Štev. 3. I zli a j JO. i u 25. vsakega. Stoj celo leto itol leta ."ctrt „ - i Posamezne 15 kr.) Oznanila, L krat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina. mi ve povedati še druge pregovore, ki tudi kažejo, da je naš pregovor resničen? Povsod dobro, doma najbolje. — Ljubo doma, kdor ga pozna. — Dobro doma, kdor ga ima. — Vsaka ptica rada tje leti, kjer se je izvalila, itd. Kaj pravi v Fr. Erjavčevem spisu*) oče svojemu sinu o sreči? Ako želi sreče, prave sreče, naj ostane doma v svojem rojstvenem kraji, v hiši svojega očeta. Kako zdihuje popotnik v znanej pesmi „Popotnik pridem čez goro" po svojej l.jubej domači deželi? Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš?--Zdihujem, vprašam vedno kje — Prijat'lji! k vam želi srce, itd. itd. Ker je torej domači kraj — domovina za nas tolike važnosti, treba je, da ostanemo, če le mogoče v njej, da delamo za njo in ne sanjamo o sreči tujih dežel. Na tak in jednak način se obravnavajo izreki, naj si bodo v vezani ali v nevezani besedi. Kratke in lahko umljive pregovore in izreke naj obravnava učitelj v uri, ki je določena za čitanje. Pri teli mu ni treba dolgega besedovanja, saj obsega mnogo pregovorov goli nauk ali kako resnico, kojej ni posebnega pojasnila treba. V teh slučajih je obravnava zelo prosta in jednostavna. Tako 11. pr. tolmačenje nastopnih pregovorov ne bode delalo učitelju nobednih težav: Kdor laž govori, vso vero zgubi. — Kdor laže, rad krade. — Bogu posojujc, kdor ubožcu kaj podeljuje. — Ves svet. oko božje. — Veselo srce pol zdravja. — Snaga je Bogu in ljudem draga. — Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda, itd. *) Razume se samo po srbi, da se more staviti to vprašanje le takrat, ako je učitelj 28. spis v III. Berilu tudi vže obravnaval. Pis. Daljše in težje pregovore kaže obravnavati vsakega posebej. Tudi ni baš neobhodno potrebno, da bi se obravnavali pregovori in izreki po vrsti, kakor so v knjigi. Nekateri pregovori izražajo jedno in isto misel, a na različne načine. N. pr: Kolikor glav, toliko mislij. — Kolikor glav, toliko pameti. — Kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje zlatov. Komur krajcarja ni mar, ne bode rajniša gospodar, itd. Na to je treba otroke prilično opozoriti. Kaj primerno je tudi napeljavati otroke k temu, da sestavljajo pregovore, ki govore o jednem in istem predmetu, v skupine. Kajpada na najvišji stopinji, kjer je vže precejšnja obilica pregovorov in izrekov njihova last. Postavimo: Napišite vse pregovore o laži in lažnjivcu. (Laž ima kratke noge. Laži je plitko dno. Kdor laže, tudi rad krade. Laž nima rok, a vendar človeku zaupanje raz-dere. Lažnjivec ne sme biti pozabljivec....) Ali pa: Prijateljstvo v pregovoru. (Prijatelja spoznaš v nadlogi, zlato pa v ognji. Prave prijatelje skušamo le v nesreči. Pravi prijatelj ne bo časti, ne imetja kratil, itd.) Na tak način je zbral tudi profesor dr. Sket narodne pregovore v skupine ter jih v svojih srednješolskih knjigah „Slov. Čitanka 1. in 11." kot „narodni zaklad mladini sporočil". Mislim, da bi bilo kaj primerno, ako bi se tudi v Čitanke ljudskih šol, ki se baš sedaj prenarejajo, sprejeli pregovori in izreki v taki obliki. Pri tej priliki nam je tudi omeniti, da bi kazalo po našem mnenji v Čitankah za nižjo, deloma tudi za srednjo stopinjo, nadomestiti nekaj manj umljivih pregovorov z ložjimi, otroškemu nazornemu okrožju bolj primernimi. Zdaj ko imamo vže Slovenci tako izvrstno in bogato zbirko „Pregovorov", katero je sestavil marljivi tovariš Fr. Kocbek, to gotovo ne bode težko. Med 3000 pregovori, koje rečena knjiga šteje, bode se našlo gotovo dokaj lepih in lahko doumnih. Pregovori: Bob v steno metati. — Roka roko umiva, itd. (Glej „Zač".) so sicer lepi, a za nižjo stopinjo ne baš najboljši. „Jabelko ne pade daleč od jablane" (a ne jablani kakor čitamo napačno v II. Berilu stran 21). Ta pregovor ni za otroke, zvečemu za najvišjo stopinjo, če hočem ta pregovor v šoli pravilno razložiti, reči moram tekom obravnave: „Jabelko ne pade daleč od jablane" pomeni: Ivakoršni so stariši, takšni so navadno otroci — dobri stariši imajo dobro, slabi navadno slabo in nravno pokvarjeno deco itd. Ali naj otrokom rečem, da naj skrbe za to, da se njih stariši poboljšajo? Kaj more otrok za to, ako nima dobrih in poštenih roditeljev? Izbacnimo torej ta pregovor iz naših Čitank! Ker govorim vže o pregovorih v naših Čitankah, ne morem si kaj, da bi ne izrekel svojega začujenja nad tem, da „Razinger-Žumcrjevo prvo Berilo" nima niti jednega berilnega sestavka, ki bi sodrževal pregovore in izreke. Lepo in hvalevredno je sicer, da tolmači ta šolska knjiga razne pregovore in izreke kakor: Hudobnež s pregreho zanko si snuje, katera gotovo ga hudo hudo kaznuje. — Močnejšemu vselej obvelja, ne prepiraj se ž njim. — Kdor nevarnost ljubi, pogubi se, itd. na primernih povesticali *) a dobro bi bilo vsekako, ako bi se otrokom tudi v posebnem sestavku, t. j. skupno ponudilo par lahkoumljivih pregovorov. Predno zvršim kratko svojo razpravico, naj še postavim tukaj sem osnutek, katerega so sestavili izkušeni šolniki — pedagogiški klasiki za obravnavo pregovora in izreka v ljudski šoli. Glasi se: I. Na nižji in srednji stopinji naj se tolmači pregovor s pomočjo kake primerne povesti (basni), ki se otrokom kot uvod pripoveduje. O povesti se naj potoni razgovarja in sicer tako, da se najde iz pogovora takorekoč sam ob sebi dotični pregovor. Na srednji *) Jedino ta način tolmačenja ustreza na tej stopinji metodičnim zahtevam. Pis. stopinji ,je treba pregovor, potem ko se je i/, povesti izvel, še bolj natanko pojasniti. Učence je treba tu najprej na naravni ali navadni ter potem na preneseni pomen opozoriti ter ga uporabiti za življenje. 11. Na višji stopinji je postopati po tem-le redu: 1. Pregovor se prečita. 2. Tolmačijo se posamezni, nejasni izrazi. 3. Razloži sc pomen in sicer a) resničen, h) prenesen. 4. Pomen pregovora se dokaže a) z vzgledi iz lastne skušnje, b) iz zgodovine, c) z izreki imenitnih mož in d) z drugimi pregovori in izreki. 5. Pregovor se uporabi na razne razmere praktičnega življenja. — (Nasledki, pouk. opomin.) Konečuo še omenim, da je vestna in natančna priprava za obravnavo pregovorov in izrekov učitelju neobhodno potrebna. „Pregovor jc dober konj, in dober konj treba tudi dobrega jahača" pravi Arabec. Sicer pa je jasno kakor beli dan. da oni učitelj, kojemu se zdi priprava na pouk v obče nepotrebna, tudi v pregovorih ne bode našel mnogo tvarine za obrazovanje razuma in pospeševanje nravstvenega hotenja poučevanje takega učitelja je v obče pomanjkljivo in smelo je postavimo na stopnjo opravila kakega rokodelca. Prav trdi tu Dr. A. Keller:*) „Ohne Vorbereitung ist ein klarer, gedeihlicher, direct dem Ziele zusteuernder Unterricht nicht möglich. Er artet aus in ein planloses Reden über und um den Gegenstand, vergeudet die ohnehin knapp zugemessene Zeit und vernachlässigt die so kostbaren Kinderseelen". *) Ivehroin's „Handbuch der Erziehung und dos Unterrichtes", stran 501. - Slovstvo. Ocer.3. Od Družbe sv. Moliora prejeli smo za leto 1891. šestero knjig, ki so po svoji vsebini tako raznovrstne, da bode vsak ud, in bodi-si katerega stanu koli, v njih našel to in uno, kar ga bode mikalo in zanimalo. Števila družbinih udov se jc tudi letos pomnožilo za 3743, tako da je družba 1. 