezom Stanovnikom. "V državnem zboru ste prebrali domobransko prisego. Vam je žal?" "Doživel sem takšen napad, revolt, bes, nestrpnost... Sem mislil, da bodo začeli streljati," je odgovoril gost. In kaj nato privre na dan? Da je France Cukjati sin leta 1944 padlega partizana. In prav on je v parlamentu prebral domobransko prisego, da bi lahko začeli poslanci bolj argumentirano razpravljati in presojati. Tukaj bi se po moji skromni novinarski oceni intervju moral v tempu ustaviti, iti v globino in odkrivati te vrzeli v posamezniku. Ambrožič pa je zdirjal naprej, k naslednjemu vprašanju. Ali ni mogoče novinarsko še posebej zanimivo, če voditelj dobi za sogovorca človeka, čigar družinske korenine so na primer na partizanski strani, pa si kljub vsemu prizadeva bolj objektivno, umirjeno in racionalno prepoznati tudi razloge druge strani, recimo domobrancev, za njihova dejanja? Ali ne bi vsaj poskusil narediti tega koraka recimo tudi voditelj in bi se nekoliko dvignil nad lastno opredeljenost, ki je v njegovem primeru pač očitna? France Cukjati to pač zmore. Morda tudi zato (to smo izvedeli na začetku), ker gre za tako vsestranko razgledano osebnost, ki ji ni bil tuj študij niti teologije niti gradbeništva in za nameček še medicine in filozofije. Veliko (nas) je večnih študentov na Slovenskem, ki nis(m)o zmogli narediti oz. dokončati niti ene od zadanih smeri... Bil je varuška svojih otrok in študent hkrati Zato je bilo malce ceneno vprašanje, ali je njegova sedanja žena vplivala na opustitev celibata. To bi na primer jaz težko vprašala celo svojo prijateljico, ker pač tovrstna vprašanja ne sodijo v polje t. i. javnega interesa, na tv-zaslone še pa manj. Pa tudi če bi kot Ambrožič zatrdila, da je gost "discipliniran Janšev vojak", bi se ponudila povedati vsaj to, kdo je to napisal ali izrekel; če pa je to Ambroži-čeva ocena oz. mnenje, naj bi jo ubranil in pojasnil, zakaj tako misli. Podobno je bilo njegovo drezanje v človekove pravice oziroma zloglasni referendum o OBMP in pravicah zdravih samskih žensk, da jih zdravniki na stroške zavarovalnice umetno oplodijo. Cukjati je še enkrat ponovil, kot je govoril že v referendumski kampanji, daje to enako, kot bi zdravemu človeku dali invalidski voziček, in da to ni združljivo z zdravim razumom. Voditelj se je le čudno nasmehnil, zdelo se mi je, da bolj kislo, rekel pa ni nič. In tako se je še enkrat pokazalo, da je bil gost - poleg tega, da je še sam naslikal "spokojnost", ki se je zrcalila v ozadju - v svojih stališčih dosleden, trden in širok, skratka takšen, kot jih je le malo, in da je slovenski parlament po dr. Francetu Bučarju spet dobil Predsednika. Manična gledalka horosko % Bik (21. april -21. maj) Končno so prišli lepi dnevi in lahko se boste podali na izlet. Z veseljem sprejmite ponudbo svojega novega prijatelja. Moški bikci pa se boste ves teden ukvarjali z vprašanjem svojega novega športa in konec tedna veselo odpeketali na lepše. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Dvojčki se boste neizmerno zabavali zaradi govoric, ki krožijo o vas. Dela se ne boste ustrašili, lahko pa pričakujete, da se bo kdo ustrašil vas in vašega optimizma. No, za to se ni treba meniti. Delo vam bo šlo dobro od rok. Rak (22. junij- 21. julij) Pomlad bo v vas prebudila spomine na davno minule dni. Malo otožnosti in vonj po starem, zdavnaj zavrženem pohištvu, vam bo v sredo in četrtek nekoliko pokvaril razpoloženje. Iz tega se boste morali izkopati zavestno in si za to kar prizadevati. Lev (22. julij - 21. avgust) Vaši strahovi imajo zelo velike oči. To je prav gotovo zato, ker se premalo pogovatjate in živite v svojem svetu. Morali bi se bolj odpreti za druge in si privoščiti tudi več časa samo zase in za svoj počitek. Odprite se in pomoč se bo zagotovo našla. Devica (22. avgust - 21. september) Zagledanost vase vam ne bo nič koristila. Kar ste skuhali, boste morali tudi pojesti. Saj vendar ne bo tako hudo, kot si predstavljate. Sreča ni največja vrednota v tem življenju. Na pi-edestal si raje postavite kaj drugega. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Spomnili se boste starega prijatelja, ki ste ga izgubili po nepotrebnem. Preganjala vas bo misel, da bi ga morali poiskati in se mu opravičiti. Žal pa vas bodo vsakdanje obveznosti preglasile in vas usmerile v popolnoma druge opravke. Poiskali ga boste kasneje. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Vaše želo zna biti kdaj tudi preostro in preveč strupeno. Malo pomislite, kakšno škodo boste povzročili s svojim klepetanjem. Vseh podrobnosti iz nekega odnosa res ni dobro razlagati vesoljnemu mestu... Človek bo prizadet in užaljen, izgubili boste vi. Strelec (22. november - 20. december) Potrudite se biti bolj dejavni in se trdo zavzemati za svoje potrebe. Tako boste res dosegli to, kar si želite. Ne ustrašite se nobene grožnje in nobene težave. Optimizem bo prišel sam od sebe in delovni zagon prav tako. Uspelo vam bo zaradi vaše razumnosti. Kozorog (21. december - 19. januar) Kozorogi ste zelo dobri prijatelji, ki natančno veste, kaj je v nekem trenutku dobro narediti za nekoga. Za vas nobena stvar ni ovira in ne gledate na prepričanje človeka, ki je ob vas in potrebuje pomoč. Z družino boste preživeli zelo lep konec tedna. Vodnar (20. januar - 18. februar) Prehlad, ki vas bo dajal, bo hitro minil in uživali boste tople majske dni. Delo bo nekoliko lažje in urnik se vam bo sprostil. Pot, ki je pred vami, vas ne bo utrudila in ne bo zastonj. Odobritev je na vidiku in domov se boste vrnili zelo zadovoljni. Ribi (19. februar - 20. marec) Ribice boste imele nekaj težav s prilagajanjem na nove razmere in z veseljem se boste podale na pogovor s starimi prijatelji, ki vam utegnejo dobro svetovati. Ozračje doma se bo prijetno otoplilo in se ne boste imeli več česa bati. Oven (21. marec - 20. april) Tudi vaša trmasta narava bo zaradi ugodnih