зенје ш ж X) н Д REVIJA Sii£V. id. V LJUBLJANI 2. MAJA 193». KNJIGA 23« (LJSTO XU) HJ£L>i- prednikov iz 18. stoletja m so biili vsi precej premožni in rodovitni, je očetovo sorodstvo močno razvito in sega daleč čez meje Krasa ne le do Trsta iin Gorice, temveč tudi do Milana, Ljubljane, Gradca. Dunajskega Novega mesta iin Dunaja. Stari oče očetov, Matija, n. pr. je imel pet sinov iin štiri hče- Bernard Dolenc, graščak v Podbrjab re, fci so bili vsi poročeni, njegov sflm Anton Ajidroj je imel tri sinove in šcart hčera ki so bili tudi vsi poročeni, sin Matija je imel tiri sine in tri hčere, sin Bernard šest sinov in eno hčer itd. Vaši spomini na zanimive osebnosti lz kroga vaše družine so nedvomno bogati? Tudi na to vprašanje je že odgovorila moja hči. Izpopolnjujem ga z naslednjimi navedbami: Moj prastari oče Matija, njegovi predniki in potomci so imeli v rokah pire voz pošte v Trstu, od tam v Istro do Kopna, Goriško do De vina, na Razdrto, od tam v Vipavsko dolino do Ajdovščine in do Postojne. Dolenci so biili tedaj tako rekoč slovenski Thuim-Taksiisi V Trstu samem so imeilii prevoz poste od srede 18. stoletja pa do 1. 1926. Tako podjetje je bilo posebno tedaj, ko še ni bilo železnice, zelo dob i čka-nosno, zato ni čuda, da je prastari oče imel NVindischgratzovo graščino v Plarairai z vsemi gozdovi na Javormiku ponudeno v nakup za 250.000 gl., toda on je raje kupil štliiri manjša veleposestva (Razdrto. Štkolj, Podbrje in Orehek). ki jih je razdelil med štiiri siinove Antona, Matijo, Leopolda in Bernarda, medtem ko je sina Petra, artilje-rijskega stotnika v Dunajskem Novem me- Edvard Dolenc, graščak v Orenku Tretja hči Terezija se je poročila z MeS-herjem, uipna/vi'teljem cesarske žrebčarne v Prestnainku, pozneje v Lipici pri Trstiu. Njeni potomci so družine Viten, Haiauš, tudi upravitelj žreibčan-ree v Prestramku, dalje družine Roner (Pfeife.r, Rozman, Lajvrič) v Ljubljani, Kaiučič v Piregradli pri Krapekrt to lekamniiišfca diruiiina Baibairčač v Postojni, sedaj v Ljubljani. Očetova bmata Anton to Vikrtor sta. bi« situ in svoje Štiri hčere odpravil s precejšnjimi vsotami denarja Veliiko blagostanje je bilo v hiši očetovega očeta na Razdr-tem. Lahko mi vef-jainete, če va.m povem, da je moj oče vsakokrat piri odhodu v jeseni na vseučilišče dobil po 1000 gL, kar naj bi zadostovalo po računu sitairšev do vrnitve za božič, a zgodilo se je enkrait, da je oče s tem zneskom prišel le do Gradca, kjer je preživel nekaj dni pri svoji obožcvainri sestrični Angeli Sterger ter svojih znancih in pri jatelijiiih, za nadaljevanje potovanja na Dunaj pa so mu moraili atair-ši denair še doposlaiti Od zanimivih sorodnikov naj omenim še: Lzmed hčera Matije Dolenca star, je bila ena poročena Smuč. Imela je hčer Pepino por. Bežek, mater zniandh bratov Bežkov Viktorja, dir. Roberta in Božidarja, direktorja učiteljišča v Gorici, odnoseo notarja, oziroma d"vor. svetnika v Ljubljani Druga hča Ana je bila poročena z notarjem Orlom v Ljubljani in živita dve vnukinji in sicer Ana, poročena z dr. Ignacem Rutarjem ter Minka v Ljubljani, vnukinja posestniška na Razdrtem, v Skulah pri Hre-noviicah ie v Hrašeh pn St. Vidu nad Vipavo, centre Cecilija je bila poročena s Kratochviilom. Cehom po rodu, kakor Mel-her m tudii upravitelj žrebčarne v Lipici Sesitna Zofija je bila poročena Lenasi, njen mož je pri.krošnjairiil na Razdrto, tam obogatel iin se potem pieeekl v Gorico. Njen sin Alfred je bil nekaj časa državna poslanec, sima Avgueit in Odo sita bila premožna posestnika v Solkanu odrooeno v Cervinja-niu Ena njenih hčera Ma/rjeta, je bi/la poročena z odvetn ilkom dir. Tonik lijem v Gorici. Njein sin Ni ko je prevzel očetovo pisarno in še živi. Očetova sestre Karolina je bila poro« Млуег v Vipavi. Njen sin Karel je po stricu Pepetu Мауег podedoval graščino Lože pri Vipavi in sta njegovi hčeri Karla in dr. Anka poročeni v Ljubljani, prva z zdiravn/ikom dr. Kancem, druga pa z univ. prof. dr. Kanskym. Očetova sestra Leopoldima je bila poročena v Milanu z nemškim trgovcem Haa-som. Po letu 1866. kc je Milan prišel pod Italijo, se je kot vdova preselila v Trst z devetimi otroki, štirimi sinovi in petimi hčerami. Sinovi 90 billi trgovci m inženjer-ji, po državni pripadnosti 1 Nemec, 1 Francoz, 1 Italijan 1 pa Anglež. Od hčera sta dve poročeni z bratoma Catsch iz Kostanjevice in je ena hči od teh dveh Vida, poročena z univ prof. dr Kelcmino Očetova sestra Marija je bila poročena Anton Dolenc, veleposestnik na Razdrtem (brat dr. Hioka Dolenca), z Danijelom Godino, posestnikom in večletnim županom v Ajdovščini, sestra Pepi-na pa poročena v Trstu najprej s Crone-stom, drugič pa z Derinom. oba premožna lastnika hiš. zemljišč in kamnolomov. Moja prastara mati Ana Marija Učan je imela sestro, ki je bila. poročena s Ster-gerjem, Lastnikom gradiča v Brestu pTi Igu, imenovanem Ebenporthen On ga je prodal sorodniku Melherju, ki sem ga že gori imenoval. Sedanj5 lastnik je Svigelj, bivši magistralni višji svetnik v Ljubljani. Ster-ger »e je preselil v Gradec, njegov sin je biil odvetnik in imel hčer Angelo, ki sem jo tudii že omenili. Ta se je poročila z \Veiss-Ostbornom. ki je prevzel od tas'a pisarno in jo ima njenov vrniik Friderik baje še sedaj. Njegov sin Rudolf je bil zadnji direktor Filharmonije v Ljubljani pred prevratom. Moj oče je biil poročen s Karolino Vil-har iz Kalca. Iz tega zakona nas je bilo osem otrok. Dva sta umrla v zgodnji inla dosti, brat Milan je nenadoma umrl v Postojni 1907. kot sodni adjunkt. nenadoma sta tudi umrla brata Anton in Hii.ko, prvi v 48. letu v Splitu I. 1920 kot kapetan linijskega broda, drugi pa v 52. letu v