Leto LXX. št. 298. Ljubljana, petek jl. decembra 1937 Cena Din 1.- lznaja vsak dao popuidne, izvzems) oedeije w praznine — Lnaeratl do (fl> peUi vrst A Um ^ do KH) vrsi 6 Lrtn 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3. veCji lnaeraU peUt vrst« Din 4.—. fopust po dogovoru, tnserainl davek posebej — »Slovenski Narod« vena mese^no v Jugnatavttl Din t2.—. za inozemstvo Dtn 25.—. Rokoptsi se ne vražja UREDNIŠTVO O4 CPKAVNIATVO LJUBLJANA, KnaSlJevm alte« ttev. * Telefon: 31-22. 31-28. 31-24. 81-25 to 31-28 Podružnice: MARIBOR. Strossmajrerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska o, telefon St. 26 — CELJK, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ultca 1, telefon tt 63; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESEN1CE; Ob kolodvoru 101. Postna hranllnica w Ljubljani §t 10 351 Hišna revolucija v Egiptu: Kralj Faruk ođstranil fašistični režim Energičen nastop mlađega kralja proti vafđistom, ki so trva]ali v Egiptu fiašizem — V ozadiu ie borba med vplivom Angliie in Italiie KAIKO 31. decembra, br. Huda notra-niepolitić-na knzp. ki je naalal? zaiadi spo-rov med mladim egipts.*im kraljem Faru-kom in vladajočo većinsko stranko vaf dovcev. je bila včersj rešena na nepriča-kovan način Mtadi komaj 17-letni kral] je enostavno odstavil vlado in imenoval novo Spori so nastali zaradi različnega tolmačenja ustavnih dolofb v pogledu pre-rogativov krone Natbolf pa je vlada Na-has paše zamerila mlađemu kralju, da je izbra) za svoje svetovalce naivećie na.<=prot-nike vladaioče stranke ki ima sicer v parlamentu absolutno većino in ki ji gre glavna zasluga, da se je Egipt re$il izpod man- datne oblasti In posta! samostojen Spričo resnostj položaja so si vafdovci pnzadevali resili nastali konflikt mirnim potom Na- ' has paša je predlagal. naj se ustanovi posebna komisija, ki naj izdela avtentićno tolmaćenje ustavnih doloćb. da bi se en-krbt za vselej preprečili slični ^pori med vlado in krono Kralj je na ta predlog pristal toda v to komisijo *">ova1 zo- pet izkliučno naii7ra7;tpiše politične na-sprntrvke v^Mnvrev T^kn nn^topanje pa je Nahas paša odklonil in zagrozil, da bo s svojimi fašistično oreaniziranimi čelamJ plavih srajc Lzvršil državni udar. Na to grožnjo \e mladi kralj po posvetu 2 angleškim poslanikom sam izvedei neke vrste hišno revolucijo. V pretekli noči je izdal proglas, v katerem obiavlja. da je vlada Nahas-paše odstavljena. V svojem proglasu oštro kritizira njeno delo in skli-cujoč se na to, da vlada že dolgo već ne uživa zaupanja većine prebivalstva, imenoval novo vlado, v kateri so pod vod* stvom šefa liberalne stranke Muhmeda paše združene vse opozicijske stranke Nova vlada ie vćeraj prevzela posle in na'prvo v okviru obsežnih vamostnih ukrepov odredila razpust vafdistićnih fašističnih or-ganizacij. Ta razplet krize je vso javnost presenetila in napovedujejo se novi hudi notranjepolitični boji. Izgleda pa. da so v ozadju tuji vplivi In da je vsa ta kriza zgjlj odraz zariiinsc borbe med Anglijo in Italijo. Vaidisti so uvajali v Egiptu nekak ra.š-st:ctn rez ni ter skušali kor najbolj izločiti vpliv An-glije Mladi kralj, ki je bil vzgojen v An-gliji In je pod vplivom engleskih svetoval-cev, je sedaj nastopil proti tem težnjam vladajoče stranke Preokret pomeni za to poraz fašizma. Bodoćnost pa bo še Ie pokazala, ali je ta zmaga Angležev trajnejše vrednostL Izgon Židov iz Rumuniie Izgnani bodo vsi žiđje, ki so Sele po leta 1918 dobili rumunsko državljanstvo BukareVa. 31 dec. br. V izvaianju svojih včeraj^njib sk'epov je vlada f>dredtia da se mora takoi izvesti revizija državljanstva vseh v Runiuniji žvečib Židov V;si on' Zidie, ki so ruistali rumunski državljani še Ie po letu 1918. bod« izfiub'l rumunsku dr žavlianstvo tn bodo kot nezaJeheni ruja izgnani iz države Odstranievanie 2idov iz državne službe se ie že prčelo. W ži dovski učite'ji. profesorit. upravni tiradm-ki in »od ni urarfniki so a*re£eni Izian bo tuđi poseben odlok gledt ž'dt»vskih odvet niknv S posebno uredbo b<»do odv/ete koncesije vsem židovskim trguvcem Med dru2;mi ie bil odstavlitn tud1 ravna teli poluradne poročevals-ke agencije Rador, ki je židovs-kega poko'enja. Ceravno javnost v splošnem nastop proti £id«>m odebrava. so venda' raznt drugi ukrepi nove vlade izzvali v javnosti veliko neTazpotoženie Posebno hud odpor je na-stnl proti nameravant ustanovitvt tašistične milice. Vlada namerava v vsakem srezu ustanoviti posebnu p<^lvo^ašiko oru^mz^ci-io. ki bi imela v vsakem s-ezu najm-anj ti-soč zaneSilj'vih ljudi. Naloga teh organiza-cij bi bila strogo kontroliran je izvajan:a vladnih ukrepsiv. Sefi opozicijskih strank, med njimi zlasti vodia narednih zaramstov. so zelo oštro nastopi^ proti tei namen in /agrozili z najodločneišim c»dporom. Bol«jari?a fifi ne mara Sofija.. 31 dec. b*. V7lada ie izda'a vsem ohmeinim organom strofa navodila, da ne *mejo dovolit' nob^nemu iz Rumunije iz-gnanemu Zidu dostop na bolgarsko ozem-Ije Konru'arni zastopniki v Rumuniji so ddbili nalog d5? Zidom ne srnejo izdati no-benega vizuma. Francova ofenziva na Teruel oflbita Vsi doseđanji napori in žrtve, da bi republikancem zonet iztrgali TerueL so ostali laman Pueb'a de Valverde, St. d^c. Dolini e« pro^liranje rcp-tiblikancev v Teru^lu nada. l.hije. t*o na <>ko!i&kih vrhovih nafinnalFti izvršili «iva f»rotina?>acla ^e h'n^'i o-l ^p)^-nj'h Repuhlikflneke čete ki branilo vrhove okoli Teruela eo te napa 'e odbile. Na< 10-nalie vč«raj oh-etrelievalo rer>iib'ik:»nske po-^ojanl, nonr*1-treimia tri ure. Glavni čili nn^'onri'te'i^npcri napada te bil vrh Sf>ro }užno7ahf>dno od Teruela Boi na vrhovih nad Teru^'nm jp traial vem dan KMub temu d^ «»r» n.T''i^nn. listi vieli v boi m^nf oddp'ke s*1 im ri posreći'o prebiti rpTuiM;kAn»kuiaH v^hot'tno oH T*>mela izvršiti *e m napad. Pri tem »o republikanci zar»lpnil: dva tanka in iztrffali nacionalistom teren, ki so jse prejšnji 'lan izjrubili. Vee »lan ie t.i-o leta (»tvo. tako vlaHno kako? la-MJn-iiisrt^no. zelo živo. in ge ie večkrat epusrlo v a,ei-j*€bojne boje. Zamenjava na smrt obsojenih jetnikov London. 31 dp<\ d. Po posredovanju an-gleškeua poslanika v HPTiiayu ^ira Oliiltho na. an«Jl«i.5keea Of1pravn;ka no^^ov v Parc*»-loni L^che'a tpr m-»^narod.iPi»a R l^r^aa kr:ža ip hil ^kl^n'^n doeovor o zani^niavi 200 nolit'^nih u ptnikov. kišo jih Franrove oblasti obsod'lp na ^mrt. z enuk^m AtpvPom politirnii ujft.iikov na rpouh^ikan^ki strani Pri^akuiVio da bo prišlo ie do nadaljnje ' izm^niavp uiotnikov. Anslifa in nova irska ustava Severna Irska ostane pod Anglijo London. 31. 1e<*- d. Po u radni objavi in. tianjeg« ministrsfva bo ang'e^ka vlada proučila položaj, ustvarjen z novo rsko usta* vo ter nove ustanove nikako* ne bo pre-»oula v tem smislu, kakor d-a bi se i/pre-menilo načelno staMsče svobodne države Irske alt d-žave »Eire« kot članice bntan-skega impeija Preskrbela si je tud' zago-tovilo vtad Kanade Avstra''je Nove Ze Und^e in Južne Afrike da bodo zavzele napram nov irski ustavi enako statišče An^'ešk« vlada nasprotat* ne m^re priznati, da bi uporaba izraza »Eire« *h »Irland* ali sploh kaka dolo'ba nove ustave vsebo-vala kako pravico aa ozemlje ali zakono- dajo seveme Irske, ki predstavlja ustavo Irske podala angleška vlada. Lord Oagevon je še doda1 da osta-jajo v&i prebivale^ severne Irske zvesti an-gleiki kroni. Cinstau v platnenih Z letal in vojnih lađi] obstreljujejo nešto Hankov, 31. dec. d. Včeraj «o .l«nonci utrjevali po?tojankc, kl so jih zavzeli v zadnjih dneh na pohodu proti Cingtavu Japonsko prodiranje je po kitajskih trdit-vah zastelo pn Vejhsienu. kjer so kitaj-ske ćete porušile železnico ter razstrelile aajvaineiSe železružke mostove. 2upaji dngtava je odredi) izpra^nitev mesta. kakor tuđi. da naj se požgo vaa javna p°-slopja pred ev^kunc jo Vr mest'i j^ samo 6e par tisoć kitaisk'h vo Takov, ni bodo upora hijeni SO gvenlsko vojno Davi je v Cingtavti nastala velika panika, ker je mesto bombardiralo več es.'a-dril . japonffktb letaJ in nekaj japonskih vojnih ladij, ki lo se ponoći pojavile pred I hiko. Let&U mo itfMjpali posamezn« okra>- je z zažigalnimi bombami, zaradi česar so nastali ponekod veliki požari. Pred clng-tav^ko luko se je usidralo 45 Japooskih vojnih ladij- ki so vse dopoldne neprestano obstreljevale posantiezne pomembnejše objekte v mestu. Letala in vojne ladje Imajo nalogo držati kitajsko vojsko v Cingtavu v šahu toliko časa, dokler pebo-ta ne prodre od Cinana do m^rja. Japom-ci meni;o. da bodo na ta naćin zajeli vso kitajsko vojsko v ^^-tu Ukrepi za obrambo Hankova Sanghaj, 31 dec AA, Mar-al Cancrkaj^k je od red i 1, da i«rade 800 t*tratnic iz jek!« In Ideiobeton* a* v»eh oeetah. ki vodijo v Ilanknv. da »p onemoužnozaho<1r.o od jezera Ta'fu ln da ee zlaj bore. da odrežejo od zaledi ja-ponske odde'ke. ki op«rirajo okoli Hanff-čovn. Kitaji^ke č-ett* st nonovno znvrele tuđi FujanT. Vjžuo o-3 Hanjrčova Izvršili po pro^in^Tin' 28. decembra opol 1 ne v gtraho-vitem dežju in izraMli prilniki o'-lasti jru-verner pokr»ijine Kvan'unff in prebivaletvo eo S€ zatekli v zavetišča. Po <1o'>'jenih po-ročil'h eo pri Sa'čuenu. neka.i kilomotrov eevernozahndno oi Siimena, opazili 30 ja-ponskih letel. /inglija zahteva novih pojasnil London, SI. dec. o. O nfljnovei^m koraku anff'cskcsra poslanika v To1 iju izj-iv-ljajo dobro pončeni kro.'i, da je onvestil Hi-roto o o loonem ©tališču ansrle-ke vl^de, po katerem je ja.ponski o<1irovor na zadnje ansrteške p.rot«?te srlede incir^tov na Jamrce}u nezadt eten. čeprav c« v l»n Ionu dovela ne oiklaniajo Anirle4\i poslanik je Tahtevai ct Hir^t^ podjebn^j^ih poj «nil o nekaterih nejasnih oistavkth japco&ke^a oi^rovora. KotolišHi list o dr. Mačhovem poslancu Preteklo nedeljo je ime! v Preko, na otoku nasproti Zadra shod narodni poslanec z dr. Mačkove liste profesor Ljudevit To-mašič O tem shodu poroča »Katolik«, glasilo šibeniške škofije, ki ga urejuje don Ante Radić in pravi: »Sesmisel je in ne-umnost* ako poedinci sebe istovetujejo s hrvatskim narodom in s hrvatskim pokretom, kakor da hrvatski pokret i njimi stoji in pada. še nesramnejši pa je, ako isti Ijudje, zlasti ako so prišli na položaj prav s pomoćio duhovščine, na^topajo proti duhovnikom in grmtjo s hribov in dolin na »pope« . . Poslanec Ljudevit Tomašić je prišel med n*st da »politični subjtkt* — narod potipa za »politični puh« in da nas informira o gospodarskih vpralanr-h in o političnem položaju. Tako se piše Toda od »političnega subjekta« je Tomašić napravil »nohtičen obiekt«, soVt )e pamet vsem in delil lekcije na levo m desno. Dejstvo /e nadalje, da se njegova politična razlaganja popolnoma krije io z nauki rdečeg'avcev, katenm ie glavni cilj napadati osovražene »pope« Sem ter tja ie govoril m primerjal duhovnike volkovom. ki se skriva o pod Čr-nimi haljami in prihajajo med ljudstvo v ovčji obleki Naslašal je, da so popi plaćani, da ra7bijejo složne hrvatske vrste« — »Katolik« oštro obsora Tomalićev govor m zahteva polno zadnščenie za izrečene zalitve, sicer si bo dvhovščina sama po-iskafa primemo zadoščenfe. Za slavo, veličino In bodo£-nosi slovanshih narodavl Slovanskt sokolski savez je na svoji seji v Krakovu sprejel in izdal poseben proglas na vso slovansko javnost. Ta proglas ie tako pomemben, da ga na tem mestu objav^ Uamo tuđi mi. Proglas slove Zveze, združene v Slovanskem sokoUkem savezu (SSS) in njih organizacijski člani (župe, okrožja, društva, gnezda% čete) se ne smejo pridruževati javnim izjavam proti nobenemu narodu, čigar sokolska ali ju-naška zveza je član Slovanskega sokolske-ga saveza. O dogodkih. kr bi mogli ograža-ti dobre medsebojne odnosa je teh narodov* naj se posvetu »> predsedništvo SSS z zastopniki sokolstva, oziroma junaštva teh narodov. Na takem posvetovanju na i se predmef z obeh strani pravilno in iskreno obrazloži, da bi sokolstvo. oziroma junaštvo moglo, kolikor je mogoče* častno prispe-vatt v svojih državah k nepristranskemu in pravilnemu informiranju javnosti. Tako bi pomagali odstrar tevetr ovire, ki kalijo medsebojne odnošaje Predsedništvo SSS pozdravlja sokolsko bratstvo po vsem svetu in ga poziva, nai deluje za stvarno slo-van*ko vzajemnost v prav vseh okolnost ih in na:si so te pri}atelj*ko naklonjene ah pa sovražne sokolsko-run£' rođov. Želimo in pričakujemo, da se naj notra-nja in zunanja moć slovanskegčt sokolske-ga bratstva najjasneje izrazi na X. jub lej-nem vsesokolskem zletu leta /935. v Pra£i. Uradno vremensko porocilo po Ftanja i dne 31. t nv Vsa vremenska poročila iz Slovenije javlja io le>po, eolncno. v jilavnem brezoblačno vreme pri zelo nizJci iutranii temperaturi. Barometer sa dviga. Sneg v nižiih let^ah do 600 m srenj, nad tem pa 10—20 om prši;a na trdi podlasji. 1» na eksponiranih mestih ie po robovib sneg epihan. Celokupna visina snega v Goreniskem kotu in na Pohoriu rio 900 m zna*a 70 do UH) cm nad 1000 m 100 do 150 cm, v višjih planinskih Ipgah 150 do 250 cm- Na Dolenj-skem 30 do 50 cm snega. Pa-etniks Gorenjske oporarjamo zlasti na turistoveki ubrzani vlak, ki oihaja iz Li ubijane ob 6.00. ter priha^a v komrne postale že ob rol 9. uri. Ratere-Planira, 870 m: —15. solčno, mirno, pršič, 100 cm, Kranjska fora. 810 m: —14. barometer f* dviga, eolncno, mirno, pršič 70 cin, «an- kaliJče in drsali^če uporabno. Erjavreva koča na VršiJu 1501 m: —16, solnfno, severorapad, 35 cm prŠiča na 100 cm podla??, Po^ljuka — Sporthotel 1300 m: —10l eolnčno. m:Tio, 20 p"£:č#* r.a 100 podlace, Bled. 510 m: —10, soln^no. mimo. d-^ma sren 40 cm dnpa!:^« neuriornbnn. Bistrica Boh. jez., 510 m: —11, prMČ 50 ce-nrimetrov, Sv. Janez v Bohinju. 520 m: —10, aomčno, mirno, pr^ič. fO .Tn. Zlrtorog v Bohinju, 530 m: —10, §o!n-I čno. mirno, pršić, 60 om. ieloma OKrenjetn cncT. Dom na Kom ni, 1520 m: —14. »olnčno, mirno. 10 pršiča aa 200 pn 1a*re. S'alaški dom na Vcclu, 1540 tn: —15. ©olrt^no. mirno. 10 pr.*i^ na 19." podlace. Dom na Krvavcu, 1700 m: —12. »olnixn/>. seve*r. 25 prsi Ja na 150 podlace, po robovih ftpihan i^-er. Jezersko, $$q m. — ^ aolnčno, mirno, 25 pršića na 40 pođlaee, j Ko«a na Veliki planini, 1558 tn: — 15. »obično, mimr>, *ever. pršić, 150 cm, po robovih srp: han sneg, KamMJfika Bistrica, 601 m: —9 solnfrno, rahel sever, 10 prSiAa na 30 podlace, Kote na Sv Planini, 985 m: — 10, 20 pr- £i£a na 40 podlace, DOm na Mrzl!ci, 1119 m: —10. 15 prsi ča na 45 podlage, Dom na Polževem, 620 m: — 9, solndno, mino, barometer se dviga, pršić 25 cm, pohorski dom, 1030 m: — 8, soin&no mirno. 20 prši'a na 60 podlace. Mariborska ko^a, U 80 m: —9. jasno sol^^no, 25 pr#ića na 55 podlage. Roftka ko^a 12^9 m: — 10 ^olnfeno. mirno. 20 pršića na 65 podlace, Klopnl vrta, 1269 m: — 13, solnono. mv«> rovzhod 20 prfliča na 80 podlage, Sesdorjev domf 1523 m: — 16. solnćao, •»- T», 90 palite m, Uf Prtfcfl* Srete, uspehov tn zadovolje stva polno leto 1938 iellmo u&em naročniHom, Inseren-tom in čitateljem „Slouen-sktga Naroda"! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Politični o£$oxnl& i - Bli—I Zadoščenfe prihaja Prejšnji ohčinski odbor pod iuptmom drilom Prcem v Kranju je kupil ra 800 tisoč dinarjtv tako zvano prevolško po-sestvo, ki obsega stanovanjsko hišo t gospodarskim poslopjem, 9 ha njiv. 5 h« trav-nikov in 9 in pol ha gozda. Radi teg* nakupa se je bivšemu županu očitalo, da je lahkomiselno gospodari! z občnskim imetiem in se je rudi tega moral crlo za* govarjati pred oblast jo Iz poročila o zadnji seji obšinske uprave v K ran ju. ki g« objavlja »Sobota«, pa je razvidno, da je tovarna Semperit ponudila me.stm občtnl nakup 2 ha tega zemljišča in da bt bilm voljna plaćati za mf 12 Din, kar bi rnaialo 2400G0 Dm. Ostane torej občini Je nad 21 ha, za kafere se še ja\ljajo kupci. Vze-mimOy da se bo to preostalo zem'jišče prodalo — ne m1 po /2, marveč samo po 0 Dm Ostalo Ji bo torej čistih 730 000 Din in povrh im hiša z gospodarskim poslopjem! Pa so pravili, da je župan Pire slabo £&• spodaril in zapravlial občinsko imetj%»! De}-stva izpričujejo nasprotno in mu dajejo sijajno zadosčenje! Slovenshega dri. praznika ne bol ZebetežlH smo, da so zastopniki nekaterih gorenjskih občin na s\'o)em i*stanku v Radovijici dne 4. t. m. sklenili resotuci-jo. v kateri so zahtevaU, da se proglasi 29. oktober za slovenski državni praznik. Proti tej resolucijt so se tpkoj spočetka javili pomisleki, ki nišo bili neutemeljeni, Sresko načelstvo v Radcn^jici je namreĆ poslalo občinttm svojega delokroga okrož-meo št I2.26VI z dne 14 12., v kuteri jih opozarja. da bi bilo sprejetje take resolu-cije prekoračenje delokroga. ki je določen po zakonu obč\namt m bi moralo vs»k tak sklep razveljaviti. Občine so se seveda r&v-nale po tej okrožnici. Sklep jesemške ob~ čine v tej stvari je sreski načelnik sistirat. Intelektualci in delavstvo O razmerju med intelektualci in det*v-stvom razpravlja »Kultura* m izvaja: »Ao> vo stanje stvari je vsililo intelektualcem nove misli. Počasi ali sigurno so začeh i/W-devati, da je njihov položaj v nvozdntv-Ijivi krizi... Pogfobili so se v soci»n* probleme. Sekateri so prešli od tvonjt k praksi... Mnogi diskutirajo in filoiofirajo Še vedno po ktrvamah in pisarnah Pravijo* da ne vedo. kaj bi začeh, pruvijo, da ni* majo priliket ket ni*o zaposleni \> tonar* nah. Delavcem je treba nuditi kulture Do njih se lahko priđe. Šestajajo se v rainih svojih organizacijtth in društvih. Žetš st kulture in znanja, kakor prtmrli sohiCM. Približajmo se. Dobiček bo na obeh stra* neh Vi nam boste dćtH svoje teoret čno znanje, mi pa vam našo voljo, vzdriljl* vost m razmah ..« — Z.a kulturno izobrazbo našega delavstva bi se res lahko veČ stnrilo. kakor se dejansko storil Poslanec Kostrencić, Rim in Berlin Pri tazpra\i o proračunu zunanjega mf-nistrstva v finančnem odboru je go\x>rit tuđi narodni poslanec Luka Kostrenči'h iM Zagrebu, ki je neaa\-no prestopil ii tem-Ijoradniškega kluba v poštanski klub )RZ~ Kakor poroča glavno glasilo JRZ »StiTio-uptava«, je Kostrencić »zvaj&l »Jasno je% da se ne more većno vzdržati porazdel*tev na rmagovalce in premagance. ako se i*^.re-no želi. da se Evropa ne konsolidira A Jugoslavija nima niti namena. niti je v ije-nem interesu, da bi gojila neko večno sa* 'Vraštvo proti svojim bivšim sovražnil om. A samo po sebi se razume, da )e ta po polno umirienje in sodelovanje vseh po* donavskih in balkanskih nbtodov eden j/đ^ nih pogo;ev dobri odnosa ji med Jugi *la» •vijo in Italijom ki je edma izmed ve^sit naša soseda. s katero jt politično n*ar ^muSkih fevl;ev, gojzerice dva p*ra rjav.h copat. galoS?, rjuhe, parilo. 20 parov nogavic, rol»rpv, žkarje in fee d^e plettoi kolari z razno vsebino- Bli-iu Zvarovii ^ta se preoblekla iai vr^la proč svojo oMeko. ki je milina napotila orožni Btvo ni i riMižno eled. Oba o*.uirlienra so videli v Zaaro^iu t tor^k Pro*ja?ila >ta tuii v Topl;cah V tnlekami *ta tahtrv«l» vro*e mleko in sin-reili ie Ml telo ztfovoren. OK^»č©n j* bil w Bo>eno plavo, ie irprano obleko. star kakili 25 let. Spremljevalee ta bil ▼ sivih pumpa-rb^h in •uknjiin Iste bar**, tilik© po**r% mA io bleđnlcaet StarejSi fe bil pokrit z zelenim ti obu kom. Kolikor je bilo mosore dognati, sta pote-puha prižla v em eh od Trbovelj ln 6ta sko-zi na&o dolino, tako kot n-j5teto drugih, oa daljevala pot. Opozarjamo ■i«'1 naštete predmete, ki jih ne tosta uvotfla kar tako skriti. Morebitne osumLjenc* je treba javiti naj-bližji orožnižki postaft- Obstoja sum. da je eden izmed potepuhov doma iz okolice Velikih Lašč in se pi£e Klun Jože ali Janez, ki je bil že kaznovan. V »ploćnem pa opozarjamo občinstvo. da pazi na evojo lastnino posebno selaj, ko pritiska mraz in je stiska veliko večja, Z Ježiće Smrten padec smučarja. Na hbžičr)o neie-Ijo pozno p^>pol^as*itev pokojnica je eloboko eaniln vse napolnitve jezika so na-i tetMjniki-cerverant^i izvolli 6 članski pri'iravlia'ni o »bor za usfano-vitev eupe. ranr?kea«. Te^aj 6« nadaljuje dane« ob 20. v Gasi^kem domu. Iz Celja —c G°stilničarska pivovaru«, v LaAKcoi je te dni prejela tz Braa prvo poAiljko Že pred nekaj leti naročenih atrojev za novo pivovarno in sicer parni kotel z ekonomi-zerjem. Prihodnja podlijka atrojev bo pri-spela v nekaj tecLnili. nato pa v prtmernin razdobjih Se ostali dd. Montaža «e bo pri-čela v kratkem io bo trajala približno tri meeece, tako da bo prišlo prvo pivo is nove pivovara« v promet ze v poletni se* ziji 1938. —c Gaftllska predstava. Kulturno pro-svetni odsek prostovol^ne graailske čete v Gaberju bo vprizoril v nedeljo 2. Januar ja ob 16. v Narodnem domu v Celju burko enodejaniko »KakrSen gospod, tak Bluga« in burko v 3 dejanjih »Poslednji moti v režiji g. Vernika. —<; Otvorite? delavske knjftnloflu Knjižnico Dcavske ztoornice bodo otvorili v ponede-ljek 3. januar^a v prostorih Delavske zbornice v Celju. Knjižnica bo odpr" ta o4> torkih ln petkih od 18. do 20. tn ob nedeljah od 8. do 10. dopoldne, —c £rtve ne«rec. V sredo je padel 87* letnl zeleznlftki aprevodnlk Ivan Bizjak lx Velenja doma tako nevreCao, da af je «lo-mil desno nogo, na fikoniem pri Topolđl-d pa si Je 67letni đninar Ivan Jerak doma pel padou akmU tova boso 90a fcofti- aotm. ▼ MtriMirMtm >» p^M lllsjtal «M . Iftlfntstr^a euvaja Josip Karte pri ssa-kan>i m «1 slotnU desno nogo. Pri •mucanju se Je pcmearečll tletni iagarj«v sin Valentin Nerad s Prlhort pn Rečkd ob [ Savmji. Padel je tako nesretoo, da si je / zlomil levo aogo. Na Locici pri Polseli si je 12ietm poseetnikov sin Albla fttormaa' pri padcu slomil levo roko v ramenu. Ka* Bukovju pn Frankolov«tn Je padel đv«» letni poaestaikov sinćek Jo«e Vezei^ek, v torek dom* s peci naravaost v pooodo s vrelo vodo ln se hudo opekel po desoi no-gl. Ponesretenci se sdravtjo v celjski boi« nict --c V ceotrebne ooebne in druzinske dokumente, kl so potrebni sa vojaško zglasitev. Prijeti ponarejalci denarja Novo rne^fo. W. a tn prijetne zabave vljudno vablveni. Olbor. — Osebna vest. Z tukajšnje sole je bila na lastno prošnjo premeščena v Karlovac učiteljica Njegovan Avgusta. E>olga leta je službovala v DraSičin pri Metliki, letos pa je bila premeščena na tuk. ljudsko solo. Učiteljstvo se je na odhodnem večeru prisrčno poslovilo od dobre tovariSice, že-leč ji na novem službenem mestu vso sre-čo. Tako manjkata na tukajšnji osemraz-redni Soli kar dve ućni moči. želeli bi, da se ti mesti Čimprej izpopolnita, da ne bo trpel pouk. Ironija pač — prazna mesta tn pomanjkanje učiteljatva na eni strani, tam pa zopet armada brezposelnih učiteljev, kl zaman prosi za ljubi kruhek. — Božićnica. Odbor za priredltev božlč-nice na tuk. Soli je pred prazniki obda.*v>-val nad 100 najsiromašneišlh otrok na me-UiSki Soli b obutvijo, obleko in perilom. Poleg lepegra prispevka banske uprave je najveft prispeval metliški rojak g Hreho-rič Franc. veletrgovec iz Ljubljane, ki je zbral ln poslal odboru lepo količino tek-stilneera blagra Njemu kakor tuđi vsem ostalim darovalcem najlepfia zahvala v Imenu obdarovanih otrok. __ Tekstilna Industrija. TukajSnjl tr^o- vec g. Pečarič Martin je pred tedni prlčel z manjSim tekstilnim podjetiem. Kakor je videti, podjetje uspeva, saj stroji pridno brne. To je prvi poizkus, da tuđi naše mesto dobi Industrijo, ki se naSih krajev tako ogiblje, čeravno imamo va« pogoje za, njo. Zato pozdravljamo podjetnega trgovca z željo, da bi mu podjetje lepo uspevalo. Iz Ptuja __ OgenJ Je Izbnihnil te dni na gospo- đarskem poslopju posestnika PerSuha Jakoba v ftikolah, ki je kmalu uniCil vse po-slopje z vsemi poljskimi pridelki ter gospodarskim orodjem in stroji. fikoda znasa okoli 50.000 din. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Na pogonSče so takoj prlhi-tell domači gasilci, kl bo skupno z vaSĆanl ogenj lokalizirali in preprečili Se večjo škodo. Po delu se je nekaj fantov napotilo v bliznjo gostilno na okrepčilo. Popili so prečej vina tako, da so ga vsi Imeli pod kapo. Nazadnje so se pa stepll in posest-nlkov sin Jožef Pihler je bil večkrat zaboden z nožem. — Proračun sreakega eesrne*a odbora ▼ Prnju za proračunsko leto 1938'39 je že po vseh občinah razglašen. Proračun je znatno povisan napram proračunu za leto 1937/38 in lzkazuje potrebsčine Mn 2 mili jona 427.450.—. Primanikljaj pa znaSa din 862.69».—. ki se bo kril s cestno do-klado. Za vzdrževanie banovinskih čest je predviđeno din 1.585 890.—, za kolodvorsko dovozno cesto pa din 51.700.—, dočim za vzđrževanje subvencijoniranih ceat o20 tisoč 9?»0.—. Za nove gradbe in preureditve banovinskih čest je predviđenih din 340 coo. Proračun se bo še obravnn val na prihatn^'i plenarni seii cestneea odbora, kl bo tuđi sklepal o visini restne doklade. — Obdarovanfc rm^tnth reveiev hi b**r-ponelnih. Mes*na obč'na ie Uirti let^s za bozi* obdarovala neVal nad 100 obč!n=kih revefev in brenos-'nth. Tnrtl r«v<»*l v hi-ralnid v Mur€tlnc!h so b?11 obđarovnnL Me^tnl r«v**t ?o T^rejeM kruh in (tnt^-e «v-ljentike pctreb»!ne ter tuđi obleleo ln Obutev, Mestal delavci pm a» dobili Mk *Q- tičnioo enoteđen^ko pla6o, nmjnvkbmnak pm 30% mesečne plače. — Karambol a\ tomobUlstm. Ko j« rteraj privozil iz Maribora neki tovorni iviomo* bil. se je na ostrem o\inku pri dravskem mostu zaletel v osebni avtomobil tov&rn&r* ja Karla Piriha. Osebni avtomobil se )e moćno poSkodoval, dočim so poLniki ostali nepoSkodovani. — Tat\tna pAenloe. Mlinar Jolef Kri-mah v Zlatollčju j« opazil da mu je v ta sinjem času v mlinu zmanjkala večja količina pšenice. Tatvtno Je prijavil orotnikon\ kl so nekega osumljenca aretlralL KOLEDAR DANES: Petck. 31. decembra, katolicanfl Silvestcr JVTK1: Sobota, 1 januarK katollcanl: Ne« vo leto FOJl TKISNJKM: Nrdelja, 1. januara, k»* toličani: Blaženko. DANAŠNJE PRIREDITVB KINO MATICA: »Ona je moja« KINO IDEAL: Noč pred bitko KINO SLOGA: »Cin-Cin« ob 16. In 19.18 Valček na ledu ob 21 13 KINO -ITN1ON: Na skednju KINO MOSTE: »Allotriac ln »Njeni Uu>-bimci« Ljubljanski Sokol sli vest rovan Je v Narodnem domu Sokol I. silvestrovanje na Taboru Sokol Siska silveslrovanje v Sokolskem do* mu Sllvestrovanje »Ljubitanskean Zvona« ^t dvorani hotela Miklič Sllvestmvanje v Elitnrm kina Matici Radlofonska odđajna post»j» sllvestrov*-* nie v unionski dvorani Sentfakoh«ko gledalište »Nobene fene ve^f« ob 20 15 Sllvestrovanje Stepanjskeg-ft Sokola ▼ sokolski telovadnici PRIREDITVE NA NOVO LETO KINO MATICA: »Ona je mojac KINO IDEAL: Cirkus Šaran KINO SLOGA: Valček na ledu KINO VN1ON: Na skednju KINO MOSTE: Allotria in Nient lHibimd KINO SISKA: PetroRrajski slavCefc, maU- neja V kraljestvu Zlatoroga ob 10.30 Sent.iakobsko eledalisče: »Nobene Žene" več!« ob 2015. PRTRFDITVE V NEDELJO Kinematografi isti ftpoređ Sentiakobsko gledalište »Nobene žtme ve£f« ob 20 15. DE2URNE LEKARNE PETEK: Mr Bakarčič Sv Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmavei Sv Petra cesta 78 SOBOTA IN NEDELJA: Mr. SuSnlk, Marijin trs 5, Kuralt. Gosposvetska cesta 10» Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 3L Naše gledalisča DRA MA Začetck ob 20 uti 31. pre^ivpem proletarijat, ki je izriaje*n na periferijo, n. pr. »ko-lonisti« tako zvane Sibirije; upoštevati rao-ramo, da je približno tretjirw troovskih žitp. Ijanov revežev. ki žive po većini o«1 podpOT in le od priložnostne-za. n**talneira dele. Župni ja steje neka> nad 10.000 pre^1 ivalc^v t*».r }e tretja po ste vilu župljanov v Ljubljani. to«nt:akor*ka in franči^anfika. Naj>tarej«a ljabljoT»ka žup_ nija i-e šentpetereka, ki je bila ustanovljena 1. 1085. Delavske in kmečke župnije so bile t pTcjAnjib čaeih nojbolj zdrave, to ©e pravi. da so imele vsako leto največji priraetek prebivalstva. Za redanje Čaše j«1 pa najbojj znaćilno. d« j« prt^ežek rojstev nal števi-lorn snirti tuđi v kmečkih in delavskih župnijah zelo majhen ter da lahko povirimo tuđi o izumiranju župljanov v Trnovem in v šer>tpetn>ki župniji. V trnoveki župniji je bilo letoe rojenih doma 66 otrok. in sicer 37 dečkov in 29 deklic. v bolnid pa skup. no 72 otrok. Doma je umrlo 71 Trnovčanov, v bolnici pa do včeroj 36. Umrlo jih je torej skupno 107, rodilo se jih je pa 138: pre-sežek torej znaša 31. Ce računamo, da štc. je trno\TKka žuvnija okrotr 10.000 prebivalcev. zna^a letni priraete-k pre»Kivelcev kom^j 0.317c, kar je zelo malo. Tola naglasiti je treba, da je to največji prirnstek prebival-oev v Ljubljani ter da 60 številke drusih Župnij še mnogo bolj pre*enetljive. vprav katastrofalne. Nekoliko tolažilno j*» vsaj, da v trnov rici župniji umirajo po večini ijudje v visoki starosti in «ia otroci umirajo le re*1ko. čeprav je Dajveč otrok v ©ilno revnih *iru?.i-noh. Doma so umirali letr« po 70. 76, 87. 79, 83 in po S5 l€t etari Trrtov^ani. Ce pojrle-damo številke o življenju v tmovsVi žup. niji pred 50 leti. ^previdimo, da se razmer-je med ?tevi!om mrtvih in rojenih od t-edaj ni mnogro spremenilo: I. 1887 je bilo v tr-novski župniji 145 rojetev in 97 smrti. Pre. sežek Torej rnaAa 4S. Porok je bilo lani v trno\-«ki eerkvi 7B Cdomačinov). v drugrib funmijah pa je h:lo 10 porok trnovskih iupljanov. T>ve neveeti »ta bili komaj 16 let stari. NajetarejJi fenin je bO 64 let sUn im Ji poroCD z 21-1 etno neve«to. Delo tmov«kc iupnije bo pnho-1n3« leto st*ta* ^ajiMio s bovo barjanAo enkfijo (sr. Mibacla), ki j> t ffrobem že dozidana ter bo poleti posvećena. V »oclalnem pogledu bo v trno\*»ki župciji storjen velik napredek z novim velikim otroškim taveti-jeem, ki sa baje začno kmalu zidati na Cesti na k>ko. Ncnuitea prirastek prebivalstva ▼ ieatpetrski župni Ji Sentpetrs&a župnija jfe po fctevilu prebi. valcev najve^ja v Ljubljeni pa tuđi v Sko-fiji, saj žteje na.1 26.000 župljanov. Tuđi od jutri naprej. ko bo ustanovljena nova župnija v Mostah. ki bo štela okroff 6500 žuvp, ljonov. bo ostala šentpetreka župnija ^e vseeno najvećja v Ljubljani. Ek»lej je štela okroir 16.000 mestnih prebivalcev (med nje je treba prištevati tud; delavce) in okro4 dečkov). Tuđi v bolnici ee je rodilo v-e? «ieklic kekor devkov. 