Desno: Medtem ko ubija buenosaireška vročina poleti vsako voljo do dela, osvežijo duha in telo lepi izleti pod trona-dorske ledenike (Foto dr. Grzetič, San Carlos de Bariloche, Argentina)
•Spodaj: Pogled na Tronador, prelepo goro v bariloškem pogorju
Naslovna stran: V Tigre — Foto: Que-rubin Avedissian
duhovno življenje
la vida e/pirrtual
Leto XXVI.
Št. 2
Februar
V znamenju posta
Skoraj pri vseh poganskih verstvih kot pri krivih verah različnih pro-<Sitantskih in drugih ločin najdemo post kot važno sredstvo za odrešenje Ul Posvečenje ljudi. Zato je razumljivo, da bo tudi Cerkev, ki ohranja, uči ^ Razlaga edino zveličavno, od Boga razodeto vero, vedno priporočala in o?.^e^e rnere tudi ukazovala po&t vsem svojim vernikom kot važno sredstvo občevanja in posvečevarija. Ker je Cerkev edina, od Boga določena pot, ^ nai vodi vse ljudi k zveličanju in večni sreči, mora katoliška vera, ki jo hi"CeV uči, tudi o postu imeti izmed vseh obstoječih verstev najpopolnejši a Vsv ljudi najbolj primeren nauk in zapovedi.
Kristusov nauk o postu
vid-	Cerkev ustanovil Jezus Kristus in je tudi on sam njena ne-
Cerk ^ava’ ona Pa Njegovo skrivnostno telo, je jasno, da se o postu drži in ev.^ezusovega nauka in Jezusovega zgleda. Jezus je post visoko cenil Pa 9a °k va‘žnih prilikah življenja gojil v izredni, junaški meri; vendar je ?0wiewa Posta ni nikdar pretiraval ne v besedah ne v dejanju. Sicer se hoteli	kO dni in j.0 noči, preden je začel javno učiti. S tem je
pra ]-^a^ PreVričljiv zgled, kako. se moramo na velike in važne zadeve pri-in t 2 v^ikimi žrtvami in molitvijo. Vendar pa se sicer ni veliko postil tod svojih učenev ni zahteval veliko posta. To vemo iz svetega pisma, "čenči evanJe^s^ poročajo, kako so nekega dne prišli k Jezusu Janezovi Vajo1 WM rekli-' „Zakaj se Janezovi učenci pogostoma postijo in oprav-‘im, .^l°Vtve, kakor tudi učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo?“ Jezus Pride- 1e^eV »Ali morete post naložiti svatom, dokler je pri njih ženin? stili»'10 Pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet in takrat, tiste dni se bodo po-ne, g	5, 33-36). S temi besedami je Jezus hotel pojasniti, da ljudem
naj 5 e>no na-lagati prepogostnega posta, ampak le ob določenih dneh, ki 0 dnevi pokore in žalovanja. Za Cerkev so ti dnevi od pepelnične
srede do velike nedelje, ko se spominjamo trpljenja in smrti Jezusa K>1' stusa. Iz istega namena se postimo kristjani tudi ob petkih. Da Jezus glede posta ni pretiraval, moremo sklepati tudi iz sledečih njegovih besed:
„Prišel je namreč Janez, ki ni jedel ne pil, pa pravijo: ‘Hudega duha ima’. Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravijo: ‘Glejte, požrešnež j1 in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov’ “ (Alt 11, 18-19).
Jezus je tudi obsojal tiste, ki so se postili zato, da bi jih ljudje imeli za popolne in svete. Zato je naročal svojim učencem: „Kadar postite, ne bodite čemerni kakor hinavci; grdijo si namreč obraze, da & ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje čilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je tudi na skrivni kraju. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil“ (Mt 6, 16-18).
Cerkev se teh Jezusovih navodil glede posta drži, zato je glede posW1 postave vedno manj stroga. Vsem, ki se zaradi zdravja in težkega d^a • težko postijo, daje olajšave in spreglede. Kajti post ne sme nikdar škodoval našemu zdravju. Spet pa ne smemo podcenjevati posta in prositi spre' , gleda zgolj zaradi težav, ki so združene s postom. Zdravniki so soglasned1' mnenja, da zmeren post od časa do .časa zdravju še koristi. Bo pa s posto^ združenih vedno nekaj težav in nevšečnosti, a so zelo majhne v primeri 1 milostmi in koristmi, ki jih imamo od posta.
li
Milosti posta
Koristi in milosti posta lepo našteje Cerkev v predglasju, ki se m01 pri sv. mašah v postu: „Zares je primerno in pravično, prav in zveličava10’, da se ti vedno zahvaljujemo, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, ^ s telesnim postom zatiraš napake, dvigaš duha, daješ čednost in plačilo-1
Te milosti posta imejmo pred očmi, ko se bo v tem mesecu price postni čas in se bomo posvečevali za svete velikonočne praznike. Pa tu<1 sicer med cerkvenim letom visoko cenimo vse postne dni in se držimo pos^’ kakor nam ga Cerkev predpisuje.
Preživimo te dni pred veliko nočjo res v znamenju posta, resnobe ^ pokore, kakor nam naroča Cerkev v duhovnih dnevnicah:
Daj, naj telo se pokori, se z ostrim postom uredi; srce naj grehu da slovo, zavrača vabe v greh skrbno.
Tako le zmerni bodimo v besedah, pitju in jedeh, še v spanju, šalah in skrbno se vadimo v čuječnosti.
JANEZ KOPAČ CM, Kana
da
^ stoletnici Marijinih prikazo-]ani v Lurdu prosimo Njo. ki jo t'astinro kot Lurško Gospo, za sta-n°vitno moč onim, ki so prega-nJani zaradi zvestobe do Njenega božjega Sina.
s( ^*ne 11. februarja 1958 je preteklo .P 'eb kar je brezmadežna Devica Ma-'a stopila na francosko zemljo in se masabielski votlini, v mestu Lurdu ' 0 Pireneji, prikazala preprosti in rev-fj!’ ,)a nedolžni in pobožni deklici Ber-, ' okj Soubirous. Podoba Brezmadežne, or j° je opisala sv. Bernardka, je be|*na ce^emu svetu: Nebeška Gospa, v sui' 0^'e®ena’ z modrim pasom prepa-iil u ' bleščečim rožnim vencem v svo-vP^'b rokah, s cvetočo, zlato rožo na
iPkih noftah.
lije“ ’^^bstku naše „Svobodne Slove-„a(jv beremo zgodbe teh prikazovanj, bis fS?- ^'Vo I,0P*sane P» ze pokojnem 'ere . 'Perfel-u, ki je bil judovske Ves’a ie Pisal svojo Pesem o Bernardki sti prevzet ljubezni in vdane hvaležno-gai). . Je> ki mu je v časih silnega pre-si|a ' Judov v zadnji vojski izpro-
PlincTrt'^'tev I)reil smrtjo v nacitični ^kl celici.
<u'ia je stopila na francoska tla
v dobi, ko se je tam kot drugod po svetu ošabno šopirila brezbožna znanost, zanikajoča Boga in nadnaravni svet. Po posredovanju nevedne, a ponižne in verne deklice se razodene človeštvu kot Brezmadežno spočetje, ki ga je papež Pij IX. 8. decembra leta 1854 proglasil kot versko resnico. Po velikih, nezaslišanih čudežnih ozdravljenjih, ki jim je Lurd postal priča, dokaže nevernemu svetu obstoj nadnaravnih moči in potrdi omahujočo vero v Boga ter božjo avtoriteto katoliške Cerkve. V sto letih lur-ških romanj so našteli do 6.000 čudežnih ozdravljenj, od katerih pa jih je posebej zato sestavljena zdravniška komisija kot naravnim potom nerazložljiva priznala le 500—600. V tej komisiji sodelujejo zdravniki vseh narodnosti in ver in tudi taki, ki nič ne verujejo, in njihove preiskave so dolgotrajne in nadvse natančne in popolne.
Z očitnim nadnaravnim posegom v življenje na zemlji je lurška Marija uklonila človeški napuh, obenem pa v teh sto letih, odkar se je prvič v Lurdu prikazala, pomagala ne le tisočem čudežno ozdravljenih, ampak neštetim množicam ubogih, žalostnih, preganjanih, nesrečnih, na duši in telesu bolnih ljudi — v Lurdu, v Franciji in po celem ^svetil. Sveti oče Pij XII., ki je v posebni encikliki od 2. julija 1957, naslovljeni na francoske škofe, poveličal stoletnico lurških dogodkov, pravi, „da se ne bo na tem svetu nikoli moglo spoznati število dobrot, ki jih svet dolguje Devici Pomočnici v Lurdu“. In proglašajoč jubilejno leto v lurških svetiščih, ki bo trajalo od 11. februarja 1958 do istega dne 1959, izpoveduje trdno upanje, „da bo Marija, ki je skozi sto let izkazala prosečim toliko milosti ozdravljenja in spreobrnienja, gotovo tudi v tem jubilejnem letu velikodušno izpolnila upanje svojih otrok“.
Med temi Marijinimi otroci, ki so v naših dneh njene pomoči najbolj potrebni, potrebni predvsem moči in stanovitnosti v veri, so pač oni naši bratje in sestre, ki preganjanje trpe zaradi »voje zvestobe Jezusu Kristusu in njegovi Cerkvi. Nanje misli z očetovskim sočutjem sveti oče, zanje nam naroča moliti v tem prvem mesecu Ilirskega jubilejnega leta.
S Kristusovim namestnikom bodo šle ta mesec naše pobožne, sočutne in proseče misli po vseh onih deželah, kjer je Cerkev preganjana in zatirana po brezbožnem komunizmu, kjer so pastirji in verniki in zlasti še mladina v nevarnosti, da jih nečloveško nasilje ukloni in stre. Med temi deželami je tudi naša draga, nikdar pozabljena, vsa Mariji
vdana in posvečena slovenska domovina. Vemo, da se preganjani in stiskani bratje in sestre v ogromni večini junaško drže. A dolga leta nasilja, ki s satansko zvitostjo uporablja vsa sredstva za zlom duha in srca, majhno, skoraj nobeno človeško upanje na skorajšnje odrešenje — vse to povzroča v srcih trpečih žalost in malodušje. Cerkev molka in bolečine vpije po božji pomoči, po božji luči in milosti, po skorajšnji uri božjega usmiljenja.
V Marijo Brezmadežno so uprte to leto z novim, neizmernim zaupanjem oči vesoljne Cerkve. Besede velikega papeža Leona XIII., ki je dal v vatikanskih vrtovih zgraditi posnetek lurškc votline, odmevajo znova v dušah vernikov: „Vse upanje Cerkve je danes v
m
Spodnja votlina v lurški baziliki, kjer se je 11. februarja pred sto leti prvič prikazala Mati božja preprosti Bernardki Soubirous iz Lurda pod Pireneji v južni
Franciji
r°kah Brezmadežne Device. Ona, ki je ^ svojo ljubeznijo sodelovala v početkih erkve, bo zopet orodje in branilka na-4e£a zveličanja.. .; naj nam Ona vrne jed in mir stiskanim srcem; naj pospeši, ako v zasebnem kot javnem življenju, Povratek k Jezusu Kristusu.“
Zgodovina lurških prikazovanj nam ia>no govori o Marijini zmagoviti moči ,lad silami pekla. Kaj vse je knez teme Počel, tia zavri zmagoslavno in zve-Icayno p0t lurškega oznanila! Marija ?a Premagala. Znova je v Lurdu do-_ azala, da je Ona tista obljubljena ve-v' 'd Zena, ki je s svojo deviško nogo, , . ' Prvem trenutku svojega brezma-oeznega spočetja, peklenski kači strla y ‘ v° m ostane njena nepremagljiva na-^P' otnica skozi vse čase. Kakor se je 'Juio poslanstvo v Lurdu kljub vsemu lasprotovanju pekla in brezbožnih obla-Ky ZeiTi*ie utrdilo, tako se je tudi v vVe'!l uveljavilo. Ko je po proglasitvi ^erske resnice o Brezmadežnem Spo-s* Marija sama v Lurdu to potrdila, V življenju Cerkve velike in slav-ri zma'"e: Proglasitev nezmotljivosti s|'.nj!eSa papeža, razširjenje pobožno-0 presvetega Srca Jezusovega in
Src	človeškega rodu božjemu
,	. slovesni narodni in mednarodni
ristični kongresi, uvedba pogost-'’odk 'n zsodnieSa svetega obhajila, do-stus * V ^	slovesni praznik Kri-
|)ejS;’ kralja, posvetitev sveta in pose-Srcu US1'*e brezmadežnemu Marijinemu yn ’ razslasitev dogme o Marijinem |aj, '(,vzetju, živo apostolsko delovanje SresT' mar*ianslri i*1 mariološki kon-vse se obnavlja, nova pomlad
poganja v Cerkvi, novo življenje polje po mističnem telesu Kristusovem, ki ga vodi papež, priznan in spoštovan v svobodnem svetu kot najvišja moralna avtoriteta — vse to je prišlo in prihaja po Mariji Brezmadežni, ki je Bog ▼ njene roke položil usodo Cerkve in sveta, kot je sama v Fatimi izjavila.
S koncem zadnje strašne vojske sta se zrušila v razvaline dva silna sovražnika Cerkve in človeške civilizacije: nacizem in fašizem. Tretji, najsilnejši, brezbožni komunizem še kljubuje in prevzetno dviga svojo uporno glavo, grozeč Cerkvi in svobodnemu svetu s podjarmljenjem. In bratje in sestre, ki trpijo pod njegovim nasiljem, so v nevarnostih in silnih preskušnjah.
Marija, zmagovita in dobrotna Lur-ška Gospa, pa je kakor ogenj upanja, prižgan v temni noči. Ona je po Bogu določena za zmagovalko nad vsemi krivoverstvi. In najstrašnejša vseh krivih ver vseh časov je prav brezbožni komunizem. Marija bo strla njegovo moč ob uri, ki jo je Bog v svojih večnih sklepih določil.
Iskren ) in goreče molimo vse dni tega meseca k Mariji, Lurški Gospej, da nam Ona s svojo vsemogočno priprošnjo pri Bogu to uro božjega usmiljenja in božje zmage približa; da izprosi trpečim in preganjanim bratom in sestram milost moči in stanovitnosti, preganjani in zatirani Cerkvi pa mir in popolno svobodo.
Stoletni lurški jubilej je poroštvo velikih, novih, izrednih Marijinih milosti in zmag! Verujmo, zaupajmo in molimo!
ALOJZIJ KOŠMERLJ

[
BLAGRI
2.	BLAGOR NJIM, KI LJUBIJO Učenik.
Nikoli ne smeš ne zatajiti ne za-ničevati božjih reči zato, ker jih vidiš v rokah ljudi, kateri jih skrunijo. Zloraba ne spremeni njihovega bi stva. V bogoskrunskih rokah, hostija v mojih tabernakljih ni nič manj sveta, in mašna obleka je molitvene odevalo, tudi če ga uporabljajo za maškarado.
Z božjimi besedami ljudje niso rav nali bolje kakor s svetimi rečmi. Rad bi, da danes sprejmeš pobožno, kot zaklad z nebes, najbolj oskrunjeno besedo, kar jih je na svetu: ljubezen Ljubezen, ki o njej govorijo prostaške pesmi in umazani romani, in ki je mlade gojenke v razgovorih ne smejo izustiti.
Učenka.
Gospod, da ti služim v čistosti telesa in duše, ali ni moja dolžnost, da se rajši, po odrezavi besedi, ki se včasih sliši, odpovem ljubezni?
Učenik.
Prepovem ti, uporabiti kedaj to besedo. Ne prihaja od mene. Tuja je mojemu Duhu in vodi zgolj v ničnost. Jaz sem bistvena in poosebljena ljubezen. Ljubezen je, ki žene vse, kar se usmerja k meni. Namen čistosti ne more biti, da bi ljubezen zadušila, nasprotno, čistost je njena najboljša zaščita, z njo postane ljubezen ve-
soljna, čistost ji nudi polnost njenega zanosa.
Poslušaj: Besede imajo svoj pomen edinole po odmevu, katerega vzbujajo v dušah. Kakor je pa odmev različen, če govoriš pod kakim obokom, v gozdu ali v hrupu množic, tako odmevajo besede na razne načine, kakor so pač ubrane duše, ki jih slišijo in katerim so namenjene. Pohlepnežu pomeni ljubezen posest, ki jo uživa kot izključno pravico; počutnikom znači čar naslad; čustvenikom vzbuja misel miline kakega ljubkanja. Tebi, ki se prostovoljno daješ službi moje Cerkve, povem, kaj ti naj pomeni.
Učenka.
Povej, Gospod. Saj kar čutim, da bo to razodetje dajalo moji duši živost, da je polno krepkosti in osvobodilne sile. Saj vem, da brez velike ljubezni ne bom nikoli nič drugega kakor hirajoče bitje. Vem, da mi bo samo ljubezen podelila osvojevalno moč, veselo pogumnost, ki se ne prestraši nikake ovire in ki prenaša trpljenje brez pritoževanja
Učenik.
Moje besede ti podelijo, da boš hotela, kar ti povedo, in njihova jasnost, bo presvetila tvoje temine. Pusti jim padati počasi, kakor dežne kaplje na razgrnjeno krzno, in ki prepojijo vso volno.
Ni ti treba odpirati vrat svoje notranjosti. da daš vanjo vstop angelu velike ljubezni. Še preden so se tvoie
C1 odprle svetlobi, ko si še bila prav-t ar. r°jeno dete, je moj Duh na dan H °^e^a, ^rsta položil v tebe kal večne 1 ezni. in ne da bi še vedela, ie ^Vo^a duša v božji ljubezni. Ne Vrej.,t.ore'i ven, v notranjost se moraš teh'1^ Pričakovani sel ne pride k 1 Po daljnih cestah, ne, sama se Ce°^a® v njegovi družbi podati na te k- s,e' ysemu svetu naproti. Dovolj z n'620* •Sem	v tot»6» da moreš
m to objeti vse moje delo. Iz nje ne Kr p68 ^Imčati drugega kakor greh: zla ^ ni 0d niene, ampak od duha
SiTV0ja .ljubezen naj bo radost, da Zet3injena s svojim Bogom, ne Pon <r da 0(t njega prejemaš, kar ti niejnJUJv’	da nudiš tudi ti
jfj u.' česar mu treba. In te zveze. sodeia',U <?ru^i v ono in isto vodilo ak0 ,°Vanja, ne more mč pretrgati. lSfjg e to volja, da se je zvesto držiš. UsnevT izvolil zato, ker si imela ljubee>- neusPel1i torej glede tvojo Tudi ni ne ^odo ničesar spremenili. je to,.11-6 zato’ ^or si tnla rnlada; leta si im ao bodo omračila. Niti ne, ker s-tj 5ea čredne kreposti; tvoje slabo-gla’g 6 . er niso iz hudobnosti, tega soda vp;la ’i6 niorejo zrahljati. Hočem, zen. v*1/.66 .v mojo zastonjsko Ijube-kake ~Z sem te, preden si imela vseh i,aS.. e’ moja ljubezen je izvor j . °Dh pravih vrednot.
sama^oj'01'6! na vso moč. Saj nisi te 2 V v. P110 delujeva in varujem prej.olfbudnostjo, ki so jo moji bi te 1 naz?vali ljubosumnost. Ne. da sProtn0°rrie'1'eva^ al' zmanjševal, na-'’tesnn-- da Preprečim, da se ne bi
širi
!nila. ter .fn do
da tvojo ljubezen raz-
moj'irn"deineSk0nŽne sorazmernosti z Hočem ^
^kritim ’ °a zrea vse stvari s prav ’ Prav poštenim, prav čistim
pogledom, kakršen je moj, ki sem jih naredil. Hočem, da je tvoja ljubezen nežna kakor moja milost. Ljubezen, ki nikoli ne obravnava in se ne prereka, ki pa vselej zmaguje s prizanesljivo potrpežljivostjo ter se vedno zanaša na blago soglašanje, skrito v človeških srcih.
Ljubezen je blaginja. Ne pripusti v sebi ničesar, kar bi jo zmanjševalo ali bledilo. Želim, da z menoj ljubiš moje stvarstvo. Ne reci nikoli, da je življenje zanič; prepusti nevernikom in prevaranim, da izgovarjajo to gr-denje. Ne govori, da je moja služba pusta zapornica, ne, da so ljudje polni napak, ne, da so pogani zavrženi ničvredneži; še tega ne, da je premrzlo ali prevroče, da je dež neprijeten ali sonce nadležno.
Ljubezen, ki je pognala v tek zvezde in ki daje rast gozdovom, ustvarjajočo ljubezen, ki je začrtala obris celin in višine gora, neznano ljubezen, ki je v teku tisočletij pripravljala zemljo, na katero sem jaz sam prišel prebivat in vsebuje vse zaklade moje vojskujoče se Cerkve, to ljubezen pri-poznavaj povsod, ona naj postane vprav gibalo tvoje molitve.
Nisem položil v tebe vse sposobnosti materinske ljubezni, da plesnijo nerodovitne, marveč, da jih razširiš na vse tiste, ki so potrebni pomoči. Naj postanejo tvoji otroci, saj so moji otroci.
Prav v imenu te vseobsežne ljubezni se varuj kake omahljivosti. Bolj ko sonce na nebu, ti bo ljubezen notranja luč in tajna gonilna sila neomejene požrtvovalnosti. In tvojim skritim vsakdanjim dolžnostim podeli božjo plemenitost in plodovit blagoslov. Po tvoji ljubezni postane ves svet bolj vreden svojega Zveličarja.
O sadovih sv. mase
(Govor v tržaškem radiu 17. aprila 1957)
Ni mogoče v eno samo besedo zajeti vseh sadov sv. maše. Da bi jih prav na kratko izrazili, bi dejali: sadovi sv. maše so brezmejni, neskončni, nešteti. S tem je povedano na splošno vse, a nič ni podrobno izraženo. Ne preostane nam torej drugega, ko da po vrsti naštejemo vsaj poglavitne sadove sv. maše in o njih po vrsti razpravljamo. Do zadnje podrobnosti pa končno človeški um tu nikdar ne bo dospel.
Sv. maša je daritev namenjena Bogu, a je obenem daritev v blagor človeku. Zato se njeni sadovi obračajo najprej k Bogu samemu, a hkrati koristijo človeku. To je dvojna in bistveno različna vrsta sadov sv. maše.
Razni darovalci sv. maše in zato razni sadovi
A tudi darovalec sv. maše ni en sam, ampak so mnogi, ki skupno iz-vrše eno ter isto daritev.
Daruje Kristus, Bog in človek, kot prvi in glavni darovalec — in od Kristusa ima sv. maša neskončne sadove.
Obenem s Kristusom daruje sveta Cerkev, njegova sveta in brezmadežna nevesta — in po Cerkvi so sadovi sv. maše ne sicer neskončni, ker Cerkev ni neskončna, a so vendar v nekem smislu nepregledno veliki in malone neizmerni, da daleč prekašajo katero koli človeško ali ustvarjeno moč.
S Kristusom in Cerkvijo daruje duhovnik mašnik, ki je posebno orodje Kristusa v moči neizbrisnega zakramentalnega znamenja mašni-škega posvečenja in je obenem uradni
služabnik Cerkve, torej zastopnik KD' stusa in Cerkve — in odtod ima s'1-maša spet nek nov sad, ki ostane v človeških mejah, a presega vsako dr«' go daritev, tudi najodličnejše darit^6 očakov stare zaveze.
Končno obenem s Kristusom in 6 Cerkvijo in z mašnikom darujejo se verniki, najprej tisti, ki so osebn® prisotni pri sv. daritvi potem pa tud’ nenavzoči, ker so v duši po neizbriS' nem krstnem znamenju povezani z3 vedno s Kristusom in s Cerkvijo in odtod ima sv. maša spet nove s»' dove, ki rastejo in zore iz sodelovanj3 vernikov in so po svoji naravi nižji i11 manjši od prejšnjih, a so vendar P° svoji ceni nedopovedljivo visoki, zakaj verniki sodarujejo ne morda kot n3( vaden človek, ampak kot otroci ho'Hl in kot udje Kristusovi.
Komaj smo začeli naštevati sadov6 sv. maše, pa jih je že cela dolga vrsta pred očmi! Ali recimo bolje: ne ,,dol£il vrsta“ ampak „bogat snop“ sadov-Saj ti sadovi niso ločeni med sab° kakor bi stali v vrsti drug poleg drU' ge ga, marveč so med seboj notran> povezani, spojeni, kakor da so zrasliv eno živo enoto. Različni so darovale1’ a stopajo kakor en mož pred Bog3' Ne vsak zase, ampak vsi v enem, to J. v Kristusu. Kristus objema v polnot’ svojega bitja tudi svojo Cerkev, ko svoje lastno telo, obsega tudi duho'" nika in vernike kot svoje ude in 3 njimi tako rekoč vzame v svoje r°kü tudi njih daritev in jo prinaša Bog3 Očetu.
Kakor je enotno darovanje, kak0
i^na daritev, tako je enoten tudi
°£°teri sad te daritve: en živ snop “^aov.
Hvalni smoter in sad
i 'n glavni namen vsake daritve 0grcast. višnjega Boga. To je tudi Ve^ednB smisel sleherne religije. Člo-biH Se zaveda, da po vsem svojem nazo Zavisi 0(^ Boga in z daritvijo Zna°|'n°.izpove svojo zavisnost in pri-pr . ozie suvereno veličastvo. To se Pa <5+ Z dru^ besedo, da počasti Bo-svof Varnika kot najvišje Bitje, kot 8tJg? Očeta in kot Gospoda vsega VrstiStVa' k)aritev je torej v prvi Im1 samoizpoved vernega človeka, ki t,SV0"' 8^as> ki je silnejši od zvoka, ust a. morejo izoblikovati glasilke je k ^enega grla, zakaj glas daritve in ;a °r glas krvi, ki privre iz osrčja itieva ^kln človeškega bitja ter od-namr • °Z* vse klkje stvarstva. Človek čeniv62 dar.uie Bogu vedno kot sve-Na t^es^jnega stvarstva, svoip načinov lahko človek izrazi Očetu pTriznanje Bogu Stvarniku in excelo': zrazi ga z besedo: „Gloria in vah'“1ST k,ee! Slava Bogu na viša-dariHp zrazl ga z dejanjem, ko mu SvoiJn^jm seke ali svoj imetek ali niem ipldelek' Hvaliti Boga z deja-z g0]0 ^Vec In je bolje ko hvaliti ga besedo esedo Kdor ga hvali samo z vldel ^ a.ne z dejanjem, ne bo nikdar SRde bi.0Zlj®a kraljestva, ker so be-stus , RZ dejanj prazne, je dejal Kri-Takn m' Mt 7, 21). nrvi vVsflei ^asri0' da je življenje v kvalniCn 1 kvalnica Bogu v dejanju, bi k-,' daritvi. Pa ni potrebno, ^edneJ U daritev vedno nekaj zelo ok’čaj}iaa' Oahko je prav pohlevna, vldez. g’ majhna, da, neznatna na ®a,na v t. faa. misel Bogu darovana: , k, kj 1 Je bežna kakor hipec, a er je nofnP^eVeva' je velik in večen, ed in vzdih človeškega du-
ha proti večnemu Bogu. Vnanje daritve imajo lahko same v sebi kaj različno težo in ceno, a namen in duh, ki se v njih simbolično utelešata, sta vedno ista, namreč čast in priznanje Naj višjemu.
V tem je prvi smoter daritve: hvalni ali počastilni smoter. In četudi bi Bogu darovali le eno samo pšenično zrno iz naših polj, ali le en grozd iz naših vinogradov, le eno vejico naših gozdov, le eno zrno kadila na žerjavico, le eno kapljo vode, ki bodi izključno Njemu posvečena — v tem zrnu, v tej kaplji in v tej jagodi je ves človek, ki se tako sam daruje Bogu. Kajpada na simboličen način.