okoliščin izgubila malo običajne ostrine. Teden, ki je pred vami, bo sicer zahteven, a ugoden tako finančno kot čustveno. Bodite čim bolj vedri in glejte življenje s svetle strani. Kjer se rojeva moda Kako priti do tja? Od glavne železniške postaje Victoria, končne postaje vseh tistih, ki dospejo z letališča Gattwick, se za dve postaji usedemo na podzemno železnico "District". Potem prestopimo na "Severno" in izstopimo na šesti postaji. To je Camden Town - mesto, kjer se rojeva moda in diši po svobodomiselnosti. Že prvi pogled, ko prispemo pod slejkoprej oblačno nebo, je zanimiv in nazoren. Nobenega hitenja, čas seje domala ustavil, kriki, ld kmalu prispejo do ušes, so prodajalčevi. Nekdo prodaja hrano (z vseh koncev sveta za zmeren denar), drugi bi rad narisal tatu, tretji vtaknil t. i. piercing, četrti nataknil najmodernejšo kapo itd... Tudi z opojnimi snovmi so tu opazno založeni. Nekdo je pravkar dejal, daje maroška... Kaj se tu dogaja? Od kdaj se tu dogaja? Irski priseljenci Camden Town obstaja že od leta 1750. Leta 1850 je do tedaj zaspani in podeželski (reka Fleet, današnji kanal, je pomembno napajala tedanje rodovitne ravnice) Camden zaobjela met- ropolizacija, zgrajena je bila camden-ska železniška proga. Rečni kanal in železniška povezava sta pomembno pripomogla k vse večjemu priseljevanju - predvsem irskih priseljencev, ki jih je leta 1840 doletela strašanska lakota. Ob koncu 19. stoletja je po cam-denskih ulicah zaživela živahna trgovinska menjava. Med drugo svetovno vojno so bili železniški terminali najbolj na udaru. Tudi Camdenu se ni uspelo izogniti nemškim bombnikom. Povojna prenova se je ujemala z grško-ciprskim priselitvenim valom. Danes pa je tu največja bengalsko-bangladeška skupnost v Londonu. Mesto obrobnih skupin Kulturno mešano in raznoliko okolje je bilo čedalje bolj preplavljeno z notranjimi in zunanjimi (trgovskimi, kulturnimi...) stiki, vzajemno urejeni odnosi pa so prinesli izjemno svetovljansko ozračje. Komunikacija med tamkajšnjim prebivalstvom je vzpostavila nove in Iiberalnejše standarde, ki so omogočili vzpon Camden Towna kot trgovskega in zabaviščnega centra Londona in Evrope. Takšen razvoj je bil na kožo pisan tudi obrobnim skupnostim od homoseksualcev pa do neonacistov, rastafarijancev in punkerjev. Svobodomiselno ozračje jim je omogočilo toliko ustvarjalnosti, da so se ustvarjalni mlini v Camden Townu začeli neustavljivo vrteti. Infantilizem V takšnem prostoru, ki mu vsekakor sledi tudi londonski (svetovljanski) življenjski slog, so se vzpostavili domala najpreprostejši komercialni odnosi. Sejmi, stojnice, šotori, trgovinice dajejo mestu na prvi pogled podeželski (preprost) značaj, barantanje pa je v Zahodni Evropi le še tu dodobra navzoče. V tem so prvi Camden Lock, Camden Stables, Camden Canal, Camden Buck St., Main Streets in Inverness Streets, kjer je vselej mogoče kupiti najzanimivejša (trendovska) oblačila, umetnine, glasbo in hrano. In zakaj je prav tu omogočeno to plo-dovito trendovsko rojevanje, ki potem prek najmogočnejših oglaševalskih projektov, modnih in umetniških revij naposled pride tudi do nas? kako oblečeni bodo prišli nazaj na ulico. Iz cirkusantskih trgovinic prihajajo nekakšni čudni friki, ki sploh ne znajo metati in loviti kijev, iz otroških trgovinic pridejo na piano in-fantilno oblečeni ljubitelji elektronske glasbe, iz čarovniških butikov pa strašljivo namazani in oblečeni dar-keiji, metalci in nasploh ljudje, ki obožujejo malce trše glasbene zvoke, da tistih, ki prihajajo iz zloglasnih galanterij z vojaško opremo, niti ne omenjamo. Moda se torej rojeva na najbolj preprost način, ki je za marsikoga že preveč oddaljen. Charles Dickens Vse v Camden Townu je nekako prepleteno z glasbo, ki daje prvinski smisel nadaljnjemu ustvarjanju tako modnim ustvarjalcem kot tudi najrazličnejšim umetnikom. Tudi zaradi tega je spisek znamenitih umetnikov in umetniških skupin, ki so prebivali v Camden Townu, izjemno dolg. Naj jih naštejemo le nekaj: Blur, Charles Dickens, Mary Shelly, Madness, Oasis, George Orwell, Arthur Rimbaud, Dylan Thomas... Lovro Kastel ic Iz tovrstnega infantilizma se v Camden Townu dnevno razvijajo novi modni slogi. Če imamo na eni strani institucionalne prestolnice modne industrije Pariz, Milano, London, kjer se najnovejša moda samo razkazuje, so na drugi strani liberalnej-ši predeli velemest, kjer se moda rojeva. Med njimi je najpomembnejši londonski Camden Town. Zato, ker mladi in ustvarjalni ljudje izhajajo iz samega bistva. V Camden Townu lahko namreč vidiš številne trgovinice, ki so pravzaprav založene z otroškimi pripomočki. Cir-kusantske trgovinice, pred katerimi žonglerji vihtijo svoje kije in žogice, trgovinice z otroškimi igračkami, punčkami, avtomobilčki, trgovinice s čarovniškimi pripomočki itd.... In zdaj odgovor na postavljeno vprašanje! Če malce starejši otroci zaidejo v takšne trgovine, tedaj je le vprašanje časa, s čim se bodo začeli igrati in Največji Dickensovi junaki, kot sta David Copperfield in Oliver Twist, so nastali v Camden Townu. nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov SESTAVIL: MIRAN ERCEG Samorog Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, žive teme sedanjosti, iterarni junaki in njihove zgodbe, pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com DORIS DRAGOVIĆ GORSKO ZEMLJEPISNO IME MESTO V INDONEZIJI (IZ ČRK BALALA) PRESI-HAJ0ČE JEZERO V AFRIKI ŽALOST. BOLEČINA JOŽICA AVBELJ PRIPADNIK GERM. PLEMENA SASOV RUSKI HUJSKAŠKI NACIONALIST NASL0NKA V SLOVNICI PREBIVALKA SL. KRAJA RTIČE MESTO V FRANCIJI (IZ ČRK PAG) MESTO V BELGIJI (IZ ČRK REE) ODMEV ORIENT. NOŽ BORIS STREL GESLO KRAJ V OBČINI ČRNOMELJ POKRAJINA V VIETNAMU ■AFRIŠKI PTIČ ČAČAK ŽGANJE IZ BRIN0VIH JAGOD PREBIVALCI SL. KRAJA MIUČI STARA MATI ALFI NIPIČ KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ ZVEZDA V ŠKORPIJONU IVO ŠORLI SLAVKO OSTERC NICOLAE