Ljub Ijani I. 1928 koi zobozdravnik Sestra Pe pima je bi'la poročena z malim stricem Ed vardom v Orehku in živi ie tam s sinom Edvardom. Sestra Slavica je pa bila poročena z univ. prof. dr. Nahtigalom No. in laz, peti otrok, uživam že četrto leto po kojnino kot s. o. s. in sern šole pred krat kltn spravil svoje štiri otroke do kruha dva pa tudi ie v zakonski jarem. Slednjič naj še omenim, da je bilo v mojem sorodstvu sedem varilnih glasov v do Viktor Dolenc, posestnik na Razdrtem (brat dr. H. Dolenca) Sčitomir Vilhar, trgovec v Prezidu želni zbor kranjski, torej več kot ena sedmin); a vseh slovenskih veleposestniških vi-rilistov. Kaj nam lahko povejte o znancih in prijateljih svojega očeta ter o svojih spominih na Levstika iz literarne oziroma politične borbe one dobe? Moja hči je že omenila očetove prijatelje dr. Roesiitschi. dr. Hogelsbergerja in Sčitomirja Vilharja, mojega krstnega botra, po katerem sem tudi dobili ime. Dodati bi imel še prijatelja Karla Rudeža, gra-ščaka v Tolstem vrhu na Dolenjskem. Iz njune korespondence posnemam med drugim, da je Rudež i. 1884. vabil mojega očeta, da ga obišče in pripelje s seboj še dr. Zamika in Levstika. Ta sestanek naj bi biil sliičen ornemu poik Andreja Smoleta v bližnjem gradu Preseku sikupaj z dr. Prešernom iin Anastazijem Griinom. Do tega sestanka. pa ni prišlo. Ko je bil oče še v Lržu, smo večkrat obi&kaili strica in botra Š&itomirja Vilharja, nečaka Miroslava Vilhairja, v Prezidu, navdušinega narodnjaka tn buditelja naroda. V Ljubljani je oče obievaJ z vsemi takratnimi političnimi, narodnimi lin literor-nimi veljaki Spominj^n. s-e dobro izleta v Repnje na Kopitarjevo slavnost. Pri oni priliki me je Levstik p eki-til na ime »Naj-dibojea« Ko smo nekoč pekili jančke n.a Golovcu, je pokojni Jurčič noeiil drva na ogenj in zlezel tudi га drevo, da je odlomili kaiko suho vejo Jurčiču sem večkrat nesel kak članek svojega očeta /a Slovenski Nairod. Ko je Jurčič že legel v posteljo, iz katetre ni več zdrav vstal, sva mu prine- sla z očetom dva ki ji meča. da si malo poboljša hrano. Bul je že videti slab, vendotr ne bi bil misiM, da ne preživi več prihodnje pomladi. Levstik je bil za Alešovcem domači učitelj moje matere in njenih so-eter. Pa že pire j ga je oče poznal, saj je po njegovem posredovanju dobil to službo. V Ljubljani nas je dostikrat otrakalla, skoraj mikoili praamih nok. Na« otroke je nad itrnei in nas obdarov-al s pomarančami, figami itd. Ko je že postajal hipohonder im se izogibali vsake družbe, aikoravno ga je oče večkrat vabil, sem nru prinesel v njegovo stanovanje v Studenitovski ulici neko kratko-časno igro na lesena plašča z luknjami in lese mirni kliinčki. ki so se prestavljali po teh luknjah. To igro mu je poslal oče. Levstik je bili zelo vesel te zabavne igre in mri podaril srebrno desetico. Kupili sem si bonbone in cigarete ter taiko začel pušiti kot gimnazijski prvošolec, seveda brez Levstikove, še manj pa očetove vednosti Kak Sne so bile razmere, ki so pospeševale oziroma ovirale delo vašega očeta? V letih 81—87 je smrt neusmiljeno kosila med očetovimi sorodniki, znanci in prijatelji. Umrli so Jiuirčič, stari R'oiweiss, Kar rol Rudež, Erjavec, Levstik., dr. Zarniik, bratranec Viktor Dolenc, sestra Zofija Le-nasii in moja mati. Posebno zadnji udarec ga je hudo zadel im bili povod, da »e je Graščina OREHidK močno odtegnil vsemu družabnemu življenju, da je odložili deželnozboraki mandat, mesto občinskega svetnika in da se potem dolgo ni več literarno udejstvoval. Tudi dejstvo, da je pred kratkim kupil večje posestvo na Razdrtem, je vplivalo na njegovo odpoved javnemu življenju. ^ODBRJE pri VIPAVI Kakšno fe bilo živhenle v družini in v okolici? Bn je ■skrben oče m ni varčeval v stroških za vzgojo otrok Eno 'et« smi bili trije sinovi istočasno na univerzah in smo pre temah preceišnie zneske na mesec Kaj vam /e znano o očetovih literarnih načrtih m o n/egovi zapuščini? Vem da )e oče pripravi ia opis Iranco-eke okupacije v njegovih domačih krahh. a ni tega dela niti dobro zaćei V vsej zapuščini sen> našel na eni pHi spisan skromen začetek tega opisa, drugih uenutkov nisem našel m tudi nisem vede' zame Gotovo bi bil dovršil omenjeni opis da ga ni prehitela smrt Bil je sicer že 70 et star in nadušljiv. a duševno še prav čil V začetku decembra 1908 ie bil pri svojem prijatelju, zdravniku in dvor svetniku dr T R I 3 E MU 4t£KS* ЧП« »I1M»s ST в fLUSTRIRAl ^upancu la ga Jt veeti.o in na x.nčno pre lska n potolažil da ma še piav dobn srce in da zarad uaduht lahki, š«- deset let živi Na povratki. sc 'e iz Postojne n? Razdrto peljai v oe prehla diil dobil pliučnico ш iei рат dni te ved no zatisnil svoje očL Š K E T I R D I NORKETRANDERU Q P 'NATIS N DOVOUO PODČASTNIK PLANCHE1 Planchet je dobil po Rochefortovenri priporočilu podčastniško mesto pri gardi Gospod Bonacieux je živel mirm življenje, posvečeno svoji branjeriji. nc da bi vedel za usodo svoje žene doklei ni lepega dne zvedel, da je vdovec Ob tej novici mu je šinila v glavo misel kardinal mu mora prav za prav nado- mestiti njegovo ženo Bil je tako nepieviden da je kardinalu res sporočil da še živi Eminenca mu je odgovorila da bo že poskrbel •:anj Branjevec je naslednji večei okoli sedmih odšel zdoma in od takrat ga ni nihče več videl v mestu Ljudje ki hočejo vedeti vse so pripovedovali da mu je kardinal preskrbel na enem izmed svojih gradov »prosto mesto«. KORNELIJ JANSEN IN NJEGOV NAUK DR. V L A U i R A V Л E H p red >UU leti - dne 6 5 1638 — je umrl v Ypernu (v dan Belgiji) mož ki je s svojim slovstvenim delom povzročil v katolišk cerkvi mogočno gi ___banje in ki je znatno vplival tudi na slovensko cerkveno in splošno kulturno življenje — Kornelij lansen. začetnik lanzeni/ma Jansen se je rodil 20 10 1585 v Al kovu na Nizozemskem kot sin revne Sa obrtnika Študiral je bogoslovje in modroslovje v Louvainu m Bavonnu Nato se je udeistvoval v političnih mi sijah na španskem dvoru 1630 je po-stal profesor bogoslovja v Louvaineu, 1636 pa škol v Ypernu, kjer je ostal do smrti. 