Kadar pa živa stvarnost zamenja golo znamenje in ob kakšni izredni priliki človek dejansko, ne zgolj simbolično, daruje svoje življenje Bogu ali v njegovo slavo sprejme nase prezgodnjo smrt, tedaj je ta realna, stvarna daritev človeškega življenja neprimerno dragocenejši dar Bogu. Čim vrednejša in dragocenejša je žrtev, tem dražja je daritev. In hvalnica Višnjemu, ki doni iz take daritve, je silnejša.
S tem je že podana razlaga o neskončni hvalni vrednosti sv. maše. Dvom ni več mogoč, resnica sije jasno pred očmi. Tu se daruje ne le simbolično zrno pšenice, ampak živ človek, zakaj kruh je spremenjen na oltarju v živo telo Kristusovo. In ne le človek se daruje, ampak obenem z njim Bog sam, zakaj Kristus je Bog in človek. Neskončen je torej dar in neskončen je darovalec v svojem dostojanstvu, neskončno sveta je volja Kristusove duše, ki daruje. Zato je prvi sad sv. maše, ki se obrača naravnost k Bogu in je hvalnica njegove slave, vedno neskončen, vedno brezmadežen, vedno gotov, nikoli iz-grešen. Od vzhoda do zahoda, od kraja do konca zemlje se po Malahi-
jevi prerokbi (Mal 1, 11) daruje Bogu v sv. maši neskončna, čista in sveta hvalna daritev.
2.	Zahvalni smoter in sad
Hvali sledi zahvala: za prvim drugi smoter vsake daritve, tudi daritve sv. maše. Človek kot božja stvar je večno dolžnik božji. Ves je od Boga in vse, kar ima, je od Boga. Stvarnik mu je podaril bitje in življenje, obstoj in utrip, starost in čas, zmožnosti in možnosti razvoja. In v tem je končno vse! Za vse to se je treba Bogu zahvaliti. Človek notranje čuti to dolžnost. Saj se tudi človeku zahvalimo, kadar nam da ali vsaj ponudi kakršen koli koristen dar.
In spet ima človek tisoč poti 'pred seboj, kako poslati k Bogu svojo zahvalo. Z besedo: „Deo gratias!“ Z mislijo, z željo v srcu, z dejanjem. Čim stvarneje, tem veljavneje- Najbolj veljaven je živ dar samega sebe. Med vsemi darovi je najvišji in najve-Ijavnejši dar „Sin človekov“, Jezus Kristus, ki se sam daruje pri sveti maši kot zahvala človeštva in ki ga mi darujemo kot svojo neskončno zahvalo. Da, v resnici neskončno, ker je Kristus v resnici Bog in človek.
Zahvala v besedi ne cenena, malo stane. Zahvala v dejanju je dražja in se včasih po svoji vrednosti tako približuje daru samemu, da lahko rečemo: vrnem uslugo za uslugo, enako za enako. Tako je v življenju. Jezus Kristus pa je ne samo enakovredna zahvala ampak celo „več vredna“, presežna, vse presežna zahvala za vse tisto, kar smo kdaj prejeli. On sam je večji ko kateri koli drugi dar. Ali recimo vsaj: da je čisti enakovredna, povsem primerna zahvala. Zakaj, čeprav smo mi le stvar, smo pa prejeli božje življenje, prejeli smo učlovečenega Sinu in neskončnega Svetega Duha božjega. Brezmejni dar smo
prejeli, čeravno smo mi sami majh*1,1 stvar. In naša zahvala, ki je Kristi)8 darovan v sv. maši, je spet brezruö na. Prav je, da se pogosto spomni^ na to dejstvo. Kako vendar odleže čl° veškemu srcu, ko si pravi: pri vse^j kar sem in kar nisem, pa vsaj 1 imam, da se lahko pošteno zahval1 svojemu Prvemu in Največjemu D° brotniku, Očetu.
S. Spravni smoter in sad v. | Kar smo dozdaj povedali o sv. kot hvalni in zahvalni daritvi slo ^ j na dejstvu, da je človek božja stV‘l . in dolžnik Bogu, a ne upošteva dr gega nič manj stvarnega dejstva, L i je človek tudi grešnik.	„ J
Hvalo in zahvalo je Bogu doD1 sleherno ustvarjeno bitje, četudi^ ^ brez greha, četudi sveto in nedoP-iD Bivalno in zahvalno daritev je tu ,! Adam daroval v raju. Zdaj po gre'
pa ima vsa naša religioznost, _
.is«1
molitev, naše življenje in delo
zlasti naše daritve še nek nov sn11 ^ in smoter, in to je zadoščevanje ^ sprava za greh. To je tretji nart1 sv. maše: spravni namen. Krvava ‘ ritev sv. križa je prinesla popolno- ^ prepolno zadoščenje za grehe č\°^ štva. Sv. maša naklanja sadove j zadoščenja poedinim dušam.	v-
Sv. maša ne le predočuje in kla j spomin daritev sv. križa, marveč ■ v nekem smislu obnavlja, v kod ^ namreč kot resnična daritev v P. pomenu besede dejansko naklanja^ dove krvave daritve na križu.^ *' . maša je spravna daritev za nase he. To pomeni, da nam odpušča g1 in kazni zanje. Greh je žalitev ^ jega veličanstva: daritev pa je nasprotje tega, namreč hvalnica j.
aru, počastitev Najvišjega. Zato
tej obnovljeni
tev poravna naš dolg pred %jo. iitolaži božjo jezo, nakloni nam h -dobrohotnost. In
. ^hotnosti nam Bog izbriše greh in Obriše kazni za greh.
V ečno kazen izbriše v celoti. Druge jazni pa vsaj deloma. To moc ima sv. antev obenem za žive in za pokojne. at° je sv. maša glavna pomoč, ki jo v °remo nuditi dragim pokojnim, sem vernim dušam v vicah, kakor ^Hi Tridentinski vesoljni cerkveni
O spravni moči sv. daritve je Tri-entinski cerkveni zbor zatrdil še ,,e . drugo resnico, ki je zlata vred-a, in je prav, da jo dobesedno na-] .mo. Glasi se: ,,Po tej daritvi uto-^ zen nam Gospod naklanja milost in „I v.Pokore in odpušča nam grehe in oeine, tudi (najbolj) strahotne.“ Ni še tgre^a> ni ga zločina, pa naj bo da if- 0 Soglasen, še tako neznanski, izbrt- f-a ^ar^ev sv- ma§e ne mogla
se izvrši tako, da po sv. maši 2l °v.azeni Bog nakloni grešniku in jj. Cln<:U izdatnejšo milost pokore, da se T • e moči. da se tudi izpove, ako je	zločina popolnoma kesa, in
t?1 udva, ter prejme odvezo. kn-.0 iev.greh odpuščen, je prečrtana v čast m ^'rljonja vsa večna kazen. Od . kazni pa je odpisanih toliko, ?en'^8 v. skla(lu z notranjim razpolo-}r0j'ertl m s skesanostjo grešnika in dob}-86 boži 1 Previdnosti zdi prav in m za tega človeka. Saj Bog piše račun3 na^e dolge ne morda kot kak otroki ’ amPak kot pravi oče svoj im
Po ffa/r. i^to velja za verne duše. Samo .. 1 bi bila ena sama sv. maša
vjc	vsem do zadnje pomaga iz
nebesa. Dejansko pa božja pra-dobrota odmerjata po merilih, >am neznana. Iz polnosti svete Ulj ^klanja tudi tistim, na katere
v!Ca m d
1 l	_	•> " V.U.VAJ UIOU11II, lici :\ < l l, C JL <3
bas ,• mislimo, in tistim, za katere včasi, Rkrb, daje včasih morda več Pa morda manj, kot si mi pred-
stavljamo. Zato sv. Cerkev navaja vernike, da za isto dušo, ali -za več skupaj, darujejo po več sv. maš.
4. Prosilni smoter in sad
Končno še četrti, prosilni smoter daritve sv. maše. Tudi tu niso postavljene nobene meje, vse pa se vrši v okviru božje Previdnosti, ki je blagohotna, a modra obenem.
Vse lahko prosiš Očeta, to se razume samo po sebi. A enako se razume, da Oče bolje ve, kaj je za otroke prav, kot pa vedo otroci sami. In do Boga ostanemo vedno otroci, tudi tisti, komur je dano, da učaka sto let ali še čez.
Zatorej prosimo s prepričanim zaupanjem, ne pa v smešno bebastem pričakovanju, da bo potem Bog postal igrača naših muhastih želj. To bi ne bilo ne pametno ne krščansko.
Sv. maša kot hvalna daritev počasti Boga, kot spravna utolaži božjo jezo in gnev; in ko premine jeza in se obnovi ljubezen, se zgodi, ko da bi se podrla pregraja, ki je preje ločila vsaksebi Boga in grešnika, ko da bi se dvignil jez in bi se zatvornice odprle, da iz večnosti privro v valovih božji vrelci milosti in blagoslova na zemljo. V prvi vrsti za dušo, potem tudi za telo. Nikoli pa ne tako, da bi kaj ne bilo prav za posvečenje, za zveličanje, za duhovno popolnost.
Zato se nam cesto dozdeva, kakor da nam ni bilo vse do pičice ugojeno. To seveda kratkovidnim ni po godu. Često tudi modrim ne. A kaj, ko je pa človeška modrost vedno tako kratkih nog. Nič zato. Tedaj vemo, da smo bili uslišani na nek drug, na nek višji in boljši način.
Sv. maša je spomin in obnavljanje daritve sv. Križa. Življenje oblikovano po sv. maši ostane bistveno križ.
Takšni so tedaj sadovi sv. maše: hvalni, zahvalni, spravni in prosilni-
Kristus kot poglavitni darovalec jih uresniči vedno vse v celoti, na božje človeški način.
Tudi Cerkev, ki daruje in se daruje s Kristusom kot njegovo telo in njegova nevesta, jih nikoli ne more iz-grešiti.
Mašnik kot uradni darovalec v moči neizbrisnega znamenja bistveno vedno opravi veljavno in čisto daritev. A kot človek in kot zasebnik lahko marsikaj zagreši in zapravi.
Prav tako prejmejo tudi verniki zase in za svoje tem več sadov od sv. maše, čim tesneje so duhovno združeni s Kristusom in s Cerkvijo in z duhovnikom, ki daruje.
Iz brezmejnega zaklada sadov sV. maše prejme končno vsak od nas P° svoji lastni meri, vsi pa iz dobrote božje.
DR. JANEZ VODOPIVEC. Rim
DECALOGO GVICO PARA EL CATOLICO
1.	Es deber de todo catolico parti-cipar de la vida politica, civil y social.
2.	El primer deber es el de votar y el que no Vota es gravemente culpable, por los danos que ocasiona a la Patria.
3.	El voto mäs que un derecho civil, es un deber moral, deber muy serio, especialmente cuando estän en peligro los intereses sagrados de la Patria.
4.	Se debe votar bien v en conciencia, teniendo en cuenta el bien general, moral y material.
5.	No se pude dar el voto a un candidato malo, ni se puede dar el nom-bre a un partido peligroso.
6.	Se debe tener en cuenta los sa-crosantos derechos de Dios, y de los
hombres, de la familia y de la escueD'
7.	La Igiesia esta por sobre todos 1°? partidos y con ninguno de ellos se idefl' tifica y se compromete, aunque sean inspiracion cristiana.
8.	La Igiesia quiere la union de todos los catölicos, para hacer frente a partidos laicistas, o sea que niesran 1 2 3 4 5 6 Dios.
9.	La Igiesia tiene el derecho y
e! deber de castigar hasta con la eXc°' m uniön a los malos catölicos que coD' boran con los laicistas.
10.	Los Obispos y el Clero, como cil! dadanos, participan dei voto, pero pueden militar activamente en polit*0* de partido.

PUSTNI VEČER POD PECO
^ Novakova Veronika je bilo zalo ^aindvajsetletno dekle. Pol fare se °ziralo za njo. Sicer pa je to ni breveč motilo, saj je bila skromna in Č ?.0SN dobro vzgojena. Mati Meta,
• V* dvanajst vzgojila, premika-loc se s celo družino od bajte do bajte,
. ~°oo je bil invalid — je vedela, da "'€ strogost in krepka roka pri vzgoji 'j110 najvažnejših sredstev. Zgodilo se 'e’ je Urbana, najstarejšega, že ^semindvajsetletnega pošteno nakle-' l a> vko se je bil v pisani družbi ‘Oevec; zakasnil. Zato so vsi in tudi uonika vedeli, da se ni zdravo šaliti . niaterjo. Točno ob uri je treba bilo - 1 doma, nato je bila večerja, rožni 'ei3ec, pa spat.
a Se je zgodilo, da so pri Smreč-‘ Pripravili za pusta majhno do-tpČ0 zabavo. Golobov France, s ka-
bil10! S^a	g°vorda in je
0u° knzno, da bosta kmalu šla pred Y aNv-i? Pnišel vabit tudi Veroniko. ITlčaaili0če in proseče je pogledala Tr: 6r- Mati je v misli, da je že itak Oil;f°'/a’	dovoljenje. Le pripom-
»T°aa, o polnoči da boš doma!“ gočvp6^3’ sevef-a>“ je hči hitela za-
*
ko^či, ®mrečnikovih je igral Robni-r0i ^Pstl. Harmonika je v njegovih kače Pe*a’ vriskala, jokala, tožila, natČ116 Vo^'e -ie Pač takrat bil, ko je nipčro,Val meh. Nocoj je kipelo iz Jp8a kot malokdaj.
ai1 so se vrteli po taktu valčkov
in polk, da so bili kmalu vsi preznojeni. Udarjali so s petami ob tla. da se je hiša tresla.
Veronika, ki je ponajveč plesala s Francetom, je žarela v lica.
Tedaj jo zaprosi za ples Macesni-kav Joža. Macesnikov, gruntar, da mu ni para. Pa še študiran povrhu. Z lahnim poklonom se ji približa:
„Gospodična Veronika, vas smem prositi za en valček?“
Še bolj ji je šinila kri v glavo. ..Gospodična“ mi je dejal! Joža mi je tako dejal. Meni, kajžarski hčeri. Toliko je vedela o oliki, da mu je vrnila poklon.
Mimogrede je vrgel stotaka Guštinu.
„Stotaka!“ je šinilo Veroniki skozi možgane. France mu vrže dinar. Seveda, gruntarski je. Vse bolje se godi gruntarjem ko pa nam bajtarjem. Pa kako ti pleše!
„Gospodična Veronika, kako da še midva nikoli nisva plesala? Saj greste kot sapica!“
„Eh, kaj bi!“ je nerodno Veroniki. Misli pa se ji predejo naprej. Pa tak postaven fant! No, saj je tudi France zal mladenič! Pa dober je. Tudi grunt bo imel. Toda njegov grunt je le gruntec, pa še v tej strmini pod goro.
„Za Bogä, se je znašla, kakšna pa sem nocoj! Le na kaj vse mislim!“
„France ne bo nič hud nate, ko plešeš z menoj ?“
,.Po čemu?“
„Mene kar nekam po strani gleda.“
.,Le zakaj ?“
„Ne vem. Sicer pa bajtarji vedno mrzijo nas gruntarje.“
„Bahač,“ ji je šlo skozi možgane. Proseče je pogledala Guština.
Razumel jo je. Toda hotel ji je ponagajati.
Za stotaka se igra najmanj eno uro.
In je menjaval valčke s polkami v čezdalje hitrejšem ritmu. Že so nekateri pari upehani odstopili. Tudi Veronika je hotela. Tedaj pa jo privije Joža k sebi, jo vodi v čedalje hitrejših krogih, se skloni globoko k nji in ji zašepeče:
„Z vami bi plesal vso večnost.“
Ni mu odgovorila.
„Gospodična, naj se ogrejem nocoj pri vas. Že tolikokrat sem vas želel videti in biti vsaj za trenutek v vaši bližini, pa mi nikoli ni nanesla prilika. Toda vi ste gotovo žejna.“
Obstala sta. Na hitro je zvrnila ponujeni kozarec težkega dalmatinskega vina.
Potem sta se znova zavrtela.
Veronika je spočetka težko poslušala medene besede Jožove, celo upirale so se ji sprva. Skozi glavo ji je šinila podoba Franceta, ki je dober, pa nekoliko neroden. Joža je bahač, pa ima seveda zakaj biti ponosen. Je osladen, pa ima včasih kar prav, saj dekleta nismo moški, ki ne vedo drugega kot delo in vreme pa zopet vreme in delo. Molče je poslušala, izginil je občutek osladnosti, le neka opojnost se je je lotevala.
Z njim bi plesala vso večnost.
*
Tedaj se je Bolnikov Nace približal Francetu.
„Ti, meni se zdi, da boš nocoj ob nevesto.“
„Beži, beži!“
„Ne vidiš, kako ji Joža. . .,“ pa ni hotel končati misli.
Tesno je stisnilo Franceta v prsih.
Tedaj je Smrečnik trdo stopil h Guštinu:
„Nehaj! Če mladi nimajo pameti-jo moramo starejši imeti!“
Pet parov, ki so vzdržali že tričetrt ure v plesu, so premočeni segli pn mrzli pijači, da jim pohladi pekoč? grla. Nekateri so stopili pred vrata, da jih ohladi mrzla februarska sapa-
Po odmoru stopi France h Guštinu:
„Še eno uro!“ in porine stotaka.
„Veronika!“ jo je poprosil.
„Ne mor.em!“
„Ne moreš? Z menoj ne moreš;
„Morem. S teboj morem.“
Zavrtela sta se znova po podu. ^ njima tudi drugi.
Brez uvoda jo vpraša:
„Pravijo, da ti bo Joža nocoj g^' vo zmešal.“
„In če mi jo?“ je kljubovala.
„Pa naj ti jo,“ je bil trd tud» France.
„Ti je torej vseeno?“
„Vseeno mi ni, obesil se pa zato tudi ne bom. Neznačajnost pa ie grda stvar.“
„Zbodljiv si postal danes»“
„Opravičeno. Že vsi vidijo, da se igraš danes s fantovskimi srci!“
„Kakor hočem!“ je bila Veronik3 kljubovalna.
Zagledal se je v njene kodrčke, k» so ji obkrožili čelo. Danes so sc J1 lepili na preznojeni obraz. Tudi ta' krat so se ji lepili, ko je žela n3 njihovi njivi. Prva je bila pri de!3 Pa ji je takrat znoj čisto drugac® pristajal kot danes.
P°gled z Ljubljanskega gradu na del prestolnice s cerkvijo sv. Jožefa
be7^-eron^a-<< je skušal biti Iju-niku?<' ”BoS ®la k nam ali h Maces'
•’^j me to vprašuješ?“
» er bi rad vedel.“
’^10 si otročji!“
Zak • ancetu je vstajala sumnja. kak 1 •Inu ne odgovarja naravnost, je J'° naravnost vprašuje. Pa kaj ljavavn° noc°j prineslo tega domiš-Uten-a Sem' Jez’k ima s strdjo nama-
zap nnasesti-
>>T	pa lahkoverno, da mu
Vedati|<’< C*aj' mi vendar odkrito po-
„Kaj naj ti povem?“
„Kar sem te vprašal.“
„Nocoj si pa siten.“
Ponovno ga je zagrabilo. Ko sta plesala mimo Guština, je dal neopazno z roko znamenje, da preneha, četudi je igral šele četrt ure. Gustl ga je precej ubogal.
Smrečnik prinese Guštinu pijače in mu zaskrbljeno reče:
„Nocoj pa nekaj ni v redu.“
„Le nič se ne bojte, oča, France je pameten fant.“
„Pa Macesnikov ni.“
„Morda bo treba malo opazovati.“
„Ali bomo končali? Saj je že enajst.“
Medtem prinese Macesnikov stotaka :
„Valček!“
Gustl je nategnil harmoniko. Pari so se zamajali po tleh. Joža in Veronika in drugi.
Joža se je takoj sklonil k Veroniki in ji šepetal. Veronika je bila spočetka trda, pozneje pa se je omehčala.
France je nekaj časa opazoval, potem pa ga je vzela noč.
Pri Novakovih se je oglasil ob pol dvanajstih:
„Veroniko vam bo pa Macesnikov privedel. Pa lahko noč.“
Pri Smrečnikovih pa so se vrteli naprej.
Prišla je polnoč.
Smrečnik stopi sredi sobe, položi pipo dolgocevko na polico za tramom, da Guštinu znamenje, naj neha, se pokriža in zmoli par očenašev v čast bridkemu trpljenju Kristusovemu.
S tem je bil dan znak za odhod.
★
Strupeno mrzla sapa je objela plesalce, ko so prestopili prag.
Joža je spremil Veroniko k Novakovim. Gredoč je tožila, da jo v prsih nekaj zbada.
Na pepelnično sredo so šli vsi k maši,
Veronika pa ni vstala. Kuhala jo je vročina. Proti večeru je začela blesti.
Nič več se ni zavedla.
Na prvo postno nedeljo, ko se je sonce v vsej čarobni lepoti prikazalo izza Pece in zlatilo zasnežene rebri, so spustili v jamo belo krsto, v kateri je ležala najlepša v fari: Novakova Veronika.
Ni bilo očesa brez solza, le dvoj? je bilo suhih— Francetovi. Trdo i8 stiskal zobe, da bi zadušil bolečin0, ki ga je davila v prsih in mu sili''1 v grla.
Nepričakovano sta se srečala 1 Jožom.
„Jastreb! Glej svojo žrtev!“ „Molči!“
Na'
„Ne bom in nikdar ne bom ves svet ve, da si iskal le sebe, ^ si dvoril Veroniki. Strl si srce meV‘ in uničil njo. Pa sem tudi sam kriv'' Lahko bi vedel, da na plesiščih ljlii bežen ne cveti, temveč hira, na P0'! domov pa dostikrat celo umre. vem, če bom še kdaj mogel ljubiti ' življenju kako dekle z isto močjo kP sem Veroniko. Toda, če mi bo ^ dano, tedaj vedi: na plesišče je n° bom vodil. Dovolj je, da sem enkP*1
skusil njega pogubo. Pa želim tud’
tebi, da greš vase in se ne igraš ? dekliškimi srci. Lahko se še sprenF niš, če boš imel resne namene in ne’ hal sebe občudovati.“
Začudeno je gledal Macesnik0' Joža. In ni vedel kaj reči na pov.e' dano. Glavo je sklonil proti tlom 111 čez čas tiho izdavil: „France, do sedaJ na to nisem pomislil. Zdaj pa ra^U' mem, da sem bil nepošten. Za maP' bom dal, da bo Veroniki vsaj na dru gem svetu dobro, v dekletih pa gledal svoje lastne sestre, kateri1” sem vedno želel le srečo in pošt6”0 ime.“
Francetov pogled je postal meh^’ Oči so se mu orosile in stegnil je svoj roko, da jo stisne v Jožovo.
„Joža, če je tako, sva od daUeiS naprej prijatelja. In misel na Vet” niko mi bo lažja, kajti sedaj vefll' da ni umrla zaman.“
M-
Pred sto leti se je prikazala Marija
^krožnica svetega očeta francoskim škofom ob stoletnici prikazovanj
Brezmadežne v Lurdu
UVODNA MISEL
sv Romanje v Lurd, ki ga je sedanji j.j et.'v °če napravil ob zaključku evha-i vf*!**1 111 mariianskib slovesnosti v z 1 ein* spomin našega odrešenja, je V njegovi duši globoke in te'i ''-6 sP°mine- Na teh slovesnostih je p.. ■' zastopal svojega prednika, papeža 'L Zato ga je zelo razveselila no-se Marijino mesto na pobudo slova V ^'ar^esu ‘n Lurdu pripravlja na 1^, esn<) Proslavo stoletnice prikazovanj t^adez„e Device. V ta namen se je <knalUS*an°Vil PeLroviteljstvom kar-*' Evgenija Tisseranta poseben dnarodni odbor.
z , 'td'. °^e se želi ob tej priložnosti 2ah	franc°skimi škofi in verniki
Poden'*' .Za ’zredno milost, ki jo je Bog kjsti i . nl'^ovi domovini in za vse mi-P’Poži *	raz^'va^ v teku stoletja na
bjti 'Ce T°marjev. Obenem hoče pova-p0wjV*? Vern'ke, da bi v jubilejnem letu '/V 1 tudi pobožnost do Njega, ki je a or Pravi sveti papež Pij X. — v
^’P'dn
d°bro. Ustavil prestol svoje neizmerne
JiARi.t
A V francoski zgodovini
laSf ^ krščanska zemlja je Marijina sc.Vo , S l'':f> ljudstvo, odrešeno s Kristu-svojo ''vi° s ponosom kliče Marijo za tiidj zn,',ter in zavetnico. O tem priča tere |)<f”t*0V*T,a Francije, češčenje Ma-bokriSf.'e.SeRa nazai v začetek njenega lanjenja. Najstarejše Marijino
svetišče v Chartresu sprejema še danes množice romarjev, posebno mladine. Srednji vek je obenem s svetim Bernardom slavil Marijo z veličastnimi, njej posvečenimi stolnicami, ki pričajo o veri in pobožnosti francoskega ljudstva do Marije. Polagoma so večja in manjša Marijina svetišča preplavila mesta in deželo, vrhove višin in morska obrežja. Obiskovali so jih vladarji, škofje in verniki in tam klicali zaupno Marijo na pomoč. Dajali so ji zelo različne naslove: Naša Gospa usmiljenja. Pomočnica v vseh zadevah, Naša Gospa varstva, sedmerih žalosti; Naša Gospa luči, miru, veselja, upanja; Naša Gospa kreposti, čudežnih del zmage. Vsi ti naslovi nas spominjajo dobrot, ki jih je delila božja Mati v vseh časih francoskim pokrajinam.
Devetnajsto stoletje je doba posebne Marijine ljubezni. Kdo ne pozna čudodelne svetinje? Marija sama jo je razodela ponižni duhovni hčeri svetega Vincencija Pavelskega, ki jo je papež Pij XII. proglasil za svetnico. Ta svetinja z napisom: „Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo,“ je povsod sipala duhovne in tvarne čudeže.
Nekaj let pozneje se je Devica Marija od 11. februarja do 16. julija 1858 prikazovala v Lurdu pod Pireneji pobožni in čisti deklici, hčerki revne krščanske delavske družine, Bernardki. Izbrala jo je za svojo zaupnico, sode-
lavko, za orodje svojega materinskega usmiljenja in dobrote njenega vsemogočnega Sina, da bi tako prerodila svet z novimi, obilnimi milostmi odrešenja.
Glas te deklice, poslanke Brezmadežne, je kljub norčevanju, dvomom in nasprotovanju, kmalu potem prodrl v svet. škof jih je že leta 1862 s svojo oblastjo uradno preiskal in potrdil. Množice romarjev so v vedno večjem številu prihajale na kraj prikazovanj, k čudodelnemu studencu in v svetišče, ki je bilo sezidano na Marijino prošnjo. Med romarji je bilo največ preprostih, ponižnih in trpečih ljudi, zlasti bolnikov. Škofije in posamezni narodi so prirejali romanja. Prevarane, zbegane in nemirne duše so tu iskale resnice. Verniki niso nikjer na svetu mogli najti tolikega bogastva miru, upanja in veselja kakor tukaj.
„Nikoli ne bomo spoznali vseh dobrot, za katere dolgujemo zahvalo brezmadežni Devici. O srečna votlina, ki te je počastil pogled božje Matere! O častitljiva skala, iz katere vro sokovi življenja v veletokih!“ Tako vzklika sveti oče.