6 o^rok je ne7akon«ikih. ko-likor ;"h nima no-bena dnisa žimnija. tola urK>šr^vQtj moramo Mevilo župl.rnnov. TV-no\-»ka župnija ima letos tri nerokon^ke otroke, a ne šteje niti rolovire toliko prebi vnlcev kakor šentpetif^lva. PrweneM}:vo V* tuđi, da je od leta 1o leta manj nezakomaVh otro-k v Ljubljani. Urvo-števat? moramo, da ]<* v nekaterih ro-Vže'fliril. občinah ćelo nai tretjino n-ezmkonskih otrok. Porok je bilo letcvs v JentpetiFki cerkv! 223, v dnurih župni fah p« ie pa poroč:lo ^e 17 pa rov. TCajstarejši ženin je bil ^tar M 'et, najmlajša ne vesta pa 17 let. Porokam star-Cev je treba pripi^o\T«ti Boci.ilni pomen. Mnoffo ctarcev »e poroci ua toIni.Vci po?te. iji. Naj^tarejši ženini so navalno vnoknjen-ci, ki se poročajo e evojimi po^trežn teatri i ali prijatelj: čami. *Ta jitn »asrotove po svoji gmrti skromno pokojnino. — Tuđi najveČ samomorov je bilo v ftpntfietivM župniji, in eicer 9. življenje ei je vzelo nnjve^ mlidih ljudi, pripadnikov nižjih sociahiih pJasti. NalmanlSa Ifublianska iopnija NajmaniSa ljubljanska župnija, Je »tolna. l'sfanovljena je bila 1. 1462. Letoe junije j> št^la 3834 prcbivaloev. Stolni župnik ir. T. Klinar ima prsebno raxumcvanje ik poroče-vateke potrebe. Letoe nam je natipkel vee podatke, da ni bilo treba ve£ maojro po. vpra$evanja. Lahko prepišemo vse po vrsti, ne da bi bik) tre+»a š© kaj posebne^a dostavljat i. Porok je bilo 34, \zmeA teh 19 dotnaVSh, 15 parov je pa prišlo k poroti ▼ stolnico ix drusrih ž-upnij. Najeterej^i ženin je bil rtar 69 let. najetarejpa nevesta pa 49 let — 6m smetno biti indiskretni. V zakonski jarera sta ukočili tuđi dve mlaiVetnl 6>kleti. Do-maćia ni šel noben k poroki t fcujo župnij<\ Doma je bilo krečenih 7 otrok (3 tle^liee in 4 dečki), v bolnici je pa balo rojenih 5 di>k]ic in en dedek. Stevilo nezekonfikih — trij^ — je relativno zelo vfeoko. Povprečna etaroet leto* umrlih Kupljanor stolne župnije znaša 54 let. NajstareHi je umri v starosti 85 let, najmlajši pa koTfiaj 8 dni star. (Otroka eta umrla 2.) Večina jih jo umrlo zaradi ostaretoeti. Rak in tuberku. loza sta pobrala le veak po eno žrtev. Sa-momorilca sta bila 2. Letos ima mrliška matica stolne fupnije vpisan nedvomno najveUčantnejM pogTefe Tnadškof dr. Jeglič) od svojega začetka, «aj *o bili v eprevo-iu 4 nadškpfje in 9 škofov. Vidimo, da v stolni župniji število mrtvih preseg-a st-evilo rojVtev ob koncu leta; zani-mivo je. da je »redi leta župnija Se imela prirastek dveh prebivalcev. ob kowu pa sta bila 2 smrtna primera vec kakor rojstev. Samo ena civilna poroka Ljubljana je značilno katoličko me«to, kar ©previdimo že po tem, da je bila letos na macirstratu samo ena civilna poroka. S šte. vilom civilnih porok ae Ljubljana pa^ še ioteo ne bo mogla kosati r velikuni meeti, n. pr. s Praso, kjer je civilna poroke oekaj tako vsakdanjesra kakor pri nae cerkvena. Dru^egra dela »masistratni župnik« dr. Rup-nik ni imel z brezverci. Ženin in nevest« 6ta bila srednjih let. On je po pokliču trgovski uradnik. V viški inpniii najve£ji preseiek rojstev Zdaj moramo prištevati med mestne župnije tuđi Vič, odkar je vi&ka oblina priključena mestu. ViAka župnija je najbolj kmećka ražen dentpetrske v Ljubljani, šteje pa tuđi mnogo đelavskega prebivalatva. Tako je n. pr. Rotna dolina pretežno de-lavska Cetrt, ćeprav tam stanuje tuđi mnogo uradniStva. Se bolj izrazito delavsko predmestje so Glince. med tem ko je Brdo povsem proletarsko. PrejSnje pristno kme-čko jedro na Vicu se ćedalje bolj duži med drugimi »ocialnimi plastmi. Ce bi napravili natanćno statistiko o ljubljanskem pre-bivalatvu, bi se iskazalo, da je v vi&ki župniji v primeri z drugimi deli mesta najveć otrok. 2upnijske matice nam pa kažejo, da ima prebivalstvo viške župnije mnogo vec življenjske sile kakor prebivalstvo nekaterih drugih ljubljanskih župnij. 2upnija, ki je bila ustanovljena 1. 1908, iteje okrog 8.000 prebivalcev ter je torej po številu Župljanov na 4. mestu v Ljubljani. Letos se je v nji rodilo 148 otrok, 88 deckov in 60 deklic. Nekaj izrednega je, da imajo tako veliko većino dečki, saj se skoraj povsod rodi već deklic kakor dečkov. Tako visokega odstotka rojstev ni bilo v nobeni drugi župniji; v viski župniji namreć znasa odstotek rojstev 1.8%, med tem ko znasa v trnovskl. ki ima za viiko župnijo najvecji preaežek rojitev. le 138%. Toda viška župnijm ima tuđi najvećjl odstotek umrlih, namrec 1.2%, V Trnovem Je umrlo letoe okrog 1% tupljanov, v ftent-jakobsJd župniji 0^%. v franćiskmnski 0^%, t zupnijl sr. Orila in Metoda 033%, t stoml župniji 0.33% In r ientpetrskl 1.1%. V odstotkih zračunano je torej letoa umrlo najveć ljudi v viski župniji, na 2. mestu je šentpetrska, na tretjem trnovska itd. Pri rojstvih je pa na 2. mestu Trnovo (1.38%) in na 3. šentpetrska župnija (1.15%), a stolna župnija je na zadnjem mestu po stevilu rojstev (0.3%) kakor po Stevilu smrti. V viški župniji ljudje umirajo tuđi v visoki starosti, saj je bj najstarejši župljan, ki je letos umri. star 96 let. Imeli so pa tuđi precej starega ženina, in sicer 76 let JNajmlajsa nevesta je bila stara 17 let. Porok je bik> na Viču 75. življenje sta si vze-la 2 človeka. ZnaČilno je, da letos ni bilo na Viču nobenega nezakonskega otroka. Ce se ob zaključku posanimamo se nekoliko za populacijsko vprašanje, se nam nudi sledeči pregled o narasčaju, odnosno izumiranju prebivalstva v Ljubljani: Naj-večji prirastek zaznamuje viška župnija, in sicer 0.66%, trnovska župnija je pridobila 0.38% prebivalstva, Župnja sv. Cirila in Metoda (Sv. Krištof) 0.31 <* in fientpe-trska župnija 0.0%; frančiškanska župnija Je izgubila 0.23% župljanov in stolna župnija 0.03^: šentpetrska župnija pa ni letos nifi pridobila in ne izgubila, ker je bilo Stevilo rojstev in smrti enako. Povprečno je torej stevilo ljubljanskega prebivalstva naraslo letos samo za 0.07<"£, Če tipošte-vamo število rolstev in smrti v sedmih i»ip-nijah (ražen šišenske župnije). To je tako neznaten porast, da lahko upravičeno govorimo o izumiranju ljubijanskegra prebivalstva. zlasti Še, ker je rojstev od leta do leta manj. Duhovni nrađ v bolniŠnici opravlja prav za prav posle samostojnega tupnega urada. Njegovo področje je dokaj obsežno, ker vodi seznam vseh rojstev v porodniinici in vseh umrlih v ženski bolni-snicl, v banovinski ljubljanski bolnišnici, v hiralnici ter v umobolnici na Kođelje-vem. V teini 1. 193T. Je bilo do vceraj ▼ poro<5-nlSnfci rojenih 1635 otrok, ki so bili kršće-ni po katoliiko. V porodniinici se rode se- Teda tuđi otroci mater, kl so pripadnice pravoslavne in drugih veroizpovedL Atevllo teh novorojenčkov duhovni urad v bolnl-ftnici seveda nima v seznamu. Statistika, rojstev kaže, da se rodi v porodnišnici povprečno 5 otrok na dan. Verjetno je, da se je nekaj otrok rodilo na zadnji dan starega leta. Prištejmo jih kar k številu že zazna-movan Ih novorojenčkov, pe. doblmo 1640 novorojenčkov v 1.1937. V primeri z lanskim števllom rojster v porodnišnici je število rojstev padJo za okrog 300 otrok. To je razmeroma veliko *tevik). Padec rojstev za 300 v enem letu ni malenkost. Ako prištejemo Ae Število mrtvorojenlh, je kar na dlanl, da število rojstev v Ljubljani vznemlrljivo pada. Glede mrtvorojenih v porodnišnici kažejo statistike zadnjih let, da lahko računamo 5 mrtvorojenlh na 150 normalno donošenih in živečih otrok, torej 5 mrtvorojenih v enem mesecu. V bolnifinici, v porodnišnici. v hiralnici in v umobolnici Je umrlo v teku 1. 1937. 820 ljudi. Verjetno je, da bosta najmanj dva umrla pred silvestrovo polnočjo, ker umreta poprečno dva na dan. Tuđi število umrlih je v primeri z 1. 1936. večje, 1. 1936. je Imel duhovni urad v bolnišnici v sezna-imi samo 803 mrliče. Med umrlimi ni bilo posebno starih ljudi, ker stari umirajo doma. Bolnišnica Se za mlade hudo bolne poste nima dovolj prostora in sploh ne spre-Jema bolnikov, ki jih poSljejo v bolnlftnico, da bi v niej umrli zaradi starosti. VeLa Boheme<. PrinaSamo nekaj kritik o njegovih dn-najskih nastopih na. državni operi. »Evgenij Onjegin«. . . Pozornost Je vrbo-dU Dermota v vlogi Lenskega, nezrelegra, notranje razlrganega strastnega mladeni-Ča. Njegov tenor ima barvo in ogenj. Bii je nagrajen z aplavzi na odprti sceni, j 2>Traviata«. . . Dermota ima zdrav, mo-čan glas. čigar prožnost smo spoznali v j naraščanju in pojemanju tona. Glasovno se ' odlikuje z rarveseljivo sigumostjo in sa-mozavestjo, kl mora biti lastna vsakemu tenorja. Njegovo petje svenl sveže, mlado« etno, izdatno; točno a% drži pevske linije, pogumno si upa dokazati uda most svojega glasu. Kakor vse kaže, so dani vsi pogoji sa hiter umetniSkl vzpon. Schumannove scene Iz Goethejevega >F»-osta«. . . Mnogo obetajoč je vitki, prozni, topli in očarljivi timbrirani tenor Antona Dermote, ki je pel Patra ekstatica. Koncert Slovenskega krožka. . . Anton Dermota ne poseduje samo zelo prefinj«-nega. lahkega, lzvrstno zvenečega tenorja, temvec je tudl njegovo predna Sanje po Ino intenzivnega tivljenjskega Izraza, ki je 1*-plljen do najsubtilnejžih potankosti. Družabni večer nem.-avstrijske *Schrlft» •tellergenossenschaftc. . . Veliko navduA©-nje je izzval pevec Državne opere. Anton Dermota s svrojim mladostnlm, prekrasnim, obenem lirskim in dramatičnim tenor j em . . . Matthfluspassion. . . Prijetno preseneCe-nje Je nudil g. Dermota, ki je pel, ne glede na to, da Ie nima prevelike prakse, Evangelista smiselno in z Izrazom, ter je znal ekonomsko ravnati s svojim glasom, tako« da Je njegova deklamacija vedno odgovar-jala umetniSkim zahtevam. Kakor je razvidno iz gornjih kritik, na-stopa na* mladi tenorist ražen na Državni operi tuđi na drugih muzikalnih koncertnih prireditvah. Tuđi druge recenzije se i»-ražajo zelo pohvalno o njegovem napredku, zato bo njegov nastop v partiji RudolTa Jahko nazorno pokazal stopnjo njegove^fa razvoja, ki obeta kar najlepSo bodočne^t- M. S—eve* Jeseniska pošta pretesna Jesenice, 30. decembra Nedavno smo poročali, 9 kakAnimi te-žavami se bori na*e pofttno uradniStvo, ki posluje v neprimeroih prostorih. V eni sami sobi, ki je bolj podobna kovačnici, kakor pa uradnemu prostoru, se đrenjajo uradniki in pismonode, da so eden drugomu napoti. Poslovanje in razgovori uradnifttvm m strankami so skoraj nemog-oći, ker se neprestano čujejo udarci s fttampiljkaanl ter zapi ran je vrat in okene, da je ropot tak, kot v kaki veliki kovačnici. Jeseni&ko poStno pneiopje že veC let *em ne ođgovarja potrebam moćaio nara-šJajoće^a po&tnega prometa. O*> plafiiliiih dneh, v sobotah in ob koncu meseca, stoji pri edinem blaga.)atekem okencu ce!a \-rsta strank, kl nervozno čakajo, kđaj pridejo na vrsto. Isto velja za telefonske pogovore. Včasih je zelo težko dobiti zve-zo z Ljublrjano, ker je progn ali zasedetia, aU pokvarjena, Včasih pa se siisi tako zelo slabo, da so poročila ali objave precej dnigaćna, kot so bila najavljena. Tuđi na pošti Jeaenice—Fužine m do-etl bolje kot na Jesenican- MaloštevUno po*tno oaobje je prehudo zaposleno. Za-nimivo je tuđi, da ta posta, v katere ob-niocju je okoli 450 his in okoU 5000 prebivalcev, se đanes nima telefona. Ce hočejo stranke, ki stanujejo v spodnjem koncu, hitro opraviti kako zek> nujno zadevo, morajo na jesenidko posto na telefon, ka-mor je pol ure daJeč. Podto doetavljata dve pismonoši, ki ne moreta biti več kos prevelikim nalogam. Poitni okoliš se je v zadnjih letih zelo raailrU. Atevilo hii in ljudi se je podvojilo. Pot ođ JavornlAkega itwwtii ki do 9Boi^Jefps> teooea 8awkesja cabrežja tn đo zgornjegrm konca UXav© |a Lampetove uiice je selo dolga- Vao to doih go pot morata đne\-no po dvakrat dva zer-k> pridna in vestna mola prehoditi tezta» obremenjena najvećkrat v snegu. dežju h% blatu, da s« mokra, premražena tn ixftr* pana, včasih koimaj v*ečeta dalje. Slrrajni čas je, da se tem nevSeftnoatim jwlde v okom * tem, da se razSiri po*trjf» poslopje na Jeflenicah, raasSiri telefonske) omreije na pod to Jesenice—Fužtne in da se namesti dovolj osobja z& dostavo poste na dom. Iz Zagorja — l>*a irrobova. Pokopali »mo pospo An-tonijo KokoMovo, 63 let #taro po^^tnioo in trgovko. Ze delj čaea Jo je elotiala zs-hrbtna bole-zeru kameri je podlegla. Pokornica ie bila dalec znana markantna o*eb-nost, nalbocatei^a iei^lca na Lokah. Udej-stvovala se }s kot vrla napreina žena. Mnogo ie etorila za o&sitetvo, saj je bt)s kumi-ca lofrke«a casilskeija druS^va, kateremu te mpnda zapiu^tila ln>o vsoto de-narja. Tuđi Sokol^kega društva, podruinire na Lokah se je baie spomnila Vedno nBtnirneua ^u-ha je ostala do kraja šepava- Obranimo ji lep spomin. Ta tedea «*mo pokopali tuđi go. Pepeo Ranzin^erjevo, za^ebnico. ki «e je Sele prad kratkim preselili v Maribor. Podlegla je dolgotrajni tolezni. Drobna in liubezniva gospa je bila obče priljubljena. Pokopali so jo na zagorskem pokopali&cu. Na i po?iv« v miru. — Silvestrovanje v SokoUkem domu obeta prijeten prihod iz »tarega v novo leto. Med rofiHmezninv am leie> i ' SCtm 4 »9tOTBl»8«I HA«OtW, pat* «. 1......rtu 1WT. §«•». ?Cg — rOMAoA pn amtjoakterai tn frmorokttfc ■LsHP^lBI ■■ OLAJftA muk« m bolocia« pn remAtlunu »» Wf* ? H^iBl ^^H Ln prottnu- ^■■^WiliWPWj«Hl ^B UBLA2CJE obotooja pri m«*eCsl ttia m ■^■^■flH ^M meni. ^H^a^a^a^B^HHI ^^^L odstranjujv motnj« 4*b*ntr« ta ^H^^HSRflU ^^■^ vu dela vtuc*. ^a^aSa^HH\3Kl^afiflfl»U ^^^^^ Dobiva m t n«k tekarBaat ,^a^a^alHB9ateSalaH^H ^^^^^^ Ra*. 8. br. LfltMTOO ^^^■■■B^Hn DNEVNE VESTI — l!f»T Inspektor prtnivetaega mlunstrstva. T ukazom kraljevih namestnikor je imenovan za iiurpektorja promvMntMja ministretva profesor držuvne realne gimna»:je v Osijeku dr Anton Hurni — Stavbnlk Ivan Ro&man nmrt, Z Gotnlfca je davi prispel« žaloetn« vest, da Je nemila usoda Iztrgala iz vrst živih zsia-nega Vn popularnega IJubljanskega stav-bnlka g. Ivana Rožmana iz Slomškove ulice. Pokojnik ae je lana prehladil ln iskaJ leka svoji bolezni na Golniku. Zdravje ee mu je že Izdatno zboljćalo, aaenkrat pa *e je njegovo stanje spet poslabSalo in davi je izdihnli. Pokojni I\-an Rožmaa se je ražen v »vojem pokliču živahno udej-etvoval v društvenem življenju Zlastt je bil vnet plaainec ter je bll đol^a leta tuđi v odboru SPD. Bi! je cian gradbenega odbora tn je sodeloval kot strokovnjak tn pvetovalec pri gradnji naSih planinskih domav. Njegovi nasveti so bili posebno dragoceni ob priltki zidanja pianinskega doma na Komni Pokojnikovo truolo bodo clanes prepeljali z Golnika v Ljubijano, kjer bo popreb na pokopa lUtfe k Sv Kri-fcu najibrž jutri popolornice za dravsko banovino eta bila vpisana dr. Janez Gant«r, zdravnik v Radovijicj in dr. Suiaislav Grapar, idav. nik v Ljubljaoi. — Našim na rojnikom toplo prtporočamo D. Ravljenovo zbirko Crtic, noveJ in satir, ki je prav ka r izsla pod naslovom »Zgođbe brez groze«. Naroća se pri založbi »Cesti« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in velja bro-feiran izvod 8 poštnino samo 11 din, v ćelo platno vezan pa s poštnino 16.— din. — Iz »Službenpga Hita«. >Službeni H*t« kr. banske uprave dravske banovine *t. 1. B dne 1. ianuarja ohjavlja uredbo o upre. tnemHi uredbe o prekinitvi za^tarania kmetskih menic, avtentično to!močen>e uredne o likvidaciji kmetskih dolcov. avten'ično tol-mačeDJe uredbe o kmetijsk h zt»omicah. tia. imadna razi-ortvi'tev zvanja kmerij^kih urainikov. pravilnik o na 7.o;stvn n«d preparati in r>'»mo?n mi ereavc \x »Službenih novin«. — Prvi motorni Tlaki. V tvornici vago-nov v Brodu montiraio vagone ?a motorne vlake. ki jih j? narobila žel^zniSka unrava. Narofenih je 7 sram i tur po 3 vacrone. \1o-torii bodo dohavlieni h. Budiinj>eJte \i tvornice Gan«. Motorne vlake dobjino naipozie-je do iuniia 1988., tako da hi prišli v promet t začetku turistiČne sezone. Motorni vlaki bodo naiprei vozili na protri Bx>grad —Dubrovnik. — Gostovanje Ivana Fran<-]a v Zagreba. Te-norist ljul ljjanske opere, biv&i goieuec «a-Krebf.ke glasine aka*ri >Ero z oneca sveta«. Za nieuovo co(*tovani*» vlada v Zagrebu ve!;ko 7-anhnanie. iVuiM Ki.NO SOKOLSKI UO>i ■ V ftlftKl ~ TKLKFON SS-H7 I Monumentalni film iz dobe carske I Rusije I Petrograjski slavček I Slavna pevka MARIJA CEBOTARI 9 in Svet. Petrović v glavnih vlogah. I PREDSTAVE v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7 ln 9., ponedeljek ob Vs9. uri. V dopolnilo kolorirana Saloigra. V aoboto in nedeljo ob pol 11. uri dopoldne slovenski film V KRALJESTVU ZLATOROGA Vstopnlna za vse prostore Din 8.50 Opozarjamo na novo telef. St- 41-79 6 Januar ja: »USTCRIJ PARIZA — Spora i um med UJMO in Zvezo gostil* ntearek h združenj. Doeežen je »pora^um •»ed Udružen/etn jusosk>\en^k:b ž:lai>l>enih ftvtoriev in Zvezo sro«tilni6anBkib rdruionj pleko takso po eni petih kate*rorij. V prvi k-atecrorid ina. ia avtonska tak«* me«ečno ^00, v dn*sri 3oO. y tretji 250. v 6etrti 150 in v peti 90 din mcscCno Loka'e bo ratvrstilo v katt'jjori-je »druženje joetilničar>ev v evojem po^-toćju Avtarske tak^e se bodo plačeva!f po teh katefforijah o>l 1. februari« in ta tarifa bo vel)ala do 31 decembra 1988. • Izlet Beoffrajčanov v Sovenljo. Za pra-voelavne božične praznike orgsnilira beo-jrrajski Putnik izlet ? Slovenik> Po«ebf»ii vlak oipeli« izletnike U Beograda ▼ tredo 5. januar ja z večer. — Maturant« III. dr|. realne gtmna- slje iz I. 1927 vabimo, d» ae udeleftijo pro» nov« deeetletnie« mature, ki bo dne 8. ja- nuarja 1038 t krtrski ax>M goalilne >Prt Sokolu« Pred Akofijo it. 18 v Ljubljani Zbiialidće ob 20- uri zvečer v navedeni go-Btilni. Obvezne prijave je poslati najkas-ne je do 7. i. 193S na naslov: kig. Koru Herman, Ljubljana. Poljanska c. *t. 8. — liila |e prva Stevilka »2en« 1938«, lista za sodobno dekle in ženo. Mesečnik je Vfi^binsko peMer in na kvalitetni viftisi ter elane celole»rno « prilo»ami 50 din. Narota se^ Ljubljana-neboti^nik. 8, Janaarja 1938* PLES V STALCI PRI MIKLICU Za^etek ob 8. zv. Za£etek ob 8. rv. ♦ Mednarođne Stipendije ta 1^97'B8 in 1938 39 Zv^za akademsko izobraženih žen v CSR ponuia dve Stipendiji po 2000 KČ za §f»=t teduav Ena je za §tud*»ntko. drusa za aN-olven*ko kake fakultete. Prijiave #e *!pre-!**maio do 9 tanuana 1938 Prožnii je treba r>r;ložiti curriculium vitae, podatke o znanstvenim delu in razlou, zakaj želi dotična Saldirati v ČSR- — Mednarodna federariia A IZ ponuia posehno žtipendiio 3O.fKM> din za najholj£o nei/hrano kandidatko iz junior ske sekriie (PojToji^ starost rx>1 30 let in znanstvmo delo v rHYJ\ro?iu: matematike, fizike, kemije, ffeolojije. biola^kih ved. psi-holoirlie ali patoloeiie) Svohodoa izbira de-žele. stipendija se zafenja z majem 19^9. in traia leto dni. Priložiti je treba curricu-Him vita» in znanstveno delo. Prijave do 9. lanuaria. na na«lov: Olga Grabor, Ljut-Hana. Miklo?^pva 6. :: SREČNO NOVO LETO 2ELI j; : Janko Pogačnik i !' spe ci al na fototrgovlna J { LJUBLJANA — Tyrševa cesta 5t. 20 I — Novoletna Tožčila naših vojakov. Po*i-p»ani vojaki, slu'že^i kadr^ki rok v dravski radionici ieiimo vsem čitateljem in ćitatelji-cam »Sloven^kesa Naroda« veselo novo leto Pru* S'evko. Metlika. Janko Perčič. Pov» lje. Mikič An»^Tija. Maribor, Pecar Alob-ii, Kran-?ka ?ora. Volf Jožef. Rakck in Vidovi Niko, Belo var. Sokolski dom v Slikl dane« silvestrovanje — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobene bistv^ne «pre-««embe do»e:a_ njefra vremena. VČeraj je enežjio v Beojra-du. Sarajeva in Skoplju. Najviftja temper«v rnra ie zna Sala v Sarajevu 5, v P-pl:tu 4, v ZaijreKu in Skoplju 1, v Mariboru ln B^o« srra i u —i, v Ljubljani —4.2 CVivi fe kazal >>aronieter v Ljubljani 76fi.7. temperatura je znaša'a —8.2. aa aeroa je postal žrtev prede-pa^kih Far.tov nekje pri Dobrepoljah. Na.pa-dalri so ca po^kodovali po glavi in po život u- Kakor druga leta tako bo tuđi letos silvestrovan]s najzabavnejSe pri „SLAMlćU" — ZanifnioraD taradj vlomov in tatvin. Varnostaa oblastva za»leiujeio 28-l«*tne AlaBaa moflhl, fet •• |» araMavfl kot »movi—Irt mšmim. IiiMkr |» trtepa rtl Scartarfc sa 1430 dio ter nm UmamU tođi •rebrno •ro, Orotaiki ao Motorili da te piie šleper Jauk« Furlam, po poklič« io-fer brei deU, kd je do tarecovori1 niti beee^ice. Tako je Lafove! kot moleći a»ož. Do cilja mu manjkajo nmo Še 3 kxn in vse kale, da bo §tavo dobiL TeL 27-31 KINO SLOGA Tet r?-3t Šonja Henle v njenem prvem, veli- kem zabavnem velefllmu VALCEK NA LEDU (NemSkl dlaloa;) na Ćelu sljajnega ansambla v okviru origlnalnega in đuhovitega ^laabene* g& đela. Sodelujejo: svetovnoznanl in najpopulamejdi komiki brat Je Rltz ter Borah Mlnje\ić a avojim virtuoznim orkestralnim ansamblom. Predstave ob 16., 19. tn 21.15 uri. Pre-skrblte si vstopnlce v pređprodajl! — V smn zaradi žalosti. V No vetu Ku«. ievcu si je kon&al v sredo ponoći življenje kmet Alekeaa icr Putnik. Pred leti se >e ole-nll in žena mu je rodila tri otroke. pa so vei trije ktnaie obupal oaJ živij^Djem in ee doma o'^esil. — Prva nen^dna smrt aa oovi ielemleL Xa novi žeJezni^ki proffi Varaždin — Koprivnica se je pripetU v sr«do prvi primer nena»:Tie smrti. Kmetica JeU Prcmec iz Sv. Križa v lu tshko nosmc^al in labava'. Imoaa »t-delujočlh umctoikcv. kakor J. Gostlč, M r-jao Rus, Bojan Atiamić, Vuli Sinrkoljeva, Šonja Ivanćičeva in drugih jamć;k> da U> lete* v I Diotiu prav ve^eio. lepo u zabavno. —lj Slava Velocipedskej^a bataljonu. I. Vatociperielti bataljon praznuje jutri on *o. veća teta dan evojo st-avo v 6pvniin na formiranje prve kolebar»ke e»1inicc na?« ftrma. de L 1927. SlužS*a božja in rezanje ko'.afta bo ob 10.30 v voja&nici vojvode >Li>ića. Gocte bo *prejemal zastopnik komandanta kapetan I. klar^c Ferdo F. Muslović. —lj Podokni « %. Amona Verb'ča. kl bo praznoval jutri 70.1etni**o. fo z-'p-lo 4rwvi ob 20. pcvsko društvo Krakov'-Trnovo. —ij Delavsko elasbeno društvo v Ljubljani priredi 1. in 2. januar ja !W^* na ke£-ijiž^u pri Scetici kerrljanje na do*>itke. —lj Večerni kuharski te*ai na gospodinj" skl loli Mladik« — za uracinuNe in eop^<»ee urednikov — prične 15. ianuar.Va t. L Vr*il «e bo dvakrat tedensko. Voiii'e s?a bodo učiteljice £rfe>iK>'infeke *oie Mla-liks. Vpto*a. nje je dne 10. in 11. jaruiarja 1938. t»i 11. io 12. ure dor»oldne. n— Raistava bratov Subiftv *e bltta svojemu zaKltučku. stal'isrtiHta vstor>j>^ pn dokazuje, da si mnogi, mno^i te um **c»**e P1^-reditve fe n?&o o^le^iaii. — Ruzs»u?*O *^° oka pr^-ko novolet.iih praznikov. — V nedeljo 2. januar ja bo imel vodstvo ob 11. g. I. Zorman. n— Pasja tak*a. Finan?ni oddj!ok niest-neea poglavarstva v Ljubiiani »poroda, da se bo pobirala pasja taksa letos 5ele s 1. aprilom 1938. in ne s 1, ianuariem. kakor ie bi- i la doslei navada. Na to se opozarajo la^tni- I ki psov, da ne bi po aepotrebnem obreme-njevali poslovanja zadev-ne^a urada. | rtnil ▼ Bosno Naš reter&n m ft udeležtl bojev pn Roglju, Tuzli in Jajcu, kjer so bile srdite bitke t Turki. V Livnu je Msd-ved prisostvoval justitiVaciji ^odjs Tutkov Age Cižmićd, ki so ga Av»tnjci uacrcJUi. Po okupaciji Bosne in Hercegovine t je Medved vrnil • potkom »koii Se^nj v Split, kjcr se je vkrcal na vojno Udju »E^pcric in s« pripeljal v T^st, odiinl p« » Ljubija-no, kjer so Janezom priredili priarčcn spre-jcm. Te^ja se tUrCek t najve^jira veseljem »pominja in s živtmi beaedami to pripoTe-dujc svojim vnukorn. Zdaj si ne želi nič druge^i nr^o smrti, ki aaj ga re*i hude naduhe 10 tegt sveta, o katerem pravi, da ni *c£ tišti, kakor )s bil nekoć in da je na svetu sama gailoba, kakrino najdcS na plef*iiivcm relju. Iz Maribora — Brećno ln \eftek> novo leio *«H vatmi naroCntkom, illateljeim hi prijateljean oa-£ega .lista podružnica >Siovexwike^:a Naroda« v Mariboru! — farU* na tl»o^«Jie! l>r» SS u po* stna vreća s denamim odvodom v sneak.u 12 000 dlnarjerv Med »ikradenim denarjean sta biLa dva tlao^aka • *t r 015o7"j; ta g 036S0125. PrlnaAaJca odnomio »nejitelja teh Uso6akov je taiioj oddati na^bližjeana atrpJaniku ozlroma, (ra opoaorltl nivnj. — Zopet drxna tatvlna »redi m^t*. Ko-maj a« je poieglo rtusbur>©nj« po dr2n**m I v^Vooru v stanovanje trgovca Walaek&. kl I mti Je bila ukradena, dragrocena Ebirica I zJatCv^ov, je Maribor razUirlia nova tat- 1 vina. JC> J« "rfreraj 8jutra*j priAoi starknar Franc PfcJ^i v svojo trgovino v Vretrin^skl ulici, je *il akta\ ko, v kateri je tmei 69 000 dinara*v goto'vine la 5 hrunilnlh i knjižic na vsotv1 200.0O0 dlnarj^v. Da prcK IDanes ob 16, In 19.15 ori vesela burka f^* tf ^ • MATINEJA I kakor »ženske Strajkajo« ln >ženske MJfH ClaTafllaTlM^H «* praznik ln v necfelj* ot» U. đopolđas I viadajo«. ~ Ob UM Qrt vesela sllve- £^IVvUIt|U F M_ . . - ^^ I strovanje radiofonske postaje z bogatim oldne n« meetnem poeUivarstviu u— Licitacija. Mestno poglavarstvo v Ljubljani raipisuje preu redit vena dela pri 7birain*m kanalu na Tvrievi «jsti pn»d glavno pošto. — Prav tako raspisuje mestno poglavarstvo dobavo raznega lesa. Interesenti se opozarjajo na tozadevne razglase v uradnem listu.___________________________ Na silvestrovanj« h »KM£TUt (Gosposvetska eesta) Zjutraj od 4. naprej svežl golai ln vampi na trtaški nadn. —lj Pritoibe Hanovakaev v mestnih hl-sah v Ko lezi ji. Letos poteka deseto leto, ockar so bile sgrajene male stanovanjske tude v Koleziji in odkar 90 ae vselili vari je po većini še seoaj stanu joći stanoaalci. Prvo leto so piace^ale atraruk« samo po 57 dia mese^ne najemnuie, ki pa jo je mestna obćina te nasiednje leto povezala na 241 din. V desetih letin je plaćala vsa-ka stranka na najernmni približno 30 009 din, ker pa so v vsaki niši po stiri stranke, je proje^a aieatna otoćina na najemni-ni od vsake hiSe v deoetth letih prrcej nad 100.000 dia. Kapital, vzldazi v te male dtanovanjske niše, je • tem najtort že amortiziran ln mestna obćina tudl 9 popravili ni imela stroškov, ker je vea popravila Širokogrudno prepuSćala strankam samim, ki so bite prisiljene popravljati stanovanja na svoj račun Stranke v teh hi&ah sedag ob 10 letnici upravićeno pri-ćakujejo od mestne obćin« pnmerno zni-2anje razmeroma visoke najemnine. saj stanujejo tam sami revežt, ki težko pla* jujejo najemnino. —lj Zveza idrutenj f^stllnlčarskili pod-jetij za dravsko banovino v Ljubljani priredi tekom januarja jezikovne tećaje za nemščino ali francosćino. Prijave sprejema Združenje gostilničarskih podjetij v Ljubljani. Na te prepotrebne tećaje opozarjamo vse gostilnitarskc podjetnike iz Ljubljane in okolice, prav tako pa tuđi vse postrež-no osobje. —lj Abonenti se sprejemajo, gostilna »Ltov&in«, Oradl««e 15- —lj Vsem ljubljanskim a a r e ©-nikom našega lista borno 5. Jano-arja oklnili redno dostavo, to ne bodo do> tlej poravnali vseb doltnib savostankov. — lj »Moste. Mo»te t*^ pre^lavas...« nam bo zapel na Silvestrov večer slavni humo-rtet k. Karl Muha v kiu Mos*^! Seveda tuđi drugih duhovitih in *me3nih kupletov ne bo zmanjkalo, kakor tuđi ne godbe, «aj H. Muha iera na tirolsko kromatieno harmo-niko ij na havaisko kitaro, bo po končani predstavi v kupletu ielel >Srefno novo leto 1 Opozarjamo, da sta pole^ tega na £po-redu kar dva odliftna nsm^ka filma. Kot prvi izvrsina Willy Forstova ^lasbena vese-loigra >Alk>tria€ 1 nepozabno Reaato MUl-ler ter Adolf WohlbrUck, H. ROhman in Jennv Jugo- Kot dru2i film je pa dunainka vaseloifrra >Njeni ljuUmcIc x Albrecht Schonhals. 011y Flint, Hads Moser in OlffO CehoA-o. Poleg vse?a teffa pa za novoleino nagrado dobi vsaki 10. obtekovalec »liko filmske zvezde. Priče tek ob 20. ori. Cene oddin S.M) do 6750. —lj Silvcstrovanje v kini Untoo. Veliko zanimanje vlada xa 1et/>^Q:< aHves* rova nje radiofonske postaje v p-roarorih kina ^T^*> na Le Ie oekai malo v«rovoi? je Ie dobiti. ^ato osi vsak ki hot« osrodaj !o priFtno §'j|\itt prehoii U staresa v novo Teto biti | k bU.ca)ni kina Hnlmi bi n^i ai potrebne I i vBtopnice nabavi Spored, ki laćse točno 6b I a— Društvo >Tahorc. Drevi ob 2080. bo redni Članski seetanek e predavan;em. Pr*-daval bo tov. Božič Lađo o nuii zapadni meji. Predavaoaje bo«io epreuiljale skioptične elike. Vabl^eai. u— Lep boiifni dar 1a mestne rereie. Ita-lijansko pociporno društvo je darovalo za po-možno akrijo za ljubljanske inertne reveže 15(X) din. Za veliUoia."ob e.: a^,» ili" f?" T Zor-man. — itiiistava bo odprta le &e priho-lnji teden ln Nar. jralerija ponouio vab na otrle i te umetniške pri'€ditvc, iti je deležna splošĐt) pohvala in prizmin;a. u— Obćni zbor »Društva slovenskih knjl" ževnikov bo v soboto 29. januarja oto 17. v protrtorih Sloveuske Matice z nask^dnjim dnevuim reioai: 1. Čitanje zapierrka, 2, Po-ročilo prelet etva, 8. Sprem^niba pravil fflede za^eite avtorskih pravic, 4. Volitvc, 5. SlućejniieTi. —1] I* prava električne eestne leleinlce olvešča ceni* oMin^tvo, da bo 31. t. m. po-dali^an noćni promet za 1 uro, t j. ob t. uri po polnočri oxiipal.ie.fo vozovi iz; red ka-varae Evropa v v$e isnieri. —lj Na Silve-stro^-Anju >l*|nbljansfceg» Zvonac bo pri.les in dobra pijafa. Nasvitienje pri MUli-ću. —U Drevi vsi ▼ Sentjakobsko |flee prifne v ponedelje-k 3. jan* ob 20. uri v »Jrnkovi soli-Kalina*. Vpi*ovan.ie proti legitimiranja. —ij >NoToletna skupna plesna Vnja« bo intri ob 20. ori v JeoKovem plesnem isvo-dn-Kazins. V nedelio ob 16. uri »popoldan-ski tefajc VTsaik tor?k in četrtek ob 20. uri >n»dalj*Talna plesna te^ajac. Posebne sre in informacije dnevno. Dijaki-akademiki popast. —lj Silv«6trov »e^er, kje ga toste prazno-vali? Gott>\x» pri Liubljfuiskem Sokolu v Na-rodnetn domu, kjar i*> preskrblj^no za »>ri-tetno zabavo in razvedrilo. Pester spored in dobra okrepi; la §0 pripravljena. Tak teto plesni epored. In če vsak prinese s seboj ludi malo dobra volje, bo raspoloženje ob prislopu v novo leto tak5no, kakršno je «po-dobno, ko «ii borno čestitali in naverovali oebroj najboljžib želja. Pričetek te zabave bo ob pol 21. uri. Vetopaina din 10 za ose-bo. Na3videnje torei dane« zveesr. 