1891. za vsema imelo 51.827 udov, kar je z ozirom na mali naš narod ogromno število. Pomnožili go se pa udje po vseh kronovinah, dokaz, kako ukaželjno je naše ljudstvo in kako z veseljem sega po knjigah, koje čitati in umeti se je v šoli naučilo. Nadjamo se pa, tla tudi to število še ni najvišje, temveč da bode tudi še v prihodnje raslo tako dolgo, dokler ne bode v vsaki kmetski hiši vsaj po jeden ud. — Da pa to dosežemo, združiti nam bode vse moči, slav. odboru bode skrbeti za dobre, ljudstvu primerne knjige, nam drugim pa bode delovati na to, da se ljudje družbe še bolj poprimejo ter še v večjem številu k njej pristopijo. „Koledar za leto 1892" prinaša poleg navadnih koledarskih rečij popoln imenik vseh udov in več prav dobrih spisov, od kojih so nekateri tudi se slikami ozaljšani. kar moramo s posebnim zadovoljstvom omeniti; kajti ravno po slikah postane spis in knjiga tem mikavnejša. Glede imenika ponavljamo to, kar smo v svojih poročilih vedno trdili, da bi se namreč prav lahko primerno skrčil. Nikakor nismo za to, da se imenik opusti, pač pa za to, da se skrajša, kar se prav lahko zgodi, ako se dosledni) vsa krstna imena pišejo le z jedno ali dvema črkama, in ako se izpuste vse druge tti in tam se nahajajoče prav nepotrebne pritiklinc. Tako bi se privarčila lepa vsotica. ki bi se potem uporabila v to, da se vse knjige brez izjeme sešijejo ali z žico spnejo. Da namreč niso vse knjige sešite, to je jedila največjih napak pri družbenih knjigah in le ta napaka je tudi največ kriva, da se na tisoče knjig na kmetih vže prvo leto potrga in ukouča. Komaj je knjiga prerezana, vže zgube listi vsako medsebojno zvezo in silno ti je paziti, da se ti kar cela knjiga na vse vetre ne razprši. Knjigam vajen človek še to sicer zabrani, vse drugače je pa v kmetski hiši, kjer tako razdejena knjigo le malokdo ve zopet urediti. Kdor med ljudstvom živi, tisti je vse to prav pogostokrat s težkim srcem opazoval, slišal pa tudi mnogokrat ljudi same tožiti, češ, da nevezanih knjig ni moči ohraniti. Zato pa rečemo, da, bi se s to prav neznatno spremembo mnogo knjig rešilo rane pogube. Istotako tudi letos pogrešamo v koledarji prav neradi raznovrstnih drobtinic, zlasti zemljevidnih, statističnih, zgodovinskih in še drugih, kakoršnih na izobilico prinašajo drugi koledarji. Take drobtinice niso le zanimive same po sebi, ampak one so tudi jako poučljive in mi smo prepričani, da bi se ž njimi koledar svojim udom še bolj prikupil. Oskrbeli bi nam pa take drobtinice najložje razni slovenski profesorji. „Fizika", katero je spisal gosp. Henrik Schreiner, ravnatelj učiteljišča v Mariboru, razpravlja v prav lahko umevni in kolikor mogoče poljudni besedi najimenitnejše kemične prikazni, kakoršne imamo priliko opazovati na sebi, v hiši, v kuhinji, v hlevu, na vrtu, polji, itd. Da-si je tvarina vže sama po sebi jako težavna, tako jo vendar gospod pisatelj povsod tako po domače in tako jasno in lahko umevno razpravlja, da bodo knjigo razumeli tudi tisti, ki o tem predmetu še niso ravno mnogo slišali. Posebno vrednost pa ima knjiga tudi še radi tega, ker ima povsod pridjane nasvete, kako nam je v raznih slučajih postopati, da se ovarujemo škode ali pa, da pospešujemo srečo in prijetnost življenja.*) „Večernic" 45. zvezek prinaša več krajših spisov razne vsebine. Pogrešamo pa tudi letos dobre daljše povesti. Odbor sicer vsako leto razpiše darilo za dobro izvirno povest, pa pisateljev, ki bi bili takemu delu kos, ni ravno veliko, in od tod pride, da ni vsako leto primernih ponudb. Mi pa pravimo, da bi si naj odbor v takih slučajih pomagal z dobrimi prevodi iz tujih, v prvi vrsti iz slovanskih jezikov. Pa tudi take redke povesti, ki so bile vže pred davnim časom kje objavljene, bi se smele brez vsakega pomisleka podati zopet narodu, ako mu ugajajo. Tnkaj se namreč ni toliko ozirati na to, ali je povest res izvirna ali ne, ampak v prvi vrsti na to, da dobi ljudstvo dobro povest v roke, povest, ki ga bode veselila in mikala, mu bistrila um, oživljala domišljijo, ter nm po krepkih in plemenitih *) Natančnejo oceno iz strokovnjaškega peresa priobčimo drugo pot. Uredn. značajih blažila srce. Obče pripoznano je, da važni nauki najbolj vplivajo na človeško srce, ako se podajo v obliki lope povesti. Zato pa bodi slav. odboru skrb, da nam vsako leto poda vsaj jedno daljšo povest, bodi-si vže izvirno ali pa iz drugih jezikov poslovenjeno in če treba, z ozirom na naše razmere prenarejeno. Sicer se nam pa tudi dozdeva, da. slovenski pisatelji vse premalo marajo za društvo sv. Mohora in je deloma tudi to vzrok, da ji manjka zabavno-poučnega berila. „Zgodovine" XV. in zadnji snopič opisuje zgodovinske dogodke najnovejšega časa. Po dolgih 17 letih smo dobili v roke celotno delo, s katerim se sme družba sv. Mohora v istini ponašati. Stare-tova občna zgodovina je in ostane kinč vsake knjižnice in še pozni potomci jo bodo z veseljem in s koristjo prebirali. Obseg ogrom-nej tvariui je tako modro odmerjen, da delo ni preobširno, pa tudi no presuhoparno. in ker je tudi jezik povsod lep in pravilen, zato se tudi ta knjiga tako lahko čita. kakor malokatera. Posebno odlična lastnost knjige je tudi ta, da je pisana s tistim svetim navdušenjem, s katerim jo zamore pisati le mož, ki je vnet za svoj predmet, za resnico, za pošten napredek človeštva, za slavo in čast svoje domovine in svojega lvdit. Pri vsem tem pa se nam zgodovinski dogodki opisujejo tako nepristranski, da se nam je kar čuditi. Željo pa, katero smo vže lani izrekli, da nam blagovoli učeni gosp. pisatelj spisati še zgodovino človeške omike, s posebnim ozirom na narode slovanske, ponavljamo tudi letos. Taka knjiga jo zlasti sedaj, ko imamo vže občno zgodovino, postala pri nas velika potreba in bi brez dvoma prinašala obilo koristi. „Življenje" prebl. Device Marije in njenega ženina Jožefa prinaša letos kratke životopise tistih svetih mož in žen, ki so Marijo Devico v svojem življenji posebno častili. „Gospod, teci nam pomagat!" je knjiga z molitvami za srečno smrt. Spisal jo je krški škof Peregrin Pävliö, poslovenil pa duhoven krške škofije. Ker se ravno sedaj začne nabiranje novih udov, zato opominjamo vse svoje prijatelje in sotrudnike, od katerih vemo, da so vsi brez izjeme za napredek in omiko našega naroda navdušeni, da vsak na svojem mestu stori svojo narodno dolžnost. s. „Srce". Založniki slovenskih knjig so se od svojih nemških sosedov še res prav malokaj naučili. Ako izide nemška knjiga tam gori kje v Elbinger- ali Weringerrode, takoj jo naznanjajo vsi domači in tudi inozemski časopisi in ponuja jo pri nas vsak