Poštnina plačana v gotovini Štev. 14. Posamezna številka stane Din 1.—. Letnik DL DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj. Kaf nam nudi pogodba z ltalifo. Bodimo načelni! Naletiš na znanca, ki ga poznaš kot krščansko mislečega delavca ali nameščenca. Vsaj tako sodiš po njegovem udejstvovanju v katoliški prosveti ali druščini, v kateri se giblje. Ko pa vprašaš, kje je organiziran kot delavec, pove: »V marksistični strokovni organizaciji.« Če ga povprašaš, zakaj je pri njih — in ali mu nudijo mogoče marksisti več kot pričakuje od krščanskih strokovničarjev — ne bo mogel odgovoriti pritrdilno. Navsezadnje ugotoviš, da je pri marksistih radi podpornega fonda, v katerega plačuje na teden po 8 Din. Pa ni samo to. Pretekla leta, ko je vladal v Jugoslaviji nacionalistični režim, smo lahko videli, kako so se lovile cele skupine delavstva od ene organizacije do druge, posebno pri javnih uslužbencih. V zasebnih podjetjih je bilo isto opaziti tudi v normalnih časih. Uslužbenstvo tega ali onega obrata je prešlo že strokovne organizacije vseh smeri, pa izgleda, da nikjer ne najde miru in usidranosti. To so nezdravi pojavi, ki povedo, da slovensko delavstvo ni načelno močno in krepko, da ni zrelo, da ni dosledno, kot bi bilo treba. Ce bi bil vsak delavec načelno zaveden in dosleden do skrajnosti, bi moral vedeti, kje mu je mesto, katera strokovna organizacija zastopa njemu enaka načela in nazore. Če bi bil vsak delavec ali vsaka delavska skupina zavedna, potem ne bi bilo tega nihanja in kolebanja od enega do drugega. Delavstva ne bi mogel zamajati vsak vetrič in ne ukloniti vsak pritisk. Pogosto je ta ali oni organiziran pn idejno nasprotni skupini le vsled terorja, ki ga izvaja ta skupina nad njim. Ta teror je v ogromni večini v škodo naše smeri, smeri krščanskega strokovnega gibanja. Posebno se dogaja to pri delavstvu, ki šele nastopa delavsko življenje, ki prihaja iz kmetije v tovarno. Takega novinca in nezavedneža najlažje ukloni marksistični teror. Ali je tega treba? Ali je mar zatajitev prepričanja pri dotiku z nasprotnikom čednost za krščanskega človeka? Ali smo res tako slabi, da se ne upamo upreti terorju drugih? Ali se ne zavedamo, da je ta tuji pritisk votel in I da so ti, ki izvajajo nad nami pritisk, le navadni ljudje, ki nam prav nič ne morejo, ki nam predvsem ne morejo prav nič, če v katoliški deželi, kar je Slovenija, brez strahu izpovedujemo svoje krščansko prepričanje in se vsled tega prepričanja pridružimo krščanskemu strokovnemu gibanju. Vedimo že enkrat, da se moremo v organizaciji vedno uspešno upirati, ne le pritisku podjetnikov, temveč tudi pritisku ljudi, ki so naši sodelavci, pa mislijo drugače kot mi. Zadnji čas je, da postanemo zavedni in načelni tudi kot delavci. Če so trenutno nezdrave razmere v tem oziru, so krive seveda tudi organizacije, ki so orale med delavstvom. Mesto, da bi bile nasproti članstvu jasne in vzgajale v njem načelno stran, so to opuščale in se raje predajale meglenosti. Vsaki smeri je glavno in vse, da ima organiziranih čim več ljudi. Toda kaj pomaga to! V času preizkušnje ne-značajneži in nevzgojeni člani odpadejo. Demagogija in licitiranje s tem, kdo je bolj delavski in kdo je bolj radikalen ter ekstremen, ima slabe in škodljive posledice. Krščanski strokovničarji, organizirani v Zvezi združenih delavcev, se tega dobro zavedamo.Zato pa tudi hočemo čim več značajnih in iskrenih krščanskih strokovničarjev, ki ne bodo to samo danes ali jutri, temveč tudi potrišnjem in vedno. Že v zadnji številki našega lista smo poročali o sklenitvi pogodbe med