80 letnica starega veterana Novo mesto, 31. decembra Na desnem skalnarem bregu Krkc. kako uro hoda iz Novega mesta. leži idilična vas Krka, kjer živi kot pieužitkar na domu svojega sina starček France Medved. ki je baš te dni učaka1 80 letmco rojstva. Ceprav ima že osem knžev za seboj, je starček še vedno čvrst m rad pnpoveduje doživljaje iz svojega dulsega življenja, zlasti pa o svoirm pohodu v Bosno, kjer se ie kot 22-letni fant udeleiil okupacije Bovnc m Hercegovine Franct ie bil zastaven fant in ko je moral z 21 leti na na bor, to ga takoj potrdili k Janezom, tak ratne mu 17. " pcSpolku, ki je ob koncu juni> 1. 1878 od- dajalno mlrc> tn octpiral okno, ie )e v k> kal neopaženo splavi nesziuuiec in aktonr-ko z đra^oceno v^reblno odmesel. O drznl tat vini je bila ta^oj obrvedCeiia policija* vtiuiUr manjka za »to rile em vsak a sled. Pukl je aškodov&a za okoli 270000 din, — t'ravosUvim kapala v Melju rt^io%i-rana. Pravila vna parohija v Mariburu sporoča. svojim vemikom, da je pravoslavna katpela v Melju te raDovlraoa tn boJo cxi neiietje, dne 2. ^anuarja v njej sopttt nnlne službe bo2je. — Uzo| j« pila y Vosedru v Bkrranaklh gortcah 25 lelna M. K. v aanionuiruufra nanienu. Ker je ie dalj« caae> brezposeina^ je mladenka obupala nad liv ljenjem- Takt primert nišo r^etki. — SUve«tro\ ve^er v flediUl****!. KaJeor običajno, aiedl tujil tetoe po preOMavt (m±-Cetek ftele ob 9- uri svocer) trebeunrje • treini nagTadami: praStćek, J»>ček to gt>-ska. Vaak obiaKovalec nocojdnje pre«dartar ve dobi poleg vstopnice de zrebno AtevUko, Vpri»>rili bodo Rasoergorjevo op«reto »RUečl nageljnlc. — Avto povozll fcokflarfco. Na cae^l pd Sv. Marjeti o»b Pesnici >e neki tovorni av* tomobil povo2ll SSletno Marijo Cafnik, ld se je na kolesu peljala proti dormi Caf-nikova je pn padcu zadobila n«varne po-škodbe na gLa\"i. V mariborski bolnici ka* mor bo jo prepeljall, ao ugou>vlli prelom k> banje. Vlomilec pripoveduje Ljubljana, 31. decembra Polldja >e pojasnila već drznth vtomov» ki so bili storjtanl zadnje teetne ▼ Ljubljani. Pred dnevt za Boiigradom are U rani I^nacij feaiaj Je prtznal, da j« vlomll V prostofe Oereflnje-ga zavoda sa ojucaaoo obrt na TurjaAkem trgu, e bil prisiljen krasti ln vlamijaitl, k«" ai pać ni vedel potnagau drugač«. »Sele pred kratkim «em prlAal tx zapo-ra,< je pripovedoval. »Olsedel »em leto m pol kazni ln prUel ix ZApora brez belifla. NetkaJ dni sem »i pomagtil s bera^^njem, vendar » me povsod odganjall, ctsa, da aa mlađega Cloveka, kl lahko dela, nimalo nifesar od\e^. Za dek> nlsem bil •poaoben, ker »em bil teieano Iscrpan, shiibe v tvo j«7i poitUcu pa nlsem ncvogtil aajtl. Pomislite, dan-danea >e bre23po«©lnlh toliko po* dtenih trgovskih poriioonikcrv ki kdo bi vzel v sluibo Cloveka, kl je pravkar pri. Sei iz zapora! Ttuko lem bil prisiljen »p«t krasti. Ljubljane »«m s* dolgx> c^ibai, slednj ć pa sesn vendarl« priAel sem. Se-znanii ««m se ie z nekateriml. fcl at) «1 pomagali enako, kakor )az ln sem nekaj vk>mov izvriil v družbi pama^aćev. Lmell pa asno navadno srnolo, da ao nas pra|»o^ dili Ln da amo odhaj&ll baca plena*. Tako aem ix dneva v dan dobe^ino atradai ln aem popolnoma oalabel Ko som po*kuj41 vlom za Beiigraišča bsk-a blizu Liublja-ne, 12 smo kronali angleškega kralja, 14. je zadel angieški rušiiec »na Fianco\o mino«. 18. smo zadušili revolucijo v Albaniji — to pa še ni vse; v nobenem drugem mesecu ni izšlo toliko nekrologov: 3. je umri Hubad. 24 pa Ivan Prijatelj in Rockefeller, 23 Kramar, toda o tako žalostnih zade-vah ne borno govorili. Naj ornenimo raje, da se je 19. vozil skozi Jugoslavijo itali-janski kralj in da so 20. priredili naši že-Ie7ničarji izlet v Po?tojn?ko jamo brez de?-nikov. vrnili so se pa seveda z njimi. 23. je prostovoljno od?topil ministrski pred-sednik — seveda angieški, Baldw:n. 26. smo pisali, da so se ljudje naselili ra se-vernem tečaju. Samo po sebi se razume, da tuđi maja ni šio brez umorov (28. v Cabra-čah pri Skofii Loki). Ob koncu meseca ie prišlo zopet do napetosti v Soaniji zaradi bombardiranja nemike oklopnice. JUNU: LJUBLJANSKE IN SPANSKE SENZACIJE Ne spominjam se več dobro, koliko kritičnih dni so napovedali astrologi za junij, a vseeno bi bilo treba reci, da je bilo kritičnih dni — vsaj v Ljubljani — še nekoliko več, kakor v pratiki To se sicer samo po sebi razume, da je bila tuđi junija in ćelo prav 1. »španska kriza na vrhuncuc, a da je Evropa vendar ušla za las novi vojni (španske vojne pa seveda ne štejemo). Marsikaj se je godilo po svetu, n. pr. Rusi so preleteli severni tečaj 2., toda kaj je vse to proti ljubljanskim dogodkom! 3. smo čitali, da je brzovlak pri Brezovici povozil hlap.a in konie in da se je poročil vojvoda Windsorski. To je seveda naključje, ne zgolj nesreča. Toda nesreča ni počivala tuđi 4., ko se je ponesrečil general Molla. No. 5. se je začel velesejem in v Ljubljano je prispel general 2ivkovič. 8. je prispel v Beograd nemški zunanji minister Neu-rath, 10. pa naša opera v Trst Da to bile tište dni poplave fvelesejem), se razume samo po sebi. Čitali smo pa tuđi (10.) ko-munike o dogodkih v Prihovi. V Moskvi so ob^odili na smrt menda 7 generalov, 14. smo čitali komunike banske uprave: Sokolski pavilion zgorel. 15- to francovci vko-rakali v Bilbao, 17. se )e pa Bilbao še ved-no branil. 21. je odstopila Blumova vlada, kar je menda treba tuđi omeniti, saj je časopisje pisalo o demisiji s pocebnim ve-seliem. ?e z mnoso večiim zadoščeniem pa o napad'h »tin?n« in »neznanih« podmornic na španske ladje. JULU: ALBANSKE, KITAJSKE IN BEO-GRAJSKE ZADEVSCINE Natančno 1. julija je bila Albanija na prasu nove revolucije. 2. je umri nadškof JpšMč 20 Marron* in 24. patriiarh Varna-va, s cimer smo odpravili najbolj žalostne zadeve Naj raje zapišemo. da fo 5. listi pipali neka} o ukirrtvi celibata učiteliic. Srečne učiteliice! Juliia smo mno^o pikali o kon?re?u mlad:no?lovcev v Liub^ani. kar nekoliko ka?e, da je poc+?t]o vroče ter da je bilo konec sezone mastnih sen^acij Mno-po smo pikali tuđi o kn«knrHatu. a boM zpnimivo 5e, da smo vedeli ce^o povedati: K:+^icirq ho nspov^dala Jar»oneki voino. Tz naihui^e ct^ke co na? note^n'lj Rucj. k; so 7nr)^»t ori^^čptii (15.) v Am^Hko ča<^ cov^rni fpčni Npk^l;kn se je ra^v^a tndf debata o 5°n+T>etr^kf cp^kvi. a m^o^n Ho^i 7pn'rr»'vo, je. d» «rr»o 7a?p^i TOD^t nn^^ph^iafi Hit^ian-«ki ko'^^^TOr °fi c<* *•** tp^pT n'-'Vtn'-^'l^i n"n-ces v Cei ili. 30 nam ip t»a ti^^^a navrgla še hudo železniško nesrečo pri Parizu. AVGUST: ZDAJ PA NA KITAJSKO! Spanije so bili ljudje že siti, kar se je poznalo v čascp;sju. ko je bi!o ce'o poleti, v najhujši vročini. nekai kratk'h vesti o špan^ki me^ariii Zadnii ča? je bil, da smo začeli pisati o Kitaic.h M^ec <=e je pa začel z ne-=rečo v Kamn'škh p^nnph 7. se je zače^ p^opa^anda 7a novinarko raz-?tavo, n'hče ne srne reci. da ie b;io pre-zffodaj. 12 po se pa že spoo^dli JaponH in Kitaici. Skorai Se več pn-^o-no^ti so li^ti Do^vetili 20. sporu med C^Vo^ovsško in Portuea1cko k?kor voini na K;ta^Trk"h nesrp^ ne bor^o n;ti v«o>i po*+«vaTi. N^i^epSe lphko z?k^i^;no np^tevanie do^odkn^ v pvp^tu 7 ontim;-«;ti^no n?povpr?'o '3VV da bo voira na DaTinem v^h-^du trajala 5 let. SEPTFM^KR: RAZSTAVE, KONGRESI, SPOMENI-KI, PASJI KONTUMAC V«a čast astro7opom! Napovedali so, da bodo septembra samo trije kritični dnevi. Upaimo vsaj, da nf bilo nobeneea kritič-nega dne med razstavo novinarstva, ki se ie začela z velesejmom 1. septembra. Ne bolte se, ne borno govorili o kongresu, ki ie bil 9. v Niimbergu, ne o anketah za boHš? 7ele?Tvški profet in ne o na^ivih. *en"*av »rn b;1o že 2^ 'et toT:ko oa^^^in«. k?koT t'^t«1 drt^" mre* T-p«1e'r*>;»^nrn Oa i*» 14 urnri ^^pc-o-vk rn^^ "^ vpctp *">Q-fhgi pp vas moramo 0D07rrit: da ie b'i» ig ye^ o*i^p7liffr^g^Po^TavTTev K^a nev^^s spomen i -m V LWBH1W ttf WisoM ni! prv'g račeTT raifflgvljatf tt jAavnfli propUejah. Kar m tiče rmmih umetvorov upodabliajoče umet-1 "gosti, je bil september sploh zelo kritičen I .TTTešec, PbTftislite samo, da so se tedaj za-l ^f>l<> oodirati rflZHfi PifS^nldc JML .^điTAV1^ ~^ septembra je bil odkrit tuđi Tavčarjev spomenik O Gregorčičevem spomeniku pa^Di-Ji_ae. govorimo, saj človek ne more prece-nitLJ^seh pomembnib dpgodkov leto&uega leia. Ne zamerite nam pa, če vas spomni-mo, da je bilo tuđi septembra konec pasjega kontumaca in da so se ob koncu mesega začeli manevri na Dolenjskem, OKTOBER: REKONSTRUKCIJA. FRANCOSK1 i BOJEVMK1. BRIVSKA TEKMA... Oktobra ni bilo sicer mnogo imenitnih dogodkov, a kolikor jih je, so znameniti. O propilejah nam niti ni treba govoriti, saj je bilo tedaj menda že vse povedano o njih. Nikakor pa ne moremo prezreti rekonstrukcije vlade (5.). Naslednji dan je govoril Roosevelt ter je londonski odbor za nevmešavanje baje takoj začel mešati z večjim uspehom. 21. je Italija pristala na umik prostovolicev iz španije in tedaj je bila seveda tuđi že zavzeta Asturija. 22. sd nas obiskali franccski cficirji, ki smo jih trko gostol^ubno sprejeli, da smo jim hoteli prirediti kosilo v vseh hotelih hkrati ter smo zaradi tega pozabili na takšno malenkost kakršna so zastave Toda. kaj je vse to proti prp^vam na velikansko briv-sko tekmo v Ljubljani! NOVEMBER: PAKTI, PREVRATI, ZAROTE... Kljub najbolj ža!ostnim dnevom v letu se ie november začel v zelo rožnatih pe1--spektivah. Tako je n. pr. Franco 3. novembra napovedoval skorajšnji konec vojne v Spaniji, 4. je pa bila sklic&na konferenca devetih v Bruslju — a brez devetega, Ja- 1 ponske. 6. je bil sklenjen pakt med Berli-1 nom, Rimom in Tokijem proti nekakšnemu komunizmUt • U. ji »izbruhnil« faiUtičol prevrat v BrazllijL Ražen vseh teh obra-tov in preobratov J« bilo se nekaj preoki e-tov v londonskem odboru. Kar se tiče Franci je, se moramo obrisati pod noscn za državljansko vojno in prevrat, kajti 13 so začeli na debelo odkrivati orožje in municijo v pariških kleteh. Nišo hoteli niti te liko pocaKati, da bi se uresničiie na povedi franeoskih monarhistov, ki so zboro-vali tište dni v Svici in napovedovali jIco-rajšnjo obnovo monarhije v FrancijL DECEJMBER: ALJEUIN, DELBOS, POPLAVE. AKA-DEMUA ZNANOSTI V zadnjem mesecu tega vse leto tako imenitnega leta, se je izkazalo več juna-kov; lahko bi jih naštevali po abecednem redu in začeti bi morali z Aljehinom, ki je zopet sedel na šahovske lovorike. Potem bi morali posvetiti posebno pozornost diplomatskim potovaniem, ki pa decembra nišo posebno prijetna, ker ni sezona žanje. Dogodilo se je tuđi mnogo strašnejših reci, da se nam ježe lasje in peresa, n pr. škotski brzovlak je zdrobil osebni vlak in poplave so bile po vsej državi, ne le v Sloveniji, kar je seveda treba mnogo bolj upoštevati kakor le domače povodnji. O japonskih jun^štvih in papirnati vojni med Angleži in Japonci ter Ameriko in Japonci ni treba govoriti, kajti takšna junaštva ne spadajo v kroniko, temveč v zgodovino i in v epe. Prav tako _bi kronist, kar se njega tiče, prepustil slavo naših fotografov v Ameriki zgodovinarjem in pesnikom *n končno bi jim ^ navrgelnašo_ akademijo znanosti in umetnbsti (ki ba:e~ni slovenska in ne jugoslovenska, temveč samo Ijubljan-ska) s Teruelom vred. Kronist je lahko srecen da se mu ni treba pečati z volitvami v Rusiji in Romuniji, z imenovanji in komisarji, s ščebetanjem kanarčkov na ljubljanski raz?tavi, z božičnim mrazom in prekratkimi šolskimi pečitnicami — kajti pri vsem je najpomembnejše, da je tega leta vendar konec, leta, ko sta bila v Ljubljani novinarska razstava in pasji kon-tumac, v Parizu pa svetovna razstava in zarota nekakinih kutarjev. Rudarski revirji ob novem letu Leto 1937 le inlnilo brez hujšlh socialnlh In gospodarskih pretresljajev Trbovlje. 30. decembra Prebivalstvo ruđarskiii r3Virjerv se ob zatonu etarega leta z zadovoljstvom orira na-laj, kajti letočnje leto le bik) v revirjih mnogo mi me vse kakor prejšnja leta, polna raz-burjenja in negotovosti. Letožaje leto pa je ninilo brez hujžih eocijalnih in gospodarskih pretresiiaiev. čeravno so na>topale od časa do čaea še vedno težave, ko* pobladica prestane težke gospodarske krize. Naše napovedi, ki smo jih izrekli v začetku letoiiTi.iega leta, eoe« v polni meri ure^ni-Čile- Zbol;Sanje. ki ee je zafelo lanske jeseni 2 veejim ob ratovanjem rudni kov, e? je neka-ko ustalilo in je traja!o tuđi preko poletnih me>;-ecev. Lanska z.ima sicer za rudarstvo ni bila posebno ug-odna, kakor tuđi prejšnje ne. toda ugodne|še obratovanje je pripisati boljši cospodarski konjunkturi, ki je zajela bjdi našo državo. Zato je letos deloma od-rrilo tu h abifajno vsakoletno razburjenje kencem marca. ko so se vršila pokajanja za obnovitev dobav za državne ž^eznice. Me>e-ca februaria je bilo na dn?vnem korr"U Dohrna reduciranih več"e 5tevilo delavcev, ki pa jih ie pozneje podjetje eprejelo nekaj nazaj. ostali pa ^o ^romladi poisitali delo drucrod. Preko pol?Ua je vidno pojmMila tuđi. br^poselnost, tako da je občina tahko oru<;t:'a kithnio 7a brezro-elne, ki je bila v lelh krize v ve!iko breme teko občini kakor ruii driisni u-tanavam. ki eo jo podpi rale. Radi sp^o-nesa zbolj§an,ja v revirjib je ot.Č'na ^JcrčHa tu -ii š'ev:lo otT*o^i, ki so pr^'emali hrnno v m'ad:nski kuh:nji in ki i«* v naite^'h 1e>l'b k^:7e zna^alo že preko 1200 na okro^lo l^ ki prejemajo hrano iz mlnd nske ku' ;nje, to pa so otroci nai* revne\?:h v dol; ni. V romladnn kih in pole-*n;h me=ecih »e fe življem? v rev;rrih razviia'o brez posebnih do^oikov. V viJ'in in avju^tu so pri^e-lt delavske ?troko\*n^ arp^n^aciie razvijiti ž'va^rei^o d?'r^nšlo že me^era septembra do nosajanj. ki «0 rolila 7a Hp^avstvo u?Hne remltate. Ker *e b lo i'eln-rlvo v svorb 7«h*e«vah zmer.io, ie doseglo t^m ve*?? ii^^eh. k?r ie ta^: r>od-T^tie rx>Vazalo po!no tazumevanje ia delav-ekf» težnje. Meeca decembra ie dMav^ko za^c^tvo znova rarro^Mo p?tvo tuđi prejelo t obliki moke. Delavski za^tonTiiki so « tsni Usp©-i hom mova dokazali, da se da z mirnim in zmernim .T»«to»'om dosefi mnoeo več, ne^o ! z nenremiš!ienimi akciami. ki uteune'o delave»tvu pre? ali slej boli Skodovati ne?o koristiti. Leto^nie leto ie potc»m*aketn pri-ne«To del^vsr^-u v *ioci ivinom pos'evJu za-lo-vol've li^ne'1*. «ai ie tre>>a ?meti nr; temi nre^ o'-m' ^or<:tvo. da »e koni^,' m;nnlo do-vro 'ptA ry "kar :> Ma?;b iHcv-atvo 5«» nni j S'avNn^ >f»ons >lov \ r?v rjih k' uh zbo1 : Š4L3h] vr-nd^rle n: b:^ tako f^vabna ktkor se je pri X2 kovalo. Neka i hišic «0 si sicer jfra-1 đili rudarji, ki jim je priakočUa aa pom^oi družba z brezobrestnimi posojili. toda kaks večje etavbne podietno^i, kakor jo je bilo opaziti pred krizo in meetoma š« ćelo ▼ le-tih krize, v revirju ni bilo. Lepo h*ifio si je zgra^il edinole krojažki mojet^r g. Škober-ne. nekai lokalov je bilo preurejenih, drugih zasebnih gradenji pa ni bilo, ražen preureditve električne centrala na Savi, kl pomeni za naše revirje veliko pridobitev. ObciBa je v letošnjem letu nasta\41a več novih nam?5ČeDcev. ne»lcaj pa jih misli §e nastaviti, ker se delo na občini stalno mno-£L Hkrati 6e pa z novimi nameetolvami naanj-Sa brezposelnost. Rudarski Šport pa ie imel v prete'kl-em letu hudo smolo. Preko poletja je &Io v«;e glad-ko. Gostovali eo že ft^tokrat na ve^jih i_3 mamjših itjrisfih izven Trbavelj, pa eo po-vsod dobro odrezali« Radi lepe i^re imajo naJe ru-Janske fante pov:od raji. Le Celja-nom so se nekaj zamerili. da eo Jih zač?li pri neki priliki nel?po obkladati, ko pa eo prišli Cel»ani nato v Trbovlje, je izbilo so-Ju đTK>. Sicer Di bilo tako hudo, toda odrejena ;e tila zapora i^rišd. da «^- vrora kri obo iestran^ko nekoliko ohladi. Ur^jmo, da bo prineslo novo leto našemu tezko preizkuše-n^nv-j rudarskemu žportu več sreče, dru-eim pa ve^ pameti. Plazovje. ki Je v revirju Že *r>omla*i1 na-j»aialo. ie 5e huie nastopilo v jebeni, ko se je ^prož'lo na dnevnom kopu Dobrni, nad banov'nsko ce^to v Trbov'jah in nazadnje 5e pri rudarski nas^lVni Su5n?k nad banovinsko ce-sto, ki \o ie pred tedni docela začulo. Sedai ko > rta^opilo suh© vreme, ?e ie pla7ove s;t*er ustalilo, natopiti pa zorvet uteene ^pomladi ob deževju, zato to treb* teren pov^od zavarovati. Kakor #e tore i vidi, v Dreteklem 1e4u v revirjih ni bilo ve£f!h pretre^ljajev. ki ti yh prebival«=tvo tuđi ▼ novem Istu ne želi. Pa bi r>a bilo rrihcViJe leto 7a ni*1ar*»ke revir-je in rudarstvo v oh?e vsaj lako ueodno kot I ie b:lo leto^nje, to Želimo prebival^^ ru-darvkih revir^ev tuđi mi. Leto 1938 Leto 1938 :*e na\"a'%no leto. Prifrn« se 9 »oboto ta ikcei^a 7-onet s poboto. Imelo bo i 52 teđrov In po Stiri nedeiie o^Dade^o ra mesece februar, mare, april. jvHiij, avarti1?!, septem-ber, no>veniber in deoernber. Stirje meseci bodo imeli po pet nedclj in Bice-r januar, maj. tulij in oktober. Kp.zen neielj bo v letu 1938 devet prajmikov in sic*»r 1 v januarju, 2 v aprilu, 1 v ma'iu. 2 v 4«-nlju 2 v non*embni in 1 v decembru. l!e-«?eci februar, mare, juHj, avCTiK. september in oiktober bo brez prazn;kov. Ri-»en veir"ke no*i. birkoSti In bož"5a bosta i ?amrt fte e"k-at dva praznika skuhaj in rre- iut^i in ponitrišn^em V r»oveni letu H^r^o n^kraiSa^i ra «»n wrai"ik In *i«-er v 'p-errV-u. ker pad^ boi!^ na nevoljo. ; P^oobnofft leta 1938 je v t«m. da bo v»-| lika noć zelo posao in s!oer 17. aprila, ker L bo prva pnfnladaiMka potaut tooa lete 14. 1 aprOfc. v nov«in leta bo ▼iUka noe samo crnom dzxl prej Be^o more bttl oaJk«Riej« ta aicer 25. aprila. V 20. atotetju bomo lmeU ta najke^ue^i termin jamo eakrat in alcur leta 1943. Do leta 1950 bomo tro«-li veliko no« samo še dvakrat te v marou in sicer leta 1940 bo 24- marca, leta 194S pa 23- marca. Posledica pozoe velik« noći v Dovem letu bo dolg predpust, kl bo trajal polnih 8 tednov. Fu«tni torek bo 1. marca. Letos amo tmell aaax> 30 đnl > redp as La. Po astrooamžđclh podatklh boro© Imali v letu 193S dva »olr^na tn dva Kinina mrka. V naših krajlh Fe bo videl samo drugi hinin mrk. Popoln prvi tunin mrk bo 14. maja, 19. maja pa popoln solnćnl mrk. Drugi popoln lunin mrk, kl ae bo vldel tuđi pri naa, bo v noći od 7. na 8. november. Delni »olnćni mrk bo 21. novembra. Iz Ljutotnera — Imeno\fanje sodnih zaupnikov trn mlm-doletnike. Te dni je »odišče imenovalo ts vrs»t učiteljstva in duhov§}inc sodne taupni-Vce mUdoletnikov, ki se jim lahko tuđi po-veri aadzorstvo ra gotovo dobo nad mla-dolctniki. — Lovske trofeje u murf>po?j$kih 'ovfJnffh. Lovi Murskega polja dobiva30 vedno ve«?jl slove*, saj «3 nekateri revirji lahko zjt vzor, kuko naj se goji divjaMna. O rva^ih lovih so se pohvalno izradili že lani go«tje U Ljubljane in od drugod. Tuđi te dni so bili lovi v revirjih g. dr. Po ekarja, $ču g. K'^inza 104 v Nortin-cih in £alincih, v lovinu g. dr. Porekarja in Sumaka na Krapju in Muti pa 10S iajcev. — Elektrilikacija. E!ektrifikaci]O l'oiirfra-da in Lani-.ino* *o obljubili otvin^ki ovetje na ne^le'.jskem zHorovanju v RaJeoni. i*o-sluialcem pe ni uiana cena toka. Tor«j niB novega. — (idlikoT&n?e. Ob prilHci inflrekclle da^8. ne uprav« v Ciornji Ra-tl^oni je, finančni di-r?ktor g. Avuust Setllar v navzcrf'nc-^ti davJ-netra uradnislva izrocil vpokoieiie^mu &etn tj. Lu'iviku Klincu red .Jugo-lovenske kron« V. stopnie in mu k cvllikovanju čestital. Ce-štirkam se prMruzui<*mo tuđi ml ielei odli* kovancu mnoco »rednih ]te\. — Imeno^iinje. Za davfneffa ln#pektar^ ▼ Gornji Radgoni ie bil imenovan in i« shii> bo le nastopil g. Franjo Perki^. ki je sluito* val doslej v Muivki Soboti. 2el:mo mu na oovem #ijibenejn me«tu obilo »adovoljstva^. Jta di ©pr o^r am Pohota, L Janoarja 8.40: Verski kovot (Skof g. dr. GregoriJ Roiman). — 9: Cm,, «i>ored. — 9.05: Kvartet pozavn. — 9.30: Cajkovaki: Trle«, suita (ploSča). 10: Prenos c^rkvane glasb« is $k>Lni ce. — 11: Olro^ka ura: >Porcelanc. lerica po Andersenu. Irvaja ikupioa ga. Vide JuvanoA*«, flanice Nar. gled. t Ljub-Uani. — 11.30: Konoert Sodelujeta ga. 1-a* nika Brandlova in Kadijpki orkester. — 13: Caa, spored, obvestila. — 13.20: Brex odmo. rov brei baaed, tak bo rdajle vozni r&\ (ploWe). (Oddaja prekinjena od 14.15. do 16. ure). — 16: Na^top litijeikiii tantov. — 17.40: Harmonikarji (plošče). — 18: Adami-ievi lantje igrajo pleeno glasbo. — 19: Ca«, vreme, porobila, €»por»il, obvestila. — 19.30: Nac ura, — 19.50: Radiopro«ram, — 20: Zunamia politika (g. dr. A loj za j Kuhar). — 20.30: prvi večer mui. komedijantov. — 22: Ca*. rreme, poroci la, spor*i. — 22.15: Lah-ka Klasb* (Radjjski orke«ter). Konee ob 2?* uri, Vedelfc S. jan«arja 8: Vesel nedel^ki poidrav (gođba »*• kola I). — 9: Ca% poročila, ©pored. — 9.15-: Preo os cerkvene Rlasbe iz trnovske cerk/^, 9.45: Veđsko pradavaTije (p. Gvido Rant>-10: Koncert Radijekega crke«rra. — 11 * Otroška ura (vodi gdč. Slavica Veticajzava). 11.30*. Koncert Sodelujejo: BraU Oolob (harmoniki) in Bežigrajski pevski ibor .— 13: Čas, vTeme, spored, obveetila. — 13.20: V$e mogoCe, kar kdo hoče (ploS?« po ti** liah)— (Oddaja preikinjena od 14.15 d»* 16. ure. — 16"- Koncert pev»ke-;a krotka Vi*; vmes plo^če. — 17: Ktnetih-ika ura. « 17.30: B. Ipavec: Tifrtik, odloniJci ii operne (plošte). — 18: Za kratak (a% (ploV^). — 19: Cae, vreme, poroč la. spored, obveetiln. 19.P-0: Nac ura- — 19 50: Orcjeteke skladh« i rvaju K- prof. Pavel Ranci gaj. — 20-'^0: Koncert Sodelujejo: g. Luni* FViderili (bas), g. rro*. Mar>an Lipovšdk («preml:*y va) in Radijsiki orke«rte»r. — 22: Caa, vTem^ porodila, spored. — 22-30: Na Sira iz*el)ea» cem, Konec ob 23.30. Poneđeljek, S. jannar]* 12: Rueki napevi (r»lo^e). — 12.45: Vr*» me. poročiLa. — 13: Cas, epored. obve»stil%, 13.20: Otfloniki ix ivo^iih filmov (plo^e)* 18: Zdravtsrvsna ura: F'o^bnost kuir* b bo-lezni (g. dr. Aiiton Breee^). — 18.20: Koncert polh«k« lahJce glaste (ploUe). — 18,*0l Kul'urni e\>oineniki Gorenjske (g. dr. Rajk<» Loiar). — 19: Cas, vreme, poročila, «nor£mona- Kan se ob 23. uri. Torek, 4. |anoar)a 11: Solska ura: PetrJkov© poslednj« «a* 3ie — ivocria ijfra v 3 dej.. »piAal Pmvel Gol i a, izvauak> brezro**plni uftlt abiturieatt 12: Kon-*ertni ple^ (plo^e). — 12.45: Vreme poročila. — 13: Ca«, epored. obvezi i U. 13.20: V^el oTK>ldanftki koncert Radijt»keg% orkestra. — 14-15: Vrp-me, horza. — 18t Kvartet pihal (cg. Vlachy (klarinet), ftu*-Mer=ič (oboa), R;bi:« (rog). Loparnik (fagotV 18.40: KrJ?an*vo in nacionaliiero (g. đr. Ft. Veber, v>eu?. prof.). — 19: Ca«. vrera^ poročila. #TX>red, obve«rtila. — 19 90: Nte ura. — 19.50: ZahavDi rvočnl tednik. — 20: F. Schmitt: Dunajska rapnodiia (pio 5?e). — 20.20: Alojzij Remec: darovnici (Kirk?1!. komed;ja v 5 dejaniih (^latii ra*V ier. družne). — 22: f"as. vreme, poroftl* ^pored. — 2215: Val^ek xa valnom (Ra^ dijaki or'ce»*ter). Konec ob 2'.\. uri. RED MORA BITI — Cu*e eospod, kat rm to pom«ii? V urad hoiite neobriti^ Kaj neki bi $! mislfl »ekntoki def, ?e bi va« videl tako tajemar jenega? — OprwM.fttk bfado senn ti pa«til radi. — Doma lahko đ%late kar hoćete, v slnft b» pa morate hoditi gUdko obritL Stran fi »SLOVENSKI !?AROĐ«. petelt «1. «Menftrm ltST. Ste*. ?Of| Sodalne razmere u Ljubljani skozl prizmo 1OOO prošenl Ljubljana, SI. decembra NaS čas bi lahko imenovali — dobo pro-Senj Nedvomno ljudje nišo pisali v no-beni dobi toliko proSenj. ka kor dandanes. ProSenj na socialne ustanove m dobrodelna društva, prošenj na tvrdke za podpore ali delo, prošenj na zasebnike. prošenj na voditelje podjetij in na oblastnike . . Zgrozili bi se, će bi to morje popisanega pa-pirja nenadno preplavilo ceste če bi oži-velo ter spregovorilo. Torta najsi je napisanih 5e tako visoka gora proSenj. so še vedno vi§ji jezovi, kl zajezujejo reko pa-pirja. so še vedno većji arhivi, kier dandanes obleži pogosto neprećitarrh toliko pre-tresljivih dokumentov člove§kih tragedi]. Se bolj bi se morali zgroziti, kakor će bi vam stopile vse te prošnje pred oči. Će bi jih vsaj nekoliko precrtali, će bi jih sku-šali prećitati z raziimevaniem za u^odo Bnonimne množice Marsikaj b\ se vam odkrilo, ćesar vam ne odkrivajo niti socio-logi ln ne pisateijl; na prvi pogled ie vsa-ka takšna pro5n.1a nekaj povsem prepro-ste^a ni? po^ebne^a. kakor pravimo, nič zanimjvega, pa tuđi ne kdo ve kaj pretresi jivega. Ako pa prećitate pažljivo već pmSeni, sprevidite. da ie vsaka posebni i?:rez Iz splošne slike socialnih razmer. da so 7a vsemi temi proSnjami živi ljudje. ki pripisujejo besedam v prošnjah pososto vrednost — svoiesa živlierrn, ćeprav prosilo Ie za kos obleke ali za 50 kg premota. >Io*-da vas bo pre?enetilo prav to v teh prošnjah, da ni v rnih patetike, ćeprav ie toliko tožb. in da ljudje opisujeio svoie socialne razmere Fkorai mimosr^de — sa-Tno rato, da bi dokazali, kako ?o potrebni pomoći —, ćetudi ie prav v tem opisu naj-većia trapika človeka. PRECITAL SEM OKROG 1000 PROSENJ... Neko dobrodelno druStvo mi je dovolllo, da sem prećital okroš 1000 proSenj. ki so jih napisali revni liudje v Ljubljani pred letoSnjim bo?5ćem. Vsi prosiio za podporo, bodisi v obleki, obutvi, kurivu ali kakršni koli obliki. Nad dve tretjini teh prošenj je bilo rečenih usodno. Većina prošenj je lzšlo iz većelanskih družin Najveć drufin ima po 3 ali 4 nepreskrbljene otroke, pre-cej jih je s 5 otroki, nekai jih je pa ćelo $ 7 in ćelo 10 otroki. Samcev je >orazmer-no malo Z mirno ve^tio lahko trdimo. da se nam v teh prošnjah nudi spIoSen pregled socialnih ra'^mer na *revne.fš?b linb-Ijan. družin, ki je njih obstoj v veliki me-ri odvisen od javne in zasebne dobrodelno-sti. Računati moramo, da na sleherneea teh prosilcev odpnde povorečno 5 dru?in-skih Ćlanov ter da je torej v Ljubljani ©krog 5000 ljudi, ki spadajo v delokrog so-cialnega skrbstva Dokazano je, da je nad 700 prosilcev v resnici potrebnih nujne po-moči .med tem ko ni rečeno, da nišo revni tuđi tišti, ki so jim prošnje odklonili. Upo-Števati moramo Se, da vsi revni liudje, potrebni pomoći v obliki neobhodno potrebnih življen?k;h potrebščin. nišo niti vlo-žili prošenj. Msstni socialni urad je ugo-tovil pred !eti, da je od javne dobrodeino-sti odvisnih v Ljubljani desetina ljubljanskih prebivalcev. Same številke pa vendar ne povedo dovolj, kakšen je obseg bede v Ljubljani, ker ne karakterizirajo dovolj značaja bede, ker nam ne morejo pokazati ljudi od človeške strani, ampak Ie od stati-stićne. Ce preči tate V5aj 1000 prošenj revnih ljudi, vam postane Sele jasno, koliko trpljenja je skritega med nami in kako fmo slepi za najbolj žive, v naš čas ln razmere posegajoče človeške zadeve. Sele te-daj se začnete dovolj živo zavedati, da je treba socialne razmere proučevati na terenu in živih ljudeh. VEĆINO PROSENJ NAPISEJO 2ENSKE Ko prečitate većje Število prošenj, vas marsikaj posebno preseneti, tako n. pr., da većino prošenj napišejo ženske za svoje družine. Z moško roko napisane prošnje, odnosno v imenu mož kot družinskih red-nikov, je presenetljivo malo v primeri z ženskimi prošnjami Pač pa napišejo mnogo već prošenj samci kakor samice, na-mreč nezaposleni delavci To vas pa preseneti samo na prvi pogled pozneje spre-vidite, da to ni Ie naključje, temvec., da so vzroki globlji. Ko čitate prošnje, kl ]ih pišejo družlnske rednice — tako je treba v resnici imenovati žene, ki prosiio za družino, čeprav ima družina moža, rednika pred zakonom — sprevidite. da je većina mo? prosilk brez dMa. Toda zakai prošenj ne pfšejo možje? Ce so nezaposleni, imajo pač dovolj časa. Da, toda vedeti morate, da je žena vselej tesneje zvezana z družino, da bol] živo občuti trpljenje otrok in da je gospodinja. ki mora neprestano skr-beti, kaj bo skuhala, s čim bo kurila, v kaj bo oblekla otroke. Mnogi nezaposleni možje se pa zagrizejo sami vaše, kakor da ne moreio prenesu pogleda na bedo družine — obrne jo hrbet vsemu, kuhalo v sebi srd in gnev ter molče Toda še hujše je, da tuđi pijejo Zenam iztrgajo denar, ki so ga bo-disi priberačile ali izprosile. odtrgajo v pravem pomenu besede otrokom grižljaj kruha od ust ter iztresajo gnev nad družino, kakor da je ona kriva vsega. Možie v bedi vržeio prej puško v koruzo kakor žene. ne upa;o pogledati resnici v oči tako pogumno. kakor one in se ne morejo spri-jazniti s stvarnostio. V tem je menda odgovor, zakaj većino prošeni, naslovljenih na socialne ustanove in dobrodelna društva, napišeio žene. Brez pomena pa tuđi ni. ds napišejo vec prošeni samci kakor samice Ko izgubi delo saroski delavec. si nekaj ča«a ne ve pomagati Najprej poskuša dobiti zopet delo, a kmalu sprevidi, da od samega upanja na zaslužek ne more živeti. Spomni se na socialni urad. na dohrodelna društva in končno na — prosiačenje. Samomor ie zadnje sredstvo, a nikdar ne prvo. Dekleta brez službe si pa hoćemo pomagati s priiož-nostnim d°lom, kot snažilke. po^trežnice, perice... Pri mnoeih priđe v poštev pred samomorom Se eno ?redctvo — prostitucija Pocosto ćelo pr«1. kakor socialni urad ali proSnia na dobrodelno druStvo. REVNI LJtJDJE FO SKUPINAH f(e\T[\ Ijudje, ki piSejo prosrile, se del« na već skupin. Prav ta delitev nam pokaže značaj naših socialnih razmer najznacf!