MARIJA VEZ MED PETROVO STOLICO IN LURŠKIM SVETIŠČEM
Marijino češčenje je stkalo v teku stoletja prisrčne vezi med Petrovo stolico in pirenejskim svetiščem. To je Marija sama želela. To, kar je najvišji pastir proglasil za versko resnico, je božja Mati s svojimi besedami potrdila v posebni, zelo sloveči prikazni v masa-bielski votlini. Četudi nezmotljiva beseda rimskega papeža ni potrebovala potrditve iz nebes, so vendar kristjani in njihovi pastirji z veliko ginjenostjo in hvaležnostjo sprejeli Marijin odgovor Bernardki: „Brezmadežno spočetje sem.“
Zato se sedanji sveti oče ne čudil da so bili njegovi predniki tako nakl«' njeni temu svetišču. Papež Pij IX. je že leta 1869 z veseljem izjavil, da so na* sprotovanja človeške zlobe Lurdu resnic' nost prikazovanj le še bolj pojasnila i11 potrdila. Obdaril je pravkar zgrajeflC cerkev z velikimi duhovnimi dobrotam' in dal podobo Lurške Gospe kronati. Pr pež Leon XIII. je 1892 dovolil za praZ' nik Marijinega prikazovanja v Lurd*1 poseben oficij in posebno mašo. Njeg°* naslednik (papež sveti Pij X.) ju >e kmalu potem raztegnil na vso Cerke''1 Ta veliki papež je proti koncu svoje!9 življenja blagoslovil masabielsko votli' no, zgrajeno v vatikanskih vrtovih. Tc' daj je tudi počastil lurško Devico s P°' sebno molitvijo: „Naj bo deviška Mat’’ ki je nekdaj s svojo ljubeznijo sodel°' vala pri rojstvu vernikov v Cerkvi, zdal znova s svojo oblastjo orodje in var*1' hinja našega zveličanja... Naj vrIie mir dušam, ki so v stiski in končno V°' speši povratek h Kristusu v zasebne111 in javnem življenju.“
Ob petdesetletnici proglasitve brcf madežnega spočetja za versko resnico ^ sveti Pij X. s posebno listino potrd* zgodovinsko zvezo med tem dejanje1’1 cerkvenega učiteljstva in med Marijin1’’1 prikazovanjem v Lurdu. Takoj po Pr° glasitvi te verske resnice je brezm3 dežna Devica že začela delati čudf3 Kmalu potem je ustanovil v Lurdu fiio !n nodoisal začetni postopek za Pr£. glas’tev Bernardke za blaženo. Ta evharisCčni nanež ie tudi poudarjal g ^ boko zvezo, ki ie med evharističnim Mariiieim česčenipm v Lurdu.
„Pobožnost do božje Mašere jc
vzročila, da je zacvetela važna in redno goreča pobožnost do Kristusa, šega Gospoda. Vse, kar je v Mariji
n3'
ims
vodi tudi k njenemu Sinu, Odrešenik
,ri nas dviga k češčenju presvete Trojice,“
Tudi sedanji papež se ob stoietnici -larijinih prikazovanj pridružuje izjavi Svetega Pija X., da je vsa slava lur-^ega svetišča v tem, da Marija prido-‘Va vse naroda za goreče češčenje Je-^Usa v svetem Režnjem Telesu. Zato je nrsko svetišče središče evharističnega 111 Marijinega češčenja obenem. Prav Prekaša s svojo slavo vsa svetišča katoliškega sveta.
Papež Pij XI. je povzdignil k časti aria preprosto izvoljenko Brezmadež-i1e’ Pfirnardko, ki je nosila redovno ime trH^3 ‘Vtari’a Bernardka. Tako je po-11 " napoved Brezmadežne mladi Ber-l'ardki, da je ne bo osrečila na tem, j^'Pak na onem svetu. Tudi v Nevers, 'hrani njene svetniške ostanke, pri-'eliko lurških romarjev. Pri svet-v se želijo naučiti zvestega spolnje-k n)a Marijinih naročil. Slavni papež je al" Potem poslal svojega zastopnika
na spominsko proslavo obletnice njenih prikazovanj in zaključil jubilej odrešenja tam, kjer se je brezmadežna Devica večkrat prikazala blaženi Bernardki Soubirous in vse ljudi prisrčno spodbujala, naj delajo pokoro na tistem kraju čudovitih prikazovanj, ki ga je obogatila z milostmi in čudeži.
Temu soglasju hvalnic je pridružil tudi sedanji sveti oče Pij XII. svoj glas. To je storil z okrožnico „Bleščeča krona“, v kateri spominja na dela, ki so jih njegovi predniki storili v Marijino čast.
Papež slednjič želi, da bi slavno svetišče ob Gavi ob svoji stoletnici sprejelo velike množice romarjev. Javne in zasebne prošnje so v teku stoletja po Marijinem posredovanju dosegle izredne milosti, veliko ozdravljenj in spreobrnjenj. Zato sveti oče trdno upa, da bo Marija tudi v tem jubilejnem letu velikodušno spolnila upanje svoj h o‘rok, jih spodbudila, da bodo zbrali duhovne
nauke njenih prikazovanj in se odločili za pot, katero jim je tako jasno pokazala.
POKORA — REŠITEV ČLOVEŠTVA
V družbi, ki se je le malo zavedala zla, ki ji je pretilo, skrivala svojo bedo in krivico pod videz napredka, razkošja in brezskrbnosti, se je brezmadežna Devica, katere se ni nikoli dotaknil greh, prikazala nedolžni deklici. S svojim materinskim srcem, polnim sočutja, je prihitela na pomoč svetu, ki ga je njen Sin odrešil s svojo krvjo, in trikrat zaklicala: „Pokora, pokora, pokora!“ Od svoje izvoljenke je zahtevala spokornih dejanj. V dokaz spokornosti naj poljubi zemljo. Temu dejanju je takoj pridružila opomin: „Molite k Bogu za grešnike!“ Isti odločni in strogi opomin: „Spokorite se,“ kakor Janez Krstnik in Jezus v začetku svojega delovanja ponavlja tudi Marija. Samo po pokori se morejo ljudje vrniti k Bogu. Kdo bi upal trditi, da ta opomin ni sodoben tudi v naših časih?
Ali more božja Mati priti k svojim otrokom drugače, kakor z odpuščanjem in usmiljenjem? K studencu, kjer se je Bernardka na njen poziv umila, bo prihajala vsa duhovna in telesna beda človeštva. Dela usmiljenja, ki jih je Jezus izvrševal nad množico bolnikov, ko jih je čudežno ozdravljal, le dokazujejo, da ima Jezus, božji Sin, res oblast, odpuščati grehe. Presveta Devica nas torej v imenu svojega božjega Sina vabi k votlini, da bi spreobrnili svoja srca in zaupali v odpuščanje grehov.
Največji pomen jubilejnega leta bo v tem, da bo ljudi pripravilo do spoznanja, da so grešniki, če bo vsak romar v Lurd in vsak kristjan ob praznovanju te stoletnice izvršil to duhovno obnovo ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju
in resnici, bo to Cerkvi v veliko korist. Sicer pa nikjer ničesar tako ne spodbuja človeka, naj moli, pozabi sebe in se v krščanski ljubezni žrtvuje za druge, kakor v Lurdu požrtvovalnost nosilcev postelj, vedri mir bolnikov, bratstvo, ki združuje v skupni molitvi vernike vseh rodov, stalna pripravljenost, da si med seboj pomagajo in neprisiljena gorečnost romarjev, ki kleče pred votlino. Posebno osvaja romarje življenje tistih, ki so se popolnoma posvetili božji službi in bratom, ki so v stiski. Vse to budi v manj gorečih zavest mlačnosti in jih spodbuja k molitvi. Večkrat najbolj zakrknjene in neverne grešnike gane milost, da se spreobrnejo, oziroma jih pripravi do tega, da postanejo dovzetni za pričevanje vernikov enega srca in enega duha.
Vendar doživetje v kratkih dneh romanja še ne bo zadostovalo, da bi duše sledile Marijinemu pozivu in se duhovna prerodile. Zato sveti oče opominja pastirje posameznih škofij in vse duhovnike, naj tekmujejo v gorečnosti, da bi vsa romanja v Lurd ob stoletnici tako pripravili, izvedli in izrabili, da bi pripravili kar najbolj ugodno polje za globoko in trajno delovanje milosti. Le če se bodo ljudje vrnili k vztrajnemu prejemanju svetih zakramentov, spet spoštovali krščansko moralo v vsem svojem življenju, se vpisali v vrste Katoliške akcije in drugih ustanov, ki jih Cerkev priporoča, bo gibanje množic v Lurda leta 1958 v skladu z upanjem brezmadežne Device in rodilo zveličavne sadove, ki jih je sedanje človeštvo tako potrebno.
Vendar spreobrnjenje posameznikov še ne zadostuje. Zato papež poziva škof® in vernike, da se skupno prizadevajo ** prenovitev krščanske družbe. To bo najlepši odziv Marijinemu pozivu. PaPe* Pij XI. je ob Marijinih slovesnostih v
čas« jubileja odrešenja prosil: „Da bi *aslepljene duše razsvetlila luč resnice in Pravice, da bi tisti, ki se izgubljajo ' 2moti, spet našli pravo pot; da bi Cer-^ev na vseh delih sveta dobila svobodo ‘P med vsemi narodi nastopila doba s*°ge in prave blaginje."
naj se spreobrnejo. Zato morajo tudi božji služabniki z nadnaravno gotovostjo kazati dušam pravo pot. Ko to delajo, naj ne pozabijo na duha potrpežljivosti in usmiljenja. Ako je potrebno, naj čakajo in verujejo v Jezusovo uro ter vztrajajo z Marijo pod križem.
nevarnost materializma
Današnji svet ima sicer veliko raz-°Sov za ponos in upanje, vendar pa mu Preti zelo resna nevarnost materializma, ua katerega so opozarjali že prejšnji pa-Peži. Ta materializem se ne kaže samo ' napačni filozofiji politike in gospodarstva, ampak v pretirani ljubezni do eParja, v oboževanju telesa, v pretipanem iskanju udobja in izogibanju 'sake trdote življenja. Prezira življenje, 1 še ni zagledalo luči sveta, si želi Paslad. ne pozna sramežljivosti ter ljubi ^Pjige in igre, ki rušijo čistost duše. azodeva se tudi v brezbrižnosti do sr>-ata, v sebičnosti in v napačnem pojmo-Vanju življenja. Upošteva le vidik tvar-ntSa napredka in zemeljskega razve-Jevapja. B0gatjn je namreč govoril: ’’ Usa’ veliko blaga imaš, spravljenega -veliko let; počivaj, jej, pij in bodi . re volje“ (Lk 12, UD. Bog pa mu je rekel:
'lušo
„Neumnež, to noč bodo tvojo
terjali od tebe“ (Lk 12, 20). Družbi, ki se večkrat upira najvišjim „ Vlcani samega Boga in hoče osvojiti „ 'j. fa ceno svoje duše in jo tako po-_	je Devica poslala svoj svarilni
--inski klic. Duhovniki, ki hočejo C' * PJenemu klicu, morajo imeti po-Zv	brez strahu oznanjevati velike
goee!CaVne resn*ce- Prave obnove ni mo-Meseči brez nespremenljivih ver-'atj1 tlaco^ Duhovniki so dolžni, obliko-dež 'eS^ krščanskega ljudstva. Brezma-prjl*.a Devica se je usmilila naše bede. ' a ie k ljudem, da jih je opomnila,
TUDI VERNIKI MORAJO SODELOVATI
Pri delu za duhovno obnovo morajo z duhovniki sodelovati tudi verniki. Vsak more na mestu, kamor ga je postavila božja Previdnost, še kaj več delati za božjo slavo. Zato se papež najprej obrača na množico Bogu posvečenih duš, ki v Cerkvi opravljajo nešteto dobrih del. Redovne obljube zahtevajo od njih, da bolj odtočno Ko drugi bojujejo boj pod Marijinim varstvom proti napadom sveta, neurejenih nagnjenj, zapeljivosti bogastva in naslad. Zato naj se odzovejo pozivu Brezmadežne in se bojujejo proti zlu z orožjem molitve, pokore in z deli krščanske ljubezni.
Nato se papež obrne na krščanske družine in jih spodbuja, naj bodo zveste svoji nenadomestljivi nalogi, ki jo imajo v družbi. Naj se posvete v tem jubilejnem letu Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Ta posvetitev bo zakonce podpirala, da bodo lažje ohranili zakonsko čistost in zvestobo ter jim zagotovila, da bodo skrbeli za zdravo življenje svojih otrok. Spremenila bo družino v živo celico za spreobrnitev družbe in apostolsko delo.
Pa tudi poklicno in javno življenje daje kristjanom mnogo priložnosti za obnovitveno delo v družbi. Pogledati morajo najprej v sebe, odstraniti napačne nazore in sebične namene ter odklanjati tisto napačno ljubezen do Boga, ki ne pozna ljubezni do sobratov. Kristjani
Tseh stanov in narodov naj se prizadevajo, da se bodo zedinili v resnici in ljubezni ter preganjali nerazumevanje in razno sumničenje.
S posebno ljubeznijo in skrbjo pa se Marija sklanja k otrokom, revežem in bolnikom, ker jih je tudi Jezus tako ljubil. S svojim Sinom združena jim govori: „Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživila“ (Mt 11, 28).
Zato sveti oče kliče: „Hitite k njej vsi, ki vas tare tvarna beda in ste brez obrambe pred trdoto življenja in brezčutnosti ljudi. Hitite k njej vi, ki vas bičajo nravne nadloge in preskušnje. Hitite k njej vi, ljubljeni bolniki in be-težniki, ki vas Lurd vedno sprejema s častjo, ker ste živi udje skrivnostnega telesa našega Gospoda. Hitite k njej, da boste našli srčni mir in moč, da boste mogli vestno spolnjevati vsakdanje dolžnosti in veselo prenašati žrtve.“
Brezmadežna Devica, ki pozna nadnaravno delovanje milosti v dušah, tudi dobro ve, kako vrednost ima v božjih očeh njihovo trpljenje, združeno z Odre-šenikovim. Tudi vsi, ki trpe, morejo torej nuditi dragoceno pomoč za krščansko obnovo današnje družbe.
Toda Marija je mati vsega človeštva. Zato obrača svoj materinski pogled tudi k tistim, ki so še zunaj prave Cerkve. Želi jih pripeljati do zedinjenja z njo. Pred svojimi očmi ima tudi tiste, ki so lačni in žejni resnice. Rada bi jih pripeljala k studencu živih voda. S svojimi očmi objema tudi tiste neizmerne celine in širne človeške pokrajine, kjer ljudje Kristusa še tako malo poznajo
in ljubijo. Marija naj Cerkvi posreduje svobodo, da bo mogla — vedno mlada, sveta in apostolska — povsod spolniti upanje ljudi.
SKLEPNE BESEDE
Z besedami: „Ali boste tako dobri, da boste prišli?“ kakor nekoč Bernardko, vabi danes Marija k sebi vse otroke Francije in vsega sveta. Spodbuja jih. naj duhovno prenove sami sebe in * vsemi močmi delajo za zveličanje vsega sveta. Kristjani se bodo odzvali temi' vabilu svoje Matere.
Zato sveti oče vsakega izmed njih spodbuja z besedami svetega Bernarda! „V nevarnostih, bridkostih in dvomih misli na Marijo, kliči Marijo... če bo§ hodil za njo, ne boš zašel, če boš prosil njo pomoči, ne boš obupal. Če boš njo premišljeval, se ne boš motil. Če se bos nje držal, ne boš padel, če te bo ona branila, ne boš trepetal, če te bo ona vodila, se ne boš utrudil, če te bo ona podpirala, boš gotovo prišel do cilja.“
Sveti oče upa, da bo Marija njihov» in njegovo molitev uslišala. Ko vse op0' minja, naj se Bogu zahvalijo za njen obisk pred sto leti, prosi zanje, za nj>' hove vernike, za lurško svetišče in r°' marje, posebno za tiste, ki vodijo Pr°' slavo sloletnice, najobilnejših milosti h1 jim v njih zagotovilo podeljuje iz vsega srca s svojo očetovsko dobrohotnostjo apostolski blagoslov.
(Okrožnico je izdal papež Pij XI“ dne 2. julija 1957 v 19. letu svojega papeževanja.)
Priredil Gregor MaU

Enodružinske
hiše
dri P^etirana trditev, da je vsak košček svetišča. Ne smemo na-ec pozabiti, da družinski oče pred-inav^a Jezusa Kristusa v svoji hiši qv aa je mati podoba Matere božje. je e Vrši službo duhovnika, kajti on n , lstJ» ki mora včlaniti otroke v f naravno družbo milosti. (iJ^Hjišče je majhen svet zase, toda tur°mne va™osti za duhovno in kul-'m ^ Vzg0J° n°vih rodov. Zato mora Zaht' Clorri vse tiste pogoje, ki jih ]\(_T e.Vaj'0 edinstveni smotri družine Fak pozorišče prvih človekovih ko-elo\°T.Prav tisti kraj, kjer se razvija rjgv6 °va osebnost, mora biti to pozo-Poß-la	kakršnega hoče imeti
UreoT^vf 'inažine. Toda kako naj se mu hiša 1C1 ta upravičena želja, če pa r"Jdi’ ^ateri stanuje družina, ne kj istega najosnovnejšega pogoja, Vzt,Q- zahteya izvrševanje družinske VReille’ to je čim popolnejši umik greheVaoro?1 oci zunaj in vsem pre-
daj
od
niešane družbe? razumemo pod besedo mešana
družba? Človeško sožitje ne more biti pravilno, če ne upošteva gotovih pogojev. Eden prvih je izbor oseb, s katerimi vzdržujemo kakršnekoli odnose. Če ne upoštevamo tega odnosa, tedaj pade sožitje na najnižjo stopnjo mešanosti.
Toda mešanost ima še svoje poseh ne, usodne posledice za otroke, kajti vsi vemo, kakšne odločilne važnosti so mladostni vtisi in otroške izkušnje. Ne bo odveč poudariti, da so nekateri vplivi mešane družbe tako škodljivi, da pokvarijo nravni čut celih rodov.
Da je neodvisnost družinskega ognjišča, to je družinski dom izrednega pomena in velike nujnosti, nam doka-zujeio še mnogi drugi razlogi. Eden prvih je družinska trdnost in stalnost. Človek se prisrčno naveže le na svojo hišo, ne na najeto sobo, kajti zanimanju očeta za družino se pridruži zanimanje lastnika za hišo, kjer z užitkom dela za večjo udobnost in estetsko izboljšanje stanovanja
Drug razlog za enodružinske hiše
je tudi dejstvo, da stanovanjski bloki s svojimi kvarnimi vplivi razbijajo enotnost družinske skupnosti, medtem ko jo samostojen dom izredno okrepi. V sveto zatišje družinskega ognjišča ne moreta prodreti brezobzirnost in razbrzdanost ulice.
Velika prednost samostojne hišice je tudi osamljenost, ki je večkrat ne-obhodno potrebna za miren razvoj nekaterih važnih družinskih dogodkov. Res je, da je sosedstvo z drugimi družinami koristno, zlasti z ozirom na medsebojno pomoč, toda le prečesto se zgodi, da utrpimo samo slabe vplive skupnih stanovanj, ne izrabimo pa njihovih dobrih lastnosti.
Zelo zanimivo je dejstvo, da se ravno v naši dobi, ko je človek tako ljubosumen na svoje svoboščine, še vendar ni povzpel tako visoko v zahtevah po svobodi, da bi dosegel samostojno družinsko ognjišče. Še več, z vsakim dnevom postaja vznemirljivejši napredek kolektivizma v najrazličnejših oblikah. Kapitalizem si je vzgojil sam svojega sovražnika, kajti ravno njemu se moramo zahvaliti za moderno družabno kolektivno življenje, kjer se poraja tista obupna brezimnost in proletarstvo velikih mest. Mesto, ki je glavni uničevalec pravilnih človekovih bivališč, ne more roditi drugega kot mešano družbo. Naša mesta morajo imeti samostojne domove, družinska ognjišča, povzdignjena z neodvisnostjo in posvečena z rodbinskim imenom, z družinskim izročilom in njeno trdnostjo. Ne moremo najti spoštovanja do družine v brezimni meščanski družbi, ali v stanovanjskem bloku, kjer vsaka družinska skupnost pomeni samo eno črko ali številko in nič več.
Družina, edino naravno središče za razvoj človekove osebnosti, se more
vzdrževati le v zanjo primernem P°' slopju. Hiša ima ogromen duhoven pomen: samo tukaj si more človek' nanizati najlepše spomine, brez stal' nega in samostojnega doma si oi možno misliti družinskega izročila.
Že samo podstrešje, ki bi se koffln zdelo brezpomembna malenkost, ie važen del hiše. Moderna stanovanja zlasti večdružinske hiše, ne poznaj0 podstrešja, kajti vso tisto šaro P0' lomljenega pohištva, starih oblek, raZ' trganih čevljev, obledelih zaves moderni človek noče ali pa ne more hra' niti. Ko te stvari odslužijo, jih uniČ> ali proda ali nadomesti z novimi.
„Kjer nimajo podstrešij,“ pravi ar gentinski pisatelj Martinez Estradat „življenje mineva zelo hitro, ker mineva s tistimi stvarmi vred, ki jih zavržemo in nadomestimo. Na podstrešju ostane zbrano v čudnem redu vse tisto, kar se je obrabilo v našem življenju in nas spominja na čas, nas razjeda. Vse to predstavlja pi'e-zanimiv hišni in družinski arhiv, v katerem dobi otrok dragocene in neizbrisne vtise o začaranem svetu čustev in lepote. O, nepozabni nauku globlji od modroslovja: zavržen šopek umetnih rož, knjiga s slikami in brez platnic, pokvarjena starinska ura To podstrešno kraljestvo je podoba0 sanjam, ki jih nikoli ne pozabim0-je kakor usedlina življenjskega dej°' nja s svojimi dobrimi in slabimi menami, s svojim zdravjem in grem kobami.“
Pisatelj zanimivega dela „Radiv grafia de la Pampa“, iz katerega P-1 snemamo tudi prejšnji navedek. m'-U1 v svoji knjigi govori o „ciudad i}0'. fante“, potujočem mestu, kjer človek le mimogrede, v pričakovani' nadaljne preselitve in skoraj bi reku-da ima stanovanje samo v najem0.
ne bilo treba ničesar zapu-kle !’ ^a(^ar se preseli iz mesta. Do-Vr-r traja najemnina, prenočuje in hot\'iS.e živl3enjske naloge v najeti doni ■	botel ni nikakšen
opn-’-v^ samo zatočišče, ne pa domače bol "1Sce' Nihče se ne zanima, da bi najnujnejših potrebščin še s Van..^im opremil ali olepšal stano-ko]/6’ n^i si ne more privoščiti kar-stan 0dvi®ne&a> kajti najeto hotelsko ker /Vani'e je pretesno in tudi zato, ^emh6 mU ZC^b •!"e P°vsem brezpo-ga nl a°.navezovati srce na stvari, ki vecln!, ajaj0' ■i'e človek, ki se mu Živpp .mu<ti: svoje lastno družinsko boži;'?6 sm5tra> ne za dobroto, dar obraz, ,yeir zav.nadležno nujnost. Na Uly i J. izraža globoko otone'ost. liern;6Zl vidna tenčica studa do živ-dobo 6al<: človek nudi žalostno po-
r”;!nnreUPehane.ga bit-ia’ ki se h°če se ne T breseliti drugam, toda nikjer dom Sf!mirk — ^ takem domu, ki je b'valiu/110 b° Pravnem pomenu, to je b’eha t eä ■ ^er v toliko, v kolikor je a. I za tako najeto stanovanje bajti ' L n’šni davek, človek ne more Večn0stn°benega ^i°bljega, trdnega, Posti in 0bčutka, v svoji nestal-°Pore t' krhkosti mu ne more nuditi vern0si aVega °^njišča. ki naj diha-P°st aravnost, družinsko poveza-biše’ v-6 evstvo, lastništvo. Manjka i l^T1 as/'nepra doma so tisti kar n-U+V- erih morejo zrasti prav-■^isty C 1 z<^rav^ni mahovi.“ btsatell0’■/1, ZVeni iz teh obsojajočih Njegovem , ,besed leži morda ravno v ae oživilo Wasičnem izrazu: tak dom Če ' "l n0k)en večnostni občutek tista. nPOm.i!5!im°, da je očetovstvo st°jrinstvVl;ia stonnia človeškega do-Ppiimrli;a’ najsilnejše izraža čut ^blostir, ^osti v potomcih, s kakšno as tedaj navdaja pogled na
'stjo
caoo
Bog. za tabo
v sinjino hoče, v luč neba iz labirinta zank srca Tako moj duh iz blodenj dna, ko jesen zlata zašumi. da s sadeži jih obteži, in veje ko roke razpne, da razbrsti, ozeleni in zacvete v toploto, luč in dež, navzgor drevo se pne zemlje dna temin iz
korenin,
Iz
ANDREJ BREGAR
Ta pesem ima naslov „Drevo“ in se bere od-spodaj navzgor.
ta napol ugasla družinska ognjišča, ki životarijo med zidovi, ki jih ne oživlja noben večnostni občutek.
Šele tedaj bomo imeli trdno in zdravo družinsko življenje — bodočnost naroda — kadar bo vsaka družina imela svojo lastno samostojno hišo s primerno okolico, dvoriščem in vrtom, kjer bodo otroci našli zadosti prostora in zraka za svoj popolni razvoj. Naš vzor mora biti dom, kjer bo globoko zasidran občutek večnosti, kjer bo družinska posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu pravi družinski praznik in bo Njegova slika kraljevala v vsem dejanju in nehanju človeka in družinskega izročila.
(Iz „La Juventud Obrera“)

Malo gorsko vasico je že davrf) zajela noč, temna in viharna kot že davno ne. Po vseh hišah so še bedeli ljudje, stiskali se okoli gorke peči, ki pa jih nocoj ni mogla ogreti, kajti srca so jim trepetala od groze in zlih slutenj. Vrata so bila zaklenjena, z zapahi zavarovana, okna skrbno zagrnjena, da bi ne mogla ven v temno noč še tista mala svetloba, ki jo je pošiljala lučica pri jaslicah.
Svečnica je bila tisti dan, zadnji božični praznik. Nikomur se ni mudilo spet. Vsi so z nekim čudnim nemirom strmeli v jaslice v kotu, v trepetajoči plamenček, ki je od časa do časa razsvetljeval njihove blede in izmučene obraze.
Povsod na vasi je bil mir, še v hišah rdečih, kjer se je navadno razlegalo vsak večer divje kričanje in godba. ljudi je bilo tega miru strah, slutili so, da se nekaj temnega pripravlja.
I.
Tratnikova Pavlina je bila sama v izbi. Sedela je za pečjo, niti opazila ni, da je že davno mrzla. Zrla je v plamenček pri jaslicah, ki je v nemiru strepetaval kot njene misli. Zanj je prižgala lučci ta večer, za svojega Tineta, da bi se vrnil... Pred tednom dni so ji ga partizani odpeljali in nihče več ga ni videl...
Vsa njena duša je bila pri njem. Pastirčki pri jaslicah so ji tiho šepetali: „Se spominjaš tistih lepih večerov pred
tm v srpomtn.
Nikogar li ne bo, da jokal bo za nami, ko naše izmučeno telo ležalo bo v prerani jami-Lado Piščan«
božičem, ko nas je gladila pridna Ti' netova roka, da bi bile jaslice v noven1 domu čim lepše? Ti si mu sedela na' sproti, pripravljala jaslice za božje Detft tople in mehke. Mislila si na male?3 angelčka, ki ti še počiva pod srcent veselila se, da bo prihodnji božič tud' on že stegoval ročice po ovčkah in P3' stirčkih.
Na vasi so odmevali trdi korak'1 odurna pesem. Nista se zmenila, kdo n1 pač mogel oskruniti sveto tišino vaj'" nega doma?
Pa vendar je zlovešča roka udaril3 tudi v vajino toplo gnezdece in odpe' Ijala najdražje, edino na svetu kar 3 še imela.. .“
„Sirotek moj,“ je mehko božala nje' na misel, „kaj bo s teboj brez a teka?
Poiskala je na klopi rožni venec začela polglasno moliti. Trudila se ie’. da bi se poglobila v molitev, a ni se ]. posrečilo. Le ob besedah — in ob n3-smrtni uri — se je vedno zdrznila; k° bi jih kdo drugi izrekel, se ji je zdd0'
Na vasi so zalajali psi in še Pre^e.!' so utihnili, je izza mosta sem zasl'®3 težke korake.
„Moj Bog, ravno tako je bilo t'3'® noč, ko so prišli po Tineta,“ je trudi1 pomislila.	.
Molitev ji je obnemela na ustnic" z grozo v srcu je prisluškovala.