1640 je izšlo njegovo obsežno delo —• plod 40-letnega truda — »Augustinus.« Tu razlaga Jansen nauke sv. Avguština o božji milosti in meni — v soglasju z Luthrom in Calvinom —, da člo» vek ni svoboden, temveč da ga sili k dobrim delom nebeško, k slabim pa meseno poželjenje Obenem hoče preurediti cerkev v duhu prvotnega krščanstva Ti nauki so našli glasen od- D'ARTAGNANOV GRB Po Kiatkem premišljanju je Atho-sklenil Нч bo nadalieval svoje življe nje kot mušketir ood d'Artagnanovim poveljstvom ker ni mogel zapustiti svojega mladega prijatelja S.le 1631 je po svojem Dotovanju v Touraine zapustil službo z izgovorom, da si 4 ku- pil v Rousillonu majhno posestvo. Grimaud je sledil svojemu gospodu, kateremu ie še dolgo vrsto let služil iho in vdano. KONEC mcv zlasti med francosko duhovščino. Središče janzenistov je bil samostan Port Royal des Champs pri Parizu. Tu je delovalo v letih 1645—1710 mnogo odličnih bogoslovcev in modroslovcev kakor Duvergier de Hauranne, Antoi-ne Arnauld, 1'ierre Nicole, Blaise Pascal, Boileau, Racine i. dr. Zlasti pomemben je bil Paskarij Quesnel, ki je izdal 1671 prevod sv pisma n z. z obsežnimi »Nravnimi premišljevanji.« Po naukih svojega začetnika so bili janzenisti v verskem oziru zelo strogi. Smatrali so se za edine prave kristjane in hoteli napraviti vernike boljše in čednostnejše Zato so zahtevali za vsak večji greh dolgo pokoro in dali le redkokdaj odvezo Obhajilo jim je bilo samo plačilo za bogoljubno življenje; zato so ga podeljevali le izjemoma. Ceščenje Marije in svetnikov-pri-prošnjikov, odpustke, romanja, procesije, blagoslovljenje slik in sveč, bratovščine i. dr. so obsojali kot ljudske predsodke in razvade. Božja služba bo* di preprosta in se naj vrši le pri glavnem oltarju. Zato so bile njihove cerkve prazne in hladne. Ko so zgubili janzenisti pozneje stike z vnanjim svetom, so se vdali mnogi brezplodnemu misticizmu in moraliziranju; drugi pa so postali brezbrižni, češ da krščanskih dolžnosti ni mogoče spolnjevati. Brez dvoma so janzenisti vsaj v začetku svojega delovanja — poglobili versko in moralno čustvovanje; obenem so skrbeli vneto za gospodarski in prosvetni napredek vernikov. Velike zasluge so si pridobili tudi s poukom mladine. Tako so dobili kmalu velik vpliv v javnem življenju, zlasti ker so jih podpirali mnogi posvetni velikaši. Najhujši nasprotniki janzenistov so bili jezuiti. Na njihovo pobudo je papež Urban VIII. 1642 prepovedal Jan-senovo knjigo; njegov naslednik Ino-cenc X. pa je obsodil pet stavkov, češ da nasprotujejo veljavnemu nauku. Janzenisti so priznali sicer, da so ti stavki krivoverski; trdili pa so, da jih Jansen ni učil. Nasprotno so navajali jezuiti, da je papež nezmotljiv ne le v verskih, temveč tudi v dejanskih vprašanjih, v danem slučaju, da vsebuje Jansenovo delo obsojene stavke Njim se je pridružil papež Aleksander VII., ki je 1656 Jansenov nauk znova obsodil. Vrh tega so pridobili jezuiti zase kralja Ludvika XIV. Kljub temu je trajal spor do 1669, ko je bil sklenjen Klementinski mir. Kmalu nato pa so nastali še hujši prepiri. Takrat so mo- rali zapustiti Francijo Arnould, Que-snel in drugi vodje janzenistov. Podali so se na Nizozemsko, kjer so jih nadškofi v Utrechtu gostoljubno sprejeli. 1710 je ukazal Ludvik XIV porušiti samostan Port Royal do tal. 1713 je obsodil papež Klemen XI. 101 stavek Quesnelovih Premišljevanj. Temu so se uprli mnogi janzenisti in zahte* vali sodbo občnega cerkvenega zbora; zato so bili 1718 vsi »pelanti« izobčeni in pregnani iz Francije, kjer je jan-zenitsko gibanje kmalu povsem prenehalo. Ostal pa je še uporni duh. ki je pospešil izbruh francoske revolucije. Medtem se je širil janzenizem po ostalem katoliškem svetu. Pod njegovim-vplivom je nastala na Holandskem tako imenovana Utreška cerkcv. 1702 je odstavil papež Klemen XI nadškofa v Utrechtu P Codeja, češ da je jan-zenist Kapitelj pa se je uprl in izvolil po 13-letni medvladi K. van Steerno-vena za nadškofa. Ker Rim te volitve ni priznal, je ustanovil Utrecht 1723 neodvisno narodno cerkev, kateri ste pripadli pozneje škofiji Haarlem (1742) in Deventer (1748). Po 1870 je stopila Utreška cerkev v tesne stike s starokatoliki, s katerimi soglaša v nauku. Mnogo pristašev je imel Jansen v Nemčiji in Španiji V Italiji se je zavzemal zanj pistojski škof Scipio Ricci. 1786 je sklical sinodo, kjer je odobrilo Jansenov nauk 234 duhovnikov. Zlasti pomemben je posta! janzenizem v avstrijskih deželah, kjer se je uveljavil od 1760 dalje v zvezi s sorodnimi cerkven'mi reformami Marije Terezije in Jožefa II. Tako se je začelo to gibanje tudi v naši ožji domovini. 