kujigotržec. Če se pa izda pri nas kaka knjiga v „daljni" beli Ljubljani, o kako dolgo trpi, preden se to sploh izve, da bi se pa prodavala še drugod nego v Ljubljani, to pa bi bil pri nas vže prav čudež. Kdor torej pri nas tako bolj po naključbi izve za novoizdano knjigo, tistemu ne preostaja drugega, nego si jo od daleč naročiti. Največ škode seveda vsled tega trpe knjigo-tržci sami, ki le težko in polagoma založene knjige spravijo v denar, kar pa zopet jako slabo upliva na izdavanje slovenskih knjig v obče. -Skrajni čas bi pač bil, da bi se slov. knjigotržci, vže kolikor toliko oživili ter se potrudili svojo obrt povzdigniti, kar bode koristilo v prvi vrsti njim, pa tudi narodu slovenskemu. Nekaj bi se v tem ozira vže zgodilo, ako bi založniki slovenskih knjig doposlali vsakemu slovenskemu listu vsaj po jeden iztis s prošnjo, da se knjiga občinstvu naznani in priporoča, kakor to delajo Nemci, ki svoje knjige ne naznanjajo le v domačih, temveč tudi v časopisih, pisanih v nenemških jezikih. Slovenski časopisi pa bi tako prošnjo založnikom gotovo radi spolnili. Marsikateri bi si še kako knjigo kupil, ako bi se mu le od zanesljive strani priporočala in ako bi vedel, kje in po kateri ceni se dobi. Vse to rečemo z ozirom na žalostne naše knjigotržne razmere sploh, posebej pa še z ozirom na knjigo „Srce", ki je pred dobrim pol letom pri Giontini-ju v Ljubljani zagledala beli dan. Ker je knjiga namenjena naši šolski mladini in je torej prav pripravna za šolske knjižnice, zato bi bilo pač pričakovati, da bi bili zlasti šolski listi o njej hitro poročali. Vkljub temu pa Vaš list, č. gosp. urednik! o njej dosihdob še ni črhnil niti besedice, kar gotovo mora imeti svoj vzrok.*) Knjiga „Srce", katero je v laškem jeziku spisal Edmondo de Amicis, je hitro tako zaslovela, da je closedaj doživela vže mnogo izdanj — zdi se nam, da vže čez 60 — ter se je tudi preložila na vse evropejske jezike. Pri nas je prvi na to slovečo knjigo opozoril Jož. Stritar, kojemu je toraj tudi prelagateljiea gspdč. Janja Miklavčič, učite *) Res da, vsaj knjige še do danes nismo dobili pred oči, dasi smo celo vže založniku pisali radi nje. Uredn. Ijica v Št. Vidu nad Ljubljano, slov. prevod posvetila. Reči moramo, da ta knjiga po vsej pravici zasluži ime „zlata knjiga", kakor jo imenujejo Lahi, in,želeti je, da jo čita in čita vsak otrok ter si zlate nauke v knjigi vtisne globoko v svoje srce. To pa se bode le zgodilo, ako skrbimo, da se knjiga med našo mladino povsod prav udomači. Naj bi torej ne bilo pri nas šolske knjižnice, v kateri bi se ne nahajala tudi le-ta knjiga in sicer v več iztisih. Pa tudi za darila je ta knjiga kakor nalašč. Sicer pa bodo tudi odrasli knjigo eitäli z veliko koristjo ter si tako blažili srce. O vsebini knjige nadalje ne bodemo govorili, le toliko rečemo, da je prevod prikrojen našim razmeram in da je tudi jezik povsod pravilen in lahkoumeven. Če bi pa kaj želeli, bilo bi to, da se pri naših otrokih ohrani stara in v narodu globoko ukoreninjena navada, da namreč otroci svoje stariše in druge predstojnike vičejo, bodi-si, da so navzoči ali ne. Reči moramo, da novejša od Nemcev sprejeta „kultura", vsled katere otroci očeta in mater tičejo, našiui slov. otrokom prav slabo pristoja, oni se kažejo v kožuhu te „olike" prav nerodni in neokretni. Zato pa tudi ne mislimo, da naši slovenski mladini ne bode na kvar, ako se v knjigah, jej namenjenih, držimo staro-slovenske navade. Kdor pa najde, da kažejo otroci do svojih starišev večje spoštovanje, ako jih „tičejo", nego če jih „vičejo", kdor misli, da je „stariše tikati" bolj fino in gosposko, jih „vikati" pa bolj kmetsko in neolikano, tisti naj svoje otroke uči in vadi, kakor mu drago. Mi vsaj bodemo se držali vedno stare slovenske navade in bi želeli, da se te navade drže tudi vse slovenski mladini namenjene knjige. Sicer pa smo gospodični prelagateljici prav hvaležni na trudu, kojega je s knjigo imela in ji iz srca želimo, da postane njena knjiga pravi „vademecum" slovenske mladine. Knjiga ima četiri zvezke in se dobe vsi skupaj za 80 kr., brez poštnine, pri Giontini-ju v Ljubljani. v. „Zabavna knjižica". Anton Kosi, učitelj v Središči, se vže več let prav močno trudi, da bi nabral in priredil naši šolski mladini primernega berila. Dosihdob nam je podal tri zvezke legend, o katerih moramo reči, da so učencem kaj priljubljeno berilo. Oni torej tudi z velikim veseljem segajo po njih. Ravnokar pa je tovariš gosp. Kosi začel izda vati „Zabavno knjižico", katere prvi zvezek smo te dni prejeli. Poleg raznih prav mičnih pripovedk, katere je ali sam zapisal ali pa po slovenskih časopisih nabral, je v knjižici - še nekaj drugih drobtin in smešnic. Pripovedke zbrane so prav skrbno in so tudi po svoji vsebini take, da otroke posebno zanimajo. Le toliko naj omenimo, da bi bilo tu in tam kazalo, kako besedo predrugačiti, kakor n. pr. mesto besede „hudič" bi se bila lahko vzela beseda „vrag" ali „peklenšček". Isto tako nimajo latinska in nemška imena v knjigi, namenjeni otrokom prav za prav nikakega pomena. Kar se pa smešnic tiče, smo pa tega mnenja. Vsaka dobra šala mora imeti nekaj soli v sebi, drugače je, kakor pravimo, neslana jed. Za take šale je pa treba vže nekoliko bolj zrelega uma, nego ga nahajamo pri otrokih. Zato se pa tudi kaj lahko zgodi, da otroci šale ali celo ne umejo, ali pa krivo tolmačijo, kar jim je pa gotovo bolj na kvar nego na korist. Mi torej po svojem nikakor ne merodajnem mnenju mislimo, da bi bilo bolje, ako bi se smesnice popolnoma opustile, ter bi se nadomestile s kakim drugim, otrokom bolj primernim berilom. Sicer pa „Zabavno knjižico" prav iz srca pozdravljamo in želimo, da bi krepko napredovala ter nam prinašala prav obilo zdrave in tečne hrane naši tako ukaželjni mladini. Naj bi si pač vsaka šola knjižico naročila ter jo potem marljivo posojevala otrokom in tako v njih vzbujala veselje in radost do čitanja. Le tem potom je mogoče, da si izredimo čitajoč narod, kakor so si ga izredili vrli naši severni brati, Čehi! Cena knjižici je 15 kr. vsak zvezek; dobiva in naročuje se pa pri izdatelji in založniku v Središči. x USTovosti. „Zemljepis za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol". Spisal Fr. Orožen, profesor na e. kr. učiteljišči v Ljubljani. I'rvi del. S 13 slikami. — To je naslov ravnokar izšli knjigi katero je tiskal in založil B. Milic, v Ljubljani. Pridržujoč si natančnejo oceno „Zemljepisa" za drugo pot, navedemo le, da je g. pisatelj, kakor to omenja v predgovoru, knjigo uravnal natanko po učnih načrtih osemrazrednih ljudskih šol na Kranjskem, ki se pa ločijo v marsičem od načrtov drugih kronovin glede na razvrstitev zemljepisne tvarine. „Zemljepis" obsega 68 stranij navadne 8° in stoji 50 kr. vezan komad. „Luči." Spisal Anton Funtek. Celje" 1891. Tisk in založba Društvene tiskarne I). Hribar. 