Koraki so se vedno bolj bližali in 0 ^ stali pred hišo. V istem hipu je že 33
Srtnelo po njenih durih. Kot bi po nje-nem srcu nabijalo, se ji je zdelo, tako ^očno ji je bilo srce v prsih.
»Kdo je?“ je z največjo težavo sprala iz sebe, samo da trenutek še oddalji Sfozno resnico, ki jo je že slutilo njeno srce.
.. »Odpri, tovarišica, z nami moraš,“ ie odgovoril osorni glas.
Vedela je, da bi bil vsak odpor za-^an. Vzdignila se je in vsa trudna in IZPiučena odšla k durim. Odrinila je žabah m odklenila, odpreti ji ni bilo treba, v svoji nestrpnosti so jo oni že prehiteli.
Nagledala je pred seboj gručo obo-r°ženih ljudi.
»Moj Bog,“ je pomislila, „s celo čato bV'hajajo nad eno samo slabotno žensko.“
Vsuü so se v S0jj0_ pavlina je s tre-Sopo roko odprla luč in s trepetom zabela v njihove odurne obraze.
Kden izmed njih je v rokah držal P°pisan list in se trudil, da bi ga pre-a‘' a zlogoval je le nerazločne besede.
Pavlina je z gnevom pomislila. „Taki ste naši osvoboditelji, še čitati ne znate.“ je s^ra^ j° j® za hip minil. Odločno stopila naprej in mu brez besed iz-rSala list iz rok.
Še preden je razbrala pomen besed, ca S?)0zna^a Pisavo. Bila je pisava trgov-Strancarja, prvega terenca v vasi.
1'	imen je bilo zapisano na
jj8. u’ šest ženskih in devet moških, med ^Bnti oba kaplana. Še bolj kot ob svojem 6 1® zgrozila ob teh dveh imenih.
Po k* se vse zatvornice odprle, se je h»!	razI'la grenka žalost. Pekoča
le -Cma se i* i® zasadila v srce, da se . s® malo bitje pod njim zganilo, kot f'tilo, kaj ga čaka/ oh T V r°hah ji je trepetal. Smrtna C ha petnajst nedolžnih žrtev in še gj.r 'aaiste, ki ji je sladko počivala pod
„Tovarišica, nam se mudi, kar bri se napravi.“
Kot bi bila le še stroj, ki mu drugi ukazujejo, je sedla na klop pri peči in izpod nje potegnila svoje okovanke. Slutila je, da bo pot dolga. Odšla je na to v sobo in iz omare vzela svoj plašč. Poleg je visela Tinetova obleka. Pobožala jo je, kot bi še pri njej iskala pomoči. „Tine moj, sedaj sva si enaka."
Vrnila se je v izbo, kjer so jo sprejeli že nestrpni pogledi. Še zadnjič se jo ozrla v jaslice. Drobni plamenček je vztrepetal, se pognal kvišku, nato v svoji onemoglosti ugasnil. Odšla je za drugimi iz sobe. Hotela je še zakleniti, pa se je premislila, čemu, saj se tako ne vrnem.
Zunaj jo je objel mraz, da se je ee tesneje zavila. Dva partizana sta jo vzela v sredo, vsi ostali so odšli v nasprotno smer.
Slišala je, kako so zaječala vrata pri Marinkovih, kjer je stanovala Julka pri sestri. Pavlina je trepetala ob misli nanjo, ob misli na vse druge, ki bodo morali za njo po isti križevi poti.
„Gospod, daj nam moči!“ je ječala. Čutila se je z vsemi drugimi kot eno samo srce, ki vpije k Bogu za pomoč. Zavili so za vasjo k vojašnicam. Veter je gnal oblake, da so se svetle zvezde le od časa do časa prikazale. V daljavi je ječal gozd. Pavlini se je zdelo, kot da bi duše klicale, ki v njem počivajo.
V vojašnici so no temnih stopnicah dospeli na dolg hodnik. Pri zadnjih vratih sta se partizana ustavila in jih odklenila. Vstopili so v medlo razsvetljeno sobo. Pavlina je komaj razločila klop ob steni. Na smrt utrujena je padla nanjo, da je klop zaječala. Njena spremljevalca sta odšla in obrnila ključ ▼ vratih.
Ostala je sama, s srcem, ki ji je razbijalo v pričakovanju še ostalih štirinajstih.
Pri Marinkovih so otroci že davno posoali. Tudi Julka je že odšla počivat. Tako strašno utrujena se je tisti večer vrnila iz mesta. Skoro devet ur je hodila.
Sestra Tončka si je očitala, zakaj jo je pustila v mesto.
„Še oboli naj mi, ko je komaj okrevala,“ je vsa v skrbeh razmišljala.
Skozi skrbi in negotovost so jo pomirjale vesti, ki jih je prinesla Julka iz mesta. Oče si je opomogel, najmlajša sestra tako zelo skrbi zanj. Tudi drugače živijo v mestu še mirno, tukaj na... ni da bi človek pomislil.
Iz razmišljanja so jo zbudili koraki po stopnicah. Mislila je, da se mož vrača od sosedovih, a že v naslednjem hipu ji je misel zamrla v strahovitih udarcih, ki so zagrmeli po vratih.
Partizani so, je z grozo ugotovila. Tisoč misli ji je šlo skozi razburjene možgane, niti pri eni se ni mogla ustaviti.
„Odprite vendar!“ je ponovno udarilo po vratih.
Brez besed jih je odklenila.
„Ali si ti Julka Zornikova?“ so jo vprašali.
„Ne, moja sestra je. Kaj pa ji hočete?“ je s težavo spravila iz sebe.
„Tebi nič mar, z nami mora!“
„Nič dobro ji ni, pustite jo za danes,“ ie prosila.
„Gotovo, v mestu ji je bilo boljše,“ so se ji posmehljivo zasmejali.
„Kar brž jo pokliči, nam se mudi!“
Odtavala je proti sestrini sobi. še nobena pot v življenju ji ni bila tako huda. Zdelo se ji je, da ima v roki nož, ki ga ho morala zasaditi v srce lastni sestri.
Odprla je luč in se no prstih približala postelji. Julka ie trdno spala. Kot otrok se ii je zdela, še v sanjali se je smehljala.
„Bog ve, kod hodi njena duša!“ je v neizmerni bolesti pomislila Tončka.
„Rahlo, kot bi se bala prekiniti njene lepe sanje, jo je poklicala: „Julka!“
„Kaj pa je, kaj se je zgodilo?“ je Julka planila kvišku. S prestrašenimi očmi je zrla sestro.
„O nič, ne ustraši se, no neke informacije so prišli. Z njimi boš morala na komando,“ je izjecljala Tončka.
Julka se je z obema rokama prijela za srce. Mislila je, da ji zdaj zdaj poči.
Tončka ji je kakor otroku pomagala se obleči.
„Še male hi rada pozdravila,“ je trudno 'spregovorila Julka predno sta odšli iz sobe.
„Čemu vendar, saj se vrneš, še preden se bodo zbudili,“ io je mehko prepričevala sestra, čeravno lastnim besedam ni verjela.
„Pa vendar, pogledati jih moram.“ ji je Julka ugovarjala.
V	otroški sobici je zaslišala enakomerno dihanje spečih malčkov. Julka se je tiho približala trem naimlajšin in rh rahlo poljubila na čelo. Nato ie stopila še k postelji, kjer je spala Marica, njena ljubljenka. Tudi njo je poljubila na čelo.
V	istem hipu se je Marica prebudila in z vprašujočimi očmi zastrmela v te^o.
„Tetka, kaj je že jutro, kam Pa greste?“
„O, ni še jutro ne, le pridna bodi. takoj se vrnem,“ jo ie tolažila.
Kot bi slutila neresnico v njenih besedah. so Marico obhlo solze.
..Vi ne smete od mene. tetka. trkn strah me ie.“ Krčevito se jo je okleni''1 okrog vratu.
„Le tiho bodi, Marica, da bratcev n? zbudiš, pa še k angelcu varhu moli. ji j» kom0’ še odgovorila.
Popravila ji je ode5o in jo še enkr’* poboSnia. Tiho je od51 c jz gobe, vroče
solze so ji vrele no licih.
Marica si je odejo potegnila čez Slavo, da bi tako udušila jok, ki je trgal nieno majhno srčece.
Partizani v kuhinji so bili že ne-strpni. Julka je stopila k sestri in jo 0bjela. Brez besed sta se poslovili.
Kot v sanjah je še slišala Tončka korake po stopnicah, nato je vse utihnilo.
Sesedla se je na stol pri mizi, položila glavo nanjo ter izbruhnila v jok, krčevit in do mozga pretresajoč.
Velika gostilniška soba pri Andrej-rku je bila ta večer prazna. Luč, ki je "°rela ari štedilniku na drugem koncu s°ke, jo je le medlo razsvetljevala.
Andrej je sedel na klopi pri mizi, jnrk in Vase pogreznjen. Žene je pri ’ et>'hiiku šivala, njene misli pa so bile J^ri otrocih, do katerih ni imela več no-ene pravice. Najstarejši sin se je zgu-;1 nekje v Italiji. Dve hčerki, ki so ju Partizani vzeli k četi, sta se šele pred nekaj dnevi vrnili. Noč in dan je trepe-;ik* zanje, da ju zopet odpeljejo. Ta 'ečer sta odšli že zgodaj počivat. Pre-
stani
napori sta jima izčrpali močh
Andrejeva žena je trudno vzdihnila n se zagledala v tri najmlajše, ki so K'ezskrbno igrali na podu. Pavelček n Dorica sta postavljala železnico. 1 'J!fna st;l že bila; prav sama sta vse i° - a: tračnice, predore, postaje, pa ' če zasavice pred njimi. Le vlak jima Je ta večer nagajal. Ustavljal se je kar ^ Po nem teku, ali se na prevračal, da se pokazala svetla kolesca pod ni:m. l^Var|ček, najmlajši, jih je nekaj časa vl\aI- kako sta se trudila, da bi pognala Iv tek. A ko je videl, da se jima j. ^'kakor ne posreči, se je skoro nža-Pobral k svoiemu lesenemu konii-Vade) si ie veliko papirnato čako. rtvii1111	a^ek naredil, vzel v ročice
'* 1 kič ter veselo pognal konjička po
podu. Konjiček se je nekaj časa gugal, nato sa zaletel ob mizo v kotu ter se prevrnil. Odkorakal je k njamu in ga zopet pognal, takrat pa ateku prav pod noge. Skoro ustrašil se je, pa je opazil, da se je atek samo nasmehnil.
Takoj mu je v glavco padla nova misel. Skobacal se je atku na kolena in ga zaprosil:
„Atek, konja, hi!“
Andreju se je čelo zjasnilo. Pridržal je svojega ljubljenčka, nato ga zazibal na kolenu, da je Ivanček razposajeno vriskal.
„Še, atek, še, hi konjiček!“ Z malim bičem ;e pokal okrog sebe, da je bilo veselje.
Na cesti pred hišo se je ustavila patrulja, nato odkorakala v nasprotno smer proti cerkvi. Skozi Ivančkov smeh je Andrej slišal, kako je udarilo po kaplanovih vratih.
„O, pri njem boste pa res dosti dobili, ko je reven kot cerkvena miš,“ se je že naprej veselil njihovega poraza.
Z gnevom v srcu je pomislil, koliko jim je že moral dati v blagu in denarju, da niti štel ni več; preveč bi ga jezilo.
Spet so se slišali koraki na cesti, nato so se obrnili proti njegovi hiši.
„Žejne ste, pijavke, še zadnje vino bi mi rade izpile,“ je z jezo ugotovil.
Samo dva rdeča sta stopila v sobo, čeravno je dobro slišal, da jih je bilo več. Položil je Ivančka na tla in jima šel naproti.
„Kaj želita?“ jih je še dokaj pr-jazno vprašal.
„Ej, dosti zahtevamo ta večer, tovariš,“ so se mu porogali, „povelje ima mo, da te odpeljemo na komando.“
„Kaj pa mi hočete?“ je skoro jezno vprašal.
„Ne bodi nestrpen, ti bodo že tam povedali,“ so ga izzivalno tolažili.
Andreja je popadla jeza. Zravnal s o je, za glavo je bil višji od njiju. ZačuL'
GREGOR HRIBAK
jn&£a
UVOD
Usoda dveh do treh tisoč kvadratnih kilometrov koroškega ozemlja je bila v rokah velikih štirih.
Jugoslavija je stavila vse svoje upe na sovjete, Avstrija na zapad.
Na Jurjevo leta 1947 so se zunanji ministri velikih štirih razšli zaradi odločne zahteve, da Avstrija odstopi Jugoslaviji del Koroške. Ves svet je bil opozorjen na to, da bivajo v Avstriji Slovenci.
Proti koncu leta so se zunanji ministri znova sešli in spet skregali, ker je Rusija od Avstrije zahtevala preve-
je v sebi moč, da bi z vsako roko zagrabil enega in ju treščil na tlak pred hišo.
A ju ni. Obrnil se je k ženi, ki je vsa prepadena strmela vanj.
„Na otroke pazi, če se več ne vrnem,“ ji je rekel, nato vzel kučmo na obešalu in krotak kot ovca odšel z njima. Pred hišo so se jim pridružili še drugi oboroženi partizani.
Žena je še vedno strmela v duri. Poleg nje so stali otroci kot okameneli.
Mali Ivanček s čako na glavi in z bičem v drobni ročici se je prvi zavedel.
„Atek, atek!“ je presunljivo zaihtel ter se vrgel mami v naročje.
Mama ga je pritisnila na srce, nato še Pavelčka in Dorico, ki sta prihitela, in vsi so udarili v jok, da ga je še Andrej slišal, čeravno je bil že daleč.
(Se bo nadaljevalo)
ZORA PIŠČANČEVA, Gorica
liko vojno odškodnino. Vendar se pogajanja niso nikoli docela razbila. Po vsaki neuspeli konferenci so zunanji ministri pustili v Londonu svoje zastopnike, da so v številnih sejah tipali dalje in mešetarili, drug drugega zmerjali in si grozili, izsiljevali in ponujali, obljubljal' in popuščali.
Le Reber, zastopnik Anglije, ki j® imela deželo zasedeno, je ponavljal vedno iste zahteve: Jugoslovanske zahteve niso vredne papirja, ki so na njem zapisane.
KOROŠKA PROSTA IN NEDELJENA
Razumljivo je, da so ti dogodki razburjali vso Avstrijo, zlasti pa Spodnje Koroško.
— Tita ne bo nikoli na Koroško. Angleži nas bodo branili za vsako ceno, so trdili nekateri, ne da bi sami sebi pra? verjeli.
— Ako pride Tito, nas bo vse, kar nas je Nemcev, odgnal v Jugoslavijo al' pa spodil v avstrijski del, so se zavedal' nevarnosti drugi.
— Jaz se Tita prav nič ne bojim. P0' vedala mu bom, da je moja stara mama znala slovensko, in me bo pustil Pr’ miru.. .
— Jaz pa mu bom povedal, da zna moja žena vindiš, so si dajali korajže taki, ki komunizma niso poznali.
— Vsega, kar zahteva, Tito verjetne res ne bo dobil, a v najboljšem primer" bo šla meje pod Celovcem ali pa bo cele Celovec razkosan kakor Gorica. Vsekakor mesto ne bo več to, kar je sedaj, živi od Vindišarjev, so se bali zlast'
Celovčani za svojo bodočnost. Zato se je *delo Celovčanom primerno, da pred °čttii vrhovne angleške zasedbene obla-v deželi pokažejo v lastnem imenu in v * ni etui dežele, da so vredni angleških ®*nipatij in da v resnici vsa dežela od-lanja Titove zahteve.
Vsako podvzetje zahteva primernega £esla. Tudi Celovčani so v tistem času premišljevali, s katerim geslom bi se Pijodločneje zoperstavili razkosanju me-sVl in dežele. Zbrali so se v mestni ro-Petamici, kjer je bilo na kupe starih, Preživetih gesel, da bi za nove razmere l;aj primernega.
Plriigo za drugim so visoko dvignili, !“a Prebrali in vzeli v pretres:
'Vir sind ein Herrenvolk — Mi smo p l0d gospodov! Res lep in resničen rek.
0 božji in naravni postavi so na svetu °ai, ki ukazujejo in narodi, ki mn-"bogati. Tako tudi na Koroškem, dr ''f' smo Poklicani, da vladamo, oni j l' j morajo ubogati, sicer bi mi ne t(ee ' komu vladati. Toda trenutno tega poudarjati, ker bi Angleži to mili napak razumeti. Saj se tudi
oni zmotno smatrajo za poklicane, da nam čepe na vratu. Ko odidejo, bomo že spet znali uveljaviti svoje pravice. Dru* go geslo!
Ein Volk, ein Reich, ein Führer — En narod, ena država, en vodja! Krasno! Kratko pa jedrnato kot se zna izraziti le nemški duh. A trenutno prav tako izključeno. Do nadaljnega se pač moramo iti vzhodne in zapadne Nemce in Avstrijce. Počakajmo, da se zjasni temno nemško nebo!
Deutschland über alles — Nemčija nad vse! Možje so spoštljivo sklonili glave. Brez dvoma:	včeraj, danes in
jutri. Kar je Bog združil, ne more noben človek za trajno ločiti. Toda sedaj je čas nemštvu sovražen in zato tega ne kaže poudarjati.
Macht mir dieses Land wieder deutsch — Napravite mi to deželo spet. nemško! Kako radi, vodja, bi dokončno izpolnili tvoj ukaz in s tem odpravili nevzdržno stanje jezikovnih razmer v deželi, a ni nam bilo dano. čas nas je prehitel in sedaj Vindišarji zopet predrzno dvigajo glave. Kmalu noben vin-
dišarski kmet ne bo več hotel pred nami sneti klobuka z glave. Celo oni, ki smo jih poslali iz gava, so se vrnili brez našega dovoljenja in zahtevajo nazaj zemljo in hiše, ki smo jim jih zakonito odvzeli. Kam bodo šli naši ljudje, jim ni mar.
Gelobt sei, was hart macht — Hvaljeno bodi, kar napravi (človeško srce) trdo! Tako nas je učil naš vodja. Hotel je iz nas napraviti ljudi brez srca. Na žalost se nismo dali dovolj naglo docela prevzgojiti in smo imeli premehko srce in premehke roke, ko nam je bila dana priložnost, da napravimo deželo čez noč nemško. Sedaj ko imamo roke zvezane in nam srce krvavi, ne kaže o tem govoriti.
Horuck über den Loibl — Na drugo stran Ljubelja z njimi! Da, prej ali slej bomo morali napraviti isto, kar delajo Čehi z našimi brati v Sudetih. Kdor hoče biti Jugoslovan, naj gre na ono stran Karavank, kakor so prišli naši bratje iz Kočevja na to stran. Le tako se bo dežela dokončno pomirila.
Haltet schon das Maul, ihr windische Hunde — Molčite že vendar, vi vindi-šarski psi! Bolj ko jih silimo k molku, bolj so glasni in zahtevni. Zlasti sedaj, ko so Angleži v deželi, kričijo. Potrpimo še nekoliko! Angleži odidejo, mi ostanemo. Med tem pa skušajmo zlepa kaj doseči. Poudarjajmo zlasti koroštvo! Na to celo Vindišarji nekaj dajo.
Kärntner, du bist ein deutsches Kind — Korošec, ti si nemško dete! Tako jim je treba govoriti. Zlepa se več doseže, kakor zgrda. Vindišarji morajo najprej vzljubiti svojo mater, Nemčijo, in spoznati, da vse, kar so in kar imajo, dolgujejo Nemcem.
Der Kärntner spridit deutsch — Korošec govori nemški! Tako bi moralo biti. Ena dežela, eno ljudstvo, en jezik! Zato ne bomo preje mirno spali, dokler
ne utihne poslednja vindišarska beseda v deželi. Le nemško govoreči Korošce ima pravega, avstrijskonemškega duha-Slovensko govoreči Korošec bo imel Pa svoje srce nujno onstran Karavank.
Kärntner, sprich deutsch mit deinen* Kind — Korošec, govori nemško s svojim otrokom! Po tem bi se morale ravnati vse vindišarske matere in bil bi že zdavnaj mir v deželi. Česar nismo dosegli mi, zgleda, da bodo dosegli Vi*1' dišerji. S krvavečim srcem moramo gl®' dati, kako se njihovim in našim otrokom ubija v glavo slovenski jezik. Kdaj je bilo v zgodovini slišati, da bi se moral kak narod učiti jezika manjšine!
Kljub vsemu zadnja gesla vsebinsko popolnoma odgovarjajo. Le predelati k* jih bila treba. So pač Angleži v deželi in oni, kakor mi, se gremo demokracijo. In so padali predlogi, doklef ni obveljalo:
Kärnten frei und ungeteilt — Koroška prosta in nedeljena. Koroška Pr°' sta vindišarske navlake in nedeljena ? sklopu nemške Avstrije. Stari nacističn* in velenemški duh v novi lažidemokrat-ski obliki.
Celovčani so si zadovoljno meli roke^ ko so srečno znesli novo geslo. Ugibal* so, kam bi ga obesili, dokler je bilo toplo.
Končno so se odločili: Na Zmaje'' trg z njim!
Odslej je visel novi napis na Zmajevem trgu, zmaju za repom.
Radovedno so opazovali meščani, kal bo storil zmaj, ko bo opazil napis. P® niti z repom ni mignil. Je že pre''eC stvari videl, da bi ga spravile iz ravno težja take norčije. Le Angleži so napisu sveto verjeli in bili še bolj Pre' pričanj, da jugoslovanske zahteve n*83 vredne papirja, na katerem so zapisa*1®'
GREGOR HRIB^11
0 PISMIH
Svoj čas, b'So jo preti desetletji, so s' ljudje u*erii'.li no vat1 at', da se imajo radi in zdelo se jim je vredno, da so s' to zatrjevali. Bil je užitek, plaviti s’ svoje misli o stvarc!), ki niso imele zveze z vsakdanjostjo, črpali so zvest-»o bogatenja ;s duše svojega bližnjega.
Tako razgiban svet se u•’ —. '—.sameva, ** beremo pisma Marije Terez je, ki je
bila ebenem mati ‘n vladarica, pa se
'f' ljubeče in zaskrbljeno spominjala ^nljne hčere. In pisma Marije Antonjete, 'e lepe in nesrečne francoske kraljice! l"d šumnimi slavnostmi Trianona in ‘•«'iniolklimi pastirskimi idilami je sedla ',l mizo, da se spove svoji materi.
dandanes smo sredi tegob in obvez-jmsti, ki nam jih nalaga pretirana civi-,IZacija, precej daleč od one davne kul-,!,e človeškega srca. Ljudje so že skoro 'hbali pisati pisma, in marsikdo tega ne obžaluje. Telefon nam omogoča, si sporočamo vesti hitreje in brzojav ; a to še boHe — kakor bi jo veter ne«el, j'* '"’vica Pr» pas. Kflo pomisli pri tem, i^,l!V° prisrčnosti, iskrenost; in dnšev. nsti n„ moro p0 iZVaj5at Prlštpaimo bede. nr«štoP;^0 denar — in to ie glav-°* si mislimo.
p ("e SlobBe pogledaš, spoznaš morda, niso kmve ziipaniosti, če negovano bisovanje po malem izumira, marveč
da izvira nazadnje vse iz našega notranjega ustroja.
Dandanes si pišemo le še, če se kdo poroči ali če kdo umre, če gre za denarne zadeve ali če nas kliče kaka kupčija. Da bi dajali komu vpogled v kamrico svojega srca ali pa da bi nam kdo nudil priliko, da se zamislimo v njegovo fvstvo — mar ne diši to po stari modi? Mar ne bi to kradlo le časa? Ljudje preteklega stoletja, no da, ti lahko še čutijo tako potrebo! Mladini pa se zdi dopisovanje odveč.
Skrivnost dobrega dopisovanja je kaj preprosta. Piši kakor misliš! Piši, kakor bi govoril, ko si prej strnil svoje misli ter jih naravnal na osebo, s katero želiš stika. Kajpa, nekaj prilagojevanja je pač treba. Nudi nekaj svojega lastnega življenja in videl boš, da boš zbudil zanimanje in priiateljstvo. Povej, kar misliš povedati čim preprosteje! Nikakor ni treba, da z donečimi besedami koga prevzameš, bnteč ga prepričati, da si človek z globino.
ynžn„ ie„ tjie nišeš. Sredi med ljudmi in nbbovim	gotovo ne boš mogel
sestaviti dobrega nisma. Uredi si doma koDček, opremi "n s nredmeti, ki so s fpKoi y	z->'«»zi in tja se umakni,
kadar m'sb'š knk«mn dragemu človeku po pismu r>o«'edoti besedo, ki naj mu bo bese'1'’ fvoiecia srca.
Med vojno je marsikatera okorna
roka prijela za pero. Piscu in naslovniku je iz tega nastalo veselje. Mnogi si bodo dopisovali dalje in kdo ve, koliko umetnin v obliki pisem bo zagledalo svet! Dopisovanje nikakor ni igračkanje zdolgočasenih ljudi, kakor bi morda ta ali oni sodil. Povzpnimo se vendar zopet pogumno do izraza svojih lastnih misli in občutkov. Potrudimo se, da se izrazimo jasno in lepo in obenem brez lepotičenja. Kako prijetno nas bo ogrel list, če ga po letih po naključju zopet dobimo v roke. Ko smo ga pisali, smo koga osrečili, sedaj osrečijo iste vrstice pisca samega. To je pot, po kateri se človek dokoplje do človeka. Tako je nazadnje tudi mogoče, da se zbližajo narodi ter se najdejo.	N. T. Kr.
NEKAJ MISLI O LEPOTIČENJU
Pred časom me je ena izmed udeleženk duhovnih vaj naprosila, naj napišem nekaj misli o vprašanju dekliškega lepotičenja.
Še na misel mi ni prišlo, da bi pri duhovnih vajah o tem vprašanju spregovoril eno samo besedo. Tri dni sem imel pred seboj dekliške obraze, ta živa ogledala tolike lepote njih duš, a tudi ogledala teže vsakdanjega dela in trpljenja. Ali so pa bili ti obrazi umetno nalepotičeni, se ne spomnim niti za eno. A z gotovostjo sklepam, da ne. Kajti sicer bi teh deklet ne bil tako iskreno vesel in bi ne zrastlo v meni toliko spoštovanja do njih.
Kako soditi o umetnem lepotičenju n. pr. ustnic, obraza, o barvanju nohtov itd.? Z moralnega stališča je jasno besedo o tem že zapisal pok. prelat dr. Odar. Z izjemo slabega namena je lišpanje moralno indiferentno. Zato bi se mogli mirno šminkati in si barvati nohte tudi moški in bi se zgolj z moralnega stališča zaradi tega ne smel spodtikati nihče.
In vendar bi se in to še prav posebej našminkani ženski svet. V obraz bi se jim smejal! Tako početje moških bi se vsem zdelo — milo rečeno — skrajno smešno in neokusno.
A zakaj moški svet ne vpelje n. pr. navade šminkanja in barvanja nohtov? Saj ima vendar tudi on dobro razvit čut za lepoto, se rad postavi, hoče ugajati, se lepšati in tako malo „prenareditUt ima po končanem delu celo več časa na razpolago kakor dekleta in žene in več denarja v žepu!
V moškem je teženje „ugajati“, „se prenarediti“ gotovo manj močno kakor v ženskem svetu. Moški svet je manj čustven in bolj hladno računajoč, zato v pogledu lepotičenja bolj trezen in teže zaide v tiste pretiranosti lišpanja, katerim često podleže čustvena ženska narava. Značilno je, da se bolj lišpajo čustveni narodi kakor oni hladno preudarni. še bolj je značilno, da tudi v moškem svetu zaidejo v prekomerno lišpanje zlasti tisti, ki se dajo voditi čustvom, omlednosti. A prav ti tipi moškega sveta niso priljubljeni niti pr* moškem, še manj pri ženskem svetu.