0 slovenskih janzenistih imamo že obsežno literaturo. Zato se omejim v naslednjem le na nekatere glavne podatke. Novi nauk je pospeševal zlasti ljubljanski škof Kar! Janez grof Her-berstein (1772 — 87), ki je pazil strogo na to, da so zasedli vsa važna du= hovniška mesta njegovi somišljeniki. Skrbel je tudi za vzgojo naraščaja v tem duhu. Zato so bili profesorji bogoslovja v Ljubljani dolgo izraziti janzenisti kakor Mat. Ravnikar. Dagarin, Jerin. J Zupan Klementini, Pavšek 1 dr Te razmere so se sprem' n:'e no-lagoma šele za škofa Antona Al WoI-fa (1824 — 59), dokler ni slednjič janzenizem pri nas ok 1855 ponolnoma preneha! Naš najpomembnejši janze-nistični pisatelj je bil Jurij Japelj (1744 — 1807), ki je poslovenil sv. pis. шо, jožef&aski Veliki katekizem i. dr. kakor tudi več posvetnih didaktičnih pesniških del. Njegov glavni sotrud-nik je bil Blaž Kumerdej (1738 — 1805). Zaslužna janzenistična duhovnika in pisatelja sta bila nadalje poznejši tržaški škof Matevž Ravnikar (1776 — 1845) in slovničar Franc S. Metelko (1789 — 1860). Vnet janzenist je bil tudi naš veliki učenjak Jernej Kopitar (1780 — 1844). Ti možje so položili trdne temelje našemu pripovednemu slovstvu in zbudili splošno zanimanje za domače knjige. Bili pa so strastni nasprotniki leposlovja, zlasti Prešerno- vih ljubezenskih pesmi, češ da so po-hujšljive. Zato jih je tudi naš pesnik prvak bičal v »Novi pisariji« in v »Šmarni gori«. V dušnem pastirstvu so janzenisti mnogo koristili s tem, da so poglobili verski čut v najširših ljudskih plasteh. Seveda so v svoji vnemi pretiravali. Zato jih tudi preprosti ljudje — vsaj v začetku niso marali, rekoč, da so »lutrijani-modrijani«. Slednjič so si pridobili Jansenovi pristaši znatne zasluge za naše šolstvo in za gospodarski napredek našega naroda. »ZGODOVINA NEMŠKE VOJSKE« Pred kratkim vziSla obširna knjiga francoskega vojaškega zgodovinarja Benoist-Mechina: Histoi.re de l'armće aillemande, depuis 1'armistice, 1918—1938, na samo strokovnjake pisarna zgodovina nem.'ike armade od premirja do letošnjih pomembnih dni. ampak obenem tudi tehtna studiia o nemški duši in o povojni Nemčiji sploh. Kritik A M. Petitjean pravi, da je to 700 strani obsegajoče delo »še sijajnejše štivo kakor fiihreriev Mein Kampf « Avtor nam živo in zanimivo predstavlja vojaške, politične in človeške podobe mož. ki so poslednjih dvajset let oblikovali usodo Nemčije: Ludendorffa Hindenburga, Hitlerja, von Seekta Rathenaua, Schlei-cherja in še nekaterih manj odločujočih. Ob življenju in delu, ob neuspehih in uspehih teh vplivnih vojskovodij lin politikov šele razume brailec najožjo in usodno povezanost med nemšikim narodom in njegovo voj'sko, razume tudi, da so se vsi napori socialno-demok.ra.tske in komunistične stranke izjalovili samo zato, ker so bili njih vodje in njih programi vseskozi nasprotni delovanju in težnjam vojske. Če je mož kakor Rathenau propadel, je bil temu vzrok samo nepremostljiv prepad med njim in nemško vojsko Nasprotno pa je ostal zmožni von Seeckt samo obnovite! j nemšikerta vojaškega us trojstva i,n energični Ludendorff je čedalje bolj tonil v pozabo, ker sita pač oba bila samo vojaka. Edini, ki je uspel, je bil Hitler. Igral je vedno z obema kartama: z vojsko in z narodom, dokler ni naposled kot šef stranke in Reicha 4. februarja letos postal tudi šef Re>ichswehre (državne obrambe) in tako zaključil leta nemike krize. Pobotal je vojsko in narod s tem, da je nacionaliziral ar mado in militariziraJ nacijo. Vprašanje jt zdaj zaključuje Benoi:t-Mćchin. 5tga.r knji ga je navzlic mnogim številčnim razprede! nicam in tehničnim podrobnostim jasna in zgledno umljiva, kako bo uporabil strašno orodje, ki si ga je prisvojil P. K. MENIH BOMBARDIRA SVOJO CERKEV V pokrajinskem glasilu L i m o u s i n de Pariš je januarja 1.1. Pierre Tin-tignac orisal pustolovsko življenje limuzin-skega basnika Jeana Foucauda, rojenega 5. V. 1747. v Limogesu. Oče ga je dal odlično vzgojiti pri jakobincih. Mladenič je stopil v red. Bil je izvrsten novinec: J. Fou-caud je imenitno predaval matematiko in umel prikupno prepovedovati. Toda jaJto-binec F. je bil častihlepen. Ko se je vnela prekucija, je stopil med najbolj goreče nje privrženoe. Brž ko so cerkve zaprli, je ku-to vrgel v koprive. Taikole je sestavil svojo sankilotsko vero: »Verujem v potrebo revolucionarskih odredb, v smrt vseh Izseljencev, v zapor vseh plemičev, v izgon vseh duhovnikov.« Med banketom, prirejenim 1.1794. v opuščenem brpmu božiem sv. Mihaela pri levih (Saint-Michel des L!onl), je F. pograbil steklenico in jo na viso moč zalučaj v eino izmed najkrasnejših poslikanih šip. Tako dober zgled je potegnil za seboj posnemal-ce ln barvasto okno je bilo uničeno. Po Thermidoru se je stari jakob'nec umaknil v samoto. Za obnovitve carstva je siroma^ šno živel s poučevanjem računstva. A proti koncu obstanka mu je zasijala slavica: razočarani politik, prebegli redovnik se je preobličil v limuzinskega fabulista. Njegova zbirka »Fables« je dosegla velik usDfh. Ugasnil je spravljen s Cerkvijo 1. 1818. A. D. Kje naj se preneha pripovedovanje o skopuh:h? Lahko se začne z zgodbo o gospodu P . ., ki ie po izgubi svojega psa čuvarja ponoči sarr, hod i okoli gradu in lajal, ker je bil preskop, da bi si kupil drugega psa! — Sklene se pa lahko z izjavo gospe de V..., (Štiri milijone rente), ki je na dSn premirja vzkliknila: »Kakina nesreča! Zdaj ne bom dobila več znižane vožnje kot bolničarkaU P-i"l Morand M E $ K O V č E Š Ć I N 1 Fr. Ks. Meško: Cernš. smrt a jinč povidky (Crty). Ze slovinštiny pfelo-žil Antoš Horsžk. Tlskem a n&kjadem Spo-lečensk^ch Podnikfl v PferovS, 1938. Cena 12 Kč. Zvezek obsega 6 črtic. Vsaka njih je ozaljšana z eno sliko v lesorezu. Novela, ki zbirko otvarja, je najobširnejša ln povzeta po historični uimi iz 1.1645 in 1646. Kakor opozarja dr. VI. Travner v razpravi »Kuga na Slovenskem«, je naš svečenik v svojem krasnem umotvoru predočil pomor v Ptuju: »Vsebina ni strogo zgodovinska, ker je vpletel pisatelj mnogo dogodkov iz epidemije 1. 1680. Osebe se večinoma izmišljene. Vkljub temu ima povest tudi za zgodovinarje trajno vrednost, ker je opisal odlični pisatelj izredno točno vse strahote kuge.