IORGA POGOST VEZNIK OCEJEK PRI SVEČI SPLIT MESTO NA NORVEŠKEM IRSKA FILMSKA IGRALKA (GREER) NAPAD, ZAOSTRITEV BOLEZNI FANT (EKSPRE-SIVNO) LAVO ČERMEL) PISANA ŽOLNA OGNJENIK NA HAVAJIH (MAUNA) PRITOK DONAVE PRIULMU, NEMČIJA POLITIK SUM ZLATA OGNJ,tNOVIČ FRAN' CELESTIN SL. ADMIRAL MANJŠA REKA KI TEČE OBČASNO IZDVAJANJE KOLOIDOV V KEMIJI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (DRAGO) NARODO-SLOVEC KNJIŽEVNIK LUPIN ESTONEC KRAJ V GVATEMALI (IZ ČRK TILKA) ZNAK ZA NEON MESTO NA ŠVEDSKEM ZNAK ZA NIKELJ LUDOLFOVO ŠTEVILO KOSTUMO-GRAFINJA VOGEL-NIKOVA BITJE Z MOS. ALI ŽEN. SPOL. ORGANI KEMIJSKI ZNAK ZA LANTAN I IGRALEC PACINO ITELIG. PASJI FILMSKI JUNAK rešitev prejšnje križanke II nagrajenci 16. števdke DAMAS, OVITEK, LOMACA, NK, ŠAL, IAPEN, RADE, VINKO GLOBOKAR, AMERIČANI, TKAČ, LIPAR, PASTIRCI, ET, KAP, TONE, RANITEV, RP, DNO, ICA, INARI, IOS, JIMI, ALICANTE, AJATOLA, ANAIZA, NAZARET, ANVAR 1. nagrada: ZDENKA KOŠGAK, Dedni Dol 25, 1294 Višnja Gora 2. nagrada: MARINKA LANGERHOLC, Tugomerjeva 76, 1000 Lj. 3. nagrada: BREDA PERKO, Pod vrbami 55,1000 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih da nam pošljejo svojo davčm hkrati prosimo, o številko. naorade I. bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 12. 5. 2005 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". včeraj, danes, jutri... • 2.5.1729 se je rodila ruska carica Katarina Velika. • 2.5.1926 so na zborovanju Zveze slovenskega kmečkega ljudstva v Celju zvezo preimenovali v Slovensko kmečko stranko. • 3.5.1941 so Italijani v nasprotju z mednarodnim vojnim pravom celotno ozemlje Ljubljanske pokrajine priključili Kraljevini Italiji. • 4.5. 1900 se je rodil hrvaški kipar, eden najvidnejših predstavnikov moderne dobe, Antun Augustinčić. • 4.5.1980 je v Ljubljani umrl Josip Broz - Tito. Vse do poznih let življenja je imel v državi absolutno oblast. • 5.5. 1818 se je rodil nemški filozof, družboslovec, politični publicist Karl Marx. Rekel je: "Nekateri ljudje so srečni, da za svoje hobije prejemajo plačilo. Pravimo jim umetniki." • 5. 5. 1880 je postal deželni predsednik na Kranjskem, torej vodja državne uprave, Andrej Winkler. Prvič in zadnjič pod Avstrijo je bil na tem mestu narodnozaveden Slovenec. • 6. 5.1786 se je rodil nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne, vodilni predstavnik gibanja Mlada Nemčija. V mladih letih se je nekoč zapletel v ostro diskusijo. Ko je starejšemu gospodu zmanjkalo argumentov, se je razburil: "Molčite! Ko sem bil vaših let, sem bil še osel..." - "Potem pa ste dobro ohranjeni," je hitro dodal Börne. • 6. 5. 1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater judovskega rodu Sigmund Freud. • 6. 5. 1915 se je rodil ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles. Rekel je: "V Italiji so imeli pod Borgijci trideset let vojno, nasilje, umore, prelivanje krvi in so dali Michelangela, Leonarda da Vincija in renesanso. V Švici so imeli bratovsko ljubezen in petsto let miru ter dali - uro s kukavico." • 7. 5. 1824 je bila na Dunaju prvič izvedena Beethovnova Oda radosti. Svet Evrope jo je leta 1972 razglasil za himno Evropske skupnosti. Besedilo je Schillerjevo z naslovom Radost od Boga nam dana. • 7.5.1833 se je rodil nemški skladatelj Johannes Brahms. Ko je neka dama hotela izvedeti, kako lahko sklada tako čustvene melodije, se je sklonil k njej in zašepetal: "Pravzaprav je to skrivnost. Prosim vas, da je ne bi izdali: založniki jih zahtevajo od mene, pa jih napišem." • 8.5.1828 se je v Ženevi rodil Henry Dunant, idejni ustanovitelj Rdečega križa. • 8.5.1989 so stranke slovenske pomladi na velikem zborovanju v Ljubljani sprejele Majniško deklaracijo, s katero so se zavzele za samostojno Slovenijo. Prebral jo je pesnik Tone Pavček. Umazane kupčije Maja 1882 so Italija, Nemčija in Avstrija podpisale trojni sporazum o medsebojni pomoči, če bi katero od njih napadla Francija ali Rusija. Sporazum so obnavljali vsakih pet let, dokler Italija 3. maja 1915 ni iz sporazuma izstopila. Italija se je od začetka prve svetovne vojne pospešeno pogajala z obema vojskujočima se stranema o vstopu v vojno. Bistvo pogajanj je mogoče pojasniti z enim stavkom: Kdo da več? V igri so bili jadranska obala, Istra in Južna Tirolska, to je ozemlja njene dolgoletne zaveznice Avstro-Ogrske, za katera so bili Italijani že od propada Beneške republike prepričani, da jim pripadajo po vseh naravnih zakonih. Italija se je obrnila na države antante, ki so ji bile v zameno za obljubljenih 600.000 vojakovpripravljene odstopiti vso Istro, Dalmacijo z otoki in Južno Tirolsko. Aprila leta 1915 so v Londonu podpisali tajno pogodbo, 3. maja pa je Italija uradno izstopila iz trojnega pakta. Pogodbi je sprva nasprotovala Rusija, toda močna avstrijska ofenziva je tudi njo prisilila, daje pristopila k sporazumu. Anton Hafner V Godešiču pri Škofji Loki se je 6. maja 1887 rodil Anton Hafner. Bil je glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov dopolnilnega bataljona 17. pešpolka v Judenburgu, ki je trajal od 12. do 15. maja 1918. Hafner je bil po poklicu tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Zaradi posledic ran je bil leta 1915 zaposlen kot sprevodnik pri vojaških transportih. Aprila 1918 je bil znova vpoklican v vojaško službo v dopolnilni bataljon 17. pešpolka v Judenburgu. Tu je pripravljal upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Po zadušitvi upora je bil aretiran in 15. maja postavljen pred naglo vojaško sodišče. Naslednjega dne je bil skupaj s tremi tovariši obsojen na smrt in ustreljen. Prvi slovenski parlament Medtem ko naj bi slovenski komunisti ustanovili "prvo slovensko vlado", se je 3. maja 1945 na pobudo Narodnega odbora za Slovenijo v Sokolskem domu na Taboru v Ljubljani začelo zasedanje narodnega predstavništva, ki se je razglasilo za "prvi slovenski parlament". Med povabljenci so bili nekateri