Bajka je, daleč proč od resnice, d3 možje in fantje žele, da se ženski svet šminka. To navado sprejemajo le kot nujno zlo zaradi ljubega miru v družini in družbi. Le opazuj jih! Če srečajo v družbi nalepotičena dekleta, se ji111 morda res bolj klanjajo in jim bolj dvorijo, ker se pač zavedajo, da imajo opravka z osebami, ki so „udarjene“ na take zunanjosti. A fino opazovanje celotnega vedenja ti bo razodevalo, da s® za temi zunanjimi finesami moškega vedenja skriva često prav malo iskrene spoštljivosti; ironični smehljaj na njü1 obrazu, ko takemu dekletu obrnejo hrbet, često razodeva celo njih poini' lovanje.
Bajka je, daleč proč od resnice, da
••najo našminkane več čuta za lepoto kakor tiste, ki se ne lepotičijo. Nasprot-1,0! Cesto prav pretirana želja ugajati, Se prenarejati, sle^I in zapelje ptre-mnoge v način lišpanja, ki udarja v ®hraz najosnovnejšim zakonom lepote. Šminkanje zahteva čas in denar. Če tega je šminkanje bolj šemljenje kot lepšanje obraza. Nenehna in pretirana skrb Za zunanjo lepoto ubija skrb za notra-ni° lepoto, plitvi duha in zmanjšuje čut Za pristno lepoto. Pomanjkanje notranje Ispote pogosto odseva z obraza in tega z vsemi šminkami ne odpraviš. Nasprotno pa skrb za globoko notranjo le-P0to tako bogati duha in srce, da se ,0 često odraža tudi z obraza in mu 'k'ie poteze tiste plemenitosti, katere z Dobeno šminko pričarati ng moreš. No-*ranja lepota in bogastvo duha poglab-Jjata čut za pristno vnanjo lepoto tako v obleki kakor v vedenju. Zato so na-Vadno prav taka dekleta, ki niso sužnje zUnanjega lepotičenja, v svojem oblače-in obnašanju najbolj prikupna in zdravo čutečega moškega sveta tudi Päjbolj spoštovana.
Iz povedanega bi mogli sklepati tole: z®!o neumestno je kako stvar priporo-'at' zgolj zaradi tega, ker je v navadi.
•"be navade moramo odklanjati. A tudi ?rccI moralno indiferentnimi navadami 16 vsekakor bolje svariti kakor pa jih jlr'Poročati ali jih celo vsiljevati, če so ® Pespametne ali vsaj neumestne, če ''v'jo človeka, ubijajo čas, po nepo-rebnem trošijo denar in človeka poznanji jo.
v Edini upoštevanja vreden razlog za • Pikanje imajo morda tiste žene, ki j*'Pš.ijo z njim zakriti nekaj svojih let jn »ohraniti“ mladostnost obraza. Za adino ta razlog ne pride v poštev, sako barvanje nohtov je pa gotovo '“'nljenje in grobo ubijanje časa in čuta Za ^poto.
OB STOLETNICI MARIJINIH PRIKAZOVANJ
Pred sto leti se Marija je Bernardki prikazala; na vprašanje njeno, kdo je~ ji ta je odgovor dala:
„Sem Brezmadežno spočetje; vseh ljudi trpečih Mati, dušam trosim večno cvetje, hočem svetu pomagati.“
Sto let že nebeška Mati v Lurdu bolni rod ozdravlja, s svojim Sinom svet rešuje in človeštvo blagoslavlja
Srečna si, Bernardka sveta, pri Mariji zdaj si večno; prosi, da mladina naša za teboj prišla bo srečno.
Gregor Mali
Kaj bi gotovo želeli v tem pogledu slovenski fantje od naših deklet? Tole: Naj čuvajo svoj naravni zdravi čut za lepoto, čut, ki je bil pri slovenskih dekletih vedno zelo razvit. Naj ga ne ubijajo z umetnim lepotičenjem. Naj skrbe za lepoto duha in srca, pa se bodo znala vselej brez velikih stroškov za mnoge ali drage obleke čudovito lepo oblačiti in vesti tako, da jih bo iskreno vesel vsak Slovenec in jih bo iskreno spoštoval vsak fant in bo nanje ponosen. Lepota duha in srca bosta vzbujali spoštovanje tudi pri tujcu, ki te zaradi pomanjkanja šmink gotovo ne bo gledal po strani. Sicer je pa neskončno bolje, da te gleda zaradi tega postrani kak tujec, kakor da bi te nekoč kot tujko izločale izmed sebe tvoje sovrstnice, ko se boš morda nekoč vrnila v svojo slovensko domovino.	R. H.
RAZBITA MIZA
Od časa do časa je Peponova vas doživela čast, da so jo obiskali rdeči tovariši iz mesta. Pripeljali so se navadno s kamijonom. Ker so bili iz mesta, so menili, da morajo to tudi drugi opaziti. Zato so vsakega mimoidočega pešca pozdravili s „prismuknjenim kmetom“; če mu je narava okoli trebuha dala nekoliko več obsega, so ga nagnali z „vampe-žem“; če so pa zagledali mlado žensko, tedaj je pa bolje, da tega ne opišemo.
Don Kamilo je bil nanje posebno gorak. In to ne brez razloga.
*
Bilo je nekega nedeljskega popoldneva. Iz mesta je prišel odposlanec zveznega komunističnega odbora, da govori malim vaškim posestnikom. Z njim pa je prišla tudi skupina rdečih pobalinov, z izgovorom, da morajo poskrbeti za varnost višjega funkcionarja.
Medtem, ko se je ta višji funkcionar še razgo-varjal s Zenonom, so njegovi spremljevalci zavili v gostilno „Pri mlinu“, kjer jih je čakala posoda z vinom.
Bilo j'h je okrog trideset, pa še pet ali šest deklet, k; so bile oblečene v kričeče rdeče barve.
Tedaj se je pojavil don Kamilo na kolesu. Seveda je t"koj vzbudil gromovit smeh med skupino iz mesta.
„Glejte župnika, ki dirka!“ so vpili na vse grlo.
Don Kamilo je švignil mimo, kot da bi bil sovietski '°nk serije T-34. Toda namesto da bi zavil proti žu^lšču, se je vrnil nazaj in naredil drugi mimohod.
Rdečk"'lem je bil prizor všeč in so se še bolj drli:	.Pritisni, trebušnih!“
Don Kamilo ni rekel ničesar. Ko je prišel do
Kardinal Tien na Forinozi
Kitajski kardinal Tjci1 je prišel na Formozo h1 ostal tam do konca leta 1957. Kardinal Tien je nadškof v Pekingu, toda že od leta 1949 more opravljati svoj'!'1 poslov zaradi boiez"'-Leta 1949 je odšel 113 •zdravljenje v redovno hišo svojih sobratov (redovniki Božie besede) v Illinois v Združenih državah. na se mu zdrav’6 ni zboljšalo in je le^f 1950 popolnoma oslepei-
„Osservatove Roman« je objavil poročilo 0 živlieniu Cerkve v Češkoslovaški Komunistična vlada je izdala celo vrsto ukrepov, ki delovanje duhov' nikov zelo omejujej0-Župnik med drugim^ 'j® sme dovoliti, da mašuj6 v njegovi cerkvi duhov' nik, ki je prišel kot g°* ali je na potovanju, a^0 nima posebnega dov°' Ijenja od krajevnih oblasti. Pomanjkanje duhovščine je veliko. Duhov niki in redovniki so m.K rali „prostovoljno“ } r na delo v tovarne, kj_®
so „duhovniki-delavci •
'Redovnice po bolnišn1'^ cah ne smejo več de-°_ vati, pač pa samo v_ d°^ movih za onemogle^ in bolnišnicah za duševn^ bolne. Redovniki dovnice ne smejo v samostanski skupno ^ sti. Vsi tisti, ki so Pr.®. lomili ta ukaz, so b' obsojeni zaradi zar° ništva in izdajstva.
'živeti
k°nca trga, se je seveda moral spet vrniti. To pot Se Je ustavil pred gostilno, zagrabil prvo mizo, ki je prišla pod roke in jo treščil med izzivače. ženske so zacvilile, moški še bolj kričali, in že se js zbral kup radovednežev okrog dvigalca miz.
Đon Kamila je postalo sram. V spremstvu Pe-!,0na je zapustil bojišče in se zaprl v svojo hišo. ^es poniglav se je spustil v naslanjač, toda še ni našel miru. Ni mu kazalo drugega kot javiti se Kristusu na križu.
*
»Don Kamilo, kaj pa je novega?“ ga je tiho vprašal Gospod.
»Srečal sem se z rdečimi iz mesta. Pa je bilo
Pehote.“
»Za prvič verjamem,“ je bil Kristus neizprosen. “Toda zakaj si obrnil kolo in se vrnil ?“
»Spomnil sem se, da sem pustil brevir v hiši, kjer sem bil v času rdečega mitinga,“ se je izvijal dor> Kamilo.
»Kako si se mogel spomniti česa takega,“ mu Kristus svežil spomin, ,,saj si vendar vedel, da ga nosiš v žepu.“
Don Kamilo je zašel v zadrego. Pa se je hitro znašel. „Seveda sem vedel, toda šele potem, ko ^eri segel v žep po robec. Pa sem bil tisti trenutek Ze niimo g0stilne „Pri mlinu“. Kaj naravno, da ■ern moral iti nato še tretjič mimo.“
»Ali ne bi bilo boljše, če bi se bil umaknil v '-so, kjer si že bil med komunističnim sestankom tarn počakal, da se rdeči vrnejo v mesto?“ je llstus še naprej vrtal v svojega služabnika. »Oprosti, Gospod,“ .se je junačil don Kamilo, „če drugače kot ti! Zdelo se mi je primerno, tem brezbožnežem dokažem, da se duhovnik “na obvladati in svojim sovražnikom odpustiti.“ »T’ko?“ se je čudil Kristus. „Na to pa ne po-^^■š, da si bil rdečim prilika za greh, ko si jih svojo navzočnostjo izzival in dražil?“
Don Kamilo se je naredil žalostnega. „Ah, sedaj Dospod — razumem svojo napako. Nisem vedel,
Po petdesetih letih
Lani je v Franciji poteklo 50 let, odkar je bil uveden zakon o ločitvi Cerkve od države. Francoska vlada je tedaj izdala še celo vrsto ukrepov, ki so hoteli vpliv vere v javnem življenju popolnoma zatreti. Cerkev je bila tedaj oropana mnogih sredstev in prvih deset let je ponekod izglodalo, kakor da se Cerkev ne bo mogla več dvigniti. Dolgo vrsto let so bile nekatere fare (zlasti na deželi) brez duhovnika in cerkve ter redovne hiše prepniAane propadanju. Zlasti v srednji in južni Franciji je bilo razdejanje veliko.
Bivši francoski ambasador pri Vatikanu akademik Leon Berard je v vodilni reviji „Revne des Deus Mondes“ objavil članek o tej obletnici. Üvodoma pravi, da se tega jubileja spominjajo katoličani, nasprotniki Cerkve pa so tiho. Zato sprašuje laične kroge v Franciji, zakaj so letos na ta jubilej, pozabili. Ali ne bi bilo primerno slaviti zmagoslavje Razuma in nora z verske mračnosti ? V Franciji so verniki pričakovali, da bodo laični krogi zvonili po svojih ložah in krožkih in objavljali statistične slike o položaju vere v Franciji. Vendar ni v javnost prodrl niti en govor, ki bi javno proslavljal zmagoslavje ukrepov iz letel 1907.
«da moja duhovniška sutana, na katero sem bil do sedaj tako ponosen, daje bližnjemu vir pohujšanja in povod za greh. V bodoče ali ne bom več šel s sutano iz hiše ali pa se preoblečem v dimnikarja.“ Kristusov glas je postal malce nevoljen. „Don Kamilo,“ je dejal, „poslužuješ se sofizmov, da opravičiš svoje napačno ravnanje. Vzemimo, da si res hotel, ko si šel tretjič mimo gostilne, pokazati da zna duhovnik obvladati svoja čustva, toda zakaj si potem stopil s kolesa in zgrabil mizo in jo treščil med izzivače?“
„Zato, ker sem zaupal vate,“ je bil don Kamilo nenavadno predrzen, „in bil prepričan, da mi boš položil prave besede na jezik in vlil moč v mojo naravo, da se bom znal pravilno vesti, če meniš, Gospod, da duhovnik ne sme trdno zaupati vate, tedaj seveda zaslužim vso grajo.“
Kristus na križu je globoko vzdihnil.
„Don Kamilo, danes se s teboj ne da govoriti, ker si nepristopen za razloge. Sam hudobni duh se je polastil tvoje duše in te napolnil z napuhom. Ker se pa ta vrsta duhov ne izžene drugače kot z molitvijo in postom, poskusi preživeti tri dni ob kruhu in vodi ter brez cigar. Boš videl, da se bo hudič začel počutiti neprijetno in te bo zapustil.“ Don Kamilo je nasvet sprejel in se poslovil od Kristusa, toda brez kakega vidnega znaka kesanja.
*
Ko je don Kamilo opravil naloženo pokoro in se rešil duha zavijanja dejstev, je doživel obisk višjega policijskega komisarja iz mesta. Spremljali so ga Pepon in njegov ožji štab.
„Gospod župnik,“ je začel policijski uradnik „vaš prikaz nedeljskih dogodkov ne sovpada z opisom, ki so ga podali napadeni člani skupine iz mesta.“
„Toda jaz vem, da sem povedal resnico in samo resnico,“ je odločno pribil don Kamilo.
Policijski komisar je zmajal z glavo. „Tukaj,“ in pokazal je na zapisnik, „se trdi, da je bilo vaše vedenje nesramno izzivalno.“
Leon Berard navaja (Spremembe v teh petdesetih letih. Nikdar ni bil francoski kler tako prežet s pastirsko vnemo, kakor je to danes. Še več: „Versko prepričanje se danes spoštuje in verski nazori se lahko zagovarjajo tam, kjer je bilo pred 50 leti polno trdnjav laicizma. Ugled katoliškega slovstva je stalno naraščal, „ker so katoličani znali vzgojiti znanstvenike in vzgojitelje, ki ne uživajo slovesa samo doma, ampak tudi v tujini. Pred desetletji ni bilo mogoče niti pomisliti na to, da bi s® javni funkcionar udeleži} službe božje ali pa da bi škof prišel na kakšno državno slovesnost danes je obratno: škofi so poleg državnih dostojanstvenikov na tribunah in ministri ter predsednik republike prihajajo k verskim slovesnostim v katedrale. Pred kratkim je bil predsednik
republike na obisku PrI svetem očetu. Kadar gr® za važne zadeve, ministri in drugi visoki državni funkcionarji radi prihajajo k škofom P° nasvet. Ko je socialistični predsednik vlade Guy Mollet obiskal Al' žir, se je najprej podal k nadškofu in pri njem jskal podatkov o položaju v deželi in se ^ njim posvetoval, kaj m bilo najboljše storiti za pomirjenje dežele, kjer trajajo boji že tri leta-Edini, ki so se spomnili obletnice in dogod'
»Jaz se vedno tako vedem, če sem na kolesu,“ je pojasnjeval don Kamilo. „Zakaj se pa zdi tukajšnjim ljudem moje zadržanje vedno naravno in normalno?“
>,Ne bo povsem držalo, gospod župnik,“ se je tedaj oglasil Pepon. „Mnogi, kadar vas vidijo na kolesu v vaši ošabni drži, obudijo v sebi željo,
bi se vam zlomile sprednje vilice in bi z nosom Pometli po tleh.“
„No da* nepridipravov je povsod nekaj, kar pa
ni noben dokaz proti meni,“ je don Kamilo niirno odgovarjal.
Policijski uradnik je smatral to zadevo za ure-jono, pa je prešel k drugemu delu obtožnice.
„Je še drugo protislovje, gospod župnik. VE trdite, da ste se spoprijeli sami s skupino iz mesta, Medtem ko trdi komunistični pokrajinski odbor, da ste pripeljali s seboj skupino svojih pristašev, ki s° potem iz zasede planili na nič hudega sluteče goste v gostilni „Pri mlinu“. Po razdejanju, ki ga j® še videti v gostilni, bi se nagibal k zadnjim
trditvam.“
Don Kamilo je porogljivo zamahnil z roko. „Bil s®m sam in bilo je zadosti, da sem vrgel mizo nje, pa jih je že šest imelo buške na glavi.“
„Bilo jih je petnajst,“ ga je popravil komisar, ’>ki so se morali zateči na ambulanco po prvo •■dravniško pomoč. Sicer pa, saj si lahko ogledamo mmo na licu mesta. Priznati boste morali preča-stiti, da navaden človek s tako težko mizo iz hrastovega lesa ki bo tehtala kaka dva stota, res ne ^re sam kaj dosti opraviti.“
Dri tem je komisarju spreletel obraz porogljiv Ilasmešek. Don Kamilo se je razhudil. Krepko si 1® pritisnil klobuk na obraz in dejal: „Ne vem, koliko je težka, toda na vsak način si jo lahko °gledamo.“
Tako je vsa skupina smatrala za najbolj ,na-ravno, da si mizo na licu mesta ogleda.
Ko so prišli do gostilne „Pri mlinu“, je komisar
kov v letu 1907, so bili katoliški dostojanstveniki in javni delavci. Na katoliški univerzi so priredili veliko slavnost, na kateri je govoril pariški kardinal Feltin. Nekaj dni nato so priredili enako zborovanje protestantski voditelji in je pastor Boegner ugotovil v svojem govoru, da je leto 1907 pomenilo začetek velike dobe oživ-Ijenja verskega življenja v Franciji.
Kardinal Višinski še vedno potuje po vsej Poljski,
da bi obiskal vse pokrajine, kjer žive katoliki in da bi poročal o svojih vtisih z obiska pri sv. očetu. Ko je bil na velikem zborovanju katolikov v Bidgoszcu v severni Poljski, mu je bilo sporočeno, da je iz Lon-aona prejel nov avtomobil in še spremljevalno vozilo, da bi lažje opravljal svoje obiske. Obe vozili ßta dar poljskih katoliških beguncev, ki žive v Angliji.
Lani je bil v Rimu
kongres katoliškega apostolata
Prišli so delegati iz Vseh strani sveta. Iz Abesinije je tudi hotela iti na kongres skupina šestih delegatov, vendar pa niso imeli sredstev. Ko je neguš izvedel, da !bi radi šli, pa nimajo sredstev, je odredil, da naj jim letalska družba da potne listke, račun
pokazal na masivno mizo in vprašal župnika: „Je bila ta tista, ki ste jo vrgli, prečastiti ?“
„Da!“ je odvrnil don Kamilo in je držal težko gmoto nad glavami prestrašenih gledalcev ter jo naslednji hip treščil na gredico pred hišo.
„Ta pa zna!“ je šlo priznanje skozi vrste navzočih. Pepon je pozelenel od zavisti. Ne gre, da bi občudovali samo župnika. Naj vidi narod, da on ne zaostaja v moči.
Tiho si je slekel suknjič, si zavihal rokave na srajci, stisnil zobe, zagrabil mizo in jo treščil na travnato dvorišče.
Komisar že ni vedel kaj početi. Naglo je pristopil k mizi in jo od vseh strani otipal. Nato se je povprašajoče zagledal v Pepona.
„Da, gospod komisar,“ je odvrnil Pepon z ne-malim ponosom, „pri nas se stvari delajo tako.“
„Že dobro,“ je še pomomljal policijski uradnik in že sedel za volanom. Naslednji hip je avto zginil na obzorju. Seveda je vsa zadeva končala v arhivih, kajti pri takih ljudeh je bil to edini pametni način upravnega poslovanja.
Edin:_. ki ni bil zadovoljen, je bil lastnik mize. „Sedaj pa res več ne razumem politike. Župniki in rdečkarji hladijo svojo jezo na tej ubogi stvari, ki je bila vedno politično nadstrankarska. Prekleta politika in tisti, ki so jo iznašli!“
fr
Zadeva z mizo na za don Kamila še ni bila končana. Za don Kamilovo junaštvo je zvedela tudi škofijska kurija v mestu. Tako je moral nastopiti don Kamilo še težko pot k osivelemu škofu.
Škof ga jQ sprejel v pritlični sobi, pogreznjen v naslanjač iz mehkega usnja in oprt na palico, kajti bil je že star in ves zgrbančen.
„Tako don Kamilo,“ ga je strogo nagovoril. „Ni bis. zadosti, da si pred časom premetaval klopi. Sedaj ti celo mize že hodijo v napotje.“
„Prečastiti, bil je trenutek slabosti,“ je jecljal don Sumilo in pri tem so se mu tresle noge. „Jaz...“
za potovanje v obe smeri pa naj pošljejo njemu. Neguš ni katolik, ampak koptski kristjan.
Sv. oče je imenoval nadškofa Morela v Belgiji za apostolskega vizita-
torja „stevenistov“.
Stevenisti so verska ločina, ki živi v krajih južno od Bruslja in šteje danes nekaj nad 300 vernikov. Vendar imajo v Bruslju dve kapeli. Njihov sedanji voditelj je pred nekaj meseci pisal kardinalu Van Roeyu, da želi ločina biti spet sprejeta nazaj v katoliško Cerkev. Kardinal je svetoval, da naj se obrne na sv. stolico. Sv. stolica je imenovala sedaj apostolskega vizitatorja, med tem ko je voditelj stevenistov Felix Wu-verken že prestopil v katoliško Cerkev. Ostali prestopajo sedaj drug za drugim.
Ločina stevenistov je nastala v letu 1801, ko je duhovnik Cornelius Stevens iz škofije Na-mur zapustil Cerkev iz protest^ ker je papež Pij VII. sklenil konkordat z Napoleonom. Pred smrtjo se je Stevens s Cerkvijo spravil, njegovi pristaši pa so ostali pri svojem. Ločina je Izgubila svojega zadnjega duhovnika, ko je v letu 1840 umrl abbe Winner-peninck. Po njegovi smrti so stevenisti volili nredsednika verske občine, ki je opravljal krste in potrjeval zakonske
!,Saj, saj,“ ga je prekinil škof, „ti ne spadaš drugam kot med koze, ki se pasejo na tistih gorah,“ pokazal je na gorsko verigo, ki se je pela v ozadju pokrajine.
„Monsenjor, bili so oni...“
Škof se je razhudil. S težavo se je dvignil iz Naslonjača in se oprt na palico približal ogromni Kamilovi postavi.
>,0ni zate niso važni,“ je povzdignil svoj glas 'n grozeče dvignil svojo palico. „Duhovnik božji, ’Nož, ki bi moral oznanjati mir, ljubezen in dobroto, Ne bi smel nikdar postati satanovo orodje. Joj, kakšna ^sramota metati mizo na glave svojih bliž-Njih! In mi ne pridi s pripovedko, da si jo vzel sani. Zahrbtno si pripravil udarec in napadel iz zasede, kajti en sam človek ne more razpraskati Petnajst glav istočasno.“
Don Kamilo je ob zadnji škofovi pripombi portal Spet pogumen. „Da, prečastiti, bil sem sam, brez pomoči kogar koli. Zgrabil sem mizo, ki je kila podobna tejle,“ in pokazal je s prtom na težko Niizo sredi sprejemne sobe, „in tako je potem prišlo do bušk in prask na glavah.“
Škof se je ostro zazrl v označeno mizo. In Nenadoma se mu je obraz razsvetlil.
»Hic Rhodus, hic salta!“* je dejal, „če nisi Nesramen širokoustnež, dokaži mi svojo trditev na '‘cu mesta! Dvigni mizo, če si tega zmožen!“
Don Kamilo je ponižno ubogal in se približal 'Nizi. Bila je še težja kot tista iz gostilne. Zaškri-Pale so kosti in trenutek nato jo je že držal ' 's°ko nad seboj.
Škof ga je gledal nepremično. In čez nekaj ^enutköv nato je udaril s palico ob tla in ukazal: '■•vrzi jo na tla.“
t . Ta znani latinski citat je vzet iz grškega Pisatelja Ezopa. Neki širokoustnež iz otoka Roda 0 Maloazijski obali se je hvalil, kako velik skok ■a Je doma napravil. Tisti, ki ga je poslušal, mu tedaj dejal: „če je' res, kar praviš, skoči tudi vaj tako visoko!“
vezi. Med njimi se je ohranila velika pobožnost do Marije in zelo strogo so se držali postnih predpisov. Postnih dni so imeli na leto 140.
Poljska vlada je začela Cerkvi vračati del njenega nepremičnega premoženja.
Zaplembo premoženja je vlada izvedla v letu 1950. Novi predpis pravi, da zaplenjeno zemljo, ki je bila. last škofij in redov, ni mogoče vrniti. Pač pa morejo redovi ali cerkvene ustanove posestvovati 12 ha zemlje, ki je bila poprej njihova last. Ako samostan ali fara ne bi prej imela toliko zemlje, tedaj naj se ’J: zaplenjene bivše imovine izloči toliko, da pride do dovoljenih 12 hektarov.
Bolgarski arhimandrit Sergij Kalabejev
je pred nekaj meseci prišel iz Sofije v Italijo. V Bolgariji je bil namestnik moskovskega patriarha Alekseja in tako zavzemal vodilno mesto v bolgarski pravoslavni cerkvi. Pred kratkim pa je arhimandrit Kalabejev poslal pismo škofu v Concor-diji blizu Benetk in ga prosil za sprejem v katoliško Cerkev. Arhimandrit je izrazil željo, da bi želel biti sprejet v katoliški zavod Russi-cum v Rimu. škof je željo sporočil sveti kongregaciji v Vatikanu.
„Toda monsenjor!“ je ugovarjal don Kamilo. „Rečem ti, da jo vržeš 1“ je bil škof sila energičen.
Zamajala se je vsa stavba, zašklepetale so šipe na oknih in miza je obležala v kotu nasproti vrat v sprejemno sobo. K sreči se je vse izvršilo v pritličju. V kakem višjem nadstropju bi bil konec lahko še vse bolj tragičen.
Škof se je približal mizi, si jo natančno ogledal in nato toplo dejal don Kamilu:
„Nikdar ne boš postal škof. Pa vedi: bolje je zate, da si podeželski župnik. Če bi jaz zmogel kaj takega, tudi verjetno ne bi nikdar zapustil dobrih podeželskih ljudi. In bi bil srečnejši kot tu v hladnem mestnem ozračju.“
Pri teh besedah so se prikazali na vratih prestrašeni obrazi služinčadi.
„Monsenjor, ali se je kaj hudega zgodilo?“ „Nič, prav nič,“ je hitel zagotavljati sivolasi škof. Toda ko je opazil, kako so začudeno motrili prevrnjeno mizo, je dodal: „Da, bil sem jaz. Don Kamilo me je nekoliko razburil, pa sem zgubil potrpljenje. Otročiči moji, zelo grda stvar, če kdo jeze ne obvlada. Bog mi odpusti!“
Ko so vsi odšli in sta ostala z don Kamilom zopet sama, ga je škof blagoslovil in mu dejal z nasmejanim obrazom:
„Pojdi v miru, mušketir božjega kraljestva! In lepa ti hvala, da si na tako originalen način razvedril svojega starega škofa.“
Ko se je na Madžarskem bližala obletnica lanske revolucije,
so policijske oblasti zlasti nadlegovale duhovnike s svojimi varnostnimi ukrepi. Večino duhovnikov v Budimpešti in okolici so nekaj dni pred obletnico internirali in jih spustili šele nekaj dni pozneje. Oblasti so ukazale duhovnikom, da morajo dve nedelji pridigovati tako, da ne bodo ničesar omenjali lanskih dogodkov. V zahodni Madžarski so morali duhovniki ßvoie pridige spisati in jih dajati policiji v cenzuro, v mnogih farah pa so policijski uradniki kar sami spisali „pridige“ in jih izročili duhovnikom-
Na zadnji skupščini jezuitskega reda v Rimu je bilo sklenjeno, da se ustanovi deveta provinca reda. Provinca obsega Indijo in vzhodno A zijo. Po razpoložljivih številkah šteje nova provinca 2241 jezuitov in sicer: 1250 patrov, 62? bogoslovcev in 364 bratov.
Prišla je družine z Irskega. Oče in mati pa en sin so se naselili v Bostonu, en sin pa je šel naprej v Chicago.