« Češko besedilo se gladko čita. A. HorsAk prelaga tokrat dokaj svobodneje nego je ravnal pri prejšnjih Meškovih delih. Sem-tertja je kaj dodal, celo daljše stavke. Po navadi pa zgodbo krči.*) Od 11 poglavij Izvirnika jih je ostalo samo 9 v prevodu. Četrto poglavje, ki obravnava to, kako se med narodom širi glas o Rajavčevi prikazni, je popolnoma izpuščeno. Tudi siamska dvojčka Vm in IX je precej oklestil ter ju združil v eno bitje. Nekritičen bralec — bodisi pri nas ali pri severnih bratih — kajpada ne bo čutil teh okrajšav oziroma okrnitev: potek dejanja nikjer prisiljeno ne hiti. Vendar ovojna stran bi morala glagol »preložil« nadomestiti s »priredil«. Lastna imena je prikrojitelj pridržal v slovenski obliki, edino Hauptmaniča je prekrstil v Hauptmana, Ljutomer pa čehezi-ral v Lutomir, Nezadostno popravo ovaja-Jo enkratnice (hapakslegćmena) kot Rož-ka namesto Rozka (slov. Rozika) ali Ha-luze nam. Haloze. Neumljivo je. zakaj preklada »mamica« z »matka« in ne z »ma-minka«. ko vendar Čehi neznansko radi v usta jemljejo pomanjšanke ali imenca. Za manj drastičen izraz kedaj pa kertaj porabi silnejšo besedo, tupatam kar perifrazo ali opis: »skopuh in izposojevalec denarja« se n. pr. glasi: »lakomec, ktery ptjčoval penize ha krvavć uroky«: »nemirne oči« so se preobličile v »orientžlnš-čemš oči«. In podobno. a " '--i' *) Primerjal sem zgolj naslovnt 1jo vest, objavljeno v Zabavni knjižnici Matice Slovenske 1911. Da bi bil naš pripovednik svoj zasnutek kje prenaredil, mi ni znano. Narodnost, ki povzdiguje kmetu častiti stari jezik, ga utrjuje v njegovem poštenem stanu in mu blaži čut časti in nravnosti, mu tudi na vse strani veliko koristi. Državno življenje in narodni napredek, ako če biti stanoviten, se počasi giblje do popolnosti. i, Mencinger MESEC MAJ IN MOŽITEV Pariški dnevnik Figaro je 1. 1930. priobčil roman: Yvonne Ostroga, Le vieux saule (stara vrba), kjer velemestni slikar poleti pride na kmete in ljubimka s svojo sestrič-no, ki jemlje vso zadevo kaj resmo. V 7. poglavju pripoveduje umetnik svoji mo-delki keltsko zgodbo s starim čarovnikom iz dobe Merlina Čudotvora, ki je dekletom dajal napoj, da so jih fantje ljubili. . . Toda strela je udarila v njegov dom. Pri tem se je starec izpremenil v zgrbljeno vrbo. K tej »stari babi škrbasti«, kakor imenuje Župančič omenjeno obvodno drevo, prihajajo v beli obleki rajat dekleta prvo nedeljo v majniku. Vsaka si odtrga z veje list in ga skrivaj pošlje izvoljencu, da bi jo ljubil. Pripomniti je pa, da je rimski pesnik Ovid v svojih »Fastih« odvračal takratne mladenke od majske svatbe. Ljubezen, sklenjena v tem mesecu, po njegovem zatrdilu ne more trajati dolgo. Edino vdove, ki se nanovo poročč, uidejo nevarnostim tega nezgodnega časa. Zakaj je položaj tak, doslej še nihče ni povedal. Odkod izvira ta čudna vraža, znana po mnogih deželah, tudi v Franciji? — Rimljan1' so obhajali 9. maja praznik, imenovan »lemu-rije«, na čast Lemurom, Prikaznim ali Strahovom. Prvi izmed teh duhov, teh nemirnih in hudobnih klatežev. je bi! Remus, ki je bil nejevoljen, da ga je brat ugonobil, in mu je hodil ponoči pogostokrat to očitat Da potolaži te jezno in maščevalno senco, je Romulus ustanovil svečanost »le-muria«, ki je mračila ta sončni in sočni mesec ter mu dajala turoben sloves. Zato neveste niso stopale v zakon meseca maja. Plutarh je zasledil drugi razlog za popisani običaj. Veliki traven je po njegovi razlagi določen posebno za »pokoro« Ta je očividno zadoščala sama po sebi. Nikomur ni prišlo na pamet, da bi ji dodaial še zakone. NK NAROD. KI VERUJE DA TE PRIŠEL IZ OSRČJA ZEMLJE To so Angami, iz plemena Naga. ki žive severno od indijske pokrajine Manipnra. v goratem vznožju Himalaje. So visoki, močni, lepo raščoni ljudje, le sredi manj lepega obraza tiče preveč splošen i nosovi Živahne чо iim oči, v ušesih nosijo razne okraske-V tojih preizkušeni vojščaki se postavljajo z želvinim oklepom na čelu. znamenjem, da so odrohili sovražniku že marsikatero glavo. Zelo radi ee šalijo, neveste obesijo v znak ljubezni in občudovanja svojim izvoljencem krog vratu bombaževo kito, ki jo nosijo še kot možje. Obročke iz slonove dlake in ledenih trsk navijejo okrog meč, češ. da ee tako okrepijo noge za strma pota po gorah. Spret-nejši ee babajo z okraski iz školjk, kdor jih ima štiri, je pravi don Juan, ki je osvojil v ljubezenskih pustolovščinah že več poročenih žen. V deževnih dneh povsznejo na glave ši" rok slamnik iz listja in oblečejo plašče, spletene iz bilja. —oe fOTOAMATER P i rogafo I za drobnozrno razvijanje V zadnjem času so poskušali, dali bi se dal rudi pi.rogailol uporabiti kot razvijal na snov /41 drobno/mate razvijalce Izkušnje kažejo, da jc pirogaloJ v preprosti sestavi z natrijevim sulfitom (siccum) in destilirano vodo popolnoma sposoben razvijanja. Najboljši raz v alni časi ležijo med 20 ta 30 minutami Posebno drobno zrno dobimo če dodamo teinu razvijalcu zelo majhno količino kalijevega metabvsuJfita, pri čemer se razvijalni čas za maiienkost podal i ^a Izredno drobno zrno so dobili na ta na«jin. da so razvijali ploščo 5 minut v pirokatehinu z jedkim natronom. nato je zbledili z bledilcem bakrenega sulfata (101X1 ccm vode. 100 a bakrenega sulfata. 