našo državo in Italijo. Opozorili smo, da je pogodba predvsem gospodarskega značaja, ima pa velik pomen tudi za življenje naše narodne manjšine, ki se nahaja pod Italijo. O pogodbi ne bi ponovno pisali, če ne bi časopisje nekaterih političnih struj, ki slučajno sedaj niso na vladi — med temi listi mislimo tudi »Delavsko politiko«, pisalo o pogodbi ne samo omalovažujoče, temveč sploh v smislu, da je za našo državo škodljiva. Socijalisti pravijo, da je škodljiva predvsem radi tega, ker smo jo sklenili s — fašisti in na lastno pest, brez botrovanja socijalno-komunistične fran-coskve vlade. Če pa položaj, ki je nastal sedaj po sklenitvi pogodbe, trezno premo-trimo, vidimo, da nam prinaša izredno velike gospodarske koristi. Te so bile pač v prvi vrsti merodajne, da se je naša država spustila v pogajanja z Italijo. Naša italijanska soseda je bila do izvajanja sankcij naša največja odjemalka. Zlasti za Slovenijo je bil italijanski trg življenjskega pomena. Izvažali smo tja predvsem les in živino. Kaj je pomenila izguba tega trga za naše gospodarstvo, smo videli potem, ko so nastopile sankcije. Na tisoče Za rdečimi sodrugi so naši delavci kar naenkrat dobili še novega »prijatelja«. To je tednik »Neodvisnost«, ki je začel izhajati v Mariboru koncem lanskega leta. Spočetka je »Neodvisnost« res skušala biti »neodvisna«, to se pravi, kritizirala je vse povprek in nad vsako stvarjo godrnjala; nenadoma pa je pred kratkim časom prejadrala v tabor slovenskih mač-kovcev ter se proglasila za njihovo službeno glasilo. S tem je postala ob enem glasilo »slovenskega delavsko-kmečkega pokreta«, kakor se naši mačkovci sami sebe naziva jo, in kar naenkrat je odkrila svoje toplo srce tudi za slovenskega delavca. Zlasti v zadnji svoji številki se dobrika našim delavcem ter se jim na vso moč ponuja. Menda je imela slabe izkušnje na kmetih, kamor se je podala po svoji spreobrnitvi v velikem številu izvodov. Naši kmetje pa so kmalu spoznali srako v pavovem perju ter jo zavračajo povsod. Sedaj se je začela vsiljevati delavcem. Nekje bi se rada vsidrala, pa misli, da bo šlo to najlažje v delavskih kro- »Delavska politika« se je zopet začela z vso vnemo »vojskovati« po Španskem in mariborski rdeči generalni štab vodi vojsko s samimi uspehi. Zmaga* za zmago se vrsti, po por strani in več riskirajo mariborski sodrugi v svojem glasilcu, da bi podprli rdeče prijatelje v Španiji. Če to španskim rdečkarjem kaj zaleže, zaenkrat še ne vemo. Vemo pa iz poročil strogo objektivnih angleških časopisov, kako izgleda rdeča vzajemnost v sami Španiji. Tudi belgrajska Politika, ki tako rada trobi v marksistični rog in slavi španske republikance, je prinesla slično poročilo o razmerah v rdečem taboru, kjer se gledajo kar tri stranke, kakor pes in mačka. Do-čim se vršijo na madridski fronti siloviti boji ter se rdeči jedva še držijo pred napadi Francovih čet, bili bi pa že zdavnaj strti, če jim ne bi pomagale čete prostovoljcev vseh narodov, pa držijo Katalonci še vedno roke križem. V Kataloniji, ki jo naša »Delavska politika« proglaša za sovjetsko Rusijo in Mehiko za najbolj rdečo državo na svetu, imajo armado 170.000 izborno izvežbanih in oboroženih mož, ki pa hodi vsak dan samo na vežbe v okolico Barcelone; na bojišče pa se je podal v Madrid samo en bataljon, pa še ta se je tam tako obnašal, da so ga poveljniki Madrida nemudoma poslali zopet nazaj v Katalonijo. Valencijska vlada pošilja v Barcelono eno prošnjo za drugo in zahteva vojni materijal ter vojaško pomoč. Katalonci pa vsako prošnjo vržejo v koš ter še niso poslali na fronto niti ene