-nejše. Nekaterih skupiti smo se ie dotak-nili: revne družine z nezaposlenim dru-žinskim redni kom in nezaposleni delavci . Toda proSnje pišejo tuđi nešteti ljudje, ki jih ne moremo uvrstiti Ie v dve skupini; naštejmo vsaj najštevilnejše primere: one-mogli delavci, rokodelci in obrtniki; nezaposleni zasebni uradniki; zaposleni samoupravni ali zasebni uradniki z nizko plaćo in Stevilnimi otroki; zaposleni delavci s plaćo, ki ne ustreza eksistenčnemu minimu družine: invalidi, vojne vdove in sirote z maihno invalidnino, odnosno pokojnino ali pa tuđi brez nje; vpokoienci z majhno po-ko1n:no: vdove uradnikov. učiteliev, roko-delcev, delavcev. . .; bolni in pohablieni stari in mladi liudie obeh spolov, jetični, napol ali povsem slepi; tako zvani mestni reveži, ki prejemajo sicer stalne, toda maihne podoore od mestne občine: loćene in zapušćene žene delavcev — tuđi nepo-ročene — z otroki; revni dHaki: zadolženi maniši po«e«tp'ki: r*«»7sipos*erM obrtniki . . S tem še nismo našteli vseh Kdor prvič čita takšne prošnje, ga naibolj preseneti, knko daleč že se**a obubožanie pri nas. Odkrije se mu toliko skrite revščine, da ?*» rrora zproziti. Zaboli ea. ko sprevidi. s kakšnim zaimaniem, iskrenostio ter nab-Ijeno nogo, da moram z dvema palicama hoditi imam dva otroka katera tuđi nič ne zaslužita so še vaienca družina šteie 4 člane Prosim usliš;te moio pro^mo za k=»r se vam naprej zahvalili;em.« Težko je *-eči, ali je prošnjo napisal berač sam, kar je končno v«eeno; zanimivo je pT-edvsem. da Je v nji priznanje* mož in žena beračita. otroka sta pa vajenca ... Pripomniti je treba samo, da je v Liubljani več ljudi, ki se preživljaio z beračeniein, toda tega ne čitamo kadarkoli crno na t^lem Tn koiko vam lahko nove že nekaj stavkov iz na-slednje prošnje! » ... Mož prosilke boleha na neozdrav-Ijivi plućni tuberkulozi, in je za delo ne-zmožen. Žena pa trpi na še bolj strašni bolezni raka ln živćii^boina. Bolezen moža potrjuje $ef zdravnik. .. Tuđi žena je sr stalnem zdravljcnju zdravnikov »mestnega fizikata€, in je bila že tuđi v bolnici Raai pomanjkanja hrane pa trpi vsa družina in propada vedno bolj duševno in telesno Sin poseća 3. razred meSc. sole. Vsako jutro gre brez zajutreka v Solo; opoldne pa dobiva hvala Bogu in dob^otnikom kosilo v domu »Kraljice Marije«. ZveĆer pa gre naj-većkrat vsa družina iz lakotjo spat. Miac^j-letna hčerka je bila pret leti povožena. ie duševno zaostala, in je posećala Pomožno solo. Sedaj je i ostala iz sole, a krm zdaj iz njo?... Dobivamo od mesta 200 din podpore. Stanovanje sicer skromno in vliž-no plačujemo 170 Din. Ostane še 30 Din ts živež za cei mesec ubogi bolni družini. .« Ali si lahko predočite tako strašno bedo? Toda koliko je skrite bede v Ljubljani! Tako piše n. pr. med drugim oženjeni vojni invalid: »...Podpisani sem bil v vojni štirikrat ranjen. Dobival sem invalidnhiD, katera mi je bila cdvzeta., Potem sem fe uritožil, toda prito/.ba ni bila ugodno re-šena, ktr sem zamudil rok. Vsled z^doblje-nih ran v svetovni vojni je bilo moje zdravstveno stanie radi ?talne?a poman i-kanja tako, da sem dobil želodčni čir. In Se živim brez uparja ozdryvljenin ..« — 7.a podporo prosi nezaposleni knjigovodja, ki mora preživljati petčlansko družino. Li kunvo prosi sobarica neke socialne ustanove. Mož je bolan — že 13 let je v umobolnici — ona pa mora v«drževati sina in plačevati zanj stanovanje, ker ga ne more imeti pri sebi v socialni ustanovi Zasluži 300 din na mesec, a kuriva mu ne more kupiti Čitajte tuđi to prošnjo sklndišćni-kn: »... Prosilec sem star 51 let, oženjen rojen in pristojen v občino... ter oće 11 živih otrok (rojenih 15) v starosti 1—24 let Ražen starejšega vsi nepreskrbljeni in nezaposleni. Šest od sinov poseča Solo.. « hednik 14-članske družine' Ena najznaćil-nejših prošenj. »... Star sem čez 70 let ter redno bolan bil sem restavrater v ... več let Radi družinskih razmer sem tako daleć prišel, da sem primoran biti odvisen od prošnjah ker «-e nemorarn sim preživnti Zatoraj prosim da se mi kaj podel: da bodem vsaj n.a toplem. viot<;vo bi ne nai'c .cvai akc bi ne bil v taki sili in siromaštvo . . .« Curriculum vitae naslednjega prosilca, 60 let starega stavbenega tehnika, je ob-širen. Samo nekaj stavkov: »... Prosilec je bil 27 let na Dunaju in je bil tam tuđi zavarovan pri pokojninskem zavodu za nameščence. Ko se je leta 1922 vrnil v Ljubljano je zvedel pri tukajšnjem pokojninskem zavodu, da je njegovo dunajsko zavarovan je brez vrednosti; poslali so namreč po prevratu z dunajske centrale kot ekvivalent za zavarovalnine Jugoslo-vanov pri tamošnji centrali 5 zabojev av-strijskega državnega posojila, kar je bilo toliko kot makulatura... Zdaj je prosilec že dolgo časa brez službe; od mestnega poglavarstva dobiva mesečnih Din 100 stalne podpore, kar ne zadostuje niti za stanarino ...« Bivša pođpornm članica dobrodelnera društva, ki se nanj obraća s prošnjo, piše med drugim: »..sem zapuŠČena žena, živim s 25 letno hčerko, ki boluje na živcih že 9 let Živimo v bedi, brez sredstev in dohodkov Hčerka moja je bila Že 3 krat operirana na slavi in rslad njere bolezni ni zmožna xm nikako delo. Tuđi jaz sean bila 5 mesecev v dezelni bolnici.. -« Pred menoj se kupici te sto ln sto pro- lenj; prav za prav bi bilo treba citirati vse po vrsti. To Je ćela gora trpljenja, bolj s solzami kakor crnilom napisanih prošenj. Toda ne bod im o sentimentalni. Samo čitajmo Se nekaj vrstic: ». . Podpisana N. N., stara 71 let vdova po kočijažu rešilne postaje ... Vljudno prosim cenj. naslov za obdaritev s premo-gom. 2ivim v siromaštvu ter ne prejemam : za mo7em nikakršne pokoinine, dasiravno je vršil pri omenienem rdečem križu ln re-Šilni postaji službo 18 let. V času vojne \ vihre kjer je vozil vse dneve in noći ra- i nience se je moćno prehladil in umri na j difteriji v enem tednu zdrav in mrtev. * Ostala sem sama z 9 nepreskrbljeniml ] otroci Vso pomoć imam v 100 dinariih katere prejemam kot starostno preskrbo od Mestne obćine . .« Mnoso traeikomičneffa je v teh proS-njah, kakor je pać tuđi življenje tragikomično Na«1ednja prošnja pa je samo naravno ganljiva: »Prosim omenieno društvo za podporo, da bi mi kal darovali za moje tri punčke. Imam ženo holehno in sam sem brez stal-neera zaslu?ka, imam samo kako prilož-no?tno delo. da za«lu*'m par dinar^ev. Zato pro^m da bi dobil vsaj za otroke kak-šno darilo za Mileno staro sedem let. Marijo staro pet let in pol in Blaženko ki bo stara dve leti v ianuariu.« | Mnogi prosilci v utemel.iitvah proSenj j ravn^a^o ćele življeniske kalkuTaci^e, da dokažejo, ksko upravičeno pro^iio. Za primer prošnia rapocTenega ur?dr»^ka: »Podpisani N N. .., samoupra\Tii uradnik v .. z mesečno plaćo 700 din , prosim naiuludneie gornji naslov, da me pri pri letošnji obdaritvi s premogom oz, kuri-vom blaeovoli upoStevatl ... 1) Sem oče 6 mladoletnih (od teh treh šoloobveznih) otrok in plačujem 250 Din. mes. za stanovanje, ako odbijem stanarino od plače mi ostane za vso prehrano, obleko, obutev, razsvetljavo. Solske potrebščme itd ubogih 450 Din toje približno 55 Din mesečno na osebo, kar bi komaj zadostovalo za en dan ne pa za mesec . ..« Posebno značilna je prošnja loćene pre-proste žene: »D Sem ločena od moža pilanca in ni-mam od neea nobenih dohodkov 2) Imam tri otroke od 13 do 18 ega leta. od katerih sta Ie dva neizučena . . . 3> Zaposlena sem kot raznašalka »Jutra« vsaki dan tri ure tedenski zaslužek 110 din 4) Cez dan ne-morem iti za delom, ker moram doma ku-hat. prat in Šivat 5) Imamo hišico na mestni zemli, da ni treba stanovanja plačvat, samo najemnino, pa letos tuđi tega ne zmorm, ker so većji otroci me bol base. Prosm ne zavrzite moje prošne z spoštova-njem ...« Med primere najznačilnejših prošenj spada nedvomno naslednja, pisana lepo z žensko roko: ».. . Stanujem v Ljubljani ... in sem Čisto brez stalnih dohodkov Odpadle so mi podpore, ki sem Uh pod Avstro-Ogrsko, kot hči polkovnika vživala Sem že dolgo sirota in se stežko preživljam s tem, da dajem klavirske ure. katere radi velike konkurence prav poceni računam, t' mi mnogokrat Še za stanovanjsko najemnino ne zadostuje. Za drugo sem primorana prositi pomoći pri blagih srerh. Da to ni lahko, vsakdo ve ..« Se primer prošnje preprostega človeka, ki ne vzame peresa v roke drugače, kakor Ie. ko mora napisati — prošnjo. Papir je iztrgal iz Solskega zvezka: »Podpisani... ponizno prosim Slavno ob-činstvo za nekaj pripomočka za moio družino ima 4. nepreskrblene otroke od 3 do 12 let stari in bolano ženo če bi bio mo-goče kaj podariti in jest nimam nič stalnoga zaslužka in še enkrat lepo prosim da mojo revno prošnjo uslišali ker se vam že naprej zahvaljujemo vsi skupaj z odličnim spoštovanjem ...« Nešteto je še teh prošenj, ki so jih napisale materi petih, šestih, devetih... otrok; bolehne ženice, pozabljene od sveta in svojcev; onemogle služkinje in kuharice, ki so porabile prihranke, zdaj jih pa stiskata bolezen in glad; žene sezonsk h • delavcev; invalidi, obrtniki... Samo pre-ćitajte, kaj n. pr. piše star mizarski moi-ster »...sem imel pred leti samosto no obrt Pod silo razmer pa sem moral obrt opustiti in sem sedaj ze skoraj dve leti brez stalnega zaslužka Kako prilo^no^tno delo dobim sem in tia .. kot mizarski pomoćnik . . . Sk^beti moram za ženo in za štiri otroke. ki obiskuieio šo^o « Tn dru^i obrtnik: »...Sem urar. a n'mam nob*ne^a zaslužka. Ne morem imeti firme in ne morem plačevati davka za i7vr5evanje obrti. 2ivim s svojo družino v veliki bedi ...« V BARAKAH. HLEVIH, PRALNICAH ... Nihče ni upravičen preFoiati, kdo izmed te mno?ice ljudi trpi bolj in kdo je podpore naibolj potreben: v?ak trpi po svoje in sleherni trpi — preveć, nihče premalo. Trpe družine, otroci in njihovi starši, trpe onemogli starci in pohabljenci, toda trpe tuđi nezaposleni samci. Te?.ko je reći, uli ima vsaj eden izmed teh prosilcev primerno stanovanje. Vemo na, da mnogi sta-nujeio v barakah — v Me=tnem logu, na Kodeljevem, na Brdu, v Gramczni jarv, pri klavnici, v Slški... A težko je zopet reći, katero izmed teh stanovanj je slab-ših: barake ali hlevi, prainice. kleti ali pod-strešja Neki samec piše, da stanuje že več let v hlevu. PreŽivlja se s tem, da pometa h^evsko dvorišće in nabira kosti, cunie in staro ?ele7o Neka dri^žina stanuje v te^ni pralnici. V bnrakah životari io tuđi nad Qn let stari reveži. Zdi se, da mi, ki so nam ti ljudle »naši bT*nji«, ne vemo v?e»a te-■ ga. da smo slepi za mnorico. kl žive med nami človeka nevredno življenje — anonimno in kljub kričeći bedi skrito. Samo prošnje govore. Morda so to najstrašnejši dokument! našega časa. To so naihnjše ob~odbe dandana5n4i'h razmer, obsodbe nsp'cane kot D^oš^^e. ki DOČ'vaio v arhh*1h rfobrod^ln'h dmStev m «soc'.a!rt'h ti^t^nov. Morda prlde čas, ko bo kdal kdo dviernl! te profile iz 7sn-aSu n« pazna nobene soclalne ustanove, će tzvzameimo ufc*v žnico na Ptm^ratu ln podpore humanJtar-n:m društvom, ki so vneSorue v VBakoC«i»?Lnl proračun. Potrebe pa so od leta đ© leta većje, z rastoćo indiastrljallzaoljo •• veća ka-Jer brec^osehiih, onemoglih, £la»Q pa »e wa okolica Kranja, ki >e bila nedavno priključena mestu. moćino prolMaiizira. Bodoćnost bo po&azala. da prav« pomoći in oakrbe ne bodo potrebmi »aino tte=*U ma-lostc*\iini že ostaj-eli obcinfki rfvtszt mar-već tuđi delavstvo. k1 m ob pićlih m«&1ah ne more ni.'esar prihraniti za aflućjij bo-\ezni invalidnoati tn starae*Ln« onen-nog-lo-stl. Pomoli je potreben tiidi dflavrc, kl agtitri dolo. dalje 9erx>nAkl delav^c ki tii-ma atalnetra zaro^lenja in tashifckK AJ1 Je mar rea rta/tcmnu d«lavou uaojflnp, da mora, čim tesrtiM d«*o, prasja/iti, »;ra<đa-ti in preze»>ati kot kak potoprah doiti«T ▼ retJiici ne poetane jtam taX iavrfek, ali pa zaide ćelo v kriminal V tf*m potrlalu Caka jo boprato kran;sko obelno teike naloge, pn-e* Se socialne institucija. Koliko Je bede. knfcko rm-*ć1iM», koliko t^dnih otrok pro&l ta ko&ćiik krutu, sa ponoficTio obleko, koliko te ubo^rerv ln •*-rot med nami, kažemo nA.^y>lj nazo>rno vtmr-koletne bož ftnlc« marJJ-vlh kran>k.h Kf>-lašic. Mnogo naberejo marljive ervirn* *i* vil. »e^ilejo oblek im perila, prerei; den.ir*. Ja naprosijo, a kaj, ko Je Ie delom a mo* gt>će u.st"oc1 potrebnim prostlceun. L*eto^ nja LzrtN-lno bogata božićnica je bfla 18*. t m. za Sol~ko deco. 17. t. m. pa Ei odrasle Obdarovan.te se Je raztegrrilo tuđi n» okolico in sicer na va^l Prtmskovo la StražiSće. V Kranfu je blV> ob<1iLr>• prejelo 31 c^seb. dvan* Istim oeobam •« 1« pa razdelilo 100 kg kromplrja tn nei'^aj blaga za perilo Dmarno potiporo je pre« jelo de?**t o-?**b. i'.c^'t't po 5i) »na. eaia 100 din >Dijafski kuhinji« ae >e pokionUo 500 din. V jesenskih, zimsk h in poniLa-skim meSćanom in to-vamnan, ki prii90<*va~ Jo svojo darove, po drugi M.rani pa tu<* , agilnim gosTM^m in ^ospodifcnajn. kl • pra» vo samaritr^n^ko po4:tvovalnoatjo sMra>* darove, Sivajo oblekce ln perilo, doklar «*» končno ne poraz«t?li med riajrot.rf»tr.iejftck Pred bozii^em mora)o KolaSice prex:ej »vtV jega ćasa posvetiti ravno prtpravain »a božićnico. Prihotin^ leto bo božićnica V novi Soli. kar J4 bo dalo š$ poseben pcmen, ker bodo povabljenl razuii zastopnlld 111 gostje. čeepe; soli V Afriki so oJkrlft pleme dh'jnkmr. H so mislili, da *o edini Ijudje na jvefu; »^ mo $e ena vojna naj bof pa se n* bodo v»?4 motili. Moilrrni r'oć.»'/cf se ne skrivafo već #• nedostupnih gozdovil ln geprah; tam bi 94 re Ćvttli vn?. davolj varne, ker bi bilt pt+ daleč od f\rojih advokatov. Tuđi geometrifa lepo napreduje fcfltof vse veiie; pomislite s^mo, da v starih A^ sih ie nišo poznali zukonskega trikotmt Zemlja ne bo ie tako kmalu preobl)u nat puč pa na< zelo skrbi, kaj bo, ko ne ho vec na nji niti pedi prostora ta nov* fo-pove. Zakaj bi dandant*šn)e clvifiiacif* a* prekrstili raje v militarizacijo? * V rafu ie veljal iirek: F/govo pero 4+ la čtor'eka! Čaši se v resnici spreminja)da iepo\y na\'adno ht obračajo tisfi. ki \*f)haio po vetru. Rek »Kdr>r šefe vefer, žanfe vfh/rr* ft ie relo zpttare! Morali bi ga popraviti i**t* bri>nr> tako: Kdor seje Uto, ittnjt točo tol davke. Vča*?h f« /tfocff. d» krr>na ntvarstvm ur»»-re od navtrineta $?/tdu. včp*ih pa tnd\ /r«» de več kron stvarsiva nm boiiščih, a f>r*> mo fm, da Ie n pr. umrt neki berač in dm f9 padfo več jfo vojakov; statistika bo movm> lm vteti v račun tuđi krone »tvarttvm. <•> Stev 208 18LOVEN8KI NAEOIK MtoiLtLdiMBtetmT. Stran 7 11& do 2Cc/c popustom. (Prestcer, .JgZT^^feK Smučarski tečaj „Slovenskega Naroda" Obrat na mestu, snrak la padec Ljubljana, SI. decembra Nm našem Izletu smo prismučali do vrha oriba. Preden smuknemo v dolino, se od-počijemo, kajti vzpon je bil naporen iti *a ćutimo v kolenih. Smučar naj si sploh tenkrat za vselej zapcmni. da je po vzponu zmerom potreben oddih, ker bi se nam si-cer pri smuku šibila kolena In bi neizbež-no sledil padec. Odmor porabimo, da se nekoliko vežbamo v obratih- Obrat aa mestn Najlaiji in najenostavnejši je naslednjl obrat. Ce se nameravamo obrniti na desno, dvignemo desno smučko približno za ped od tal in jo v vodoravni legi ob nogl vrtimo za 180 stopinj na desno ter jo položimo zdaj vzporedno k levi smučki tako, da kazeta obe smučki v nasprotni srne-ri. Zdaj dvignemo s krepkim zamahom še levo smučko in sicer s krivino navzgor ter jo v poševni legi z iztegnjeno nogo zavrtimo vzporedno k že obrnjeni smučki. Pri tem imamo desno palico zaradi opore zasajeno zadaj za desno smučko, vendar jo moramo dvigniti, ko polagamo levo smučko k desni. Prva faza obrat* z vodoravno drio smučl MoŽnih je še ve£ vrst obrata na mestu, Ta začetnika pa je dovolj, če obvlada še dva, ki ju borno obravnavali nekoliko poz-neje. Za zdaj zadostuje, da dobro obvlada gori opisani obrat na levo in desno. Smučanje nam do tega trenotka ni nudilo ravno preveč užitka, ker smo se samo vzpe-njali. Zdaj nas bo vodila pot navzdol in hočemo zato podrobno opisati držo pri smuku (tehnični izraz za smučanje navzdol). Drža v snraku Pri nas je postala zadnja leta moderna tako imenovana arlberška šola, ki zahteva oa smučarja. da ima smuči pri smuku te-sno drugo ob drugi, trup pa močno nag-njen naprej, z rokami pod kolenom in vrh tega Se nizek počep Ta drža je elegantna, za nas pa ne more služiti kot pravilo. Na-ia $ola se bo ravnala po terenskih zahte-vah. za katere pa ni zmerom edino zveli-čavna arlberška drža. Telesna drža mora biti prilagođena strmini. Cim hujša je strmina, tem nižji bo naš počep in Čim trsi bo sneg, tem bolj borno držali smuči na Drta pri smoku *iroko, da bo stojna ploskev čim sigur-nejša. Angleška šola uči na vseh strminah pokončno držo, ki pa je zlasti pri hućih strminah nenaravna. To držo borno upo-rabljali le pri zmerni strmini, kakršna je n pr. na tivolskem sankališču. Smuči imamo tesno drugo ob drugi, kolena so le ranio upognjena, dočim je ena smučka, ki jo imenujemo krmarico, nekoliko pomaknje-na pred drugo približno toliko, da je ko-nica enega čevlja nekako ob sredini dru-gega. Drža trupa je pri tem pokončna. Telesna teža ie enakomerno razdeljena na obe nogi, s cimer je telesu dana potrebna prožnost, da lahko prestreže šunke, ki jih povzroča valoviti svet. Ko bo naklon strmine večji, borno Sli nižie v počep. ki ga j hočemo imenovati srednjo držo. Ta je najprikladnejša, ker tvori zlato sredino med pokončno in nizko. Kolena imamo pri tem precej upognjena, ob naprej nagnje-nem trupu pa vise roke da so pesti na zu-nanil strani obeh kolen Pogled ie uprt za približno 5 dolžin smuči predse, Na5 smuk se je začel na snegu, ki ga Je nekoliko omehčalo solnce. Zdaj prismuča-mo na senčnat svet, pokrit s suhim prsi-čem. Hitrost postane zaradi tega večja in začutimo sunek ki nas hoče vreči na hrbet, kajti trup se hoče gibati s prvotno hitrostjo. dočim so smuči zdaj dobile več-jo hitrost. Ta sunek prestrežemo s hipnim nagnjenjem trupa naprej, krmarico pa pomaknemo še bolj naprej in pienesemo tele^no težo na njeno nogo Približno isto je, če prismučamo s suhega na moker snee. mm grozi padec na glavo, ker se je hitrost zmanjšala. Sunek prestrežemo s tem, da pomaknemo krmarico naprej, telesno težo pa položimo na zadnio smučko, s cimer smo tuđi prenesli težiSče šunka. V splošnem pa prestrežemo nsilažie v nizkem počepu, ker imame težiMe bližje tlom. Zaradi oaolne in prisojne lege se sneg pogosto menjava in je rato telo pođ-vrženo čeSčim pritiskom. Zato si J« treba od *M* •*•**■ dobro mpommLUi Drta v mraka pri menj&joftem se auegu tai pri prehoda t prottetrmino Citn bolj Je >vet valovit ia ineg neenak. tem bolj naj bo telesna teža enakomerno porazdeljen na obeh nogah In tem niiji naj bo počep. Cim hitrejši Je smak, tem bolj pomaknemo krmarico naprej. Šunke najlaije prestrezamo s prenašanjem tete na sprednjo ali sadnjo nogo. Trop naj bo nagnjen na strmino pravokotno. Pri preč-oem smuk a, torej prečno ćex strmino, Je krmarica zmerom sgornja smućka, Kolena naj bodo pri smuku vedno mehka in prozna In telesna drža neprisiljena in elastična. Telo se napne krče vito le* kadar smucamo po neenakem snegu in med zavoji. Pri moćno spihanem in smrmjenem (sreo) ali poledenelem snegu povećamo pri prećnem smuku raznožno stojo In sta* bitnost s pomoćjo palic in sicer tako, da dvignemo spodnjo palico in Jo primemo s zgornjo roko nad krpljico ter se naklonje* ni proti strmini, opiramo s palico na strmino nad krmarico. Tako smucamo prav za prav na treh ploskvah, s cimer smo snat-no povećali stojnost. Prožnemu čepenju, ki je sploh abe tehnike smuka, se najlažje privadimo z vež-banjem nizkega počepa brez smuči. Počep moramo vaditi, dokler nam popolnoma ne preide v meso in kri. Padec je pri smučanju zelo važno poglavje, na katerega polagajo učitelji običajno premalo pažnje. Nerođen padec je že marsika-terega začetnika tako ustrahoval, da je dal »mucanju xa vselej slovo. Zato J« treba vaditi tuđi pravilni padec Nastan« običajno tedaj, će se je leva ali desna noga pri prestrezanju sunkov preveč utrudiia in izgubila prožnost in odpornost. Kadar začutimo, da j« padec neizbezen, borno skušali pasti na stran, ie prej pa borno položili telo v čim niiji počep, da bo naše težisče prav blizu tlom. Pri padcu v ravnini je držati smuči kolikor raogoce tesno sku-paj. Dvignemo se na ta način, da zasadimo obe palici na stran, kamor je obrnjena glava, se vanji moćno opremo in dvignemo kvišku. Nekoliko drugace je treba ravnati pri padcu na nudi strmini. Tu borno skušali pasti z glavo Cim bolj proti strmini, noge in roke pa naj bodo popolnoma iztegnje-ne, tako, da bo nudilo telo Čim većjo ploskev in se bo laž je ustavilo. Ce bi bili skr-čeni, bi se telo prekopicalo, pri čemer bi se bržkone zlomile smuči in bi padec tuđi sicer ne ostal na našem telesu brez po-sledic. Vsakomur bo umevno, da nudijo nategnjene mišice večji odpor, kakor skr-Čene in je zato treba ćelo telo kolikor mo-goče sprožiti. Po padcu smo zdrseli po strmini navzdol, dokler se nismo ustavili. Pri tem smo brzino padca zavirali z robovi smučk. Zaustavili smo se z glavo v smeri navzgor proti strmini, dočim je dr-salna ploskev smuči obrnjena proti dolini. Zdaj se enostavno s palicama odbijemo od strmine in se, oprti na zunanj* roo gornje in na notranji rob spodnje smučke, dvignemo. Ce pa smo se zaustavili v položaju z glavo proti dolini, se enostavno preko-picnemo postrani čez glavo in sicer s steg-njenima nogama ter se nato. ko so se smuči dotaknile tal, dvignemo, kakor gori opisano. Tuđi padec je treba vežbatl in sicer najbolje na ravnem in s smučmi. Začetniku se bo dogajalo, ko bo pri smuku dobil ne-vajeno hitrost, da se mu bosta nogi raz-krečnili in bo padel na glavo, pri tem se bosta pa krivini zasadili v sneg. Tak padec je mogoč le zaradi prevelikega strahu, Razkrečenje nog preperčimo s tem, da ti-ščimo obe peti tesno skupaj in držimo telo v nizkem počepu. Torej osnovna načela pri padcu: paziti, da se krivini ne za sad i ta v sneg, telo ne srne biti skrčeno v klobčič temveč vzrav-nano. roke in noge iztegnjene daleč od sebe. Cim večja bo telesna ploskev, tem večji bo odpor proti drsenju in tem hitre-je se borno ustavili. Pri vstajanju se poslužujemo palic. (Nadaljevanje bo sledilo) SPORT Kongres FIS bo razpravl]al o šumskih poletih Od 24. do 28. februarja bo v Lahtiju na Pinskem svetovno smučarsko prvenstvo, kakor se zdaj službeno tmertujejo FIS teleme. Tište dni se bodo srečali naj-boljSi smučarji na belih sniu&inah, že nekoliko dni prej pa se bo odločila druga \-a±na bitka In sicer za zeleno mizo. V dneh od 21. do 23- febmarja bo namre* v Helsinki zasedal 15. mednarodni sroučar-ski kongrea, ki mu pripi»u|ejo teređno važnost, c«lo tolikSno, da ne bodo k sicer javnim razpravam pripustili niti novinar-jev. v točki 3 dnevnega reda bereKno^ namrec, da naj odloCi upravni odbor, će bodo razpra-ve javne. Te točke došlej ni bilo Se nikdar na duevnem redu. iz česar bi se dalo sklepati, da bodo na kongresu premlevali izredao važne zadere., ki mo-rajo biti zelo scelo kočljivega, značaja, Kratek pregled dnevnega reda naso do-mnevo potrluje: gotovi gospodle se bržkone boje, da bi snret sHšal njihova miSl>e-nja o najvain^Sih vpraSanjih aantnčaTskeg-a sporta. Med prvlmi tofckami dnernega reda Je aklepanje o predlogia Nemčije.. naj velja-jo za udeleibo na olimpijskih zimskih igrah amaterska določila IOC (mednarod-nega olin^pijs!kega odbora). Znan je nam-reč apor TOC in FIS. ker je štednji širo— kogTudnejSi v definiciji amaterstva in do-voljnje smudkim učiteljem, da tekmujejo na FTS prireditvah, dočim IOC zastopa staliMe, da smuški učitelji ni«o arnat«rf!. VpraSanje je izredno važno in bo tanel sklep poadedice na vseh bodočih zimskih olimpijadah, v primeni. da bo kongres vztrajal na svojem staliSču n&pol amate-rizana, se FTS alufcbeno ne bo udeležila zimske oliimpijade 19iO v Sapom na Ja-ponske«m in bt> zato moral kongres dolomiti kraj FIS teJcetm za teto 1^40. Zanjo se potegrujejo NorvegToa, Avstrija ki Ja-ponska. Izređno zanimivo bi bilo, ce bi Japonska prejela najv^t ^lasov, kajti po-tem bi se zspodUo, da Saporo 1. 1940 ne bi imel olimpijskih zimskih iger, pač pa FI3 teleme. Med ostaltml toCkami dnevnega reda nas najbolj zanima sklepanj« o predlopu JZSS, naj se uvede smuftko 'etenje kot samoetojna sportna panofra. O amiiSk^Tn letenju ae je že in se Se sdaj na dolgo in Široko razpravVja po časapisju ter je na-ziranje posaineznih strokovnja3cov piriob-čil tuđi naš M«t. Mnenja so deljena va z«t zdaj ni mogo#e predvidevati, 6e bo Migo-slovenski pređlog prodrl. Na drucri strani pa je značimo, da je upravni odbor FTS preklical svoj prvotni sklop o zaiport planinke skateamice in dovolil nadaljne po-izktise v letenju. Da bodo udeležeoci kongresa točno poučeni o dosedanjih ugot.o-j vitvah in izsledlkih snmSkeg^a letenja, bo i kongTesu prisoatvoval tuđi zastopnik na-i Ćeen saveza, in sicer sr. Joso Gonec. TCRoman : Ilirija 6:2 (0:0, 4:1, 2:1) Romanski prvak ]e tmoCI po odlični Igri zasluženo anagal Ljubljana, 31. decembra Po štirtletnem presledku smo snoči spet pozdravili v naši sredi rumunske igralee v hokeju aa ledu. Rumunjki prvak Telefon Club Roman se je predstavil v najboljši luči in je po krasni bliskoviti igri zasluženo premagal Ilirijo s 6 : 2, četudi je naletel na zelo moćan odpor. To moštvo je bilo znatno boljše kakor tak rat rumunaka re-prezentanca m se mu pozna, da je v rokah kanadske ga trenerja Ilirija je od tak rat zelo napredovala, vendar je glede tehnike precej zaostajala za gosti, ki imajo za se-boj daljši trening na umetnem ledu. Tuđi sicer je bil vide ti vpliv kanadskoga trenerja H u ga ruja z Lasti v kombinacijski igru iz* redni okretnosti in v popohiem obvladanju drsanja. Tako hitre igre v Ljubljani ie nismo videli, a tuđi Ilirija se nUcdar dosiej ni tako dobio zaigrala. V zadnji tretjini so domaći 2daj so se gosti razigrali in stalno ob-legali domaće. Sledil je krasen prodor Ka-nadćana, ki je izvabil Riharja tz gola io nato podal prostemu Petroviću, ki je i la-hkoto postavil na 6 : 1. Kačič je bil pri tem poikodovan in je namestu njegs vsko-či\ Otič, Ilirija se je zaman trudila zmanj-4*ti mzliko. Ko ao menjali strani, je »pet nastopil Kačić. V tem delu igre se je izka-zal drugi napad domaćih Posebno se je odlikoval Gregorič, ki ga ni bilo mog oče ločiti od ptošče. V enem ukih napadov se je prčigral do blizine nasprotneg« goU, 1©-po podal Pavleticu, ki so ga sicer potisnili od gola, rtrvdar je *» mogel rrnirl ploftčo nazaj pred gol, kjer je oakat AljančiĆ m »toni svoj dolinost z neubranljivim ta-detkora. Ofenziva domaćih je trajala se dalje. Pred golom gostov je postale vroče, ▼ silni gneći se je prevrnil goL, kar je resilo kočljiv položaj. Sodnik je blizu goJa od-ločil »bully«t a je bils nevarnost odvrnjen«. Igra je spet postaj zelo ostr* in se je obojestransko igralo le na moža. Hugaru je izvedel nekaj izrodnih solo alecij, vendar je Rihar preprcčil nadaljnje gole. V timo nervoz-ni igri, pri ka ten je občinstvo nenc-homa podiigalo domaće, je »odnik igro od-žvilgai §okolstvo Novoletna poslanica vsem bratskim edinicam Ssv*w Sokoim kraljevine Jugoslavije v Beogrmdu pošilja vsem bratskim edinicam naslednjo novotetno poslanico: Brmtje! — Sestre! V tem letu borno proslavili đvajsetletnico onega znameni tegra In zgodo vina Aega 1. decembra leta 1918., ko Je tedanji regent AJeksander v imenu svojega vzvidenega očeta kralja Petra I. Osvoboditelja progla-sil v prisotnosti zaat opni kov naroda Srbov Hrvatov in Slovencev nade državno In narodno uedinjenje. Od tistega dne dalje ob-stoja tuđi formalno In državnopravno nada kraljevina Jugoslavija — domovina nas vseh. Idejno in duhovno uedinjenje Jugo-slovenov so nadi bratje predvojni Sokoli ustvarili te pred vojno, kakor so ▼ ten vojnah s svojo krvjo Crtali na vseh bojl-6čih razvojno in zmagovito pot usode in bodoenosti nadega skupnega narodnega in drzavnega življenja. V dvajaetih letih otetoj* naie đrtave smo Sokoli izkudali ▼ našem javnem in za-sebnem življenju, v drzavljanskih dolzno-atih in pravičan v našem prosvetnem in gospodarskem gibanju in snovanju, v mestu in na vaši. v vseh u stanovah in ura-dih — do koder in kamor je segel vpliv naše vzgojne delavnosti — uveljaviti stare tradicije in neporuana načela sokolskih idealov, ki jih do nedosežnih viSin vznaAajo delo in trud, požrtvovalnost in nesebičnost, moč volje in bratske ljubezni. železni zakon poStenosti in značajnosti, strpnosti in demokracije. Sami najbolje znamo, da uspehi sokol-skega vzgojnega delovanja v teh dvajse-tih letih ne odgovarjajo onim naporom, ki smo Jih vlozili v to delovanje. Toda ni na-6a krivda, ako ni danea nada zemlja Ae bolj sokolska nego je. Kjer svetijo visoki ideali, tam padajo globoke sence. Vzlic vsemu pa nam točno poznavanje vseh pri-lik v nadi domovini in nepristransko oce-njevanje vseh vrednot In izsrub na ceni na-dega narodnega In državljanskepa nrav-stvenega in gmotnega položaja in stanja daje pravico, ki je osnovana v skladnosti z nado vestjo in z naSimi nazori, da more-mo izjaviti: brez Sokolstva bi danes ne bilo take Jugoslavije, kakršna je po svojem krasnem licu in po lepoti narodne duSe nadega Ćloveka. Nekompromisno smo hodiH v ravni »mori TvrSevega učeoja, kako naj Sokol sluzi ćelo ti svojega naroda in obrambi njegovih pravic in svoboSčin. In nlmamo nepolitićne in nadstrankarske organizacije v naai domovini, ki bi se va-njo z vsemi sredstvi tako beano in strastno ne zaganjali sovražniki od vseh strani. A od Cistosti in vzvi&enosti naše misli, od glo-bine in cvrstosti sokolske zavesti se je od bil vsak na val. ki Je odnese 1 m seboj vse, kar je kalilo harmonično zlitost in enoduSnost sokolskega preprićanja in so-kolsltega bratstva. Po vsej naSi domovini zmagovito vihrajo sokolske zastave. Spričo teh cinjenic. ki jih ugotavlja tn potrjuje resnica, je popolnoma jasno in opraviceno. da bo jugoslovensko Sokolstvo proslavi dvajsetletnice obstoja naJe države posvetilo posebno pozornost. Na osnovi na« vodil, ki jih bo pravoćasno izdala uprava Saveza SKJ. bo vsaki sokolski edinici dana možnost, da z najvecjo aktivnostjo ini-ciativno sodeluje na proslavi tega jubileja. Vsem nam pa bo ob teh svečanostih mero-dajno ono vodimo geslo, ki smo ga pouda-rili že 7. septembra 1928 na Kosovem polju: Tega, kar Je naše. san ne more nmce vreti; tefpa, kar Je tz smrti nstrarjeno am tivljenje, nam ne ime nihe« zračiti! Ta jubilej pada v okvir sokolske Petrove petietnice, ki doživlja sedaj drugo leto in bo dobila na prihodnjem državnem in so-kolskem prazniku najlepso priliko, da dokaže moć in veličino sokolskega patriotizma in sokolske tvomosti. Vsakemu po-edincu se s tem ponuja možnost, da po la-stni vzpodbudi aktivno vpliva na s\*oj naj-bližji sokolski krog in tako pripomore na-4i bratski zajednici do uspe&ne izvrsitve njenih častnih dolžnosti. Taka vzpodbuda logično prihaja iz trditve, da je Sokolstvo ustrojstvo zasebne iniciative, kakor točno ugotavljajo naši »Poti in cilji«. Obcnem pa opozarjamo na življenski prvotni pogoj sokolske delavnosti, ki ima svoje najpri-rodnejse in najuspesnejse toriSde v sokolskih telovadnicah Tja nas kliče gla» doli-nosti in tja nas poziva sokolsko bratstvo, ki v sebe zajema poedinca In ga preliva v seetavni, polnopravni in enako\Tedni del nade celote. V bratskih edinicah, kjer so telovadnice in teiovadiiča prepolna starih in mladih mož in žena, tam je visoka dola nadih borcev in zmagovalcev in tam je pravilno Izraženo io ponazorjeno v sokol-skem delu in življenju naše vsebinsko edin-stveno geslo: Oseba nič — celota vse! To geslo se kot kile k napredujocemu. v igromnost usmerjenemu pokretu in razms> mu siovan?ke sokolske tvornosti in stvarne alovanske vzajemnostl oglasa 1* slo-vanake sokolske Prage — kile ta poslv na X« JoMteJnl Tfleaokooltt B0i> Tam hoće in mora Jugoslovenako flokol-at¥9 pnd fsm aretasn nveđatarltl ejnl 4fli nadega naroda in domovine, ki sta mtselno že prešinjena z globmo one rečenice, ki smo jo lani ob istem ćasu zapisali: Ideje vodijo — od dela živimo! Isto misel so Izrazili predstavnlki slo* vanskejara Sokolstva na svojem nedavnem zborovanju v poljskem Krakovu: ideja alo-vanskega sokolskega bratstva naj nas spaja in vodi. da borno tuđi Jugosloveni v zajednici vseh Slovanov napredovali, rasli tn živeli v »dravem, zavednem, blagotvorne!