2i ceni končentrirane /veplove kislime) in končno na nov« ra/vili s pirogalolsikim smilit im' razvijalcem z dodatkom kalijevega met b S4j'f;ta Ta mete da je priporočljiva posebno za posnetke, ki so bili bolj malo osvetljeni, a jih hočemo potem zelo povečati. Za amater iko prakso bi bilo seveda pripomniti, da je ves ta večni lov za razvijalci drobnega zrna prilično brez pomena. Pri drobnii zrnatosti modernih plasti zadostuje normalno ra/viianje popolnoma in če nas zrno potem moti, ga odpravimo na najpreprostejši način z uporabo mehčala pri po-večavatnju ali s polno odprtino močnega povečevalnega objektiva Stvar je videti potem manj učena, zato pa je zanesljivejša. Tako imenovanih »portretnih 1 e č« za kaimere na zvite filme se bojmo kakor vraga Baš za tisti namen, po katerem 90 dobile svoje ime. namreč za portretiranje, so malodane neporabne. Te »portretne leče« so sa izmislili zato, ker so se lastniki kamer z majhnim iztegom pritoževali, da morajo model snemati s takšno kamero bolj od daleč in dobe zarto majhne glave. Nu, portretne aili točneje povedano pozitivne dostavne leče nam dajejo res možnost, da dobimo glavo rz večje bližine ostro, zato pa strašno trpi perspektiva. Namesto portretov dobimo karikature. Amaterju, ki mirna potrebne dolge goriščnice za portretiranje, ne preostane nič drugega ne, go snemanje iz večje daljave (vsaj 2 m) in manjših glav, ki jih potem lahko še vedno poveča Pač pa so pozitivne dostavne leče zelo uporabne za večje snemanje in reprodukcijo ploskih predmetov, sdik, dokumentov itd. Okvirjene slike zaščitimo proti vlažnim stenam na ta način, da pritrdimo zadaj na vogalih okvira kak« Snega pod centimetra debele plošče piuto- vime, da okvir ne bo visel neposredno na steni Priporočljivo je položiti med sliko in kartonasto ali leseno podlogo tudi polo staniola brez luknjic, temko cimikaisito аИ stekleno ploščo. Ostra ustanovitev z daljnomerom je včasih malo težavna. Windisch priporoča majhen trik. s katerim si to delo znatno olajšamo: na obe izhodni leči daljnomera pritrdimo po eno prozorno barvno folijo iz celofana ali podobno, n pr. rdečo in zeleno. Potem ni več težko ustanoviti rdečo in zeleno sliko tako, da se krijeta. Če se mali foliji ne dasta brez nadaljnjega napeti na lečnj okov, ju prilepimo s kanadskim balzamom. Razvljalnih snovi ne smemo topiti v poljubnem redu, temveč tako kakor predpisujejo strokovni recepti. Posebno pri razvijalcih, ki vsebujejo metol, moramo metol raztopiti, preden dodamo sulfit. Ena sama lastovka še ne napravi pomladi, a ena sama veja cvetočega drevesa jo na našem posnetku lahko bolje in leoše označi nego celo cvetoče drevo. Toda belo cvetje proti belim oblakom nam gotovo ne bo dalo posnetka, iz katerega bi dobili gledalci vtis. da smo snemali cvetačo vejo. Primerno ozadje so temnejši oblaki ali čisto nebo ki ga dobimo temnejše z uporabo rumenice Ton neba na1 bo pri tem nekako v sredi med svetlobo in senco na cvetih. Z rabo mehčala bodimo previdni. Umestna je najbolj tedaj, če imamo v motivu oziroma v njegovem težišču izrazito, prevladujočo, ploskovno svetlobo. Mnogo majhnih močnih svetlob po vsej površini slike itak ne učinkuje nikoli dobro, a z mehčalom nemirni učinek še povečamo Zapomnimo si zlasti to: Ce je težišče motiva temno v svetli okolici (n. pr temna oseba na svetli cesti), tedaj mehčala rajši ne natikajmo na objektiv, ker bodo obsevi po njem zabrisali konture temnejšega predmeta. Iz istega razloga pa moremo z mehčalom zabrisati vsaj do neke глеге zmešnjavo drobnih vej in listov pri snemanju dreves proti nebu Mehčalo v pretežni večini primerov ni primeren pripomoček za snemanje izrazitih moških obrazov. * F o t o lc 1 u b Ljubljana: V ponedeljek «-stanek eksekutive razstavnega odbora na velesejmu, T torek in petek običajna članska večera. Slovenske amaterje opozarjamo na to, da ie bil prospekt za III. mednarodno razstavo Foto-kluba Ljubljane razposlan te dni na vse naslove, kolikor jih ie bilo mogoče dobiti. Zadnji rok za prijavo je 15. julij in ker je število 5e razpoložljivih vabil ia prijavnic omejeno, naj se interesenti poedinci ter amaterski krožki, ki vabila niso prejeli, čim prej obrnejo na Fotoklub Ljubljano, Levstikova ulica, paviljon, da *e iim prijavnice in pogoji za udeležbo naknadno po- Hjejo. FILATELIJA Iz naše f i 1 a t e 1 i j e To pot lahko javimo celo kopico novih dopisnic. Vse kaže. da je izšla druga skupina, za katero je dal na razpolago slike »Putnik«, kajti na vseh novih dopisn.cah, razen na prvi, je napis »Foto Putnik«. 76. Tržič — vijoličasto sinja barva — prva dopisnica, ki smo jo prejeli, ima žig »Črnomelj, 11. IV.« 78. Ljubljana (kakor št. 75) — sivo vijoličasta — Ljubljana, 14. IV. 79. Planica (kakor št. 74) — sivo vijoličasta — Radomlje, 20. IV. 80 Iz okolice Škofje Loke — Sv. Volbenk u Poljanskoj dolmi (kakor št. 77) — živo zelena — škofja Loka, 10. IV. 81. Rimske Toplice — živo zelena — Maribor I, 20. IV. 82. Rimske Toplice — sivo vijoličasta — Studenci pri Mariboru. 13. IV. 83. Rogaška Slatina (Zdraviliški dom) — živo zelena — Gornji Logatec, 10. IV. 84. Rogaška Slatina (Zdraviliški dom) — umazano vijoličasta — Maribor 2, 19. IV. (Ti dve dopisnici sta zlasti neokusni, poleg tega pa je njuna slika še postrani). 85. Iz okoline Celja — medlo rjava — Litija, 10. IV. 86. Kranj — medlo rjava — Kranj, 21. IV. Ce je točna vest, da je bilo za Slovenijo izdanih petdeset različnih dopisnic in vsaka izmed njih v dveh barvah, lahko torej pričakujemo, še 14 dopisnic, oziroma še 6 novih slik. ker imamo doslej zabeleženih pri 86 dopisnicah 44 različnih slik. Aarau prireja razstavo znamk Od 17. do 25. septembra bo v Aaravu v Švici velika mednarodna razstava znamk. Ob tej priložnosti bo izšel tudi poseben spominski blok, ki se bo prodajal po pol-drug frank. Blok bo imel omejeno naklado in se lahko naroči že zdaj. Če bi želel kakšen naš filatelist razstavljati, naj se prijavi na naslov »Organi-sations Komitee der Nationalen Briefmar-ken Ausstellung. Aarau«. Tam se sprejemajo tudi naročila za spominski blok. Nove znamke po vsem svetu AVSTRALIJA: Za avstralsko zvezo sta izšli dve novi znamki po 