127 strani male 8°. — V lepo zvenečem jeziku slika nam pisatelj raznoliko življenje naše ob raznih lučih. Dvajset teh slik je vže prinesel „Ljubljanski Zvon" v zadnjih dveh letnikih, dočim slike 21—30 doslej še niso bilo natisnjene. Cena nevezani knjigi je 70 kr., elegantno vezani 1 gld. 30 kr.; po pošti 10 kr. več, kar se nam ne zdi previsoko, kajti smelo rečemo, da. tipografišld tako elegantna knjiga v Slovencih še ni izšla. „ Od pluga do krone." Z g o d o v i n s k i r o m a n iz minplega stoletja". Preprostemu narodu spisal Jakob Bede nek. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Knjiga, ki je izšla pod tem naslovom, namenjena je, kakor pravi pisatelj v predgovoru, v prvi vrsti našemu preprostemu narodu v pouk in zabavo. Kakor trdimo, daje naši mladini najboljše stoprav dobro, baš tako sodimo tudi o proizvodih, katere naj čita naše preprosto ljudstvo. S tega stališča sodili smo čitajoč ta najnovejši roman in — prečitavši ga, odložili zadovoljni. Sicer bi se morda dalo umotvoru tu pa tam v tehniškem in nekoliko tudi v slovniškem oziru, kaj očitati, toda množica uprav krasnih prizorov in lepo opisovanje popolnoma zatemneva omenjene nedostatke. Veseli smo nove knjige in z veseljem jo priporočamo svojim tovarišem, kajti, kakor je lepa vsebina knjige, istotako odlikuje se tudi po zunanji obliki. Roman „Od pluga do krone" dobiva se pri založnikih v Ljubljani in po vseh boljših knjigarnah ter je cena brošurani knjigi 1 gld. 50 kr., vezani pa 2 gld. -GSÖ- Doneski k zgodovini naših šol. Piše Ivan Strelec. (Dalje.) III. Sv. Marko pod Ptujem. ; Ecl otroke v cerkvi v katekizmu in uaj-Pri Sv. Marku do leta 1810 ni bilo 1 potrebnejšili verskih resnicah. Ravno tako urejene šole, ker je manjkalo potrebnega j je delal še jedno leto njegov naslednik šolskega poslopja ter ni bilo nikjer mogoče 1 Andrej Ledenik. prazne sobe dobiti, da bi se otroci v njej Ker je pa bila potreba šole očividna, poučevali. Po trditvi verodostojnih starih napravil je, kakor je poročal okrajni dekan tarauov je prvi poučeval župnik Matevž v Ptuji, Jožef Frauenberger ddo. 24. aprila 1809 škofij st vu v Gradec, okrožni inženeur vže leta 1805 stavbeni načrt /,a šolo in večjo stanovanje za župnika, ki se je predložil višji oblasti v Gradec; pa čeprav sta župnik in okrožni komisar iz Meretinc storila zato potrebne korake, vendar do leta 1809 ni bilo iz Gradca nobednega odgovora, *) Misel, da se postavi tukaj samostojna šola, se pa ni opustila. Dne i), septembra 1811 umrl je ptujski okrožni dekan Jožef Frauenberger in administrator te dekanije postal je Mihael Oinig, župnik pri Veliki nedelji. On predložil je konsistoriju v Gradec ddo. 23. februarija 1812, naj bi se podrla poddružnica sv. Doroteje v Dornavi, ter se iz njenega gradiva postavila šola pri Sv. Marku. Svoj nasvet podpira s tem, da se cerkev, katera je z opeko krita, itak vže podira, ter da zahajajo ljudje k sv. maši lahko v jedno uro oddaljeno farno cerkev sv. Petra in Pavla, ali pa k Sv. Marku. Zraven še pristavi, da je v dornavskem gradu kapela, glede na katero se je dovolilo, da smejo ljudje v sili tje k sv. maši zahajati. Skofijstvo je dne 12. marcija 1812 odgovorilo, da nima nič zoper ta nasvet, ako občina dornavska v to dovoli.2) A ta pa menda v to ni dovolila, ker se je še istega leta (1812) postavil pri Sv. Marku nov farovž s precej obširno šolsko sobo na severni strani v prvem nadstropji. Toda redni pouk se je pri sv. Marku vže preje pričel. Kakor poroča zapisnik od leta 1812, začel je takratni mežnar in Organist Bern a r d Domanjko takoj po odhodu Francozov meseca februarija 1810, ker slučajno ni bilo kaplana, v kaplanovi sobi starega farovža otroke poučevati. Tamkaj je bila šola le nekaj mesecev. Meseca, maja 1. 1810 prišel je za mežnar ja in organista Blaž Domin k uš iz Ptuja, kateri je šolo preselil iz farovža v mežnarijo. Večjo sobo svojega stanovanja porabil je za učilnico ter je kot samec stanoval v majhni drugi sobi. Tukaj je bila šola do jeseni leta 1812, ko se je preselila v novo postavljeni farovž. Kakšna je bila notranja uredba te šole, o tem nas pouči poročilo K. J. Kellner-ja, naddekana v Ptuji od leta 1812, ki pravi med drugim: „Šola je zraven cerkve. Okrajni komi-sarijat je graščina Meretinska, lastnina nemškega vitežkega reda. Okrajni komisar Alojz ') Knpzoškofijski arhiv v Mariboru. . 2) Knezoškofijski arhiv v Mariboru. Perger. Patron je cesar. Župnik je Andrej Ledenik in kaplan Marko Vanpotič. Učitelj je Blaž Dominkuš. Ta ni samo po mojem, ampak tudi po mnenji faranov, nraven, priden in spreten učitelj (ein wohlgesitteter, fleißiger und nicht ungeschickter Lehrer), katerega župnik po nedolžnem strastno in nalašč sovraži, ter pred ljudmi ponižuje (nur leidenschaftlich und absichtlich von dem Herrn Pfarrer unschuldiger Weise genecket und zum Theil auch vor dem Volke herabgesetzt wird"). Dalje pravi to poročilo: „V šoli se početkom vse nemško pred-naša in le ponavlja slovensko. Šola je vsak dan tri ure, od desetih dopoldne do jedne popoldan. Solo obiskuje 23 dečkov in 7 deklic. Nedeljske šole niso nikjer na deželi tako v redu, kakor pri Sv. Marku. Po letu je ta šola zunaj v gozdu. Jeden del učencev poučuje učitelj v slovkanji in čitanji. drugi del piše pri mizi na tablice. Zopet drugi del stoji v krogu, ter se vadi v računanji iz glave. Po zimi zbirajo se pa vsi skupaj v prostorni hiši nekega kmeta. V poletnem tečaji bilo je 71 nedeljskih učencev, v zimskem pa 99, med njimi so bili ože-njeni možje in žene. Učitelj stanuje v majhni sobici v mež-nariji, zraven katere je nekaj večja soba za šolo. Ta šolska soba meri 2' v dolgosti, l1//' v širokosti in l'/4" na visokost. Okna so 37/ visoke in celo poslopje je leseno. To mežnarijo postavili so župljaui, kateri jo tudi vzdržujejo. Za stavbo nove šole bili ste pred več leti dve komisiji, leta 1812 dne 28. junija pa še tretja. K tej novej šoli morajo doneske plačati: verski zaklad, graščina zgornji Ptuj, Dornava, Bori in dekan ptujski. Občinska šola jc le jedna in sicer v Šturmorci. Tamkaj poučuje posestnik Andrej Štrafela v svoji hiši vsako nedeljo 18 otrok v slovenskem čitanji, pisanji in računanji. Zraven uči jih nekaj katekizma, vse pa brezplačno. K temu pouku zahajajo tudi odrašeni, katerim čita večkrat kaj koristnega iz nemških knjig, kar jim potem v slovenščini tolmači. Med šolo obiskujočimi otroci ni ubožnih, ter imajo vsi potrebne knjige. Papir, tinto in peresa spravi jim učitelj, kar mu otroci povrnejo, drugo šolsko pripravo kupijo pa dotične dominije. Kiajni šolski ogleda je Anton Mlaker, kmet in župan v Zabovcih, kateri je k po-četku in dobremu razvoju šole mnogo pripomogel". Tako dotično poročilo o tej šoli. Zelo pohvalno izraža se tudi zapisnik od 1. 1813. Rekli smo vže, da se je v novo postavljenem farovžu leta 1812 napravila večja šolska soba, ker je bila ona v mežnariji pretesna. V farovžu bila je šola od jeseni leta 1812 do jeseni leta 1830. Kaplan in katehet Franc Dreisiebner, kateri je tukaj služboval od leta 1833 do 1837, bil je za šolo posebno vnet. Nagovarjal je ljudi, da so otroke bolj redno v šolo pošiljali in tako je število obiskujočih otrok 1. 