« sokolskem delu? Novo leto novih naporov In radostnega ustvarjanja novih, po vrednosti po^loblj«^ nih in povećanih dobrin bodi vsem v*m srećno In blagoslovijeno' Zdravo! Članstvu in naraiča|ts sokolske župe Ljubljana I*rij«*e n pra-Wi i!,i *,* ,|»rci«*mai«i >nO»» do 15. januar ja l&lg. V mtHižupnem slanilu »Sokol*, ki je urad-no jrlasilo aa>t žujie. v okroi-ndiah, pa tuli v dnevuikih emio objavili iHMtoje lb. udt*l«-»-bo MaussUa in aara^aja na zl?tu v Praift K^r N> O4tranizacija ud^le/cnivv leto*r;eizit deta * strani <4okolsk^ tm-zv. ponetmo [>a t# o*l na^e župe v)rtat-'l*J Jru^afna od oruanij,«-cije i* ito»i«i«nje ?-Me. o^M^zariamo članstvo m iiarasoai v na^i iupi vrLuiietiib lirućtev in Z-<< na dc-jstvo. da ie ca* im priprave brtizi*oeo.'no in kon<:novt»ljavno sanut ^e io 6 rede januar ja. 15. j.-inuarja I o-lo ♦Iru^tva o-lptit*'.ala \^c i»rijave župi. Prijave ho»lo H<«. k «lo jiu^i^-a ntaja. Na to dejatvo oTKX«iri*inK> vse Mai^tvo \n naranča i z vabilom. da s? nr-kanii itd. Vabu'io sokolsko članstvo in prijatelje naie mlaćli-ne, da posetijo iiarjščaj^ko popold_H» v v«v likem številu. Pro>tovoljni pri«*pevki Ke Ijo-do pobirali za zletiii lond naraS^aja za p*a-ški zle>t Zdravo! — Leto*nje Silv«tetfOfani» ▼i^ejfa ^»k^U bo posebna atrakcija, kakr£ne Ja Viču >>o tlolgo ni^nio imeli. Za Mhavo K<**ta »krb^'la Pik in Pok, dalje bodo na sporedu komi?h.i na>topi, kupleti in velezabavna o{>t»ra >\H mrtvih na e.i Ilak* v režiji brata OTenaJla, Pri operi s*>lelajejo natodli^ne^e in si e-tovno zaiane kapacitete. Kdor t*e hoče vp«< Io posloviti oii staiega leta, naj prid? dre vi ob '20. v Sokolski dom na Vi?. — Lutkovni od«r Sokola 14n^lJana H vpriaori v nedeljo 2. januarja ob 1*> v d>o-ranici na Prulah BitenČevo lutko\-no igro »Sinrta v paradižur. Vabimo! — Sokol Ljubljana - Zg. Siska. Redni oh". ni zbor bo na praznik Sv. treh kraljev d;ie ti. jaauarja ob 10. uji dop. v telovadnici i-ri br. Martiriju. Zaupni članski sestanek v e\r* ho **e-^tave liste nov*^ra o«'lbora pa bo v pr>. neleljek. dn< 3. jan. a» o^mih zvtčer i^Io-ta,m. \6e brate in sestre po/iva «itu-1vo»* uprava, da se obt-h zl»orov »oprotovo ude« leže. Zdravo. — »Mali offlasi« na odru Soku li ▼ Zg. fl. škL N'a V>o7:Čni pra/nik so naM murljj./i iirralci vpTizorili rVine^evo komedijo »M; nckatrri ijrraloi prvič nastopa'i, moremo biri % ut-p?-hom vprizoritve kar zadovoljni, dai*i s*»v^». dn poedin« vlosre n«o bil^ dovolj izpil;eB**(. niri ni sam t^in.po isrre bil dov>lj >'valieu. Moramo pa resnici na ljubo usorovti, *\a «w> igTaJi boljše nezo pri »Vdovi Ro^linkic. N-i-silec »lavne vlosre — obenem rcž'ser — brut Križnar to pot rz relo hvale?-ne vIoitp ni iz^rpal vfie^a. k«ar noilu Sitoacijska komilia mu je bolj uspevala kot be«f» na. BI je pus-enoličen in v zadnjem dejanju tu
  • aniu rudi v rno^ki bolj kultiviran. Pr'jptno 4O presfnptil*' s*. Vebrova. Ravbarjeva, VJL. n>arjpva in Luka-nova. ki so bile naravno»;t oriirinnlne, prav tako brat G mu le roke delale ve^krat napoto in je tuHi preveč gtedal v tla. Brat Marjek bi Dotn*-boval v vlosri sodirka Godleri« imstoe v^ Balonskc iurlaienosti. »e^tra Klor^ičpv.i iifi se mora otresti Se začetnice treme. Kot f>»-žis^r je brat Bo?o ki ^a #icer poznamo kj-t rzvrstneca komika, storil, kiir je mocrol, % A na Škodo lastne vloee. ki je ni tako izdi-lal kot bi jo lahko sicer. O^-tnl« vloire u© bile podane udovoijivo in nieo motile oi-lotnegra. okvira isrre. Ltp dan Zjodbe brex groze ' Stran 8________________________ »SLOVENSKI HA ft OD«, f^tlt iirmHn Wf. Bt#v. ?08 LJUBLJHnH DOBI UELIK mODEREH SMIHTORIJ Slajmeiiev dom bo znatno razšir jen in podaljčan — Stroški bodo znaiali okrog s mililonov Ljubljana, ti. dee. i*ta 1932 Jt Trgovsko bolniiko io pod-porno društvo v Ljubljani otvorilo Slajmer-}ev dom za svoje članstvo, kar je bila nuj-na potreba. Zaradi vehkega navala v splo-fini bolnici člani in ivojci zavarovancev TBPD često nišo dobili prostora v II razredu, ker je stalno primanjkovalo postelj. Takrst pa Sirša javnost še ni vedela in tuđi do danes ni bila obveščena, da je Slaj-merjev dom v takratni oziroma sedanji ob-likl le prva stopnja k realizaciji obsež-nega zdravstvenega političnega programa, kakor si ga je zamislilo društvo O tem programu je nedavno razpravljal na seji upravnega odbora predsednik TBPD g. KHnar in iz njegovega referata posnemamo nekatere podrobnosti: ogrožanl pa glede načina Uvijen)«, gled« prehrana, poći to lc In letovanja, obiska gdravilisč, spremembe pokliča in sapoalit-ve. Na po« led bo novi Slajmerjev dom tuđi CENTRALNA ZDRAVSTVENA USTANOVA za vse članstvo, ki se ne bo moglo poslu* ževati normalne zdravstvene oskrbe idrav-niškesa zbora bolniike blagajne, to *o brezposelni, vpokojenci. vdove in sirote Ti se bodo zdravih v zdravniSkih ambulantah doma. Bolnike, ki bodo morali ostajati v postelji, pa bo obiskoval eden rasnih zdrav-nikov Slajmerjevega doma s splošno prakso Ce bo ta ugntovil. da je treba bolni ka prepeljati v dom, bo bolnik užival iste ako ttopaliCc. na razpolago bo tro}« dvi-gal, eno veliko aa »^ip^, eno sa dovos hrane In eno za perllo. Vai ti prostori so oujno potrebni, pri 6a* mer ni vttetih 82 bolniSkih sob, ki bodo razpolagale normalno z 68, maksimalno pa z 00 postelja mi, za kar bo treba v celoti investirati okrog 10,400 000 Din. Tako povećani sanatorij bo nudil motnost nasta-vitve 26 sUlnib bolniikib šestar. V sanatoriju bodo urejene tuđi 4 £a-kalnice, 4 ordinacijske sobe odnosno am-bulatoriji, sobe ca rontgen, septične In aseptične operacijske dvorane, vsaka s posebnim prostorom, lastno umivalnieo in sterilizacijo, 2 laboratorija, po rodni 5 ki trakt a sobico za priprave, porod niSko sobo, malo porodmiko operacijsko sobo, umi- Đolnice so bile vedno važne ustanove za bskrbo na zdravju oškodovanih članov človefike zajednice. Medtem ko so svoje-časno v bolnicah bolnike le zdravili, je moderna zdravstvena politika dala bolni-cam novo nalogo Danes so uveljavliene nove metode, katerlh cilj je. da postaneio bolnice zdravstvene centrale, ki naj poleg zdravljenja opravijajo £e zdravstveno za-Ščito in nudijo zdravstveni pnuk Z drugi-mi besedami: naloga moderne bolnice ni le zdravljenje oDolelih. temveč tuđi zaščita na zdravju ©sročenih Povsod po svetu po- ' svečaio zato takim domovom največjo pažnjo in žrtvu.ieio žanje ogromne vsote, tako na pr v Nemčiji samo za vzdrievame takih zdiavMventh ustanov nad pcldrugo milijardo mark letno. Tuđi TRPD stremi za lzpopolnitvilo na-Sega bolniSkesa zavarovanja in sicer na ta način, da bo Slaimeriev dom izpopol-nilo tako. da bo ustrezal vserr zahtevam modernega zdravstvenega doma. KAKO BO IZVEDEN TA PROGRAM Po novih pravilih bo društveno delova-nje razširjeno na vse aktivne člane in njih svojce, prav tako tuđi na brezposelne bivše člane, na vpokojence ter vdove in sirote V Šlajmerjev dom se bodo spreje- i mali v zdravijenje vsi bolniki 3 kirurškimi. intfcinimi, otolaringološkimi in ginekolo-Skimi obolenji ter lažjimi primeri živčnih obolenj. izključeni pa bodo jetićni bolniki in vsi oni z nalezljivimi boleznimi. Sedanji Šlajmerjev dom ima na razpo-lago le 23 postelj, pri čemer so vSlete še zasilne postelje v sobah I. razreda Cesto se doga ja. da ie uprava prisUiena sprejem bolnikov odkloniti ali pa jih v nujnih pri-merih napotiti v bolnico, kar vzbuia med Članstvom nerazpolorenie in včasi tuđi upravičene prito/be To je prvi ceprav ne glavni razlog- da je razširjenje Slaimerie-vega doma nuino potrebno. zla=ti Se, ako hoče zavod v bodoče reflektirati tuđi na privatne paciente, knr je za njepovo fi-nanrno poslovanje ogromne važnosti VeĆ-je Stevilo po«telj ie potrebno tuđi iz higijenskih razlogov. ker p^č ni pri poroci j ivo, d» novf bo'nik \efi* v posteljo, s katere je pravkar vptal drugi Večje Stevilo bolskih posteli bo orno-gočilo tuđi bolj rentabilno izrabo dragoce-nih naprav In zdravilnih pripoTpočkov. ki so danes np7?dn«=tno in neeknnomlfnn «z-rablieni. Omeniti ie $e. da so bili mnosl prostori v sedaniem Slaimerievem domu že od začetka urejenl lp provizorno in da zato delo v njih ni tako. kakor bi bilo ?e-leti To velia elede knh>n4e. prainice. rent-gena In sept^čne operarf^rke dvorane, kier se spreiemaio tuđi boMiki za amhnlančno in fizikalno zdravljen^e. 7a zdravlipnie t \iSin?kfm solnv-^em, «oHixom, diatermijo. faradizacijo in dmeo S^HČo take preobre-menitve ene^a samr^^ prortora ni čuda. ia »•i morali po^dini čl?»n! č?»-*o čaka*i po ? do 4 ure, predno so pHSl! na vrrto Ta preobremenitev pa le nev?»'*r*a ti idi zp kako infekcilo kar bi mnoso škodovalo slovesu Slajmerjevega doma. NOVI ODDELKI j Nov ođdelek bo za porodniSfvo. Mlada mati bo lahko med nosečnostjo in pred porodom veckrat stopila k zdravniku spe-cialistu, da se posvetuje z njim o n9Činu življenja in če bo potrebno, jo bo zdrav-nik tuđi preeledal in izvr§il potrebne po-sege. Prav tako bo dobila tam tuđi na\ro-dila za dečjo opremo, za telesno in du-Sevno pripravo za porod in materinstvo in zb nego in vzgojo dojenčka. Rodila bo ©b navzočnosti babice in zdravnka specia-lista in §la bo iz sanatoriia domov s po-trebnimi navodili in dobrimi nasveti Ce bo potreba, jo bo oblikovala na domu Se babica ali pa nekai tednov tuđi posebno izvežbana zaščitna sestra za deco Drug važen oddelek bo posvetovalnlca za Soloobvezne otroke Otroci v Solski dobi ?o izpostavlieni razn'm nalezliivirr bolesnim. Posvetovalnica za Soloobvezne otroke bo Imela nalogo. nadzirati dor^Sčajočo mtadi-no v idravstvenem pogledu. 1o navajati k bigieničnemu zivlieniu. k či5toci in nesJ teleća, svetovati starcem in otrokom ^lede sr>orta in jih braniti pred Skndliiviml vplivi alkohola ter nikotina zTasti pa od ČfcStO pog\ibnih vtisov pubertetne dobe v posvetovalnici bodo starši prejemali tuđi navodila glede izber© !e»oviSc in zdravnifike nasvete glede Ubere noklicft. V tanatnriju oo pa tuđi 7dr«vn;^ka po-SVetovaJnic« z» odrasle. Znano le. da se ljudi© »•tečejo iele takrnt k zdravniku. ko jih k t»mu prisili b«l#»en, r^sto fe težko oboltnie Povsod pn ktilturnem »vetu iifta-navlialo po!«ehnt ponvetovalnict in ztto bo tudt V Slairnerjevem domu tuka posvetovalnica, katere delokrog bo pr«c«j obs*-?»n Ti» hodo hodill po na*v«te vti rlsnl In svoici ob valnih dogodkih v iivlitnju, tako pri sklepanju zakonov, na zdravu ugodnosti kakor vsi redni člani In svojd druStva. NOVI DOM BO IMPOZANTNA Z GR A DBA Iz slike, ki jo prinašamo, Je razvidno, da bo novi dom. ki bo priključen k staremu, res impozantna zgraaba, saj bo veljal okoli 5 milijonov din. Upravni odbor TBPD s predsedmkom g. Klinarjem in ravnateljem g Podgorškom na čelu je pripravil teren in dal napraviti nacrte, ki sta jih izdelala arhitekta gg. Omahen in Serajnik. Nova zgradba naj s svojim! novi mi in po-stranskimi prostori izpopolni zavod v harmonično enoto Nacrt predvideva naslednje naprave: v kleti bo dovoz dc dvigala za bolnike, najmanj 4 shrambe, primerno velika kuhinja s pripravami in pomivalnico, nova pralnica. šivalnica, likalnica in klav-zura za stanovanja sester V pritličju bosta dve čakalnici, 3 ordinacijske sobe, 2 laboratorija in kapelica z zakristijo. V prvem nadstropju stanovanje za drugega hišnega zdravnika-porodničarja. stanovanje za ba- , bico, 5 sob obsesaioči porodniški trakt in j soba za novorojenčke V vseh etažah bo zadosti straniSč kopalnic in tuđi čajne kuhinje. V stavbi bo eno glavno in eno stran- valnico In sterilizacijo, kopa Ini co za otroke in otroSko sobo in naposled ie prostori za fizikalno zdravijenje, to je kopalnico za enteroklinar, elektro,terapevtično sobo, sobo za električne in parne kope li ter sobo za medicinske kopeli. Od bolniSkih sob bodo določene 3 kot izolirne celice za nemirne bolnike ali za one z nalezljivimi boleznimi To je minimalni pa tuđi maksimalni program za razširjenje Slajmerjeve-ga doma. Nacrti in priprave za bodovi dom so sicer končane. vpraSanje uresničenja pa Se nj re-Seno. Uprava TBPD se namreč pogaja s Pokojninskim zavodom v Ljubljani za po* sojilo v znesku 5 milijonov din Ker je spričo ogromnega, od leta do leta večjega navala na sploSno bolnico v Ljubljani (le-tos je bilo sprejetih že nad 30 000 bolnikov) res nujno potrebno, da dobi Ljubljana več novih modernih zdravstvenih naprav in ustanov, smo prepričani, da bo Pokojninski zavod podprl plemenito akcijo društva, ki deluje le za dobrobit in blagor 6vojega , članstva. Upamo, da bo tuđi naša javnost j zlasti pa članstvo TBPD. naSio polno »*a-zurnevanje za njegovo prizadevanje in da ga bo tuđi vsestransko podprlo. V zdravem narodu je njegova bodoćnost! Novo orožje, ki zasužnjuje svet Propaganda, đaadanes naimočneiša sila Ljubljana, 31. decembra Neved-ncjct in laž fc-ta bili v vaeh dobth DajniOĆne.i&i *>k ep ćluveMv*; ra« sila, ki io lahko tti^nu.'e*« ele-pilo. ^ujre^tijo maa ali — prof>* ^r.tn«i.». Pio. pajjan lo v *laveui r-onie-iu be-tdc. Pr< pa «n« do. k; diktira nev*»-1no^t proffla&n th ret«Tii« co h*rno kar s!u>i nekim ititere« m in kl oV ^(>4 la laž vee kar ni v skladu z njo. Na. nien te nrowjramie ni, da sin re«*nioo tem-več, '1a tit*rvaria javno mn*»njo. k.ikr^neira si žele ti*ui. ki Ae i« po«Ui*M.ipjo. Zato po tuđi ni njeno #r**d*tvo re^nica. oinosno m je nfwlu*u.»eio mimo to! ko ko!ikf>r laUko koristi nicni U^nivost' in fen lenčro*ti. KAJ JE PROPAGANDA? I Definiciji kaj ?e pr^nasramla. ie t<>Hko, ko. liko: inier« unih rikupin. i> n* sn:> ko!il or deo. lo^ko of^re it-ijei.ih ali j>olitićn » usmerjetiih i?kupin l>udi »c jt- r»o**5užu:e. To *e pravi pro:«iranda n« vedno &uo in »to: te »e j* posluiujcjo ljud;e v intere«u re#nir«. ne more biti mtc.t ka kor te ae je r^^'užujo kdo v interesu w»«de-p!jaiijn ljudi Toila v olwh primerih propaganda iu«Tvarja javno mn*». nje. vpliva na mišljenje in 6u*tvova je mnnžkr; v o*H*h primerih je njen namen. •> hi tj«udj€. ki nanje vpliva. verovli v n)o. verjeli trlitvatn. ki *n nairla^en^ lx>1i-: knt r»r«>pa£rarr!na ^eslđ. 1kx';s! skrita ve*T- ali mani spretno v propacon Tn^iT> b>eli'u | Ore za to. da ljinije za^no r. zrn ^jati o : i7vpstnih utvareh in da 'mw1:V> nn izvi sten način, to e^e iravi. da m'p'iio *o in ta'-t*\itl o ne<*em prepričani. Tuii rtklama je n^k'J v«t- pmpng*in.la, vend.ir reklanm t^anut ra «e»tNi še ni prava Prii|>asr:tn' el-.ba propaanla lahko samo reMaitMt. To ne pravi, da *»e reklama i^o^lutiije skromnej-ih #*rcV*Pv in «ia >o posnu e^tiik lahko že na prvi poglf«! pre. po7.aa. ?«^. to je r*»klanva. Prav v tem je b:6tvt»ni rai!ika me*} reV:!ror>n-> srande, ^epiav ie p«id njenim naVilneiMm pritiskom, l^ihko bi r**klir vernik «e ne ia. vea pa !ahkt» veru!«, mu >p ro'Tost'> p^t'eH-no potrdilo. da \e re«ni?no kar veFuje. L}u_ dje. ki «*o P'"»d vplivnm oronaean'e. se t«*ca v\)\\\i ne zav^lajo. Prav /.a-flfii te?a lahko postane pr<»ps^ra^nej^e orožje-ker *e )e liih-ko potrude twi*i.?e, kt «i ho^«K> 7;!«>izttj:ti mnužice in naro«1e <1u^fVBo in li-zično. PROPAGANDA KOT OROtJE Prr>r>air«nda bi ne bi!a. kat je. te b! Jo mnnJice po7nea prav dobro iavednV» tr<*^j*» je Dropa^anin ▼ T©-kah držav§ In - voinke. TaUt je rattirfl!jiv«. da H> n l»r. ▼ N^mfiji frjita knisa »Pro|>a-ffanda ate Waffc«. ki }e r* pro^i)o strnff© rm»poveda&a t«r jo uporab!j«jo «*HW) 'frH.je. ki «e morajo De^jM • nrmviffan Io. Pa s« v NemStji HW*€^no ^©bro 7nvean}e v?n1p-. USTIKM MINISTRSTVA ZA PROPAGANDO V NEMCIJI Miii'ftTs vo «e iieli na 7 - ddelkov: upra\-«. uropa-rnnda. ra Ho, t-^k. film. jri^di'i^ in obramha. V admitreirj'ivn•» politien«n »*o irlodu :o ini.n^rritvo ra7de-ji.no po tipravn;h okra.:ih; v v^tkem okrajti im.i svoj urad. N'otranj*- ni ra«dr!jerK) r>o paroe;th. n. pr. tif>tran.ja politika, e<«no j'#'vo. zunanja po_ liMka. *ocia!na nolitiki itd.. tcmve^ po te^-nenih ure^tvih pHjpuraivle: t*k. mdio. film.. . Nalotr-e in komp#*enra fninfcsf»*va za proparaii'U> *o Po HitJrrjtvih besed^h >v«e na'o^re dubovneira vpiivnnja na naro\ i!rido'»ivan.rA (Wei''a:ffi 7e driavo. kulturo in srospo-iarVvo, ohve^anje javrx«M donwi in v inozemstvu o njih ''o ci rta vi. kulturi in iroerKHl.rs'v'O in upravi v*em tem p«ano. £ram sli'žečim uredit vam« P»d p« pnpailo. po'jo^;« kulture in u»r?etno*ti minietTRtvu v upraviHim p">ir!edii \.o* ^elotn. meil tem ko so v«e drui'e panoee razccpljene To pod-ro^je «

    "«ovanj(fc rffedn« ra;-pr«vl?n^ra ui»*roja te. za edir^tv^neiT'1 ministrstva «»e ne m^remo 3">uWati Z n«ka*er*nii navedHam' +mo bo-t«>!i le ono^oriti. kako poniembno v1r>«?o i«rra v \>m?iji pronarrnnda. m*d tpw ko Ie v ne. kat*n*h irtavab nt pDinajo «Jot>ro nti po imenu. Naj omfnimo *«. da i*1 pisft^no m>-memhen odlelek rs fi*»k. Jci »e «^e't n» Vl»KB CIVnJEACUK V^dTomno tud! propacmiMU ii^ira te h zaCe^kov člove*«ra ^ahoTnesa (uvednetra) življenja, to *e prav}, da pomea^ la^etek £lore%e gororic^ tuđi te sadetek pr©pa- | Cvate, a«|ki prop«ff«ui ▼ blatr« Ar>n)» •Wi M*j i ve4 sit maaj ftmtitimi. »im. fa^tipii aredatvl Toda prava oropacan^# •a tavne ida. ko učne 6iovek i ixve# nim namcDom vsiljevati druerim neko prepiiča-nje, modoma proi«caBda m je oa ce^ela, ko ao sa£«W poMm«ine intera«ne skupine VftvarjaU larno mnesjt i Te>iikopot«uiimi aredatri lzrat&nia m»H, odnosno {iei. Ce j© bila ©vetovna vojne izrodek na»e civili-saHje. ie *bla pa* t«di modema propaganda, k' ee je rodila med vojno, prav tako iz~ rodek. loda, kakor so tehnični izurni lahko člove^tv« M«iroelov ali pr^k]er#Tvo, or»v tako je lahko propaganda prvo «M **rugot v«« x«v»] od td?«. t kaktoe nampoe jo uporabi jamo. . V pref^njih dobah. ko fT«reJHvo A« «i ln»-i lo v rokah tako ^'i^^ih e.c'pt^v za ?drveuie idej io «*TK>/.nani kakor dandanea. mnoeo velike ?-eje ni-*!u^ui» eo»i*>lma prop^rranla. Siri jo d'i*t»vTio o*>zorj<» ljulskih mnn"'ic. Toda kf>t prr>*v*^andna aredetva lahk^ p^>Ftane:o •U-orezni nož: n,irae*tu da 'M vrniiln lindi k fipoznanj^m. iih «1ep«: n-nm^Mi, da bi jih ufila sannn oineea miM^enia. jih ufe unl-formimn-eja TniHjunia ^n č'istvovan;a. CLOVEK JE NAGNJEN K SUVBEMTJ ... Zakai l)udje pojofto pc^-esra^o raje e>iW propacandi ter prej verjamejo lažem kakor r€»nirt? O^itovot je lahek: Movtk jp nasrnj^n k elahptriu. to pomeni. da itrajo o^V'^* nid nj«rov;m rarumom nagoni, da inw n^irovo n<7jivf^*Tio dnevno *U*!j;n> ve'^co premoć nai 7^vf*tn'm. ^1*>T*'t n*»rad m!»H, rnđ pa prevrema mh\\ druHh. V tem }f \^^ ekrivno^t ti*pehov podohnp polit'^ne P'X>„ pojr^nde. Twti. ki zloral>Mnjo propagando t politične ramena, ve^o. da je tr^« !jiid?«Ti prepre^it! ^smo^toJno mteUti. če nai prot*^ iraa^a d*>«efe n^peh. PROPAGANDA SrGKRIRA | Ker WovHc tefcko m!«ii. mtli Eefd «^-mri'x^nip. Tte-kaj. na Var moraju ne^^tano mi««:i'i. Pro_ P«ffand:*ti vedo. d^i lJMri> tzčnn rr?i ni' (*lej verovnti. kar rm nepre«r?»no »nhi^-ije-jo. to «« r>rr»vi. da V»n*i.» v aperninu —, če iih Ko*lo <*li-jni »"im poT'w»te_ ie in ?.e »e itm bolo 7.aplčilp Čim U *\'\ v spomin. To *o t*ko prepro**« psisv* o^*^ snorn.anji. da «e m>ra Človek čir'iti. ra'v*! iih je izradila — na hidi 7lora^tlr» — V!e mo'ema prop»frand*i Proparan *'.*'[ 'poM'i?-ni) računaV> ptcIm^iii na č'ove^k^ sKib>*M. Ali milite, da ie brez pom^na. č<* rvoJ1. niki neprpstnno r>ovefo ntik"'f»ra «re«»Vii: 6\ polirični trovorniki np«»*orv»V> k«kf>r nn erle-inli^kem o*\tw. da f*o Ip-^V! ^!:ii voV\ nirh b©«!^dilo Pa čim kp?M5e: da čat*opi?i ohjflvlJM nf-k.ntere s^vkp t^k.^ne iv^ebno de^*»fo° Pamp ten<"ralnr»č*f, 'iramatT^rio^t. rrr^i*to po-kaž^jc nj^ffovi žival«*ki in^tinkri. Marska. teri poetični pri* a niU, k<» je najK>lj mora! no ojrorčen. je pos:o*to — na^Nili krvolo. čen. Od moralresra ojr^'rčen'a do pretepa ni da'eč. od pretet* d<» prelivanja krvi in i r«oko!jev je pa poer^to i*amo korak. Mo-Icrna p^onaeanda prav rada vzh-ija eovra. : Mvo in eploh «e t>ropa-rand'**t zelo rod rjra s človeSkimi Či^iBtvi. t*":ni bolj razjri'Mje ! '^ue^va Iju li. fetn b*^li ji:n zam^jrii razum. POUTTICNA PROPAGANDA — DEMAGOGIJA Demas^ojrije ni izumHa mcKierna propo-sr«n1a moderna političua proT'as^nO.a j»4 po. teneirala d^masoirijo do toli . Propae«n1a kl>tib v-em'i ni tako preoronta zadeva. Pr f»ajr*ne «evedi uioj^rvkl lažnivec. o!a prav tako mora bit; m^'p'm v p:ikro>evan.ju r**t ic«; kar je r^fn'čn^iri v proije-Tin<1i. >e za njo prav ta.ko otrebno, kaicor, kar je lain:v«ra. Prt^paura'ip »* pa po. ?osto pove nacran 1»^ rot;-iku n^ bn ve !el po-vedati nikdar nič dobre^a. o # bi bo pa vse-lej lamo'čal tuđi na:ninniV nip^c. P tem pa *e ni rereno. d.i liže: *anio nauln^i. kir )G lahko tuđi resničn^, in /MiTioVuje. kar je , prav tiko r^mčno ka^or »ieto. kar )e pove-dal. Pod tem rajnim^mo dpm«aj?ojr:}o, ampt. n/>nt pro'i»7.inde. PROPAGANDA PRIPRA\X»TA TLA ZA BODOCE DOGODKE C© srovorimu o pix>i»ai.raa i ko: orotju, ne milimo k ca njen usoden vpUv na jevno življenje v p.aameznih državah: ae iiiie ijno le na to. da zastruplja juvno mnenje, brani Ijudem *-ai'M***ujno misliti in di v-z_raja du. liovno ncS»tinv»to ne, manjvredne ljud'. ten. več ru s inio tuđi ni to. da p'O!'a:anla Iih-ko pripravlja tla zn boNč-o vojni. IVtvarja rai^»o!oženje ci tT>:tjran 1a. k; *'u-ži tej ali oni državi onkraj mej. To prnv za pra\ pomeni. dđ jp driava. ki v*>!i #»o-vražno propagando v dnjiri dravi ali - rJa. vah v *voj prid ic napoveda'a vojno t'e'i'n driavwm. Voina se j« /^aftelji y. zastrur>!ja-njero đvne^a mnetiia, t att?n\iti. fcah'V^aio. vohunstvom ... Vseh teh t*:ej>a£rand\. V»es:a t*-_ra ^e nVo do\olj dobro jvav^lali v nvka^erih rta vah zelo d'>ljro. Protipro-PAjraivi- ni hilo, vsp «o jemal" p-eveč ahko. milino in n'*o mareič-ci n ti opjt^'H. 'Aa~m Qja le*« P« či**mo p *so«*o vp**' o vhun-stvu v veli' ih driavnh. o it^ron h »novinar-ievc. o prooea h :n amrtn'h obaolbah. o »^i-Sčenjut to *abota?ah Ced^Tje vrč k i^rrt; ođkrivajo tajne orpani73 ije oro^jc in rudi samo prOT-tt^rnndno ;r rad Ivo, kl sra pa na. vadno ne omenjajo zaradi diplomateklh ra«. to«**. SpoaaaaK kako atraino ocoa^a k i»od«nxa piotMurM^ia. pa *©či*na. Naa« teaopM.« >e dV>itno upt^ar.ati aa ta^ ko tnatilne purkve oaM dob«, k«kr*a* >a aioderna propaganda, ki ae uTetjaTlja ▼ »adnjih letlh tako zma^ovito, kako«r da »4 bo kiitthu iu*iun>ila #vei; to ta pra«l 4a ^a bo ^Kjdvreia t*tim. ki ae )c po«]uzu)o)o kot na^aaočne^ga da&vlaoaia>a|rm orot>a. Most čsz Kokro v Kran]ti KranJ. 29. đooemt^m Neea.tt, da leto^nie mti-hasto vreme t prtCetJ^-cu time proe«J crvi* ra stavbno delavnoet kn da »e )e ta radi teg"a tudl gradnja leacnogu moetu 6<« Kokro prečej zakađmla. v £adn,,*«m ftamj so pa VToplf saj pozna r«xtr>bntti le^f^nih rr.'^tov z raaspetlrro io90 m tehnika, le malo. Ra^petlruL nr.oetu rnafta 3o m. i»-bočina loka. 12 m (cnajmenltl, tz iLamna, klesani most ćez Sooo v Solkanu pri ao-ricl ima S5 m raaR^ttn« in 22 m Isbo^tne). L tn )• a njega kraseo. pojtfe-d na. romajitlAno ao-tesko dlv>e Kokre, Za moet la odre PO poraMM r.a'i 400 m* !c«a. Graditi ao g«, ra^n 1. &vg\iati%; đ©k> )e lnlidtiral sta\-Jbntk K. Ka^ka &% »00 000 din. V tem. >e vraAunana. dobava ^-^rga lesa, železa In betona tor vae potrebno do-lo. Neda\Tio ao Uirt! ilofrra^iill streho In }r> prekriH z azbeetnim §ki"ll>*m (slomit\. Tako bo most sava ravan pred vapo, tivi-jem, snegom In so^nAno prlpeko In bo lahko vzdrial s*Lolf»t*a, aaj te zainno, d& ▼ S\i.d še vedno sfo^e prekriti leeeil rroeto-\i, ki so bili »g^a.>enl ie pred 800 **tl. Tudl pri nas imamo n. pr. v Polja* valkl dolini vee prckntlh moster/, k1 ^> la nad 200 let stari. Zgriulba novoga Kio«rto J>e a\ ra«*/oj Kran^a to njegove blit^ie okolice v^iikepu pomecia, a tudl sa tu>*kl promet bo n'Tvt naost velika, privlačnost. ŠkoSja Lcka napreduje fekofja Ijokii, CO. Atcembr* Po ro)nl »e je ra^ei« ^kofi« Toka ic-po razvijati in lahko rečemo, dti naše niMto od leta do leta napreduje. Fna važnih naprav, ki smo jo tuđi dobili po volni, fe mlekarska 5ola v Pu^ta!u, ki je Kila t>oprej banovinska- zd-aj pa je driavna U»t. Ta /avod lopo usrteva in se tako razvija, d:i »o postali prostori zanj že premajhni Za*<> bo treba kupiti M mlcVarsJco k>k> novo tem-Ijišče. O tem je prsni bo-*iCwin rarpravljal na posebni seji krc-*ki kmetijsici odbor in odobren je bil kredit pnbliino pol mili>o* na din. Doseien je bil »t>onnjir» da bo prispevala polovico mlcka^ka udruga« dru^o polovico pa obe dobni in »icer tako, da bodo tamo&nje o-bčine pn^p«v«le od 3 do 10 odstotkrvv. V tem r*ot*'ero. Čen v Beograd. ICakor Čujemo, bo držtva potem iz lastnih »redstev gradila odo pri nakupu o♦• zi x jidavo mleLarskejjt zavala, ki bo, k-*-kor upamo, žc pnhodnje Veto, bo treba tt-veda rediti Ae ćelo vr»tu tlruijih vpraiJLnj. tako crlede zgradbe goipiKlars^evta po**<>0-ja, ekonomije iid. No. uiC'etek. j© »to^jiMi in podjetnost tre^ke^a kmet'.jskcfia ocJSo-ra moramo le pozdraviti. Nove skladba PaHe Krrnjak: Sloven"ke koro^ke naredne pe>nii ii Roia. 1. xvez«-k Izvini in z^.^i\\ Kiub koro*lvih Slovencev v Ljubljani 1***7. Litoiirafiia Čt-malar, avtoorafii* Simor^iC, podobo GoppobveUkeitja pr??*tola na na#U«v-ni >t;ani nari?a! Ma ka im C'ia-.j\an, pesmarH*) je skrbno uredi Luka Kraniolc. Cena *\*PoiJinM> v Skuffe«, ki >o roset»tnik t Trebinju ob Vrbskrm i^eiik Roko!»'**t» uta prenled.-ila in popravila pc telo oj*i-ginalna, polua humorja, haruK>nizar»ja Ja preprosia in neizumetni&ena, pe^mim to vr4eteni »udi -anto»-:»*vi t deioma mrmri'o-čim zborom Befreni §o malce jodlaivko |O-barvani n izzv<»:ie v r^Pt^&tn, valCkovMn rilmu. V notni stavek «e je vrinilo aelaj napak. ki iih bo pa wak pevovodia tak >j zav^azil in pa^ravil. (Saj fi frajda atr. 1. 3 ftist^m. 2 takt manjkala na >brabon< đf© mali o^mink:), istot.tko 3. ei-st^m, 1 takt iia zlosre 3 kitice lapu 2 še^tnajstinki, «tr. 7-2 si*tem radnji takt pred d. v IT. ten. \ f\T. 8. T sistem II takt nanif*to pol<>v»nk t ?etrttnki (moram). Na koncu zbirk« ie •*- rnaan neka*erih :xrazov korožk^ca nar^i^, ki *o mani znani in iim j* dodan tolrnaL 7 zbirko i* Klub koro^kih Slovenc«-v #tonl dobro in hvalevredno kulturno dek>, £iui.r c^isti dobi'ek ie nan^nien *a kulturne potr^^ bf» koroških Šlovoncev. Ne dvonvm. da lo itclaia na^la mjd sl«iven?k:nii p**vci tu in onr-tran Karavank rnnoi'o oJiemalcev, j>e*ttl pa v zbirki mnogo izvaialcev. Zelo jih prip»|-ro?am! Z, K RAZLIKA Kmetica zahteva na kolo<1voni tas«, »| ^vo?o n*a*er in za sinfka dva eela vozit i lietka in eneea polov:cne?a- Blagamik #» vpralujrfe orre na de^ka. fel. da nima »*>§ prarvica do polovične roriine, ker jf le T». lik in nosi le dol^e hla?e. — Potoro. — ^e odr**fe nodi^na kmetffif, — *c «e ravnajo vom! Hstkl r*o h!»