predvojni narodni poslanci, večino članov pa je imenoval Narodni odbor, ki so ga ustanovili predstavniki katoliške in liberalne stranke v razmerju 7:6 v korist SLS. Razglasih so "narodno državo Slovenijo kot sestavni del demokratične in federativne kraljevine Jugoslavije", ustanovili slovensko vlado kot začasni najvišji organ in preimenovali domobrance v slovensko narodno vojsko. Vse Slovence so pozvali k "obči spravi", partizanske oddelke pa k ustavitvi sovražnosti. Zasedanje "začasnega narodnega predstavništva" je bilo ob koncu razglašeno za prvo sejo Slovenske zaveze. Slovenska zaveza je bila vrhovni politični organ slovenskih protirevolucionarnih strank in skupin med 2. svetovno vojno. Glavni namen ustanoviteljev je bil doseči narodno enotnost, usmerjati in nadzirati vse slovensko javno delovanje med okupacijo ter • Ö vse pripraviti "za osvoboditev in prevzem oblasti". Slovenska zaveza se je na podlagi predvojnih volitev razglasila za legitimno predstavnico slovenskega naroda. Sprva je zavzela do OF nenapadalen odnos, saj sta bili v t. i. plenumu Slovenske zaveze predvideni tudi dve mesti za zastopnike komunistov. To je bilo seveda v nasprotju s stališčem OF, ki je jeseni 1941 razglasila, da je zastopnica volje večine slovenskega naroda. Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- ПКМОККЛС I. Ijamo v skladu z načelom profesionalne novinarske i л etike, katere na- ® men je služiti interesom javnosti ne glede na politično, ј& ■ svetovnonazorsko ИИ 1 ali kakršno koli ЦЧjh-fp drugo prepričanje. Strahovi levih novinarjev in spolitizirani trafikanti Že od nekdaj sem pravi "časopisni molj" in rada prebiram vse časopise in revije, če so mi le dostopni. V Avstraliji, kjer sem živela 28 let, sem se v Melbournu in Sydneyju tudi sama ukvarjala z novinarstvom (radio, televizija, ustanovila sem dva slovenska časopisa, Glas Slovenije sem urejala in izdelovala računalniško skoraj sama več kot devet let) in seveda prejemala tudi Demokracijo. Odkar sem se pred dvema letoma in pol za stalno vrnila v Slovenijo, Demokracijo navadno kupujem v mestu (Mariboru). V začetku marca 2005 pa sem jo zahtevala v trafiki na koncu Betnavske ulice v Mariboru. Trafikantka jo je potegnila od nekod spodaj... Vprašala sem gospo, zakaj nima tudi te revije na polici tako kot druge. Odgovorila mi je, da je draga in dajo kradejo... Ves teden sem o tem razmišljala in sem potem naslednji četrtek v isti trafiki zaprosila za novo številko Demokracije. Gospa jo je znova potegnila od spodaj... "Demokracija stane 550 SIT, na polici pa imate še dražje revije," sem dejala trafikantki. "Cena ni pravi izgovor. Zakaj jo torej skrivate?" Zabrusila mi je: "Ja, takšna pač imamo navodila!" Seveda me je odgovor zelo razjezil. Naslednjega dne sem se mudila v nekem zdravstvenem centru, prav tako na obrobju mesta, in sem mimogrede pogledala na polico tamkajšnje trafike, kjer pa je bilo nekaj številk Demokracije na polici med drugimi revijami in časopisi. Vprašala sem prodajalko, ali nima morda navodil, da jo mora skrivati, in ji povedala primer z betnavsko trafiko. Odgovorila mi je: "To ni res, gospa! Nobenih navodil nimamo! Pa tudi glejte, na moji polici je poleg Demo kracije še dosti dražjih reiij." Nisem odnehala. Tretji teden sem se znova napotila k trafiki na Betnavski. Demokracijo mi je znova "od nekod spodaj" ponudila druga gospa, kije bila takrat v službi. Vprašala sem tudi njo, zakaj tega tednika ni na prednji polici. "Ni vse za na polico!" je odrezavo odgovorila. Vprašala sem jo, ali je Slovenka. "Ja!" - "A tako," sem dejala, "slovenska Demokracija ni za na prednjo polico, vsi drugi - italijanski, srbski, hrvaški in morda še kateri - časopisi pa so? Sram naj vas bo! To je čisto vaša politična odločitev, da skrivate Demokracijo. Vas morda moti, ker piše resnice in seznanja bralstvo z dejstvi, ki jih ne morejo prebrati nikjer drugje?" In sem odšla, znova razburjena. Moja prijateljica je dejala, da ni vredno, da se tako razburjam, in da bi rada vedela zakaj. Pojasnila sem: osemindvajset let sem živela v tujini in tam sem bila tujka! Zdaj sem doma, v svoji domovini (čeravno se mi je tudi Avstralija vrinila pod kožo in jo spoštujem po svoje) in pričakovala bi, da bi imeli Slovenci v svoji državi več pravic, predvsem pa patriotizma. V naslednjih dneh sem preverila še nekaj trafik v predmestju, kjer Demokracije nimajo; ker je niso kupovali, so jo morali vrniti. Seveda je niso mogli kupovati, če pa sojo skrivali pod pultom. Če grem na trg po solato, pa je nikjer ne vidim, je seveda ne bom zahtevala! Kaj naj bi si mislila po vsem tem? So trafikantka z Betnavske in tudi nekatere druge prodajalke časopisov tako (levo)enoumne ali pa imajo res od nekod navodila? Ne bi me presenetilo, saj recimo zveza borcev pred vsakimi volitvami pošilja "s vojimlju-dem" pisma z navodili, koga naj volijo. Ne nazadnje se spomnim tudi pred leti ustanovljenega Jutranjika, la so ga trafikanti skrivali ali metali v smeti, ker naj bi bil "bolj desen" od drugih. Seveda je zamrl že na samem začetku. Ne bi me presenetilo zaradi tega, ker so se 25. marca letos v okviru tedna novinarstva zbrali v Ljubljani na fakulteti za družbene vede ob okrogli mizi najvidnejši predstavniki slovenskih medijev (?) in govorili o spremembah v poročanju medijev po jesenskih volitvah. Seveda je imela tam eno glavnih besed gospa Majda Sirca, članica Ropove liberalne demokracije, ki je ni bilo sram trditi, da novi predsednik slovenske vlade Janez Janša "vrši pritisk" na medije... Janša je namreč nekje razočarano izjavil, da so se po volitvah mediji preobrazili iz provladnih v proopozicijske. Zanimivo je to, da za omenjeno okroglo mizo vladne stranke sploh niso prejele vabila, zato bom uporabila lepo angleško misel WHO IS TALKING? v sramoto eldeesove Majde Sirca, ki je pljunila v lastno skledo. Se veliko je dejstev, ki deman-tirajo gospo