1837 narastlo do 80. Kakor kaže stari zapisnik od leta 1838 do 1839, bilo je tega leta 140 otrok za šolo sposobnih. Ocl teh je šolo obiskovalo 90 učencev, namreč 54 dečkov in 36 deklic. Tudi v nedeljsko šolo hodilo je 32 dečkov in 35 deklic, skupaj 67 učencev. Da v imenovani sobi v farovžu za toliko otrok ni več prostora, se je uvidelo in takratni župnik Andrej Ledenik tirjal je zatorej z sporazumljenjem z gospodi iz graščin Boria, Meretinc, Dornave in Ptuja, da se postavi večja šola. V spomladi leta 1840 podrla se je torej lesena mežnarija pri cerkvi, ter se na istem prostoru postavila nova šola. Stavil jo je gospod Strebl, tesarski mojster v Ptuji, ter jo še isto leto dokončal. V jeseni 1. 1840 je gospod Andrej Ledenik novo šolo slovesno j odprl in učitelj gospod Martin Sleinc začel je v njej poučevati. Koliko je ta šola stala, o tem poročila manjka, le toliko se ve, da je dal jedno tretjinko verski zaklad kot patron, drugo tretjinko dominije in ostalo župljani. Tudi župnik Ledenik dal je k stavi nove šole 300 gld. C. D. pod pogojem, da prepuste župljani izbo v farovžu, kjer se je do takrat poučevalo, vsakratnemu župniku v brezplačno porabo. Učni vspehi so pa po odhodu Blaža Dominkuš-a (I. 1816) menda pojemali; vsaj poročilo okrožnega dekana Meglic Jožefa ddo. 5. aprila 1831 da sklepati o tem. V njem se namreč med drugim bere: „Diese Schule war bisher die schwächste, sowohl an der Anzahl der Schüler, als auch in Ertheilung des UnterrichtesDalje pravi, da je prišel nov učitelj (Martin Šleine), kateri za vse skrbi. Solo obiskuje čez 80 otrok. Le župnik Ledenik ni za šolo vnet, ker ne mara otrok v farovžu. Isti dekan poroča ddo. 19. aprila 1833 graščini v Meretincc, da je 17. aprila ist. 1. nadzoroval šolo. in cerkev ter našel, daje šolska soba v farovžu sicer primerna, vendar naj spravi graščina v njo več klopi, kateder, omaro za knjige, tablo, ter potrebne tabele za pouk. Tudi naj se priskrbi učitelju bolje stanovanje, ter naj se popravi majhna, kapelici podobna cerkev. r) Število šolo obiskujočih otrok je vedno rastlo, tako da se je leta 1845 moralo šola razdeliti in vpeljati poldncvni pouk. Učitelj gospod Martin Sleinc najel si je na svoje troške podučitelja Franca Kotnik a, ki je; dobival letnih 30 gld., stanovanje in hrano. Tako je postala šola dvorazredna. Podučitelj oskrboval je popoldan prvi razred, učitelj pa dopoldne drugega. Zraven šole oskrboval je podučitelj tudi še mežnarsko službo. ------------(Dalje sledi.) ') Dekanijski arhiv v Ptuji. -©•50 Proslava BOOletnice J. A. Komenskega.*) Praga. V Pragi je vže od meseca vinotoka 1890 odbor, sostavljen iz zastopnikov učiteljskih društev ljudskih, meščanskih in srednjih šol, da proslavi spomin tega pionirja novodobnih vzgojevateljev ne toliko s slavljenjem njegovega rojstvenega dneva 28. marcija, temveč s trajnim spominkom Amos-ovega delovanja. V ta namen ustanovil se je muzej Komenskega, v katerem se bodo zbirali njegovi spisi v izvirnem jeziku, kakor tudi v prevodih raznih pisateljev in kolikor moči v vsakoternih izdajah. Razun tega obsegal bode muzej Komenskega tudi podobice, katere je Komensky za njegove dobe jedino le sam risal za učilnice, njega rokopisi, njega životopisi, sliko, podobe mest, kjer je živel, študije o njegovem stremljenji, iz kratka vse, kar se tiče njegove osebe in delavnosti. Potemtakem treba bode marsikatere stvari nakupiti in zato so dovolila učiteljska društva denaren prispevek za tri leta (1890—92) in odbor se nadeja, da tudi od drugod dobi gmotne podpore. Na deželni jubilejni razstavi so 1 tile v paviljonu mesta Prage nekatere reči, darovane za muzej Komenskega, v marciju t. 1. pa so osnuje bogata razstava spominkov Komenskega v Pragi, za katero upa odbor, izprositi na posodo reči iz muzejne, vseučilične, okrajno učiteljske knjižnice in iz obširnih zbirk gospoda prof. tSrnahe. Ravnateljstvo „narodnega gledišča" je obljubilo uprizoriti v predvečer Komenskega slavnostno predstavo, pri katerej *) Pod tem zaglavjem bodemo odslej redno poročali našim bralcem o pripravah in vršitvi Komenskv-jevih slavnostih. Uredn. se bode najbrž igrala neka igra v čisto historiški opravi spisana od Konienskega navlašč /.a izoiuiko dijakov. V spominski dan 28. marcija bode slavnostna akademija, za katero delajo priprave umetniška društva in za katero so drage volje obljubili naj-odličncjši skladatelji prilična dela. Ob vsej tej občnej vnetosti lahko pričakujemo dostojnega po-češčenja v spomin možu, kateri je v svojem življenji, polnem žalosti, goija in bede, imel pred seboj jedini vzvišen smoter: ljudstvu dati tako vzgojo, da bi so vsakdo čutil blaženega, in blažil tudi druge. Praga. Odbor za proslavo J. A. Konienskega v Pragi je imel 13. decembra ni. 1. o navzočnosti zastopnikov vseh šolskih kategorij in društev, skupščino. Predsednikom je bil voljen dvorni svetovalec gospod .1. Weber vit. z Pravomilov. Na tem shodu se je zlasti določil vspored slavnostim, ki se bodo vršile meseca marcija. Sporazumelo seje, da se 2(i. marcija oprizori slavnostna gledališka predstava, 27. akademija v Zotinjem in 28. pa slavnosten shod. — Ceska akademija se pripravlja, da izda pisma in zbrane spise J. A. Konienskega. Tudi češka in moravska društva učiteljska se marljivo posvetujejo, kakö bi se proslavljalo to preznamenito leto. (Ceska akademija znanosti, slovstva in umetnosti v Pragi) je razpisala vže pred jednim letom tisoč gld. za najlepši spis o slavnem Komenskem. Akademija sama pa izda vse jegove spise kakor tudi liste in pisma. Akademija se je pridružila vsem društvom, korporaeijam kakor tudi mestu Pragi v skupno oslavo tristoletnice Konienskega. Upisala se je za ustanovnega člena mednarodnega društva ,,Komenskv" na Nemškem ter bode onde zastopana pri velikej nemškej slavnosti posebnim zastopnikom. (Stavljenje velikega spomenika Konienskega), katerega izvrši češko učiteljstvo s prostovoljnimi doneski v Ogerskem Brodu na Moravskern, je vzelo imenovano mesto pod svojo pokroviteljstvo ter bode sodelovalo pri učiteljskih slav-nostili. V odboru za stavljenje spomenika so a) kot šastni členi: 1. Fr. Bartoš ravnatelj c. kr. gimnazije v Brnu, ud c. kr. češke akademije znanosti in umetnosti. 2. Dr. Celakovsky Jaromir, predsednik osrednje Matice šolske, 3. Jan grof Harrach na Dunaji. 