5 in po 10 šilingov. Na nižji vrednosti je kraljica v lcronanjskem ornatu, na višji pa kralj. BAHAMSKO OTOČJE: S sliko Jurija VI. so izšle prve znamke, in sicer zelena po % Р-, rdeča po 1 p. in sinja po 2% p. BOLGARIJA: V novi seriji propagandnih znamk za domače proizvode je izšla še ena vrednota po 2 leva v rjavo karmi-nasti barvi. Na njej je naslikana stekleni-čica z rožnim oljem. CEYLON: S pogledom na Adamovo goro in s sliko kralja Jurija VI. je izšla nova znamka po 3 cente v zeleni ln črni barvi. DANSKA: Frankovna znamka po 10 oe-rov v rjavi barvi je dobila pretisk »Post-faerge« in služi zdaj za pošiljanje paketov. EGIPT: Za kongres, ki se je bavil z zatiranjem gobavosti, je izdala poštna uprava tri spominske znamke v podolgastem formatu s sliko cvetoče vej.ee. Znamka po 5 milliemov je rjava, po 15 m. škrlatno rdeča Ln pc 20 m. svetlo smja. FRANCIJA: V spomin na raziskovalca Jeana Charcota, ki Je utonil s svojo ladjo »Pourquoi pas?«, je izšla posebna dobrodelna znamka po 65X35 centimov v sinje zeleni barvi. Prebitek je namenjen za Charcotjev spomenik. GRENADA: S sliko Jurija VI: zelena in sinja po Vž реппуја, rjava in črna po 1 p., rdeča in črna po Wz p., oranžna in črna po 2 p., sinja po 2У2 p., olivno zelena in črna po 3 d., vijoličasta in črna po 6 p., rjava in črna po 1 šil.ng, svetlo sinja in črna po 2% š., vijoličasta in črna po 5 š. in temno sinja in rdeča po 10 šilingov. МЕХ1СО: Izšla je nova ekspresna znamka po 10 centov v vijoličasti barvi, razen tega pa še rdeča znamka za letalsko pošto po 20 centov. NIZOZEMSKA: Tudi letos je bila izdana posebna serija dobrodelnih znamk z obrazi znanih Nizozemcev. Znamka po IV2+I% centa ima sliko Marnixa van St. Aldegone, po 3 + 2 centa dr. O. G. Heldringa, po 4 + 2 c. Marije Tesschleschade, po 5 + 3 c. Rem-brandta, po 12%+3Vi c. pa slavnega kirurga C. Beerhaveja. POLJSKA: Za razstavo znamk je Izšel poseben spominski blok. Na njem je znamka po 45 + 55 grošev s sliko starega poštnega voza, v katerem so vpreženi štirje konji. ST. VTNCENT: S sliko Jurija VI. je izšla nova serija znamk. Vrednote so naslednje: zelena in sinja po % реппуја. rdeče rjava in inja po 1 p., rdeča in zelena po 1H p., siva in vijol časta po 2 p., sinja in črna po 2% p., vijoličasta in rumena po 3 p., rdeča in črna po 6 p., zelena in vijoličasta po 1 šiling, vijoličasta in sinja po 2 š., zelena in karminasta po 5 š. ter črna in li-lasta po 1 funt. TURČIJA; Izšle so tri dobrodelne znamke v korist »Rdečega polmeseca«, kakor so v Turčiji priredili ime »Rdečega križa«, in sicer sinja in rdeča po Vi kurusa, vijoličasta in rdeča po 1 k. ter zelena in rdeča po 5 k. — Izdana je bila tudi nova frankovna znamka po 30 par v svetlo vijoličasti barvi. ZA LJUBITELJE CVETLIC knjige IN REVIJE Cvetlice v maju Sedaj, ko je postalo toplejše, so postale tudi naše sobne rastline bolj žejne. Pri tem si moramo zapomniti: Cim manjši je cvetlični lonec v razmerju z zgornjim telesom rastline in na čim toplejšem mestu ta stoji, tem čašče jo moramo zalivati. In če ji damo vode, tedaj moramo tudi vso njeno zemljo temeljito zmočiti. Naše zelene hišne tovarišice so se v zimskih mesecih odvadile sončne svetlobe. Zato so sedaj zanjo občutljivejše, nego si mislimo, in listi se jim osmodijo, če jih nenadno, postavimo na sonce. Proti prejarki sončni svetlobi jih v prvem pomladnem času najbolje zavarujemo z nekoliko listi papirja. Pred vsem pa ne bodimo prevneti s prenašanjem sobnih rastlin na sveži zrak. Lahko se zgodi, da se prehladijo. Pred sredino maja jih ne smemo postaviti na balkon ali na vrt Razen tega je na balkonu večinoma prepih in tega prepiha jih moramo prav tako obvarovati. Zato jih tam postavimo najbolje ob steno. Marsikatere sobne rastline, posebno tiste ki so vajene rastlinjakov, se bodo počutile tudi poleti v sobi najbolje. To so n. pr razne palme, gumijevec i t d. Kaj pa vsadimo na našem balkonu v zaboje? Najbolj odporne in sicer tudi proti prepihu, so pač pelagonije, ki jih dobimo v novih lepih, žarečih vrstah. Da se raz-cvetejo, hočejo sonca, vsaj za nekoliko ur na dan. Prav tako je s petunijami. Kjer je sončno, a ni vetrovno, vsadimo lahko tudi rdeče salvije, bele marjetice, verbene, dišeči heliotrop in begonije. Kjer pa je na balkonih malo sonca, je vredno vsaditi le cvetne begonije in fuksije. Praktični ljudje spreminjajo svoje balkone tudi v zelenjad-ni vrt, kar nikakor ni tako slabo. Hvaležen je tu laški fižol, ki se pne v višino s svojimi žarečiml rdečimi cveti in nam daje potem še hranilni plod. Lepo in dobro letino nam dado tudi paradižniki. V kakšen kot balkona vsadimo razne kuhinjske zeli in dobimo tako poceni in sveže začimbe za naše jedi. Na vrtu je naš pomladni posevek dobro pognal. Nikoli pa ne sme tu rastl'na omejevati prostor drugi rastlini. Mislimo si, kako rade bi postale redkve. mrkve in podobne rastline debele Kjer rasejo pregosto, imejmo zato pogum in izderimo previdno vse tiste, ki so odveč. Zeleniadnih vrst, ki bi jih radi imeli vedno sveže, vsejemo vsaka 2, 3 tedne le toliko kolikor 1ih bomo mogli pojesti. Redkve in kolerabe napadajo v pomladnem času rade zemeljske bolhe. Tebi ne škodujejo, pač pa rastlinam, ki jim obgrizujejo liste. Grede naj bodo zavoljo njih zato vedno zelo vlažne. Ce pa se bolhe vse eno pojavijo, tedaj namaži desko spodaj z goseničjim limom ali kakšnim drugim lepilom, pojdi s to desko večkrat po gredi sem in tja. Bolhe ekačpj0 na lep in tam poginejo. Uredništvo je prejelo: RAZORI list za odraslo mladino, 1. VI. 3t. 8. Nadaljuje se T. Gasparija vojna povest »Patrulja«, prav tako se nadaljujeio tudi Kiiukčeve prigode (Jos. Bri-narl. izmed nadaljnjih prispevkov vsebuje pestra številka »Koroško Aleluio« (dr. Fr. Mišič), »Mrtvaški čoln« (Rad. Rehar), prirodoslovno kramljanie J. Her-forta. »Sin poldrugouhca«, prevod iz bolgarščine »Kitajski slavčki« (A. Karaliičev), »Simplon« (dr. P. Brežnik), Letalstvo in šola. »Razori« stanejo celoletno din 50.