patrone. Nasprotno, zadržali so ves vojni materijal, ki naših lesnih obratov se je ustavilo, tisoči in tisoči delavstva so izgubili kruh. škoda, ki jo je utrpelo slovensko gospodarstvo, gre v stotine milijonov. Nova pogodba nam daje možnost, da si italijanski trg znova pridobimo, uživali bomo na ta-mošnjih tržiščih tiste ugodnosti, ki jih imata Avstrija in Madžarska, le da bomo tja še lažje dobavili blago, ker je naša valuta nižja, kakor v omenjenih dveh državah. Naša lesna trgovina bo zopet cvetela, gozdno delavstvo bo prišlo do kruha, kmet zopet do denarja. Druga važna pridobitev, ki jo pogodba prinaša, je izboljšanje neznosnega položaja naših rojakov, ki se nahajajo pod italijansko oblastjo. Pol milijona Slovencev ni imelo dosedaj pravice do svoje besede ne v cerkvi, ne v šoli in skoraj tudi ne več na cesti. Po no- vi pogodbi bo Italija primorana dati našemu jeziku več svobode. Če bo Italija določbe pogodbe izvajala, potem bo postalo življenje našega naroda zopet znosno. Ti dve pridobitvi sta že pač sami na sebi toliko vredni, da se je naša država spustila v pogajanja z Italijo. Sklenitev pogodbe je velik uspeh sedanje vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. gih. Pa se »Neodvisnost« moti, četudi prinaša sedaj članke raznih samozvanih voditeljev »delovnega« ljudstva. Z delovnim ljudstvom imajo ti voditelji samo to zvezo, da bi radi po njegovem hrbtu splezali na površje ter se v političnem življenju uveljavili. Mi delavci pa vemo, da dela »Neodvisnost« tudi v naših vrstah račun brez krčmarja. Tudi mi vemo ločiti zrno od plevela in vemo, kaj nam lahko ta listič in gospoda, ki ga izdaja, nudi in kako nam hoče pomagati. Zato pa se »Neodvisnost« presneto moti, če misli, da jo bomo sprejemali ter še povrhu plačevali drago naročnino. Če nam jo že pošilja mariborska gospoda zastonj, potem še gre, bomo imeli vsaj nekaj papirja, saj izgleda časopis na zunaj kot velika plahta. Brali je pa prav gotovo ne bomo, četudi jo dobivamo zastonj, še manj seveda sami naročevali in plačevali. Pač pa bomo gledali, da izgine iz naših vrst list, ki se nam vsiljuje s tako prozorno tendenco, kakor to dela »Neodvisnost«. so ga poslali španskim rdečkarjem na pomoč Sovjeti, pa so ga izkrcali v Barceloni, ker še niso poznali položaja. Ta materijal obstoja iz več sto tankov in letal in na stotine baterij topništva in ogromnih količin municije. Sedaj Rusi ne dirigirajo svojih ladij nič več v Barcelono, ker vedo, da bi Katalonci ničesar ne poslali na fronto. Dočim se vršijo na fronti od Malage do Madrida noč in dan srditi boji, pa vlada na 170 km dolgi meji, kjer se dotikata od generala Franca zasedeno ozemlje in Katalonija najlepši mir in niti en strel iz puške ne pade. Zastonj prosi Valencija Barcelono, naj napravi ofenzivo na severu, ki bi na mah spremenila položaj na vseh gojiščih ter spravila Franca v velikansko stisko. Barcelona ima za vse to gluha ušesa. Vzrok vsega tega pa je, da so se polastili v Kataloniji vse oblasti anarhisti, ki smatrajo socijaliste in komuniste za hujše sovražnike, kakor pristaše generala Franca. Anarhisti sedaj čakajo, da bo Franco strl in pozobal španske rdečkarje, potep pa se bodo sami začeli s Francom pogajati. Kot pogoj za medsebojen mir bodo zahtevali avtonomijo Katalonije, katero hočejo sami upravljati. Ker imajo dobro številno armado, ki je sijajno oborožena z zadržanim ruskim orožjem, jim bo Franco vsaj začasno gotovo ugodil. Tako izgleda na samem Španskem rdeča skupnost. Zastonj zbirajo sodrugi po celem svetu milijonske podpore zal špansko vojno, če pa se španski sodrugi, še sedaj v očigled največje nevarnosti ne morejo med seboj pobotati. Naš Okrožni orad v leta 1936. Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani je izdalo računski zaključek za leto 1936., v katerem pa je podano samo poslovanje bolniškega zavarovanja, ki izkazuje Din 298.021 prebitka. Za poslovanje nezgodnega zavarovanja sestavlja računske zaključke Osrednji urad v Zagrebu. Bolniško in nezgodno zavarovanje sta me dseboj ozko povezani. Bolniško zavarovanje opravlja del poslov nezgodnega zavarovanja v prenesenem delokrogu. Za te posle prispeva nezgodno zavarovanje po statutu ustrezni del k upravnim stroškom bolniškega zavarovanja. Višino povračila določi Osrednji urad kasneje, ko je sestavil računske zaključke obeh vrst zavarovanja na območju cele države. Istočasno določi Osrednji urad tudi delež, ki odpade na posamezne okrožne urade za pokritje primanjkljajev pasivnih okrožnih uradov. Zbog tega se prvotni poslovni prebitek OUZD zmanjša, ker mora ljubljanski OUZD prispevati za kritje pa-siv drugih okrožnih uradov. Centralizacija samo velja in velja. Leto 1936 je bilo, kar tiče števila zavarovancev, ugodno. Povprečje zavarovancev je znašalo v letu 1936 85.917, v letu 1935 79.263, torej lani za 6.654 več. Tudi povprečna dnevna zavarovana mezda je v letu 1936 narasla od Din 22.39 na Din 22.57. Zaradi tega so bili dohodki za Din 3.8 milijona višji kakor v letu 1935. Na dohodke so neugodno vplivala številna mezdna gibanja, ker stavkajoči za čas ustavitve dela niso bili prijavljeni, mnogi pa so neposredno po začetku stavke stopili v stalež bolnih. V zdravstvenem oziru je bilo leto 1936 neugodno. Odstotek bolnikov je znašal skozi celo leto 2.92% (lani 2.79%). Zaradi visokega staleža bolnikov so bili vsi višji dohodki v celoti izčrpani. Ne samo, da so dosegle izplačane dajatve, zlasti hranari-na in druge neobičajno višino, temveč je urad zbog visokega staleža bolnikov izgubil precej tudi na prispevkih, ker se za čas bolezni prispevki ne predpisujejo. V letu 1936 je ljubljanski OUZD izplačeval višje podpore iz naslova bolniškega zavarovanja v obliki podaljšanja podporne dobe nad 26 tednov do 52 tednov. Višje podpore v znesku Din 1,062.000 je OUZD do 12. decembra 1936 izplačeval iz rednih tekočih dohodkov. V dobi od 13. oktobra 1936 do konca leta 1936 pa je urad višje podpore in dajatve v znesku Din 252.000 izplačeval iz tzv. likvidacijske imovine. Za primer, če bi se podpore nad 26 tednov izplačevale celo leto iz rednih sredstev, bi znašal poslovni prebitek samo 45.000 Din. Gospodarsko ravnovesje bolniškega zavarovanja pri tako malenkostnem prebitku ni dovolj zavarovano. S tem je najbolj ogroženo izplačevanje podaljšanih podpor nad 26 tednov. Neznaten prebitek v letu 1936 dokazuje, da bolniško zavarovanje le za silo vzdržuje gospodarsko ravnotežje. Prispevki se vplačujejo z velikimi zamudami, posledica tega so visoki zaostanki neplačanih prispevkov. Zaradi tega primanjkuje OUZD sredstev za obratovanje. Iz te slike si pomaga urad s tem, da zadržuje in uporablja denar nezgodnega zavarovanja. 