4. Ministerski svetovalec dr. Jireček Hermenegild, vitez Samokovski na Dunaji, 5. sedem gimnazijskih ravnateljev, G. štirje ravnatelji c. kr. učiteljišč 7. trije ravnatelji c. kr. realk, 8. trije c. kr. šolski nadzorniki, 9. pet ravnateljev meščanskih šol, 10. jeden ravnatelj c. kr. obrtne šole, 11. jeden ravnatelj srednje gospodarske šole, 12. dva ravnatelja ljudskih šol, 13. dva vseučiliščna profesorja, 14. dva učitelja, jeden državni a jeden deželni poslanec, 15. četirje j vadnični učitelji, IG. trije uredniki časopisov in | 17. trije zastopniki mesta Ogerski Brod. bj kot členi izvršujočega odbora: 1. Dva c. kr. šolska nadzornika, 2. jeden ravnatelj meščanske šole, 3. sedem nadučiteljev, 4. jeden učitelj in državni poslanec in 5. trije učitelji. Imenovani odbor je vže pred jednim letom nabral 1500 gld.; koliko nabrana vsota vže danes znaša, ni nam znano. Veliki spomenik Konienskega bode stal več tisoč gld. (Me j narod no društvo Komenskv v B e r o 1 i n n.) (Internationale Komensky-Gesellscliaft.) Dne 10. oktobra 1891 se je vršilo v Berolinu ustanovno zborovanje tega društva. Pri tem zborovanji je bilo navzočih nad 60 vdeležericev kot zastopniki vseh krajev, kjer je Komensky deloval; torej iz češke, Moravske, Nemške, Holandske in Ogerske. Zastopuik mesta Naardena je poročal, da je natančno dokazan grob, kjer počivajo ostanki velikana Konienskega ter da bode mesto Naarden z velikimi slavnostni praznovalo tristoletnico njegovo in okrasilo njegov grob z veličastnim spomenikom. Iz Ceske in Moravske so bili pričujoči: 1. Fr. Slamenik, ravnatelj meščanske šole v Prerovem, kot zastopnik „Zaveze čeških učiteljskih društev na Moravskern in v Šleziji", 2. Prof. Vavra, zastopnik društva Kc-mensky, 3. Prof. Smalia, prvi poznavalec Komensky-jevih del, kot zastopnik Prage in „Zaveze čeških učiteljskih društev na Češkem", 4. Prof. in dvorni svetovalec E. Albert in 5. Vojta Näprstek. češki zastopniki so pri tem zborovanji dosegli, da se je volilna listina tako sostavila, da so v 52 členem odboru zastopani vsi narodi in vse dežele, kjer je Komenskv deloval. Izmed čehov so voljeni v odbor: 1. Ministerski svetovalec Jireček Hermenegild, vitez Samokovsky, dr. itd. na Dunaji, 2. Vojta Naprstek, 3. Prof. in dvorni svetovalec E. Albert, 4. Prof. Vdvra, 5. Prof. Smalia, G. Ravnatelj Slamenik in za Dunaj prof. Lösche. (Slovensko učiteljstvo.) Gospodične učiteljice dekliške šole in učitelji deške šole v Št. Jurji ob južnej železnici so odposlali med seboj nabrano vsoto četiri gld. kot prvi prostovoljni donesek na Slovenskem za veliki spomenik Komen-' skega v Ogerskem Brodu na Moravskern „Celjskemu učiteljskemu društvu." Isto tako je imenovano učiteljstvo oddalo 14 slovenskih knjig oziroma letnikov Celjskemu učiteljskemu društvu za „Muzej Konienskega" v Prerovem. Naj bi jih cenjene tovarišice in tovariši tudi drugod muogobrojno posnemali v oslavo Konienskega. „Verba movent, exempla tra-hnnt!" R. K. (Naša priloga.) Da slovenskemu učiteljstvu pri prirejevanji slavnosti v spomin 3001etnice Konienskega malo priskočimo, priskrbeli smo današnji številki muzikalno prilogo, katera upamo, bode učiteljskim društvam in drugim korporacijem dobro došla. Saj pa tudi izvira od obče preljubljenega slovenskega skladatelja, kateri je v svoji požrt.vo- ■ valni ljubeznjivosti Fr. Gestrin-ovo pesmico v letos- i se tem potom vrlemu našemu umetniku, gospodu njem „Popotnik-ovem koledarji" vglasbil za moški ' dr. Gustav Ipavic-u na njegovem trudu najlopleje zbor. Uredništvo- se odzivlja le svojej dolžnosti, ako j zahvaluje. —-OS©--- Dopisi in druge vesti. Maribor. Štajerskim okr. šolskim svetom je došel te dni ukaz deželnega šolskega sveta, ki je za učiteljstvo velike važnosti zategadelj, ker bode. ako se povsod strogo izvaja, zaprl sčasoma vrata zelo se šireei protekeiji pri oddajanji izpraznenih učiteljskih mest ter tako mogoče zajezil krivice, ki so se mars&aterikrat starejim — da zasluženim prosilcem godile. Povzročila pa je ta za ukaz „Štajerska učiteljska zveza", ki se je obrnila do c. kr. deželnega solskega sveta v posebni vlogi, v kateri naglasa, da okrajni šolski sveti ne stavijo svojih predlogov vedno po nepristranskih načelih, ampak da se večkrat predlog okrajnega šolskega nadzornika, ki more izreči pred vsem merodajno sodbo o vrednosti prosilca, ali spremeni ali tudi popolnoma odkloni, da se torej marsikateri prosilec vkljub temu, da je mnogo let zvesto spolnjeval svoje dolžnosti od c. kr. deželnega šolskega sveta na podlagi § 11. dež. zak. z dne 17. maja 1877 ne more povzdigniti, ker ni v nobeden terno-predlog sprejet. Za vzrok tega nedostatka se tudi navaja, da stavijo krajni šolski sveti vkljub § 5 istega zakona iz vrste prosilcev terno-predlog, ki utegne pri stavljenji predloga vplivati na sodbo okrajnega šolskega nadzornika in okrajnega šolskega sveta. Vsled te vloge je c. kr. štaj. dež. šolski svet razposlal vsem okrajnim šolskim svetom ukaz z dne 21. januarija 1892 št. 254, kateri slove v glavnih točkah tako-le: „Ker mora c. kr. deželni šolski svet skrbeti za interese šole in pouka, da se pri nameščanji in povzdigovanji učiteljskih oseh ozira vedno na najvrednejšega, in da se obstoječi zakoni natanko varujejo in spolnjejo, zaukazuje sledeče: 1. Okrajnemu šolskemu svetu se nalaga, obvestiti krajne šolske svete, da se v smislu § 5 dež. zak. z dne 17. maja 1877 (L.-G.-Bl. Nr. 15) pri nameščanji učiteljskih služb vzdržujejo vsakega predloga, ampak da predlože jedino le okrajnemu šolskemu svetu o vseh prosilcih za dotično prazno službo svoje mnenje, kateremu pa se lahko dodajo tudi posebne želje krajnega šolskega sveta. Kompetentne listine, ki niso sestavljene po navedenih zakonskih določbah, imajo se kraju, šolsk. Svetom vrniti, da jih po zakonu urede in zopet predložijo. :?, Gospodje predsedniki okrajnih šolskih svetov ge pozivljejo, naj skrbe za to, da se v vseh slučajih zabeleži v sejinem zapisniku predlog okrajnega šol- skega nadzornika kot koinpetentnega strokovnjaka korporacije in da se prilože, ako se je njegov predlog spremenil ali odklonil, dotičnim listinam obširna utemeljitev takega postopanja". Važen ta ukaz više štaj. šolske oblasti obvestimo „Pop." bralcem v prepričanji, da jih bode dovolj zanimal, ter da ga zlasti štaj. tovariši radostno pozdravljajo. Sploh odkar je vzel krmilo štaj. ljudsk. šolstva novi šolski nadzornik v roke, se kaže, da se na merodajnemu mestu prave učiteljske zasluge zopet primerno uvažujejo in da ova-duštvo ne najde odprtih ušeš. Da tudi naprej tako ostane, v to pomozi Pog! H- Dunaj, 27. januarija. (Razsodba upravnega sodišča v prid učiteljem. — Regulacija učiteljskih plač.) Danes je upravno sodišče ]K> toplem priporočanji zastopnika naučnega miuisteritva rešilo za avstrijsko učiteljstvo jako važno vprašanje v prid učitetjstvu. Učitelj prvega razreda v Lipnikn na Moravskem, Franc Kunowskv, poučeval je poleg razrednega pouka tudi 5 ur na teden neobvezen predmet, namreč češki jezik in naučno ministerstvo mu je zato pripoznalo remuneracijo letnih 50 ghl. Proti temu pritožil se je moravski deželni odbor pri upravnem sodišči. Pri današnji obravnavi pod predsedništvom grofa Pelcredija po-vdarjal je zastopnik naučnega ministerstva, minister-ski vice-tajnik Kania, da učitelji niso zavezani, položiti sposobnostnega izpita v neobveznem predmetu, in da je torej pravično in popolnoma utemeljeno, ako se jim posebej plača za to, kar več delajo, ko so postavno delati zavezani. Poslanec dr. Fanderlik pravi v imenu moravskega deželnega odbora, da državni šolski zakon učitelju nalaga