Sirčevo, prištejmo sem še poročanja televizijskih in večine radijskih postaj. Ali ne govori tudi primer mariborskih (in še marsikaterih) trafik o skrivanju informacij? Zanimiva je bila še izjava Igorja Kršinarja, ki je na prej omenjeni okrogli mizi poudaril, da je problem v Sloveniji lastniška struktura, saj večino medijev nadzira (Kučanov, op. p.) Forum 21 prek bank, zavarovalnic in gospodarskih družb, ki sodijo pod neformalno okrilje Foruma 21 in kot lastniki upravljajo z mediji, s tem pa delno vplivajo tudi na uredniško (in menda marsikje tudi na trafikantsko) politiko. Popolnoma meje še razočaral naslov v Večerovi Sobotni prilogi z dne 16. aprila letos "Politična okupacija javne televizije" izpod peresa novinarja Petra Zemljiča. A okupacija? Da so RTVS prej okupirali rdeči vse od leta 1945 in predvsem zadnjih 12 let Združena lista socialnih demokratov in Ropova liberalna demokracija, zraven pa še "Kučanov klan" in predvsem (ultralevi) Janez Kocijan- геис čič, predsednik sveta RTVS, zaradi katerega je iz tega sveta izstopilo že nekaj najboljših TV-novinarjev, to pa nič!? Se tovariši sprenevedajo? Ali sega njihova nesramnost tako daleč ali pa imajo tako zelo oprane možgane, da ne sprevidijo? S predsednikom Društva novinarjev Slovenije (katerega članica sem tudi sama) Gregorjem Repovžem vred. Kar pa se Demokracije tiče, bi samo za primer rada vprašala spoštovanega slovenskega gospodarstvenika gospoda Jankoviča, kaj bi naredil s prodajalko v Mercatorju, ki bi skrivala določene proizvode in jih ne bi prodajala, potem pa bi jih kar zmetala v koš ali vrnila proizvajalcu. Prav gotovo bi jo odpustil, mar ne? O takšni (ne)demokratični Sloveniji nisem v Avstraliji nikoli sanjala, niti takrat ne, ko sem skupaj s svojimi slovensko-avstralskimi "so-borci" BILA BITKO ZA SLOVENIJO! In je bila potem Avstralija prva čezmorska država, ki je priznala novo državo - Republiko Slovenijo. Če na koncu kljub vsemu upoštevamo še to, da današnjo, torej Janševo vlado podpira v vseh anketah kar od 60 do 70 odstotkov Slovenk in Slovencev, potem bi pričakovala, da ta večina zahteva v trafikah tudi več D(d)emokracije!!! Stanka Gregorič, Maribor Brez kulture dialoga Pri sprejemanju predloga zakona o RTV in drugih obravnavah v DZ in zunaj njega imamo priložnost občudovati trdovratno in neusmiljeno nasprotovanje opozicije za vsako ceno. Med dolgotrajnimi razpravami v parlamentu skoraj nihče od njih ne posluša nikogar. Člani opozicije očitajo vladni koaliciji politizacijo, kritizirajo vse počez, brez argumentov, ponavljajo že slišano... Na vrsto prihajajo tudi vsa mogoča izživljanja, sprenevedanja, modrovanja in poučevanja. Pri svojih izjavah so tako )) dosledno zaneseni, da običajno preslišijo vse predloge in stališča vladne koalicije. Svoje nasprotnike obtožujejo in jim očitajo prav tisto, kar počenjajo oni sami oziroma so počenjali v času, ko so bili v vladni koaliciji. Hkrati so mojstri prisvajanja nasprotnikovih kvalitet in pozitivnosti, ki jih znajo potem dodobra izkoristiti oziroma predstaviti širokemu slovenskemu avditoriju kot izključno svoje vrline. S tem načinom obnašanja pa v bistvu le manipulirajo z nasprotnikom (kradejo čas, prisvajajo tuje zamisli in predloge, se norčujejo, sogovornike ponižujejo ...), in ko vse to počenjajo pred tv -kamerami, zavajajo tudi širšo slovensko javnost. Mislim, daje (tudi zaradi tv-prenosov) vse manj Slovencev, ki še verjamejo vodji poslanske skupine LDS, ki svoj nastop vedno konča z enako ciničnim in zavajajočim poudarkom: "Smo najbolj konstruktivna opozicija, ki se močno prizadeva in deluje v korist vseh državljank in državljanov Slovenije." Zaradi omenjenih razlogov zahtevam, da RTV v prihodnje bolj dosledno spremlja delo državnega zbora oziroma parlamenta. Kot državljan, volivec, gledalec in plačnik tv-programa imam pravico spremljati delo poslanca, ki sem mu na volitvah zaupal svoj glas. Verjamem, da se bo moja vizija lahko uresničila le s korenito spremembo delovanja RTVS, zato odločno podpiram predlog novega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ive A. Stanič, Kočevska Reka 0 okrogli mizi "Zamolčana zgodovina" Slovenski mediji so v zadnjih dneh namenjali večjo pozornost dogodku v evropskem parlamentu, ko RADIO. p| radbarono QdDxW = SftSD"®® = ffdis 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice Trg osvobaitve 5.2230 Lfirat. let 02/729 02 20,720 73 24, fcuc 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA; radio® radmsg.si, INTERNET STRAN: www.rad1iH4.si je poslanka ga. Cristiana Muscardi-ni (Skupina združenje za Evropo narodov - UEN) organizirala okroglo mizo "Zamolčana zgodovina", na kateri so svoje poglede predstavili g. Wojciech Roszkowski, g. Michal Tomasz Kaminski, g. Val-dis Kristovskis in g. P. Rolandas Pa-vilionis, vsi člani omenjene poslanske skupine UEN, in R. Predolin, član milanskega mestnega sveta. Poljski predstavniki so govorili o poboju poljskih oficirjev s strani sovjetske armade, o zločinih Sovje-tov v baltskih državah sta govorila predstavnika iz Latvije in Litve, predstavnika Italije pa o fojbah. Poslanka ga. Mojca Drčar Murko je okroglo mizo označila kot poskus revizije zgodovine in ji s tem dala težo, ki si je ne zasluži. Slo je namreč za povsem obrobno dogajanje, kakršnih je v evropskem parlamentu ob vsakem plenarnem zasedanju zelo veliko in praviloma nimajo nikakršnega vpliva niti v javnosti niti v evropski politiki. Naj to trditev podkrepim z naslednjimi dejstvi: 1. O fojbah in drugih dogodkih, o katerih je bil govor na tej okrogli mizi, ni razpravljal noben organ evropskega parlamenta. 2. Omenjena okrogla miza je bila organizirana na povsem zasebno pobudo ge. Muscardinijeve in je po svoji zasnovi osamljeno politično dejanje zunaj zgodovinsko-političnega konteksta. 