'Dolg iz tega naslova pri SUZORu znaša že nad 11 milij. Din. Z obrestovanjem teh obveznosti je gospodarstvo urada silno obremenjeno. Višina prispevka za primer bolezni je dosegla najvišjo v zakonu določeno stopnjo 7%. Toda tudi ta prispevek ne zadostuje vsem potrebam in zahtevam današnjih izrednih razmer. Pri tako neznatnih prebitkih kakor jih je urad dosegel v zadnjih letih ,ni mogoče dopolnjevati rezervnih skladov, ki naj služijo za izplačevanje višjih podpor (nad 26 tednov). OPOZORILO! Sporočamo, da Meško Hinko, Maribor, ni naš zastopnik; zato nima pravice sprejemati novih ponudb, niti kasirati na naš račun. KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8. Nov prijatelj našega delavstva. Kako izgleda rdeča solidarnost na Španshem. Delavske žrtve snežnega plaza v Karavankah. Na pobočju Storžiča v Karavankah pri Tržiču se je zgodila na velikonočni ponedeljek opoldne huda nesreča. Podružnica SPD je napravila omenjeni dan na pobočjih Storžiča smučarske tekme, na katerih so sodelovali po večini delavci. Skupina udeležencev iz Tržiča se je podala na pot, da bi dosegla pravočasno 1700 m visoko ležeče mesto starta. Ko so bili smučarji 100 m pod startom in so korakali eden za drugim preko Škarje ve peči, jih je naenkrat zajel sneženi plaz. Silovitost plaza je bila tako močna, da je srednji del kolone, 9 mladih mož, potegnilo seboj v prepad in jih je podsul sneg več metrov visoko. Športnike, ki so korakali pred in za srednjo skupino, je pognalo na stran, so se sicer rešili, vendar pa so bili lažje in težje ranjeni. Takoj po nesreči se je podala rešilna ekspedicija iz Tržiča z dvema zdravnikoma na delo. Zdravnika sta nudila ranjencem prvo pomoč in so jih nato odnesli v dolino. Rešilna odprava se je lotila izkopavanja podsutih devet žrtev. Do večera so izgrebli dva mrtva in sicer risarja čevljarske tvrdke »Peko« Mihaela Ovsenek in tekstilnega delavca Rudolfa Plajbes. Radi teme in neprestanih plazov so morali rešilna dela prekiniti do torka zjutraj. Ostali sedmiri podsuti so: 30 letni tekstilni delavpc Vinko Šarabon, 28 letni tvor-niški delavec Slavko Kostanjevec, tekstilni delavec Viljem Plajbes, brat že koj po nesreči izkopanega in mrtvega Rudolfa Plajbes, tekstilni delavec Jožef Mladič, kovaški pomočnik Kristan Cegnar, meščan-skošolski učenec Albert Ahačič in delavec Vincenc Lombar iz od Tržiča sosedne vasi. šili najnovejšega Roosveltovega zakonskega predloga, katerega je predložil poslanski zbornici, da bo lahko poslal v pokoj vse člane tega sodišča, ki so dopolnili 70 let. Vrhovno sodišče mu je sedaj odobrilo celo vrsto zakonov, med njimi tudi zakon o socijalnem zavarovanju, o minimalnih plačah za ženske, o prepovedi otroškega dela v tovarnah. Velike stavke v Združenih državah v avtomobilski industriji še vedno trajajo. Pri Chryslerju, kjer stavka okrog 50.000 delavcev, pogajanja ugodno potekajo ter bo prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe. Ostale avtomobilske tovarne pa se v pogajanja še niso spustile. Sedaj je prijel inicijativo sam predsednik Roosvelt, ki hoče ta spor čimprej odpraviti. Vestniftc ZZD. Kovinarji. Jesenice. Kakšna je nova pogodba? Vsak delavec jo je prejel. Že med mezdnim gibanjem je lahko vsak videl, da gre za popolnoma nov sistem. Jedro te pogodbe je v tem, da se je vse delavstvo porazdelilo v osem skupin in da ne vsebuje akordnih postavk, kakor so jih vse prejšnje pogodbe. Osnovna mezda je za vse delavstvo enaka. Razliko v zaslužku napravi šele skupinska doklada. Akordni zaslužek pa je po pogodbi zajamčen s 15 odstotki nad skupinsko mezdo. Pogodba tudi uavaja pridnostne premije, kar pa je bilo tudi že prej. Večina režijskih delavcev je to premijo prej dobivala, eni več, drugi manj — po presoji obratovodstva — tako bo tudi sedaj. Premija se daje po največ 15% na skupinsko mezdo. Z novo pogodbo je ukinjena stanovanjska doklada. Tovarna si tega denarja ni prilastila, nego je predlagala, da se uvede lokalni pokojninski fond, kot nekak priboljšek jeseniškim upokojenim delavcem. Sporazuma pa v tem še ni. Za ta čas, dokler se ne stvori sporazum, za kaj se bo ta znesek