do 30 učnih ur na teden, dotični učitelj pa da iraa v prvem razredu samo 17 učnih ur, in je torej še vedno dolžan na-daljnih pet ur zastonj poučevati. To je baje naučno ministerstvo v jednakem slučaji pripoznalo. Ker bi take remuneracije jako obložile deželo, prosi za ugodno rešitev pritožbe. Po njegovem mnenji bi bilo naučno ministerstvo izreklo gotovo drugo načelo, če hi morala država plačati te remuneracije. Vladni zastopnik odgovarja, da se more od učiteljev le, zahtevati, da poučujejo 30 ur na teden v o h liga t-nih predmetih, pa ne v neobligatnih. Učitelj prvega razreda ima sicer samo 17 ur pouka na teden, a ravno pouk na najnižji stopinji zahteva največ spretnosti in truda, in fce ta učitelj spolnjuje svoje dolžnosti popolnoma, ni pravično zahtevati že več od njega, ko mu nalaga postava. Da se deželi povišujejo troški, je sicer obžalovati, a to še nikakor ne opravičuje, postopati nepravično proti zakonu. Upravno sodišče je pritožbo zavrglo utemeljevaje, da učitelji niso dolžni pridobiti si za neobligatne predmete sposobnosti, torej tudi niso dolžni v takih predmetih poučevati brez plačila. Remuneracija podeljena učitelju lüinowskemu se mu mora torej plačati. — Zakon o uravnanji plač dunajskih učiteljev z dne 27. decembra 1801 imel je vže svoje posledice. Vsem ravnateljem in nadučiteljem starih okrajev I do X se je namreč v smislu § 10 tega zakona odvzela prosta kurjava oziroma ekvivalent 50 fi., katero so dosedaj vživali. Ta zakon sploh prija le bolje učiteljstvu mestu še le priklopljenili okrajev in zlasti učiteljicam; ravnatelji in sploh šolski voditelji starih okrajev pa so v marsičem na slabšem, ker se jim baš vsled navedenega § 10, odvzame marsikateri zdaten privržek, kojega jim je dovolila radovoljno občina. Novi zakon (§ 1.) deli učiteljstvo glede na plače v tc-lc versto: I. ravnatelji in ravnateljice meščanskih šol, II. nadučitelji in nadučiteljice ljudskih šol, III. učitelji meščanskih šol, IV. učiteljice meščanskih šol, V. učitelji splošnih ljudskih šol, VI. učiteljice splošnih ljudskih šol, VII. podučitelji, VIII. podučiteljice. Za vsako teh vrst sta dva plačilna razreda (§ 2.) in znaša plača II. (nižjega) razreda pri I. vrsti 1400 gld.. pri II. 1200 gld., pri III. in IV. 1000 gld., pri V. in VI. 800 gld. in pri VII. in VIII. vrsti 600 gld. na leto. Za prvi (višji) plačilni razred, v katerega se pa more povzdigniti le '/3 učiteljskih oseb vsake vrste, če so dotični najmanj (pri I., II., VII. in VIII. vrste) 5 oziroma 10 let (pri ostalih vrstah) svojo službo povoljno opravljali, znaša pa letna plača za vsako vrsto po 100 gld. več. Vsaka trdno nameščena učiteljska oseba I. do VI. vrste lahko dobi še vrh tega petletne doklade po 100 gld., toda k večeinu 6 doklad. Isto-tako imajo učit. osobe I. in II. vrste pravico do na-turalnega stanovanja v šolsk. poslopji (§ 5) ali pa do stanarine 500 gld. (I. vrsta.) ozir. 450 gld. (II. vrsta) na leto. Tudi učit. osobje ostalih vrst dobiva stanarino, in sicer 111. vrsta 300 gld. in ako se je dovršilo 15 službenih let 400 gld.; IV. vrsta 200 oziroma 250 gld.; V. 300 oziroma 400 gld.; VI. 200 gld. oziroma 250 gld.; VII. vrsta 120 in VIII. 90 gld. na leto. — Stanarine se plačujejo 1. lebruarija, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta iz občinske blagajne. Zakona §§ 6., 7. in 8. določujejo nagrade za poučevanje nad postavno določeno mero, za proviz. podučitelje (podučiteljice) in učiteljice ženskih ročnih del, §§ 11 do 15 pa obsegajo nekatere prehodne določbe. Kako dolgo bodo plače, določene po novem zakonu zadostovale — če sploh zadostujejo — bode se kmalu pokazalo. — Na svidenje! Y. Praga. V „Besedi učiteljski" osnoval se je „odbor metodiški", kateri si je postavil nalogo, da se člani tega društva vzajemno seztiavajo z me-todiškimi spisi ter pridobivajo pomožne spise za učitelje. V prvem shodu obravnavalo se je v razkladanji nravnostnih beril in člani porazdelili so si delo, da sostavijo encyklopediski spis, v katerem bode učitelj lahko našel obilnih primerov, da bode ž njimi oživljal in utrjeval svoj pouk, in sicer deloma iz posnetih životopisov učenjakov, pisateljev itd., deloma iz drugih književnih strok. „Bes. uč." Pohvala in priznanje. C. kr. deželni šolski svet štajerski je v svoji seji dne 21. januarija sklenil izreči svoje priznanje: ravnatelju c. kr. izobrazevališča za učitelje v Gradci. gospodu Kari Jauker-ju; knezoškoflskemu in ces. svetovalcu g. Al. Zevringer-ju; gimn. prof. gosp. Ju 1. Biberle-ju; realčnemu profesorju gosp. Ed v. Hoffer-ju in profesorju na c. kr. učiteljišči, gosp. Fran e H a u p t m a n n-u v Gradci za vspešno predavanje v tečaji za učitelje meščanskih šol, ki se je vršil minolo leto v Gradci. Istotako je c. kr. dež. šolski svet kranjski v jedni svojih zadnjih sej izrekel pohvalo in priznanje: gosp. Fr. Kreminger-ju, c. kr. profesorju na veliki realki v Ljubljani, za njegovo vspešno sodelovanje pri c. kr. izpraševalni komisiji za ljudske in meščanske šole ; g. profesorju Fr. Levcu za njegovo didaktično in literarno delovanje in za njegovo poslovanje kot c. kr. okrajni šolski nadzornik; g. profesorju Ivanu Vr ho veli v Novem mestu za njegovo literarno - znanstveno delovanje na zgodovinskem polji; g. prof. Viljemu V o s s u za njegovo literarno delovanje in marljivo znanstveno raziskavanje dežele Kranjske v prirodo-pisnem ozira. (Umrl) je predvčerajšnim t. j. 8. t. m. v Mariboru 1. 1880. vpokojeui nadučitelj Velikonedeljski, gospod J o ž e f S c h m i d i n g e r v 76. letu svoje dobe. Naj v miru počiva! (G 1 a d u j o č i učitelj i.) Kakor poroča „Kurier Lwowski" živi učiteljstvo v gorskih krajih zapadne Galicije v veliki bedi in trpi hudo pomanjkanje. Meseca grudna minolega leta sta 161etna učiteljica v vasi Grokow in 241etni učitelj v Bubszebny-u umrla — baje gladü. Da se pomanjkanju vsaj ne-liko opomore, ustanovili so se v okrajih Borszczow in Czortkow odbori, da priskočijo na pomoč st.rada-jočim ljudskim učteljem. — Je-li to tudi znamenje časa ? Premembe pri nčiteljstvu. Gospod Ivan Strelec, učitelj pri Sv. Juriju na Ščavnici dobil je nadučiteljsko mesto pri Sv. Andraži v Slov, gor.; gospod Ivan Jaklič, učitelj-voditelj v Polja-nici, postal je nadučitelj v Crmošnjicah, gospod Pavel Gorjup, začasni učitelj-voditelj v Blagovici pa je na svojem mestu stalno umeščen. FJNadalje so stalni umeščeni v svojih službah ti-le podučitelji oziroma podučiteljice: gospod Jožef Kranj c v Šmartnem ob Paki, gospod Radoslav Knaflič v St. Juriju ob južni železnici, gospod Radoslav Pu k meist er v Cadramljih, gospod Jožef Celi pri Sv. Andražu v Slov. gor., gspdč. Anka Moos v Zalci, gspdč. Albina Thienel v Št. Petru v Sav. dol. in gospdč. Marija Cid rili v Pletrovčah. — Nadučitelja gg. Jarnej Marko na Muti in Franc Silvester pri Sv. Barbari v Halozah ter podučiteljica Matilda Schott v Šmartnem pri Gornjemgradi stopili so v pokoj. Raznoternosti. . [Kako se pripravlja rožno olje.j Zgodovina nam pripoveduje, da