?»b. ml it\jn.uč predstavlja blaziniea ipHica. ki zavre ma važno mesto v dlani, vrele ati irsniše ću*»tvene eponobuošti, posebno pa rus*veno ljubezen. Cloveka eilaih utrasti karakterizira nvočno razvit V»nerin bribfek. H;romantika, poznavanje 6rt v dU-ni, zna iz tega precrtati mnogo podroKio*»h in rlopolniti ali popraviti nai prvotni vti«. Samo ob sebi usnevno je, da je poiavljdjo ▼ praksi kombinacije ten tren t^melfaih laslnosti. Trdna volja ne «re vodno skupaj % razumom, nitj preb risana triava t železno 'voljo, čujtvena Ijubezen, podprta a en*r-aiio in razumom, s^ lahUo razširi v Ijuhe-zčj do pri lateljev, okolice, bližnjih, 51ove-štva. Najbolj»i dokaz tega i*> uiieijoiiarji in mučeniki. V *r>lo£nem labko rečemo, da eo vehki palci znak odličnih lastnosti. Za pri-nier nam lahko sltiii franeoski mifilec Volta ire. ki jra vKitimo tuđi upodobljenega v ikipih z abnormalni mi pald. Pa rudi po Čle.ikih drugih prertov lahko *kle parno na gotova I« st nos ti prav tako kakor smo videli to pri palcih. Toia v na sprotiu s palcem moramo ori prstih pasti tuli na obiiko. Hircjjnomiia je določiLa tri tu>6 1. koni&asti prsti, 2. robati j^reti in S. lopalatsti pn&ti Ce sre^amo cloveka e ten-kinii un koničastinii prsti. *e skoraj ne bo-Dio imotili, te sklepamo iz tepa na njegovo občutliivoHt, bujno domižljijo in naRnje-11 je k poeziji. Hobati prsti kažejo na srui-sel za red, sposobnost za organizacijo, na-enierjie k razmišljanju in mcčno razviti razum. Ljudje z lopatati*imi pr."=ti tx> pa nadmeni k praktirniernu življenju in energiJ-nemu deZovarim. taki ljua «e moramo ozrati na sklape pretov, kl tako rekoč zakljut^ujejo sliko značaja prei-ftnjih treh tipov. Ce je izredno aiofno razvit sklep. ki epa ja prvi Členek prsta, znak krepke volie z drugim znakom razn-;na. sra nazivamo filozofski jklep. Ta obema laptnostima in je zanesijiv znak ljudi ciobokih miali, modrijanov, pa tuđi dvoni-liivcev. Med drugim in tretjim tenkom pr-stov (Čuetvenost) je tako zvani mat*ri|«lni «kl*»p, ki era imajo tri?ovci, ver-žniki. in •r>loh ▼ metu številk ŽiveČi ljudi?.. Cesto ima tak sklep tuđi roka piani^a-virtiuoKa. kajti ritem v fifla^bi spada prav za prav ▼ svet številk. Izredno velik materijelni flklep pomeni sehi?no©t, Ce potrledamo roko v celoti, ne «m*mo le pozat.iti primerjati dolžine dlani In prstov. Kratki pnrti pomenijo da je duh dotične«a cloveka ciateliien srkladen tako. da #e ne zm^ni ta podrobnosti, temveč gleda ▼ prvi rrsti na ce-loto. Nasprotno ]>a nomenijo dolci prati, da se Človfk rad ukvaria z malen,ko«eturii in da «e ta nizova la^tnost rada razvije eelo v pikolovstvo. Ce so prsti Sn dlan približno enako do'si, Ma ŽirokorK>*eznost ia v«selje do malenkosti v ravnoteiju 9 pro&pehom ^se o^ebnevsti. Iz teh temeljnih znakov že lahko sami 9&- ' •tnvite celotno sliko človekove^a ina?ajja. Opazufte roko in primeriaite Jo 1 rokami drugih lfudit pa boste naSli mnogo »aaimi-vesa. «^veda ^e znat? opazovati. Hirojjno-fn«ia n! od v?eraj, njene korenine *ec»ajo * davno r>rptf»klo«irt in tuđi v tem |e dokas, da se 'flhko «knrjii vedno ?an-*enr>o na njo. Cl->vekrita e hril£Vi in ja-mfeami. ie *> * davnih ftjisih ba? zara 'i t*»h Črtic in ?rt obračala ca«e poiornoRt uCepja-kov. Kikor v odprt* kn^gi usode eo ?itali *i:r«manTi r Tar.i nretekl> li 'o1o$v do«"}'!. ke v ogQvoan^iacetom, k! oaj bi ^plivati oi uaodo Aov«ika. Merkur, Ve. nera, Mam, Jupiter, Satara, Sotoce (Apolon) io Luna so zavseli avoja meata na aedmib hribčkib <3aai Jupitci. najvUjl med poftutelciinl bo«rovi ima svoj e&ici v tako tvantm Jovovem hr:b£ku na biazinic] kazalca. Od pomeni visoko razvito častihlepooet, £a*ii, tre^eo zakon ii Ijubeini. Preve^ ranit jovov hrih. ček kaže na vročekrvnoat in željo po ob. la-.fi. č« i* oezaatcn, Ubko sklepamo r«a sebičnost, lenoat In naimjen)e k vutennio-eti. Na Waim:ci trediooa, oa Saturaovem hrih^ku, vinula Satunj. Njcjpov azodni vpliv pri na ^a Človekn modrort, prevdarn^et in življenjftke uspeh«. Motročen Sa tur nov vpKv voli k tnelanholitf. eamotjimtvn in nasnjenju k »amomoru. Apol-ooov hr>b6«k pod prstan-cem prinaAa čioveku bos«Mvo, mikavn^t. lepoto. srenikilno^t, »lavo in najrnknjc k tunetnosH. Jamica na tem me»tn je zna-k povrnMieffa. materialvtiSno usmerjeneca da. ha, Hribček po.! me*inc11jivo«t Vre-Iik Merkurjev hrib^k kate na premetenega, lažniveea* «l«fpaT«.kem In t^tir^kecra £lov«. ka. Manj je zaitonan m dhn! dva-krat in eiocr prv«S s Mareovim hrih^kom na robu d]«ni, tam, kjer je mezlnec In tn pomeo! borh© v življenja, dru«1Č pa t Marsovo rar. ninioo »redi roke In ta potnent apoaotaont kUubovati iivljenjsk?m bojem. Mam prna«a rmirum, hlidnoknrnost t nevarnosti in hrabrost. Spodai na dlan! Imata avoj «e.1el dve bočinil-planeta. Luna na strani mevuiea in Venera na blazfnfe! paTea. Lun« nr'nnM gro. tim Ijuiem čistost živahno fantazijo, a-inja. voet !n nemir. Venera pa lepoto. mikarno^t, nc^nost, dobro erce, hrepenenje po Ijubemi. Mo*nr> razvit Venerin hriWek pomeni po-tnatnoflt, lenoet, lahkoniii^tnoRt, 5u*tven«»t in brutalnost. P!o5fcnta blaztnira palca priča o poman ticanju nežnr*tt. o hladnem znači jn. Se točneie in podrobneje nara r>a kazejo sliko živ!jen3« na roki crte. Vajvečii pomen priphiujejo ♦rem najmaritejSim. ki tvorfjo skupaj včasih 6rko M. To je 6rta »rca. ciavc In življenja. crta trca Je prva med glavnim* na dlani. Ontt srre vodoravno pod biazinicami prstov. Ce je čista tu rdečka#U, 6e gre od roba roke pri mezinoa do J ovo veća hibdka, t»omeni srloboko in erečno Ijuhezen, prej čisto, i ea'no teved« pa tuđi zdravo *rce. Ce t>e konca crta 4ele na Seturnovejm hriihftku. [tomeoi čuatveno Ijubezen. Po daljM ali kraj. ši crti srca lahko »k tepamo na večje ali nwn^ nasnjenje. Ce ae zdruii m<*\ paleein in kezaloem • 6rto (dave in iivlj«nja in 6e ee pojavlja to znamenje na istem one*tu tuđi na «1ru?i roku pometni to nasilno tmrt. Za. 1 ost ne dofrodke napovedujoče prorokovanjc se pa ne mora lipolniti, 6e ni zapisano na a eh dkineb. Ce ee konca crta srca ▼ oblik! treh črt na Jovovem hribčku, pričakuje cloveka bo?a«tvo in čaatL Roka brei crte arca pomeni pozi ti vi? em, aebičnost, ravnanje, ki 9e jra niko4i ne udeležuje erce. r>a tuđi na-Jmjenje k slabostira in bolesnim erra. Crta glave se rodi med palcem tn ka. žalcem. Ce je ravna in doi^a- pomeni trezno ra7CodnoeL, visoko razvit razum, izboren &nomin. pa tuli krepko voljo, mj gre čez Marsovo ravninico in ee konca na Ma'fw>vf»m hrib«\ku. Preveč vidnu in dolar« crta glave kate na varćnost do lakomnneti. Ce je ob začetku ločana od Crte življenja, pomeni riiikv-zavest, odkritosrčnnut. felo naglo olločHev. Ce ee obrača proti palm, po»rirni n*wečno Ijubezen. pa tu H aer»iC3no«t. Dvojna črt« (rla. ve pomeni dedAčino ali dro?« deoame u»p#. he. Kratka, bleda in rloboka crta je mak *i^ke inteli^enee. rjeod'očoost! in puhlib mi-nli. Ce ^e kanča približno pod Sa-tornom. kaže na bolehneca cloveka. ki uteirne umreti v mladih letih. Crta življenja, ki pre ok-o? bbxi_ niče pale«, fe najvažnejte itmod rseh črt na dhuii. Iz nje lahko sklepamo ne dolgo živ. ljenje ali AkorajAnjo smrt. na siravje aii bolezen. zadovoljstva ali brid ko* ti pol no življenje itd Ce le življenj«ka Crta dol«ra, neire Nirve in č« obdaja koren paka, pomeni lokro srečno iivijenje, trdno rdravje, ve»el in dober Tnač^i. Ce J* na eni dlani Živ-ljenjski crta prelomljena, na dPujri pa net*t-trerana, lahko z veo gotovoatjo sklepamo na tetko emrtno nevamo boJezen v pretekjoi«ti. Dvojna življenoka 6ru obeta bosraatvo. Slabo zacrtana «Ii nadaljevana teiko iivl}enje, H„ roka in temno rdeoa kate na cloveka nade iere od brutalnosti, delotna iveila in deloma temna k *nak grdes« uačaja. Črtic« Čet crto pomenijo ?ka vse tri slavne crte -Ilani. je to Tsnak lju-hezni. kl ut*čne fn po me mirne no Patnnnv va, fetma fn solnčna crta. Saturonva crta ere če« Satamov hribčefc in «eca včaa'b do r*rve*ra elenk« na »r©dlficia. Ta^nU •# bod^! nri «?vljenj»k! frti in ▼ t«m pr'mem napo^eduje uaalo. o botra^ etvo in «rečo. Ce se tačenja prt Tuni !n eoa-h crto frca. nomtn! boeato letiftev odnfw-»o tn^f!fti aim, pomaoi trate atrto Ijnbeaen a*1 •rteo bolescn. Jetrna «11 hepatifoa fina a« pričenja epodaj oa dlani blizu Črt« življenja in vodi oaneviK^t do mezinca. Dolca in ;e« po barvaua pomeni trdno zdrav je, do^er sn«čaj, podtenoat, u»peh v trfrovinL Ce je ločena o-i tivljcn>ke črt«, tuipoveduje . zvcaa Mlečna pet. Ta crta pomeni s?ra#t v Ijubeini is »^to M pravijo ria heciva. Od lunine^a do so'nč-nesra hrvbčka vodi scJnčna Crte. Ta ^ri-TA*a «lavo. Ijuberen do umetuoeti, bosraetvo in naklonjeno«! javi,OdfL T« fflavne črt« ao izpolnVne 1 vejicami, kritci, zvmdlcami. rdečimi pičioami, «'.r"bni« mi čnicami iM.. ki utegnejo kaj izpremenu ti na temeljni uecdi. Trboveljske občinske zadeve Trbovlje, 30. decembta V četrtek a« je vršila »eja obćinekega odbora, ki jo je vodil predaednik obline g. Klenoviek. Po uvodnih formalnoatih je poročai o razpravah m sklepih občinske uprave, med drugim o rasdelitvi pod pore Din 14.000 tukajkijim gesitakim Četaro, o pozivu mesarjesn, da snilajo cene mesu. ki »o pretirane in ni§o v skladu s eenami živiTie, o podrazitvi mleka od 2 na 2.50 din liter, o pravilniku za zaposli tev oseb, za-ščitcnrh t invalidskim zrnkonom, o redukciji delavstva pri podjetju Dukič in drug in tozadevni intervenciji aa merodajnih meatih, o ponovni otvontvi kuhinje za breziposelne radi redukcije pri podjetju Dukič, o razdelitvi novih stanovanj v ob-činski koloniji, o točjieon upoštevanju polici j site ure a strani tukajšnjih gostilničar-tev in ie nekaterih 4rHgib ludevalt, tićućUi se lokalnih vprašaiij x>bčine. Odbor je vzfcj focpčUo pfd—dnika ¥ otlotl m ananjc Fredsednik g. Kleoovttk te podpradaed-Bik g. Plaviak »U nato podala porocilo o Izvršeni reviziji obćinake blegAjne. ki je poslovala v popoluem redu. Občindki odbor odobri nato prediog oo* fOćevaica 5. Muhmu da te tiplača občmake-arn tmetijskemu odboru Dio ^^000 sa nabavo raznih kmetijskih potrebšćin. Sledila je rasprav« glede vamostsih ukre* pov. predptsanth od strani oblaati. proti vlomom v občrn*ki urad in blagajno ter m je akienilo, da naj uprava razmišlja o novi občinskl »tavbi. ki k> bo treba prej ali alej graditi. Poročilo g. Plaviaka o obračunu dohod-kov in tzd-atkov za leto 1936-37 »e je vzelo soglasno na znanje. Glede izjave o krajevni potrebi za neka nova gostiIniška obrta, •* odbor postavi na stali^Ce, da je propustiti končno odtočitev 0 potrebi novih koncesij obUsti. Keki trošarinski prestopki ss črtajo mdi neizterljiToati Prcdsednik poroda o ureditvi zdravstvene služb« v občim ter pnpominja, da •« bo dokončno uredila šolaka in splošna zdrav-niska »lužba sele po dograditvt idrav^tve-neg« doma. Sklenjeno je bilo, dm se vpra*anje name-•titve rtadredarjt začasno odloži, ker vsi dosedanji prosilci ne odgovarjajo pogojem. Isto tako je bila odložen* regulacija mezd tn plač občinskim ualužberceni. ker bo treba postopati po »premenjenem občin*kem itarutu, pač pa je bila odobrena uslužben-cem enkratna dragin>»ka dokiada Dui 230 ia božič. NedeijAi tečajl ia obvezno tetesno ▼tgo> jo se zacasno prckinejo do ntdaljnjih od-redb oblasti. Obiina te bavi % obeeJnim nacrtom sa •*nacijo perečega ttanovanjskega problema in bo da ja U bresplačno semlji^a onim, ki bi hoteli graditi stanovanjake hiiice. Odobrene to bile ie neke pod po'e obč. revezem, nato pa je bila seja zaključena. Iz Kranja »>IMIHHI>MMM»............I>IH>..... HOTEL »ŠTABA POITAi — liRANJ Silvestrovanje Bar Jazz Ples Vgtopnine ni! Vatopnine ni! Ob2ni zbor SK Kran] Kraaj, 30. decembra, V torek sv«čer Je SK Kranj polag^l bilanco o svojem deki v pretelvlein letu. Udeležba ie bila prav legp-, zlasti s atrani sportrukov, manjkali pa so orni, ki bi klubu, kl dekansko le životari, lahko pomagali na zeleno vejo. Zfoorovalce je pozdra-vil pr«d»ediiik dr. Demžar, tajnUko poro-čUo pa je podal s- Kera. SK Krajij &teje 1 ustanovnegu, 1S2 pođpornih La 94 a*ktiv-nlix ćlanov. Med sekcijarai je bila najbo'J aktivna nogometna, doćim je vladalo v Lalikoatletski zaradi pomanjkanja prave-ga vodje nekako mrtvilo, živahno je delo-vala tablc-teoiAka sekcija, doćlm sta bili kolesarska In sekcija za goz^loe sportae panoge opušć^ii. Skoda je in žaJostno tuđi, da ie dane« nimaino v Krao ju moder- adtd)B aktlTBo pu«og% v aportsa brih Ib acilnth članorv. Tuđi amuA&rmka, aekeij* je saradl pomanjkanja oelavoav 8aayala O atanju bla«ajM je porotel f. Jare. Iadatld to a»-hodkl «0 Enaaail 28.604 S5S5 «n Klub >• v t^ikern finacčsetm položaju, aa] trna A* 5310 d«tv"U. Na turnirju SK Dteka v Domialah ai j« kflub prtboTil Ifp pokal — Ini. Gro« J# povedal, d« m je 21 eianov plavaln« »ek-clje ud*ležik> plavalnega prv«n«tva (Jo- renjske v Radecn-5ar, odbomlkl: dr. fllar, tot. Groas, Po-tu^ek, O&orevc, Roje, Jare. Kera, Oso^iJUc, E>>-ml, Liber, JanAa tn Horvat, rev1w>rja B^-denk In Mayr. Sprejet je btt pndJog, naj odbor nealavl po*«bno reao'ud)o -a zgradbo oioderne^a ko^ailAća v Kran ju. Pomladni velesejem v Leipzign Velefejem v LelpzJgu »e dell v đv-« đe-la, v vzorčni velesejm kot tak in v veliko tehnično razstavo Prvi del je velesejem industrij, proizvajajočih Izdelke vsahdanje potrebe, drugi del pa obsega industrijr pio-dukcijskih in proizvodnjo prometnih sred-stev ter gradbeno tehniko. Svojevrstno na zunanjem licu leipzi^kega velesejma je, da ni prirejen na enem prostom Sicer je pa itak njegov obseg prevelik In bi to ne Slo-Razstavno blago je razroeSčreno v 24 vele-sejmskih palacah v mestu samem, dočirn je 18 ogromnih raz^tavnih paviljonov in prostrano razslavišče velikega tshnčnega in gradbenega velesejma izven m«*sta Prih-Klnji pomladni velesejem v Leip-zigu se pnčne 6. mare a 1933. zaključen bo 11. marca, tehnični velesejem pa 14. mar-ca LetoSnjl pomladni velesejem je bil velik gospodarski dogodek ne samo za Nem-čijo, temveč im ves »vet. Dosegel je iz-redno velik uspeh, saj ga Je posetilo 31.454 inozemcev ali ok*-og!o 7.0O0 već kakor spomladanski velesejem 1936. Poset iz juž-noevropskih držav se je v primen z letom 1938. skoraj podvoji). Vzrok tiči v tem, da 5e vedno obstniaio stoletja stari stikl Leipzia;a z Jugovzhodnimi evropskimi dr-žavamL Uspeh letDinJegu spom^danskega velesejma v Leipngu je vrnodburMl nem?ko industrijo, tako da bo ?pomladar*ski velesejem leta 1938. Se večja m popolnejSa revija nemške proizvodnje Po vseh razstav-nih palacah bo mnogo novega, tako da »• obeta posetnikom bogata pestra izbira. MALI OGLASI Oeaađa 00 par, đavoli poaebej Preklici, izjave oeaeda Dls 1.—^ daveli poaebej. Za plamen« odgovore gie<2e malih ogia»ov )e treb« prtloHU namko — Popustov za mala oglaa* ne priznamo. Naslove malih oglasov pošiljamo •amo onim, ki pnAI)eio mamk* ta 3 din. ■SESiTSi Beseđa 1 — Dta. 4avek po^ehej. Najmanja) zneaeJi 15 DlD 5* PAB ENTLAN JE ažuriranje, vezenje zavea, perv la, monogramov, pumbnic Ve* lika saloga perja po « 75 din, »Julljanac, GosposveUka cesta 12. Sveto oajftaejiv ooi vt'iliu ribje olje ts telcarne dr. Plcctiiiia « Ljubljani at prtpuroća oledim in ala* tKrtntm n—ham Vsled ogromne salog« »Hubertua« plaaoev. slmaklli sukenj. oble*, perila l.t.d. ODPBODAJAMO V8A OBLAtlUt a IA do ZQ% popostom. PRESKER LJUBLJANA, Sv Petra C 14 RESTAVRACUA »flESTICA« na Silvestrovo mladi preifCek, sulce, postrvi, goleteva juha ter izborna vina. Želi vsem c. gostom sretno novo leto, ter se priporo£ata Ana bi Albte Islakar 304« HAKVAN.Jt LA^ 4pertalno tzvrtuie « v#«*b oii>o «ab Priz«*r^ki ftaloo »Kakar«. Pr^ernova ulica 7. oa*proti ^U^ifam* »Korake. 4A-2 VINA CEZ ULICO: Namizno belo lit Din 8.— Srbsko prokupac M „ 8.— Portugalka „ M 9.^ Rizling M r» 9.— Burgundec stari u M 12.— Hruievec sladki „ M 4.— Jabolčnik n M 4 — 2a^nje: Tropinovec lit Din 24.— Slivovka m m 26.^ Hruievec » M 28.— Brinjevec M m 32.— ter razne vrste Žganja, likerje, konjake in desertnih vin po reklamnih cenah! Srečno novo leto želi ta ter se priporotata S. J. JERAJ. LJab-Uaaa, 8v. Petra Sa, 3037 LOKAL večj! ali manjSi iičem Plaćam eno ali dve leti na prej. Ponud* be na upravo »Slov. Naroda« pod »Strogi center« 3034 Danes na Sllvestmv večer VSI NA DOBRO DALMATINSKO KAPUUCO IN DOMAGO HRANO. — 8R5CNO IN VESELO NOVO LETO SELI CENJETTIM GOSTOM RESTAVRACUA „LLOYDU VSI NA SILVESTROVANJB v gostiino Miklič na GUnce. Domaća zabava, kolme. Na izbiro pristna štajerska in dalmatinska vina. Cez ulico 2 din ceneje. 2elimo vsem cenjenim gostom srečno novo leto Mirni la Tone Miklie 304i> POSNEMALNIKE sa poanemauje mleka dam za-stonj. PiSite in priložite znam-ko, Josip Otrin« Rakek 16. 3026 Najmanji! mesek 15 Din Beaeda 1.— Din, davek posebej. IZJAVA Podpisani Beč Ivan član ob-ćinske uprave v Kamniku pre-klićem kot neresnične vse svoje obdolžitve od tvrdke Kre-gar & Fajdiga, trgovina z električnimi predmeti v Kamniku, da je dobavila obćini za električno instalacijo star materijal ali manj vreden materijal in da je pretirano računala, ter da je od občine pozva nega izvedenca podkupila. Iz-javljam, da obžalujem. da «em bre2 temeljitega raziskanja iz-rekel te neresnice in se zahvalim g. Kregarju Antonu kot lastniku imenovane tvrdke, da je odstopil od sodnega prega-njanja. BeC Ivan, Kamnlk 3025 BeiKsia 50 par. davek p*">»«*b«J. Najmanjftl soeseH H Dto STBO4EPISM POUK VeCerni tečaj za začetnike m Izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8 in od pol 8. do 9. rvećer. Najmodernejsa stroje-pisnica, na rmzpolago 25 naj-razllčnejsih piaalnlh stroj«v. Vpisovanje 3. in 4. januirja od pol 7. do 8. ure zvećer Solnina najnltja- Pri^etek novela te-6aja 4. Januarja. Christofov učnl zavod. Domobranska ce-ata 15 3017 SLOVENSKE 8TROKOVNE KNJIGE Knjigovodstvo (SiO v 5tirih knjigah. Tehniko poslovnega računstva (Cerne) In treovsko kore^pondenco v srfoohrvaSM-n! (Cerne> prire5eno ra Slovence, naročite pri »Strokovni za-ložbi« Ljubljana, dokler le trt-ja subskrfpcijska cena. Plilte po prospekti 9048 Dnevni in večeral krojni tečaj sa damska obUClU ea prične dne 10. janu&rja 1038* Prijave sprejema dnevno TEODOR KUNC laatnik od kr. banske uprave do voljen« sol« LJUBU ANA Aleksandrova cesta 5./IL Be«ena 90 par. teveli poeebaV Najmanji! cneaeM 9 Dto S\TNJSRO MAST v todib nudi po 11 din kg »Vzorna ekonomija«, PanOfVO, Vojvode Miaića ulica 4. 2964 NAJBOLJU TRBOVELJSKI /^prcrnog ^/^ bre« praim /^ KOKS, SUHA DBVA I. POGAČNIK Boharioeva. 5 — Telefon £0-6t 24 U SVEZA JAJCA zajamčena 720 komadov Din 550,— Zaklane očiSčene pira^ ne, kokoske 10 kg Din 1^0.— Franko voznina razposllj* CK Drechsler. Tuzla 1040 KROMPIR — KIFELC^R prvovrsten, italno na z*»loij! v specijalni trgovini tadja io zelen jave pri M. Kom ran«, GradiSče 7 1030 14 SIVALNIH STROJFV Singej Pfaff in drugih, naf~ noveSih po zares nizkih cmatt naprodaj pri »PROMET« — (nasproti Križanske cerkv^>. $0]« Beaeda 9O par. đavek po^birj. Najman|*i cne»eli « Din ENO8OBNO STANOVANJlIi zračno In suha po možnoftf a kabinetom, v mettu. IKaia. Ponudbe z navedeno certo, p4 iifro »Marec nU aprile ra upravo »Slov. Naroda€. •osa Stran 10 >StOVBTT8KT NAROD«, pete*, 51. đeeemtn-a 1337. Aev. 2*W Kozmični upliol u Jupitrouem letu 1938 Jupiter vpliva posebno na kralje, pređseđnike držav, cerfcvene poglavarje, finančne mogočnike in vse vodilne osebe Ljubljana, 30. septembra Vladar v 11938 je planet Jupiter, najveći planet v našem sonćnem sistemu. As3-ologi ga Imenuje jo > velika sreća«. Smatrajo ga za dobrotnika ćloveštva, ker kozmični vplivt ki jih izžareva, izredno dobro vpllvajo na telesno in duševno rast eloveka. Pod Jupitrovim vplivom se člo-vek razmahne, raste, se razvija, postane močnejSi In lepSi. Ze stari astrologi so tr-dili, da prinese Jupiter čast, bogaatvo in srećo. Ljudje, ki so pod njegovim vplivom, eo velikodušni, pravični in modri, ljubijo naravo in sport. Ako je Jupiter v slabih aspektih do drugih planetov, naredi cJo-veka ničemurnega- Jupiter je planet znamenja, ftrelca to đeloma rib. Po mnenju starih in modernih astrologov vpliva Jupiter posebno na kralje. predsednike drtav, cerkvene poglavarje, finančne mogočnike, politike in na vse vodilne oaebe, pa tuđi na umetnike. Terl-torijalen vpliv Jupitra se razteza če* Av-Btralijo, španijo, Dalmacijo, Portugalsko, Madžarsko, na dele Francije in Italije ter na nekatere oceanske otoke. I Kaj je kozmobiologija Ako govorimo o vplivih zvezđ na posa* mezne ljudi v 1.1938. je treba upostevati, da veljajo vse napovedi zelo splosno. Na-tančneje je mogoce ugotoviti harmonične ali neharmonične vpllve le s pomočjo indi-vidualnega horoskopa. Lahko se trdl na eplošno, da bo človek, ki ga zađe ne recimo Saturnov vpliv, doživel kakršnokoli omeji-tev in ustalitev v svojem življenju, kajti Saturn ni tako darežljiv, kakor Jupiter. Upostevati je treba tuđi, da ne odločajo o usodi samo zvezde. temveč tuđi okolje, v katerem človek živi in dela, vzgoja, biološki faktorji in človek sam, ▼ kolikor si razvije ono lastnost, ki ji pravimo volja, m katero se lahko zoprstavlja nagonom, ki jih sprožijo kozmični in drugi vplivt. Val ti faktorji skupaj določajo telesno in du-ftevno obliko in dejavno3t ljudi. Astrologija ne zahteva slepe vere, tem-tcč temeljito studijo in eksperimentiranje. Verovati ali neverovati v astrologijo je ne-»miselno. Kdor se hoće prepričati o veljav-iiosti ali neveljavnosti zakonov moderne astrologije, naj preštudira nekaj dobrih ©troških deL naj naredi tucat ali dva ho-roskopov in naj ugotovi. v koliko Je horoskop zadel značaj in usodo njemu znanih oseb. Sele po tem naj sodi o vrednosti astrologije. Znano je, da spada astrologija fc prastarim kulturnim dobrinam arijske mo-drosti. V najstarejSih kulturah, ki jih poznamo, so našli sledove izkustvenega nauka o zvezi med kozmosom, zemljo tn ćlo-vekom. Ta nauk je ravno astrologija ali kozmologija, kakor jo imenujejo v zadnjih letih, ko se pečajo z njo resni znanstvenikL Poudariti pa je treba, da astrologija nima nobenega opravka z vero v usodo, kateri je nemogoće ubežati. Clovek je tuđi samo-dejavno bitje, ker ima voljo. Astrološke napovedi kritičnih časov opozore človeka na dobo, ko se mora zbrati in se s svojo voljo upirati slabim, škodljivim kozmičnim vplivom. Kdor se tjavendan prepusti vetro-vom, temu nihče na svetu ne more pomagati. Ako govorimo o ugodnih ali neugodnih vplivih so te besede pač izrazi, nam©-Eto katerih lahko rečemo pozitivni in negativni vplivi, ali harmonični in neharmo-nicni vplivi. Tuđi na sebi negativen vpliv ima lahko pozitivne posledice za človeka. Karsikoga je že izpametoval hud udarce Usode, marsikdo je postal polnovreden Clovek sele po trdih, hudih bojih, Id mu jlh je naklonila usoda. Na sebi pozitiven vpUv ima pa ravno tako lahko negativne poale-dice za človeka. Vse zavisi torej konćno le od človeka samega, Saj Je človek sam del kozmosa s svojo zakonitostjo. Brezpo-gojne odvisnosti od usode ni, kozmični vpli» vi planetov so le tendenčni, nagibajo k ta-fcemu ali drugačnemu čustvovanju, mišljenju in dejanju, od Človeka aaznega pa je odvisno, ali in v koliko se uda nagibom. Kočno je pa seveda tuđi rea. da ne more nihče iz svoje kože. Zato pa govorijo aatro-Jogi o posameznih tipih, katere rarvrstijo po Soncu, kaor je stalo ob rojstvu. Napovedi o ugodnih in kritičnih dobah posametv-aih tipov v Jupitrovem letu 1938 so tato: V znamenfti ovna rofenl to je od 21. marca do 20. aprila rojeni. m pretežno pod vplivom Marsa. Međ 21. mar* cem in 8. aprilom rojeni bodo morali prema ga U kritičen vpliv, kl jim bo delal akr-bi. jih omaloduSil in jim odvzel gmotne dobrine ter oslabil njih duševne sposobnosti. Pod tem vplivom v ovnu rojeni lahko zbolijo in se sprejo z okolico. Instinktivno ee bodo skušali odtegnitl družbi, iskali bodo samoto. Zaradi razočaranj bodo nagnje-ni k malodušnosti, lahko pa poatanejo tuđi pretirano egoistični in kruti. Ker so pa ovnovci navadno ljudje z moćno voljo, se bodo lahko zoperstavljali kritičnim vplivom. Posebno moćno bodo čutili negativen vpliv okrog 21. marca rojeni v januarju, okrog 23. marca rojeni v februar ju, okrog 26. marca roleni v marcu, okrotr 30. marca rojeni v aprilu, okrog 2. aprila rojeni v malu, novembru in decembru, okrog 4. aprila rojeni v junUu to oktobru, okro* 6 aprila roienl v Juliju to •etrtambro ta okrosr 8. apirila rojeni v avgusta. Vsi ovnovci pa bodo đeležnl tuđ! moCne-ga. pozitivnega vpliva. ki jih bo ofcraaO. pm povečal podjetnost to jih pođzgal pri đelu, tako da si bodo lahko utrU boljao pot v življenju. Ta vpliv se bo uveljavil za med 21. in 29. marcem rojene v januarju, koncem marca in v začetku aprila, za med 5. in 12. aprilom rojene v marcu, za okrog 12. aprila rojene ponovno v oktobru, za okrog 13. aprila rojene v novembru, za med 12. in 18. aprilom rojene v aprilu, ta ponovno za okrog 13. aprila rojene v decembru, za okrog 15. aprila rojene v septembru in decembru, nadalje za rojene okrog 19. aprila v maju. avgustu to decembru ter za okrog 20. aprila rojene v decembru. V znameniti bika i*o]6nl to je od 21. aprila do 20. maj« rojeni, so pretežno pod vplivom Venere. Đikovd Daj računajo z nepricakovanimi dogodld, kl bodo za mnoge izmed njih pomenili uaod-m obrat v življenju. Nagnjeni bodo k pod-zavestnim odločitvam in dejanjam. Nekoliko je ogroženo zdravje bikovcev, preti tuđi nevarnost manjsih nesrec. Ta vpliv bodo čutili okrog 1. maja rojeni od januar« ja do marca, okrog 2. maja rojeni v aprilu, okrog 4. maja rojeni v maju, okrog 6. maja rojeni v juniju in decembru. 7. in 8 maja rojeni v Juliju, oktobru to novembru, okrog 9. maja rojeni v avgustu in septembru. Od 21. aprila do 20. maja rojeni bodo nadalje pod kritičnim vplivom, ki povzro-či lahkomiselnost in nepremišljenost v fl-nančnih zadevah. Posledice so lahko de-narna izguba in neuspehl v Spektilacijah. Možne so tuđi diference z oblastmL V aprilu rojene zadene ta vpliv v januarju, od 1. do 8. maja rojene v februarju, od 8 do 14. maja rojene v marcu, od 14- do 20 maja rojene v aprilu, ponovno pa okrog 15 maja rojene v decembru in okrog 20. maja rojene v maju. V znamenju dvoj£kov ro]enl to je od 21. maja do 21. junija rojeni, «o pretežno pod vplivom Merkurja. Od 24. maja '/) 21. juni ja rojeni bodo pod zelo ugodnim vplivom, ki jim bo vlil optimizem podjetnost in jim zajamčil uspeh. Poseboo ugodne bodo osebne zveze. Vpliv zadene v maju rojene v januarju, od 1. do S. junija rojene v februarju, od «. do 14. junija rojene v marcu, od 14. do 20. junija rojene v aprilu, nadalje ponovno 14. junija rojene v oktobru, 16. junija rojene v novembru, 17. jun-ja rojene v leptembru, 19. junija rojene v decembru, 20. junija rojene v avgustu in 21. junija rojene v maju. Od 21. maja do 10. junija rojene zadene ražen tega dober vpliv, ki jim podell po-leg optimizma 5e natanenost in vestnost, pa tuđi vztrajnost in žilavost, kar jamci za uspeh. Od 8. do 18. junija rojene zadene pa tuđi kritičen vpliv. Naredi jih zelo obcutljive, nervozne in negotove v odločitvah in de-janjih. Dne 22. maja rojeni in 21. junija rojeni bodo v januarju nagnjeni k malodušnosti. __________T-' V gHamwi|ii ndui rojcnl to ji jad 22. jaaijja do 22. fatt$^ fajart. m BMajUBd pott Vflpuvofla jjpmEa> ^vB 2s> j^^* Đija do 12. julija rojene zadene kritičen vpliv. Nagnjeni bodo k pesimizmu. Malodušnost in zaskrbljenost zmanjšajo njih delovno sposobnost in dovedejo ob razočaranj v pokliču in v družini. Vpliv bodo težko premagali. Ta vpliv zadene okrog 22. junija rojene v januarju. okrog 25. junija rojene v februarju, okrog 28. junija rojene v marcu, okrog 2. julija rojene v aprilu in decembru, okrog 4. julija rojene v maju in novembru, okrog 8. julija rojene v juniju in oktobru, 8. julija rojene v juliju in septembru ter 10. julija rojene v avgustu. Od 2. do 11. ftilija roleni bodo nadalje pod dobrim vplivom. ki jih navdahne s podietnostjo in lahko prinese dobre do-godke. Ta vpliv bodo cutili okrog S. Julija rojeni od Januaria do marca, okrog 4. julija rojeni ▼ aprilu, okrog 8. julija rojeni ▼ malu, okrog 8. Juliia rojeni ▼ juniju in decembru, •. In 10. Julija rojeni ▼ Juliju, oktobru tn novembru ter 11. JuHfa rojeni ▼ avgustu tn seotembru. Od 10. do 18. Julija rojeni bodo ctiMveno zelo raz^fbanl m do*topni za nove ideje ter za vse duševne vtlse. Srečen ▼©!!