3. Nobena politična skupina na okroglo mizo ni poslala svojega predstavnika, vsi govorci pa so člani prej omenjene poslanske skupine, to je Skupine združenje za Evropo narodov (UEN), ki je najmanjša skupina v evropskem parlamentu, saj šteje le 27 poslancev. Nobenega govorca ni bilo iz drugih političnih skupin! 4. Okrogla miza je potekala v eni od manjših dvoran evropskega parlamenta, pa še ta je bila praktično prazna. 5. Govorci so predstavili le posamezne primere iz svojih držav, ne da bi poznali primere drugih držav, kaj šele videnje druge strani. Vabilo za okroglo mizo smo dobili vsi poslanci evropskega parlamenta po elektronski pošti. Sam se okrogle mize nisem udeležil, ker menim, da takšni dogodki nimajo nobenega smisla, saj gre očitno za politi-kantsko predstavljanje preteklih dogodkov. Zločini so se dogajali v vojni in po njej in za to ni nobenega opravičila. Globoko obžalujem pomore in druga grozodejstva, vendar hkrati obsojam zlorabo teh dogodkov in žrtev za aktualne politične namene. Tako sedaj ena in druga stran temno plat evropske zgodovine zlorabljata za svoje politično uveljavljanje, namesto da bi to prepustili pravosodnim organom in zgodovinarjem. V času, ko se v evropskem parlamentu razpravlja in odloča o zelo pomembnih vprašanjih razvoja evropskega gospodarstva, znanosti in šol- RADIO/BREZIC na 88,9 in 95,9 MHz stva, zaposlovanja in sociale, imajo nekateri poslanci čas za besedičenje o preteklosti. Na srečo gre le za nekaj posameznikov, drugi se očitno zavedamo svoje vloge in odgovornosti do prihodnosti Evrope ter svoj čas in energijo namenjamo ključnim vprašanjem. Pa še to. TV Slovenija in Radio Slovenija sta predstavila le stališče poslanke ge. Mojce Drčar Murko, izpustila pa sta izjavo pisca teh vrstic. Dr. Mihael Brejc, poslanec evropskega parlamenta (SDS/EPP-ED) Nedopustno oglaševanje Gibanje 23. december in Stranka Slovenskega naroda slovensko javnost opozarjata na nedopustno večmesečno oglaševanje nagradne igre Panorama Europe (Zakaj ne Evrope?) na TV Slovenija, ki seje končala zžrebanjem 17. aprila. Pozorno oko je lahko v času trajanja igre ugotovilo, da se na TV občasno predvaja vsaj en tip oglasa, kjer se pojavi Evropa in se izrisujejo meddržavne meje. V ospredju slike je Italija, kjer se izriše rapalska meja. Kot rečeno, to ni bil edini spot, saj na drugi pogosteje predvajani različici vidimo tudi kolikor toliko korektno izrisano mejo. Če je lahko med večmesečnim predvajanjem oglasa tudi pozorno oko podvomilo, ali res vidi izris rapalske meje, zaradi občasnosti sporne različice oglasa pa tokrat ni nobenega dvoma. Se huje: sklepni oglas, večkrat predvajan v soboto, 16. aprila, ki gledalca obvešča o končnem žrebanju 17. 4., nam v ospredje Evrope ponuja Italijo z mejo, ki vključuje Ljubljansko pokrajino! Ob tej priložnosti opozarjamo tudi na sporno TV-sliko dnevnoinfor-mativnih oddaj ob 17. uri, ki se pojavlja v ozadju napovedovalca: na zaslonu lahko vidimo (le) zahodni del poštni preldal 4315 Slovenije, iz središča tega območja pa se izrisujejo trije krogi. Ob pozornem gledanju opazimo, da se nad Primorsko sicer z zelo previdnim barvnim prelivanjem, zato neizrazito, izrišejo krogi bele, zelene in rdeče barve. Kot vemo, so to italijanske nacionalne barve. Upamo, da gre v resnici pri vsem omenjenem samo za nepoučenost, ig-noranco tistih, ki oddajo pripravljajo. Nepoučenost o tem, kje so meje naše male države, je seveda neodpust-ljiva. Se mnogo huje pa bi bilo, če bi šlo še za kaj drugega; za poskus vplivanja na (pod)zavest slovenskih TV-gledalcev. Za poskus pripravljanja Slovencev na nove meje znotraj Evrope. Borut Korun, Velenje Poboj prostovoljcev (1) Dne 3. 7.2003 je bil v Demokraciji št. 27, leto VIII, v rubriki Revolucija objavljen moj prispevek z naslovom Grobovi za Gornjim Gradom. V tem prispevku je tudi podnaslov "Poboj prostovoljcev", v katerem opisujem pričevanje g. Feliksa Ugovška. V drugem odstavku tega poglavja je zapisano: "Zaupnik Ozne je bil tudi Anton Zagožen, po domače Brelkov Tone." Te trditve ni izrekel g. Feliks Ugov-šek, ker je vedel, da Anton Zagožen v tem času ni živel v Gornjem Gradu, ampak v Avstriji v Marii Zeli. Meni se je to zapisalo zato, ker sem v zapisku imel opisan tudi povojni čas, ki pa se Antona Zagožna resnično tiče. Prav tako se mi je zapisalo domače ime Brelkov Tone, pravilno pa je BulkovTone. Za časovno pomoto in nepravilno zapisan domači priimek se g. Feliksu Ugovšku iskreno opravičujem. Janez Crnej, Celje Odločitev za življenje Kratek dodatek Polnočnemu klubu na RTVS (22. 4. 2005) Dr. Merlo je pohvalil svojo stroko, kaj vse že naredi, da bi staršem, ki to želijo, pomagali dobiti otroka. Podpisani pa sem glasno izrazil misel, ki je še nisem slišal na naši TV, to sicer malo gledam - v kako shi-zoidnem, razklanem duševnem stanju so ginekologi, ki ne prakticirajo "ugovora vesti" in ob vsem trudu ti noseč-., a splav, iko spre-rieboglje-novpra-/ek in ga m vsa ci-j človek uktivnos-DSti v tej iva in ev- l kdij za ohranjanje zdravja in življenj otrok in mater rutinsko delajo splave. Odmeva V. Mavrič in dr. Merla mi nista bila prepričljiva. Ker nisem hotel razburja nice ob sebi, nisem nadaljeva 1. kije (bil) zakonito in zakon: jet, zato ni nehal biti uboj nega človeškega bitja. Temelj šanje je, kdaj je človek že člo varuje Hipokratova prisega vilizirana zakonodaja, in ni več človek zaradi neprodi ti in posledične ne(za)želen razviti družbi. Vprašanji spk tanazije sta neločljivo pove: Nič dobrega, žlahtnega s re zgoditi pod prisilo. A (d tične) pravice posameznika jene s pravicami soseda, bližj kdo materi bližji od deteta \ telesu ali očetu bolj kot dete njegove ljubljene žen(sk)e? Floskule o mazaštvu, če lo zakonske možnosti spis statistično ovrgel dr. Bern; hanson (kot vodja klinike odgovoren za smrt več deseitj rok, ko pa je spoznal, da človek od trenutka spočetj stal odločen borec proti sj poroča, kako so v Ameriki te podatke, da so omogočili zakona, ki dovoljuje splav. Gre za strokoven ali nesl