Dve leti pozneje sta oče in mati šla obiskat onega v Chicago. Oče je tam nagloma zbolel in umrl. Sin, ki je ostal v Bostonu, je prosil telegrafično, katere so bile očetove zadnje besede. Dob;l je takoj odgovor: „Oče ni imel zadnje besede. Je bila mati pri njem do zadnjega.“
Oče piše sinu: „Dragi sin! Mislim, da ti bo 30 frankov dnevno za zb’' Ijenje v Parizu zadostovalo.“
Sin odgovori: „Ljubi oče! Tudi meni se zdi, da bom imel 30 frankov na <lan dovolj. Toda pozabiti ne smeš, da moram živeti tudi ponoči!“
mi šumet
po sveta
ARGENTINA
Škofov zavod v letu 1957. V Škofo-vem zavodu v Adrogue je bilo v preteklem letu 32 gojencev: 18 gimnazijcev ln 14 ljudskošolcev. (Tu izvzemamo se-Veda 11 bogoslovcev, gojencev tukajšnjega semenišča.) Trije gimnazijci so kon-cali srednjo šolo: Andrej Jesenovec, To-^až Kralj in France Urbanija.
življenje v zavodu se je razvijalo kakor prejšnja leta v treh smereh: v duhovno, duševno in telesnovzgojni fcnieri.
Zdrav duh, da, a v zdravem telesu. Slovenci povemo isto sicer precej trdo,
^ zelo nazorno: Boljši je zdrav osel kakor bolan dohtar. In pri študentih, ki ^orajo mnogo preždeti pri knjigah, bi 'ahko telo moglo kaj kmalu ostati brez Potrebne nege, ki je potrebna za zdrav razvoj. Obvezna telovadba in prosti čas ? igrami in športom razen zdrave hrane 111 zadostnega nočitka ugodno vpliva na telesni razvoj.” Odbojka, med dvema °£njema, nogomet, rokomet — to so Pri nas običajne igre. Tudi bolezni so nas obiskovale, pozimi zlasti gripa, a je ' večini primerov kar domača bolnišnica r,udila potrebno zdravniško pomoč.
Dalje pride vzgoja uma in volje. Za Pfidobitev socialnih kreposti je skupno Spanje večje skupine fantov kakor na-ošč. Pridejo trenja, značaj se kreše ob ^oačaj in to ni slabo.- Pa je treba razen eša še vzgojnih govorov, opominov, j'ozgovora med štirimi očmi, včas!h tudi °lj trdih prijemov. Podpora družine je seveda pri vzgoji značaja nenadomest-‘Jiva.
, Potem je na vrsti razum. Poklicna oolžnost študentovskih let je učenje te-?a> kar nalaga šola. Možnost za učenje •l® v zavodu prav gotovo večja kakor
doma, zlasti še, ker okolje, kjer toliko in toliko fantov študira, vpliva na posameznika in mu daje voljo do študija. Imamo pa še domačo šolo: verouk in slovenščino za vse, latinščino in slovensko domoznanstvo pa za višje. Za splošno izobrazbo skrbe ekskurzije (letos smo si ogledali laplaški muzej in živalski vrt ter železničarsko razstavo v Buenos Airesu), predavanja v okviru organizacije slovenskih srednješolcev, leposlovne knjige (izposojene pri Društvu Slovencev) in revije. Nekateri so se. učili harmonija, drugi so člani domačega pevskega zbora. Izdajajo tudi samostojen, leposlovni list „Zavodar“. Sem bi^šteli še akademije, ki so se vršile: v začetku šolskega leta na čast Prevzvišenemu kot svojemu največjemu dobrotniku in visokemu gostu, dalje proslavo na naš hišni', praznik, potem domobransko akademijo in na prireditev za zaključek šolskega leta. kjer so nastopili tudi zavodski lutkarji.
Končno, dasi je po važnosti na prvem mestu, pride duhovna, verska vzgoja. Usmerjena je na zavestno in samostojno duhovno življenje. V to pomaga možnost pogostnega prejemanja zakramentov, vsakodnevna maša, vsakodnevne kratke duhovne misli in nedeljske pridige, Marijina kongregacija in apologetski krožek, knjige in ljudje. Vsega tega se B''" u^-žuje, saj končno dela On v mladih dušah.
To je le severni zunanji oris življenja v zavodu. Notranjost pozna samo Bog. Naj On daje svoj blagoslov, da bi tu rasli res verni, pošteni in zdravi slovenski fantje, ki bi s svojim znanjem lahko svojemu narodu v bodočnosti mnogo koristili.
Sredi svoje številne družine je slavit
21. decembra 1957 šestdesetletnico življenja Pavel Božnar, izredno delavni in splošno snoštovanje uživajoči član slovenske skupnosti v Mendozi. Rodil se je v Pristavi pri Polhovem gradcu. Kot 17-letni fant je moral na fronto v Ti-role, od koder se je srečno vrnil. Po očetovi smrti je prevzel vso težo gospodarstva, toda kljub temu je našel čas za plodovito udejstvovanje v katoliških vrstah. Bil je dolgo let predsednik fantovske Marijine kongregacije ter vodja mladinske organizacije Orel. Krščanska načela so bila vedno zanj vrhovno merilo. V luči teh načel tudi v Argentini smatra za svojo dolžnost, da sodeluje v mendoški slovenski Katoliški akciji. Leta 1927 se je poročil z go. Josipino Riharjevo. V srečnem zakonu mu je Bog dal šest hčera. Najstarejša, Marija, je te dni zapustila svet in se vključila v vrste karmeličank v Buenos Airesu. Med zadnjo vojsko so mu domači komunisti stalno stregli po življenju. Okusil je tudi strahote italijanske internacije na Rabu. Leta 1945 je odšel na Koroško v družbi hčere Marije, šele leta 1954 se je mogel združiti z ostalimi člani družine. Svoj jubilej je g. Božnar slavil v lastni hiši in v krogu vse družine, gotovo hvaležen Bogu, da mu je po tolikih križih in preiskušnjah naklonil tako lepo jesen življenja.
V decembru je priredilo Slovensko dušno pastirstvo v Buenos Airesu duhovne vaje za može in žene. Prvo so jih imele žene 14. in 15. decembra. Prišlo jih je 124. Teden dni za tem so jih imeli možje. Bilo jih je 120. Obakrat je govoril dr. Mirko Gogala, kurat vojaške bolnišnice v Čampo de Mayo.
Božični prazniki so potekli v Buenos Airesu že v običajnem razpoloženju. Tako na sam božič kot na sv. Tri kralie je bilo neznosno vroče in soparno. Boljše je bilo na novo leto. Slovenska polnočnica je bila v slovenski kapeli. Udeležba je bila zelo velika. Silvestrovalo se je na več krajih, ni pa bilo kakega osrednjega silvestrovanja, ker je skušnja Dokazala, da se ga ne splača pri-Tejati. V nedeljo v božični osmini, 29. de-
cembra 1957, je slovenski pevski zbor „Gallus“ priredil že svoj tradicionalni večer božičnih pesmi v cerkvi v Ciuda-deli. Žal je močan dež preprečil obilno udeležbo.
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Buenos Airesu je imelo 14. decembra svoj redni občni zbor. Ponovno je bil za predsednika izvoljen ravnatelj g. Ivan Prijatelj. Letos bo minulo deset let, odkar je bilo obnovljeno delovanje organizacije v inozemstvu. Zato je bil° sklenjeno, naj bi bil študijski dan v' letu 1958 posvečen temu dogodku.
Tudi letos sta pripravili 15. decembra Marijansko akademijo obe slovenski mladinski organizaciji v Buenos Airesu-Najprej je novomašnik g. Franc Prija' telj opravil sv. mašo, med katero je pri' digal duhovni vodja Slovenske fantovske zveze č. g. dr. Alojzij Starc. Po sy-maši pa je bila Marijina proslava, ki je bila sestavljena iz petja, recitacij in pri' zorčka.
Slovenska kulturna akcija je zaključila 21. decembra 1957 svojo delavnost v letu 1957 z razstavo umetniške šole in z razglasitvijo izida literarnega natečaja. Podeljeni sta bili dve nagradi: drugo je prejel rokopis cistercijanskegn patra Mavra Grebenca z naslovom „It1" nerar sv. Bernarda v letih Anakletove shizme (1130—1138)“, tretjo pa zbirka črtic „Čisto malo ljubezni“, ki jo je P°' slala Neva Rudolf iz Vauluseja v Avstraliji. Razstava sama je obsegala 1--del, 31 več kot lani. Uredila jo je Bara Remec, sodelovalo pa je sedem razstav-Ijalcev. Že ob priliki otvoritve razstav6 sta se javila dva kupca: Društvo Slovencev si je nabavilo Vombergarjevo olje „Ladje“, Slovensko planinsko društvo pa Papeževo monotipijo Križanega Kristusa, ki bo krasila Slovenski stan v Bariločah.
Prvič je letos obiskal „Slovensko hišo“ sv. Miklavž. Nismo vedeli, da b6 imel njegov prihod tako velik odjek me otroci in njihovimi starši. Vse je bn lepo pripravljeno: ob dvorani je sta okusno okrašen oder, otroci so se P° vodstvom ge. Marijane Batagelj skrbno
obisku škofa dr. Gregorija Rožmana v slovenskem semenišču v Adrogue leta -957; prevzvišeni gospod škof s profesorskim zborom, bogoslovci in gojenci
Škofovega zavoda
jjaučiii igrico „Miklavževa delavnica“, ,.1 J0 je za to pot posebej napisal mla-v.1?8’1! pisatelj in pesnik g. Mirko Kun-?lcr občinstva je bilo proti vsemu priča-f °vanju mnogo. Pa je vse pokvaril ne-'aden vihar, ki se je nato spremenil v vt en naliv. Sicer slovesnosti ni prepre-1, ker so se vsi navzoči umaknili v dvo-an°, a radi malo prostora se je mogel ^Poi’ed razviti le v okrnjeni obliki. Toda bistvu je Miklavž uspel: otroci so ga Jdeli in doživeli srečo ob prejetih da-.evih. — Poleg v „Slovenski hiši“ se m 8V: Miklavž oglasil še na več krajih, " f*ve Slovenci v Vel. Buenos Airesu: g3, kloridi pri žužkovih, v Lanusu in v Justo. Povsod je bil toplo sprejet in °Voljil mlade in stare.
v začetku letošnjega leta je list slo-, s ,S j**1 protikomunističnih izseljencev svr,■ 0dna Slovenija“ slavil desetletnico izhajanja v Argentini. Prva šte-a je izšla 1. januarja 1948. Prvo
leto je izhajala kot štirinajstdnevnik, od leta 1949 naprej pa kot tednik na velikem formatu. V tem času je izšlo 470 številk, knjižna založba pa je izdala deset Zbornikov-Koledarjev, mladinsko knjigo Naša beseda, Jeremije Kalina Veliko črno mašo za pobite Slovence, pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka Poljub, pesniško zbirko Jeremije Kalina Mariji in zbirko črtic Ivana Korošca Čas pod streli. V domovini pa je „Svobodna Slovenija“ izhajala že pet let preje kot podtalen list v času italijanske in nemške okupacije. Desetletnice lista se je 15. decembra spomnila tudi radijska oddajna postaja Excelsior v Buenos Airesu. G. Miloš Stare je v španščini opisal zgodovino lista in njegov pomen, pevski zbor „Gallus“ je pa odpel , dve pesmi: Na bregovih Žile in v Gorenjsko oziram se skalnato stran.
V zvezi z desetletnico „Svobodne Slovenije“ je bila 4. januarja tudi velika
'družabna prireditev v prostorih „Slovenske hiše“, ki je. doživela svoj vrh z nagradnim žrebanjem. V poštev so prišli vsi, ki so imeli poravnano naročnino za nazaj ali se naročili za leto 1958 ter še plačali naročnino ali pa darovali vsaj 100 pesov v tiskovni sklad. Glavni dobitek, električni pralni stroj, je zadel Viktor Potočnik iz Morona.
Naslednji dan pa so Slovenci napolnili prostorni vrt slovenske restavracije „Ilirije“, kjer je Misijonska zveza priredila že svojo VIL tradicionalno tombolo v korist slovenskih misijonarjev. Glavni dobitek je prejela ga. Reze!j iz ; San Martina. Prav originalna je bila misel, naj udeleženci sami z glasovanjem odločijo, kaj naj bi bil glavni dobitek. Izbirati je bilo treba med električno hladilnico in motornim kolesom. Zmagal je praktični čut, to se pravi, zmago so odnesli tisti, ki so bili za hladilnico.
Sredi kordobskih gora je uspelo dr. Rudolfu Hanželiču pripraviti hišo z 32 posteljami, ki bo odlično služila Slovencem v času argentinskih počitnic. Poslopja zavzemajo 450 kv. metrov površine, okrog poslopij pa je 8.000 kv. metrov zemljišča. Nakup hiše so omogočila slovenska dekleta iz Buenos Airesa s 30.000 pesi brezobrestnega posojila. Še mnogo višjo vsoto denarja pa si je dr. Hanželič sposodil pri tamošnjih dobrih ljudeh. Kraj leži sredi gora na ravnini tisoč metrov nad morjem. Zrak je suh, noči hladne in mirne. Zato se bodo Slovenci v novem letoviškem kraju gotovo dobro .počutili. Že letos so bile vse sobe skozi dva meseca kompletno zasedene.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Po večmesečnem hiranju je 2. decembra 1957 umrl v Clevelandu prvak in starosta ameriških S'ovencev Anton Grdina. S pokojnim .Tokom Debevcem in pesmkom Ivanom Zormanom je tvoril trojico, ki je b:!a hrbtenica slovenskega življa v Sev. Ameriki. Rodil se je leta 1874 v Preserjah pri Ljubljani. 23 let nato ga že najdemo v USA, kjer je leta
1903 pričel v Clevelandu s trgovino * železnino, kasneje pa ji je pridružil še trgovino s pohištvom in pogrebni zavod-Bil je tudi med ustanovitelji North AmS' rican banke ter nato od leta 1930 nje predsednik. Kot dober katoličan je so' deloval v verskih in socialnih organi' zacijah, tako ameriških kot slovenskih. Radi tega nesebičnega dela je leta 1954 prejel od papeža Pija XII. visoko odli' kovanje viteza sv. Gregorija Velikega-Osebno je bil silno dober človek in je imel zlato srce. Njegovo dobroto so topi® občutili tudi slovenski protikomunistični begunci, ko so se naselili v USA. Kako velik ugled je užival pokojni Grdinai dokazuje dejstvo, da je pogrebno mašo opravil sam clevelandski nadškof Edward Hoban.
EGIPT
Gotovo bo zanimalo bralce „Duhov' nega življenja“, kako je kaj s slovensko naselbino v Egiptu. Način življenja j® ves drugačen kot v drugih naselbinah-Egipčan ne postane nobeden, pa tudi č® se je rodil tukaj. V večini so same žen' ske. Moških zelo malo, družin pa skoraj nič. Skoraj vsa -dekleta so se poročila s tujci in so bila izgubljena za naš narod-V večjem številu so prišle Slovenk® sem koncem preteklega stoletja in v za' četku tega. Zadnji naval pa je bil V°. prvi svetovni vojni. To so bile skoraj same Primorke, ki so se umaknile fašizmu, ali pa so prišle, da z zasluško® rešijo domove, ki so bili zadolženi. Slu' žile so kot sobarice, kuharice in gospodinje. Pri Egipčanih imajo velik ugled’ ker so zelo poštene.
Hrvaška naselbina je povsem drU' gačna. Hrvati, Dalmatinci se nahajal0 v farnih matrikulah že leta 1600. Marsikateri mornar je ostal tukaj in si ustvaril družino. V večjem številu so se poselili v času, ko so gradili Sueški prekop' Starši so delali v prekopu, otroke^ P“1 so pošiljali v francoske in laške šol®' Potomci so bili skoraj vsi izobražen® • Še danes so zaposleni pri raznih uradi‘!-So še danes praktični katoličani.
^revzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman v družbi slovenskih redovnic ob priliki svojega zadnjega obiska v Franciji junija leta 1957
Pred 50 leti so imeli celo lastnega dušnega pastirja v Kanalu. Danes pa skoraj nihče ne govori hrvaški. V Aleksandriji so skrbeli, kot tudi v Kahiri, slovenski frančiškani za naše ljudi. Prvi frančiškan v Aleksandrijo je prišel že lota 1894, tukaj v Kahiro pa leta 1903. To je bila zasluga pokojnega škofa dr. Tegliča, ki je izposloval to uslugo od frančiškanskega reda. Sedaj vodi slovensko kolonijo p. Jozafat Ambrožič OFM.
Koliko je še danes tukaj Slovgncev, oj bilo teško ugotoviti točno število. V jjahiri jih je vpisanih okoli 700. Gotovo jih je veliko več, ker v trimilijonskem joestu ne morete vseh poiskati. Prilično “o tako število tudi v Aleksandriji. Sko-raj vsak pa govori najmanj tri jezike.
Vsako toliko časa imamo romanje v r^katera naša svetišča. Skoraj vedno jih Pride okoli 200. Velikonočno dolžnost v slovenskem jeziku opravi okoli 200 vernikov. Seveda se drugi, ki so bolj od-
daljeni, izpovedo pri tujih duhovnikih. Znajo pač jezike.
V glavnem so kar dobri. S kako politiko se ne ukvarjajo. So kruhoborci. Marsikdo bi se rad vrnil v domovino, ako bi bilo tako, kot ni.
Velike zasluge na verskem polju imajo tudi slovenske šolske sestre. Držijo dve postojanki. Nekatere Slđvenke so se na starost umaknile k njim. Ob nedeljah se zbirajo pri sestrah, kjer imajo domače pobožnosti. Pri fari imajo odrejeno uro ob 7 zjutraj za naše ljudi. Pride jih pa zelo malo. Vsak gre pač v cerkev, kjer mu je bolj prikladno. Na božič in na Veliko noč jih pa pride dosti, ker takrat slovensko zapojejo.
Slovenske sestre so tudi prevzele gospodinjstvo v grškokatoliškem semenišču v Jeruzalemu. Tako smo Slovenci z eno nogo tudi v Jeruzalemu. Ko se bodo razmere sčasoma spremenile, bomo s pomočjo naseljencev v svobodnem svetu morda prišli tudi na svoje. Dal Bog!
SVETI OČE GOVORI
kemikom usnjarske obrti.
Sveti oče je lansko 'leto sprejel člane Mednarodne zveze kemikov usnjarske obrti, ki so imeli v Rimu svoj peti kongres.
Strojenje kož je tako staro ko človek sam. Izkopavanja so odkrila mnogo orodja iz kamna, s katerim so kože prede-lavali za unorabo. Razna olja in maščobe so uporabljali predvsem zato, da so jih zavarovali pred vlago in so jih mogli potem rabiti za različne potrebe. Tudi egiptski spomeniki hranilo podobe strojarjev. ki opravljalo svoje delo. Homerjeva Ilijada pa pripoveduje o sužnjih, ki nategujejo bikovo kožo, da bi jo mogli napojiti z maščobo. Že Egipčani in Babilonci so uporabljali galun in čreslovino, da so usnje zavarovali pred trohnobo. Rimljani so stare načine strojenja usnja ohranil; in spopolnili. Žal, da pisatelji, ki so se pečali z naravnimi vedami, med njimi tudi Plinij, zelo malo pišejo o strojarskem dolu. Ta molk moremo pojasniti s pomanjkanjem spoštovanja do tega dela, ker je bilo zcto škodljivo tudi zdravju. Vendar stare listine dokazujejo, da so Rimljani iz usnja izdelovali obrambno orožje: čelade, ščite, oklepe in celo vojaško obleko.
Strojarsko industrijo je do konca prejšnjega stoletja posebno ovirala počasnost strojenja, ki je trajalo več mesecev. Prvi korak izboljšanja in hitrejšega postopka je bil narejen leta 1730, ko so začeli uporabljati raztopine raznih snovi, ki so jih dobili v čreslovini. Toda industrija je začela ta sredstva izdelovati šele 1876. Brata Durio sta postopek strojenja skrajšala na en dan, do dva dni. Vendar je spet preteklo mnogo let, preden je novi način spodrinil starega. Usnjarska obrt se je kmalu potem razvila v veliko podjetje. Že med prvo svetovno vojsko je silno pomnožila svojo
proizvodnjo. Pozneje je gospodarski razvoj, zlasti vedno večje število avtomobilov, prisilil strojarje, da so svojo obrt tehnično spopolnili in izboljšali svoje izdelke.
Usnjarska industrija pa je za svoj razvoj nujno potrebovala pomoči znanosti, zlasti kemije. Dobi poskusov je sledila doba znanstvenih raziskavanj. Angleški kemik Procter je vse izsledke organske kemije prenesel na polje usnjarske obrti. Zgradili so laboratorije in nadaljevali raziskavanja. Mnogo važnih dognanj so že dosegli. Vendar je še mnogo dela v strojarski stroki. Papež upa, da bodo z resnimi znanstvenimi raziskavanj! dosegli rešitev še nerešenih vprašanj in vedno popolnejše načine v strojenju.
Sveti oče pričakuje, da bo mednarodni kongres natančno poročal o uspehih, k: so jih dosegli pri svojem delu. Njihov glavni cilj je, z znanstvenim in tehničnim napredkom izboljšati življenjske razmere človeštva in mu pomagati do udobnejšega in lepšega življenja. Pri prizadevanju, da dosežejo ta cilj, naj ne pozabijo moralnega in verskega ideala. Samo ta ideal more dati Tijihovemu delu pravi smisel. Vsa najnižja in najbolj vzvišena dela se presojajo po tem, kolik0 duhovnih koristi prinašajo posamezniku in družbi. Samo poklicne sposobnosti, pa naj bodo še tako odlične, ne zadostujejo-Pridružiti se jim mora še plemenit značaj in velikodušnost srca. Trpljenje, k‘ spremlja njihovo delo, jih ne sme ovirati, da bi ne sočustvovali s trpečimi m ne delali za temeljito obnovo socialnega reda, ki ga bosta ožarjali pravičnost iu ljubezen. Tako se bodo še bolj približali Bogu, začetniku vsega dobrega. Njegov:: luč in pomoč jih bosta spremljali. Naj jih sveti zavetniki strojarjev varujejo in podpirajo, da bi zadovoljni uživali sadove svojega poklicnega dela.
Papežev govor krščanski delavski mladini
„Kako naj vam dovolj izrazimo svoje veselje, ljubljeni sinovi in hčere krščan-ske delavske mladine (JOC), ko vas.vidimo zbrane tukaj pred svojimi očmiju poslušamo vaše vzklike in odmeve vaših
pesmi na svetih krajih, posvečenih z mučeništvom in smrtjo poglavarja apostolov, ki jih obiskujejo krščanske množice vsega sveta in neprenehoma prihajajo sem iskat moči in tolažbe?“ Podobni so „veliki množici iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov“. Oblečeni so v halje nedolžnosti in posvetujoče milosti, ki je njihova odlika in juoč. V rokah nosijo palme apostolata, bojev in velikodušnih žrtev, ki so spo-nun junaških časov. Za njimi gleda ve-bke množice delavcev in delavk vseh delov sveta, ki so jih zbrale za svoje zastopnike in poslale v Rim, da bi tu Pričali o edinosti med njimi in o apostolskem delu, ki ga opravljajo v svojem okolju. Med njimi zre tudi vse žjste, ki bi jih radi snet pridobili za rJoga.
Prišli so v Rim, da bi zavarovali in utrdili življenje po veri in sadove tega Zlvljenja posredovali tistim, ki ga še ne Poznajo. Krščansko hočejo živeti ne s_amo v svoji notranjosti, ampak tudi Javno, v svojih družinah, naseljih, v to-varni, v delavnici, uradu in tako dokazati, da so popolnoma last Kristusa in '-'erkve. Ustroj njihove organizacije in ujihov način delovanja na krajevnem, Pokrajinskem in mednarodnem področju Jlru omogočata, širiti božje kraljestvo .^moderni družbi in delati za zmago kr-j^i^skih načel v njej. V naslednjih treh v?ckah jim papež da nekaj smernic za
.1. Vi ste mladi Mladi ljudje čutijo, da v njih rastejo .. sne in nravne sile. Zato jih hočejo Clm bolj razviti. Naravno je, da sanjajo v. svoji bodočnosti in o tem, kar jim "ujenje velikega in lepega obeta. Veder Ptimizem jih navdušuje in dviga po-‘Cbno tedaj, kadar ga spremljata božja s 1 °st in božja pomoč. Toda današnji zelo ovira optimizem. Človeške . Uozice razpravljajo o nepremagljivih zavah; o lakoti, bedi in nevednosti. s 6kateri pozabljajo na svoje dostojan-j. v° iu na svoje vzore. Vdajajo se naj-^zhenejšim nasladam. Krivi preroki Jejo tajno med stiskane množice so-
Prenovljen oltar Marije Pomagaj v kapeli slovenskega semenišča v Adrogue,
Argentina (Foto Janko Hafner)
vraštvo, jih vžigajo k uporu in jih varajo s praznimi obljubami.
Krščanska delavska mladina (JOC) hoče odpraviti to zlo tako, da z vsem ognjem svoje mladosti izpoveduje vero v duhovno bogastvo, in v svoj zemeljski in nadnaravni poklic in se prizadeva, da bi ga tudi dosegla. Ker hoče zagotoviti svojim članom umsko in nravno vzgojo, jim odkriva pravi smisel življenja, jih uči ustavljati se skušnjavam in odklanjati vsako podlost. Odkriva jim tudi vrednost velikodušnosti in bratske pomoči. Hoče jih vzgojiti, da bi postali ljudje, ki se zavedajo svoje odgovornosti in so pripravljeni odločno sprejeti najtežje naloge.
Zato jim papež priporoča, naj izkoristijo vsa sredstva za osebno in socialno vzgojo, ki jih jim posreduje njihovo gibanje. Zelo 'zmotno je mnenje, da krščanski mladci s predsodki gledajo na bo-
dočnost sveta, da jim znanstveni in tehnični napredek povzroča žalost in malodušnost, kakor da bi bil nevaren njihovi veri. Zdi se, kakor da so brez moči v iskanju izhoda iz bede in najrazličnejših krivic moderne družbe. Zato se slepo prepuščajo žalostni usodi.
Organizacija krščanske delavske mladine pa jasno in zmagoslavno dokazuje, da je to mnenje napačno. Prav zato, ker so katoličani, so mnogo močnejši ko drugi. Zagotovljena jim je gotova zmaga. Vsako nasilje, laž in zatiranje dostojanstva človeške osebe odklanjajo. Njihova moč je namreč nadnaravna. Bog sam jim jo daje. Navdihuje jih Sveti Duh in daje njihovim skromnim, ponižnim delom neprecenljivo, nadnaravno vrednost.
2. Vi ste delavci
Prišli so k papežu, da zastopajo delavce. Vendar zastopniki delavcev niso postali samo zato, ker žive v istih razmerah kakor oni, ampak predvsem zato, ker so jim delavci to nalogo zaupali in jih za svoje zastopnike izvolili. Z njihovimi orispevki so krili stroške potovanja. Prinesli pa so tudi poročila o njihovem žosistovskem delovanju. Dobro vedo, kako so se Cerkev in papeži zanimali za delavce, s kakšno doslednostjo poudarjali načela socialne pravičnosti in kako vneto spodbujali vse resne ljudi, naj delajo za zmago teh načel. JOC rešuje najbolj kočljivo in občutljivo točko delavskega življenja.
Ko mladi ljudje zapuste šolo, postanejo ponosni na vlogo, ki jo bodo imeli v družbi in vse preveč zaupajo v sebe. Toda kmalu pridejo razočaranja. Večkrat zadenejo na težke življenjske razmere, na nerazumevanje, na brezsrčnost in slabe zglede. Počasi srkajo v sebe materialistične nazore in zmotna načela sovraštva med različnimi stanovi. Tako zapravijo čas svoje mladosti, svoje veselje, svoje upravičene težnje ter postanejo zagrenjeni in uporni.