▼ »dene ttKfl t decembra otrro* 23 Junija rolene. Ofcro* 22. Juli ta roten! bodo ▼ tanuarlu izrertno resni tn vztrajni ter globoko čustvujo£L V znamen}ii lera rojeni to Je od 2& julija do 23. avgusta rojeni, so pretežno pod vplivom Sonca. Od 25. julija do 23. avgusta rojeni bodo imeli nagnjenje za pretiravanje in prenapeto velikopotez-nost v načrtih in v dejanjih. Prete jim de-narne izgube, lahko pridejo tuđi navzkriž s paragrafi. Med 23. julij em in 12. avgustom rojeni bodo tuđi pod dobrim vplivom, Id jih naredi bolj previdne in resne. Ta vpliv da tuđi vztrajnost in voljo. Od 2. do 11 avgusta rojene eadene nadalje kritičen vpliv. Prenaglili se bodo in nepremi-Šljeno ravnali. V znamenju đevice rojeni to Je od 24. avgusta do 22. septembra rojeni, so pretežno pod vplivom Merkurja. Od 24. do 26. avgusta rojeni bodo podlegli lahko nagnjenju prevec optimističnega pri-čakovanja. Slabo bodo ocenili položaje in ljudi, imeli bodo pretirane predstave o moinostih uspeha in bodo razočarani. Ta vpliv bodo občutili med majem in avgustom- Okrog 21 in 22. septembra rojeni bodo v januarju in februarju podlegli nastrojen ju malodušnosti. Od 1. do 11. septembra rojene zadene pozitive« vpliv, Id jih bo vrpodbudil. Med 10. in 18. septembrom rojeni pa lahko pođležejo zelo svoje-vrstnemu nastrojen ju z zanimanjem za vse nenavadno in izredno. Doživeli bodo prav nenavadne dogodke, katerim lahko sledi V nuttnenjo tebtnlce roJesi to je od S. Mptembra 4o 98. oktobra re-fmU tm pretežno pod vpUvom Venere. Njih I tegle* m Ido 1»»» m v apiotoen dobri, poibno ▼ Uubacnl, zakonu, in v svezan. Obetajo se Jim arecnl dogođki, združeni z Med 23. septembrom tn 12. oktobrom rojeni bodo pa tuđi pod kritičnim vplivom. kl prinese težkoče in oma ja uspehe. Razočarani bodo in pesimistični. Tuđi zdravje bo lahko trpelo. Vpliv bodo občutili okrog 24, septembra rojeni v januarju, okrog 28. septembra rojeni v februarju, okrog 29. septembra rojeni v marcu, okrog 2. oktobra rojeni v aprilu, okrog 5. oktobra rojeni v maju, novembru in decembru, okrog 8 oktobra rojeni v juniju in oktobru, okrog 10. oktobra rojeni v Juliju in septembru in 11. oktobra rojeni v avgustu. V znamenju skorpljona rojeni ■ to j« od 24. oktobra do 22. novembra rojeni, ao pretežno pod vplivom Marsa. Pri ten se bo kazalo nagnjenje k nezmernostl v vsakem oziru. Brez nacrta se bodo sku-Šall uveljaviti in si bodo obetali prevelik uspeh. Razočaranja zaradi tega ne bodo izostala, utrpell bodo tuđi finančne Izgube. Naj bodo torej previdnl. Obstoja tuđi tnod-nost konfliktov s oblastmL i Med 24. in 28. oktobrom rojeni lahko pri-cakujejo tuđi dober vpliv, ki jim bo vlil upanja in prinesel uspehe v maju in avgustu. Med 1. in 11. novembrom rojene zadene še drug krititen vpliv, ki povzro-ča nenadne spremembe in obrate v iiv-Ijenju. Naj bodo previdni in oprezni, naj se ne zaletijo v svojih odloćitvah, ker jim bodo sledila razočaranja. Od 10. do 17. novembra rojene zadene Se slabejši vpliv. ki jih usposablja za svojevrstno, zagonetno nastrojen je. V znamenju aTtrelca rojeni to je od 23. novembra do 22. decembra rojeni, so pretežno pod vplivom Jupitra. Le-tos so pod dobrim vplivom, ki jim jamči za uspeh, Dne 23. novembra rojeni naj računajo tud! s kritičnim vplivom med majem in avgustom. Precenjevali bodo svoje moči in sposobnosti. Med 23. novembrom in 12. decembrom rojeni bodo zelo podjetni in dejavni, vestni in premisijeni, tako jim je s vztrajnostjo uspeh zajamčen. Okrog 22. decembra rojeni bodo januar ja in februar ja prestali krizo. Pre-magati bodo morali razne težkoče in pesimistično razpoloženje. Med 10. in 17. decembrom rojeni lahko pođležejo fantastičnim predstavam, zaradi katerih ne bo-do pravilno ocenjevali ljudi in življenje. Tuđi razočaranja v ljubazni so mogoča. V znamenja kozla rojeni to Je od 23. decembra do 20. Januar ja rojeni, so pretežno pod vplivom Sat urna. Med 23. decembrom in 10. januarjem rojeni bodo pod kritičnim vplivom, ki jim prinese mnoge težkoče in ovire. Potreben bo napor, da jih prema ga jo in obvladajo. Obstoja nagnjenje k pesimizmu, toda kozlovd so žilave narave in pridejo z vztrajnostjo in delom daleč, čeprav počasi napredujejo. Tuđi zdravstveno je ta vpliv lahko slab. Med 31. decembrom in 10. januarjem rojeni bodo doživeli nov vzgon. Nove nacrt« bodo kovali in nova podjetja začeli Zbolj-teti ai bodo skušali poloiai. ker bodo aalo obcritljlvl za spremembe. M9d f. to tMm januarjem rojeni ao se posebno ■yieimt>-ljivi za svojevrstne ideje in nacrte in tudl živahnejsi v svojem čustvenem življenju. Okrog 24. decembra rojeni lahko računajo tuđi z drugim dobrim vplivom od maja do avgusta. Z optimizmom bodo gledali na življenje, kar jim oUjfta ww ljay ■ i Uani«. rojeni to }• od 21. jsnumrja do 19. februarja ro-r Jeni, so pretežno pod vplivom Urana. Me 22. januarjem in 19. februarjem rojen«« zadene zelo ugoden vpliv. Razpoloženi bodo In z dobrera upanjem veselL Ta vpU*« omogoča dobre odnose in daje nagnjenje tmi intimnejse prijateljske ali ljubezensk* xv> n as ter obeta sploh uspeh. Med 21. januarjem in 9. februar Jem np* Jene zadene te drugi dober vpliv, U Jih naredi vztrajne, delavne in jim zato omo-gočl uspeh. Med 299. januarjem in 8. febrv-N arjem rojeni pa naj računajo tuđi • kritičnim vplivom, ki jih lahko capelje der nepremlsljenih dejanja • tla bi mi poiJedl« camt Ta vpliv bo učinkoval za okrog Mu Januarja rojene v januarju in februarju* za okrog 31. januarja rojene v marcu, cal okrog 1. februarja rojene v aprilu, za otero# S. februarja rojene v maju in decembru* za okrog S. februarja rojen« v Junlfu ta novembru, rm 6. februarja ro}ene v julljvv septembru in oktobru ter za okrog t. fetM mara ro)ene v avimstu. V tvojih na#n)»-< njih bodo v teh časih neorerač«nljlv\ 4 MntfT lahko rmzderejo svoje zvmiL. V znamenju rib rojeni to je od 20. februarja do 20. marca rojenf,, so pretežno pod vplivom Jupitera la N^p-tuna. Od L do 9. marca rojeni bod« vtAUa om. mcsUhetn mK2T»tr»-tn prar lep* božiAnic*, ki jo je £LioA9i JTa^ •Ilffke dote orrredil top ni načelnik ift tet&L poveljnik mac« pharm. %. JoaLp Bcrfrmann, tOkjcAi okuBDO) ocg\jćane«& fbo?i£ne£-▼eŠ6ka ae je tfoalo vise člaj»tvo o'^om*-lkee& im. društva. Večer 00 • an>j) ni«u lefibo počastili med đrogin" tuđi kap^eijsk.1 l>rošt r. K. ĆeHn, kot eMiUiki karat ikritjuV Ijeni p. CiDrijao in kot raetopni-k MteBT£# oočlae CT. P?tfu> Fr. ml. Namestu na^^n k« dru&tva ^. Ferii« ICikolić*. ki je bil f\J ou>-oih poslih t* rion v Beogradu. ]e p~*otn« ▼ leoem nagovoru po7.dr*vil ttfpni načelnik-Pred eamo oMaritvijo članetv* je Tat'on^ik oNHne oripel na društveni prapor vi^o^o od. likovanje red Sv. Save V. »top. Po ^v«ča» aem tkui in covoru ee )e vršilo odlli07.v oje zaftlužaih dlanov sasilske 6efe. telila je obUriter \neija članotva, ki je prc>^to le. pa darila. Obdarjen« 90 bi3e tuđi vdvor prosta £. Korla Cernia, ki je poviaril iikrb in trud žjrpncira poveljnUca. VJ «1 ^e w,Vl«I veliko socijalno tl»locboilj v At&in velikih in naflopAih naAih praroikov V imena o*>'tirovancev »e ii* pTir©4Tte^1^f» hi rkirovalc*"m r«r>l-o 7ahva 111 društvu draiAu'reaJ Ujtvk g. L. Kožicek. DVA JUNAKA — Goftpod i*f. ieoa ml je noroftim mti VBa prosrn za povu8fi)e< puce. — Dobro, ie dan« bom upraiai «n|^ !•> 8** ?58____________________igtOTIKKl HAIOlKl^^tti i »E . _:._—-______________Kfi TI Sueiouna razstaoa u I1eu9yorku leta 1939 Investicije bođo znasale v našem denar]n nad $ milijard — Raz- stavi&e bo obsegalo bliza $00 ha. ce nooemo povetmti čitatelja kaj • bodoći svetovni razstavl y Ne\v Torku teta 1939, ae moramo v prvi Trati vrniti ne-koliko v zemljopis. Omenitl je treba, đa većina New Yorka ne leži na amenJftem kontinentu, temveć na otokih, ki so tesoo ob glavnem newyor*karu okraju Manhat-tanu. Sporedno ob Manha-ttami leži pođol-govati otok Long Island, na kateretm »ta dva velika newyorSka okraja Brooklyn In Queens. Ze »ama ta dva okraja stejeta okrog 7.0O0.0OU prebivaicev. Long Island pa ni samo dolg, ternveć tuđi selo Urok otok. v doliiuo mert 150. v fiirtno pa 40 m.lj. Zackaja leta se j« oaravnoat fcudeioo . razvil v velik zabavni tn izletnl park, tako da je postal ogromno okrevalilce većine prebi valoev velik ega New Vorka, kjer ao naSteli ot> zadnjega ljudskem Atetju leta 1930 te 13,000.000 prebivaicev. In na Lom otoku, svezanom % Maohat-tanom po mnogih gigantskih moslovih In pcxizen-inili predorih, plčlih 20 minut od Times Square — srediSča Manhaitana — je bila Se pred leti na meji med Fluahing In Long Island Clty oblast zvana Flusing ^eadDws( dobrih 500 ha obsegajoć prostor, ći^ar Ime Flushing Meaxlowa je po-znenilo veliko ironijo. Na teh Uvađah «o namreć ođkladall smeti tn odpadke. Vem ta kraj je bi] sramota velemesta. In ljud-je ao po pravici godrnjoli bi zabavljali, Čed, da bi mestna uprava take sramote ne ■mela trpe U. A tam, kjer ni bik> nebotić-nikov, smeti in odpadivov, so bila tno©-Ttrja, v njih pa vse polno komar^er. In ta prostor ao Lzbrali pred leti «a sve-tcvno razstavo, Iti naj bo največja, kar Jin je kdaj bik> bi kar jih Se kdaj bo. Tako vsaj trdijo »oglasno vsi zastopnUd razstavne družbe, ustanovljene z aame-no organizirati razertavo. Avtorju ideje avetovne razstave v New Torku pa ni Slo jsgolj za razstavo, od katere bi v običaj-luii dvh letih ni£ ne ostalo. Vide* to ogromno© smeti5£e, je pomisiiU da mora iz-polniti razstava Se eno zahtevo, namrec ohraniti vse svo]e komunalne olepšave za naglo narastanje prileg-ajocega okraja Queens in napraviti iz prejžnjih nezdravih moćvirij nekaj, kar bo v korist in ponos Mew Yorku. Zato je bilo akienjeno, da bo tvortl pretežni del razstavnih poslopij ob-Širno okrevaliSće, kl bo nudilo z ogromnim parkom. igriSćem in jezerca milijo-notn Nev^'orčanoiu osvežitev in odpoćitak zlastl v poletni vroćini. ko vlada ▼ mestu aamem neznosna sopara. S tem bi bilo pa obenem ugodno reSeno vpraAanje podpore mesta. države New York in federalne vlade in sicer v mnogo ve£ji rneri, kakor će bi šio samo za minij ivo razstavo. Program razstave Kakšen bo dlj in amoter te razsrtsve? Naj nam pove to sam predaednik raastav-nega odbora Grover VVhalen, ki je ob polaganju temeljnega kamoa za Centralni trg raz3tavi££a, zvan Theme Centre, de-Jal med drugim: >Naša razstava bo nudila jasno pregledno sliko sedanjega sveta. Pokazala narr bo največ obeta^ <ć\ razr-oj misli, dela in sociainih elementov naših dni na tak na-ćin, da bo posetnik takoj spoznal, kaj more pridobiti za&e in za svoj domaći kraj 8 pomoćjo mteligentnega anovanja boljše-ga življenja v bodoćnosti. Newyorška sve-tovna razstava bo prorokovala, morda pa tuđi narekovala lice in obliko stvari, ki sele pridejo. Razstava bo pokazala, da se lahko človežko življenje zboljša in ohrani samo z aktivnim in amotrnim sodeiova-njem vseh razredov ljudi in narodov. Raz-atava bo povzdig7i.la demokracijo, vse nje-De svoboStMne in nade. kar jih prinaSa. To bo glorifikacija miru, kajti samo a mirom in v miru more čJovestvo doseCl svoje vt«>ko poslanstvo. Zdaj se pa obrnuno od besed k deja-njem. Kako razstavo pripravljalo Nekam paradoksno se zdi opisovanje raasFtave, ki bo odprta Sele čez dve leti, posebno v času, ko se pogosto 3lišijo skep-tićini gla«>\-i, da se J«- iz svetovnih raz-atav že razvilo nekakžno ustaljeno zasluz-k&rstvo in da druga za drugo njso nlč di-u- Wa> Ba^o mbos jDoptJs pv^Jta|JQi te fev davno ne v*& pravi mejniki civilizacije Morda > me to rea, ko pa vidimo, kako raste pred nami akoraj dan z«. đnem ▼ pravetn pomeonu besede iz pepela in moc-vtrja veliko meeto, moderni parkl, ko vidimo ceste in poslopja, dobtmo đrugaćen vtis. Clovek dobi razstavno mrzlioo in zaS ne ae voziU tja vaak teden. Tam vidi, kako ao zasadili ogromen borovec, visok ka-kih 30 metrov, takoj kraj njega akupino vitkih topoloT, okrog njih pa ogrocnao livado mreže trave. Pred ocrni ae ti -ug^KinejAimi pogoji, bodo pać dobili kao* ceaije. Xe zđa] nasta]a novo velemesto Doelf J je 55 parlamentor poedbiOi ame* riških držav izglaaovalo zakone o udelež-bi na razstavi. Vsaka azneriSka država bo imela svoje razstavno poelopje. Vse kaže, da bo zastopanib na razstavi vseh 48 ame-riških drzav. Razstava bo obsc&ala skoraj 500 ha. To je največ je razstavi£ce, kar jih pozna svet. Samo ureditev zemljišca tako velikega obseg^ je težko inženjersko de-lo. V 190 dnen ao izravnali in odpeljali 7 znilijooov kubičnih jardov pepela, odpad-kov, moćvirnate zemlje itd. RazataviSče je dolgo 5-5 km, v najširšem delu pa Široko 2 km. Na tem prostoru bo zgrajenih okrog 300 razatavnih im drugih poslopij. 30 velikih poslopij zgradi razsrtavni odbor, druga pa poedine panoge industrije ali velike tvrdke aame Vse nać-rte morajo odo* oriti arhitekti razstavnega odbora, ki so končne avtoritete, kar »e tiče projektiranih poslopij, kajti odbor hoće, da bo imela vsa razstava enotno lice in da se ne bodo me5ali poedLni slogi. To velja tuđi za manjka poslopja in Sotore. Tuđi v tem pogledu bo svet ovna razstava v New Torku nekaj posebnega. 10.000 velikih dreves Tiskovni oddelek razstavnega odbora je dooelil mr. Kagana dopisnikom inozeznskih ll£tov. Na razstavižču že zdaj kipi najraz-ltfnejšega materijala, jeklenih traverz, *e-lezja. plocevine itd. Kagran poena va%k kotićek razstavidča in ve, kaj bo stalo y njem. Vendar pa pravi: Glejte okrog sebe, će ste že tu da se sami prepričate, kako in kaj deiamo. Zanlmivo je ze g"le-dati, kako zasajajo drevesa in grmiće fie ni do'go tega,, ko ni bilo na. razstaviScu Se nobenega dreve*a, niti grma, zdaj ao pa nastali že ćeli gozditt 10 do 20 m visokih dreves. Takih dreves bo na razsta-viSču 10-000, grmov pa 250.000. Zbirajo jih po vsej Ameriki. Za nekatera drevesa so morali iidelati posebne tovorne avto-moblle, da so jih lahko pripeljali na raz-stavićća nepo&kodovana. Druga so pripeljali po zeleznici. zopet druga pa z ladja- drero je staro 40 let, visoko je 45 metronr, poedlĐe veje pa merijo T premeru do 40 cm. Drevesa in njihov* preaadlter bodo veljala 1.500.000 dolarjev. Ko bo pa razstava pripravljena, bo ▼ selenem okviru krasnih parkov, kjer bodo taneii posetniki prijetno senoo, da se bodo lahko v njfc hladili. Vse ogromno Pri razstavisću bo ogrosnen prostor ea parkiranje 35.000 anrtomotrflOT. Posetno taboriače bo pripravljeno za avtotnobiuste. kl jih bo sevedm na tisoce s hisicami na kolesih iz vseh dtržav. Ti avtomobilioti bi zatrpali vse bližnje ulice, ce bi se lahko ustavljalt a svojim! potujoćiml *»t»i^j^»ni1 kjer bi hoteli. KoUko posetafkor piicakajtojo prlredlte-Ijif V prvem letu raavtav« jih bo po njihovih rafttmih najmanj 50.000.000- Skozd glavna vrata jih pojde vsako uro brez prerlvanja 160.000. Priradltalji ra£unajo, da bo znasal maksimalni dnevni obisk razstave 800.000 in vendar se ljudje ne bodo gnetH na razstavideu. Razstava bo imela tuđi posebno gasllsko In varnostno shiibo. Posebeo policijski oddelek bo atel 700 mat, deloma na motociklih ta konjih. Organi* drinvna bo tuđi rwi tlu zdravstvena ^h****y Sa tako og ioimuf rasataivp se bo seveda porabilo mnogo gT&dbenega materijala Samo jekla bodo oorabili 29.000 ton brez državnih, mestmh Ui inozemskih poslopij. Betona se bo porabilo okrog 150.000 ton, barv pa 200.000 funtov. Srediste razstave bo Theme Centre, kjeT bo atal trioglati obelisk, zvan Trvlon, visok 700 čevljev, koiikor je visoko 53 nadstropno poslopje. Z njim bo zvezana tako zvana Perlsfera, obla 8 premerom 200 Cevljev, dozderno Ti-seća ▼ zraku. To bo dominantna skupina vse ra»ta.ve. Avtorja te utopisti&ne skupine sta arhitekta Wallace Harriston in Andre Fouilhoux. Stroeki za ta obeVck in oblo bodo znašali 1,700.000 dolarjev. V Trvkmu bodo ogromni reflektor^ in rađij-ske naprave, v Periitferi pa ogromna panorama, ponazorujoca važnost sodelovanja v moderni civilizaciji. Gledaid bodo vidett vso panoramo, stojec na premi£nih plat-formah. Perisfera je eanlmiva iz arhitek-tonskega to inženjerskega vidika. Toda zafib bi predaleč, če bi jo hoteli podrobno opisati. Svetlotmi efekti in sploh uporaba lu^i bo na tem centralnom trgu aekaj iz-rednega- AmeriSkl tempo Kaj j« *e dogTajeno? V konstnikcij-skem pogledu je bilo razsftavidce v glav-nem urejeno že mesec dni pred določenim rokom. Po3lopje razstavne uprave je 2e povsetn dograje^o. Gradili so ga 124 dni in stroski ao zna$%li 165.000 dolarjev. V njem že dela ogromen štab uradnifttva in tehnikov. Konstrukcija prometnega poslopja se bliža koncu, čest poalopij te grade, za osem novih so pa Že pripravljeni odboi£» ZđaJ pav pvldejo aa tts<© šb ■- ps^ alopja BMSta^ đrzan^ tn teđavatea Tladv ter pfftratnlh nautarljalopr. Do otforitr« razstaT« je ostalo Ae dobrih 18 meoeccv, vendar je pm te sftaj jasno« da bo vse do-grajono m pripravljeno ss pxed doJoftenim rokom. Ravnateljstvo lesetem se niti na> manj ne boji, da bi raastava ob otvoritvi ne bila gotova, Amertoam nišo Fttnood, t«npo nJUOTegn dela je olsto amerUiri. Rekordno leto demantov Po pređhodni stvtistiki dementeega trfa potneni letoinje let© rekord ▼ svetovni produkciji sirovih demantov. Po izkazu najveo-jege koncerna za trgovino s demanti je bilo pridobljenih letoa 10,000.000 karatov, to je ioOO.OOO gramov ali dve toni »irovm demantov. V letih krize ao pridobili tamo 4 do 5 milijonov kaiatov, pred krizo je pa maial rekord 7 in pol milijooov. Viaek je bil dosežen icU 1936, ko je »naftala prois-▼odnja 8440.000 kara tov. Letosnja proisvodnja eirovill duuMiitov ee ceni v naiem denarju na blizu 2 milijardu To pa nišo tami oktmeni kemoi sa brušenje denumtor» tcmveć je veiioa tako m+r nih tclwiičnih demtntOT ca industrijsko potrebo, za »vedre, rezanje kamoa m »tekla lUL, čijih porto* se dviga slasti v Ameriki. Vecio© demantov je dobavUa jmina Aio-ka, odkodcr prihaja tuđi većina zlata. ZakaJ ženska knpn]e? V Ameriki ao se zanimali at vprassn)e, ka) je pri ien«ki odloiiLao trn. nakupovanje. Zhrali «o mnopo statist i ftaib podatkov in prišli elednjić do spoenanja, da odfaca de-sst natribov. 2en«fca kupuje nto: 1. ker vidi kupovati dra«<© Ženske, % ker }i je priporocila arkup prijateljice, a. kor CTe ca reklamno prodajo, 4. ker misli, da le bo i tem povećala njena lepota, 5. kar misli, da bo t tem napravila veselja svojemu tminu ali modu, 6- ker ibuja » tem xa-vtaft dnizr ft^neke, 7. ker \e to videla v i*» ložbenem okno. 8. ker je to rasprodaja, 9. ker je o tem nekaj &tala ali viđala v kina in ia ker at to teli.________ Telefonske postaje Ma vsem sveta je zdaj v prometu .S6 ml-Hjonov telefonskih postaj, kar pomeni. da odpade na 100 prebivaicev polđruga postaja. NajveC telefonov imajo Zedinjene drta-vev saj imajo okrog 17.000 000 telefonskih postaj. Ameriki sledi Kemćija, ki ima 3 milijone 270.000 telefonskih postaj. Angllja Jih ima 2,580.000, Francija 1,440 000, Kanada pa 1,210.000. Glede na Stevilo prebi-valstva j« na prvem mestu tuđi Amerika, kajti tam od pade na 100 prebivaicev 13 6 telefonskih postaj. Zedinjenim državam sledi Kanada, kjer priđe na 100 prebivaicev 11.1 telefonskih postaj. Tekma grđih žensfc Po lcpotni konkurenci v Monte Carlu, v kateri je dobila Maceleina Argotova prvo nagrado, je postal milijonar Frossac čudak. Madelcina Argotova je bila njegova tsto-čenka in za njuno porolto ni bilo nobene ovi'-e, dokler ni prišla lenotna konkurenca, v kateri je, kot rečeno, MadeJeina fmatja!*. Tri tedne pozneje je postala baronica de Reverac in Frossac je zasovražil »vct. Raz-mišljal je samo o tem, kako bi se osvetil prirediteljem lepotne konkurence. Začutil je v sebi nepremagljiv odpor proti lenotnim konkurencam vobče, končno pa rudi proti lepoti. Zdelo »e mu je, da bi nikoli ne mo-gel biti srečen z lepo £ei>o. Na drugi atra-ni pa rri hotel ottati sam m tako je sled-njifi na§cl svojstven tahod. Z oglasom v južnofraneoskih li&tih je začc! i&kati naj-bolj grdo žensko v Franciji. Fros&ac je toćno povedal, kakSna ženaka jc po njegovem mnenju grda. GrKasta bi ne smela biti. toda pri normalni postavi bi moral imeti naravnost odvraten obraz. Ce-prav tuđi ženske, kakor moski no^ejo priznati, da ni na njih nič posebnega. pa naj bodo še tako grde, se je pnglasilo na Fros-sacov oglas 560 žensk in tako se je porodila najćudovTtejša evropska konkurenea, namreč tekmovanje grđih žensk v Cannesu Zmagata je iteviika 271. Adela Roux, de-kle plavorusih las in obrata, posuteg-a s pe-gami in zaiedavci. Frossac se je z njo rea zaročil in poročil. Toda njuna sreča ni trajala dolgo. M^^ec dni po poroki so pege in zajedavci izg nili in kraljica peg je povrata lepa Frossac se je zgozil, v njem je ožive! strah da z lepo ženo ne bo »rečen tn ko mu jc itrm priznala, dM je zmagaia v tekmi s sleparijo — obraz si je dala po-pačiti v kozmetičnem talonu — je takoj zahteval loćitev Sod^e ie njegovi zahtevi iviir Bj<£irr.e: Otrok hotela AM ete ree more ves bot«l zaljubiti? Za. kaj pa ne? Če se hotel imenuje »Pri dveh fakuhetahe, če je o-M«iljen ki^tnaj petdoeet korakov ol Sorbonne in 6c se vmeša v to §e pomhvi ... Začelo se X s tem da je bil sin hotela ro-jen po/nega apriiskeira dne, ko je tolnre ob devetih zjutraj pokukalo z žarečim očt.e_ cetn sko7i crzko okence v dtenem krilu ta-erjeira ne ^ropia. Ba§ ko je odbila ura v zvoniku oerkve St. Etienne devet, i© je sklon la skozi b ▼prmtol plaho: — Zakaj joče -1«te? Kaj je bolw>? GosrKy1m je pe dejal tami^jeno: — Lahho *»i mu dni: ime Claude... — Tuli Ix>uW* bi ne bilo napaČno lm«, — je menil pden izmed ^t^rientov. — AH pa Firnin, — je pripomnil nata. kar ho;e6e. — To se raz-ume, v«i tnofki. Var jHi j© pod t0 nrreho, bi radi d»!i neH^rljenčku svoj^ ime — Je zamrtnraki »obaiica. — Sami *a!«n*rilepneži. Pomenek je pr«kftjf1 twbi«a -rk«: — Ohiftki §o dovofjeni lele od 4<**tfh. ZapHi je okno in 1 jod je na drorSču «o te raz£H. VUoko gori nad airehami Pari«a te pod dru^ro povezem t>injo streho «o plavali beti jagcnćki. V hote^ki pi«arni je zapel tele. fon. toda gospodar je zadrial na taka r ja, ki ie bil ie »e^rel po slu^alki. ..* Ne, ^a.ne*s ne uraiujemo... Dane« no-čem niti eL.iati o posiih. Prinesite mi raje apam:, da ee otrijeznio začel ec je britL Videč to, so student. tje sledili njesrov^mu zgledu tuđi pri oil. prtih oknih. k;:mor 6o na kljuke obe«ili ogledalca. Tuđi jaz sem ae jel briti. Roka ee mi jf pa tresla in ogledalo mi je *>6'ttato, ia imam 6adne o^i, preveč rdeč«, okroil njih pe modre kolobarj©. In istočasno ae je treslo v devetin^vajsc-tih eotah -d^vetindva^et rok. t go^po-lar. jem trideeet, in enaJco Stevilo src je burno utripalo. Moje recimo, posebno ko »em raz-m i si jal o čudni vte>od\ te?a mladoga đekleta. Bilo ji j« devetnaest let in rojena je bila na otoku Martinique. Toda ona je botel* studirati pravo, ko jo jc odpeljal 2 da!jne-^a 'loma njen brat, pravnik. Njun oče je bil urednik. — Kuhala ei bova v sobi na 6 amo var ju in požuriva ce s š tuđ ljami, ker nimava mnopro denarja. — To1a med vožnjo ee je dala bodoča jurutka xap» jiti pO'B'ikai rz prvej?« razreda. Solnoe kra«no «:je. pri oknth se pa Bu. rtjo roke po namiljenih ohrarih. Nihće »oče prrti prepozAo k pregledu. Ml vrt ali skoraj vsf t nttakarjem vred imo bili namreč zaljubljeni ▼ vlade mater. Siftđnjff t»0 »e rbrar! rm\ ma 4v«H*^i Trlje mmeret val einSatcJji farmadj% so UH v MMkfBflh. Toda aibee •# mmm «1 •mejai. Tako je nas prevzel zamak ijem rr_ rac crnih obrazov. Sobarica je tiho ihte a in micnrala: — Prvo dete je prišlo na evet v na^em hotelu. To prioaAa srećo.... to prinaAa erečo! Po tem mdo smeli oditi yori In stopiti v eobo mia*le porod ni cc. Sevcla tamo po dva in vsaka dvojica je imela dovoijenn eamo «no minuto. Ob zihelki je etal gospodar. V rok i je držal uro in etrogo j€ kontrolira! ftas obi^kov. Mlade mati je b U zelo bloda in prestra. Seno te je emehljala. Najbri se je hala pogleda v bođočnost, toia oči so ji iarele in veak h:

    $i izmed v»#^ tamore^v. kat eem };i k«aj vid«! v Oriartfer Let4« ZerMi »ho^fli de»et «d.«tf»tkov. tH naj U Jćh hfl irtvova! nevakonski Katari! !Me v* m M kaj tokegm n^Ull VW m ft e**>4»L Krafna pomia i. Bulvar St. Mich-cl je *>ze. l«nel in Lukćemhnirski vrt je bu en mr; cvet. Tam pri velikem ba.enu eem na*el na^epn gospodarja. Mishl sem, tla ^anja. toda on je beIj4i ma! vseJnii farmac^vti na fakulteti \n I;u-hll j«. civili7acijo... Kopal e^ je največ. krat izmed v^eh najemn:kov.. Tako mislim, da je bil on tisM, ki je pustil 2a'lnjo nedeljo pri vtrožju il-belke otroku nekij im »pomin... Vi vsi ste imeli oči in raie'i mm* za mla'o mater. Balla je pa nrelii ia otro. ka... V zavojčku eo bili ti&očakl. Gospodar je veta! te odP^l. Dolco *oni sedel tam k«kor prikovan hi c^!o mnlo zjokal eem se. Sp^fnnil &em •«, k;tko de bele »ofze eo kapaTe « velikih o**i velike, ga Augusta na njegov amokinz. ko tm > *e vračali po defjlinn.ni pred mlado maferjo po e*opn>ah. Ali veste, da eo 7imor>v« »olre bele? O tew »em me prepriCal na Ra> lov^m modrem pismu iz MareeiMm. V taĆet-kti sem o»nenfl, da se mi }• tresla roka. ko aera ee briL Trese te mi tuđi »la; ko pi^m. Afričko me^te^e. ki ni tm«^ le. karnarja. 2« «daj imm. To je darovni* In Imenuje ee Ban« Oober fcannnik je on. verjcmH« ni. saj ne prodaja trt) a*ritina, niti kinina, ternv** »dravi ljrr'i, kakor ee J! »fnrriri e^eri fJtedV v divnfh ^a«-)i... LjnrtTl j« dekiei« r Hmnm\qni tn IJnM! jo Je bolj. oafo mi dtagL • taca Je pove- i n^pDvuo^ vooa oe po iamn kttvizv i^dtv^vt % njefirm prtvoljenjetn, obeoem je pa moral 1 Froaaac pkćati svoji icni visoko odkupmoa^ Dićkensov dom zopet odprt Po vvtlkfli ooiranjni preoredHva* tu p»" pravi lih je bil v Loudonu aa Dou«hty Sire** etu ftt 48 #ve£ano otvorjen alavni dom Cbar~ leaa Dickaoaa. Svečanosti je predsedovala lady Diekaneova, v«iova po dru Henry {yu ekena«, najmJaj&emti finu tUnmefft aaffie-fteffi pisatelja. Ta dom je vsem AoPi«kwidc i*apers< te*" napifial to* povl«vij >Oldvera Twi«ta<. Uik»> ie kupilo društvo Diekeoaovih prijateljev im ji dalo prvotno lice is čaeov pred elo Leti« ko je alavni pfeatell «txnovai v nji. Drudtvu ae ie posrećilo oajti in kupđtt^ Codi vačino ori(?ia«ilnei?a pohifetva Didteitso— vega stanovanja v tej hUH fn tako je t>ile> tea 100 let obnovljeno vse. fcar Je ime* alavni pisaielj okrc« sebe. Htia Je «daj JMvnl nviBej in narmaimenitejdi oeiebni apomin n€V Dickeiisa, obt*n5in v^ s| izprašcvali o njegovem razjnerju do Hitler»t ja. Ker teh vpraOt obral, toda pred odhodom jih je bogato «>b-| daroval. To je že postala navada vlade t»«M dt napram tujim ministrom. Delbos je hotel takoj izraziti prtzmnjaH xa to tast, da se>de franeoski minist-i ze)| »sto mizo, kjer s< zbirajo angle^ki ministri* na posvetovanja- Sklotiil se je torej k Ede»j du, reicoč. — Zelo lepo je od vas, du ravnate « tav^ mi kakor z anglc^kimi ministri. Eden »e jc pa ironiino nasmeHnit, dv4^ nil glavo in odgovori! precej glasno: — Prav pravite, kadarkoli se pog»jai*KW % ministri angleških dominionov, se gixiL to tu. V zaščito umetnojJti Amerika je dežela rekordov In senea^iJL , pa tuđi originalnih domlslekov in riDiih za naže razjnere in pojme dokaj ć>jcLiib> / poskusov. Tako poročajo iz države Ncbriv« \ sca o svojevrstnem predlogru, ki ga je ipro* i žil senator Rablrh. ObrnU se je namr*ć nsi \ guvernerja te države in mu nasve^o^alg \ naj s posebnim zakonom »aSćitl nrk«-gm i umetnika In njegovo delo. Povod *a \M \ prealog mu je dala kritika, kl se Je nepre* atano zaletavala v umetnika in njihovo «ia* lo ter ga već krat tuđi po krivici In n^kvt*-lificirano kritizirala. To je imelo a^v*-dm slabe posledice za umetnika, ki tudl v 4j>ie» riki val ne žive v najboljaih razmerah Frt-zadeti umetrik se je obrnil na senatori* s prošnjo, naj se zavzame zanj, k»u" jm senator tudl stortl. Guverner države Nebrasca je uviđrt potrebo zakonske zaSćite umetnlkov la umet-nin vobć« in obljubil je senatorju, č% bo dal to vpraSanje proučiti po izveJenrlh. Oe> bo njihovo mnenje ugodno, iobi *lrtavr\ Nebrasca poseben zakon o zaščiti umet?iil*c/r in umetnin. Potem nt bo đovoljena ncb«na kritika, će ne bo Šla skozi roke <3r>.a\n*-frm u rad a, ki bo orfranlzlran naa<ć v tu nt-men. Senator Rabirh je osnutaic zakona pripravil sam In v njem je mHU! nn vno um etnike, posebno pa na arhite-5 i«-nimiv pr;ror Župnik je bil zdo suh, kotij pa zelo dobro rejen Faran je počil v «n*\ rekoč: Kako to. gospod župn'k. da irm to konjfi tiko dobro rejenega. sami ste p« »»•• ko suhi? ' — Nič čiid-nega, dragi moj, — je <*d,t>* voH! tupnik. — Konja krmim tam, mu^m pm Urani NA MEJ1 — AM ntmate _v tem iabo)« oid Mdoi podvrzenega? — Ne, to »o orno botnb* __________________________________________________»SLOVENSKI NAROPc, pffc. 8L dectmbrm 1>3T.___________________ p ^t)u&l)ana čestita k ttovemu Četu : i *" : "" ;; 1 i !: i BAHAB LEOPOLD ; j Cnm alerSANDEB \ umsmt *»r MEZNABClC \ \ *' OSTBKLlC \ „j^ giMONClC i TEBEZ1JA MABINKO ; ^Zl^i ™£?«£Jr' '■'■ damsU ta^rv>W *~^ i tokES?™* -i; pekli* ;i ^*"*" metanega ""** i trgovina . meSamm bUgom i «^» - —— «"«-- i : UabUan. m J«n«Jeva 18 i Uobljuia. Kongresni t* 6 ! "UBIJANA. Rerijev* 1 i: UrtljM«. Triaik. ceste 4 j LJUBLJ£ata^j* » sep. 2 LJUBLJANA SISKA pobijan* Prtaojna uL T ; ■ «- ___ 3 -_ - <; STANKO PAVLJN ► — ««,—» dmrtn vr ' Prvo jugoslovensko lzdelo-• M. BAHOB :; ANGELA GORSB ! STANKO MABENCE ANTON NOVAK I cvetueama. tedelovanie v«- i PAVEL STBCCLK, ! vanje droi .kvasa, ; ; damski krojaSki salon ; trgovina s ćevljl : fostilnlCar in trgovce i gostllniCarto trgovec ; cevtaSopkov ■■ ™^ ^ POI»I; : MARUA VOLK-KOSMEBL '■ i < * ' r ' ' mn viog in zeiezmn posieij > ■ U-bU.». Selenburgov, 6 j; „o^j^ starl ^ „ j ^u,^, potanjs*. «. » j. Sn^jA VAS j LJUBLJANA. CelovSka C «8 i i ^Mj,^ Gospc-vetska 13 i ^'^efoT^lT** * i BOCATAJIVAN 1 _, ££!_„ A * * ć t^. f A^ fi H """"ST £55**» !! alojzij vkabec Ljubljana. Kongresni trg 19 i ; vsem svojim certfenim Ođ/ematcem ieti / V j UubUana. Kolodvorska 3 | 14,, w ja na, Sv Petra nasip 41 ; | Ljubljana. Sv. Petra nasip 5 ; ; Kemično snaženje oblek ; : ;.................♦MM0«M»»#»»»»»♦»»»»»»##»» ► ^^ft /^^^ đ^^lt & & ^^ i >#................****........\ •♦♦♦•#♦####»............»»•*♦♦ i I. BUZZOLINI i FRANIGLIC | fjtJCttt (fi% %^ClOtffffC i FRANC STULAB ! TVAN *E1 EZNTKAR . zajtrkovalnica :: ;; prVa k%anU*a ttVO^HO ! LJUBLJANA Florjanska S i: Ljubljana Marijin trg 3 ] Ljubljana, Ungarjeva uL 1 : Ljubljana, Fraiakova 10 : ; ; : |..............................1..............................| &juG£jana, Sv. /petra ee&ta it. $1 1..............................1............................~ 1 đam^n^r« P ™« ««« 1Wa*l«ot, los««!«..-! 1 <» ; (poleg mostu) ;; ;; > . »♦>.........MMM.......M»<<; ; ♦»♦»♦»MMMMMMMMMMM«! ........T"f ttrttTTtTf f ttlltir ■ >»**..»«»«>..««> ..