se je to olje iznašlo v Indiji, zdaj dobiva se največ v Bolgarski, kjer. se na ogromno razsežnih poljih goje rože. Za 1 kg rožnega olja potrebuje se '6000kg rož. Cena 1 leg pravega olja boljše vrste je 50Ü gld. tako da so splača gojitev rož in ako se dobi primeroma na leto 3000kg rož. olja, reprezentuje to dokajšni znesek 1,500.000 gld.! Rožno olje sc pripravlja po preka-panji. Cesto — vže v Bolgarski — kazi pa se z razno primesjo. Cena 1 dkg nepravega rožnega olja znaša pri nas do 4 gld. 20 kr. Bes. uč. Listnica. J. M. v G.: Hvala. Najbrž porabimo. — Y.: Ne maramo! Po „pesimistovi" prispodobi o starejem in mlajšem bratu se „Popotnik" ne more čutit prizadetega. Temu bode vsak, kdor učiteljske naše razmere in delovanje našo motri vedrim očesom, tudi rad pritrdil. Prispodobo smatramo še dovolj posre čeno spis no vajo, ki pa je zaželjeni namen popolnoma zgrešila — če namreč pisec meni, da se na tak način „sloga jači". To je naša prva in zadnja beseda! — 22. V medsebojnem uradovanji višili uradov s podrejenimi gre le višini epitlieton: slavni, visoki itd.; smešno bi torej bilo, ako bi krajni šolski svet zahteval od svojega predstojnega okr. šolsk. sveta, da ga nazivlja „slavni" ali kako drugače. — Zdravi! — R. K.: Zakaj tako, naznanimo Vam pismeno. Prosimo nadaljujte! Razpisi *gt-71-. Podučiteljsko mesto. (Opetni razpis.) Na četirirazredni ljudski šoli III. plač. razreda v Ribnici umešča se podučiteljsko mesto — po okolnostih s prostim stanovanjem — definitivno ali tudi provizorično. Prosilci event, prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, predpisanim potom do 22. februarija t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Ribnici (Reifnig a. d. K. B.). Znanje slovenskega jezika je potrebno. Okr. š. svet v Marenbergu, 28. febr. 1892. Predsednik: Finetti s. r. Stcv. 70, kr. š. s. - Naznanilo. V tukajšnem okraji popolniti so stalno ali začasno nastopne službe učiteljic: 1. Na dvorazredni mešani ljudski šoli v J e 1 š a n a h mesto učiteljice 111. plačilne vrste se slovenskim učnim jezikom; 2. na dekliški dvorazrednici v Kastvu uiesto podučiteljice s hrvatskim učnim jezikom. S temi službami skopčani dohodki in vžitki določeni so v deželni postavi za Istro iz dne 3. nov. 1874 d. p. 1. št. 15. Prosilke za te službe naj svoje pravilno opremljene prošnje v 14 dveh službenim potom podpisanemu uradu predlože. C. kr. okr. š. svet Volosko, 3. febr. 1892. Predsednik. natečajev. št. so. Podučiteljsko mesto. Na četirirazredni šoli pri Sv. Marjeti pod Ptujem, IV. plač. razreda s prostim stanovanjem, se popolni podučiteljsko mesto definitivno ali začasno. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešči, naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, do 29. februarija t. 1. pri krajnem šolskem svetu Sv. Marjeta pod Ptujem (pošta Možgance). O k r. š o 1 s k i svet Ptuj, 24. januarija 1892. ±_Predsednik: Scherer s. r. š'- Podučiteljski mesti. V gornjegraškern šolskem okraji se s pričetkom poletnega tečaja umeščate ti-le podučiteljski službi definitivno ali tudi provizorično. 1. Podučiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli IV. plačilnega razreda v Rečici s prostim stanovanjem in pri prov. nameščenji z osohno do-klado 30 gkl., dokler dotični svojo službo povoljno opravlja. 2. Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli III. plačilnega razreda v Gorici s prostim stanovanjem. Prosilci, event. prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstr. državljani, predpisanim potom do 29. februarija t. I. pri okr. šolskem svetu v Rečici in Gorici. Znanje slovenskega jezika je potrebno. Okr. šolski svet Gornjigrad, 20. jan. 1892. !_•» Predsednik; Wagner s. r. Vsebina. I. 3001etn. rojstva J. A. Komenskega. (R. K.) — II. Pregovori in izreki ter njih obravnava v ljudski šoli. (Za nagrado.) (Konec.) — III. Slovstvo. (Ocene. Novosti.) — IV. Doneski k zgodovini naših šol. (VIII.) (Iv. Strelec.) — V. Proslava 3001etnice J. A. Komenskega. (Drobnosti.) — VI. Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. •— Listnica. — VII. Natečaj. Lastnik in založnik: „Zaveza". Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.) Priloga 3. štev. „Popotnikovi" 1892. H iiiij. j. i iiimiiiiiiitK- «o-—«> - —o o- in 01) rojstvom J .V'V-' Jana Amosa Komenskega (1592 — 1892). Zložil Fr. Gestrin. Vglasbil Dr. Gustav lpavic. 1892. Založila „Zaveza slov. učiteljskih društev v Krškem". Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. / i i i ( I v 'f TTTTTTTTTTTTTTT-TTTTT 91X^rSvv jJh, JllLegno rm Jif* j' ii J * -J-f+J rwc/jdecrescy. P* Lf P "TT r ; M / f %0/&~ne/~liJ Sjo rne -/xL, ß/b-meuaLjje/ Jtrih, Smrl iJl-jco, srnofodo ' JV lyj&CfjCüsp hjj jdiJ itiJ ßgiubvi Jiar. Kj)jo%uj Zju-ßananJ s/t-iru " ' - "*- SUJTiCJ uvfw-vq JJ Sjtv-inoiw rj 'Zriwjwwf- jn, Aonb SjOLmotar (J/L rf#VPkcüsfa"wiws/jrw svjn£ Z j)sfaMilsvßj/loniSMrwjt.rw šume I fJ^iMjijj i ' sinne' v S >/ n t " y i j, k i j j //ji 1 fftij {14-M-S " r / - ra, - /Wjcoiit? ö J J ./>, 1 ir ' ■ r t " ra-" J& J y-_ /&3KZ' . ,. , , . 1Jtf.srvua.Vi> -ixv-yev />ela/ ZJrv fifh vsfuwanka rnhw bi/ frOMmH; ko-rjthv" U-jmo J 1 i 3 Kot ris- pA hoj. psM.mhlo hv ^ v J i J J . 11 'ju ^ 11 U j):l 1 F t r r fTT t -r /to/tfmmomosso stri^/azdo molj o eres cen/]o fW'ft (WW^ iniihem%atišji lih mislecjeaiLJn tmsliJ- haikvjrisvojrod*jirerudU 2iudi iUL'Jiqrmj/r mi$hl iri žil, lhi bi i% plopek/1. /l/iv/'.ha,vxx/o j iL. Iht 3. %/>rß ihitjal si, r/u^ja&nil svdaw, S/u mir pa sI/)v/msM mväw* wlihjn. p oro rit/. £L m kkm -j?no ä Z. do HL n -f-——m2- misld.m mis-JLil Kako svoj rodjiraydiL Le-dÜ bv da M uz- Človeka jČlovfiJia nxgojiV Da -jil mir - no spi/ mir - iio slMjajuJtvm#(b;ee pfli]wri Sjil kan h J J.J i M-r- ¥ } t p r> ? ±± m ^^jtdiyanrsia „ spzJrnirno 'jio^iJÜvjv^s^anskUrMjdre^ w^kem 39 ■Z/Ojtek jiofjsjbrijigfjtdo. Sülmw SiMio^nUwt i juhja/Mfi A / A\/ m/ /VV\/ AY EL3Z m ^Z^Sl J/ T^zžz 1HL A\/ iS v /\ A A A- / \ /i/ J A / A / / s») a) a yy a / AJj/ / ) A/ Ar M) / 'i/ / y. pAŠAH A i/ m M/- m IMM / D i A&hJ H n / Y /V > ■ 'J \~A r / /lil/ / u*Jl A j) / / XJ /04 AV* ( ■ / \AA/ / \)J\l J \A/ AAk/ 3z XH7L mnm mm A 1 S 'I D () I| 5 5 Z l bjtil O L/. ___Li_ -wurmn ""ir^t Fl VI44- M M/UI/h/ l/i ✓ v r [j rfl J. . 1 ' ' T" v f p r V Mrtlri 0 (t i j rti. a on o ) c) (m'i/ () cvuuni, d (t 'o u Dwvuy P \ ^ , 1 /HWL c/ ' C J iO(4ilw cM/ Jf \kn u/ mu 1 y/ ) ,, i AU J lr AV a\ J A! X) A J A J A/ A / AV ' 1/ Q—P E U I m MU? M/ H J A I JJ/ 7T TT / s/ w m M L_C I X, \L le m a jI 1W L? 1 m 7 z T E 3 3 h 0znz O_G i/ /mmwamwü. 0 I MM/ mÄU] (\/w AAAJ MU^cu, AM mAXb, fttJ/AwAJ m-O^tit/ Ii/W MAMZ6, ivYYWW, \ukA/ \\\jyvaiy jJi-OAJ /Uu-tAia/, /IASLCMVI/ MJ m/ JVUJVKAAA/l /lil * O i • V7 IMuf7 iidmAMV-uii/, j'vuMmMWMjt/ vaj' /ItnAjJurni/ ( % c/ÖJMIM (WAIM UiAV! W cMur Iv je/ Jujbr \AAudjJj] ML^mjIV vm)\ VE AHÄruy MIAMA/ MV /WU hm/ • >M/! iS, a^e/ ^uMml^j7 /niiuHtiu«/, ^W/Uxj/ ^ m^kivumAA/ AAV (Lajva/^ Jud/ itfH ittÜM/ Jj lUlAAlV. «i. B L^SNI K( LJUBlJ^NVy J ♦