JOC hoče to nesrečo preprečiti. Zato se prizadeva, da bi mladi delavci delo krščansko pojmovali in se zavedali njegove časti in svetosti. V delavcu gleda
ta organizacija brata Jezusa Kristusa, božjega Sina, ki je s svojim osebnim delom posvetil tudi delo vsakega delavca. Z vsakim telesnim ali duševnim delom, ki ga prostovoljno sprejmemo, moremo služiti Bogu, in vsej človeški družbi.
3.	Vi ste katoličani Tretja njihova značilnost je, da so katoličani ne samo kot posamezniki, ampak predvsem kot člani krščanske družbe. Cerkev danes potrebuje mladih delavcev, da bi veselo in odločno gradili svet, kakršnega hoče Bog, bratsko družbo, katere člani si med seboj delijo tudi trpljenje in si ga lajšajo. Svoj apostolat naj izvršujejo vedno pod vidikom vesoljnosti. Popolnoma naj se podrede cerkvenemu načelstvu. To jim bo zagotovilo uspehe in zvestobo do Kristusa.
4.	Zadnji opomini Brez bojev ni zmage. Duhovna osvajanja zahtevajo bolj ko druga odpovedi, požrtvovalnosti in nesebičnosti. Njim ne gre za to, da bi dosegli nekaj koristi na gospodarskem in socialnem polju, ampak hočejo rešiti duše sobratov, ki še ne poznajo Kristusa ali pa so se mu izneverili. Zato jim sveti oče kliče: „Vaša dolžnost je delati na to, da bodo spoznali Odrešenika, da bo njegova zapoved ljubezni prodrla na vsa področja zasebnega in javnega življenja. Zlasti mladi ljudje morajo spolnjevati njegovo zapoved krščanske ljubezni in bratske edinosti. Zato je nujno potrebno, da skrbite za rast cerkvenega čuta, apostolskega duha in zanimanja za delavce drugih dežel in gojite v sebi velikodušno voljo, posredovati jim vse, kar od vas pričakujejo.“
Nikoli ne smejo pozabiti na dolžnost hvaležnosti do svojih cerkvenih asistentov, ki so se nesebično žrtvovali za blagor njihove organizacije. Spominjajo naj se vsega, kar so od njih prejeli, _se dalje vanje zaupajo in jih podpirajo-Brez dvoma je njihova zasluga, da me“ žosisti tako cveto duhovniški poklici.
Apostol sveti Janez pripoveduje v svojem evangeliju, da se je Jezus oo
Srobu svojega prijatelja Lazarja zjokal.
so Judje to videli, so govorili: „Glej-. e> kako ga je ljubil!“ Toda Jezus se ni zadovoljil samo s solzami, ampak je zaklical z močnim glasom: „Lazar, pridi ''en!“ Tedaj je mrtvo truplo' oživelo in Se dvignilo. Lazar je prišel živ iz groba.
Milijone mladih ljudi oklepajo vezi, Prašne j še ko telesna smrt, vezi bede, iInote in nravne nokvarjenosti. Zato se CJ}i ne smejo zadovoljiti samo z joka-Mem nad njimi. V njih je Kristus s sv°jo močjo, s katero morejo zapoditi sovražnika V beg. Naj gredo med te C:uše in jim oznanjajo blagovest življe-Ma jn vstajenja. Vsakemu posebej naj kličejo: „Moj brat, pridi k resnici, k jaži in k ljubezni!“ Tako bo kmalu de-avski svet olcoli njih začel peti slavo-sPev svojega duhovnega vstajenja.
'vER0UK in katekizem v FRANCIJI
Ob začetku šolskega leta je zajela rancijo debata o katekizmih, ki naj se ''Porabljajo v šolah. Za pripomoček pri 'ei'ouku so izšle razne knjige, ki so jih Uupisali duhovniki, pa tudi nekateri ‘Mki. V Franciji se je sprožilo gibanje, si je nadelo ime „katehistično gi-^anje“ in prvi sadovi tega gibanja so
bili
razni priročniki za verski pouk. Gi-
'Unje je bii0 p0C| vodstvom dveh orga-Mzacij „Narodno katehistično središče“ ln »Vrhovni katehistični institut v Pa-Lzu“. prvj je bil pod predsedstvom ka-Uonika Colomba, drugi pa pod vodstvom Coudreauja; oba sta izšla iz vrst Uhovnikov-sulpicijancev. V prvi polovici ‘Uptembra pa so listi precej vidno ob-Vlh novice, da je sv. stolica odredila, a morata kanonik Colomb in p. Cou-^ueau svoji mesti zapustiti. Ko so izšle novice, se je še isti dan sešla ško-°vska komisija za verski pouk, ki ji ‘mseduje nadškof v Provencu mons. r°vencheres.
Naslednji dan so listi prinesli po-
jasnila, da ni bilo točno, da bi bil moral kanonik Colomb odložiti svoje mesto na zahtevo sv. stolice, pač pa so „vodilne osebnosti“ francoskega episkopata posredovale v Rimu, da naj kanonik Colomb, ostane na svojem mestu, le p. Cou-dreau je moral odstopiti in je njegovo mesto prevzel p. Brien.
Pariški katoliški dnevnik „La Croix“ je objavil o vsem tem obširnejši komentar in obžaloval, da so listi netočno in pretirano pisali o zadevi. Sicer se je pokazalo, da je bil to nov poskus napraviti vtis, kakor da je prišlo do ■razlik v nazorih med sv. stolico in epi-skopatom Francije, ko bodo vendar vsi malo bolj poučeni ljudje vedeli, da ima samo sv. stolica pravico urejati verouk.
„La Croix“ je potem še pisal, da je predsednik komisije nadškof Provenche-•res pojasnil, da knjig o verskem pouku ne bodo potegnili iz prometa, dasi bi bilo treba izvesti nekaj popravkov v knjigah, ki so jih napisali kanonik Colomb in obe ge. Derkenne in Dingeon. Knjige so že v knjigarnah na prodaj in so knjigarne prevzele obvezo, da }>odo vsaki knjigi dodale tiskana pojasnila, oziroma popravke. Ker se je šolsko leto že začelo, je bilo to edino, kar se je moglo storiti.
Knjige bodo tedaj prejele popravke, vendar ne pomeni to, da je „katehistično gibanje“ kot tako obsojeno, piše list. Nasprotno — gibanje bo s svojim delom nadaljevalo. Le v bodoče se bo pri vseh nastopanjih ali spisih opuščal izraz, kot da gre za pisanje nekih „progresivnih katekizmov“ ali „progresivni način“ verskega pouka. Kajti „nemogoče je, da •bi se „progres“ nanašal na vero. Napredek se nikdar ne more stavljati v Boga in vero vanj, ampak more napredek zajeti samo obseg v poznavanju Boga.“ (Zato list obsoja tiste, ki to krizo okoli verouka vzporejajo s krizo, ki je nastala
okoli „delavcev-duhovnikov“, kakor to tako rada trdi vladna časopisna agencija France Presse, ki piše, da je pri tem „šlo za nova“ verska navodila.“
Vodilni pariški dnevnik „Le Monde“ ‘je skušal vso zadevo postaviti v luč, kakor je to pisala France Presse. Navajal je, da je ta kriza največja, kar jih je izbruhnilo v vrstah francoskih katoličanov po drugi svetovni vojni. List je namigaval, da gre tokrat za duhovnike, ki so izšli iz vrst sulpijancev. La Croix je ostro obsodil to sumničenje in je navajal, da je mons. Provencheres že mesec dni poprej jasno povedal, da so vsi očitki proti sulpijancem brez podlage, ker nikdo ne dvomi v njihove učne metode. Predvsem bi bilo napačno očitati jim, da so zašli v „naturalizem“ in ravno ta sumnja „je najbolj krivična“.
(Novi priročniki za verski pouk imajo namreč to lastnost, da so vsi nauki iz katekizma podani v nazorni obliki — najprej je podan na vprašanje odgovor, odgovor pa pojasnjen s slikami ali pa tudi z zgodbami iz dnevnega življenja, kakor ga otroci vsak dan morejo opazovati okoli sebe.)
„Le Monde“ pa je nadaljeval s svojimi komentarji in skušal iz vsega ustvariti konflikt med sv. stolico in episko-patom. Ko je pozneje bilo objavljeno, da sta kanonik Colomb in p. Coudreau zapustila svoji mesti, je navajal, da je sv. stolica dala prav tistim, ki so nove priročnike kritizirali.
Nekaj dni pozneje bi moral p. Coudreau govoriti na javnem zborovanju v Parizu. Njegovo ime je bilo med govorniki na nekem verskem kongresu. Toda p. Coudreau se je opravičil, da ne more nastopiti, in dodal, da naj se njegova odsotnost na kongresu „tolmači kot izraz želje, da hoče s tem izraziti svojo popolno pokorščino Cerkvi, kakor mora tako pokorščino izkazovati sin, ki jo
ljubi in je poslušen in meni, da je p°' slušnost prva dolžnost posvečene duše“-
Na vse to je „La Croix“ objavil uradno poročilo škofovske verske komi' sije o pouku katekizma v šolah. Poročil0 se glasi:
„Pri naporih, ki jih je sv. oče P°' hvalil, ko je poslal pismo na zadnji kongres za verski pouk, so se v knjig® uvedle nekatere zmote in netočnosti in hierarhija ima dolžnost, da nanje opozori, da bi se posledice preprečile.
Pouk o verskih resnicah, to je 0 izvirnem grehu, o božanstvu našegn Gospoda Jezusa Kristusa, o Njegovem poslanstvu in o Odrešeniku človeštva^ o sv. Duhu, o božjih in cerkvenih za' povedih, se ne more opuščati ali P3 celo izključevati iz katekizmov v prvih letih pouka. Nekateri so namreč mislil*’ da bi se to v prvih knjigah opuščalo iz pedagoških razlogov, kakor se to dela za težje predmete pri navadnih znanostih; to se pa ne sme zgoditi pri poučevanju temeljnih resnic vere in to žarah1 posebne narave tega nauka, v katerem ima milost svoj delež. Zato se moraj0 vpoštevati naslednja navodila:
Temeljne resnice se morajo poučeva vsaj v glavnem otrokom, pa tudi naj mlajšim. Ko otroci pridejo do starost* pameti, se morajo te resnice podajati ' obširnejši obliki in se morajo bolj *** bolj obširno razlagati. Tako se bo daja popoln nauk takoj od začetka, „napre dek (progres)“ pa se bo uporabljal s®'® pri nadaljnjem razlaganju verskih res nie, zlasti pa se lahko uporablja P obliki razlaganja. Da bi se prepre-sleherno nepotrebno komentiranje, se 'bodoče izraz „progresivni katekizem' bo več uporabljal.
Priročniki, ki so izšli s temi z*1*® tami ali netočnostmi, morajo prines popravke, predno jih bodo uporabim v šolah.“	R- ^'C'
čil® v « ne
ŠTIRI TISOČ METROV NAD MORJEM
LEDENO MRZLA NOČ
Večerne sence so se začele spuščati ^ Potosi in sonce je pošiljalo svoje Zadnje žarke izza Srebrnega griča, ko dal slovo samostanu sv. Frančiška !nvse dal odpeljati na sto metrov nižje ''Zečo postajo. Bilo je to dan po praz-n'ku sv. Jožefa, 20. marca preteklega leta.
. Postaja je bila kakor izumrla, le v Cakalnici tretjega razreda so sedeli po. Heh domačini in se pripravljali, da za-v,ti v kožuhe in volnene odeje v zatišju Preživijo mrzlo noč.
Napovedani tovorni vlak bi moral °dpeljati ob pol osmih zvečer, toda ker ni bilo še vlaka z nasprotne strani, smo morali potrpežljivo čakati ne vedoč, 'daj bomo pravzaprav odšli.
Obrnil sem se za pojasnilo na šefa Postaje. Potrdil mi je, da je proga po-Pfavljena in da tovorni vlaki že vozijo. j0tem me je pa pozorno pogledal in mi deial; „Svetujem' vam, da ne potujete to noč. Premalo ste oblečeni. Morali bi Pneti zimsko suknjo in vsaj eno volneno °dejo za čez noč. Vi še ne veste, kak P'raz jg okrog postaje Condor, skoro pet ls°č metrov nad morjem.“
. Pa ga nisem ubogal. Dejal sem mu, Pa sem doma iz krajev, kjer imajo mrzle firtle, poleg tega pa ne morem čakati, hei' sem že itak zgubil tri dneve.
Skomignil je z rameni in me vprašal, ? imam vozni listek prvega razreda, . Ai potovati v tovornem vlaku je i^ekaj 'temnega, izjemo na je treba vedno ^ažje plačati.
Seveda sem listek že imel, saj sem ?a v Sucreju vzel vse do Uyunija, blizu 0’vijsko-čilske meje. Zahvalil sem se
^l’adniku za dobronamerno izgovorjene esede. On se je vrnil v prijetno kurje-
no pisarno, jaz pa sem začel koračiti po peronu postaje.
Okrog desete ure zvečer je bil naš vlak nared. Sestavljen je bil iz petih petrolejskih cistern in na koncu je bil dodan zaprt železni vagon, ki služi za prevažanje vreč in zabojev. Bil pa je to pot popolnoma prazen.
Povzpel sem se nanj in žalostno ugotovil, da se ne bom imel kam nasloniti in da bo edini stol moj neravno preveč odporni kovček iz usnja.
Skoro bi se že odpeljali, ko je stopila v vagon indijanska družinica: mlad oče, njegova žena, dojenček, pa naspol odraslo dekle ter starejši moški, ki se.je takoj zvil v klopčič in zginil med kopico cul in košar.
Kot sem že pred časom omenil, bolivijski Indijanec vedno potuje obdan od vreč, bisag in košar. Človek ima vtis, da res vse, kar premore, s seboj vzame, ko gre na not, prav v smislu reka starega modreca:	„Omnia mea mecum
porto“ (Vse svoje nosim s seboj).
Notranjščina vagona je na ta način postala bolj prijetna. Nato je mlada žena razvezala svoje pakete. Prikazala se je dolga preproga narejena iz koruznega ličkanja. Nato je začela razgrinjati odeje. Za pod sebe je pripravila ' dve, ostale naj bi služile za pregrinjalo. Že sta se mlada zakonca vlegla in vzela otroka medse in se skrbno odela, medtem ko je mlajše dekle tudi zginilo v klopčič, ko se žena zazre vame in me čez čas vpraša:
„Ali nimate nobene odeje s seboj?“
„Por lo visto, no“ (kakor vidite, ne), sem odgovoril s klavrnim glasom.
Nato je nastal premor nekaj sekund.. In tedaj se je zgodilo, česar ne bi nikdar pričakoval: s pripombo, ki je veljala možu: „Hay que ser humano“ (tudi on
je človek), je potegnila izpod sebe eno izmed odej in mi jo ponudila, da se z njo ogrnem.
„Ciibrase bien,“ mi je toplo dejala, „si no, le mata el frio esta noche!“ (Dobro se pokrijte, drugače vaš bo to noč mraz ugonobil.)
Skoro nisem našel besed zahvale, ko sem sprejemal dragoceni predmet iz In-dijankinih rok. „Tudi on je človek,“ te besede so mi neprestano pozvanjale po ušesih in mi še danes, kadar vidim kakega reveža ali mešanca črno-bakrene barve. Gotovo ni tista žena mnogo vedela o Kristusu in njegovem nauku, toda storila je, kar ji je narekovalo nepokvarjeno srce. Tudi ona bo med tistimi, ki bodo na sodni dan slišali besede pohvale in zahvale iz Sodnikovih ust: „Nag sem bil in ste me oblekli.“
Ne vem, kje hodi sedaj ta Indijanka, in vem, da je ne bom videl nikdar več v življenju, toda pogosto molim zanjo in jo priporočam božji Dobroti z besedami: „Gospod, poplačaj jo za vse, kar je storila tvojemu duhovniku!“
In da bi še bolj razumel božjo. Previdnost in še bolj veroval v Kristusove besede: „Ne skrbite torej in ne povprašujte: ‘Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomcr oblekli?’ Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete!“ (Mt 6, 31), se je zgodilo še nekaj bolj nenavadnega.
Že se je začel vlak premikati, ko so hipoma zarožljala vrata vagona in je železniški uslužbenec zagnal notri pravo posteljno žimnico. „Je za delavca, ki stanuje na zadnji postaji pred Rio Mulato,“ nam je še pojasnil, želel lahko noč in znova zapahnil vrata.
Nisem skoro verjel svojim očem. Dobri Bog mi pošilja postelj, da mi ne bo treba na ledenih tleh preživeti nočnih ur. Brezverec bi rekel: „Srečno naključje,“ jaz pa pravim: „Čudovit primer, kako blizu je Bog tistim, ki ga potrebujejo.“
Razgrnil sem žimnico in se vsgdel nanjo. Ker sem imel le eno odejo, se seveda nisem mogel vleči. Posnemal sem mlado dekle in se zgrbančil v velik klop-
čič. Glavo sem si naslonil na kovček i1) tako se je pričela pošastna vožnja skoz1 temno noč.
Nisem spal, pa tudi ne bdel. Vse je bilo podobno blodnjam človeka, ki je r>a tem, da ga mrzlica premaga in poteg11® za seboj. Ure so se vlekle počasi, kot se je vlak počasi vzpenjal proti posta)1 Condor.	_ .
Okoli polnoči so nas prebudili mosk1 glasovi. Prispeli smo na kraj nesreče-Slabotni ognji so metali kratke pramen6 na prevrnjeni lokomotivi in štiri petrolejske cisterne. Toda proga sama je ž® bila očiščena. Tako smo bili kmalu spet v gibanju. Daši nisem ničesar videl» sem točno vedel, kje se nahajamo, kajt) ko sem se vozil proti Potosiju, sem S1 zapomnil zelo dobro, kje se proga dviga in kje pada in kje gre skozi ovinek.
Ob pol sedmih se je začelo daniti; Skozi špranje vagona so vdirali Pryx jutranji žarki in mi obljubljali, da je ura mojega rešenja blizu.
Uro nato se je vlak ustavil in oddati sem mora! svojo priložnostno p°' stelj. Pa je nisem več potreboval. ZaceJ sem hoditi po vagonu sem in tja ter S1 z gibanjem greti premrle ude.
Bilo je osem zjutraj, ko smo zavozili na postajo Rio Mulato. Prvi del vožnje je bil pri kraju.
Kaj pa storiti zdaj ? Povedali so m1» da gre vlak proti jugu šele popoldne ob dveh. Preostajalo mi je polnih šest ur. Nisem se vedel kam dati, kajti Rio Mulato je naselje, ki leži sredi puščave 111 dolguje, svoj obstoj le železniškemu križišču.
Najprej sem se spravil v čakalni®0 tretjega razreda, toda smrad je bil ta^0 neznosen in umazanost tako velika, uu mi je šlo na bljuvanje. Spet sem s® zatekel na sveži zrak in premišljeval» kako bi se nekoliko ogrel. Začela se n}® je lotevati slabost in imel sem občutek» da bom zdaj zdaj zdrknil skupaj in o0' ležal. Obraz je žarel od vročine, medte111 ko me je stresalo po vsem telesu. ^ ..
Pa sem v svojem tavanju po posta) zagledal na stranskem tiru vagon prvega razreda. „In če je odprt?“ mi je šinilo
Slavo. Dotaval sem do njega in na veliko veselje odkril, da se da vstopiti vanj. Olajšano sem se sesedel na mehki sedež in se naslonil na okno, v katerega So se upirali sončni žarki. Sončna toplota mi je dobro dela. Polagoma sem Postal spet korajžen. „Pljučnica najbrže Pe bo,“ sem se hrabril.
Opoldne sem bil že toliko pri moči, da sem si šel iskat čaj, ki ga Indijanke kuhajo kar na prostem pred postajo, Oato si pa naročil še pečen kos kozlji-ca. Zeblo me je sicer še vedno, a mrzlica je počasi pojenjavala. Znova sem se zatekel v svoj „hotel“ in tako dočakal Prihod vlaka s severa.
Dobil sem še dosti hitro sedež v prvem razredu. Končno sem bil spet človek. Vozil sem se spet v osebnem vlaku in na sedežu, kot mi je dajal pravico vozni listek.
Tri ure smo potrebovali, da smo Prišli v Uyuni. Vožnja je bila kaj malo zanimiva: okrog železne ceste ravnina, ki jo pokrivajo šopi suhe trave, tu in tam črede lam, na obeh straneh planote Pa verige gora.
POSTANEK V UYUNIJU
Tudi Uyuni je kraj, ki dolguje svoje življenje železnici. Ko so Angleži zgradili železno pot iz Antofagaste v La Daz, so odločili, naj bodo v Uyuniju Železniške delavnice za vso progo. Tako ima Uyuni v Boliviji za železnice pri-oližno isti pomen kot v Sloveniji Maribor ali Brod na Savi za Hrvatsko. Kasneje so iz Uyunija zgradili še krak Proti jugu, to se pravi proti Argentini, tako da je danes Uyuni eno najpomembnejših železniških središč na bolivijski visoki planoti.
Kraj sam sicer ni kaj dosti prijazen. Ulice so prašne, ker vleče veter skoraj neprestano in radi vetra tudi ne raste nobeno drevo. Ljudje se hranijo s tem, kar jim pošljejo iz Argentine, zlasti “ar tiče mesa in moke. v Stopil sem z vlaka in se ogledoval, ce mi bo prišel nasproti znanec iz vožnje Jned Sucrem in Potosijem. Res se
Tipičen podeželski prebivalec iz bolivijske visoke planote. Dobro je videti ,poncho“, ogrinjalo okrog zgornjega telesa, ki varuje domačine pred mrazom in ostrimi vetrovi
zvesti don Segundino Vergara ni dal čakati. Oblečen, v svojo delavsko obleko me je takoj zapeljal v svoje stanovanje. Nato sem počakal, da je končal svojo službo ■ (v oskrbi ima vodstvo strojnega oddelka). Medtem sem napravil nekaj korakov po ulicah mesta, ki še ne pozna tlaka in pločnikov. Želel sem vstopiti tudi v cerkev, pa sem jo našel močno zaprto.
Med tem je prišel večer in Vergarova mati je pripravila okusno večerjo. Kar sem najbolj občudoval, je bila čudovita ljubezen, ki jo ima ta človek do svoje matere. Ona je stara že 75 let, on nad petdeset, na sta tako navezana drug na drugega, da bo res velik udarec, ko
bo eden izmed obeh nastopil prvi pot proti večnosti.
Prijetno mi je bilo v taki družbi, kjer je prva kraljica ljubezen. Zelo ga je zanimalo, kako je v Evropi, zlasti pri nas doma in veliko me je spraševal c komunizmu. Iz razgovora sem odkril, da veliko ve in da je dobro razgledan.
Tudi versko področje mu ni bilo neznano. V šolo je hodil pri salezijancih v Iquique (sev. Čile). Do njih je ohranil najlepše spomine. Prav ob njegovem primeru sem znova začutil, kolikega pomena so redovne šole za dobro krščansko vzgojo, zlasti v južnoameriških državah, kjer je državni laicizem tako zelo močan. Naj bi se tega res zavedali vsi slovenski starši in svoje otroke pošiljali, kjer se le da, v katoliške zavode.
Kot zaveden Čilenec seveda don Se-gundino Bolivijancev ne ceni visoko. Pravil mi je, da jim manjka smisel za red, uporabo denarja in za čistočo. Ni jim nič zato, da so stanovanja lepa, še manj, da bi okusno jedli in imeli knjižnice v sobi.
Zato mi je skušal čim bolj pokazati, da se Čilencev in Bolivijcev ne sme dajati v isti koš. Postregel mi je z izbranimi jedili, mi razkazoval knjige in stavil najrazličnejša vprašanja. Vtis sem imel, da je hotel dati večerji kulturno obeležje in da si je smatral v veliko čast, da gosti v hiši evropskega človeka. Nisem mu sicer razkril, da sem duhovnik, toda imel sem vtis, da to sluti. Samo to sem mu razkril, da urejujem revijo in da zato potujem, da .ljudi spoznavam in da o njih nato pišem. Seveda je bilo Vergari mnogo na tem, da ga lepo prikažem. Če bi znal slovensko, upam, .xla bi bil s pričujočimi vrsticami zadovoljen.
Še danes, ko to pišem, večkrat razmišljam, kako lepo bi bilo na svetu, če bi vladal povsod duh krščanske ljubezni, ki sta mi jo izkazala prav na tej poti iz Potosija ona indijanska ženska ter ta preprosti železniški delavec. Za oba sem bil neznan in tudi v bodoče bom spet neznan, pa sta, ne da bi prav vedela, sledila besedam Kristusovim: „Kar
hočete, da bi drugi vam storili, storite tudi vi njim.“
Proti polnoči je že šlo, ko sta mi mati in sin pripravila postelj. Spal sem krasno. Posledice nočne vožnje so torej že bile za mano.
Don Segundino mi je že v Potosiju obljubil, da mi bo preskrbel vožnjo v tovornem vlaku proti Antofagasti, če se pri njem oglasim. To obljubo je naslednji dan, bil je petek, 22. marca, tudi izpolnil.
Seveda vlak ni odšel po voznem redu, ob osmih zjutraj, kot je bilo rečeno, temveč dve in pol ure kasneje. Spet sem si moral kupiti listek prvega razreda, da sem smel potovati skupaj z živino.
Še en stisk rok, in Uyuni je ostal za menoj in z njim moj dobrotnik Vergara. Naj bi si spet stisnila roke, ko naju bo Bog poklical k sebi!
Dan je bil kar prijetno topel. Enakomerno je pelo kolesje vlaka svojo pesem, ki je vsakomur, ki rad potuje, tako ljuba. Zavili smo naravnost proti zahodu. Na desni strani se je bleščala kot z ledeno ploščo pokrita solina Uyuni, v daljavi pa so se odražali vrhovi čilenskih gora.
Ob treh popoldne smo obstali na bolivijski obmejni postaji Chiguana. Uradnik ni bil prav nič siten z menoj. Hitro sem opravil dolžne formalnosti in vlak se je znova premaknil. Gore so nam prišle silno blizu, odete v goste oblake.
„Danes sneži,“ so mi rekli železničarji in gledali proti ognjeniku Olla-giie, čigar vrha se radi neurja ni dalo videti.
NA ČILSKI STRANI
Uro nato je vlak prevozil mejo in se ustavil na postaji istega imena, kakor ga nosi ognjenik. Bili smo 3694 m visoko.
Takoj sta pritekla dva čilska kara-binera. Bolivijski potniki so morali ostati na vlaku, kajti čilenske oblasti strogo pazijo, da ne bi Bolivijanci tihotapili, jaz pa sem smel zapustiti vlak-Bolje rečeno: moral sem ga.
Dobri Vergara v Uyuni ni bil pravilno poučen in je mislil, da gre vsa kompozicija do Antofagaste. Pa se je zniotil.. Na čilski meji sestavijo nov vlak, bolivijski vlak se pa mora vrniti, odkoder je prišel.
Čez čas sem zvedel, da gre tovorni Vlak šele zjutraj ob 3.40 naprej. Bom torej prisiljen, preživeti noč na obmejni Postaji v Ollagiie. Pa sem se spomnil, oä je v Čilu navada, da so obmejni stražniki dolžni dati prenočišče vsakomur, ki za to prosi, če ni drugih možnosti.
Kar pogumno sem se predstavil v fotenu (obmejna karabinerska postaja) službujočemu naredniku. Malo se je za-m'dil, da potujem v civilu, pa mi potem ('al prav, ko sem mu razložil, na kakšen ['ačin sem dospel v Ollagiie. Tudi mi ye še dosti rad dovolil, da prenočim v letenu. Predstavil mi je dežurnega noč-’lega stražnika in mu naročil, naj skrbi Za tne. Spet sem moral dati Kristusu l-'fav, ki naroča: „Ne bodite v skrbeh Za svoje življenje!“ (Mt 6, 25).
. Najprej sem si moral zagotoviti vožnjo za naslednji dan. Na čilski strani se v tovornih vlakih ni dovoljeno voziti, ye železniška direkcija tega posebej ne 0voli. Zato sem moral takoj odposlati ram v Antofagasto in zaprositi za orizacijo. Tu je že čez uro prišla.