^^^>>>»*>>. , > MttimMlllltttTTtTTTTTT"'- •*•*••*••**•****************** ••>>•>••#•••>>•••••>*%•■••■•*> ;; ' !! < ► i! :; Vsem inserentom m i VILI FRANCHETTI ! Matematitao-mehaniina A.PINTAB i i IVANSAJOVIC ;• HINKOSEVAR J. VILHAR V^nmv^o **" li fnzerLVame^SSde 1 ^™^ i »rgovin« s lpec«i„kln, in = ^8"0 ^'j"^ ta T != antikvariat. knjigama :: urar in trgovec z ztatnino, i ^0,^ VCSel° ; .. frizer za dame in gospode | ANTON KOZINA i: kolonialniro blagom j: eialirt a ortopeditaa obu- j; :: 8rebrnino in optić. blagom : Uprava ] ;. Ljubljana. Taviarjeva 3 ; lj^^,^ Smartoska c 8 ] LJnbljana. Gosposvetska 14 ][ LJUBLJANA. Novi trg 4 ji ^ubijana. Stari trg 34 Ljubljana. Sv. Petra c. 36 ;' gjj|y# f^^ff<%<14 (( /........................................»..»............>................................>.....?..««............«..............;..........»...>.......«.....................................................»..............«**« ......Tt.....**"T........t"t"tfttlHlltirttHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ..--..--.....-.^^»...........................................a....................llllllllllllllllllllllllllllllllllllll ».»..«.«»««»»««»>■ »»« i: želi cen/emm od/ematcem in se Driporoća za nađalmjo il4 #f j|f \mM<^^% M^\^R Qempemf<€* **h, ILidcvsf*** tjiteo !: n&kionienost tvrdka WJr^>WWm B JE^ M Vf wZ 5fari €f^ < ! I II ^ -«^ *™, , i: ;: SKECNO NOVO LETO 2EU j fiPEDICLJA IN CARINSKO POSREDNIŠTVO J j; SRECNO NOVO LETO! \\ '. 1 SRECNO IN VT£SEIX) NOVO LETO 2EU ; i TU RIT i: l! PIORADONIfi \\ i: PETER ANGELO ^ MIKUS ;; L * W «% 1\ .; J Teletrcovtoa vtnm in tsanjft |: 31 d. z o. S. ]'■ \\ tovarna dežnikov :: LJUBLJANA ::: ljubljana stan pot st. o i i Ljubljana Franci&kanska ul 4 ; LJUBLJANA Mestni trg 11 »...................................♦»................ ......................»»...........................»•» »........................•............................ !•••.........................................♦••••«••« |j SRECNO IN VESELO NOVO LETO f I »^-» m*TWA« I 1 SRECNO NOVO LErO 2E1J 1 I! SRECNO NOVO LETO 2EU < JI žeh cenjenim odjemaicem ter se priporoca ;; :: JOSIP MUSAK \\ yt wr**w* tfalf^ffA :; :: HAVLIĆEK FRAN i i^ MILKO SLAMIĆ ^ '*'' ****** LJUBLJANA prekajevatec 3| | JAKOB KAVC1C j: | konc. eiektrotehnično podjet^ \ li n^sfrlja^ [' i SV Petra CCStB 61 ~ Telefon 32"40 | j| PARNA PEKARNA |; ;; LJUBLJANA Sv. Petra cesta rt ! J; ; \ ;; Podružnica: CelovSka cesta 43 — Telefon 20-33 j j ;; LJUBLJANA 1 j Hotcl »SoCa«. dvortSCe — Tel. samo 34-21 ! J! LJUBLJANA Jegllčeva C 10 i i I i i '> \! i |: s« priporoća ! »^»♦♦^.................♦.....................«.......|..........................................••«!***<♦< | Sretno ia veselo novo teto 1938 :'■■'■': đ „ /> . i: f^ : ■; , : &\eette novo teto vsem \\ \ : _ r^rnn t * Uf* ;: *eU ^ojta, odjem^ce« * prtjate.Je» || | ^^„^^g,,,, fo HOff6M- | jj ^ - l-*U£^-llJU D1J3 D3 JMEDIĆ — 7. ANKf n.^««. Mn.^n pittn, i n ,,„,,„,, I; tov^\ol:r-T^„rCjo1i:d,ađnitb*i! I : ipUita in kva&a $eti ; |------------------------------— «j 3; I! ; : : # : ; ; Srecno In veselo novo leto želi ! ]> 66^9 j| |; : %m9Gtfdm&.&td. ' ^ ' vsem etnje*11™ odjemaicem ; : i Ljubljana—medvode, Maribor, 11 :: \\ * \ i ; FRANC RODE ; i: NOVI SAD \\ \\ <:>: J^^ ^ A ^ftA i i i: mesarski mojster \ \\ i I 1 1 i : f^m m & ^T^ i ; < D. M. V POLJU I Solski drevoređ :....................................................i 1 I «4* fifllvff d. d. \ \ ..................................................... j; SRECNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM ; - i WW ^ \ \ X \ JI CENJENIAl ODJEMALCEM, PRIJATELJEM- i! - Cw 2 A š wL V 2 *W AM đ*W : V- \ *~* W^ ^X m M ** ! ]; in lancem ;; ; ; alJMClJUHU ; GRO M <: < ■ !: j 1 ;; ; *^ ! ; cHAKir nftf tffclAll i J ................................>............................................................... carlnsko-posreOniškl < ; titoMG)^ i! bB vmb Mnjsnini oityesBaiossB 3 > j; 1: < • •^----^^ ^^ ^^ : ; i»M)r.rurD,t. ~—M~. . = i « * » «r w « .r ii i IVAN ŽUPAN«* i! ii A* 6A8TBAUN : • PARFUMERIJA STRMOLI : i: *• ZBVNIK J: ;: m^kfmmim^m : :: t*«ovina d**aiko* * «oćnaw :: • ;: 3: i—iriji 3; :; ^^* ;; * ■ ■ (lastni lzdeiki) ;; LJDm-JAll|A *•* T*an«a U. 1 i j 1 LJUBLJAlfA TII Tvrseva e. 41 i: LJUBLJANA Keranlkofm VBea 1 | i | LJUBLJANA Pieiemof» oBca €1 ; ; ; KONFEKCIJA, MODNO KROJA4TVO 1 t o«-*— - - •_»_ -^. __ ___-«m_.i™. 1 t 31 <: SRECNO NOVO LETO MELI ;; , < ■ < ■ artcoo novo ss&o m vMn osb> oajsmaicam < ■ <, <. < > j j 1 JOS ROMIMA fJ«Mf*M ^ : f • prtparoe« t^dto ;: j: ALBINA BOGATAJ f ;! L M. ECKER SINOVA :: UV3. AVJinAf L|UDl]aiia J; ;; IMACO flU9IWAII : - Balon Peril« - :: klapama in podjetje sa Upeljavo vodovodnih ^ t . . . ^ ~ . .,<■'■ Obilo srete ¥ aovetn leta teli r*m srojlm ceuj* ; J t BRECNO NOVO LETO £ELX J! < ■ Sreftno in reselo novo leto želi cenj. odjemalcem j; j; SreCno tn veselo novo leto ftelt vsem cenjenlm < - < roatem '' !; TEODOR KORN ji i PETER STEPIĆ |i i; ,-J^niSSZ«* I !! ALOJZIJA GORJUP jj ;; kleparstvo in vodovodne Instalacije, centralna ;; «- reetavracl^a tn veletrgovina x vinom ;; ;; LEfjPOUJ ^UrAflCIC <, ;; iBuffet—vlnotoCl :: kur^ava j; ^ (lastnlk Mirko Stepić) J| ;j posestnfk In gostllnlftar y <► * o I! LJUBLJANA Poljanaka cesta 8 j| ;; LJUBLJANA Trtna uUca \\ \\ LJUBLJANA Jerncevm cesta 15 i: f I-^TmJAIfA Hrlbarjevo i»breS>. :| i; JOSIP STUPICA ; i! amtim« mrNeiKrFP li! srecno d. veseu) novo lcto mj PROSPEKTE :; Ljubljana, SlomSkova ulica št. 6 ! i| ANTS2riSr?SSrEI1 I ii AN1>REJ DOLINAR KATALOGE : • — 4io * m ** \'\\ parna pekama < • '' ■» » a. sr a <■» o 4 - Trgwl*m avtomnMlov, vokov In Ronjsldh oprem. \\ \\ \ \ \ j;;;|rlj; |J Jo»»«»«%%^V»*^«# ; ;; to stroko spadajoćih del po konlnirenčnlb cenah* j' <' % aV^J>u ^ ' ' |; Beacist-olje Bencin-olje :: | | I: ^ts»*^ | :: GUMI ZASTOPSTVO »PIRELUc i i i i :: 1 Tiakarna izvrSuJe tiskovine, čaaopl«. ; - SRECNO NOVO LETO! \\ 1 * ^m. ^SJW ^p^ - !; diplome, revije, vrednosLoe Pap"M ; - TeL it 28-26 T^L 28-26 \\ W jM •#! f9 ^U # - koledar Je. arećke. knjige Lt. d. ti to- ; ♦ ♦ ^■V^H^^^^'^Bm^^Vl I barvni tn večbarvm tlsk, pisma, nxir ► đM>M>M>............................................ t jy ff (T 1 :: glednice. slike osmrtnice/ovitke. Je- \ >»mmmm»m»m»mmm»»m»»mmm»m«.....«MMtiMi ! ; s»*^ ^"^^ J; o dilne liste, cenlke, vizilke, računike ■; X 1 '[ ^ gm ^^ ^ ^ ^ JI <• zaključke, porozna par.nanUa, vabUa <► J: Srečno novo leto želi vsem oenjenlm gostom \; W^MmW H V ^r j; :: «v• j- v. ^««%t Ja fftCV Ja DIkl % ': <\ ; ii f 1^ |f |i #|A(fA^| | i; NARODNA 115IVA1\INA i Gostilna „PRI KOLOVRATU4' : | OJ^*ZM& %MM~MM%M> | i: telefoni od si« do 3^ | ♦ LJUBLJANA Pred fikofijo 14 - : ^^M ^ ^ sV A ^V BV :; ...................................................... i; .^u* A^P sfm^PsP^P»^sTsT ■ 'iMff šTsr •• :: f .............................................—«....» W7WJ ^^9^^9 ^^B Bm^'^*' 1 i Crečno novo leto želi f J: SRECNO IN VESELO NOVO LETO 2ELJ i: ; ; ••»••»• J, ^ j )j Ml £;Wb/toffar 5». ^«fi*a ftos?(f !2đ M JO SIPI NA i h . _ ... __ i i t5^5------*------"" """""'"'---------------L ili VIKTORU A 1 kr, dverai dobavitelj : ;: i ■ Anton Verbič j i aifkiw i •—• «"^«» 11 zelouspesno novo leto / || - : i SRECNO NOVO LETO SELI | - J SRECNO IN VESELO NOVO LETO ŽELJ o ; | LJUBLJANA i i ;f JOS.BER6MAN i: i i RRZNARSTVO KENK ! i LJUBLJANA to GOBNJI CRAD J: ;; o trgovina s črevanu in parna topilnica loja j; !: j^SlAini^^J*« A ▼ %9 «VE«<^«V | ,; :: STRITAR JE VA ULICA i: i: LJUBLJANA Poljanska cesta 85-87 :: '<'• LJUBLJANA Židovska uUca 3 | .»»♦»»»»»♦♦♦♦♦.......»♦.....»».......>#.......».......^ - ♦♦♦♦♦•••.......•.........••••.......................+» iMMMMiMiiiiii.....M)........M.....««t«M«MtMti ------------........-.........----1.....iitini.....utitttttuttttttti......iiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiit 3 Veoclo In 8iT*no novo leto 1938 teli vsem svojim 1 ;; t '<> '<'> y< odJemaloem tn prijateljem ; <' «. „ M . ^ -- > ;: SRECNO NOVO LETO 2ELJ VSEM CENJENIM NAROCNIKOM 3:;; ; j Svojim cenjenlm gostom ^flH^ J| <> ^S^ ^*1*™^*^. 3' ' ^ssa^^s* sBj*Si«9 s9 ^ ' I — ^ FRANC REBERNIK ZSSSZl \/S> raiP BlzJak i: RESTAVRACIJA ff^« :i ; S^N il 1 : krznarstva | - »PRI ŠESTICI« m H LJUBLJANA — Komenskega uUca 22 — Telefon ^177 3 l#^ : i! ; | 'mmMm ****** mm^mv* WQ*?^m '<': <'' ti: LJUBLJANA Kongresni trg 8 : 3 ; REZI ZALAZN1K ^lfi^^r ' IIMMIMItMtMMIMIIMMtMMMttttttltt............................*^*4»»*....................tiiiišiiiii ; '■ ] ** '*'' >MMM..............tlltt.......MMMItlHMMttlttt *'*•»•..............■.............................'"»■ .limMMIttttttttttTtT*""'"******^-**"----TTltUI ^»...........MMMMMMMMMMMMMMMMMMIMM 2 J • t 3 f ♦ o < ■ ♦ ' ■ !: Srećno novo leto teli svojim oenjenlm gostom •......♦»••••.......•♦♦.....»...........».....<♦»»»»♦» :: cpFANo TN VF^lCiri NOVO LETO! 3! !: 3 o «- rKi1*»maloffn < 3; ;; t oivil*-wv *« »i»wa> nuvu uai«. | | SRECNO IN VESELO NOVO LETO ŽEU VSEM \\ j; m oajemaicem ^ 31 SRECNO NOVO LETO 2EU J; |; J; J; SVOJIM ODJEMALCEM IN NAROCNIKOM 3 : 31 LADISLAV NOVAK deđld ' 1 ivan brunćič NASTRAN in DRUG; i aMWAM „ A„*«^ : il *—^u^. j || pleskar in lićar 3: |: dTtlUMI Z O. %• <:: - ANTON V ARSEK j: || LJUBLJANA ' /IC 3 J' 3: 3: 31 3: elektro lnstalatenko In strojno ključavnićarsko :: #*....................tlfti.....*....................* 3: LJUBLJANA—6ISKA CelovSka c 42 ;; ;; ;; j; podietie :: .......♦.......................•.....................-i t : veletrgovina mlevsklh Izđelkor ;; ;; poajeije . ,, — j i: ;; i: i: veselo novo leto seli vsem stran-3 { JI poSU RADOMLJB «et postaja JarSe-Menge^ | J: DONŽALE J: j; KAM- PRIJATELJEM IN ZNANCEM 3 vesklo novo leto želi vskm svojim \\ \\ ;\ \\ \\ \\ Građbeito in tesarsko pod]et]e * CENJENIM ODJRMALCEM VELETRGOVINA !; Jitll,,tliMMiMiittlMtiitltnMtttt-»t*i"trt»'rrri-r*t* ■...................*....................tt..........*■ ■ : USNJA, STROJARSKIH MAdCOB, KKMfKAIJJ ^ ' : ANTON MAVRIC 3; IN STROJIL 3; ••.....••■■•■•••i,.....----------------............. ,, t> ; ;' :: ; Srećno In veselo novo leto teli vsem svojim cenj. :; ; ;; : pooblašceni graditelj tn sođnl Uvedene« BRATA MOSKOVIĆ ! I ^*01" ii i josip macusab ; i vLjubuani i i! D*%<~*^m OTVaiVV ▼ *W ;: ;; |*ftCA||ftfl VvĐftf Fl0OVCsl(( ! ^ pekama i! ii Pisama v lastnl trlnadstropal hlsl na Tyrievi ;. :; | UUSUUM //ATITl fAgVTVUM | ^ ' ;, o ce-a 55 Telefon 33.82 _ Priporoća ^ ^^ v no_ j LJUBLJANA Telefon Intemrbail 2515 : | 3 j llnbllafta ^i: LJUBLJANA. Dol€njskm c. 48 ; \ \\ vem letu M DakJonJeno»t m mnogofitevlJen oblak. 3 > % ♦ ♦ * ♦ :' SRECNO NOVO LETO 2EL1 3 3. 3 3; Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenlm odjemalcem II BATTELINO ANGELO i ZT "^™ »irT'iT a m :: MESTNl STAVBKNIK jj i Karol PoHjnar. tatvmmar : ; PELICON 3 i | LJUBLJANA VII Aljaieva ulica )S : ljdbljara : . 3: Telefon 33-39 ; : : ; :; WOLFOVA ULICA 14 LJUBLJANA KONGRESNI TRO 1» < 3' ♦ ♦ ♦ X ; »SLOVENSKI NARODc, potok, SL deembtm 19S7. -a *»©* fle&eniee in Jiran) čestitaje fk novemu Četu «*» '< ' Srećno novo leto fieU tor se za nadalje priporoča i i SRECNO NOVO LETO £ELI - i! Srečno novo leto želi vmm svojim odjemaloem < ! • SRECNO NOVO LETO 2ELJ : i A.J.ROZMAN i: i: FBANC PAVLIN !!J! JO2E JANftA iMi "'""Se^S^^ j JESESTCCE FTJilNE ;; «; jese^CE Gosposvetaka eeata 2 |! J; JESENICE Obrtniđka ulica 24 :: J j JESENICE ; i : SRECNO NOVO LETO 2ELJ \\ \; *%■»■» » Jk ***W* V ^ i '• ffOĆfCVAR ANTOH •: i SRECNO NOVO LETO 2ELI 1 j; A.BRECKO I; i: meaarija j; |; mesar ta prekajevalec t ;: STA1TOO **UZ*,INfcL j 5 ; trgovsKo vrtnarstvo ;; j J ili! JESENICE < ► ;; pekama J : : JESENICE I: |; JESENICE Frešernova ceata j j \\ Kralja Petra cesta Obrtniška ulica j: ;; JESENICE Gosposv«tslta 4 '■ 1 i 1 li ! i I i! Hotel, kavama in rertavracija i : ■ :: :: ;; | DAffrAC fv^lft m n v a k« Hribar Jakob klabus avcust *™!"J?vai1 : : ft *^ %M ▼ ^^ l\ : splosno ključavnlčarstvo In vodovodni instalater : '■> VELIKA ZALOGA: - - Izvršujem moderne arhitektonske lesene htte, ! ; ! \\ \\ Vsa dela izvršujem solidno in točno po lasUiih \ \ ; PAVEL IN MINKA BIAJNIK \\ V- - •* • - J' ;: - - ^ danih naćrtih < *: «,«« «™ 2 i Jesentcm Industrijska uhl ; : jesenice Gosx>osvetska c w ♦ :: : 1 ► JESENICE ; $ * ;: ;; jj^c^ivh^l, oosposveisKa c. 14 | ,, JESENICE Obrtniđka aUca 28 J ^••••••tl«tttftttttttttt«*#tt»*tt««««««tttttttt»«««««^ 'iMtMM..................'.......IIHMIHHHlilllli............................>»»l................... Srečno novo leto teli ', I ;; Srečno novo leto želi ter se tuđi za nadalje j ► ; ► 1 ;| odjemalcem i: j; ^ ;: priporoća ;; j; f f?lTADWA 1TA«Vi7f ¥ i: ANDREJ ĆUFAR j ZVOCUl kino »RADIO« |j i! IGNACIJ HROVAT |i jj LEKARNA KUZtLJ J ■ gostilna, trgovina z mesamm blagom In <. ;; • ■ !: mesarija '<■',: ■ 3; strojno mizarstvo ji ;; |; ji JI )f JESENICE ! < JESENICE Gosposvetska cesta J: X JESENICE ;; j| JESENICE j: j: J ; r j; r ♦ v> j: ; 5 ► LCKBma ; I ;; sreCno novo leto želi vsem cenjenlm naročnlkom ; | JJ !: * i 4 Oddaja zdravĐ za bratovsko skladnlco in vse < •'■ ;: !, ;; ; j; ostale bolniSke blagajne j ■ Jj j; jj jeSENICE R ralja Petra c. 14 j! ;; ; Velika zaloga tu- In inozemskih »dravil i ;: JESENICE Gosposvetska 17 ;: o j; :; |f V flll M f^ VI fl VI fl i^ ?■...................................................■ —-----------------------------------------------.......................................................i: \l u n H 1 1 i ».......»........................»»••»........i»»......»............$............•............».....••»»•»••••• ♦»»•♦»»♦»♦»»♦»»<♦•»»•»......»»ti.......•.......MHtM :: .111111 |]WilllEBU i 1 i; i #¥ v ! iiVILIII« 11 r IlUilfi : jt Sr^no nova l^to |ii||nii u n II A II PLETILNA INDUSTRIJA i ! HttdriČ JOŠkO i; i |^r^^^MyU|||RADOVLJICA;: !!,_„„-------^T^,__| j *—.— »»♦<•>>•>»•»••>•>>»»♦•••••••>»•••.........»..........••.......•»••»•»•••.................••......•»»••.........................••.................................•• ^ >»»»»«♦»♦♦»«»»»»»»«»♦♦§»•»»»#•»»»»♦•♦»♦»♦•»♦»»»»»»»»< .....IMUIIIMIIIIIIIIMMI......IIMMttffltlttitttnTtTItttlttttTTTVT'ftf'T.............*■***•* *^^A^*** t *f f ttttttf ttf f t f 11111 Itttt 111................ llitttMMM«««MMM»M.....imitMMMtMiltiiiMimiiilMiHM I Prln&č Stefanlja ! J. PUĆKO | BE™A GODINA | goculna ,bekSEL* | f^o tove^n^vo^ t Sre£DO novo ^ ^ | Gostilna j j; pRnnAiA V zaloga šivalnih strojev, ko- ;: trgovina z meSanim blagom ;; DAH ;; roćnikom '<> . -».^ -- -, w% • 1 ^^» a «r%»**n *-i; ^«. ^f^lenjave \ %*,gSff*2Zi£& ! (Specerija) i; BOR . jj T-eic Viktor ii ^1" KERČ j; »LAKNER« : i; JESENICE, Delavska uUca \\ Jesenice, Kralja Petra c. 12 « JESENICE Krekov trg 3| Kranj ;: ^^i/davm ;: Kranj !! Kckrira pri Kranjii < .........^^^^^^>>>^^>>>>>*^>>.....**.....*^*»>->>>.......>>^^^......TT.T>TTttf tft1>ttyt>tttttt>i>tit>tttttt^tt>>t^>>>>^*>*^*>* ...................................................... •.....................•............................... ».......».............................•........•♦»»»•» •••>•.........*........**..........................••» ;; SRECNO NOVO LETO 2ELI | j[ Sretno in tol*?^£™™°..™» *« ^0^ | f Veselo in srečno novo leto želi gradbeno podjetje \ \ Snjtoo in veselo novo Ie1o j| * n đs Arn^irt tA «<» cenjenim narocnikom * ° ♦ želi vsem cenjenini gostom JOS*MA?U?^I5LI* i ANTON KOS I BIDOVC VIKTOR ;;i HOTEL „JELEN" i! ; Velika Izbira! Najnižje cene! - ;: MIZARSTVO J! ;: pooblasćcni stavbenik Z % hotelir VVand Rudolf j; : KRANJ (poleg hotela >Stara posta«) j: *' _^ __ KRANJ — KLANC jl ♦ KRANJ Cerkvena ulica «|f KRANJ 3: j; || PriporočaiP se tuđi za nadaljnjo naklonjenost V: | | | j; «^ &$ naptift k%a)ev čestita je & noventu Četu ^-^ 1 i ! i I ! i 1 ;; SRECNO NOVO LETO ŽELI '■'. ;; sKECNO NOVO LETO 9xa.i '-'■''■ •,; 1 : i amtam irniarTffffA JOSIP VV1NDISCHER i \ ANTON M0H9RIČ :: FRANJO KASTELIC i: :; ANI UN KONuLIJA ;; ;; :: ;; trgovina • eevm iuw »zdem. ; i i "%^^tfV lwwltwv : mesar in prekajevai« | j hotelir, »esar ta prelcajevale« i■ I :; trgovina {:'<'• V, V> J; \\ CENTRALA: LJubno — PODRUŽNICE: Jeaeni«, ;: ;: :: \\ 2! r AVntf* ^V^%«/^% *-#«•«*■• 4^ !' : Tancarjeva niša št. 1 (tik kolodvora); Ljubljana: |: KANDIJA NOVOMESTO J ji NOVO MESTO 1 ;: KAWOiaA NOVO MESTU „ j; Gospometska cesta 13 rKoliz^j) j ii Obilo sreće v novem letu želi svojim naročnikom ;; ij JOSfP KORE ^ ^ AVCUST1N OKJIOGLIČ J: j; Veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ;; 1! MIDOFER ALOJZ i: li ^^^^^r^r1* li i! zidarsko podjetje j| J; ^^^^*^ nflf ITKIO ^ jl modno kro aštvo - * *rgovina s speeerijo in delikateso j| j| gradi — projektira, izvršuje jamska, vod- ;; 1 tRCSl&ttjiM UvlrflllMV 0 0 '' •' ^r^^/tf% m*E*CI*A !' 4' na nadzemna in vsa ostala stavbna dela X $ 1 *> ;: NOVO MESTO { |: ;; |: NOVOMESTO Seidlova c 7 ;; | NOVOMESTO J: • ♦•.......•.....••»...........•§•••§......»♦♦»......... ——••••......••••••••••••••.....»•»»»................ »>»»»>»>»<.................»...........♦•......0.....». »»»»»»»»»>»»»...........»»»»<>......•......M«f f »»»«< »»»»»>»•♦»<><»><•»•••♦»»•••»»»»<>>>»»•»•>»»•*••»••*»*••*••**»**<'<*** »>»>»•••••»>*********** »»MMMM..........<'''M»IMMIMMMMM»>MM<MIMMIMMmM»HMMIMIM»»»mHMM>»MMMIMMMHIMM>MtMM»M ! Knaflič & Mirtič i: Gvido Dolenc i Ivan ■««** i j Gostilna f Gerbec Franfo ! L?v*° W*ma« | ijindra Adolf ! <> :! ;; izdelovanle žaJuzii '' m mm w^ • '' «n«v»riia X vodovodna instalacija, ♦ -► JI ključavničarstvo in vodo- :: tbtoateljr ; okenskih rolet in zaves i: Ofl »UffSKl« f specenja ^ centralne kurjave in | izdelovanje vseh vrst :; j: vodne instalacije \\ J^ LJUBLJANA i- ^ Goaposvetska cesta 13 ;; kleparstvo ;; eevljev , j J: NOVO MESTO KANDIJA ;: NOVO MESTO ; Linhartova uUca 8 | Lltlfa \\ LJUBLJANA j | JurfkPu? h ^Tet 29-1^ j' L I t 1 | 0 j | ' SREĆNO NOVO LETO 2ELI SVOJIM CENJ. J! 0 ^^ ^^ ^^ ^^ _^ ' ji ^ ^ OD™™^J i wNOVOBORa«»^WllitriilliadelllUka-nillMl LJnbljaiia-Novo mesto #••»••••••••••••••<•»>••>••♦♦>>»••••••<•<>•>••••»•»•>># <• MIMM,|MII|IMM||(|MiiiiiiiiiiiMMiitiiiiiiiimj|ninMiiiiiiMiiiMiiMitiitimmimnMMiuiM« t»tiiiiiiiitiitttttttttiii«tiitii«ttfiiiiitt«iiitiii1' ;; SRETNO NOVO LETO ŽELJ I ;: svojim odjemalcem in priporoea M"MdaJJe ;| ! H^ «^ V HA «■* NOVOMESTO TELEFON 6T. 17 ! POHISTVO MALENŠEK BWO|aV«lMdOV: Hm M^m ■ Mm MM DOLENJSKA OPEKABNI6KA KOMANDITNA DRCtBA ; specialiteu klasične mobitije ■ i; II ^Lm li ^^^ ^f 9RPAMA PRI VAVFM UVfiTtl ;; LJUBLJANA-DRAVLJK, GELOV&KA C 258 II ;; Bf ^V BB ^^ K r II f. C W ii m M, nUfAH JI & 9 A U : ;; pri tramvajski poetaji >81epi Janez« i' ; ' ■tLOTBlf Kl VABOfki V*** 9L »mirto im t-- $ &ta)e%bke ee&titajo k novemn Četu • i JEKSJ3?IJ!B tmurnim*. :\ 0^^^^ ; J™££™?SL i ebnistge« i hamja nun ntubebo fkano i ;: MARIBOR i >. puškar i i eerljar j kofcs, prodaja rabljenih < medićar ln aW«Car ; aUACičarna \ «evlja« -: vo*al Gosposke ln Gregor- *» trgovina ■ •trettvom ; I MARIBOR »trojev ln ftetaaa ; ; « , '*> Cićeve ulice MAnranp oi™««*. «1 ifi :: Orotnova ulica • < MARIBOR ! MARIBOR, Oospottca«L U ; MARIBOR Stolna ulica MARIBOR, Vodnikov trj ; ; ; MARIBOR, Stovenaka uL 18 ;; ; Tfcita&bachovm —mj^ %4 j 1: ! . ;; ; : * ; ; điafluo ta- veselo novo leto ; : ■ - ■ ! : - I ! f 1NTONPAA ! TEBEZUA PAVUO | SBECKO TOILAR 1 MAKS "pUCHER I -,£*££? £ „^nflo. f ^J^S .^Sako 1 PletaHU - Pt»I I j: trgovina ; restavraci^a pri Glavni pofttl ; manufakturna trgovina ; mod. predmeti za dame tn I -*b**U*™» "» nrmmoim -*-~ noaodo "«- * . . I : J : *o«pode, perilo. platno, belo J »drug* r. Z. 1 O. *. | poaooo ^ ♦ MARIBOR, Slovenska nL | MARIBOR Stolna aL 10 ; MARIBOR, Goaposkrn uL 6 i bU«0' pletenln« ta drobno ! MARIBOR t MARIBOR, Go«po*ka uL 5 i : * < . 4 4 blago , < ' i : ; : maribor, Gosposka m.19 : • ♦ MaoDfr Tnirtt** i P**nik Frane i ZađmŽHa ; pust rudolf i bomc /akob ! skoberni; antok fovse fani I; i I'latUiCii ▼ lnlvT \ ATtogpedlcija — Avtotaksl 3 iii jlrf Pđ^lta i gostllna ln mesarlja ; foatilna tn meaarija < krojaakl mojsUr go«Ulna : j 1 SlOV« Bistrica ' PTUJ AJkerCeva ulica J »PtuJ, Bpb^ ln okolico T Ftuju; TRBOVLJB U TRBOVUB : TRBOVLJK JRBOVLJEI ; ; : V r* s. s 0. a. : ; -jj IEACSdJ^o?Ujo)AVI li TRBOVUBI ; LJUTOMER ZAGORJE OB SAVI 2AGORJS OB SAVI jj zagore°ol3SAVI 1 ZAGORJE OB SAVI ;: * x * t ♦ * ! ĆETE GASILSKE tUPE j! JOiE HAUCK {ii Anton MedveJek jj EĐUARD RASTEIGER I ;: LA.ŠKJEGA SREZA ♦ :: podjetnik ln posestnlk i : ' fcrojafttvo ta trgovina * manufakturo . * • ' obL konc. instalater vodovodcrv < > «f ' :: :: :: i: ii - :: j; TRBOVLJE ;; t Trl>OVl]e I : i TRBOVLJE Vod« ; | :; Telefoa U F T U J Totefoa tt i: i: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ :: 5: »»♦»«#♦»♦♦♦»»♦♦♦»•♦♦♦»♦•.........«»«••••»••■»•«•»•«•»• ••••<••»»»•♦»•••»•»»•»•»•»•»>••»>»»»..........•<•>>»»•« .«•»»»»»•»»»»••»»»•••»«•«♦»♦»»♦»»♦»»♦•»»>♦•»»»♦»»»..... immmmmm '' ( : ** a*Avite' ako pridoblte vaSemn podjetja staln« : | | (i! VeSelO 111 Sre2nO nOVO letO ieH i! j ; odjexnalce. Treba pa jln je od ćaaa do časa opo- : X ti4' '' . ''< ' ^*1"^^ na vaSe blago, na novosti vaše stroke, ! RADIO MARIBOR ) i: m% * • m %,W • WW> 11 i: f i ^1" v*1" o3111*51 novodobna reklama. — Vedno kaj t ( ' W* m 1 1 ^W 1 |^ '< s < novcga naj prina^a vaSa reklama, ako naj bo : • * j; "" yj ~ ^^ ^* * ^ ™ ^^^ \; ! ! učinkovita; posebno za ćasopiBe, cenike, prospek- ; 1 s*« i *_ « i -■_« » _a \ J t ; ; ta, ilustracije Lt.d-, se poslužujte kliAejev, kl vam I | Glavni trg 1 — v0Bal đr&vnl most ; oHcielnl pOtOValnl UTO itt kOUCeS. menjalniCa i: JU, nudi t najmodemeJM Uhnlkl :: ?.....................................................f J) i Tnjsko-prometne xve»e sa blvio nuviborsko oblast I (( | 1 fZirZl'ZZ-'—^ZZ"! i MARIBOR Trg Svobode - Grad i! ' KliSarna JagografAa ;; ; naročnikom in čitateljem za podružnico »Sloven- \; 1 Podružnice: Maribor, gt koL, Celje, ftt. DJ, O. Radiona, Drav^trađ, Ror- Slatina j \ * :: L]obl]attaf Sv. Petra ftaslp 23 : :: rnPćAlf rVAM i •••••••• ••••••♦»•><•!mmmmimimmmmimimmi»»mmmm>mmmim«»»♦»»♦»» \; ; !: st&lnl dopisnik tn zastopnik uprav« ]. : ♦♦»•»......................♦.......>........».......-;; MARIBOR 8tro«mayerjeva aL 6b j; ^^^^Vnl^^^aw immimmmiiiimm.......>..........•••»......<§>••»■ ♦ »»MMMMMMM»M«MHMMMMMMMMMMIIMMM ^^T ^^^^ ' J ! ! ^^^ ^^^ ' < Sretno to reselo novo teto teli < \ \ SreCno tn veselo novo leto *eM r ^V ^^Km ^đ^^^^^ ^^ ' . j ; __ j | PUCEl U ROSSMANN ! I VfF 1 ^« V i *" LAURICH | I MARIBOR Trg Svobode j; ^^ f * ; J J ^^ ^^T NAJBOUŠi IN NAJCENEJŠl j; SlOV. Kotl]lce | ...............................*"*"................. ^^^fc^^i,^^^ tMSERCIJSKl ORGAN — |; | m.......»......>.........♦............♦«♦♦........... ^^^I^HIb^*^^^ MALI OGLASI BESEDA 50 P »♦♦♦♦»»♦♦»»»>»»♦»♦«»•»♦♦»».......•.....»......••••••»»» ! MARIJA ZEMLJIO ;: ED1NI POPOLDANSK1 LIST ...................................................»» | i; SLOV EN U E. — UPRAVA t : | hotel9 restavraci]a ln kavama :: ljubuana» knafueva 5 i; srbcno m veselo novo leto mi | wORElu ! || HERMAN GOL H......tMtt»»MMtMMIMIMMIMMIHMI..........» \\ V Uš Lt ML W O MSš 1 „&l€>vens§€9 narod , i \> TRGOVSKO IN UMETNO VRTNARSTVO ; JI FRANC SER5EN ^ :; < :' trpovlim manufakture, ftpecerlje ln galanterije — '. 1 I IGNAC VAUDA 1 | |--------------------------------------------------------—| ? I HOTtL I —tBe«™» : i Zvočni kino »DELAVSKI DOM« — Trbovlie ;M ! ""°"" „ i| ;; ; :: : ben hur - beu angel - dama 8 ka- ;: : ................*..................................••*! ; Tiha pot PTUJ AKH£lo315eva oL5 i ! : MELLJAMI (GRETA GARBO) — DIJAK PROS- ;; ; J; VSEM POTNIKOM ŽELI PRAV SRECNO | ;: I : £ m ' JAK — DOBRA ZEMLJA — BELI JORGOVAN \\ \ *> IN VESELO NOVO LETO ; :: :;:::: ^, U^^ "" SAN ^RANCISKO — BHERLOK HOLME3 \\ \ i: avtobusno podjetje : i: | đ* ■IJCT -DRUGA MATI - KREUTZERJEVA SONATA \\ \ \\ •rftTTAD EiUfTAD <: ...................».....♦♦»»»«...........M..........i ^* ^^ — MAYERLING — IRENA — KONCERT NA :; ! <: VUVA\II% l:AIVAvI% < • DVORU — PRERLJSKI PEVEC — DEKLE 8 i: : 1 \ V......................•......................."" II PLANIN — ANGEL — KAR HOĆETE (ELISA- \\ i i! CBNA - PBEVAL« ; :: HOTEL crf^ita irnAfNr i Cifn^n A " ! | ii Import — Esport ; •iCVKV^KA ! i p^^^'^ff Josip Benko 1! i PesnIca ! 2ELI SVOJIM CENJENIM GOSTOM VESELO i : |; f( đ^TOnrP fiT ^ ''' i' GBOESKO FRANC ** ► FRANJO LEVBO , » o»ovo«o , || «e|»^^>,IIU». MURSKA SOBOTA ji j| !i ""^ i: ^-^^™*-1-;; ! . ; ;; *,! ; : ;; TrtoflJ* TI 3! TRBOVU1; Strati 16 »SLOVENSKI NAROD«, petek, XI. decembra 1*37. Ster. ?Č)$ 3$ ta$nift fttajev če&titajo (k novemu Četu ......fTVTTTnttUlttlllMMMMIIIIIIIMI < > ' ;; SRECNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim oenj. i ;; odjemalcem ln prijateljem \ . LEKARNAUSTAB ; ■i LJUBLJANA i < > 4 i > i t i i ! ! Vsem cenjenlm gestom ln odjemalcem ; ŽELIM SRECNO IN VESELO NOVO LETO 1938 ! < Obenem Vam tuđi nudim raznovrstno domaće tg&nje ; < ln likerje. Pristni domaCl mallnovcc ter dobra Štajerska • in bizelska vina. V zalogi Imam tuđi jamaica rum ter ; ■ dpirit Iz tovarne >UNION«. Ljubljana. Imam tuđi zalogo ; ;; . »Radenske vode«. ; i! JANE2IĆ VIKTOR i < ■ gostnna ln trgovina s tganjem to vinom j ; PSATA ftT. 23 p. DOM2ALE pri LJUBLJANI i »..............M>«l«.........>........................MMI i < \ \ ; SRECNO TN VESELO NOVO LETO 2ELI SVOJIM ! i J ; CENJEN1M ODJEMALCEM IVRDKA j ; 4 1 \ \ x I. K N E Z - Ljubljana #y Sk •?A SRECNO NOVO LETO teli tvrdka TURK FRANC soboslikar in plnciksr 8TO2ICB st. 134 Priporoćam se za nadaljnjo nakJonjenost IMIMIMIMMMMIMMIIIMM PIO RADONIO veletrgovina vina ln tgmnj* LJUBLJANA, Stara pot 9 PETKOVSEK Franc ■ploSno kolarstvo, lidelo-vanj« karoserlj Ljubljana, Holzapflova uL n ■ URE-BUDILKE I SREBRNINO I ZLATNINO I 1 dobite v najve^ji tzblii pri 1 kBL Suttn omejea. Cm«op*» prtđt 9 vsako SjIso id (ovon •itateljev. Hrđno offte taaje t vellkem đnev filkv Jt ■ajuspeAiieJss iiivesttel|a, ks prlMes* tsrlst crcovco tu Kam na Silvestrov večer? Gremo vsi K »I^SANTJ« V AIsKO na prljetno domaco zabavo s plesom m na dobro domaco kuhinjo ter datanstiMko kapljice. Se priporoč« IVUl tMUM V L]nbl]ani aU bližnji okolici išcem vecje zemljišče na gramoznem terenu ne g^lede na to, ali je bodovi »tavbni svet ali ne. Oferte naj točno navedejo pare. št. zernljiSča, katastr- •ko obćino, površino in ceno za 1 m- ■ pla-čilnlml pogojL Ponudbe je poslati Ilatu pod geslom: > Već je eemljtScet f( MATA1XJS U. V* 4+1 cvrai »mpapanetHkš |j fwetemmk i oktodo R(«lstat tr#k* • oavet- r/ Ifcns «k*U s tzptsantfli) nneni povtai »elck- |\ thmoct SkKi prrhkalo u m napetosti t r# Wattns kon^na pentuda 9 vmlovM ohmoćU: A M.7—91 •>. 19S—9S5 M. 729—2000 a. "■— —•—■—■*—i*^» ■l--^»i...'" ■«....»'■»............'........... i. , 'i n......... _.......lmm........„i ,_ . "■ i^—»^^.—*_-*- 4"h1 cevni super u «»aiov.e doum« i Din 141.— MESEĆNO | .PHILIPS RADIO zastopstm II« SUXXN£Iiy Ljubljana AlrfcgafldrOTsi ft Usoden nakap starih aparatovi j Svet v razvaliti ah Indijancem ni preostajalo nič drugega. nego umikati se pred neznanim, zahrbtno ubijajočim orožjem, pa nai so se še tako junaško borili Njihova nesloga je pomagala napadajočira »bledim obrazom« boli nego karkoli drugega pri uspešnem prodiranju pritepencev v notranjost dežele. Prve naselbine .«ira Humphreva Gilberta in sira Wal-tena Ralegha. ki je nazval v »najbogatejši, naj-rodovitnejši in naibolj zdravi« deželi sedanjo obalo Sv Kamline »Virginijo«, so izginile brez sledu. Stevilo naseljencev pa takrat ni bilo veliko — sto, največ dvesto se jih je upalo vedno v pustinjo, kier iih ip pokosila smrt od lakote ali nepričako-vani naskoki Indijancev. Sele po letu 1606 je bila ustanovljena amerisTca družba ki ji je nudil kralj Jakob I razne ugodnosti in pravice Leta 1624 je nastala iz teh za-Četkov prva svobodna naselbina v Virginiji, obenem so pa kalvinisti. nasprotniki papeževega bosr>služ]a. ki so se bili zatekli kot »puritanci« preko Hoiannske tja za ocean, ustanovili naselbi-no Plvmouth Dps*m !et poznele vidimo, kako po ganja 12 tal Marvland. kolonija v Massachussetsu Conecticu-tu Rhotip Islandu in Mainu. leta 1664 nastane Ka-rolina New Vork — nazvan tako na čast bratu Ja-koha T7 volvodJ YorSkemu — in dalje New Jersev in Delavar. — Vse te naselbine se morajo torej zahvaliti za svoj nastanek slepi verski nestrpnosti Evrope, — je pripomnil Arthur. __ Ne samo te, temvec1 tuđi druge, kajti Penn- sylvanijo so ustanovili W. Peain in kvakerji, ki so jim delali v Virginiji teiave zaradi njihove vero-Lzpovedt Penn je jel baje ravnati z Indijanci lepo tako, da &1 je pridobil njihovo zaupanje in pro-drl je z njihovim soglasjem tja do Modrih gora. Takrat je postala Amerika zatočišče vseh vero-izpovedi in verskih sekt, ki so fe tu nemoteno razvijale. Angleški puritanci, irski presbiteri. društvo prijateljev __ vsa ta me&anica narodnosti in veroiz- povedi je iivela tu skupaj v miru in pravi svo-bodi. Zemlje je bilo v Virginiji takrat povsod ne samo dovolj, temveč ćelo preveč. Zato so uporab-Ijali za obdelovanje polja tuđi tja izgnane zločince in afričke zamorce ali ljudi brez denarja, ki so služili, da bi postali za to pozneje lastniki kosa zemlje Nasprotno pa v Anglijl nišo ustanavljali enot-nih plantai, temveč urejene vaši s cerkvami in fiolami. Ugodnost obale je dala pobudo za pro-cvitajoce ribarstvo, pomorstvo in trgovino. Takrat so veliale vse te naselbine za svobodne. bile so pod anele&ko zal^ito. toda vsi so *#» takrat dobro vedeli, da bi si rade priborile neodvisno^, doćim le *Vn«Uia nspeniala vse sile. da bi u*rdila pri B^tnnu, morali An?1e'1 vk^^at^ hranil moj ded v prvotnem besedilu in>{tdaji Ur«^i> Josip ihiffHM* — Sa >Nsxođno Osk*rncx Ftsji J«raa — Em *pr%ro ln tn—ratni đsl Usto Otoo ChrUtof — Vsl ▼ LJubIJ«iil