uporabil, pa se bo nalagal pri Bratovski skladnici. Nova stvar v pogodbi pa so delavski dopusti. Povprečno pride na vsakega delavca 4 dni v letu. Kako je s temi dopusti, bomo še poročali, kakor tudi o poteku pogajanj in o vseh važnejših točkah pogodbe. Pogodba je stopila v polno veljavo 15. februarja z vsemi dobrimi in zlemi posledicami. Izvajanje pogodbe bo pa pokazalo še marsikatero nejasnost, ki jo bo treba z obojestransko dobro voljo odpraviti v interesu mirnega sožitja in ustvarjanja obeh pogodbenikov. Stavbinski delavci. Pogajanja za kolektivno pogodbo. Ker dosedanja pogajanja niso privedla do ni-kakih pravih rezultatov, se je ta teden — od 30. 3. do 3. 4. — sestala pri zadnjih pogajanjih določena paritetna komisija. Komisija zaseda dnevno in mora svoje delo končati do pondeljka 5. aprila, ker se bodo takrat vršila zaključna pogajanja, če bo v paritetni komisiji prišlo do pozitivnih sklepov. O stvari bomo obširneje spregovorili v prihodnji številki »Delavske fronte«. Medvode. Malo kasni smo, pa nič ne de, saj se polagoma tudi daleč pride. Ko smo ustanovili organizacijo, nas je bilo komaj pet članov, danes pa naša podružnica že šteje do 50 članov. Delo in vztrajnost vse naredi! Pred kratkim smo imeli občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Izbrali smo si tudi delovni odbor in sicer: predsednik Krmel Franc, podpredsednik Rihar Franc, tajnik Peternel Ivan mlajši, blagajnik Verbič Ludvik, odborniki: Beraldi Alojz in Ferber Franc, za preglednike računov Košenina Jože in Peternel Jože mlajši. Izvoljeni odbor nam jamči, da bo organizacija šla po svoji začrtani poti, to je za dobrobit svojih članov na temelju krščansko-socijalnih načel. Jesenice. Sezona je pred nami. Gibanje stavbinskega delavstva bo postalo dokaj živahnejše. Ni se nam treba več bati hudega mraza. Mnogi brezposelni delavci že težko čakajo, da se bo pričelo delo v polni meri. Kljub temu, da je pri tvrdki zaposlenih 700 delavcev, jih je še mnogo, ki nestrpno pričakujejo zaposlitve. Tudi takih je precej, ki so že delali, pa imajo dopust. Ti vsak dan hodijo v pisarno v Krekov dom spraševat in prosit za delo. — Navajam vam primer, ki je zelo pretresljiv. Neki delavec je dobil pri tvrdki zaposlitev. Ko je začel delati, ni imel ne denarja, ne hrane, ne stanovanja. Moral si je pač pomagati, kakor je vedel in znal. Izprosil si je v Ljudski kuhinji brezplačno hrano. Ker v pol ure — opoldne namreč delajo do 32 in začnejo že ob pol enih zopet delati — ni mogel opraviti, mu je palir, pri katerem je delal, zagrozil, da ga bo odpustil. Naša organizacija je pismeno prosila dotičnega palirja, da da dotične-mu delavcu dopust do ene ure. Delavec je obljubil, da bo pozneje delal od pol ene, ker bo dobil prvo plačo in si bo potem lahko poiskal stanovanje in plačal hrano. Drugi dan je bil dež in ker se navadno v hudem dežju ne more delati, dotični delavec ni šel v službo. Delat ni šel zato, ker je bil ves premočen že na potu v delo, posušiti pa se ni imel kje. Ko je prišel naslednji dan, mu je palir rekel, da ga ne rabi in da naj gre kar domov. Delavec ga je lepo prosil, da naj ga ne odpusti, ker se ne ve kam obrniti, da je lačen, raztrgan. Palir se je pa zadrl nad njim, da ga to nič ne briga, ali je on lačen ali strgan, pač pa da naj se pobere. Iz obzirnosti to pot imena palirja ne objavimo, toda povemo, da smo toliko obzirni zadnjikrat. Delavec je nato prišel v pisarno v Krekov dom, kjer je v joku potožil svoje gorje. Na kolenih je prosil predsednika, naj mu pomaga, da bo dobil delo nazaj, saj on ni nič zakrivil. Predsednik je šel takoj