uboj, ki lahko ogrozi tudi lr pa duševnost te potencialne Ali očeta, če ni brezdušen? Odgovornost naj bo p na zakonodajalca. V Nema; setih let se je vse dogajalo n gi demokratične, na volil dobljene oblasti. In kako s: ženi nad njihovim početje pa je tudi v tej deželi čedalje spomin na čas, ko se je v; (lahko) oviralo (načrte za) oblasti, "odstranjevalo". (R veza, članki, prispevki, knji dele, J. Možine, J. Dežman|. ta, A.Vode ... ) Gre za isto spoštovanje človeškega življ odločanje o njem glede na rase, delavskega razreda, m ne kariere; jaz sem gospodar ljenjem meni zaupanih pre] ječe zakonodaje ali malce rr. Vinko Kos, г ne mo-mokra-so ome-njega. Je njenem v telesu ne bi bi-ivljati, je ird Nat-splave isoč ot-človek a, je po-avu), ki prirejali sprejetje je ;pl; trakoven ater. Kaj matere? j-eložena iji tride-a podla-pri-o zgro-m! Sicer bolj živ :, kar bi itrah i ni prevzem vija Za-'e I. Žaj-, A. Baj-načelo -jenja ali interese зје oseb-nad živ-k obsto-imonje. ana L j ubij a tako mislim Odštekani ocenjevalci Prva v tej vrsti je stara garda zgodovinarjev s prvo podpisano Jasno Fischer. Slednja je namreč izrekla besede, ki morajo priti v zgodovinopisje kot dokaz, kako se pri nas v 21. stoletju zgodovina oz. enobejevščino enostransko opisuje in ocenjuje. Brez kančka omahovanja je rekla, da zgodovino lahko ocenjujejo SAMO zgodovinarji. Torej samo tisti, ki so predvsem dobro plačani "zgod-bopisci". Po čigavem ukazu in za koga jo potemtakem sploh pišejo? Cela četa etabliranih zgodovinarjev - lahko jim rečemo tudi estradnikov - že vsa povojna leta piše ne le lažno, temveč lažnivo zgodovino po diktatu komunistične partije. To pa je neprecenljiva škoda, ki se dostikrat ne da popraviti. Njihovo ocenjevanje lastnega dela je enako, kot če bi kuharji v najboljših restavracijah ocenjevali tisto, kar skuhajo sami, ne pa ljudje, ki to hrano uživajo. Dober dokaz, da ni tako, so "kreatorji" kosmodiska, saj njihov čudežni izdelek hvalijo vsi "zmatrani" smučarski tekači in tekačice, Id brez njega ne bi mogli doseči še vedno "odličnega" 48. mesta. Imena večine podpisanih zaskrbljenih zgodovinarjev ne presenečajo. Vsi imajo ne le po enega, temveč kar po dva akademska naslova - morda je tudi kakšen kupljen - in to naj bi bil verjetno dokaz, da je za njimi lahko samo še potop. Če jim zgodovina dela take težave, naj vzamejo v roke vsaj 2. knjigo Pregleda zgodovine NOB njihovega cenjenega predhodnika Metoda Mikuža, kjer bodo lahko našli pismo krvnika Edija Kardelja, pisano že 1. oktobra 1942 drugemu krvniku Ivanu Mačku s poveljem, koga vse je treba čim prej postreliti. Neovrgljivi zgodovinski dokazi so, da so ti slavni borci za SVOBODO lovili nedolžne mladoletne otroke in jih neusmiljeno pobijali. Oddaja Trenja 21. aprila je pokazala strašljivo sprenevedanje večine navzočih, poskus jemanja besede "motečemu" zgodovinarju Jožetu Dežmanu, poplavo klevet predvsem iz ust Tavševe in domžalske županje Cvete Oražem Zalokar. Če jo bodo Domžalčani še enkrat izvolili, bo to dokaz, da so slamo, ki jim je ostala od njihove "slamnikarske" obrti, deponirali v svoje glave. Skoda, ker je Nova slovenska zaveza poslala v oddajo človeka, ki je naredil več škode kot njegov bratranec, predsednik ZZB, ki se je skliceval celo na Boga (oba sta pranečaka knezoškofa A. B. Jegliča). Seja državnega zbora 22.4.2005, na kateri so obravnavali predlog zakona o RTVS, je razkrila marsikaj. Armada uslužbencev, zaposlenih in honorarnih, mnogi brez ustrezne izobrazbe. Zato je razumljiv njihov odpor do kakršnih koli sprememb. Vsa dolga leta so nam servirali, kar so hoteli oz. kar jim je ukazala "siva emi-nenca", nekdanji cekajevec in prvi mož ZKS Janeza Kocijančič, ki že predolgo vedri tudi na najvišjem položaju v športu - v Olimpijskem komiteju Slovenije. Enaka kategorizacija velja za večino novinarjev oz. "praskačev papirja" v slovenskih dnevnikih. Levi poslanci so očitali desnim, da so politiki, kajti oni so bili, kot je videti, ves čas svojega vladanja le angeli varuhi demokracije. Neprestano se sklicujejo na "civilno družbo in strokovno javnost", čeprav ne vedo, kdo to sploh je. Še burnejša bo razprava o noveli zakona o vojnih invalidih, kjer bodo prejemniki astronomskih vsemogočih dodatkov imeli možnost znova dokazati svojo šestdeset-letno "domoljubnost"! Članek Aleksandra Zorna v Sobotni prilogi Dela 23.4.2005 z naslovom Demokracija ni v nevarnosti je enkraten, briljantno resničen prikaz miselne zakrnelosti določenega slovenskega življa, katerega vodi za nos samozvana elita, ki se je drilala v CK KPS in nima prečiščenih pojmov, ker zavrača vse neo-vrgljive dokaze resničnega začetka in poteka "osvobodilnega boja", ki je Slovencem zadal najhujše rane. Maria Vodišek Varuh slovenščine Ob vstopanju Slovenije v Evropsko zvezo se je v razpravah, ki so se nanašale na sam vstop, veliko- — krat pojavljalo vprašanje, v kolikšni meri bo Slo- f vencem v tej množici narodov, ki jih združuje IB уЧЛИјС Jt zveza, uspielo ohraniti svojo identiteto. V razpra- I vahstasibilitakostrokakotpolitikaenotni,daje eno od pomembnejših področij za ohranitev identitete ohranitev slovenščine in zavzemanje za njeno uveljavljanje kot enega izmed uradnih jezikov EZ. Slednjega se očitno zaveda tudi poslanec v evropskem parlamentu Miha Brejc, saj je pred nedavnim generalnemu sekretarju evropskega parlamenta Julianu Priestleyju poslal protestno pismo, v katerem protestira proti dejstvu, da na parlamentarnih odborih, v katerih sodeluje, gradivo, ki ga obravnavajo poslanci, ni na voljo tudi v slovenščini (enako naj bi bilo tudi pri prevajanju). Kot je zapisal Brejc, ima gradivo sicer oznako SL (slovenščina), vendar pa se velikokrat izkaže, da je v slovenščini samo prva stran, medtem ko je preostala vsebina v katerem drugem jeziku. Brejc je zato od generalnega sekretarja zahteval, da se v parlamentu te stvari primerno uredijo in se zagotovi