°da snet ni šel vlak do obmorskega V^stanišča, temveč do srede poti, do ^alarne, kar me pa ni več motilo, ker '1Tl vedel, da ima Calama večkrat na ar> avtobusno zvezo z Antofagasto.
vrnil sem se nazaj v reten. Zunaj je ■ 'Vjal silen piš in ognjenika Ollagiie, ir notranjosti črpajo po žični ^ ~«u:i žveplo, skoro ni bilo videti. Lfytfstil sem se v prijetno zakurjeni
>z
Cj 1 .	.	_	‘11 oc V PJ.JIJCU11U /iclivui JCJU
1<;1 111 službujoči karabiner mi je pri-žen	večerjo, ki jo je njegova
Z n zv puhala zame. Hvaležen sem jo , V'r»pri tem na svojo mater. t'ak S * * * * lo’	11 ■ bilo zastonj, da si
S(,r|0. fuda dajala revežem jesti. Tako tiaiT1	tv°j s'n’ kamor koli pride,
p .cj°bre ljudi in ne trpi lakote.“
1'Pravil sem budilko in se spravil

emu
natobu
Stoletja so z okrutno roko krmarili vas zjezeni vladarji — potem so dirjali čez vas Tatarji in tilnik vam vpogibali globoko.
Za Azijati so vas kakor moko pregnetali veljaki, grofi, carji — in končno so rdeči vas viharji zdrobili ko železen stroj opeko.
Čeprav je vaš vsakdanji kruh trpljenje, ste obranili v duši plamen nade na boljše dni in čudežno vstajenje.
To vam zasije, ko malik razpade, ki siljeni mu dajete češčenje — pa kmalu bo zgrmel v pozab prepade.
Kotnik Niko
k počitku. Daši še daleč od urejenih prilik sem čutil, da sem spet zašel med
civilizirane ljudi.
Točno ob 3.40 zjutraj se je vlak
spustil v noč. Prijazno so me železni-
ničarji sprejeli medse. Bili so trije in si že kuhali kavo. Prijetno je prasketal ogenj v železni ječici, medtem ko je lokomotiva sopihala vedno višje. Sneg, ki je ponoči pokril vse vrhove, je dal pokrajini čudovito skrivnosten čar. Zde-
lo se mi je, da se vozim iz Jesenic proti Mojstrani in Kranjski gori. Na obeh straneh proge so kipele visoke gore, v belo odete, v vagonu pa je prijetna toplota božala naše ude in nam zaprla oči k dveurnemu spancu.
Ob šestih zjutraj smo dosegli najvišjo točko na čilski strani: 3966 m. Bila je to postaja Ascotdn. Še nekaj časa je tekla proga vzporedno s čilsko-bolivijsko mejo v osrčju gora, nato pa smo se začeli naglo spuščati navzdol in vzeli smer pravokotno na gorsko verigo proti Tihemu morju.
Ob desetih zjutraj smo bili že tisoč metrov nižje, na postaji Conchi (3003 metre). Ta postaja je znana radi najvišjega mostu, ki ga ima Čile. Pne se 108 m nad globoko zaseko. Včasih je služil most železniškemu prometu, pa se je kasneje v temeljih omajal. Tako so železnico premestili, most pa služi za cestni promet. Pred dvema letoma se je čezenj peljala skupina 42 delavcev. Iz neznanih vzrokov je vozilo strmoglavilo v globino, pri čemer so se ubili vsi potniki. Sam predsednik general Ibanez je prihitel na pogreb iz daljnega Santiaga, tako zelo je nesreča presunila javno mnenje.
Tudi jaz sem se spomnil teh nesrečnežev, ko sem zagledal most pred seboj. In bolj' kot misel na samo nesrečo me je pretresla misel: „Le koliko od njih jih je pripravljenih stopilo pred Boga ?“
Dobro uro nato sem zagledal v dolini pod seboj lepo zelenico, sredi katere so se videle hiše in se dvigal stolp cerkve. Že sem vedel, da smo blizu Ca-lame, mesta, ki je nastalo ob vznožju največjega bakrenega rudnika na svetu, Chuquicamata. Reka, ki prinaša svoje vode iz visokih gora, je omogočila zelene pašnike in koruzna polja okrog mesta. Res, prava oaza sredi ogromne pustinje, ki ji v Čilu pravijo pampa.
Poslovil sem se od prijaznih železničarjev, s katerimi sem prebil nekaj lepih ur vožnje in šel naravnost v župnišče, kajti željno sem hrepenel opraviti sv. mašo, brez katere sem bil že dva dni.
V	župnišču sta me tako župnik kot kaplan lepo sprejela. Oba sta tujca, iz Španije doma, kajti škofija v Antofa-gasti ne premore nobenega svojega duhovnika. Bila sta še zlasti vesela, da sem lahko čez nedeljo pomagal v spovednici in mi naročila, naj še drugič, če bom tam okoli hodil, tako gledam, da bom za nedeljo prišel.
V	Calami je silno veliko Hrvatov, ki imajo tam tudi svoj dom. Vsa avtobusna podjetja in zelo veliko trgovin je v njihovih rokah. Eno avtobusno pod-
jetje vodi Musič, drugo Letnič in Damjanovič.
Petnajst kilometrov ven iz Calame stojijo rudniške naprave bakrenega rudnika. Chuquicamata. Zaloga rude znaša 20,200.000 ton. Ta rudnik prinaša Čilu letno izredno veliko dohodkov. Zlasti kupujejo baker Združene države Severne Amerike.
V nedeljo popoldne sem v avtobusu zapustil Calamo. Počasi se je pot, ki je ves čas asfaltirana, spuščala proti tihomorski obali. Nekaj presunljivega so opuščena naselja vzdolž poti. Pred časom so nastala, ko so našli v bližini rudo. Toda, ko je rude zmanjkalo, so ljudje odšli drugam. Razdrli so strehe, tako da so od naselij ostale le gole stene. Tako se mi je zdelo, kot da sem sredi Pompejev pri Neaplju, ki so jih v preteklem stoletju izkopali iz ognje-niškega prahu, ki je leta 70 po Kr. padel iz Vezuva nanje.
Minile so štiri ure in pred nami se je odprlo Tiho morje. Res je bilo čudovito mirno, vredno svojega imena. Še sem bil praktično v Boliviji, kajti do tihomorske vojne leta 1879 je Antofa-gasta spadala pod Bolivijo.
Železniška nesreča pri Potosiju j® povzročila, da sem zgubil pet dni na svoji poti v Antofagasto. Zato se mi je zdelo najbolj pametno, da kar v letalu preletim 1600 km, ki ločijo Antofagasto od čilskega glavnega mesta. Imel sem srečo in dobil listek že za naslednji dan.
Še enkrat sem s pogledom pobožal daljne gore, iz katerih sem bil prišel do Tihega morja, dal slovo Antofagasti, ki bi morala biti bolivijanska in se prepustil motorjem prostornega letala čilske družbe LAN. Komaj dobre tri ure so minule, in že sem izstopil na letališču Cerillos blizu čilskega glasnega mesta. Moja pot po deželi štirI tisoč metrov nad morjem je bila s tem končana. Ali mi bo še dano kdaj jo p°' noviti ? Bogu prepuščam odgovor na r° vprašanje.
(Konec)	JOŽE JURA&
Avenija
lanski mali šmaren v VELESOVEM PRI KRANJU
iü -Pocl mogočnim Grintavcem ob vznož-(, ^^fanjo gore je veličastna velesovska 2 ostanLi nekdanjega samostana pj^'fiikank še vedno nema priča slavne Vg.; klosti tega kraja. Čeprav je že pred (le'7. sto leti utihnil spev pobožnih ki so v tem samostanu 600 let tj “1(a Bogu in ljudem, vendar čudodelni Matere božje in pa umetniške Vp(|irriSer-Schmidtove oltarne slike še V..0 privabljajo številne romarje Ha 0 svetišče. Posebno veliko jih pride. stlo - li šmaren — 8. septembra, ko v j0 V1*o na 700 letnico te cerkve, ki so d6i nekaj leti obhajali, nesejo eudo-Marijin kip v procesiji med trav-
d0 j,pPo jesensko vreme in pa ljubezen ta ,larije je letos privabila v Velesovo biia ari nad 5000 romarjev. Cerkev je len; Zn°traj vsa odeta v cvetje in ze-ta^J Ker so Kremser-Schmidtove ol-tegt slike že vse leto v Ljubljani radi VaV.ra?ije in razstave, so iznajdljivi zakrili praznoto velikega ol-z venci v obliki Marijinega imena.
Polji do vasi Trata in nazaj.
Slovesnost tega dneva je povzdignila še zlata maša preč. g. Janeza Kovača, župnika v Št. Vidu pri Vipavi, ki je vse življenje rad zahajal v Velesovo, kjer. ga ni čakala samo Mati božja, temveč tudi njegov očetovski prijatelj, pokojni vele-sovski župnik g. Jožef Brešar.
Popoldne je prišlo toliko romarjev, da je bila cerkev nabito polna, Veljko jih je moralo ostati pa še pred cerkvijo. Cerkveni govornik jezuit p. Janez Demšar, ki je ta dan pomagal domačemu g. župniku Francu Pfajfarju, je v leno zasnovanem govoru poveličeval Marijo kot zmagovalko v zgodovini katoliške cerkve in veliko pomočnico v življenju posameznega človeka in toplo priporočal rožni venec.
Razvila se je veličastno procesija iz župnijske cerkve na Trato in nazaj. Vodil jo je ljubljanski stolni prošt dr. Franc Kimovec v škofovskem ornatu. Polear nrošta je bilo v procesiji še 17 okoliških duhovnikov in štirje bogoslovci. 7, molitvijo in pesmijo so verniki počastili Marijo, katero so nosili fantje na lepo okrašenih nosilih sredi belo oblečenih deklic s pajčolani in lilijami v rokah. Slovesno pritrkovanje zvonov v žuonijski cerkvi in v podružnici sv. Marjete na Trati je v dušah vernikov
se povečalo praznično razpoloženje.
Ko se je procesija vrnila v župnijsko cerkev in so zopet postavili Marijin kip na prestol v velikem oltarju, so se začele slovesne pete litanije Matere božje, "katere je vodil g. Prane Vavpotič. G. prošt pa se je kot veliki glasbeni strokovnjak vsedel za orgle in vodil ljudsko petje.
Vse je bilo kar mogoče lepo in slovesno. Marija je gotovo zadovoljno gledala na prireditelje in romarje. Samo nekaj je kazilo slavnost, namreč stare izrabljene velesovske orgle, nad katerimi je glasbeni mojster dr. Franc Kimovec že večkrat potožil. Vroča želja vernikov je, da bi orgle obnovili in povečali, da ne bodo božjepotni velesovski cerkvi v sramoto, temveč v okras in v povečanje božje in Marijine slave. Toda vprašanje je, kje dobiti za to potrebnih sredstev. Mala in revna velesovska fara nikakor ne bi zmogla ogromnih stroškov, ki bi jih zahtevalo popravilo orgel.
Zato pa mi, izseljeni Slovenci, ki se še čutimo člane Marijinega naroda, priskočimo bratom v domovini na pomoč. Vsak po svojih močeh darujmo v ta namen. Velesovska Mati božja bo vsem darovalcem bogato poplačala.
Goriški Slovenci so še dobro spominjajo nove svete maše v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici pri Gorici, ki jo je imel dne 25. marca 1947 pater frančiškan Mavricij Zupan. Na vernih duš dan zjutraj je čakalo mnogo ljudi na sv. spoved v cerkvi Matere milosti v Mariboru, kjer je zadnji dve leti deloval p. Mavricij. Čakali so ga zaman. Ko so njegovi sobratje šli gledat, kaj je z njim, da ga tako dolgo ni v cerkev, so ga našli v postelji mrtvega. Prejšnji večer je imel večerno sv. mašo in pridigo in čeprav mu je med pridigo večkrat glas odpovedal, ni nihče, temu pripisal velike važnosti. Tudi pri večerji je bil živahen in zgovoren kakor vedno. V spanju ga je Bog poklical k sebi. Z njim je frančiškanski red izgubil dobrega delavca v vinogradu Gospodovem. Bil je delaven, neutrudljiv in zelo priljubljen pri vernikih. Pogreb se je vršil
dne 5. novembra v Ljubljani, kamor S° ga na željo staršev pripeljali iz Mari' bora.
V	petek, dne 8. novembra, je bil *e en pogreb slovenskega duhovnika ' Ljubljani. Pokopali so č. g. dr. Lojz# Kuka, salezijanca, ki je bil župni upr^" vitelj v Kapeli pri Radencih. Iskal ie zdravniške pomoči v Ljubljani. Ne^' zdravljiva bolezen, rak v grlu, ga je spravila v prerani grob.
V	Godoviču pri Idriji so v sredi n°' vembra pokopali župnika č. g. Ivan* Deželo. Doma je bil iz Ledin nad Idrij0, Skoro 40 let je služboval v Godoviču-Obolel je na raku. Več mesecev je bi v bolnišnici, a umrl je doma v svoj1 župniji. Star je bil 70 let.
PRIMORSKE VESTI
Občni zbor slovenske skupnosti c Trstu se je vršil v nedeljo, 10. noveff' bra. Poročilo odbora je bilo odsev trža' ških dogodkov zadnjih let in slika PT1' zadevanja, da se uveljavi v našem ja' 1 nem mnenju katoliška miselnost. 1 1 volitjah je v glavnem ostal stari odbot’ a ojačen je z mlajšimi silami. Zbor0! valci so odobrili dosedanji skupni volim nastop in skupno povolilno delovanje ' Slovensko demokratsko zvezo. Ta P0 vezanost bo ostala nujna tudi v bodoč-'-Občni zbor je bil eden izmed dokazov> da komunistične sile niso mogle n? Tržaškem streti opozicije kljub n11,1’ jardnim podporam, ki jih uživajo r.J1-ustanove.
Sv. Miklavž v Gorici. Slovenska Viu cencijeva konferenca iz Gorice je tu.j_ letos, s pomočjo dobrih in plemenit1*' goriških Slovencev, obdarila slovensK osnovnošolske otroke ob priliki sv. * klavža. Nabralo se jih je toliko, da 1. bila dvorana Brezmadežne na P]acU„ skoro premajhna. Otroci iz sirotišca s_^ Družine so najprej zaigrali ljubko ^ prisrčno dvodejanko, nakar se je ^ odru prikazal darežljivi sv. Miklavž, ^ je obdaril nrav vse otroke od prvega zadnjega. Najpotrebnejši so poleg sla
Stanislav Jeglič, stolni prošt dr. France Kimovec, župnik Bogumil skerlevaj; v tretji vrsti bogoslovec Štefan Babič in Janez Ham.
dobili še obleko ali obutev. Ve-h obrazov so se razšli hvaležni sv. p'klavžu, ki jih tudi letos ni pozabil.
goriških otrok je prišlo na naše . iklnvž<v,r„-nio So vpliko število malčkov
lavževanje še veliko število malčkov ’ližnje Jugoslavije. Zanje je bil pri-sv. Miklavža nrava senzacija. Saj "’a niso še nikdar videli na svojih odrih
hod
a°ina. Tam kraljuje le novoletna jelka in rj dedek mraz. Nič čuda, če so bili nad Miklavžem iz Gorice vsi navdušeni da ni bilo notem doma ne konca ne raJa pripovedovanja.
Praznik organizirane katoliške mla-Goriške katoliške organizacije so
difie.
praznik Brezmadežne poklonile “v°ji Kraljici in ji ponovno obljubile sVestobo in ljubezen. Tudi njihove vrste j? s_e ta dan pomnožile. V fantovsko ar>jino kongregacijo je pristopilo 15 . kandidatov, v Marijino družbo ;o) pa dve novi članici. Goriška
(<1eklišk(
dekliška Marijina družba je s tem lepim Marijinim praznikom otvorila jubilejno leto. Prihodnje leto, dne 28. marca, bo namreč goriška dekliška Marijina dražba obhajala 50-letnico svojega obstoja.
Božični prazniki v Gorici. Idila svete loči z jasnim zvezdnatim neborn .in zasneženimi cestami je letošnji božic preparala ne samo nas v Gorici, temveč hudi drugod no Evropi. Bil je. božic srez snega in brez zvezd. Mrzličnim pripravam predbožičnih dni, ko so. skoro po vseh hišah postavljali jaslice m. dve-vesce, je sledil umirjen m mil božic, ki je privabil v razsvetljene cerkve k polnočnici na tisoče Goričanov. Za nas. Slovence je bila polnočnica v cerkvi sv. Ivana. Najpridnejši so se udeležili tudi zorne maše v stolnici in pozneje ob devetih pri sv. Ignaciju na gonskem Travniku. Vse te slovenske, maše so . bile častno zastopane in tudi sv. obhajil je
Tjilo prav dosti. — Tudi na Tržaškem so slovenski verniki imeli svoje polnočnice. Ob devetih na sv. večer v cerkvi sv. Jakoba, kjer je lepo prepeval cerkveni pevski zbor pod vodstvom prof. Hum-berta Mamola. Slovenski radio je nato to polnočno peto mašo oddajal po radiu isti večer o polnoči, tako da so jo lahko poslušali tudi oddaljeni in v tujini.
V Jugoslaviji ni bilo uradno priznanega božiča, vendar so ljudje kljub delavniku napolnili cerkve in na svojih domovih kot nekdaj praznovali božič.
Pevski koncert v Gorici. Nastopi pevskega zbora „Lojze Bratuž“ v Gorici so vedno pomenljiv kulturni dogodek za celo Goriško. Tako je bilo tudi pri zadnjem koncertu dne 23. novembra zvečer in 24. novembra popoldne. Vsa Goriška je bila zastopana v dvorani Brezmadežne na Placuti. Zadnji koncert je imel to značilnost, da je bilo besedilo vseh pesmi Gregorčičevo in da so bili vsi komponisti samo Slovenci od staroste Aljaža do modernejšega Juvanca. Zbor je dirigiral profesor Mirko Filej. Že prvi in drugi del sta občinstvo povsem zadovoljila, še bolj pa je Jeftejeva prisega žela priznanje in pohvalo vseh. Na klavirju je kantato in še nekatere druge pesmi mojstrsko spremljala prof. Lojzka Bratuževa.
Sovodnje. Na praznik Vseh svetnikov je Bog poklical k sebi Frančiško But-kovič, mater č. g. Dragotina, profesorja na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Učakala je 76 let. Pokopali so jo v ponedeljek ob asistenci domačega g. župnika in še pet drugih duhovnikov.
Trebče. Pri nas se je vršil sv. misijon od 27. oktobra do 3. novembra. Vodil ga je preč. g. pater Anton Surina, ki je s svojimi življenjskimi in živahnimi govori privabil nepričakovano veliko število vernikov v cerkev. Sklep misijona je bil v nedeljo, 3. novembra, popoldne. Krona vseh pobožnosti pa je bila posvetitev župnije brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Doberdob. Zelo slovesno se je vršil v naši vasi „spravni teden“ v čast presv. Srcu Jezusovemu. Zadnje tri dni je preč.
g. Jože Vidmar s svojimi navdušenim1 pridigami in stanovskimi govori zaje' vse vernike. Obenem smo s spravnim tednom združili tudi praznik farnega patrona sv. Martina, ki je lepo poteke' z veliko udeležbo pri sv. maši in ofm ter pri popoldanski ponovitvi posvečenja Srcu Jezusovemu.
Božični koncert v Gorici. Zadnja nedelja v letu 1957 je tudi letos zbral® goriške Slovence na že običajnem koncertu božičnih pesmi v goriški stolnic*-Zastopane so bile vse naše goriške vas'> goriški in tržaški Kras, več gostov je bilo tudi iz Trsta in nemalo tudi iz obmejnih vasi onstran meje. Tudi pevski zbori so bili številno zastopani, še vse bolj kot prejšnja leta. Božično slavje se je začelo s pesmijo Sveta noč. Nato je mons. Močnik v kratkem in jedrnatem govoru poudaril najprej splošno ljubezen Slovencev do petja, pri tem pa je položil pevskim zborom na srce, da naj jim bo vedno pred očmi vzvišeni namen, d® pojejo Bogu v čast. Po nagovoru se je začel pevski del proslave. Združeni zbori so pod vodstvom prof. Mirka Filej® in ob spremljavi na orgle prof. Lojzke Bratuževe zapeli šest znanih božični® pesmi. Petje zborov je bilo zlito 'n ubrano, pa tudi mogočno, kakor g® drugje ni slišati. Sledil je blagoslov s petimi litanijami Matere božje in P11 zahvalni pesmi se je pevcem in duhovnikom pred oltarjem pridružila vs® cerkev. Lep in uspel koncert je pusti v vseh neizbrisne vtise.
Izobražen tat. — Bil je župnik, zn®® po skoposti, in je rad zapiral svoj den® zvečer v omarico, ki je bila pravzapr® namenjena za kelihe, ker se je bal, bi mu kdo denar ukradel. Na vratih omarice za kelihe je bilo napisano Pj( latinsko: „Dominus est in isto '°c0 (Bog je na tem kraju). Prebrisan tat g^ je nekoč opazoval, ko je štel denar. P noči se je splazil v zakristijo, mu n'a del denar in napisal na vratca te o®1® rice: „Surrexit, non est hic“ (Vstal J ’ ni ga tukaj več).
nove knjige
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1958
Navadili smo se že, da nam uredniki »Svobodne Slovenije“ za novo leto poklonijo koledar, ki je dobival leto za letom konkretnejšo obliko, da je postal Nazadnje nekaka programatična in dokumentarna knjiga slovenstva, raztre-senega po celi obli. Ni koledar le knjiga, ampak skoraj zbirka knjig, strnjenih v eno, kjer je nabranega toliko gradiva, da ga bomo lahko prelistovali celo leto m našli v njem vedno kaj zanimivega.
Letošnji Koledar-Zbornik, ki je že deseti, se nam predstavi v Goršetovi °Premi in na lepem papirju kot skoraj l-tisto strani obsegajoča knjiga, liber ^'Ugnae moliš.
Koledar-Zbornik je razdeljen v štiri dele, ki je vsak zase nekaka celota. Že Sam koledar je letos dragocenost, ker s° mesečna zaglavja okrašena s posnetki Pokojnega arhitekta Jožeta Plečnika, "k' posnetki v zvezi s člankom Marijana ^Jarolta, ki ga najdemo v delu Razprave m dokumenti, so lep spomin na velikega
arhitekta.
Ni mogoče tu v par stavkov strniti Vsebino tistega dela Zbornika, ki nosi 5laslov Razprave in dokumenti, prav tako je težko reči, kateri članek je teht-ne-iši, ker se vsi tičejo važnih, življenj-skih vprašanj našega časa. Tako n. pr. v članku Progresivni katoličani beremo 0 krivdi in zmoti te struje, ki je šla s Partijo gradit nov svet — nasilja. ^Uan Komar kliče po realizmu v polivki, ki je Slovencem vedno primanjkoval in so zato padali iz sanj na u'vava tla. Dvajset strani obsega Ran-J'ov članek S krščansko demokracijo v b°dočnost, za tem sta dve razpravi o jugoslovanskih zadevah — delavska samo-uPrava in kmetijstvo — ki ju je treba
pozorno brati. Zelo zanimiva je Debe-1 jakova Beseda o Cankarjevi smrti in njegovem marksizmu, s katero rešuje Cankarjevo osebo komunističnega podržavljanja. Članek M. K. o Titovi pogodbi z Angleži meče novo luč na samo-pašni Albion, dočim nam prispevek Bogomila Vošnjaka zbuja spomin na borbo naših očetov za Jugoslavijo.
V	leposlovnem delu Zbornika pod naslovom Naša beseda in Naša pesem, vidimo, kako pesniki in pisatelji, ki večkrat rišejo individualne usode in doživetja, vendar v bistvu odsevajo usodo razseljenega slovenstva. Ta del je pravzaprav knjiga zase, saj obsega 70 strani, pa ga tu ni mogoče v podrobnosti pretresati. Bralec bo našel mnogo lepega.
V	oddelku Izseljenski letopis, ki nas ves zanima vse do Staretovih Utrinkov iz pragozda, odkrijemo v prispevku Tineta Debeljaka Jurij Kozjak — najbolj prevajana slovenska povest, da si je ta slovenski janičar deloma tiskan, deloma še ne izdan utrl s svojim handžarjem pot že med nekako štiriindvajset narodov; Obširen je članek J. Kr. Škof dr. Rožman med Slovenci v svetu ob svoji zlati maši, ki tudi z mnogimi fotografijami prikazuje ta lepi in pomembni jubilej dragega in velikega slovenskega vladike.
Koledar-Zbornik „Svobodne Slovenije“ bo vsem Slovencem, ki slovensko čutijo in nad katerimi bdi kralj Matjež, ki ga je na ovoj narisal Gorše, ljuba knjiga kot šop rdečih nageljnov v vazi na zadnji strani platnic, in gotovo ne potrebuje še posebnega priporočila, saj zbujajo našo pozornost ne le ministrova in škofova beseda v uvodu, ampak celo oglasi po zadnjih straneh, ki so nekak odsev slovenskega gospodarskega uveljavljanja v svetu.
Niko Kotnik
duhovno življenje
la vida e^p.rrfua!
Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar)
Editor responsable:
Pbro. Antonio Orehar,
Eamon Falcon 4158, Buenos Aires Eegistro de la Propiedad Intel. 574.991 Urejujejo:
Jurak Jože Mali Gregor Šušteršič Marijan Platnice in stalna zaglavja je narisal Hotimir Gorazd
Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguays.) 110 pesov.
Za Uruguay
in druge države,
če se plača v argentinskih pesih,
je naročnina 140 pesov;
za U. S. A. in Kanado 5 dolarjev,
za Avstrijo 95 šilingov,
za Italijo 2000 lir,
drugod pa protivrednost dolarja.
Poverjeniki revije:
Argentina:
Dušnopastirska pisarna,
Eamon Falcon 4158, Bs. Aires
Brazilija:
Vinko Mirt,
Caixa Postal 7058, Sao Paulo, Brasil U. S. A.:
„Familia“,
6116 Glass Ave, Cleveland, Ohio Kanada:
Ivan Marn,
83 Victor Ave, Toronto, Ontario
Trst:
Marijina družba,
Via Eisorta 3, Trieste, Italia
Februar št. 2 Leto XXVP
V tej številki:
65
67
70
72
76
77 81
87
89
90 94
97
98
99
100
100
107
110
115
117
121
123
127
V znamenju posta (J. Kopač CM) Za kaj bomo ta mesec molili • (Alojzij Košmerlj) Blagri (O. Charles)
O sadovih sv. maše
Decälogo Pustni večer pod Peco (M. O.) Pred sto leti se je prikazala Marija (Gregor Mali)
Enodružinske hiše Drevo (Andrej Bregar)
Petnajstim v spomin (Z. Piščanec) Meja (Gregor Hribar)
O pismih (N. T. Kr.)
Nekaj misli o lepotičenju (E. H.) Ob stoletnici Marijinih prikazovanj (Gregor Mali) Don Kamilo (Guaresci-Jurak) Drobne od vsepovsod Med Slovenci po svetu Po svetu
Verouk in katekizem v Franciji
(E. J-c.)
Štiri tisoč metrov nad morjem
(Jože Jurak) Euskemu narodu (Niko Kotnik) Vesti iz domovine Nove knjige (Niko Kotnik)
(dr. Janez Vodopivec) civico para el catolico
TARIFA
REDUCIDA
Concesion Na. 2S6e
Italija:
Zora Piščanc,
Eiva Piazzutta 18, Gorizia Avstrija:
Anton Miklavčič,
Spittal a/Drau, D. P. Camp, Kärnten Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Avstralija:
rev. Bernard Ambrožič,
66 Grdon Str., Paddington (Sydney) Tiska tiskarna Salguero,
Salguero 1506, Buenos Aires
Š
O®*" 08
Levo: Lep razgled s Sv. Jošta proti šmarni gori v zori zimskega jutra
Spodaj: Planina Javornik na Pokljuki (Foto C. Kunc)
Na zadnji strani: V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi
Snežink in burje mi netimo si v a na samotnih c brezdomci vi, k