z delavcem v pisarno, tam je vprašal, kako je bilo, pojasnil delavčev položaj in prosil, da ga sprejmejo nazaj. Pooblaščeni delovodja je dejal, da on tu ne more prav nič pomagati. Končno se je delavca naslednji dan usmilil neki nadpalir in napravil listič, naj ga sprejmejo zopet v delo. Danes je ta delavec srečen, ker ima zaposlitev. — Ali naj vse to mirno prenesemo? To ne-sočutje med delavci in nekaterimi od podjetja ? če vidimo pred seboj klečati reveža, ki bi rad delal, pa ne more dobiti zaposlitve, ali moremo biti brezčutni? Zato apeliramo na podjetje, kakor na njegove višje uslužbence, naj imajo več socijalnega čuta, kakor so ga imeli do danes. Saj so delavci prav tako po božji podobi ustvarjeni ljudje, ki dostikrat več občutijo, kakor pa oni, ki imajo več sreče in so prišli do boljšega kruha. Jesenice. Prosvetni večer Strokovne organizacije delavcev, ki se je vršil dne 25. marca v dvorani Krekovega prosvetnega doma, je uspel zadovoljivo v moralnem oziru, ne pa tudi v gmotnem. Bilo je sicer lepo število obiskovalcev, vendar ne toliko kot bi bilo pričakovati z ozirom na to, da so sodelovali pri njem skoro sami stavbinski delavci, člani naše organizacije. Razumeti moramo, da za delavca, ki ves dan vihti kramp in lopato, ni lahko se še zvečer učiti in truditi. Zato jim gre vse priznanje za njihov trud in upamo, da bo v drugič tudi od strani občinstva več obiska. Za uvod je imel duhovni svetnik in župnik g. Kastelic govor o potrebi dobre organizacije katoliškega delavstva in delovanja za gmotni in moralni napredek istega. Gdč. Stana Torkarjeva je pred-našala deklamacijo, pevski zbor, sestavljen iz naših članov-stavbincev, je dobro zapel nekaj pesmi, nato pa je bila dobro podana igrica »Vse naše«, ki so jo predvajali tudi naši člani. Naš večer je posetil tudi banski šolski inšpektor g. Štrukelj. Lesni delavci. Dražgoše v Selški dolini. S prihodom pomladi smo se tudi delavci v naši dolini prebudili iz mrtvila. Kmalu bomo prijeli za sekire in žage. Delovne razmere niso rožnate. Lesnih in gozdnih delavcev nas je okrog 200. Čutimo potrebo po dobri strokovni organizaciji, ki bo ščitila naše interese in nam skušala zboljšati naš položaj. Imeli smo sestanek in sklenili ustanovitev podružnice Zveze združenih delavcev. K podružnici je pristopilo takoj nekaj članov. V kratkem bomo imeli večji sestanek, na kar že danes opozarjamo. Vse informacije in pristopne izjave se dobijo pri tovarišu Vinku Frakelj, Dražgoše. Tovariši, v združitvi je moč. Bog živi! Sv. Lovrenc na Pohorju. Tudi mi smo se odločili za »zeleno« ZZD strokovno organizacijo. Priglasilo se je že veliko članov. V nedeljo dne 4. aprila se bomo v širšem krogu porazgovorili, kaj smo in kaj hočemo, Sestanek se bo vršil ob ^9. uri dopoldne v Prosvetnem domu. Prepotrebni smo organizacije in sicer prave in poštene. Zato smo se tudi odločili za ZZD, ker le-ta nam daje polno jamstvo zo pošteno in nesebično delo. V nedeljo na svidenje! Bog živi! Usnjarski delavci. Ljubljana. Tovarna obratuje s polno paro, Bog daj, da bo vedno tako! Naravno, da gremo tudi mi s svojo organizacijo korajžno naprej. Sedaj pripravljamo večje zborovanje, ki bo podlaga nadaljnemu našemu strokovnemu delu. V tovarni imamo nekaj ranljivih točk, katere pa upamo iz-lečiti, ker smo prepričani, da bodo gospodje upravnega sveta in vodstva tovarne za to dovzetni. Fotografi. Ljubljana. Vse članstvo vabimo na sestanek za posnemanje portretov, ki se bo vršil v sredo dne 7. aprila ob 8. uri zvečer v ateljeju Foto-Berthold, Tavčarjeva ulica. Tobačni delavcu Ljubljana. Pretekli teden, v torek