—. 2IKA, družinski list. 1. IX, (apr.—maj). Dvojna številka vsebuje med drugim. konec A. lngoličevega potopisnega kramlianja »S splavarji po Dravi in Donavi«, Fr. Bevka črtico »Pojdi hčeilca, na pot«, Fr. Mistrala »štiri vprašanja«, »Morske pošasti« ia zanimiv drobiž. Celoletna naročnina din 25.—. ILLUSTRIRTE ZE1TUNG LEIPZIG št. 4858 vsebuje poleg običajnih rubrik in aktualnih dnevnih dogodkov v sliki in besedi prispevek italijanskega maršala Badoglia o bitki ob jezeru Ašangi Iv Etiopiii). Stiristopetdeset-letmci roistva velikega prosvetnega borca za reformacijo Ulricha v. Huttena ie posvečen poseben članek. Z ozi-rom na novi roentgenološki institut v Liubljani bo zanimal prispevek o roentgenologiji v službi zdravljenja rakastih obolenj (s slikami iz instituta v bolnici R. Virchova v Berlinu). PRAKTIČNE NOVOTE Izboljšana mala kuhinjska tehtnica Za hitro odtehtanje manjših količin bo gospodinja rada uporabila merilno čašo, ki je vedno pripravljena za uporabo in ki ji pokaže z lestvicami na notranji strani težo moke. sladkorja, zdroba, dišav in drugih stvari, kakor jih zahteva kuharska knjiga. Ta mala tehtnica se je zavoljo svoje praktičnosti v gospodinjstvih zelo razširila in v malih gospodinjstvih utegne nadomestiti vsako drugo tehtnico. 2 njo 0 0 4 je mogoče stehtati količine od 5 do 250 g in tekočine od '/» do "4 litra. Sedaj so jo še izpopolnili, tako da ima posebno lestvico tudi za maslo, ki ga je mogoče stehtati do količine 150 g. Način za tehtanje masla je zanimiv in predvsem tehtnice ne maže. Cašo nalijemo namreč do ničle lestvice za maslo z mrzlo vodo, potem damo maslo v to vodo. Voda se dvigne tem višje, čim več smo dali masla vanjo, koščki masla plavajo na vodi in po višini vode na lestvici odberemo težo masla. Važno je to, da se pri tem tehtanju ne spremenita niti okus niti trdnost masla. Tehtalno in merilno čašo ki je iz pločevine, lahko umijemo v vroči vodi in ni se nam bati, da bodo napisi pri tem izginili. Pač pa se moramo pri tem izogibati vode, ki bi vsebovala sodo. ZLOGOVNICA P i n g u i s I • 1 2 3 4 6 6 7 h 9 10 n 12 13 14 15 Sestavi iz naslednjih zlogov: a, bi, ca, ci, če, de, dol, dolf, gi, gin, ja, ja, ja, ka, ka, ka, ko, le, len, li, 11, lo, lu, me, mi, mo, na, na, ni, ni, nje, nje, no, no, o, ob, pa, pa, pla, ra, rav, rec, ri, slo, spo, sr, ša, šče, ška, ta. te, ter, ti, to, va, ve. za, za, za, za, že, ži: besede, ki pomenijo vodoravno: 1) egipt. bog + časovni veznik + kratica za molibden, 2) kravin mladič '-i- deležnik glagola »zadeti«, 3) krdelo, trop -f ime Retz po izreki + prepiri. 4) franc. pridevnik »plat« po izreki + obll-zovati -f predlog z 2., 4. in 6 sklonom, 5) ime grške črke »n« -I- srbečica + druga oblika za franc. »ici« (tu) 6) cunja + vzemi +kajenje, 8) divji psi na Korčuli, 8) del zajca, 9) prostonarodna oblika imena Helena, 10) matematik. . . van Ceu-len, znan po številu »pi« -I- del mesta Oslo 4- oče redovnik, 11) polovična žica 4- dolžnost preveza 4- os. zaimek množ., 12) okrnjen škaf 4- vas v občini Sodražici na podnožju Travne gore. kjer se je rodil pravnik Andrej Luschin, vitez Ebengreuth (1807—79). oe največjega avstr. nimuzma-tika -f medmet, tudi kratica za numero, 13) najljubkejša divjad, ki nima celo med našimi kmeti mnoso soražnikov (Lokar, Lovski slovar 80—84) -I- medmet in predlog + bodica pri čebeli. 14) obstanek 4- hodali cvamplji krelji 15) jaz (srh ) 4-angleški brinovec + prostonarodna pritr-dilnica N a v p i k 1) zadnja postaja na Gorenjskem znana po mamutski skakalnici. 2) aerodrom + krma za živino 3) čaša. kupica + zamenjava * prikladen za kazanje 4- star naziv za slovansko pleme + Evgenij — (Puškinov junaki 4) žen° despotov 4- klice 4- čepica pokrivalo kučma. -I- deležnik od »zadolžiti« 51 preskrba z motori 4- nazivje nazivnslnvje 8» Hitler + razprava pred sodiščem 91 lomovt-na Ltižiških Srbov — Za pravilno rešitev je razpisana ena nagTada v obliki slovenske kniigp Rešitve je treha poslati na uredništvo »življenja in sveta« najkasneje v osmih dneh Z A S I S T R E GLAVE 394 Dediščina Stir bratie so podedovali do svojem očetu neko vsoto v štirih enakih delih Najstarejši brat se ie odpoveda* svoiemu deležu ostali trije so preieli toliko preko 7000 din kolikor bi drugače preieli pod 7000 din. Kolikšna ie bila dediščina' R e S i t e v k št 390 flgra s kartami) Ednico vsote ki jo dobiš povečaš za 4 ln rezultat odšteješ od 10 ozir 20 Razlika nam da vrednost karte Barvo lahko ugotovimo na ta način da hitro prelistamo šop in izberemo Iste vrednosti drugih kart. Rešitev k št 391 (Avto na razpotju) Vozač je postavil Kažipot pokonci tako, da je kazal ustrezajoči napis proti kraju, iz katerega se je bil pripel 1al Rešitev k št 392 (Hruška in jabolko) Dodati moramo 2 slivi Rešitev k št 393 (Krogla iz peska In olja) Kroglo je položil v vodo Pesek se Ja usedel, olje pa se je dvignilo na površje SS \ A N M Rešitev problema 237 1 Tc4—cl 1 grozi Tal 4- D X T 3 Rb6 mat 1 . . Lh4—f2. 2 Tel—c5!! in mat v naslednji potezi 2 L X c5. 3 Lb5 mat ali 2 T X c5 3. Sb6 mat UREDNIK rVAN PODR2AJ — TELEFON 81 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV - IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI PREDSTAVNIK FRAN JERAN. Uredništvo in uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 Mesečna naročnina Din 4.—> po raznašalcih dostavljeno Din 5.-