enakopravnost vseh uradnih jezikov EZ. Mencinger se poslavlja Jože Mencinger, dosedanji rektor ljubljanske univerze, se poslavlja s tega delovnega mesta. Mencinger, v prvi Demosovi vladi je bil nj e n podpredsednik, je v javnosti bolj znan kot ekonomist starejše generacije, čeprav mlajši ekonomisti opozarjajo, da pri tem ne gre za delitev na starejše in mlajše ekonomiste, ampak za zagovarjanje različnih znanstvenih metod ekonomske stroke. V javnosti je postal prepoznaven tudi kot nasprotnik večjemu vstopu tujega kapitala v državo, čeprav alternativnih rešitev ni nikoli povsem pojasnil. Mencinger je tudi prepričan, da je ljubljanska univerza že prevelika, da bi lahko medse sprejemala nove fakultete, kar se je pokazalo predvsem pri vključevanju nekdanje visoke policijske šole, ki je nato postala članica mariborske univerze. Kakor koli že, Mencingerju kot rektorju se štiriletni mandat izteka, za to mesto pa se potegujejo trije kandidati: Andreja Kocijančič, Ivan Leban in Matjaž Omladič. Iz krogov Kučanovega Foruma 21 se že nekaj časa pojavljajo informacije, da bo univerza dobila rektorico, in sicer naj bi to postala Andreja Kocijančič, žena bolj znanega Janeza Kocijančiča, tesnega Kučanovega prijatelja in večnega parti jca, predsednika sveta RTVS. Ali se bodo Kučanove želje izpolnile, bomo videli letos poleti. Prvi krog volitev bo 15. junija letos, drugi je predviden za 21. junija, če nobeden od kandidatov ne bo dobil večine v prvem kroga i^iJiJ slu тв »Mlp Vijjjjj ij Ljudmila Novak je ena od štirih slovenskih poslank in poslancev, ki v evropskem parlamentu poleg slovenskih barv zastopajo tudi barve Evropske ljudske stranke, katere članice so vse tri stranke slovenske pomladi. Tako Novakova kot vsi trije drugi poslanci (Miha Brejc, Alojz Peterle in Romana Jordan Cizelj) se očitno zavedajo, kako pomembna je v množici velikih narodov prepoznavnost Slovenije, kar so dokazali z nadvse uspešno organizacijo slovenskega dne v evropskem parlamentu. Dogodek, ki je nosil delovni naslov Slovenska pesem in praznična miza v osrčju evropske parlamentarne demokracije, so organizirali preteklo sredo, udeležilo pa se ga je več kot 600 gostov, med njimi veliko Slovencev, ki delajo v ustanovah Evropske unije in na slovenskih predstavništvih v Bruslju, pa tudi veliko evropskih poslancev. Vsi skupaj so lahko prisluhnili slovenski pesmi, si ogledali izdelke slovenske domače obrti, umetniške slike in fotografije ter pokusili pristna slovenska vina in jedi. Kot nam je iz evropskega parlamenta sporočil svetovalec Evropske ljudske stranke za Slovenijo Anže Logar, sta goste najbolj navdušila barvitost narodnih noš in slovenska hrana. Za slednjo je menda vladalo celo takšno zanimanje, da so gostje na koncu nič kaj olikano "na varno spravili" celo razstavne primerke potic in kolačev. Pa naj še kdo reče, da Slovenija za Evropo ni zanimiva. ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Filmski zanesenjak Dvaindvajsetega aprila je umrl dolgoletni direktor Slovenske kinoteke Silvan Furlan. Bilje pravi filmski zanesenjak, soustanovitelj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, svoj-čas tudi urednik revije Ekran, ustanovitelj zbirke Slovenski film pri Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, voditelj Jesenske filmske šole ... Z odprtjem Kinoteke je začel ustvarjati _ ________ ________ nov kinotečni arhiv (vsi prejšnji filmi so ostali v Beogradu). Ustanovil je časopis Kinotečnik, slovenski film pa popeljal na številna mednarodna srečanja. Bil je tudi scenarist, dramaturg, leta 1998 pa je posnel svoj edini igrano-dokumentarni film o Iti Rini - Deklica s frnikolami. Največje zasluge mu pripisujejo tudi pri ustanovitvi Kinodvora, prvega umetniškega kinematografa in filmskega središča. Prav tako je bil idejni vodja Muzeja slovenskih filmskih igralcev v rojstni hiši Ite Rine v Divači. Za svoje delo in ustvarjanje je prejel več priznanj in nagrad, letos bi moral dobiti tudi glavno nagrado mesta Ljubljane za 2005. Podeljena mu bo posmrtno. Slovenski film in kultura sta s Silvanom Furlanom nedvomno izgubila velikega delavca in zanesenjaka.----- RADID ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE ШШШШ^ Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni Pesmi pesnika slovenske njihovih vodilnih članov. pomladi, tradicije, vrednot. 519 strani, 5.000 SIT 72 strani, 2.200 SIT CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLACATE POSEBEJ. њшттА * - тш ^ зттлош SVOBODO RDEČO ZVEZDO DUŠAN S. LAJ0V1C MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT ; „■ % «уј* pl...; ; t:. Z'jüf \\ JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega voja- Poročila treh rešencev iz ka, ki se je udeležil bojev množičnega grobišča v ob Soči in Piavi. Kočevskem rogu leta 1945. 240 strani, 5.500 SIT 244 strani, 3.906 SIT MILAN ZVER IN DRUGI PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti. 155 strani, 3.000 SIT Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT S E M ENA RAZDORA MOC PREŽIVETJA J0ZE DEZMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT ! m n o VASJA KLAVGRA KORAKI SKOZI MEGLO SOŠKA FRONTA, KOBARID, TOLMIN, 1915-1917 Avtor opisuje dogajaje na bojišču vse do preboja in zloma italijanske fronte pri Kobaridu in Tolminu. 335 strani, 6.460 SIT \4 X \*■■ V;, IVE A. STANIČ PROTI Nad sto avtorjev pojasnjuje in razkriva pravo podobo revolucije in protirevoluci-je na Slovenskem. Prispevke je zbral in uredil publicist Ive A. Stanič. 288 strani, 3.900 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Janez Janša JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki jc bila prodana z t1 v več kot 61,000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Pučnikova znanstvena in politična misel ALBERT SVETINA-ERNO OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokraci-je in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij