Leto XVIII številka 11 cena 1,46 EUR Ekoci od besed k dejanjem......................................................................................11 Lovec na tornade.....................................................................................................24 ,\eö-nJ'a ¿č &eo eto- 30. november 2016 ____ % f0 CÍ © 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Tudi priznanje stroke Od 23. do 27. novembra je v Ljubljani potekal 32. slovenski knjižni sejem. Na tem najstarejšem, največjem in najpomembnejšem knjižnem dogodku pri nas je med stotimi domačimi in 30 tujimi avtorji in avtoricami sodelovala tudi žalska pesnica Nuša Ilovar. Nuša je v Ljubljani predstavljala svojo pesniško zbirko Vihravo ravnovesje, ki jo je v samozaložbi in z ilustracijami žalskega umetnika Dareta Za-vška izdala lani. Z njo je sodelovala na natečaju za najboljšo samozaložniško knjigo v letu 2015, ki ga je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Med skupno 35 avtorji je bila njena pesniška zbirka uvrščena med šest nominiranih za najboljšo knjigo, izdano v samozaložbi v preteklem letu. Nuša Ilovar na knjižnem sejmu v Ljubljani Kot je zapisala Nuša, ji vsak prodan izvod pesniške zbirke pomeni pomoč pri nadaljnjem ustvarjanju in pri nabavi prepo-trebnih invalidskih pripomočkov. Ker je že od rojstva priklenjena na invalidski voziček, ji izražanje preko besede pomeni še veliko več. Na ta način laže odpira srce in poetično dušo, s tem pa razkriva notranje viharje in spoznanja, ki se skrivajo prav v vsakem od nas. K. R., foto: N. I. Prižig prazničnih luči Braslovče so se lani pridružile tistim krajem v Sloveniji, ki s prižigom lučk naznanijo začetek prazničnega dogajanja. In v nedeljo zvečer so prižgali prvo lučko na velikem adventnem vencu, ki stoji v središču kraja. Praznični december se bliža tudi drugod po dolini. Slovesno je lučko prižgal župan Občine Braslovče Bra-nimir Strojanšek, venček pa je blagoslovil domači župnik Martin Gosak. Praznični dogodek so pospremili s kratkim kulturnim programom, v katerem so sodelovali člani MoPZ Karel Virant Braslovče in članice Plesnega gledališča Braslovče. Lučko bodo prižgali tudi vse naslednje nedelje ob 17. uri, v kulturnem Adventni venec je ob prižigu prve lučke blagoslovil župnik Martin Gosak. programu pa bodo sodelovali bruhalec ognja Jani Klasič, ki bo nastopil skupaj s člani Plesnega gledališča Braslovče, Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Braslovče in Oktet 9. T. Tavčer Pričarajmo si čaroben december Preden smo minuli vikend začeli prižigati praznične luči po ulicah tudi po naši dolini in s prvo adventno svečko vstopili v praznični zadnji del koledarskega leta, so nas konec oktobra in novembra, če zelo poenostavimo, spremljale čarovnice in martinovanja. Pa začnimo s prvimi. Zadnjih nekaj let opažamo, da so čarovnice, ki jih povezujemo z nočjo čarovnic, tudi v naših logih. Maskiranje v čarovnice, okostnjake, zombije in v podobne »krvave« in grozeče podobe rahlo spominja na pusta, ampak tistega bolj specializiranega. Saj ne vem, kakšne motive imajo naši organizatorji, najbrž različne. Zamerikaniziran, v originalu sicer starodaven keltski praznik ima v osnovi zagotovo bolj trženjsko naravnane cilje potrošniško okužene populacije. Povezan z bučno kulinariko, pomaga organizatorjem do t. i. »izvirnih« prireditev, morda pa slikovito obeleženje noči čarovnic pomaga sedanji z marketinško slikovitostjo razvajeni populaciji preživeti turoben praznik spomina na mrtve ali popestriti uvod v tradicionalno dolgočasen november in lažje počakati na svetel prazničen december. Prepričana pa sem, da večina staršev, ki v čarovnice oblečejo svoje malčke, ne razmišlja dlje kot do dejstva, da s tem za nekaj časa zaposli svoje vedoželjne in hiperaktivne malčke. No, še en sodoben, instant »izhod v sili«, ki nas skoraj toliko zadovolji kot instant hrana. Trenutno zelo, kasneje pa ugotovimo, da redi in slabo vpliva na naš prebavni sistem. Kakršne koli motive že imamo in imajo, te dni sem se spraševala tudi, če morda psihoza sodobnega sveta ne prepoznava vse več čarovnic v okolju v smislu tistih posameznikov, ki pač niso po okusu labilne in čredno všečne večine ali centrov moči, ki jih vleče za sabo. In v tem smislu se zdijo sodobni lovi na čarovnice popolnoma normalni pojav. Pretiravam? Sem kar vesela, da imamo novembra še praznik sv. Martina. Ta je naš in nas še spominja na tiste »natur« običaje, ki so se rodili pri nas in so tako rekoč avtohtoni. Le vsako leto znova se vprašam, zakaj moramo namesto zdaj že preizkušeno žlahtnih savinjskih trt, ki jih s svojo rujno kapljico odlično predstavljajo savinjski vinogradniki, za tako imenovane »referenčne« trte po naših krajih uvažati potaknjence mariborske trte z Lenta. Res je najstarejša vinska trta na svetu, a vseeno ni iz naše doline. No, je pa vseeno slovenska. Marsikdo v martinovanjih namesto bogastva kulturne dediščine tega območja in bogastva druženj, ki jih sodobni čas počasi pozablja, vidi zgolj pijančevanje. No, vsak po svoje, v vinu je vsekakor resnica in karkoli si že mislimo, ta je v teh časih hudo relativna zadeva. Toda, vino na stran, Žalec in naša dolina sta v pičlih dveh mesecih postala znana po pivu, no, po pivski fontani in fontana je živ dokaz, da je tudi čarovnice ne morejo premagati. Ali pa so jo začarale tiste prijazne čarovnice, ki so zakuhale res odlična premierna dva meseca. Naj nam čarovnice, če že so in jih imamo, začarajo tudi čarobni december. Ali pa jih pravzaprav tudi za to ne potrebujemo? No, vseeno mislim, da bo december zagotovo najbolj čaroben, če si ga bomo takega pričarali sami. Se strinjate? Vsak zase smo v tem življenju največji čarovniki, pa si pričarajmo še čaroben zaključek leta. Ne zlagan, ne tuj, iskren in svoj. Lucija Kolar HORM ANN garažna in vhodna vrata SI ŽELITE, DA VAM BO POZIMI PRIJETNO TOPLO? matjciž Ustvarjam lozdrave Energetsko učinkovita rešitev za vaš dom! Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 www.matiaz.si ¡nfo@matjaz.si PRAZNIČNI SEJEM MIKLAVŽEVANJE S TKD LEVEČ CHEERS PARTY IN NASTOP LENI VOZLIČ BAND S Žalec OH J EMU ZELENEGA ZLATA WWW.ZKST-ZALEC.SI VSTOP PROST! 9771580096004 2 november 2016 OBČINA ŽALEC _SoAtlnis&e/. datine/S Ob četrti javni razpravi razstava Aprila fontana v drugo sezono V prostorih UPI - ljudske univerze Žalec so v ponedeljek, 7. novembra, odprli razstavo, ki so jo organizirali pripravljavci Celostne prometne strategije za Občino Žalec. Na razstavi so predstavljeni ključni poudarki trajnostne mobilnosti, stanja in vizije prometa v žalski občini ter videnja osnovnošolcev I. OŠ Žalec o tem, kako lahko prometni sistem občine stopi na pot trajnosti in večje kakovosti bivanja. Razstavo sta odprla Biserka Neuholt Hlastec z ljudske univerze in župan Občine Žalec Janko Kos, ki je poudaril pomen zavedanja o nujnosti trajnostnega razvoja in vzgoje že od malih nog naprej. Razstava je bila na ogled do torka, 22. novembra, in sicer v tednu trajnostnega razvoja. Odprtju razstave je sledila Ob odprtju razstave in četrte razprave župan Janko Kos javna razprava s predstavniki širše delovne skupine, ključnimi deležniki, občani in ostalo zainteresirano javnostjo v sklopu izdelave celostne prometne strategije. Na podlagi prioritet razvoja prometa v žalski občini, ki so jih določili preko anket, intervjujev in javnih razprav, so se v razpravi osre-dotočali na izbiro kratkoroč- nih in dolgoročnih predlogov ukrepov, ki bodo vključeni v končno Celostno prometno strategijo za Občino Žalec. Organizatorji dogodka, Občina Žalec, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Razvojna agencija Savinja, so vse sodelujoče povabili na prihodnje dogodke v sklopu priprave te strategije. T. T. Najlepši kraj, hiša in kmetija 2016 Prejemniki priznanj z županom Jankom Kosom in s predsednico komisije Štefanijo Kos Zidar Na zaključni prireditvi »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2016«, ki jo pripravlja ZKŠT Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in Zvezo turističnih društev Občine Žalec, so 10. novembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu podelili priznanja najboljšim trem v šestih kategorijah. Zbrane sta nagovorila predsednica komisije Štefanija Kos Zidar in žalski župan Janko Kos. Na izboru je tudi letos sodelovalo veliko občanov, kar dokazuje, da se vedno bolj zavedamo, da lepo urejeno in zdravo okolje vpliva na višjo kakovost življenja v lokalnem okolju. V kategoriji kraj je prvo mesto prejela Partizanska ulica Žalec, drugo Spodnje Grušo-vlje in tretje Ribnik Tajht Lo-žnica. V kategoriji hiš je za najlepšo urejeno hišo prvo mesto pripadlo Senki in Iztoku Palir-ju iz Zg. Grušovelj, drugo Suzani Marinšek Peternelj iz Do-briše vasi in tretje zakoncema Karolini in Milanu Laknerju iz Petrovč. Prvo mesto v kategoriji kmetij je komisija dodelila Vivijani in Marjanu Ograjšku iz Galicija, drugo Roziki in Jožetu Jelenu s Ponikve pri Žalcu in tretje družini Serdoner iz Zgornjih Grušovelj. V kategoriji šol priznanja niso podelili, v kategoriji vrtci pa so podelili eno priznanje, ki ga je prejela šempetrska enota Vrtcev Občine Žalec. Med poslovnimi objekti je prvo mesto prejelo podjetje Logo, bencinski servis Velika Pirešica, drugo podjetje Tehnos Žalec in tretje Ivan Ropotar, s. p., Šempeter. Za najlepši obnovljen objekt med objekti kulturne dediščine so izbrali gostilno Pri Cvenk, ki je v lasti družine Žnidar iz Šempetra, za drugo mesto Poliče-vo hišo Alojzija Zagoričnika s Ponikve pri Žalcu in za tretje mesto Križ Podgora Tomaža Cokana iz Galicije. www.tiskarna.eu.com Tiskarna GoLc d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 ¡nfo@tisk-golc.si Pri 36.126 prodanih vrčkih se je ustavila letošnja dvomesečna turistična atrakcija Občine Žalec. Fontana Zeleno zlato je 6. novembra sklenila svojo premierno predstavo, potem ko so njeno obratovanje zaradi velikega povpraševanja in tudi relativno toplega vremena podaljšali za en teden. Med prodanimi vrčki so jih večino prodali s čipi (malo manj kot 33 tisoč), na fontani pa so v dveh mesecih stočili več kot 15 tisoč litrov piva. Fonta-no je v dveh mesecih obiskalo več kot 40 tisoč obiskovalcev, med njimi je bilo seveda tudi nekaj takih, ki so si fontano samo ogledali in niso poskusili hmeljskih napitkov, je povedal direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. Sedemdeset odstotkov obiskovalcev je bilo starih med 25 in 50 let. Struktura obiskovalcev je bila zelo raznolika, največ je bilo Slovencev, in sicer kar dobrih 79 odstotkov. Dobre 3 odstotke je bilo Italijanov, nekaj manj kot 5 odstotkov pa celo S. Američanov in Brazilcev. Šele nato sledijo Hrvati (1,34 %), Nemci (1,26 %) in Madžari Fontana je v dveh mesecih podrla rekorde in presegla pričakovanja. (1,22 %). Fontano so obiskali celo radovedneži iz daljne Avstralije, za dober odstotek jih je bilo. V anketi, ki so jo na ZKŠT Žalec opravili med obiskovalci, so izvedeli, da si slednji ob fon-tani želijo še več glasbenih dogodkov, kulinarične ponudbe, strehe nad fontano in možnosti nakupa piva v steklenicah. Matjaž Juteršek je povedal, da se tudi na izboljšave za novo sezono, ko bo fontana spet odprta, že pripravljajo, še prej pa so pripravili posebno praznično ponudbo pivskih vrčkov v darilni embalaži za posamične kupce in podjetja pa tudi drugo mamljivo praznično ponudbo. Fontana se do spomladi poslavlja od aktivnega obratovanja, ponovno bo odprta 1. aprila. L. K. Pivski vrčki Fontane Zeleno zlato priznanega industrijskega oblikovalca in žalskega častnega občana Oskarja Kogoja bodo na voljo tudi za praznične nakupe v darilni embalaži s čipi ali brez njih. Lahko pa jih kupite v trgovinici Zeleno zlato na žalski tržnici, v žalskem TIC--u in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Veselo druženje starejših v Petrovčah Prireditev so obogatili folklorna skupina KUD Grifon Šempeter, otroška folklorna skupina POŠ Trje in ansambel Zaka'pa ne iz Tabora. Priznanja so letošnjim nagrajencem podelili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednica ocenjevalne komisije Štefanija Kos Zidar in predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Cvetka Pernovšek. Program je povezoval Kristijan Koželj, scenarij je pripravila Tanja Kaste-lic, sceno pa Breda Bračko. Za posnetke in predvajanje kratkih predstavitvenih filmov nagrajencev je poskrbelo podjetje Studio Forma iz Žalca, glas pa je prispevala Saška Pukl. T. Tavčar S srečanja starejših krajanov v Petrovčah Odkar ponovno deluje Krajevni odbor Rdečega križa Pe-trovče, ki ga vodi Ksenija Vol-pe Medved, so v KS Petrovče ponovno pripravili srečanje starejših krajanov, starih 70 in več let. Prejšnjo sredo so se zbrali v dvorani KZ Petrovče in prisluhnili bogatemu kulturnemu programu. Zbrane je nagovorila predsednica KO RK Petrovč in pozdravila vse prisotne in goste, med njimi tudi direktorico občinske uprave Občine Žalec, domačinko Tanjo Razboršek Rehar, sekretarja OZ RK Žalec Matjaža Črešnovarja, predsednico KS Levec Vladimilo Dobnik, petrovškega župnika Ivana Arzenška in predsednika KS Petrovče Marjana Volpeta, v nadaljevanju pa je na kratko predstavila delo njihove organizacije. Ob tem je postregla tudi s podatkom, da živi v KS Petrovče trenutno 425 krajanov, starih 70 in več let. Najstarejša med vsemi je Frančiška Klinc, ki je septembra dopolnila 97 let. Starejše sta nagovorila tudi Tanja Razboršek Rehar, ki je med drugim spregovorila tudi o delu, uspehih in načrtih Ob- čine Žalec, zlasti v povezavi s KS Petrovče, in Marjan Volpe, ki je starejše seznanil z delom njihove krajevne skupnosti. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Petrovče pod mentorstvom svojih učiteljic Alenke Podbrežnik in Darje Glušič ter člani FS Kobula Pe-trovče. D. N. _SaAtirUsAe/.daiitte/A OBČINA ŽALEC november 2016 3 Na novembrski seji tudi strategija razvoja LAS SSD Žalski župan Janko Kos je 17. novembra sklical 15. redno sejo občinskega sveta. Tokrat je bilo na dnevnem redu le šest točk, svetniki pa so se na seji med drugim seznanili s strategijo lokalnega razvoja LAS Spodnje Savinjske doline. Najprej so žalski svetniki obravnavali spremembe in dopolnitve pravilnika o oddajanju stvarnega premoženja v lasti Občine Žalec v najem oziroma zakup. Dopolnili so cenik, in sicer z izhodiščno ceno najema sejemskih hišic. Cena najema manjše hišice (2 x 2 metra) je 10 evrov na dan, nekoliko večje pa 15 evrov, na ceno pa bo vplivala tudi ponudba. Pri ponudnikih unikatnega darilnega programa in izdelkov domače umetnostne obrti se bo v času izven prireditvenega programa upošteval faktor 0,5, pri ponudnikih gostinskega programa 2,0, če pa bo sodelovalo več ponudnikov v eni hišici, bodo pri najemu upoštevali faktor 1,5. Nov program Žalski občinski svet je po razpravi potrdil predlog programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda in padavinskih voda za obdobje 2017-2020, ki ga je predstavil direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek in ki podrobno navaja tudi pogoje in časovni načrt posameznih obveznih storitev javne službe. JKP Žalec je imela lansko leto v upravljanju kanalske vode sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja v naslednjih dolžinah: v Občini Bra-slovče 27.020 m, v Občini Polzela 32.096 m, v Občini Prebold 37.605 m, v Občini Tabor 3.725 m, v Občini Vransko 11.635, v Občini Žalec pa 92.633 m, skupaj torej 204.714 m, do konca letošnjega leta naj bi bilo skupaj teh vodov 212.379 m. Nova Lokalna akcijska skupina SSD Direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik je predstavil strategijo lokalnega razvoja LAS (Lokalne akcijske skupine) Spodnje Savinjske doline, ki jo je bilo potrebno izdelati za novo programsko obdobje 2014-2020 in je osnova za koriščenje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. LAS predstavlja lokalno jav- no-zasebno partnerstvo na določenem podeželskem območju in jo sestavljajo predstavniki različnih socialno-ekonomskih sektorjev oziroma predstavniki javnih institucij, gospodarstva in civilne družbe. Spodbuja k združevanju človeških in finančnih virov, lokalnih akterjev k izvajanju skupnih projektov in več tako imenovanih sektorskih ukrepov. Vključevanje različnih partnerjev omogoča prilagajanje kmetijskega sektorja razvoju, povečuje skrbi za okolje, diverzifikacijo dejavnosti na podeželju in večjo kakovost življenja. Osnova za delovanje LAS je strategija lokalnega razvoja, ki je ključni dokument, na osnovi katerega se izberejo projekti za izvedbo in delijo finančna sredstva. Lokalna akcijska skupina SSD za novo programsko obdobje je bila ustanovljena 30. septembra 2015 in ima 92 članov na območju vseh spodnjesavinjskih občin. Predsednik je Franjo Pu-stoslemšek, kot vodilni partner pa je bila določena Razvojna agencija Savinja Žalec. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je strategijo potrdilo oktobra letos. Do leta 2020 bo lahko Spodnja Savinjska dolina na njeni osnovi koristila nekaj več kot 1,7 milijona evrov. Nepovratna sredstva pa vlagatelji dobijo šele po zaključku prijavljene investicije in plačilu vseh računov, seveda morajo imeti zanjo tudi vsa potrebna dovoljenja. V tem programskem obdobju pridejo v poštev za sofinanciranje področja ukrepanja: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev na podeželju, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Najnižji znesek za posamezno operacijo je 2 tisoč evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 5 tisoč iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Najvišji znesek za posamezno operacijo pa je 300 tisoč evrov. Za prvo tematsko področje (ustvarjanje delovnih mest) so predvideni trije ukrepi: spodbujanje dejavnosti, ki zagotavljajo ohranitev ali povečanje delovnih mest, oblikovanje ino-vativnih razvojnih mrež lokalnih deležnikov za skupne aktivnosti na trgu ter krepitev znanj z usposabljanjem in izobraževanjem akterjev, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. ž V OBIEl Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA TA VESELI DAN KULTURE 3. decembra vabimo na DAN ODPRTIH VRAT EKOMUZEJA HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE ter SAVINOVE HIŠE. Obiščite nas med 9. in 12. uro! TIC Žalec, tel. 710 04 34 Za razvoj osnovnih storitev strategija predvideva spodbujanje vlaganj v zagotovitev ustrezne infrastrukture ter razvoj, izvajanje in promoviranje programov za dvig kakovosti življenja. Vse to naj bi po koncu programskega obdobja prispevalo k večjemu obisku turistov, vplivalo na ustvarjanje delovnih mest, oživilo tradicijo območja, vplivalo na bolj izobražene in usposobljene akterje, oblikovane naj bi bile nove blagovne znamke in nova partnerstva, izvedene naj bi bile promocijske aktivnosti ter vzpostavljene nove storitve in programi. Na področju varstva okolja in ohranjanja narave sta predvidena dva ukrepa: spodbujanje razvoja inovativnih pristopov za ohranjanje in izboljšanje stanja narave in okolja ter izvajanje aktivnosti oza-veščanja o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo. Na tematskem področju Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin predvideva strategija razvoj, izvajanje in promoviranje programov aktivnega vključevanja ranljivih skupin prebivalstva v družbo. Turistični produkti Nataša Gaber Sivka je med aktualnimi informacijami predstavila kulinarični in kolesarski turistični produkt, ki so ju razvili pod vodstvom Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Delovna skupina je na interni delavnici določila cilje projekta, med katerimi je cilj razviti privlačno gastronomsko in kulturno-turistično ponudbo, ki bo ob oziroma po obisku Fontane Zeleno zlato zadržala goste v Žalcu in dolini. Tudi na tem področju so poenotili vso komunikacijo pod skupnim imenom Zeleno zlato. Tipične jedi Zeleno zlato naj bi bile dostopne pri lokalnih gostinskih ponudnikih, izdali pa naj bi tudi kulinarični zemljevid Žalca in okolice. Sočasno s kulinaričnim produktom so zasnovali in izdelali tudi fotozgodbo V objemu zelenega zlata. Ključno kulinarično turistično doživetje, okoli katerega bodo gradili produkte kulinari-ke, so zasnovali pod naslovom Pivo @ Pajs tura v Dolini zelenega zlata, v sodelovanju s kulinaričnimi strokovnjaki pa so izbrali šest značilnih jedi in zanje razvili recepte: hmeljburger, kobula kruh, murke s stročjim fižolom, savinjski golaž s polento, ješprenova rižota z gobami in šmorn z jabolčno čežano. Na osnovi zaključkov delavnic in raziskav območja bodo do konca tega leta izdelali kulinarični zemljevid Zeleno zlato in brandbook s strateškimi smernicami razvoja turističnega kulinaričnega produkta, ki bo osnova za načrtovanje aktivnosti v prihodnje. Spodnja Savinjska dolina že ima kar nekaj kolesarskih poti. V Občini Žalec so kolesarjenje vključili v turistični kolesarski produkt s svojo zgodbo v okviru celostno zastavljene strukture tržnokomunikacij-skih zgodb turističnih produktov Žalca. Ta produkt so poimenovali HOPS NA KOLO v objemu zelenega zlata in v njem oblikovali posamične kolesarske programe: Hops na hmeljišča z e-kolesom, Hops na krožno cestno turo in Hops v hribe. Programe bodo še širili, na primer Hops na hmeljska doživetja, Hops v objem zelenega zlata ... Nekaj odgovorov Sejo so zaključili svetniki z vprašanji in s pobudami županu oziroma občinski upravi, župan pa je pripravil odgovore na nekatera vprašanja in pobude s prejšnje seje. Lojze Posedel je na oktobrski seji podal pobudo, da na naslednji seji občinskega sveta na dnevni red kot samostojno točko uvrstijo problematiko negativnih vplivov podjetja Omco Feniks na okolje, vendar je župan v odgovoru zapisal, da v času, ko Omco Feniks sam izvaja omilitvene ukrepe na področju hrupa in bo decembra po tehničnem pregledu predvidoma začel s poskusnim obratovanjem nove linije, nima pomena tega obravnavati na seji občinskega sveta. Omilitvene ukrepe naj bi izvedel do januarja prihodnje leto, občinski svet pa naj bi o tem razpravljal predvidoma na februarski seji. Viktor Mitov je med drugim zastavil vprašanje, ali obstaja objektivna odgovornost poslovodstva Sipra v zvezi z nedovoljenimi provizijami, ki jih je sprejel eden od zaposlenih upravnikov in v zvezi s katerimi je potekala kriminalistična preiskava. Župan je kot odgovor priložil odgovor Sipra, ki seveda takšno odgovornost zanika in dodaja, da je samo vodstvo podjetja sprožilo preiskavo, ko je izvedelo za sum kaznivega dejanja. Občina bo na pobudo Viktorja Mitova trgovskim centrom in večjim gostinskim lokalom posredovala pisno pobudo o ureditvi previjalnic in dojilnic, da bi bili mladim staršem prijazni. Nejc Šporin pa je predlagal, da se Občina Žalec priključi spletnemu portalu Predlagam--obcini.si. Na tem portalu je bila doslej glede Občine Žalec podana le ena pobuda, so v odgovor zapisali v občinski upravi, zato občina ocenjuje, da strošek nekaj manj kot 500 evrov letno ni smotrn in da lahko mladi sodelujejo pri odločitvah občine preko Mladinskega sveta OŽ, vsi drugi občani pa imajo možnost neposredne komunikacije osebno z uslužbenci občinske uprave, prek telefona, klasične ali elektronske pošte. K. R. V Vrbju praznovali V KS Vrbje praznujejo 11. novembra krajevni praznik, in sicer v spomin na leto 1979, ko so se na ta dan na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1980, ter v spomin na dogodek iz II. svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. To leto praznujejo že 36 let samostojnosti. Vrbje je v tem času napredovalo v prijeten kraj z mnogimi pridobitvami, zanimivostmi in prijaznimi krajani. Tudi letos so v času od 9. do 20. novembra poskrbeli za pester program dogajanja. Na slavnostni seji Sveta KS Vrbje je njegov predsednik Denis Herle poudaril, da se je v vseh teh letih Vrbje razvilo, razširilo in postalo prijeten kraj za bivanje, druženje, v zadnjem času pa tudi zanimivo z vidika turizma. V tem letu se ne morejo pohvaliti s kakšno novo pridobitvijo, razen z novimi parkirišči za avtodome in Leonora Meh, Silva Krušič, Irena Aram in Denis Herle v v V V V V V Í.Í.Í.ÍÍ.Í. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ' T W ~WW ~W T "T"^ ^ ▼ T 1 v W W W n ADVENTNI KONCERTI V DVORCU NOVO CELJE 4.12. Matjažjeršičzgosti 11.12. Akademski pevski zbor Risto Savin 18.12. Ženski pevski zbor Gotovlje ^mj Koncerti so ob 18.00. 7 _ www.zkst-zalec.si VSTOP PROST! javno razsvetljavo pri vhodu v krajinski park. Njihov proračun je namreč tako majhen, da komaj zadostuje za tekoče stroške. Zelo delovna so tamkajšnja društva, tako gasilsko, kulturno, upokojensko kot športno, motoristi pa s svojimi motocikli osvajajo Evropo in svet. Veseli so, da imajo zanimivo in privlačno turistično točko, Krajinski park Ribnik Vrbje z zaledjem, ki ga iz leta v leto obišče več obiskovalcev. V prihodnje pa bi radi zgradili še nekaj javne razsvetljave, uredili pločnik in odvodnjavanje na določenih cestnih odsekih ter sanirali športno igrišče. Na seji so Silvi Krušič iz DU Vrbje in Ireni Aram iz PGD Vrbje podelili priznanje, plaketo KS Vrbje pa je prejela Leonora Meh iz KD Vrbje. V imenu Občine Žalec je zbrane pozdravil podžupan Robert Čehovin, v kulturnem programu pa so nastopili kitaristi Glasbene šole Risto Savin pod mentorstvom profesorice Ma- ruše Mirnik (Neža Leban, Anja Šket, Ajda Omladič, Melanija Hadolin in Lana Krajne) ter pevka 2. razreda petja Maša Kranjc pod mentorstvom Do-mna Anžlovarja in ob klavirski spremljavi profesorice Irene Kralj. V času praznovanja je Športno društvo Vrbje pripravilo namiznoteniški turnir, Milan Žolnir fotografsko razstavo, krožek Marjetica razstavo ročnih del, DU Vrbje predavanje Zdenke Jan z naslovom Varnost starejših, KD Vrbje je pripravilo koncert ŽPZ Goto-vlje in v goste povabilo Ta bol teater iz Kranjske Gore, ki se je predstavilo s predstavo Trikrat da, KS Vrbje je organiziralo srečanje starejših krajanov, AMK Savinjska dolina potopis s predstavitvijo in projekcijo slik z vožnje štirih njihovih članov do Maroka in nazaj ter PGD Vrbje predavanje Cveta Šumec iz GZ Ljubljana o izkušnjah posredovanja gasilcev v Bosni. T. Tavčar 4 november 2016 OBČINE _SaAMAii&be/. datine/S Veronika Deseniška povezuje Odprtje cestnega odseka Germadnik V Barbarini dvorani v prostorih Pokrajinskega muzeja Celje je v četrtek, 10. novembra, potekal slavnostni podpis partnerskega sporazuma pri pripravi projektnega predloga »Veronika - ljubezenska pot mitov in dejstev«, ki ga bodo partnerji prijavili na razpis Interreg Slovenija--Hrvaška. Nosilec projekta je Občina Braslovče, partnerji projekta pa Občina Laško, Občina Desinic, Pokrajinski muzej Celje, Muzeji Hrvat-skog zagorja, Zagorska razvojna agencija in Razvojna agencija Kozjansko. Zgodba Veronike Deseni-ške, številnih mitov in legend o njej, slabo poznana zgodovinska dejstva, izjemno privlačne teme prepovedane ljubezni, prvega čarovniškega procesa na Slovenskem, vloge kartu-zijanov ter začetka zgodbe o Celjskih. Vse to je spodbudilo Občino Braslovče k pripravi projektnega predloga, s katerim bi tematiko na poljuden in privlačen način predstavila obiskovalcem gradu Žovnek in ostalih lokacij, ki jih je tako ali drugače zaznamovala ljubezenska zgodba med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Glavni cilji projekta, ki ga nosilec projekta Občine Bra-slovče skupaj s partnerji iz Občine Desinic, Občine Laško, Muzeji Hrvatskog zagorja, Zagorske razvojne agencije, Pokrajinskim muzejem Celje in Razvojno agencijo Kozjansko S podpisa partnerskega sporazuma prijavlja na razpis Interreg SI/ HR, je povečanje števila obiskovalcev na lokacijah grad Žovnek, kartuzija Jurklošter in na Dvoru Veliki Tabor ter razvoj novih integralnih turističnih destinacij oz. produktov. V sklopu projekta predvidevajo promocijske aktivnosti, aktivnosti strokovnega ovrednotenja kulturne dediščine (knjigo, zloženko in zunanjo razstavo o zgodbi Veronike Deseniške in Frideriku II.), usposabljanja turističnih vodičev in delavcev, mreženja lokalnih ponudnikov, investicije v infrastrukturo in tematsko opremo lokacij, vzpostavitve čezmejne literarne poti in gastronom-sko-ljubezenskih doživetij ter razumevanja dostopnosti za različne ranljive skupine. Vrednost projekta je ocenjena na 1.592.599,41 evra (z DDV), stopnja sofinanciranja pa znaša 85 odstotkov. Rok za oddajo projekta je bil do ponedeljka, Če bo razpis uspel (v oklepaju so navedeni podpisniki sporazuma) bodo nosilec projekta in partnerji pridobili naslednja sredstva: Občina Braslovče (Branimir Stro-janšek, župan) 274.635,02 evra, partnerji projekta: Občina Laško (Franc Zdol-šek, župan) 337.168,15 evra, Občina Desinic (Zvonko Škreblin, župan), 378.067,46 evra, Pokrajinski muzej Celje (Stane Rozman, direktor) 100.745,30 evra, Muzeji Hrvatskog zagorja (Nadica Ja-garčec, v. d). 294.886,60 evra, Zagorska razvojna agencija (Karolina Barilar, direktorica) 93.852,65 evra in Razvojna agencija Kozjansko (Andreja Smolej, direktorica) 113.244,23 evra. 14. novembra 2016, rezultati pa bodo znani predvidoma spomladi prihodnje leto. T. Tavčar V Matkah so pri eni od tamkajšnjih domačij, pri Germadnikovih, namenu predali asfaltiran cestni odsek do domačije, do katere je vodila makadamska cesta. Asfaltirani cestni odsek, ki so ga uredili v sklopu sanacije obstoječe ceste Zabuko-vica-Matke, je bil za družino Germadnik dolgoletni sen. V zahvalo za to so poskrbeli za slovesno odprtje in pravo ve-selično zabavo na njihovem prav tako na novo asfaltiranem dvorišču. Ob tej priložnosti je zbrane pozdravil in nagovoril Robi Germadnik, v nadaljevanju pa sta o pomenu celotne sanacije ceste in tega odseka spregovorila župan Občine Prebold Vinko Debelak in predsednik Vaškega sveta Matke in podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek, cestni odsek pa je blagoslovil domači župnik Damjan Ratajc. Trak je skupaj s starejšim bratom Janom in sestrico Lucijo ter z babico Martino in dedijem Robijem ter županom Vinkom Debelakom pre-rezal najmlajši član družine, 5-letni Gal, nato so se sprehodili po 250 m dolgem odseku do domačije, za še prijetnejše vzdušje pa je poskrbel harmonikar Janko Marinc. Vrednost sanacije dela ceste v dolžini 800 metrov ter odsek do Germadnikovih je 86.000 evrov, od tega je bilo potrebno za gradnjo odseka odšte- Germadnikovi z županom prerezali trak. Veselo je bilo tudi po uradnem odprtju. ti 11.000 evrov. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje BVG Celje, ki je v tem času saniralo tudi lokalno cesto Marija Reka-Pepel, katere pogodbena vrednost znaša 115.000 evrov. D. Naraglav OBČINA BRASLOVČE Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče, objavlja na podlagi 22. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 86/10, 75/12, 50/14, 14/15, 76/15) javni poziv k oddaji nezavezujočih ponudb za izgradnjo neprofitnih stanovanj v bivšem kulturnem domu v Braslovčah Občina Braslovče je lastnik poslovnega objekta na parc. št. 5/4 k. o. 987 Braslovče, v katerem je bil v preteklosti kulturni dom. V objektu je mogoče zgraditi 8 neprofitnih stanovanj. Idejna zasnova je narejena in predstavlja pritličje v velikosti 289,29 m2 (štiri stanovanja v velikosti od 31,43 m2 do 49,56 m2, dva hodnika, hodnik s stopniščem, kotlovnica, prostor za čistila, kolesarnica) in nadstropje v velikosti 321,28 m2 (štiri stanovanja v velikosti od 47,03 m2 do 67,03 m2, dva hodnika, hodnik stopniščem, štiri shrambe). Ocenjena vrednost investicije je 600.000 € (z DDV). Idejna zasnova je na vpogled v tajništvu Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče. Ponudniki so lahko fizične ali pravne osebe. Ponudba mora vsebovati: - terminski načrt izvedbe - garancijo za resnost ponudbe - izjavo o pridobitvi garancije za resnost izvedbe - lastne reference - način sodelovanja z lokalno skupnostjo Nezavezujoče ponudbe pošljejo ponudniki priporočeno ali prinesejo osebno v zaprti ovojnici do 31. 12. 2016 na naslov Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče, z oznako »Ne odpiraj - ponudba za izgradnjo stanovanj na parc. št. 5/4 k. o. 987 Braslovče«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden polni naslov pošiljatelja. Občina Braslovče V Braslovčah sprejeli rebalans proračuna Braslovški svetniki so na 14. seji občinskega sveta največ časa namenili predlogu odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja obrtno-stano-vanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej) in rebalansu proračuna. Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu urejanja obrtno-stanovanj-ske dejavnosti Gomilsko je svetnicam in svetnikom predstavil Gorazd Furman iz podjetja Urbanisti, ki je ta odlok pripravilo. Območje, ki je veliko nekaj arov manj kot en hektar, je razdeljeno na tri enote urejanja, ki zajemajo več parcel. Od tega je prva parcela velika 0,42 ha, znotraj katere je načrtovano oblikovanje obrtnega dela območja, in sicer rekonstrukcija obstoječih stavb ali gradnja novih ter prometnih in parkirnih površin za tovorna vozila, druga meri 0,13 ha, znotraj nje je predvidena zaokrožitev stanovanjskega dela naselja, in sicer gradnja do dveh večstanovanjskih stavb, tretja pa je velika 0,42 ha, zajema pa območje že obstoječih stavb različnih namembnosti. Dovoljena je tudi njihova rekonstrukcija ali gradnja novih stavb. Svetniki so glasovali za predstavljeni odlok in na podlagi sprejetega odloka bodo lahko investitorji pristopili k pridobivanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov pod pogoji, zapisanimi v OPPN, in ob izpolnjevanju vseh drugih pogojih, določenih v zakonu o graditvi objektov. Z rebalansom proračuna sta svetnice in svetnike seznanila župan Branimir Strojanšek in računovodkinja Barbara Florjan Jelen. Kot sta poudarila, je prišlo pri izpolnjevanju proračuna Občine Braslovče za leto 2016 do nekaterih spremenjenih finančnih obveznosti oziroma do sprememb pri višini in strukturi prihodkov in odhodkov, zato se z rebalansom proračuna ponovno uravnovešajo proračunski prihodki in odhodki. Z rebalansom se znižujejo prihodki za 179.385 evrov glede na načrtovane prihodke in znašajo po novem • Klasična in športna masaža • Čokoladne sanje • Solni cvet • Antistresna in detoks masaža • Aroma masaža • Zlata masaža • Stol masaža 4.147.741 evrov. Prihodki se znižujejo iz naslova načrtovane prodaje občinskega premoženja (zemljišč), davkov za nepremičnine in drugih nedavčnih prihodkov. Odhodki proračuna se znižujejo v višjem znesku kot prihodki, in sicer se ti znižujejo za 209.593 evrov in znašajo 4.489.606 evrov. Investicijski odhodki in transferi se znižujejo za 282.030 evrov, tekoče transfere povečujejo za 91.370 evrov, glavnina pa se nanaša na doplačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačilom staršev ter subvencioniranje cen Javnemu komunalnemu podjetju Žalec in Simbiu Celje. Razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki bodo pokrili z načrtovanim zadolževanjem že ob sprejemu proračuna za leto 2016. Svetniki so po krajši razpravi potrdili rebalans proračuna. T. Tavčar Moja masaža 041 254 640 041 783 850 Možnost nakupa darilnega bona Moja masaža, Gregor Jeram s.p., Latkova vas 206, Prebold _SaAtirUsAe/.daiitte/A OBČINE november 2016 5 Drugi rebalans in proračun Center za podjetništvo in kmetijstvo Konec prejšnjega meseca je bila sklicana 18. seja občinskega sveta Občine Prebold, na kateri so svetnice in svetniki obravnavali deset točk dnevnega reda. Med drugim so obravnavali že drugi rebalans proračuna za leto 2016, seznanili pa so se tudi s predlogom proračuna Občine Prebold za leto 2017 in za leto 2018, ki ga je podal župan Vinko Debelak. Pri obravnavi rebalansa je župan Vinko Debelak povedal, da so vanj med drugim vključili 10 tisoč evrov (od skupnih 20 tisoč) za dela pri obnovi preboldske cerkve. Skupni prihodki se z rebalansom za leto 2016 povečujejo za 107.600 evrov, kar predstavlja 2,7 % proračuna. Skupni odhodki pa se povečujejo za 115.400 evrov, kar znaša 2,8 %. Proračunski primanjkljaj, ki po rebalansu znaša 140.700 evrov, bodo pokril s presežkom sredstev preteklega leta. Župan je ob tem poudaril, da ob iztekajočem se letu za določene projekte ne more stoodstotno trditi, da je na strani odhodkov to že končna poraba, saj nekaterih ne bodo zaključili v tem letu. V razpravi, v kateri je svetnik Matjaž Debelak želel pojasnilo glede sodnih stroškov, ki so še vedno zelo visoki zaradi denacionalizacije in druge odškodnine, je župan pojasnil, da je v ta strošek vključen tudi so- dni proces glede kanalizacije. Z vprašanjem, zakaj se povečujejo stroški prevoznika šolskih prevozov, pa je občinska uprava pojasnila, da so stroški višji zaradi lanskoletnih računov, ki so zapadli v plačilo v tem letu. Na podlagi županove predstavitve in razprave so svetniki soglasno potrdili rebalans. V nadaljevanju seje so svetniki prvič obravnavali tudi dveletni proračun za leto 2017 in 2018, ki ga je pripravila občinska uprava skupaj z županom. Ta v letu 2017 predvideva 4.014.000 evrov prihodkov in 4.043.000 evrov odhodkov, v letu 2018 pa 3.894.000 evrov prihodkov in 3.770.000 evrov odhodkov. V teku je kar nekaj investicij, dokaj uspešni pa so tudi z zagotavljanjem lastnih sredstev. Župan med pomembnejše investicije v prihodnje prišteva gradnjo manjkajočega vodovoda iz Matk do Golave, kar pa bo po prvih izračunih precej zajetna investicija. Nekaj dodatnih sredstev lahko občina pridobi iz projekta LAS, ki je bil razpisan pred kratkim. Za območje savinjske regije je namenjenih 1,7 milijona evrov, je pa finančni zalogaj odvisen od kakovosti prijavljenih projektov. Nekaj sredstev načrtujejo privarčevati tudi na račun zmanjšanja šolskih prevozov, saj se izvajajo nekatere cestnoprome- tne ureditve, ki bodo omogočile varnejšo pot šolarjem, s tem pa bodo ukinjene določene linije. Pod to točko so razpravljali tudi o vedno bolj obremenjenem križišču v Dolenji vasi ter o tem, da bi bilo potrebno nameniti več finančnih sredstev za ureditev križišča, kar je tudi eden od predlogov občinskega odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi Emilija Črnila. Svetniki so se strinjali, da bodo skušali v zvezi s to problematiko narediti korak naprej, toda projekt rekonstrukcije križišča še ni pripravljen, kar pa je pogoj za nadaljnje ukrepe. Po končani razpravi so svetniki potrdili predlog dveletnega proračuna in ga dali v enomesečno javno razpravo. Še pred obravnavo rebalansa in proračuna so svetniki obravnavali predlog za dodelitev finančnih sredstev za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v letu 2016 in ob tem sprejeli sklep, da se lovski družini v ta namen dodeli 450 evrov. Na podlagi predloga predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mag. Borisa Kupca pa so imenovali tudi novega člana KO Dolenja vas Marjana Kukovca, ki je zamenjal člana Luka Trojerja, ki je odstopil. D. N. Proračun v javni obravnavi Občinski svet Občine Vransko je konec oktobra zasedal na štirinajsti redni seji v tem mandatu. Na dnevnem redu je bil tudi predlog rebalansa letošnjega proračuna. Kot je povedal župan Franc Sušnik, so se nekoliko povišali prihodki in odhodki. Prihodki bodo glede na rebalans proračuna v letošnjem letu znašali nekaj več kot 2,63 milijona evrov, kar je slabih 11 % več od veljavnega proračuna, odhodki pa dobrih 2,56 milijona evrov oziroma odobril 250 tisoč evrov več od veljavnega proračuna. Med drugim sta vključeni investiciji v gradnjo dovozne ceste z mostom do centra varne vožnje (malo manj kot 183 tisoč evrov, sofinancirano s strani države) in v ureditev šolske knjižnice in multimedij-ske učilnice. V nadaljevanju seje so obravnavali predloga proračuna za leto 2017 in ga po potrditvi vložili v javno obravnavo do 1. decembra. Prihodki in odhodki so na letošnji ravni (dobrih 2,63 milijona evrov prihodkov in 2,56 milijona odhodkov). Po hitrem postopku so spre- jeli odlok o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb rednega vzdrževanja občinskih cest in urejanja ter čiščenja javnih površin v občini, obravnavo pravilnika o sofinanciranju hišnih črpališč za fekalno kanalizacijo, ki predvideva sofinanciranje v višini 300 evrov na črpališče, pa je župan prekinil, saj so se v razpravi svetniki strinjali s predlogom ene od svetnic, da bi bilo primerno v pravilnik vključiti tudi sofinanciranje malih čistilnih naprav, kjer seveda priključitev na sekundarno kanalizacijo ni mogoča. Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 2017 so sprejeli brez pripomb, prav tako so potrdili sklep o 5 % povišanju točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča glede na vrednost v letu 2016. So pa nato na sami seji sprejeli tudi sklep o nekoliko višjem znesku enkratne denarne pomoči za novorojenčke, kot je bil zapisan v predlogu, in sicer 150 evrov namesto 132 evrov za pr-vorojenega otroka. DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si »Knjižnice niso več samo izposojevalnice in čitalnice, ampak postajajo mesto druženja, srečevanja in drugih oblik komunikacije med ljudmi,« je ob odprtju Občinske knjižnice Braslovče dejal minister za kulturo Tone Peršak. Občina Braslovče je v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojno agencijo Savinja Žalec v sklopu knjižničnih prostorov uredila poseben prostor, imenovan Center podjetništva in kmetijstva. Številne, ki so se 23. novembra udeležili odprtja knjižnice, so nagovorili župan Branimir Strojanšek, direktor Razvojne agencija Savinja Žalec in direktor Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. Prostor je odlično tehnično opremljen za izvajanje različnih programov in predstavitev S prerezom traku so center predali namenu Branimir Strojanšek, Danilo Basle in Bogdan Trop. v času odprtosti knjižnice, po dogovoru z vodjo knjižnice pa tudi v drugih terminih. Slovesnost ob odprtju je pripravila in vodila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, s prerezom traku pa so center simbolično predali namenu braslovški župana Branimir Strojanšek, direktor Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle in predsednik občinskega odbora za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje Občine Braslovče Bogdan Trop. Slovesnost so popestrili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. Tavčar Za objezerska območja ni denarja S sklepom o višini subvencioniranja cene omrežnine za odvajanje in čiščenje odpadne vode za uporabnike, kot so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitne dejavnosti, so to subvencijo znižali na 30 %, kar pomeni dobre 3 evre višji znesek na položnici. Že ob začetku mandata so se namreč dogovorili za 20-odstotno nižanje subvencioniranja omrežnine, je povedal župan. Ob koncu seje so v svet ZKTŠ Vransko imenovali predstavnike ustanovitelja, saj se sedanjim članom v začetku decembra izteče petletni mandat. Trije predstavniki ustanovitelja v sedemčlanskem svetu v novem mandatu bodo Damijana Podbregar, Boris Križnik in Valerija Jerman. Ob koncu seje so svetniki razrešili člana Vaškega odbora Tešova za območje Je-ronima Matjaža Ahaca, ki ne stanuje več na tem območju, namesto njega pa za člana imenovali Boštjana Janeža. K. R. ODKUP HRASTOVE HLODOVINE Občina Braslovče je skupaj z Mestno občino Velenje, ki je nosilka projekta, ter občinami Celje, Dobrna, Šentjur, Voj-nik, Zreče, Šoštanj, Žalec, Prebold, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Laško in Štore letos pristopila k izdelavi investicijske dokumentacije za projekt »Razvoj objezerskih območij Savinjske regije«. Projekt je eden izmed sedmih projektov, ki ga je Svet Savinjske regije potrdil kot prioritetnega in je uvrščen v Dogovor za razvoj regije, njegova izvedba pa naj bi se po tem dogovoru financirala iz sredstev MGRT. Poleg omenjenega projekta so predmet Dogovora za razvoj regij tudi naslednji projekti: Pre-hranska samooskrba Savinjske regije - zelenjava, Vonarsko jezero, Mreža podjetniških inku- batorjev Savinjske regije, Vzpostavitev mreže kolesarskih poti in stez v Savinjski regiji za traj-nostno mobilnost, Vizija Pohorje 2030 ter Mreža dnevnih in medgeneracijskih centrov za okrepitev in izboljšanje kakovosti skupnih storitev oskrbe. Občina Braslovče bi v okviru projekta izvedla potrebne ekološke sanacije Braslovške-ga, Žovneškega in Preserskega jezera, uredila osnovno komunalno infrastrukturo in zgradila manjkajoče pešpoti ter povezovalne poti med jezeri. V okviru projekta bi zagotovili osnovne pogoje za nadaljnji razvoj turizma na omenjenih območjih. V projekt je bila vključena tudi gradnja povezovalnega kanala Bolska-Trnavca glede zagotavljanja zadostne količine vode v Žovneškem jezeru v poletnem času. Po večmesečnem čakanju na sestanek s predstavniki MOP in MGRT, na katerem naj bi občine partnerice dobile usmeritve za nadaljnje vodenje in izvedbo projekta, so predstavniki Savinjske regije predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije mag. Branko Kidrič, koordina-torica projekta Jasna Klepec, predstavnica Mestne občine Velenje Helena Knez in predstavnica RASR Barbara Marzi-dovšek dobili informacijo, da niti MOP niti MGRT nimata denarja za izvedbo projekta. Vsekakor pa občine, vključene v projekt, upajo, da ta ne bo končal kot mrtve črke na papirju in da se bo za projekte iz Dogovorov za razvoj regij vendarle našel denar. T. T. Hvala, ker me spoštujete! 041 420 111 041 954 206 AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko Tretjo novembrsko nedeljo obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki letos poteka na temo Obravnava po prometni nezgodi, s poudarkom na zdravstveni in psihološki oskrbi. To je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah. Na polzelskem pokopališču, kjer je nameščena marmorna plošča z napisom Spomin žrtvam prometnih nesreč, je bila v ponedeljek, 21. novembra, komemoracija, ki sta jo pripravila Občina Polzela in ZŠAM Savinjska dolina. Zbrane je nagovoril predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Polzela Lado Košec in med drugim poudaril: »Slovenske ceste so leta 2015 zahtevale življenja 120 ljudi, v letu 2014 pa 108, kar kaže na S slovesnosti v spomin žrtvam prometnih nesreč poslabšanje stanja varnosti cestnega prometa. V prvi polovici letošnjega leta se je stanje še poslabšalo, v nesrečah je namreč umrlo 68 oseb, kar je 24 več kot v enakem obdobju lani.« Nekaj spodbudnih besed je zbranim, še posebej pa najmlajšim iz vrtca, namenil podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili najmlajši iz vrtca in učenci OŠ Polzela, so člani združenja in tudi drugi prižgali svečke pred spominsko ploščo, člani združenja pa so sveče prižgali tudi na trgu pri avtobusni postaji. T. Tavčar 6 november 2016 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Spet plačila premij za vojne veterane Obnovili in zgradili več vodovodov S 1. januarjem prihodnje leto bodo začele veljati spremembe pri priznavanju pravice do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za vojne veterane. Z letom 2017 se pravica do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna ponovno zagotavlja v polnem obsegu, seveda ob izpolnjevanju predpisanih pogojev po zakonu o vojnih veteranih. V letu 2016 so pravico do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega varstva pridobili vojni veterani, ki so dopolnili 55 let starosti ali so trajno popolnoma izgubili delovne zmožnosti, če so prejemali veteranski dodatek ali so izpolnjevali pogoje za pridobitev veteranskega dodatka, so bili prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ali so uveljavili pravico do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer ne glede na višino pokojnine. Ukrep je veljal le za leto 2016. V letu 2017 pa bodo dokončno uveljavljene spremembe zakona o vojnih veteranih, po katerem se pravica do plačila premije dopolnilnega zdra- vstvenega zavarovanja iz državnega proračuna ponovno zagotavlja v polnem obsegu, in sicer ob izpolnjevanju predpisanih splošnih pogojev po zakonu. Ti pogoji so: uveljavljen status vojnega veterana in dopolnjena starost 55 let (pred dopolnjeno starostjo 55 let pa le v primeru ugotovljene trajne popolne izgube delovne zmožnosti - invalidnost I. kategorije, priznana z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Za vojne veterane, ki so že imeli priznano pravico do zdravstvenega varstva (po odločbi upravne enote) in jim je bila ta pravica prav tako z odločbo upravne enote od 1. januarja 2013 razveljavljena po določbah zakona za uravnoteženje javnih financ in bodo do vključno 31. 12. 2016 dopolnili 55 let starosti ali so invalidi I. kategorije, bo Upravna enota Žalec po 1. 1. 2017 postopke uvedla po uradni dolžnosti (kar pomeni, da jim ni potrebno vlagati vloge ali zahtevka, ampak bo to storila UE Žalec) in jim z odločbo ponovno priznala pravico do zdravstvenega varstva ter jih prijavila v zavarovanje pri zavarovalnici, kjer že imajo sklenjene pogodbe. Pisno zahtevo za priznanje pravice do dopolnilnega zdravstvenega varstva pa bodo morali vložiti vojni veterani, ki bodo s 1. januarjem 2017 oziroma kasneje dopolnili starost 55 let ali bodo invalidi I. kategorije, in sicer tisti, ki jim je bila pravica razveljavljena po letu 2013 zaradi starosti, in tisti vojni veterani, ki še nikoli niso imeli priznane pravice do zdravstvenega varstva. Pravica do plačila zdravstvenega varstva bo upravičencem priznana z odločbo Upravne enote Žalec po uradni dolžnosti od 1. 1. 2017 dalje, na zahtevo stranke pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pri tem na Upravni enoti Žalec še posebej opozarjajo, da vojnim veteranom, ki imajo z odločbo Upravne enote Žalec že priznano pravico do zdravstvenega varstva in se jim premija (že) plačuje iz proračuna RS, ni potrebno ponovno vlagati novih vlog, saj jim je bila pravica z odločbo že priznana. Prav tako poudarjajo, da vojni veterani, ki si sami plačujejo premije zdravstvenega varstva in bodo od 1. 1. 2017 dalje upravičeni do pravice zdravstvenega varstva po zakonu o vojnih veteranih, ne prekinejo s plačevanjem premije. Že vplačane premije od priznanja pravice po odločbi do prijave v zavarovanje pri določeni zavarovalnici bodo namreč vrnjene na osebni račun upravičenca. K. R. Javno komunalno podjetje Žalec je tudi letos obnovilo in zgradilo veliko novih vodovodov, ki so jih financirale občine iz svojih proračunov. Obnovljeni vodovodi obsegajo 9.275 m omrežja v vrednosti 797.600 evrov. Največ, 6.245 m, je bilo obnovljenih in zgrajenih vodovodov v žalski občini, in sicer v skupni vrednosti 491.400 evrov, v polzelski občini 2.100 m v vrednosti 246.700, preboldski 580 m v vrednosti 29.500, v občini Braslovče 180 m v vrednosti 18.000 in na Vranskem 170 m v vrednost 12.000 evrov. T. T. Pri obnovi vodovoda v Podvinu Zbrali 7.850 kg nevarnih odpadkov Družba za ravnanje z odpadki Simbio iz Celja je septembra in oktobra pripravila drugo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Na varno je bilo v dvanajstih občinah spravljenih kar 24.326 kilogramov odpadkov, od tega v občinah Spodnje Savinjske doline 7.850 kilogramov. Največ nevarnih odpadkov so zbrali v Celju, in sicer 7757 kg, na drugem mestu je Šentjur s 5082 kg in na tretjem Žalec Dimnikarji poslej z licencami Novi zakon o dimnikarskih storitvah, sprejet oktobra letos, s 1. januarjem 2017 ukinja koncesijski sistem za izvajanje dimnikarskih storitev in uvaja licenčnega. Delovanje dimnikarskih družb tako ne bo več omejeno na določena območja. Vsi uporabniki malih kurilnih naprav bomo morali do konca junija prihodnje leto izbrati svojega izvajalca. Uporabniki dimnikarskih storitev imajo po novem možnost izbire dimnikarske družbe, to pa naj bi prineslo vse koristi konkurenčnega trga, kot sta za uporabnika prijaznejše izvajanje storitev ter cenovna konkurenčnost. Najvišje dovoljene cene bodo namreč določene. Uporabnik mora izbrati dimnikarsko družbo in ji omogočiti prvi pregled za novovgraje-no malo kurilno napravo in vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev, dovoliti mora izvajanje dimnikarskih storitev, omogo- čiti pregled pred prvo uporabo spremenjenih malih kurilnih naprav, ob vgradnji novih in na začetku delovanja do takrat neaktivnih naprav. Eno leto mora hraniti zapisnik o izvedenem pregledu ter na podlagi morebitne odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo, mora to storiti do 30. junija tekočega leta za obdobje najmanj 12 mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja storitev v skladu z zakonom. Vsi uporabniki dimnikarskih storitev morajo najkasneje do 30. junija 2017 s seznama dimnikarskih družb, ki ga bo ministrstvo za okolje in prostor v dveh mesecih od uveljavitve zakona objavilo na spletni strani, izbrati izvajalca za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi. Do objave tega seznama lahko opravlja dimnikarske storitve izvajalec, ki je na 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požari. Če uporabnik dimnikarskih storitev do konca prihodnjega junija ne bo izbral dimnikarske službe, se bo štelo, da je izbral izvajalca, ki je na zadnji dan letošnjega leta opravljal to gospodarsko javno službo na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, seveda pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. Če uporabnik ne uporablja male kurilne naprave, lahko o tem pisno obvesti dimnikarsko družbo, ki je na tej mali kurilni napravi zadnja opravila dimni- IZPUSNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si s 3805 kg. Jesenske akcije se je udeležilo 2113 občanov (v enakem obdobju lani pa 2381). Največ je bilo zavržene električne in elektronske opreme, kar 10.461 kg, sledijo premazi, lepila in smole s 3.520 kg, odpadna motorna olja 2.920 kg, 2.037 kg je bilo jedilnega olja in maščob itd. V občinah Spodnje Savinjske doline je 597 občanov zbralo 7.850 kg nevarnih odpadkov, od tega v preboldski občini 1.431 kg, na Polzeli 790, Vranskem 368, v Taboru 371, v Bra- slovčah 1.085 in v žalski občini 3.805 kg. Med nevarnimi odpadki, ki so jih zbirali v času akcije, so baterije, zdravila (mazila, posipi, tablete, sirupi, termometri), čistila in kozmetika (pršila, ličila), ostanki lakov, barv, lepil, topil, odpadna olja (ostanki motornih in jedilnih olj in maščob), akumulatorji in škropiva (pesticidi, insekticidi, fitofarmacevtski pripravki), neonske cevi, tonerji in odpadna električna in elektronska oprema. T. Tavčar karske storitve, in bo ta podatek vnesla v evidenco. V takih primerih bo potrebno pred začetkom ponovne uporabe opraviti ponovni pregled. Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev ob izpolnjevanju zakonskih pogojev izda upravna enota, dimnikarji pa bodo prejeli tudi dimnikarsko izkaznico s fotografijo in z osnovnimi podatki o licenci. Licenca bo izdana za neomejeno obdobje, veljati pa preneha na zahtevo dimnikarja, na podlagi odločbe pristojne inšpekcije, odločbe upravne enote ali v primeru njegove smrti. Zakon določa tudi prekrške in globe za nespoštovanje zakonskih določb s strani izvajalcev storitev, uporabnikov malih kurilnih naprav in upravnikov večstano-vanjskih stavb. K. R. Zbiranje nevarnih odpadkov IVA d. o. o. AVTODELI Peter Sedovšek PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES. Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 700 1611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net _SaAtiriisAe/.daiitte/S PO DOLINI november 2016 7 Srečanje veteranskih družin v Preboldu Na koncertu zbrali 7.500 evrov Srečanje veteranskih družin v Preboldu V preboldskem hotelu je prejšnji petek potekalo tradicionalno srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje Teritorialne obrambe, ki ga je hotela v svoja skladišča odpeljati jugoslovanska armada. V zahvalo za to dejanje in hrabrost so tem družinam ob desetletnici podelili posebna priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo »Slovenska družina«, ob 15- oziroma 20-letnici teh dogodkov pa so na njihove domačije namestili tudi spominska obeležja. Srečanje družin organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, že šest let pa pri organizaciji tega dogodka sodeluje tudi žalski odbor veteranskega policijskega društva Sever. Na tokratnem srečanju, ki ga Družine, ki so na svojih domačijah skrivale orožje Teritorialne obrambe, sta nagovorila Adi Vidmajer in Rado Gašparič. je pripravila Občina Prebold, se je zbrala večina predstavnikov družin, ki so skrivale orožje, dogodka pa se je poleg družin in vodstva obeh veteranskih organizacij udeležilo tudi več gostov, med njimi tudi vsi predstavniki spodnje-savinjskih občin, in sicer žu- Po ukazu komandanta Republiškega štaba za TO Slovenije je Pokrajinski štab TO Celje 15. maja 1990 izdal ukaz, da se mora do 19. maja do 23. ure oddati vse orožje, strelivo in ostala eksplozivna sredstva TO, ki so zunaj objektov JLA, na čuvanje v objekte JLA -skladišče Bukovžlak. Temu ukazu so se v štabu 81. območja TO v Žalcu odločno uprli in skupaj s Svetom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Občine Žalec, ki ga je vodil zdaj že pokojni Ludvik Semprimožnik, sklicali izredno sejo, na kateri so sklenili, da orožje ostaja na dosedanjih lokacijah in da ga po potrebi dodatno zavarujejo. Kamioni JLA, ki so prišli po orožje, so se tako 19. maja prazni vrnili v Celje. Ciklična stanja napetosti in realna nevarnost oboroženega posega JLA z nalogo zaseči nepredano orožje pa so pripeljali do odločitve o njegovi razselitvi na tajne lokacije, blizu mest, kjer so imela svoja zbirališča ob mobilizaciji tudi njihove enote. Glavni del naloge je bil opravljen v noči s 26. na 27. november 1990, ko so po šestih domačijah severnega dela žalske občine razselili približno 160 zabojev orožja s pripadajočim strelivom. Enako se je dogajalo tudi na južnem delu doline, na območju sedanje preboldske občine, zlasti v Mariji Reki, kjer so nekaj orožja skrili tudi v tamkajšnjem planinskem domu. OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (brezplačni ob nakupu kompleta očal) v četrtek, 8.12. in torek 20.12. 2016 (dr. Arsen Janjlč in dr. Miran Falež) Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico! ZA PRAZNIKE POKLONITE DARILNI BON OPTIKE SIMONA V POLJUBNI VREDNOSTI Simona Kodrln s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optlka.simona@siol.net www.optika-simona.si Rotary klub Žalec je pripravil 10. dobrodelni koncert z naslovom Žarek upanja za otroški nasmeh, na katerem so zbirali sredstva za otroke OŠ Vransko - Tabor in OŠ Braslovče. Na tokratnem jubilejnem koncertu so nastopili Orkester slovenske policije, Modrijani, skupini M.J.A.V. in Kvartopir-ci ter pevci Manca Špik, Darja Gajšek in Martin Juhart, ki so navdušili številno občinstvo v Športni dvorani Vrana na Vranskem. Zbrane je najprej pozdravil župan Občine Vransko Franc Sušnik, predsednik žalskega Rotary kluba Stane Veniger pa se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je koncert tako dobro uspel in da jim je uspelo zbrati kar 7.500 Z leve ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan, predsednik Rotary kluba Žalec Stane Veniger in ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Pikl evrov. V nadaljevanju je ravnateljici OŠ Vransko - Tabor Majdi Pikl izročil simbolični ček v znesku 5.000 evrov, ravnateljici OŠ Braslovče Andreji Zupan pa ček v vrednosti 2.500 evrov. Ravnateljici sta se zahvalili za donacijo ter poudarili, da bodo denar uporabili za financiranje nadstandardnih programov otrokom iz socialno šibkih družin. T. Tavčar Prid'te k nam v zidanco pani Franc Sušnik (Vransko), Jože Kužnik (Polzela), Brani-mir Strojanšek (Braslovče) ter podžupana Ivan Jelen (Žalec) in Ludvik Miklavc (Tabor). Srečanja se je udeležil tudi komandir takratne policijske postaje v Žalcu Stane Veniger, ki je skupaj z Adijem Vidmajer-jem in ostalimi člani vodstva TO in milice izpeljal akcijo oddaje orožja na tajne lokacije. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Prebold z učiteljico Ireno Artelj, kot gostitelj pa je udeležence pozdravil preboldski župan Vinko Debelak. V nadaljevanju sta zbrane nagovorila tudi predsednika obeh veteranskih organizacij Adi Vidmajer in Rado Ga-šparič in ob tem osvetlila čas pred 26 leti, ko se je bilo treba hitro odločati in ukrepati ter imeti pogum, saj bi lahko zaradi nespoštovanja ukaza in skrivanja orožja to plačali tudi z življenjem. V imenu družin je zbranim spregovoril Drago Lobnikar in se zahvalil za organizacijo vsakoletnega srečanja. Ob tej priložnosti so družinam podelili knjigo dr. Ivana Dolinarja Kraj Prebold skozi čas, ob prijetnem druženju pa so obujali spomine na tisti čas. D. Naraglav FS Grifon se je predstavila tudi s plesi iz Lancove vasi. Pod tem sloganom, ki je tudi naslov narodno-zabavne skladbe, je Folklorna skupina Grifon v petek, 18. novembra, v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter pripravila svoj letni koncert. Idejna zasnova koncerta je bila v rokah Marije Za-goričnik iz FS Grifon, dramsko besedilo pa je pripravila Tanja Kastelic, vodja dramske sekcije Teloh iz KD Ivan Cankar Tabor. Folklorna skupina Grifon, ki bo prihodnje leto praznovala že 55-letnico delovanja, si je prireditev zamislila kot zidanico, kamor gospodar povabi svoje prijatelje in sosede na kozarček vina. Ob dobri kapljici se razveže jezik in na plan pridejo razne vaške novice. Ker je popitih kozarcev vina včasih preveč, se vmeša gospodinja, ki ji pretirano pitje ni všeč. Prireditev je z vinsko zgodbo začela dramska sekcija Teloh, Folklorna skupina Grifon pa se je najprej predstavila z dolenjskimi plesi. V nadaljevanju so se številnemu občinstvu predstavili tudi mladi folkloristi z OŠ Šempeter, FS Kobula iz Pe-trovč, FS Grifon se je predstavila s plesi iz Lancove vasi, za posebno vzdušje pa so poskrbeli tamburaši KUD Božo Ra-čič iz Adlešičev pod vodstvom Damirja Jankoviča. Ob koncu so se plesalci FS Grifon predsta- Grifonovci so prireditev sklenili vili še s plesi iz Cirkovc, njihove s plesom in pesmijo En hribček pevke pa so prijeten dogodek bom kupil. popestrile z venčkom napitnic. D. Naraglav Jack ifí Wolfskin ■«■"MimMDl - PRODAJALNA - do JI na kolekcijo JESEN/ZIMA UNIFOREST prodajalna | Latkova vas 81d | 3312 Prebold | Slovenija T: 03 777 14 23 | M: 051 66 566 E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si | DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00 sobota: 7.00-12.00 Akcija velja do 31.12.2016. 8 november 2016 OSREDNJE TEME/OD ČAROVNIC DO MARTINA _SaAjlnis&e/. datine/S Noč čarovnic pri fontani Zadnji oktobrski dan, ko praznujemo v Sloveniji dan reformacije, je marsikje po svetu in tudi pri nas zelo veselo in zabavno zaradi tako imenovane noči čarovnic. Noč čarovnic je praznik, ki ga slavijo predvsem v angleško govorečem svetu in nekako ustreza katoliškemu prazniku vseh svetih. Tako kot mnogo drugih stvari z Zahoda smo ga za svojega vzeli tudi pri nas in tako na ta dan ne manjka raznih prireditev, ki jih zaznamujejo maske zlasti v podobi čarovnic in okostnjakov, vse skupaj pa bogatijo izrezljane buče, simbol noči čarovnic, z zastrahujočimi podobami. V znamenju te noči je bilo tudi dogajanje pri žalski fon-tani Zeleno zlato. Pod šotorom ob fontani se je ta dan v organizaciji ZKŠT Žalec in TKD Levec skupaj s sodelujočimi gostinci in z drugimi ponudniki ter izvajalci programa odvijala zabavna prireditev. Že dopoldan so fontano obi- skali obiskovalci iz raznih slovenskih krajev, ob 12. uri pa so s svojo ponudbo presenetili ponudniki kulinaričnih in drugih dobrot, med drugim so se lahko posladkali tudi s pečenim kostanjem. Za glasbo je skrbel harmonikarski orkester Primoža Zvira, na odru in pred njim je pote- kala plesna delavnica z Mojco Robič, otroci in tudi starejši so v nadaljevanju uživali v glasbe-no-plesni predstavi TKD Le-vec z naslovom V deželi Čira Čara in v otroški čarovniški zabavi s cirkuškim klovnom, zelo zanimiv pa je bil tudi Magic Saturno show. V večernem delu so prišli na svoj račun zlasti odrasli, ki jih je zabaval DJ mr. Andy, ob koncu pa so izbrali tudi naj čarovnico. Prireditev je dobro uspela, ponudniki so bili zadovoljni s prodajo, otroci in njihovi starši ter drugi obiskovalci pa so uživali ob pestrem dogajanju. D. Naraglav Harmonikarski orkester Primoža Zvira Fontano so okupirale tudi čarovnice Čarovnice so poskrbele tudi za kulinarično ponudbo. Pravljično in čarovniško v Braslovčah Veronikine bučne umetnine Konec oktobra so v Občinski knjižnici Braslovče začeli nov ciklus pravljičnih ur, tokrat v novih prostorih, kjer se lahko srečuje večje število obiskovalcev in kjer imajo tudi primerne pogoje za ustvarjanje. Prvo pravljično uro so postavili na veliki oder dvorane Doma kulture Bra-slovče. Laura Jelen, ki je skupaj z ZIKŠT 3 Jezera in Kulturnim društvom plesa in animacije Mavrica organizirala dogodek, je prebrala pravljico o črnem mucu Herbertu, ki je izbrskal knjigo, v kateri je med drugim pisalo, da imajo čarovnice najrajši črne mačke. Odločil se je eno poiskati. A čarovnice ni našel le Herbert. Čarovnice so se skupaj s črnimi mački poja- vile tudi na odru. S plesom je obiskovalce začaralo 24 plesalk pod vodstvom Zinayide Vovk. Mlade plesalke so na koncu obiskovalce naučile tudi pravega čarovniškega plesa. »Veliko število obiskovalcev in žareči obrazi so bili dokaz, da smo v črnem kotlu skuhali najbolj čarobno pravljično uro v tem letu,« je ob tem povedala Laura Med ustvarjalci, ki nas vsako leto navdušijo z domiselno izrezljanimi bučami, je tudi Veronika Randl iz Šempetra. Že nekaj let za noč čarovnic pripravi razstavo s podobami živali, obrazov in drugih likov, ki krasijo družinsko hišo v Šempetru. V buče napelje električne lučke, ki skozi izrezljane odprtine odslikavajo podobo posameznih likov. Večino buč velikank je za Veroniko vzgojil stric Nande Verdev iz Andraža, nekaj manjših pa oče Anton Brezovnik s Polzele. Ob razstavi so bili številni obiskovalci deležni raznih dobrot, ki jih je pripravila Ran-dlova družina, med drugimi so lahko poskusili sladko bučno Bučni portret moškega juho, bučni zavitek, za pravo veselično vzdušje pa je poskr- bel harmonikar Jože Križnik z Vranskega. D. N. Jelen. T. T. ADVENTNI KONCERTI V DVORCU NOVO CELJE 4.12. Matjažjeršičzgosti 11.12. Akademski pevski zbor Risto Savin 18.12. Ženski pevski zbor Gotovlje ^U^j Koncerti so ob 18.00. 7 Tmc www.zkst-zalec.si VSTOP PROST! PODARITE VRČEK ZELENO ZLATO TIC Žalec,tel.03 710 04 34, www.turizem-zalec.si Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! VSTOPNICE: TIC ŽALEC IN ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME/OD ČAROVNIC DO MARTINA november 2016 9 Na god sv. Martina veselo Krst moštva v vino Društvo savinjskih vinogradnikov je na god sv. Martina, 11. novembra, pripravilo že tradicionalno martinovanje, tokrat ne pred obrambnim stolpom, ampak pod šotorom na podeželski tržnici, saj so bile ta dan obilne padavine. Kljub neprijaznemu vremenu se je veselega dogodka udeležilo kar veliko udeležencev. Poleg mladega vina so vinarji na svojih stojnicah ponujali tudi kaj za pod zob. Zbrane sta pozdravila predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in župan Občine Žalec Janko Kos. Kot je poudaril predsednik Silvo Marič, so savinjski vinogradniki kljub ne ravno prijaznim vremenskim pogojem za pridelavo grozdja (pozeba, veliko dežja, hitre spremembe vremena itd.) letos pridelali odlična vina. Vinogradniki so vse bolj vešči tako glede pridelave grozdja kot kletarjenja, k čemur prav gotovo veliko pripomore tudi strokovna pomoč specialistov za vinogradništvo in vinarstvo s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Maribor. Krst mošta je ob pomoči predsednika Silva Mariča, župana Janka Kosa in vinske kra- ljice Suzane Čakš opravil Goj-ko Jevšenak - pater Cenek iz Stranic. Ob vinskih napitnicah harmonikarja Gašperja Jelena iz Šentjurja so pokušali letošnja mlada vina vinarjev Jožeta Drameta, Jožeta Sopotnika, Dušana Mastnaka, Rudija Ja-nežiča, Rada Gašpariča, družine Čakš ter Silva in Romane Marič. T. Tavčar Martinovanje pod kozolcem Dobrote na mizah TD Galicija s predsednico Anico Grobelnik (tretja z desne Bogata ponudba dobrot pod faroškim kozolcem Turistično društvo Galicija je pod faroškim kozolcem v Galiciji v nedeljo, 13. novembra, v počastitev sv. Martina pripravilo martinovanje, ki je bilo že četrto po vrsti, hkrati pa prvo, na katerem so blagoslovili mošt iz grozdja trte Jakobine. Zbranim je zapel moški pevski zbor DU Velika Pirešica -Galicija, zaplesala pa domača folklorna skupina. Obiskovalce sta pozdravila med drugimi tudi savinjska vinska kraljica Suzana Čakš in žalski župan Janko Kos, ker pa skozi ta del Slovenije poteka tudi evropska pohodna Jakobova pot, je zbrane nagovoril tudi predstavnik društva Jakobova pot Slovenija Metodij Rigler. Povedal je, da potekajo skozi Slovenijo tri Jakobove poti, zanj pa je najljubša ta skozi Galicijo, kjer romarje usmerjajo tri informacijske table in jim domačini ponudijo tudi prenočišče. Zaselki in društva so tudi letos stojnice napolnili z raznimi dobrotami in z njimi brezplačno razvajali obiskovalce prireditve, vsem pa je bila v posebno veselje pokušnja mladega vina, ki ga je blagoslovil gališki rojak in župnik Srečko Rehar. Sledilo je prijetno druženje, ki ga je bogatila glasba prav za to priložnost sestavljenega ansambla. Predsednica turističnega društva Anica Grobelnik ter »gospodar in gospodarica« trgatve in tokratnega marti-novanja so bili zelo zadovoljni s prireditvijo, hkrati pa so bili z mislimi že v letu osorej, ko bodo praznovali 5-letni jubilej martinovanja pod kozolcem. D. Naraglav Tradicionalna trgatev in martinovanje VSTOPNICE PREKO SPLETA Roman Brglez je po trgatvi pri Slavinčevih v Mihalovcih pri Ljutomeru skupaj s Slavin-čevimi organiziral martinova-nje na Vranskem. Lani je ta dogodek potekal pred njegovim lokalom, letos pa so ga zaradi slabega vremena pripravili v dvorani kulturnega doma. Slavinčevi so k blagoslovu na Vransko pripeljali mošt oziroma mlado vino, Brglezovi pa so poskrbeli za ostale dobrote iz njihovega pekovskega in slaščičarskega programa ter pravo Martinovo pojedino. Dišalo je tudi po pečenem kostanju, za glasbo sta poskrbela Štajerska - * ' * lili - < Q *f 1. 12.// Okrasitev smrečic - otroci iz osnovnih šol in vrtcev Občine Žalec, Podeželska tržnica in Šlandrov trg v Žalcu, od 11.00 2. 12. // Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 2. 12. // Prižig lučk, Šlandrov trg, 17.00 2. 12. // Škratka na delu, predstava za otroke, Šlandrov trg, 17.00 2. 12. // Koncert: Alya s skupino, Šlandrov trg, 18.00 4. 12, //Adventni koncert: Matjaž Jeršič z gosti. Dvorec Novo Celje, 18.00 5. 12. // Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 5. 12. // Prihod Miklavža s spremstvom in nastop Leni Vozlič, Šlandrov trg, 18.00 5. 12. // Nastop skupine Cheers Party Band, Šlandrov trg, 19.00_ 9. 12. // Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 9. 12.//O stari zimi in njenih pomočnikih, predstava za otroke, Šlandrov trg, 18.00 9. 12. // Nastop ansambla Gozdnik, Šlandrov trg, 19.00 10. 12.//Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 10. 12.//Zima je prima, predstava za otroke, Šlandrov trg, 18.00 10. 12. // Nastop skupine Celjski Dixieland, Šlandrov trg, 19.00 11 12.// Adventni koncert: APZ Risto Savin, Dvorec Novo Celje, 18.00 16. 12. // Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 16. 12.//Potujoča Božičkova pošta, Šlandrov trg, 17.00 16. 12. // Božično-novoletni koncert Godbe veteranov Univerze za III. življ. obdobje Žalec, GŠ Risto Savin Žalec, 19.00 17. 12.//Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 17. 12.//Gusarsko gledališče kapitana Dade, predstava za otroke, Šlandrov trg, 18.00 17. 12. // Nastop Ars Groova, Šlandrov trg, 19.00 18. 12.//Adventni koncert: Ženski pevski zbor Gotovlje, Dvorec Novo Celje, 18.00 21 12. // Božični koncert učiteljev GŠ Risto Savin Žalec, Cerkev sv. Nikolaja, Žalec, 19.30 23. 12. // Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 23. 12. // Prihod Božička s predstavo za otroke, Šlandrov trg, 18.00 30. 12. // Praznični sejem, Šlandrov trg, 17.00—21.00 30.12. // Mojčin lepi svet II, predstava za otroke. Dom II. slovenskega tabora Žalec, 18.00 30. 12. // Godba Zabukovica, Šlandrov trg, 19.00 31. 12.//Silvestrovanje za najmlajše, Mojca in prijatelji, Šlandrov trg, 11.00—12.00 31. 12. // Silvestrska predstava: Staro za novo, komedija. Dom II. slovenskega tabora Žalec, 21.00 31. 12. // Silvestrovanje na prostem z ansamblom Lun'ca, Šlandrov trg, 22.30 VEC NA WWW.ZKST-ZALEC.SI mornarica in ansambel Coda Expres, vino pa je blagoslovil domači župnik Jože Turinek. D. N. 10 november 201 ó PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAjlnis&e/. datine/S Nova trgovina KZ Vransko Senegal kot podjetniška priložnost Gostje iz Senegala z ministrom Karlom Erjavcem med ogledom muzeja hmeljarstva, na ministrovi desni svetovalec predsednika Senegala Demba Diob, na levi izvršni direktor programa za lokalni razvoj in župan Tassette Mamadou Thiaw Nova trgovina na Vranskem Na Vranskem je bilo drugo novembrsko soboto zelo veselo in praznično, za kar je poskrbela Kmetijska zadruga Vransko, ki je predala namenu novo in razširjeno trgovino z 240 m2 in prav toliko skladiščnimi prostori. Slovesno prireditev so z na-rodno-zabavno glasbo začeli mladi glasbeniki, zaplesali pa so folkloristi FS Vransko. Zbrane je pozdravila moderatorka Damjana Lukman in v nadaljevanju postregla s kratko zgodovino dogodkov, ki so pripomogli k obstoju KZ Vransko. O novi pridobitvi je zbranim spregovoril direktor KZ Vransko Milan Sirše ter ob tem povedal, da so v trgovino preuredili stari Osetov kozolec, ki je nekoč služil za skladiščenje hmelja in trgovskega blaga, in prizidano hmeljsko sušilnico s stanovanjem ter tako z velikimi napori ohranili spomeniško zaščiten objekt. Skoraj 500 m2 metrov trgovine in skladišča bo izboljšalo trgovsko ponudbo in pogoje dela. Kot je dejal, je ce- Zgodovina predhodnice KZ Vransko sega v leto 1889, ko je v Celju nastala Južno-štajerska hranilnica kot konkurenčni zavod nemškim hranilnicam v času nemško--slovenskih nasprotij. V tem času so namreč nemške hranilne ustanove posestnikom, ki so imeli v slovenskem jeziku vpisane vknjižbe v zemljiški knjigi, odpovedale posojila. Posledično je bila ustanovljena Hranilnica in posojilnica na Vranskem. V upravni odbor so bili izvoljeni župnik Anton Balon, Jos Musi in Ivan Gaberšek. Po II. svetovni vojni, 17. julija 1945, je bila ustanovljena Nabavna in prodajna zadruga Vransko, ki ji je predsedoval Jožef Križnik. Slaba tri leta kasneje, 11. aprila 1948, pa je bila ustanovljena Kmetijska zadruga Vransko, pravna predhodnica sedanje zadruge, ki se je v vmesnem obdobju leta 1961 priključila Kmetijski zadrugi Savinjska dolina Žalec, ta pa h Kmetijskemu kombinatu Žalec. V 70. letih se je vranska zadruga preimenovala v KZ Savinjska dolina, temeljno zadružno organizacijo Vransko v okviru SOZD Hmezad. Prvo trgovino so odprli leta 1970, v njej pa so prodajali stvari, potrebne za kmetij -stvo, elektro in vodovodni material, barve in stroje. Poleg tega so organizirali odkup gozdnih sadežev, polžev in živalskih kož, opravljali pa so tudi usluge po kmetijskih zemljiščih, na primer škropljenje, sejanje, košnjo, postavljanje hmeljskih žičnic, sušenje hmelja. S spremembo zakona o zadrugah so kmetje 30. junija 1992 ponovno ustanovili Kmetijsko zadrugo Vransko, ki pod tem imenom deluje vse od takrat. lotna prenova trgovine trajala štiri mesece, stroške gradnje trgovine in skladišča pa so poravnali z lastnim kapitalom, ki so ga privarčevali v preteklih letih. Urejajo tudi dovoz za tovornjake in parkirišče za zaposlene s sadnim vrtom. V svojem govoru je izpostavil glavne izvajalce prenove, zahvalil pa se je tudi vsem dosedanjim predsednikom zadruge in članom upravnih odborov, predsednikom in članom nadzornih odborov, članom zadružnikom ter vsem zaposlenim, ki so s svojim delom pripomogli k današnji podobi zadruge. Njihova dejavnost obsega prodajo živilskega in neživilskega blaga, kmetijskega repromateriala, gradbenega materiala, odkup mleka, živine in ostalih kmetijskih pridelkov ter organizacijo in svetovanje v kmetijstvu. Po nastopu Okteta sv. Mihaela sta slovesnost s svojima nagovoroma obogatila župan Občine Vransko Franc Sušnik Skupina Bisol Group iz Prebolda podpira kakovostnejše izobraževanje mladih z Aspergerjevim sindromom, ki želijo nadgraditi svoje elektrotehniško znanje. V dobrodelni akciji Alumni kluba Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z naslovom »Naj otroci z Aspergerjevim sindromom izkoristijo svoje potenciale« je skupina BISOL Group nastopala kot edini sponzor dogodka z vlogo osrednjega donatorja. Zbrana sredstva (pet tisoč evrov) so namenjena izvedbi aktivnosti tehnološkega usposabljanja in nakupu opreme s področja in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Poudarila sta pomen zadružništva in čestitala kmetijski zadrugi za uspešno delo ter ji zaželela uspešno poslovanje tudi v prihodnje. Trgovino in skladiščne prostore je blagoslovil domači župnik Jože Turinek, nato pa so ponovno zaplesali folkloristi pod vodstvom Slave Škrabar in zapeli člani okteta pod vodstvom Francija Lesjaka. Trak ob odprtju so prerezali predsednik upravnega odbora KZ Vransko Janko Sedeljšak, direktor zadruge Milan Sirše, župan Franc Sušnik in predsednik ZZS Peter Vrisk. Pred vstopom v trgovino je nekaj zahvalnih besed izrekel predsednik upravnega odbora zadruge Janko Se-deljšak in vse povabil na ogled trgovine, k dobremu nakupu in prijetnemu druženju ob dobrotah iz žara in ostali ponudbi. D. Naraglav Promocijsko besedilo sodobnih tehnologij. Na zaključni prireditvi dobrodelne akcije je predsednik Alumni kluba Fakultete za elektrotehniko in skupine BISOL Group dr. Uroš Merc poudaril: »Merilo uspeha je čut, ki ga premoremo do družbe. Uspešen je tisti, ki motivira in navdušuje. Da bomo skupaj še uspešnejši in še boljši, poskušamo svoje uspehe deliti z drugimi tako, da jih povabimo k sodelovanju. Lasten prispevek k tej akciji vidimo kot povabilo mladim, ki so drugačni, da se nam pridružijo in da se od njih nekaj naučimo. Skupaj nam bo lepše in bomo še boljši!« Slovenijo je konec oktobra obiskala delegacija iz zaho-dnoafriške države Senegal. V Majšperku je podpisala pogodbo o nakupu solarnih hišk, srečala pa se je tudi s številnimi slovenskimi podjetniki, ki bi lahko sodelovali v njihovem programu razvoja. V Žalcu je delegacijo sprejel minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Osemčlansko delegacijo iz Senegala sta vodila član parlamenta in svetovalec predsednika države Demba Diop ter izvršni direktor državnega programa za lokalni razvoj in župan Tassette Mamadou Thiaw, v njej so bili tudi župana Pambal in Diouf ter glavna direktorica podjetja Albin Promotion Afrique Anna Ndeye Ndiaye. Slovensko podjetje Albin Promotion iz Majšperka, ki je organiziralo obisk, je namreč v Senegalu že ustanovilo hčerinsko podjetje, preko katerega bodo na senegalskem podeželju nameščali solarne hiške za proizvodnjo električne energije, sprva za manjšo porabo (na primer za polnjenje mobilnih telefonov, za kar mladi iz mnogih vasi brez električne energije hodijo po več deset kilometrov Dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič pa je o dobrodelni akciji dejal: »Veseli nas in ponosni smo, da naša fakulteta namenja veliko pozornosti ljudem, ki so iz takih ali drugačnih razlogov drugačni od večine, in jim pomaga pri težavah, s katerimi se zaradi tega srečujejo. To, da se tudi otroci z Aspergerjevim sindromom že nekaj let pridružujejo in uspešno sodelujejo na našem poletnem taboru, je pokazatelj, da poskušamo pomagati na pravi način. Vsekakor se bomo trudili, da bo tako tudi v prihodnje.« T. T. do krajev z elektriko), nato pa naj bi s tako proizvedeno električno energijo začeli tudi čistiti vodo. Predsednik županske zveze Senegala in izvršni direktor nacionalnega programa za lokalni razvoj Mamadou Thiaw je z Albinom Brenclom podpisal pogodbo v vrednosti 9 milijonov evrov. V dveh letih naj bi dobavili 4.200 solarnih hišk, ob tem pa so velike možnosti za širitev posla tudi v druge države Zahodne Afrike. Delegacijo iz Senegala je sprejel minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Karl Erjavec. Sprejem je pripravil v Žalcu in goste pozdravil v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Poudaril je pomen in predvsem velike možnosti sodelovanja slovenskih podjetij pri razvoju Senegala in celotne Zahodne Afrike. »Tamkajšnji predsednik je zagnal zelo močan program za razvoj na področju industrije, podeželja, kmetijstva in tehnologij. Tukaj vidim priložnost za Slovenijo. Za ta program je namenjenih 21 milijard dolarjev in mislim, da bi lahko z našimi podjetji, ki imajo znanja in visoko tehnološke produkte, vzpostavili neko novo gospodarsko sodelovanje,« je med drugim povedal zunanji minister, ki je goste pozdravil v francoščini. Tako bi lahko bila blagovna menjava med državama, ki je zdaj še zelo skromna, že v prihodnjem letu večja, je dodal. Goste so v odsotnosti župana Janka Kosa, ki je bil v tujini, sprejeli direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Re-har, podžupanja Hana Šuster Erjavec, predstavniki Razvojne agencije Savinja Žalec in Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Kot je povedala Tanja Razboršek Rehar, ima tudi Občina Žalec kaj pokazati gostom iz Zahodne Afrike, zagotovo bi bilo lahko zelo zanimivo sodelovanje z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Gostje so si ogledali film o pridelavi hmelja in piva ter muzejsko zbirko, za ogled Fontane Zeleno zlato pa je zmanjkalo časa, čeprav so zanje pripravili tudi brezalkoholno pivo. Delegacija iz Senegala se je odpravila na Ptuj, kjer si je ogledala Bioplinarno Perutnine Ptuj, zadnji dan obiska pa so preživeli v Velenju. K. R., foto: T. T. Pomoč otrokom z Aspergerjevim sindromom 1 nni klub FE J □v no p znanstveno In o stlïlïie diplomantov ete za elektro^1"1"10 ]verze v Libija"' r- irWf*""**"* . Linked m Dekan fakultete dr. Igor Papič in predsednik skupine Bisol Grup dr. Uroš Merc _SaAurUs&e/.daiitte/A PODJETNIŠTVO IN TURIZEM november 2016 11 Ekoci od besed k dejanjem Matjaž Anžur pri peči oziroma kotlu za kuhanje piva OMCA |¿A* "ife V ''V Čajnica Čarobnica Irena Zorko, zaposlena v zadrugi oziroma v Zelenem hramu, poudarja, da ponujajo jedi iz ekoloških, biodina-mičnih ali lokalnih sestavin: »Imamo specialitete iz piva pa jedi iz eko surovin. Eden od menijev je na primer juha iz buč, ajdova kaša s kranjsko klobaso in kot sladica palačinke z marmelado iz piva. V domači ročni pivovarni pa si je mogoče ogledati varjenje piva. V čajnici Čarobnici imamo pretežno eko čaje iz ko- noplje, citronke, ameriškega slamnika, mete, kamilice, poprove mete, imamo hmeljarski čaj, vse z vrta zdravilnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu in vrta Majnik iz Žič z biodinamično pridelavo. V trgovini pa so na voljo izdelki članov zadruge. Mogoča je tudi prodaja preko spletne trgovine.« Zeleni hram je odprt vsak dan od 10. do 22. ure, torej tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zadruga Ekoci Coop je v Žalcu odprla trgovino Zeleni hram. V poslovnih prostorih pri cerkvi in nasproti občinske stavbe (prej je bil v teh prostorih Nugget) sta poleg trgovine tudi domača čajni-ca in majhna pivovarna, kjer Matjaž Anžur kot vitez Vovk Turjaški vari pivo po 150 let starem receptu. S tem Eko-civilna iniciativa uresničuje svoje ideje o čim večji samooskrbi z domačimi ekološkimi pridelki in izdelki, zelenem gospodarstvu in tudi zelenem turizmu. Irena Rotar, ki v Ekoci Coop zadrugi skrbi za promocijo, poudarja: »Ekocivilna iniciativa že več let v Žalcu in širšem slovenskem prostoru udejanja ideje samooskrbe in zelenega gospodarstva v praksi. Lani smo ustanovili zadrugo, da bi te ideje poslovno zaokrožili. Veseli smo, da smo v manj kot letu dni ustanovili zadrugo, zagnali proizvodnjo konoplji-nih nogavic v polzelski tovarni nogavic in uredili poligon industrijskih rastlin. Povezali smo se z univerzo v Mariboru, pripravili natečaj Ekoci green design za oblačila iz naravnih materialov ter na sejmu Agra predstavili kar 51 oblačil, ki so jih skreirali natečajniki. Ponosni smo lahko tudi na to, da so v zadrugo Ekoci Coop včlanjene vse občine Spodnje Savinjske doline, člani pa so tudi gospodarstveniki, kmetje in drugi posamezniki, ki vidijo v združevanju nek potencial.« Tudi stil in turizem V zadrugi Ekoci Coop svoje ideje uresničujejo zelo premišljeno: »V tem letu smo postavili spletno stran, naše delovanje pa smo postavili na tri glavne stebre. Prvi je Ekoci green design, to pomeni oblikovanje izdelkov na področju tekstila. Iz eko industrijske konoplje, eko lanu in eko volne želimo narediti slovensko nit in platno. Skupaj z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca raziskujemo potenciale oziroma katere vrste konoplje so najprimernejše za tekstil. Veseli smo že prvih rezultatov. Drugi steber je Ekoci green style, v okviru katerega razvijamo izdelke, ki jih že imajo naši zadružniki. Tako delujemo na področju sonaravne gradnje in drugega življenjskega stila, ki je povezan z zdravo prehrano. Vse, kar počnemo, želimo pokazati v praksi, zato smo zasnovali tretji steber Ekoci green turizem, kjer želimo povezati vse resurse, ki jih že ima Savinjska dolina oziroma vsaka občina in ZKŠT Žalec in jih ponujajo tudi naši zadružniki ter tisti, ki še niso naši člani. Želimo ponuditi zeleni doživljajski turizem, ki bo povezan s prijetnimi doživetji v Dolini zelenega zlata, kjer rastejo hmelj, konoplja, zdravilna zelišča in čim bolj sonaravno pri- delana hrana. Zato v Ekoci Zelenem hramu ponujamo jedi iz ekološke in biodinamič-ne pridelave Marko Klemenčič ter ostalih sonaravnih pridelav. Zato med drugim tudi varimo pivo iz hmelja, konoplje in zelišč. K sodelovanju smo povabili viteza Volka Turjaškega z Dolenjske, ki na 150 let star način kuha pivo iz ječmenovega slada, dodaja zelišča in uporablja različne vrste hmelja. Ta pivovarna je ena od samo dveh takšnih v Evropi,« izpostavlja Irena Rotar. Vse, kar lahko poskusite v Zelenem hramu, je mogoče tudi kupiti, od piva do zelišč. »Imamo tudi zelo dobro čajni-co, zelišča za čaje so z žalskega zeliščnega vrta. Želimo tudi, da naša poslovna enota posluje povsem brez odpadkov oziroma »zero waste«, kar pomeni, da pri nas nimamo filter vrečk, instant kave, avtomata, imamo pa pravo turško kavo in izdelke iz sonaravne pridelave, kar je mogoče okusiti v vseh izdelkih. Naj omenim, da je kupcem na voljo tudi kruh iz Devete vasi, to je kruh iz tako imenovane informirane vode in pečen na star način. Želimo biti edinstveni in pokazati, kako to deluje, zato želimo ustvariti zeleni turizem, da se uspešna hmeljska zgodba nadaljuje tudi v zimskem času na edinstven način.« Drugačen pristop Zadruga Ekoci Coop Slovenija ima še vedno sedež v prostorih polzelske tovarne nogavic in kljub menjavi v vodstvu tovarne še vedno sodeluje pri razvoju in promociji proizvodnje nogavic iz konopljine preje. Predsednik zadruge je Marko Klemenčič, ki je sicer odstopil kot predsednik uprave Polzele. Ekoci Zeleni hram je poslovna enota zadruge, kjer lahko zadružniki predstavijo in prodajajo svoje ekološke pridelke in izdelke. Seveda morajo imeti za uporabo oznake eko tudi ustrezne certifikate, je ob srečanju s člani zadruge in natečajniki Eko green design povedal Marko Klemenčič. O načinu sodelovanja se dogovorijo z vsakim posebej. V zadružnem projektu Eko-civilne iniciative sodeluje tudi Razvojna agencija Savinja Žalec. Direktor Stojan Prapro-tnik pojasnjuje: »Zeleni hram, ki sprejme do 50 ljudi hkrati, ni klasičen gostinski objekt, ampak ponuja nekaj novega, kulinarično in pivsko drugačnega od tistega, kar smo vajeni v drugih gostinskih lokalih. Tu je tudi prodajalna ekoloških izdelkov in pridelkov oziroma tega, s čimer se zadružniki ukvarjajo. Hkrati skušamo vključiti to ponudbo v turi- stične pakete zelenega turizma. Zadruga je najemnik prostorov, sicer pa je trgovinica Irena Rotar last zadruge, preko zadruge pa člani uresničujejo svoje poslovne cilje. Člani zadruge prihajajo praktično iz vse Slovenije, zainteresirani pa se še vedno lahko včlanijo. Najmanjši pristopni znesek je 50 evrov. S tem član pridobi pravico, da lahko z zadrugo sklene pogodbo, dobi skupno promocijo in sodeluje v dogodkih zadruge. Vsak član pa je sicer samostojni poslovni subjekt, zadruga mu nudi samo določene sinergijske učinke.« Pivo ale po starem receptu Vodja poslovne enote Zeleni hram je Matjaž Anžur - vitez Volk Turjaški, ki tudi vari pivo. »Ročna pivovarna pomeni, da vse delamo z rokami, tako kot pred izumom elektrike oziroma mešalnih strojev in črpalk. Pivo se pretaka iz enega kotla v drugega. Značilnost takega piva je predvsem ta, da ni nikjer nobenih sistemov, kjer bi bilo potrebno razkuževanje s kemikalijami. To je po moje najpomembneje. Kdor verjame v ezoteriko, tudi ve, da je na živem ognju in v bakrenem kotlu kuhano pivo povsem drugačno od piva, zvarjenega v kotlu iz nerjaveče pločevine in s pomočjo elektrike. Zmogljivost te naše ročne pivovarne je 70 litrov v eni kuhi oziroma v eni varki, kot rečemo. Kuham pa desetkrat do dvanajstkrat na mesec. V takšni pivovarni lahko zvarimo pivo po naravni poti, ki ga lahko damo v arhiv in pijemo desetletja pozneje, tako kot vino, ker niso prisotne kemikalije. Kemikalije so namreč problem. Na kratek rok so zaradi njih stvari obstojnej-še, dolgoročno pa ne.« Pivo polnijo v steklenice ali hranijo v sodih. »Imamo tri vrste piva ale: svetlo, rdeče in temno. Kuhamo tudi specialna piva, ki jim dodajamo zelišča ali pa ga enostavno skuhamo iz samo ene značilne sorte hmelja Savinjske doline, na primer bo-bek, aurora, savinjski golding. Slednjega uporabljam največ. Zanimanje za to pivo je ves čas, kar ga varim, veliko, nikdar ga nisem dovolj zvaril glede na interes kupcev.« Pa bi bilo mogoče to pivo točiti tudi v Fontani Zeleno zlato? »Seveda, vprašanje je samo komercialne odločitve, ali gremo še tja, saj je naš interes predvsem ta, da ljudje pridejo k nam v lokal,« pravi Matjaž Anžur. Varjenje piva si je mogoče tudi ogledati. Kako pa se je Matjaž Anžur sploh naučil tega postopka varjenja piva? »Pred časom sem bil upravitelj gradu Struga na Dolenjskem. Tam smo iskali razne zgodovinske zgodbe zaradi Maja Klemen atr aktivno -Cokan sti gradu, pa smo imeli orožarno, deželno pisarno, kovnico denarja. Eden od prostorov je imel že dve ognjišči za žganjekuho in se mi je utrnila ideja, da bi namesto žganjekuhe, ki je sicer zelo razširjena, naredili zgodovinsko ponovitev varjenja piva. Ideja je nastajala kar nekaj časa, ker ni tako enostavno zvariti pivo na star način. Postopek je bil precej zapleten in po letu in pol sem obupal. Potem pa so se mi v sanjah pokazale rešitve in sem poskusil še enkrat ter prvič skuhal približno nekaj, kar se je skoraj že dalo piti. Takrat sem vedel, da mi bo uspelo.« Konopljina veriga še šibka Na delovnem sestanku članov zadruge v Zelenem hramu je ena glavnih promotork ponovne uvedbe industrijske konoplje v kolobar Maja Klemen Cokan, kmetijska svetovalka na žalski izpostavi KGZS Celje, povedala, da je bilo letos površin z industrijsko konopljo za približno sto hektarov manj kot lani. »Vsak, ki začne z gojenjem industrijske konoplje, računa na zaslužek in gladek odkup. Vsi moramo malo žrtvovati oziroma prispevati svoj delovni čas, vizije in tudi denar za razvoj tako imenovane ko-nopljine verige.« Prvi rezultati pa so že vidni, dodaja Maja Klemen Cokan: »V okviru Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije smo ustanovili Slovensko združenje za konopljo v prehranske in neprehranske namene. To je vseslovensko združenje, ki smo mu kot domače naloge določili pridelavo industrijske konoplje, predelavo semen in trženje. Spodbudili smo veliko idej in dejavnosti, v okviru združenja smo organizirali holistično svetovanje v kmetijstvu ter glede industrijske konoplje dodali opis, da raste pod svobodnim soncem, da je slovenska konoplja in da je lahko povsem enakovredna rastlina vsem drugim. Najbolje jo lahko primerjamo z vinsko trto glede registracije oziroma evidence pridelovalcev, ki jo vodimo. Radi bi odpravili določilo, da mora biti površina z industrijsko konopljo velika najmanj 10 arov, in bi tako dovolili pridelavo na manjših površinah. Pa še eno vizijo imamo, da bi bil prag 2 % vsebnosti THC malo višji, torej da bi bila dovoljena vsebnost THC malo višja, kot je zdaj. Hkrati oblikujemo slovenske sorte industrijske konoplje, da jih vpišemo v listo tako imenovanih ohranjeval- nih sort. Francoska in madžarska semena so zdaj tista, ki so prilagojena našim slovenskim pogojem iz pravilnika za pridelovanje konoplje. Dve leti, tri dela imamo, da pridemo do svojih sort. Drugo leto moramo tistih nekaj semen, ki jih imamo, namnožiti, da bo lahko naš inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo ali Kmetijski inštitut Slovenije začel postopek registracije v ohranjeval-no sorto in potem bodo tistih pet starih slovenskih po točno določenih nacionalnih pravilih razmnoževali in sejali. Nekdo bo moral cel naš trg oskrbovati s slovenskimi semeni, da obdržimo naše sorte oziroma lokalno sortno listo tradicionalnih sort, kot jo imamo na primer za solato ledenko, ki je že registrirana slovenska sorta. S tako dolgo zapostavljeno konopljo bi razširili kolobar in imeli takšno rutinsko poljščino, kot so zdaj koruza in žita. Tako bi bila tudi tržno zanimiva za pridelavo, v okviru Ekoci kooperative pa si prizadevamo za možnosti odkupa, da bodo potrošnikom znani produkti iz konoplje in da bo ta krog sklenjen.« K. R., I I ? e" 'iT I t 0 Zadruga Ekoci Coop, z. b. o., so. p. Cvetlična ulica 3, Polzela Ekoci ZELENI HRAM DOMAČA ROČNA PIVOVARNA "ČAJNICA* ZADRUŽNA TRGOVINICA TTRIZG CENTER ,, DARILNI BON ^ ZA BREZPLAČNO POKUŠNJO OKUSNEGA PIVA IZ RAZLIČNIH VRST HMELJA ALI PIVA Z ZDRAVILNIMI RASTLINAMI, ČAJA ALI PALAČINK S PIVSKO MARMELADO Dobrodošli v Ekoci Zeleni Hram, Ul. Savinjske čete 3, Žalec (nasproti cerkve in zeliščnega parka pri Občini Žalec) Darilni bon lahko unovčite za pokušnjo enega izmed navedenih darov narave, ki ga boste želeli pokusiti do 31. 12. 2016, vsak dan od 10.00 do 22.00 ure. Več informacij na: www.ekocicoop.si.inFB Ekoci Zeleni hram. ¿m. - © c; 12 november 201 ó PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAjlnis&e/. datine/S Podelili priznanja za urejenost Novem najboljši zaposlovalec Dobitniki priznanj s predsednico komisije (prva z desne) V Dvorani Prebold je v petek, 4. novembra, potekala zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen. Na njej so podelili priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije, podjetje, gostišče, zaselek, športni center in gasilski dom v preboldski občini v letu 2016. Letošnjo prireditev je pripravilo KUD Svoboda Prebold, prireditev pa sta vodili predsednica KUD Svoboda Prebold Manja Holobar in članica društva Ana Stenovec. V kulturnem programu so nastopili Komorni pevski zbor Glas srca, MoPZ KUD Svoboda Prebold, mlada citrarka Maša Strmec, harmonikar Matic Holobar, Ana Stenovec, Martina Au-breht in humorist Jože Kranj c (Strašni Jože), ki je v pogovoru z Martino na humoren način obudil spomine na Prebold in njegovo okolico. V preboldski noši sta poleg jesenskega aranžmaja oder popestrili Mojca Škrabl in Ana Ajdič. S potekom letošnje akcije je občinstvo seznanila predsednica komisije za ocenjevanje Marjana Uršič. Začeli so s čistilnimi akcijami po vaseh in organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. V okviru akcije so po posameznih vaseh poiskali najlepše urejeno hišo z vrtom, kmetijo, in najlepši zaselek, gasilski dom, gostišče in športno-rekreacijski prostor, kar pa ni bilo lahko, saj je urejenost hiš in kmetij in drugih objektov vsako leto na precej visokem nivoju. Zbrane je nagovoril župan Vinko Debelak in ob tem izrazil veselje nad akcijo in delom komisije in obenem izrekel čestitke vsem dobitnikom priznanj in izrazil željo, da bi se tudi v prihodnje občani trudili za čim lepšo urejenost svojih domovanj, posredno pa tudi svojih vasi in občine. V nadaljevanju je skupaj s predsednico komisije podelil letošnja priznanja. Priznanja za najlepšo urejeno hišo z vrtom so prejeli Pavla, Martina in Zlatko Kostanj-šek iz Prebolda, Marija in Jože Rogl iz Dolenje vasi, Pavlika in Rajko Korun iz Kaplje vasi, Marija in Ladislav Volk ter Irena in Matej Artelj iz Latkove vasi, Mateja Kosmač in Andrej Uplaznik iz Sv. Lovrenca, Cvetka in Marjan Golavšek iz Matk, Marica in Vesna Divjak iz Šešč ter Slavka in Damjan Podbregar iz Marije Reke. Priznanja za najlepšo kmetijo so prejeli Bronislava in Jože Vedenik iz Dolenje vasi, Ivan Štorman iz Kaplje vasi, Marija in Alojz Zmrzlak iz Latkove vasi, Lidija in Vinko Brinar iz Sv. Lovrenca, Marija in Rado Hribar iz Matk, Andreja Habjan iz Šešč ter Julijana in Boris Gradišek iz Marije Reke. Priznanje za najlepše urejen zaselek je prejela Mačkova ulica v Latkovi vasi, priznanje za najlepše urejeno gostišče je prejela gostilna Filjalka - Boštjan Zupanc, s. p., iz Dolenje vasi, priznanje za najlepše urejen gasilski dom je prejelo PGD Šešče, priznanje za najlepše urejen športnorekreacij-ski prostor pa Športni center Latkova vas. Podelili so tudi posebno priznanje, in sicer kmetiji Rakun iz Matk za uspešno pridelavo in predelavo sadja in zelenjave, peko peciva in žganjekuho. Kmetija sodeluje tudi na vsakoletni tradicionalni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so se letos predstavili s šestimi izdelki, za katere so prejeli tri zlata priznanja (za pasteriziran česen, za črni oreh v sladkornem sirupu in za bučno prilogo z jabolki in ingver-jem), eno srebrno (za domačo paradižnikovo marmelado z ingverjem in čilijem) in dve bronasti (za domačo jagodno marmelado in jagodni nektar). D. Naraglav Priznanja in novo vodstvo Podjetje Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu je sredi novembra prejelo nagrado za najboljšega zaposlo-valca med slovenskimi podjetji v tuji lasti. Priznanja za najboljše tuje naložbenike, ki so v preteklem letu ustvarili izjemne rezultate in prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva, podeljuje Javna agencija SPIRIT Slovenija. Nagrado Invest Slovenia FDI Award so na večerni prireditvi na Ljubljanskem gradu prejela štiri podjetja: Novem Car Interior Design v kategoriji najboljši zaposlovalec, Rosenbauer v kategoriji dolgoročna prisotnost v regiji, Leykam tiskarna v kategoriji uspešni poslovni rezultati in Glovis Europe GmbH, Podružnica Koper v kategoriji logistični center. Strokovna komisija, ki je že enajsto leto izbirala prejemnike nagrad Invest Slovenia FDI Award, je v ožji izbor vključila zgolj tista podjetja, ki imajo najmanj 50 zaposlenih, poslujejo z dobičkom, imajo visoko bonitetno oceno ter dodano vrednost vsaj 35 tisoč EUR na zaposlenega, niso zmanjševala števila zaposlenih in niso davčni neplačniki. Podjetje Novem, ki izdeluje dekorativne letvice iz lesa, aluminija in karbona, svoje izdelke vseskozi nadgrajuje z najnovejšimi tehnologijami, s čimer zadovoljuje najzahtevnejše kupce. Tako so med drugim postali dobavitelj notranje opreme za novi BMW serije 7 in Mercedes serije C, stalni kupec je tudi Audi. V zadnjih letih podjetje beleži izjemno rast prodaje, obenem pa je pomemben zaposlova-lec širše Savinjske regije. »Ob ustanovitvi leta 1990 je podjetje zaposlovalo 76 delavcev, danes se število zaposlenih giblje nad 700. Število delovnih mest se bo v prihodnjih letih še povečevalo, zahvaljujoč investicijskemu projektu v vrednosti 10 milijonov evrov, ki predvideva še dodatnih 110 novih delovnih mest. Leta Turistično društvo Petrov-če je v petek v prostorih OŠ Petrovče podelilo priznanja »Najlepša hiša 2016«, na občnem zboru pa za novo predsednico izvolilo Marjeto Gro-bler. Priznanja so prejeli Polona Železnik Bonajo in Aljoša Bo-najo iz Zaloške Gorice, Ivica in Silvester Grobelšek iz Petrovč, Nina Kralj in Igor Štefan iz Zaloške Gorice, Anica Kram-berger iz Dobriše vasi ter Josef Nemec in Sabina Kaker iz Arje vasi. Večer so s pestrim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Petrovče in domačina, glasbenika Nataša Ermako-va in Aleksej Ermakov. V nadaljevanju je TD Petrovče, ki šteje 208 članov, na občnem zboru pregledalo opravljeno delo v iztekajočem se letu in sprejelo program dela za naslednje leto. Ob 15-letnici društva sta Marija Vaš in Veronika Kajič prejeli posebno priznanje, priznanje za odmevne prireditve Šmente polente pa so podelili Klavdiji Pfeifer, To-masu Koželju, Nini Polajžer in Lini P. Zupanc. Pozornosti in hvaležnosti so bili deležni tudi urejevalci vaških gred in zasaditev. Kar 29 se jih trudi za urejenost gred in zasaditev v vseh sedmih vaseh. Občni zbor je v nadaljevanju na lastno željo predsednice Dobitniki priznanj s staro in z novo predsednico in s podpredsednikom Sveta KS Petrovče Iztokom Kučerjem Minister Zdravko Počivalšek (desno) je Novem obiskal v začetku novembra in podpisal pogodbo o dodelitvi finančne spodbude; direktor Matjaž Omladič ga je ob tem popeljal po proizvodnji in mu razkazal novo halo. 2014 so ustvarili preko 42 milijonov evrov prometa, 2015 pa dobrih 73 milijonov evrov, večinoma na tujih trgih. Zavidljiva je tudi bonitetna ocena podjetja, in sicer A1++,« so zapisali v obrazložitvi k nagradi. Te dni že polnijo novo halo v izmeri 7 tisoč m2, ki so jo začeli graditi junija in katere vrednost je brez strojne opreme skoraj 5 milijonov evrov, v nakup novih strojev in opreme pa bodo investirali še dobrih 2,7 milijona evrov ter v razširitev lakirnice, posodobitev infrastrukture, požarne varnosti, varnosti in zdravja pri delu v stari hali še več kot 1,6 milijona evrov. Finančno spodbudo za to investicijo v vrednosti 500 tisoč evrov je prispevalo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V njegovem imenu je novembra Novem obiskal minister Zdravko Počivalšek in podpisal pogodbo o dodelitvi finančne spodbude za investicijo v razširitev lakirnice, posodobitev infrastrukture, nakup strojev in opreme. Pogodba je bila podpisana na podlagi sklepa Vlade RS, ki je finančno spodbudo podjetju Novem Car, ki je v 100-od-stotni tuji lasti, dodelila na podlagi zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij. Minister Zdravko Počivalšek je ob podpisu pogodbe poudaril, da sta nova investicija in uspešnost delovanja podjetja Novem Car dokaz, da slovensko gospodarstvo raste. Spodbuda, ki je bila dana projektu, se bo večkratno povrnila, saj bo v naslednjih treh letih samo iz naslova davkov in prispevkov v zvezi z izplačili plač podjetje predvidoma prispevalo 760 tisoč evrov, celotni zunanji učinki investicijskega projekta na Republiko Slovenijo pa naj bi znašali nekaj več kot 4 milijone evrov. Poleg tega ima spodbuda tudi nefinančne učinke, kot so zmanjšanje brezposelnosti v Sloveniji, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, zmanjšanje vplivov na okolje ter prepoznavnost Slovenije tujim investitorjem prijazno okolje, za kar si na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo še posebej prizadevajo. T. T. Snežna služba BRUDER Man 39 09 € REDNA CENA: 45,99 8 Traktor s snežno frezo BRUDER Claas 5176 € Gasilski tovornjak BRUDER Scania Kuhinja BOSCH Style Kovček z orodjem BOSCH 65 93 € 26 18 € REDNA CENA: 87,90 8 REDNA CENA: 34,90 8 Set za zajtrk BOSCH 35 16 € REDNA CENA: 46,90 8 društva razrešil predsednico Marijo Vaš in za predsednico ponovno imenoval Marjeto Grobler, zbor pa so zaključili z druženjem, na katerem sta za slasten zaključek poskrbeli OŠ Petrovče in Petka. T. Tavčar Janšami .aBniniiiinnif pfannek? pewaig* PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 / 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 _SaAtirUsAe/.daiitte/A IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI november 2016 13 Afriški večer v petrovški knjižnici Krajevna knjižnica Petrov-če je bila v četrtek, 10. novembra, prežeta z afriško glasbo in kulinariko in s potopisnim predavanjem, s čimer so na prijeten in nepozaben način predstavili tako imenovano črno Afriko, drugo največjo celino. Večer sta pripravili Lina P. Zupanc iz KD Petrov-če in Petrovčanka Jasmina Ogorevc Akamba, ki je poročena z Afričanom. Po pozdravu Line P. Zupanc sta afriški večer z igranjem na afriške bobne začela Afričan Sanou Issiaka iz države Burkina Faso, ki uči afriške ritme v Ljubljani, in Malvin Einkretal iz Velenja, velik ljubitelj afriških ritmov, ki je znanje pridobival od različnih glasbenikov in poznavalcev te glasbene zvrsti. Tokrat sta glasbenika prvič zaigrala skupaj in pričarala pravo afriško glasbeno vzduš- je. V drugem delu večera je Afriko predstavil nekdanji svetovni popotnik Dare Bencik iz Velenja, ki je Afriko od severa do juga in nazaj prepotoval v osmih mesecih. Afrika skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji, več kot milijarda in dvesto milijonov njenega prebivalstva pa predstavlja sedmino človeštva. Afriko pogosto imenujemo tudi zibelka človeštva, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka. Sicer pa je Dare prepotoval že več kot 120 držav in o vsem tem je pisal tudi v svoji knjigi Milje v srcu, ki bo kmalu izšla. Popotništvo ga je prevzelo že v Glasbena ustvarjalca sta pričarala afriške ritme. Afriška kulinarika z glavnima kuharskima mojstroma študentskih letih, najdlje pa je bil na poti štiri leta. To potovanje se je začelo s potovanjem po Grčiji, ki se je nato spremenilo v štiriletno potovanje okoli sveta. Ta večer so obiskovalce v knjižnici v Petrovčah pogostili tudi z afriško kulinariko, ki sta jo pripravila Jasmina oziroma Voda, nafta in zločini Tomo Križnar, znani huma-nitarec in borec za človekove pravice, predvsem za osnovne pravice prvobitnih afriških plemen na mejnih območjih Sudana in Južnega Sudana, je v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravil predavanje. Skupaj z ženo Bojano je obiskovalcem predstavil tamkajšnje dogajanje, ki po njegovih besedah pomeni genocid nad staroselci ob tihem odobravanju celo mednarodnih humanitarnih organizacij. Tomo Križnar, ki ima sorodnike tudi v Latkovi vasi, že več desetletij obiskuje Sudan in območje Nubskih gora. Že ob prvem obisku Sudana leta 1979 je tam spoznal najbolj prijazne, gostoljubne in etične ljudi, je povedal. Mednje se je pogosto vračal, a so se začele tamkajšnje razmere hitro spreminjati na slabše, tudi po odcepitvi Južnega Sudana, ki naj bi po trditvah politikov in mednarodne javnosti prinesla mir na tamkajšnje območje. To se ni zgodilo. Ljudje, ki so živeli v popolnem sozvočju z naravo in od nje jemali le toliko, kot so potrebovali za svoje preživetje, so še vedno ne le žrtve civilizacije, ampak tudi najprimitivnejših ekonomskih interesov velikih držav in korporacij. Na tamkajšnjem območju namreč izvira Nil, ki je glavna vodna žila tega dela Afrike, nadzor nad njim pa pomeni obvladovanje celotnega območja s Sueškim prekopom, čemur se svetovne velesile nikakor nočejo odpovedati. V sodelovanju z domačimi politiki in vojaki se borijo za svoje interese, pri tem pa teptajo osnovne pravice do vode in življenja vse manj številčnim pripadnikom prvotnih plemen. Kaj se dogaja v Nubskih gorah, je svetovna javnost izvedela preko redkih posameznikov, ki Zakonca Križnar v Žalcu o brezčutnosti razvitega sveta do prvobitne Afrike so in še obiskujejo to območje ter dokumentirajo tamkajšnje razmere. Tomo Križnar je pred leti domačine opremil z mini kamerami in s satelitskimi povezavami, s čimer so pokazali svetu vsa grozodejstva. Ker pa se svetovna javnost nad videnim ni zganila s konkretno pomočjo, so domačini vse bolj nezaupljivi tudi do tistih redkih ljudi, ki jim v resnici želijo pomagati. Čeprav je Tomo Križnar o tej humanitarni katastrofi spregovoril v največjih mednarodnih organizacijah, se iztrebljanje Nub nadaljuje. Se je pa zaradi mini kamer vendarle nekoliko zmanjšala grozovitost nasilja in posilstev, je Tomo Križnar povedal v Žalcu. Med drugim Tomo Križnar opozarja na radikalizacijo posameznikov na tem območju, saj so mnogi ljudje zaradi razmer, v katerih živijo, zelo dovzetni za novačenje islamskih skrajnežev, kar lahko privede do migracij in tudi do novih izbruhov terorizma v Evropi, ki ji Afričani očitajo brezčutnost. Vendar pa prvobitna plemena, ki znajo živeti v skladu z naravnimi in etičnimi zakoni, svojih ozemelj ne bodo zapuščala in se ne bodo maščevala belemu človeku, to bodo počeli posamezniki, ki se bodo »civilizirali«, njen mož Hyacinthe Akamba Mengbwa, ki je prišel v Slovenijo pred sedmimi leti kot nogometaš. Ob srečanju z Ja-smino je med njima preskočila iskrica in pred šestimi leti sta se poročila. Imata dve hčerki, 3-letno Rosy in 6-letno Aisho. Obiskovalci, med katerimi je bila tudi Maja Štamol z možem in svojima posvojenkama, so ta večer lahko poskusili kar nekaj jedi in tudi na ta način še bolj spoznali to črno celino. D. Naraglav Afriške dobrote sta z veseljem poskusili tudi hčerki Maje Štamol Droljc. Knjiga o genocidu opozarjata zakonca Križnar, ki se decembra vračata med Nube, da jim pokažeta, da niso pozabljene, predvsem pa si bosta prizadevala po uradni poti na območje Nubskih gora spraviti vrtalno napravo za vodo. Voda, ki je osnova za življenje, je namreč razlog za vojne in zločine, nad katerimi svetovna javnost in politiki ne bi smeli biti tako popolnoma brezčutni. Evropa pa bi morala po stoletjih kolonizacije zdaj Afriki vrniti vsaj del tistega, kar ima sama in kar pri njej iščejo številni migranti: mir in blaginjo. Na to želita zakonca Križnar opozarjati tudi z dokumentarnimi filmi, za katere zbirata denar oziroma dona-cije v Ustanovi Tomo Križnar. K. R., foto: T. T. MELANOMANIJA Se spomnite, drage in dragi moji, da smo pred leti že bili v situaciji, ko so nam bile dovoljene sanje. No, z vstopom Slovenije, mislim Slovenke v Belo hišo tam daleč v naši Ameriki, pa je za nas ponovno napočil čas, ko smo, vsaj nekateri, spet začeli sanjati, celo fanatično sanjati. Kaj vse ljudje fantazirajo, pa ne samo tisti, ki so naši prelestni Melaniji ukradli poljub ali še kaj več, ki so sedeli za njo v tretji klopi, sanja tudi naš vrh, naša višja instanca. Sanjajo, kako se bo naša slavna slovenska emigrantka vrnila v objem skoraj pozabljene domovine in s seboj pripeljala kakšno dobro polovico Američanov. In da se bo vsa ta množica, ti trgovci z novci, pri nas počutila kot doma, smo jim pripravili Melanija sladice, Melanija vino, Melanija najlepšo novoletno smreko v Ljubljani na Melanhatnu pri McDonald restavraciji. In ko vidim, kako si vsi vse mogoče in nemogoče izmišljujejo, da bi novi prvi dami nekam zlezli, ji pošiljajo žlahtne kapljice, copate, čevlje, kopita in celo sveče in vence, se je pa še meni porodila zelo izvirna in dobra ideja. Napisala bom posebno igro na posebno temo. Zasnovala sem jaslice, čisto posebne žive jaslice. Sveta družina bodo seveda Trumpovi. Jožef bo Donald, Marija bo Melanija (še ime je zelo podobno), Jezus pa bo Barron. Čast, da bodo igrali svete tri kralje, bo pripadla našim trem najzaslužnejšim za hitre in izvirne čestitke ob veliki zmagi slovensko poročenega novega ameriškega predsednika, in sicer bo Gašper ali Kasper Miro, Miha ali Melhior bo Borut, Boltežar ali Baltazar pa Karl. In ti naši trije sveti kralji bodo gospodovo oziroma naše razglašenje prenesli ne Jezuščku - Barronu, pač pa Mariji - Melaniji. Rekli bodo: »Kje je ta, ki se je rodila kot Slovenka? Videli smo namreč, da je vzšla njena zvezda in smo se ji prišli poklonit.« To je seveda le del besedila, več boste slišali na premieri. Citate iz Cankarjevih Hlapcev, na primer »hlapci, za hlapce rojeni«, pa za zdaj ne bom vnesla v scenarij. Bomo pa tako ali tako vsi ostali Slovenke in Slovenci odigrali svoje klasične vloge dekel in hlapcev, pastirjev, predvsem pa vloge ovc in oslov. To sem se res dobro spomnila, se vam ne zdi? Še to, če bo naša Melanija želela nastopiti kot solistka, sem pa prav zanjo priredila del pesmi Mileta Klopčiča Mary se predstavi. Takole gre: Preveč nikar ne izprašuj, v New Yorku sem doma, šestinštirideset sem stara. Z imenom Melani. Če me spomin ne vara, bila rojena sem nekje ob Savi, a res ne vem, kako se kraju pravi, tako je daleč zame in ves tuj. Če bi hoteli, da še več povem, bi zmedli me, to vam priznam, odkar sem dom svoj zapustila, sem ga že skoraj pozabila. Kako bilo je, več ne vem in rodnih krajev ne poznam. A ker prekratko mi bilo je polje, odšla sem čez morje v svet in spoznala, da v Ameriki je zame bolje. Ah, tega je zdaj že mnogo let. Bila sem Melanija, to ves je moj spomin, a tu se pišem Melani Trump in to je zame in. Sledi nadaljevanje. Do takrat pa vas lepo pozdravljam. Ola Mar 14 november 2016 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Srečanje starejših in jubilej Veterani na srečanju v Taboru V soboto, 29. oktobra, so se v Svetem Lovrencu na tradicionalnem srečanju zbrali najstarejši občani Občine Prebold, ki so dopolnili 80 in več let. Srečanje vsako leto organizirata KO RK Prebold in Občina Prebold, s prevozi starejših pa jima priskočijo na pomoč gasilska društva. Tokratno srečanje, ki je bilo že 41. po vrsti, je bilo zaradi 70-letnega jubileja Krajevne organizacije Rdečega križa Prebold še posebej zanimivo in praznično. Zbranim je najprej spregovorila Emilija Črnila in na kratko predstavila zgodovino delovanja Rdečega križa v svetu in pri nas in o 70-letnem delu RK Prebold. Iz zgodovine, ki je zapisana v cerkveni kroniki, je znano, da je cerkev v Sv. Pavlu pri Preboldu že leta 1857 ustanovila bratovščino za pomoč revnim, ki se je imenovala Farna ustanova za ubo-žne (Armen Institut). Naloga premožnejših je bila finančno podpreti to ustanovo. V šolski kleti, zgrajeni leta 1910, sta bili kuhinja in jedilnica, kjer so najrevnejši dobili topel obrok, kar je bilo zelo pohvalno v času I. svetovne vojne, ko je vladala huda lakota. Med zelo dobrimi podporniki do začetka II. svetovne vojne sta bili premožni družini Zanier in Pikl, ki sta vsako leto obdarovali najbolj potrebne pomoči tudi ob Miklavžu. V kraljevini Jugoslaviji je bila leta 1931 ustanovljena državna organizacija RK, ki je med vojno razpadla in bila v rokah okupatorjev. Ponovno je začela s svojim delom leta 1946, istega leta je s svojim delovanjem začela tudi preboldska organizacija RK. Med starostniki je tudi Vlado Skok, prvi predsednik Zgodovinsko-narodopisnega društva Prebold (v ospredju). Po informacijah naj bi jo tega leta ustanovil zdravnik Andrej Arnšek, ki je imel širok krog aktivistov po vaseh, potrebe po pomoči pa zelo velike. Izgnanci so se vračali in potrebno je bilo poskrbeti za njihove domove. Z RK so sodelovali ljudski odbori, šola, zdravstveni domovi in zveza borcev. Angažiranih je bilo veliko ljudi, s to humanitarno organizacijo pa so sodelovali predvsem učitelji, tovarniški uradniki in zdravstveni delavci, ki so skupaj reševali zdravstvene in socialne probleme. Prva predsednica RK Sv. Pavel pri Preboldu (organizacija je bila leta 1952 preimenovana v Prebold) je bila zdravnikova žena Sta-vroula Arnšek, zdaj pa organizacijo že nekaj let vodi Nuša Stergar, ki je na tokratnem srečanju povedala, da je v Občini Prebold trenutno 255 občanov, starih 80 in več let. Od tega jih 35 živi v domovih za starejše v Preboldu in tudi v drugih domovih v Savinjski dolini in drugod. Njihove aktivistke jih vsako leto obiščejo zlasti v času božično-novoletnih praznikov. Najstarejša med njimi je skoraj 104-letna Fanika Raček iz Latkove vasi, ki je bila še pred časom aktivna članica preboldske krajevne organizacije RK. Med moškimi ni nobenega stoletnika, zastavo najstarejšega občana pa nosi Jože Flere iz Kaplje vasi, ki bo marca prihodnje leto praznoval 99. rojstni dan. Med najstarejšimi prisotnimi na srečanju pa je bila tokrat Marija Hribar, ki bo kmalu dopolnila 97 let. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Prebold in ljudski pevci Prijatelji 6 Še s harmonikarjem Stankom. Svoj delež k prijetnemu srečanju je dodal preboldski podžupan Marjan Golavšek, ki je ob tem postregel tudi z informacijami o delovanju občine in novih pridobitvah v tem in prihodnjem letu ter predsednici in vsem prostovoljkam, ki predano izpolnjujejo svoje poslanstvo, izrekel pohvalo tudi v imenu preboldskega župana Vinka Debelaka. D. Naraglav Srečanje starostnikov Krajevna skupnost Liboje je v dvorani DPD Svoboda Liboje v četrtek, 10. novembra, gostila krajane, stare 70 in več let. Tokratno srečanje je bilo že šestnajsto po vrsti, od 192 starostnikov pa se je srečanja udeležila četrtina vseh vabljenih, kar je nekoliko manj kot pretekla leta. Srečanje so z bogatim kulturnim programom popestrili glasbeni trio mladih Libojča-nov, otroci iz vrtca z vzgojiteljicama Bojano Baloh Ferčec in Anjo Podkrižnik ter učenci POŠ Liboje z mentorico Darjo Kovač. Ob koncu je zbrane zabaval glasbenik in humorist Miro Klinc, program pa je povezovala Jolanda Železnik. Starejšim krajankam in krajanom je zaželel prijetno druženje tudi predsednik Sveta zence srečanja. D. N. Prejšnji mesec so se na svojem letnem, zdaj že 56. družabnem srečanju zbrali veteranke in veterani Gasilske zveze Žalec. Prijetnega dogodka se je v Domu krajanov Tabor udeležilo 191 veterank in veteranov in nekaj vabljenih gostov. Srečanje vsako leto organizirata komisija za veterane GZ Žalec, ki jo vodi Janez Kokov-nik, in vodstvo GZ Žalec na čelu s predsednikom Edvardom Kuglerjem. Udeležence srečanja je pozdravila povezo-valka prireditve Sabina Sor-čan, strokovna sodelavka GZ Žalec, pregled aktivnosti veterank in veteranov GZ Žalec v preteklem letu pa je v svojem poročilu predstavil predsednik komisije za veterane Janez Kokovnik. Veterani so se med drugim udeležili gasilskih tekmovanj in tekmovanj s starimi brizgalnami, organizirali so posvet in piknik veteranov ter sodelovali na raznih gasilskih slovesnostih. Udeležence so pozdravili tudi gostje, ki so med drugim poudarili, da so lahko veteranke in veterani ponosni na dolgoletno delo in dosežene Dobitniki priznanj s predsednikom komisije (prvi z leve) in predsednikom GZ Žalec Edvardom Kuglerjem (prvi z desne) uspehe, saj so prispevali k velikemu ugledu gasilstva v dolini. Zahvalili so se tudi komisiji za veterane GZ Žalec in njenemu predsedniku Janezu Kokovniku, ki skrbi, da imajo veterani vse leto na razpolago dovolj aktivnosti za usposabljanje in druženje. Na srečanju so podelili plakete veterana za aktivno delo v gasilstvu. Iz rok predsednika GZ Žalec in predsednika komisije za veterane je plakete tokrat prejelo 17 dobitnikov. Tudi tokratno druženje je bogatil kulturni program, ki so ga pripravili učenci in učiteljice POŠ Tabor ter ljudske pevke Pevke treh vasi. Ob tej priložnosti so iz Gasilskega poveljstva Občine Polzela v Gasilsko poveljstvo Občine Braslovče slovesno predali prapor veteranov GZ Žalec. Z zahvalnimi besedami Občini Tabor in PGD Ojstriška vas Tabor za pomoč pri organizaciji srečanja ter s povabilom na druženje ob pogostitvi in klepetu pa je po-vezovalka sklenila uradni del srečanja. D. Naraglav Prijetno v kleti dvorca KS Liboje Uroš Feldin in ob tem izrazil veselje, da se lahko vsako leto sreča s krajani, ki so v preteklosti prispevali pomemben delež k razvoju kraja. Najstarejši krajanki na srečanju, 92-letni Mariji Ger-madnik, je izročil šopek rož, s priložnostnim darilom pa so razveselili tudi ostale udele- Krajevna organizacija Rdečega križa in KS Galicija sta drugo novembrsko soboto pripravili tradicionalno srečanje krajank in krajanov, starih nad 70 let. Ti so se letos zbrali in poveselili v kleti dvorca Hofrain, ki je bil zgrajen v 16. stoletju in je del Doma Nine Pokorn Grmovje. Srečanje so tudi tokrat popestrili z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Podružnične šole Trje pod vodstvom mentoric Romane Gajšek in Nade Jelen, pevski oktet Društva upokojencev Velika Pirešica - Galicija pod vodstvom pevovodja Janka Grobelnika in domači na-rodno-zabavni ansambel Trio stari znanci, ki ga sestavljajo Marjan Šartelj, Andrej Križan in Franci Banovšek. Slednji so za veselo razpoloženje skrbeli tudi po uradnem delu. Zbrane in goste, med katerimi so bili predsednica in sekre- Druženje v prostorih nekdanje kleti je bilo tudi tokrat zelo prijetno. tar OZ RK Žalec Pavla Artnik in Matjaž Črešnovar, predsednik KS Galicija Peter Vipavec ter župnik Janko Cigala, je pozdravila predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik. Povedala je, da živi v KS Galicija 219 krajanov, starih 70 in več let, med njimi je tudi devet 90-le-tnikov in starejših. Letos je med devetdesetletnike stopila Ivanka Šmarčan, ki je bila tudi naj- starejša udeleženka tokratnega srečanja, med moškimi pa je bil najstarejši udeleženec 88-letni Vladislav Gmajner. Starejše sta nagovorila tudi predsednik KS Peter Vipavc in predsednica Območnega združenja RK Žalec Pavla Artnik. Sledilo je prijetno druženje, ob glasbi tria Stari znanci pa so se nekateri tudi veselo zavrteli. D. Naraglav Starejši Vrbenčani na srečanju Del udeležencev srečanja, med njimi tudi najstarejša udeleženka Marija Germadnik V dvorani Doma krajanov Vrbje so se ob letošnjem krajevnem prazniku srečali krajani, ki so stari nad 65 let. Od 118 se jih je srečanja udeležila dobra polovica. To prijetno druženje, ki ga že 35 let organizira tamkajšnja krajevna skupnost, pripravljajo od leta 1981, ko je Vrbje postala samostojna krajevna skupnost v žalski občini. Udeležence letošnjega srečanja je v imenu KS Vrbje pozdravil predsednik Denis Herle in med drugim poudaril pomen vključevanja starejše generacije v družabno življenje in tudi pomen medgeneracij-skega sodelovanja. Za glasbeno razpoloženje so poskrbele Pevke treh vasi, skupina upokojencev domačega društva pa je pripravila skeč. T. Tavčar Praznik Krajevne skupnosti Vrbje so tudi letos praznovali s tradicionalnim druženjem starejših krajanov. PO DOLINI november 2016 15 Center varne vožnje odprl vrata Na tisoče cvetov iz krep papirja Več kot tisoč obiskovalcev je v soboto, 22. oktobra, na zabaven in poučen način v Centru varne vožnje na Vranskem, kjer so pripravili dan odprtih vrat, spoznavalo delo Avto-moto zveze Slovenije. »V AMZS po zatohlih dveh letih znova diši po zagnanosti in uspehu,« je v svojem pozdravnem nagovoru povedal predsednik AMZS Anton Breznik in s tem najavil drugačen pristop AMZS, kot smo ga bili vajeni prejšnja leta. Obiskovalci letošnjega dneva odprtih vrat so lahko od blizu spoznali in preskusili vse dejavnosti, storitve in izdelke, ki jih AMZS ponuja svojim članom in ostalim uporabnikom. Veliko zanimanja je požela predstavitev avto-moto športnikov, ki na razstavnem prostoru pred glavno stavbo centra varne vožnje niso razstavili le svojih tekmovalnih motorjev in gokartov, pač pa so se z njimi zapeljali po poligonu. Že tradicionalno je bila največja gneča pred različnimi postajami poligona za varno vožnjo, kjer so lahko obiskovalci sami preizkusili svoje znanje in spretnosti v vožnji z avtomobilom. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke, saj so zanje skrbele varuške, lahko pa so se preskusili tudi na kolesarskem poligonu, v vožnji z električnimi otroškimi avtomobili in otroškimi trial motorji. Otroke so zabavale tudi maskote AMZS Anja, Marko in mehanik Zdravko. S podelitvijo priznanj mehanikom ZŠAMS, ki so se odlično odrezali na evropskem tekmovanju mehanikov, so obiskovalci spoznali tudi delo fantov v tehničnih službah, ki Simulacija vodne ujme, ki bistveno vpliva na razmere na cesti Obiskovalci so lahko preizkusili svoje vozne spretnosti Avto-moto športniki so predstavili tekmovalne motorje in gokarte. so v času prireditve pokazali tudi nekaj trikov in zvijač pri skrbi za jeklene konjičke. T. T. Gorel dom krajanov Letošnja osrednja gasilska vaja Gasilskega poveljstva Občine Braslovče je potekala na Gomilskem. V njej je s sedmimi vozili za prevoz moštva in štirimi vozili za prevoz opreme in vode sodelovalo vseh sedem gasilskih društev. V vaji pa je sodelovalo 95 gasilcev. Vajo so izvajali po načrtu -elaboratu, ki ga je pripravil domači poveljnik PGD Gomilsko Boštjan Šalamon v sodelovanju s poveljnikom GPO Milanom Šoštaričem. Operativno taktična vaja je zajemala gašenje in reševanje ponesrečencev iz gorečega Doma krajanov Gomil-sko. Prav tako so gasilci položili dodatno napajanje požarne vode z »gasilsko verigo« za dobavo požarne vode iz reke Bol-ska v razdalji 600 m. V sklopu vaje so gasilci prikazali gašenje požara objekta z zunanjimi in notranjimi napadi. Prikazali so tudi postavitev lestve in gašenje z nje, veliko dela pa so ime- Z osrednje gasilske vaje na Gomilskem li z reševanjem ponesrečencev in nudenjem prve pomoči ter oživljanjem z AED. Na koncu so se pred domom krajanov zbrali vsi sodelujočih v vaji in prisluhnili njeni analizi. Gasilce so ob tej priložnosti pozdravili in podali kratko mnenje o izvedbi vaje župan Branimir Strojanšek, poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, regijski poveljnik Franci Ran- Na Vranskem so tretjo novembrsko soboto in nedeljo odprli 4. vseslovensko razstavo cvetja iz krep papirja, ki jo je pod pokroviteljstvom Občine Vransko pripravilo neformalno društvo Rož'ca. Športna dvorana Vrana Vransko se je v dveh dneh spremenila v cvetlični vrt, ki so ga krasili rože in aranžmaji iz več tisoč cvetov iz krep papirja. Skupaj se je predstavilo kar 120 izdelovalk in izdelovalcev rož iz raznih slovenskih krajev. Zbrane je nagovorila predsednica združenja Martina Felicijan in med drugim poudarila: »Združujejo nas veselje in ljubezen do ljudskega izročila in želja ohranjati kulturno dediščino.« Ob odprtju razstave so pripravili prijeten program, ki ga je povezovala Kristina Bogataj, sooblikovali pa ljudske pevke Korenina iz Tolmina, Folklorna skupina Sožitje iz Šentjur- Martina Felicijan (na desni) je najzaslužnejša za razstavo. ja, Etno skupina Sončnice z Ostrožnega in ljudske pevke Prosvetnega društva Janeza Tr-stenjaka iz Huma pri Ormožu. Razstavo je odprla direktorica Etnografskega muzeja Ljubljana Tanja Roženberger, ki je v svojem nagovoru poudarila, da izdelovalci papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanje preteklih generacij izdelovalk in izdelovalcev, to znanje pa tudi nadgrajujejo z lastno inovativnostjo in z zahtevami sodobnega tržišča. Izdelke na razstavi odlikujejo natančnost izdelave cvetov, oblikovno in barvno prilagajanje podobam naravnih cvetlic in tudi znanje o likovno estetskem oblikovanju cvetov v historično izpričane aranžmaje ob različnih priložnostih. Razstavo je blagoslovil domači župnik Jože Turinek. T. Tavčar Tekmovanje v spajanju sesalnega voda Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovlje je pripravilo tradicionalno tekmo v spajanju sesalnega voda. Tekme se je udeležilo osem moških in šest ženskih ekip. Vrstni red člani: 1. PGD Dre-šinja vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Rečica ob Savinji; članice: 1. Kapla - Pondor, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Drešinja vas itd. V moški kategoriji so boj za prehodni pokal znova dobili gasilci iz Drešinje vasi, in sicer že tretjič, tako da so v trajno last dobili tudi pokal, v ženski kategoriji pa je zmago prvič slavilo PGD Kapla - Pondor. T. T. Najboljši gasilci s pokali Gasilske vaje na območju GZ Prebold čigaj in predstavnik GZ Žalec Ivan Derča. Župan je v svojem nagovoru izrazil pozitivno presenečenje nad uspešno izvedeno in zelo kompleksno vajo, saj je bilo reševanje ponesrečencev s prikazom oživljanja z AED zelo obsežno. Zaveda se, da brez dobrih in kakovostnih vaj tudi ni uspešnega posredovanja pri pravih intervencijah. T. Tavčar Gasilci v mesecu požarne varnosti že po tradiciji izpeljejo najmanj tri večje gasilske vaje, ki so namenjene preverjanju in delovanju gasilskih društev ob raznih nesrečah in postopkih pri reševanju ob požarih in na splošno pri opravljanju prostovoljne gasilske službe. V osrednjo gasilsko vajo, ki so jo letos pripravili 22. oktobra na domačiji Stenovec, po domače pri Račk, v Sv. Lovrencu, so bila vključena vsa prostovoljna gasilska društva Gasilske zveze Prebold. Po predpostavki vaje je požar nastal zaradi iskrenja pri brušenju, ki so ga predhodno opravljali v garaži. Akcijo je vodil in koordiniral poveljnik PGD Sv. Lovrenc Marko Natek, ki nam je ob koncu povedal, da je pri tokratni vaji sodelovalo 75 gasilcev, med njimi tudi nekaj gasilk. Z osrednje gasilske vaje GZ Prebold na domačiji Stenovec Vajo so spremljali predsednik in poveljnik GZ Prebold Branko Verk in Darko Krajnc ter preboldski župan Vinko Debelak. Nekaj dni prej je potekala tudi vaja, ki jo skupaj organizirata PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in PGD Trbovlje mesto iz GZ Trbovlje, ki z intervencijami pokriva tudi področje Marije Reke in področje na meji s taborsko občino. Zadnjo od treh vaj, imenovano tudi Vaja treh vasi, saj jo vsako leto organizira eno od prostovoljnih gasilskih društev iz Šešč, Matk in Sv. Lovrenca, je zadnjo oktobrsko soboto na domačiji Brinarjevih v Sv. Lovrencu organiziralo PGD Sv. Lovrenc, z zanimanjem pa so si jo ogledali predstavniki GZ Prebold in drugi. D. Naraglav 16 november 2016 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Pika Nogavička in čarovnica Mirabela Na dvorišču preboldske kmečke tržnice so se v soboto, 29. oktobra, zbrali številni otroci, njihovi starši, babice in dedki ter drugi občani in uživali na zabavni turistič- ni prireditvi Noč čarovnic, ki jo vsako leto organizira Turistično društvo Prebold. Organizatorji so poskrbeli, da je bilo tudi tokrat prijetno toplo. Poleg drevesnih ognjev ni manjkalo toplih napitkov in drugih pijač, med katerimi je bil tudi poseben čarobni napitek. Poskrbeli pa so tudi za lačne želodce. Ponujali so slastne palačinke in pečeni ko- stanj, nekaj posebnega pa so bile navadne klobase, ki so si jih udeleženci lahko sami spe-kli nad žerjavico. Tokratna prireditev je bila res nekaj posebnega, še pose- bej pa so na svoj račun prišli otroci, ki sta jih zabavali Pika Nogavička in čarovnica Mi-rabela. Marsikdo od otrok se je preobrazil v čarovnico ali čarovnika, v okviru prireditve pa so poskrbeli za poslikavo obraza in pripravili posebne otroške delavnice. D. N. Pika Nogavička in čarovnica sta pričarali res pravo zabavo za otroke. Dvorišče kmečke tržnice v Preboldu je tudi letos okupirala množica otrok, staršev Ob vseh dobrotah je šel zelo v slast pečen kostanj. in drugih udeležencev. -v" Carabučijada in bučni zavitki S pesmijo v planine Zadnje oktobrsko sončno in toplo petkovo popoldne je na grajsko dvorišče gradu Komenda privabilo številne male čarovnice in čarovnike. Turistično društvo Občine Polzela je namreč v sodelovanju s TIC Polzela pripravilo že tretjo čarobučijado in festival bučnih zavitkov. V goste so povabili znano pevko Damjano Golavšek, ki je odlično animirala mlade in malo manj mlade obiskovalce. V delavnicah, ki so jih vodile učiteljice OŠ Polzela in vzgojiteljice iz vrtca, so otroci ustvarjali na temo »Halloween« in si izdelali razne čarovniške pripomočke. Istočasno je potekal tudi tretji festival bučnih zavitkov. Tričlanska komisija, ki ji je predsedoval kulinarični poznavalec Rudi Bosil, je ocenjevala 14 bučnih zavitkov. Razlike med ocenami so bile zelo majhne, a kljub temu je komisija odločila, da si najvišjo oceno zasluži zavitek Amalije Brinovec iz Braslovč, drugo najvišjo oceno so prisodili zavitku Osnovne šole Polzela, tretje mesto pa si je prislužila Brigita Kužnik iz Andraža. T. T. Komisija pri ocenjevanju Nastop Damjane Golavšek je na grad privabil številne mlade in tudi starejše. V Braslovčah glasbeni večeri V Domu kulture Braslovče so 18. novembra pričarali nepozaben glasbeni večer, drugi po vrsti v sklopu glasbenega abonmaja Večeri poezije zvezd. Večer v stilu kabareta, z glasbo izjemnega Iztoka Mlakarja v izvedbi odličnih interpretov, ki slišijo na ime Etno banda Poseben gušt, obiskovalcev ni pustil ravnodušnih. Večer, kavarniško obarvan, je bil poln smeha, duhovitih vložkov, »mlakarje-vske« ležernosti, prijeten, sproščen in zabaven. Prav takšen, ki nas je nasmejal do solz, je bil tudi prvi večer konec oktobra s članoma Aleš Plut in Tomaž Šuln, interpreta glasbe Iztoka Mlakarja glasbene zasedbe MI2. Nekateri obiskovalci so trdili, da je bil večer preigravanja, deklami- Prosvetno društvo Bra-slovče je v soboto v Domu kulture Braslovče pripravilo prireditev S pesmijo v planine. Na koncertu se je z gorni- škimi in s planinskih pesmimi predstavil Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče. V goste so povabili Mešani pevski zbor Tabor, s stand up in kantavtorskimi vložki pa je občinstvo nasmejal Uroš Kuz-man. Za igrivo povezovanje so poskrbeli učenci Osnovne šole Braslovče pod vodstvom Jane Presekar. T. T. Vesela jesen na Gomilskem V soboto, 12. novembra, so z zaključno prireditvijo Vesela jesen na Gomilskem sklenili vse dejavnosti, ki so potekale pod njenim naslovom. Dogodek je ob pomoči Krajevnega odbora Gomilsko in Občine Braslovče organiziralo Turistično društvo Go-milsko. Že tradicionalno so ta večer medse povabili starejše krajane in jih po uradnem delu povabili na druženje s pogostitvijo. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili predsednica TD Gomilsko Božena Kosu, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in predsednik KO Gomilsko Marjan Mak. Bogat Starejši krajani na druženju v dvorani kulturni program so soustvarjali učenci POŠ Gomilsko pod mentorstvom svojih učiteljic, Folklorna skupina Srajčke, ki jo vodita Maja Rojnik in Barbara Trogar, glasbenice Me-lanija Hadolin, Špela Pajer, Anja Šket in Nika Šlander, za malce humorja je poskrbela Olga Markovič, program pa je povezovala Nina Markovič Korent. Ob koncu prireditve so vse obiskovalce povabili na pogostitev v preddverje doma, kjer so lahko preizkusili srečo na srečelovu, ki so ga pripravile članice Društva podeželskih žena Trnava Gomilsko. T. T. ranja in interpretiranja skladb glasbene zasedbe MI2 boljši kot marsikateri stand up. T. T. Informacije: gsm: +386 40 222 800, mail: sergeja.hajnsek@gmail.com S&S, Sergeja Hajnšek, s.p.. Savinjska ulica 30, Šempeter _SaAtirUsAe/.daiittes.J NAPOVEDNIK OBČINA ŽALEC Četrtek, 1. december, ob 11. uri krasitev smrečic, učenci OŠ Šlandrov trg in Podeželska tržnica Vsak torek in čet.v dec. ob 17. uri angleščina za začetnike; Hiša Sadeži družbe Žalec. Petek, 2. december, ob 10. uri proslava MDI Žalec ob mednarodnemu dnevu invalidov; avla Doma II. slov. tabora Žalec. Petek, 2. december, ob 17. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, prižig lučk, predstava Škratka na delu, koncert pevke Alya; Šlandrov trg. Petek, 2. december, ob 20. uri 104. kavarniški večer, gostja Veronika Šoster; avla Doma II. slov. tabora Žalec; GLD Aletheia. Sobota, 3. dec., med 9. in 12. uro Ta veseli dan kulture; dan odprtih vrat Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Savinove hiše. Vsako soboto v decembru med 8. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec. Sobota, 3. dec., med 8. in 12. uro Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; TOD »Lipa« Gotovlje. Sobota, 3. december, ob 9. uri Paul Parin: razstava ob 100-letnici njegovega rojstva; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Sobota, 3. december, ob 16. uri Miklavžev pohod na Mrzlico; odhod izpred pisarne PD Žalec in odhod s parkirišča pod kmetijo Turnšek; PD Zabukovica. Sobota, 3. december, ob 19. uri Latino tamburica, Petrovi tamburaši, koncert; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Nedelja, 4. december, ob 15.30 miklavževanje pred POŠ Trje; TD Galicija. Nedelja, 4. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: adventni koncert Matjaža Jeršiča z gosti; Dvorec Novo Celje. Ponedeljek, 5. december, ob 16. uri Miklavžev pohod po Vrbju; TD Vrbje. Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; Osnovna šola Petrovče. Ponedeljek, 5. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, miklavževanje s TKD Levec in mlado pevko Leni Vozlič; koncert skupine Cheers Party Band; Šlandrov trg. Ponedeljek, 5. december, ob 18. uri Utrip domoznanstva: Športno rekreativno društvo Borut Gotovlje se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Ponedeljek, 5. december, ob 18.30 obhod Miklavža po Levcu; TKD Levec. Sreda, 7. december, ob 18. uri Digitalna knjižnica: brezplačni tečaj uporabe COBISS-a, E-knjig in podatkovnih zbirk; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Vsak čet. v dec. med 9. in 10. uro vaje za hrbtenico in jogijske asane; Hiša Sadeži družbe Žalec. Čet., 8. dec., ob 14.30 srečanje bralnega krožka v Bergmanivi vili; Društvo Zimzelen Četrtek, 8. december, ob 11. uri Varna hiša se predstavi; Hiša Sadeži družbe Žalec. Četrtek, 8. december, ob 17. uri Kakčeve dogodivščine (zgodba o kakcu), komedija; za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Četrtek, 8. december, ob 17. uri praznična ustvarjalnica, izdelovanje okraskov za smrečico; Krajevna knjižnica Petrovče. Četrtek, 8. december, ob 18. uri razstava Smisel in spomin -univerzalnost Cankarjevega sporočila; Lela B. Njatin; Savinov likovni salon. Petek, 9. december, ob 17. uri z dihanjem izboljšujem svoje zdravje; Hiša Sadeži družbe Žalec. Petek, 9. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, predstava O stari Zimi in njenih pomočnikih, nastop Ansambla Gozdnik; Šlandrov trg. Petek, 9. december, ob 20. uri Jonas, avtokomedija; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sobota, 10. december, ob 7. uri izlet v neznano; odhod izpred pisarne PD Žalec. Sobota, 10. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, predstava Zima je prima, nastop skupine Celjski Dixieland; Šlandrov trg. Nedelja, 11. december, ob 16. uri odprtje 13. razstave Jaslice Savinjske doline in blagoslov jaslic; Gasilski dom Drešinja vas; ogled razstave tudi 18. 12., 25. 12., 26. 12. in 1. 1. med 9. in 19. uro. Nedelja, 11. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: adventni koncert APZ Risto Savin; Dvorec Novo Celje. Ponedeljek, 12. december, ob 19.30 Večno mladi, komedija, SNG Maribor; za gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Torek, 13. december, ob 18. uri kuharska delavnica z društvom Zeliščarjev; Hiša Sadeži družbe Žalec. Torek, 13. december, ob 19.30 Večno mladi, komedija, SNG Maribor; za gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sreda, 14. december, ob 8. uri seniorji: Golava; odhod izpred pisarne PD Žalec. Sreda, 14. december, ob 18. uri Kako uresničiti svoje sanje, predavanje Tanje Vovk Petrovski; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Četrtek, 15. december, ob 8. uri v kraljestvo Kralja Matjaža; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Četrtek, 15. december, ob 17. uri božično-novoletna ustvarjalnica; Krajevna knjižnica Ponikva. Četrtek, 15. december, ob 19.30 ansambla Sekstakord in Lun'ca, gostja Lucija Cirovic; koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 16. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, otroška prireditev, Potujoča Božičkova pošta, žigosanje pisem otrok v poštni božični poslovalnici na Šlandrovem trgu 34, nadaljevanje prireditve na zunanjem odru na Šlandrovem trgu. Petek, 16. december, ob 19. uri božično-novoletni koncert godbe veteranov UTŽO Žalec; Glasbena šola Risto Savin Žalec. Petek, 16. december, MOJ KINO: 15.00 Vaiana (sinhronizirano), 17.00 Zapoj (sinhronizirano), 19.00 Božična žurka v pisarni, 20.30 Rogue One: Zgodba vojne zvezd - premiera; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sobota, 17. december, mladi planinci: »Gora«, eden od dobrih mož; PD Žalec. Sobota, 17. december, ob 16. uri tematska likovna delavnica z okrasitvijo zelenice v Levcu; TKD Levec. Sobota, 17. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, predstava Gusarsko gledališče kapitana Dade, nastop skupine Ars Groova; Šlandrov trg. Sobota, 17. december, ob 18.45 praznični koncert APZ Risto Savin; bazilika Matere božje Petrovče. Nedelja, 18. december, ob 9. uri 11. zimski pohod na Kamnik; odhod s parkirišča v Zahomu; PD Zabukovica. Nedelja, 18. december, ob 17. uri otroška gledališka predstava Pot k Miklavžu; Ukrajinsko gledališko društvo; Hmeljarski dom Petrovče; TD Petrovče. Nedelja, 18. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: adventni koncert ŽPZ Gotovlje; Dvorec Novo Celje. Nedelja, 18. december, ob 18. uri odprtje vaških jaslic (pri Juhart) v središču Levca; TKD Levec. Ponedeljek, 19. december, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje. Sreda, 21. december, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže. Sreda, 21. december, ob 19.30 božični koncert učiteljev GŠ Risto Savin Žalec; cerkev sv. Nikolaja v Žalcu. Petek, 23. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, prihod Božička in predstava Ho, ho, ho ... Božiček, to pa to ...; Šlandrov trg. Sobota, 24. december, ob 18. uri nočni pohod na Goro Oljko; odhod s parkirišča gostilne Jug; PD Zabukovica. Sobota, 24. december, ob 21. uri ogled jaslic na Sv. Jedrt s polnočnico; ogled tudi 25. in 26. 12. med 18. in 21. uro; TOD »Lipa« Gotovlje. Nedelja, 25. december, in ponedeljek, 26. december, med 15. in 18. uro Božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30 TD Šempeter, 031 645 937. Nedelja, 25. december, in ponedeljek, 26. december, med 15. in 18. uro razstava malih živali pred Jamo Pekel; SDGMŽ OŽ in TD Šempeter. Ponedeljek, 26. december, ob 7. uri pohod na Lisco; zborno mesto pri Kili Liboje; PD Liboje. Ponedeljek, 26. december, ob 7. uri Preko vrhov ob prazniku; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Ponedeljek, 26. decembra, ob 10. uri blagoslov konj pod Kozolcem v Galiciji; TD Galicija. Ponedeljek, 26. decembra, ob 19. uri božični koncert v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi; KD Ponikva. Ponedeljek, 26. december, ob 18. uri Matilda počak', komedija Špas teatra; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sreda, 28. december, ob 20. uri novoletni koncert Netopir; za izven; HNK Ivana Pl. Zajca, Reka; odhod iz Žalca ob 16. uri s parkirišča pri Domu II. slov. tabora Žalec. Petek, 30. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: praznični sejem, glasbeni nastop Godbe Zabukovica; Šlandrov trg. Petek, 30. december, ob 18. uri praznični december v Žalcu: predstava za otroke, Mojčin lepi svet II: Vsi tako drugačni, Plesna šola Spin; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sobota, 31. december, ob 11. uri praznični december v Žalcu: silvestrovanje za najmlajše: Mojca in prijatelji - Zimska pravljica, Plesna šola Spin; Šlandrov trg. Sobota, 31. december, ob 21. uri Staro za novo, silvestrska predstava, komedija, Tin Vodopivec in Boris Kobal; Dom II. slov. tabora Žalec. Sobota, 31. december, ob 22.30 silvestrovanje na prostem z ansamblom Lun'ca; Šlandrov trg. OBČINA BRASLOVČE Četrtek, 1. december, ob 16. uri pravljica Pismo Božičku in izdelovanje voščilnic; Gasilski dom Trnava. Četrtek, 1. december, ob 20. uri monokomedija Matjaža Javšnika Striptiz; Dom kulture Braslovče. Sobota, 3. december, Miklavžev pohod na Mrzlico; PD Dobrovlje Braslovče. Sobota, 3. december, med 8. in 12. uro Labirint šepeta ali kako so adventni čas preživljali naši dedki in babice; Občinska knjižnica Braslovče. Nedelja, 4. december, ob 17. uri prižig druge lučke na adventnem venčku z bruhalcem ognja Janijem Klasičem; Prosvetno društvo Braslovče. Sreda, 7. december, pohod na Šmarno goro (669 m); PD Dobrovlje Braslovče. Četrtek, 8. december, ob 16. uri pravljica V pričakovanju praznikov in izdelovanje jelenčkov; Gasilski dom Trnava. Nedelja, 11. december, ob 17. uri prižig tretje lučke na adventnem venčku z MePZ Marije Vnebovzete; Prosvetno društvo Braslovče. Četrtek, 15. december, ob 16. uri pravljica Božične potičke za vse s peko potičk; Gasilski dom Trnava. Sreda, 14. december, ob 17. uri 8. turnir v pospešenem šahu za otroke OŠ Savinjske doline (letnik 2000 in mlajši); večnamenski prostor OŠ Braslovče. Petek, 16. december, ob 20. uri Neisha, koncert; Dom kulture Braslovče. Nedelja, 18. december, ob 17. uri prižig četrte lučke na adventnem venčku z Oktetom 9; Prosvetno društvo Braslovče. Torek, 20. december, ob 17. uri pravljična ura in ustvarjalna delavnica Prazniki po pujsje; Občinska knjižnica Braslovče. Torek, 20. december, ob 18. uri otroška predstava Pujsje vragolije -zgodba o plesu, glasbi in ljubezni; Dom kulture Braslovče. Sreda, 21. december, ob 16.30 2. božično-novoletni ŠK Braslovče v pospešenem šahu; klubski prostori ŠK Braslovče (Braslovče 29). Sobota, 24., in ponedeljek, 26. december, ob 17. uri »Božična zgodba« pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Letušu; KD Letuš. Sobota, 24. december, k polnočnicam pri sv. Janezu in Pavlu na Dobrovljah; PD Dobrovlje Braslovče. Ponedeljek, 26. december, ob 11. uri žegnanje konj pri Domu krajanov Gomilsko; Konjeniško društvo Mustang. Ponedeljek, 26. december, ob 19. uri božično-novoletni večer s skupino M. J. A.V.; Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko. Petek, 30. december, ob 19. uri (pred)novoletni ples s skupino Zaka' pa ne; Dom kulture Braslovče. OBČINA PREBOLD Sobota, 3. december, od 8. ure dalje kmečka tržnica ter ustvarjalno in veselo v praznični december; Režajeva domačija. Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri miklavževanje; cerkev sv. Pavla Prebold; KD Antona Schwaba. november 2016 Ponedeljek, 5. in 19. december, ob 17. uri skupina za samopomoč; stara sejna soba Občine Prebold. Sreda, 7. december, ob 17. uri delavnica božično-novoletnih voščilnic; Občinska knjižnica Prebold. Petek, 9. december, pohod z baklami; PD Prebold. Petek, 9. december, koncert OŠ Prebold; športna dvorana. Sobota, 10. december, od 8. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija. Sobota, 10. december, Stari pisker Celje; KO ZB NOB Prebold. Nedelja, 11. december, Veseli december v Domu pod Reško planino; KD Marija Reka. Torek, 13. december, ob 18. uri odprtje prostorov GŠ Risto Savin Žalec v OŠ Prebold. Sobota, 17. dec., od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija. Sobota, 17. dec., med 9. in 12. uro božično-novoletna tržnica; kmetija Kač v Šeščah. Sobota, 17. dec., od 9. ure dalje 5. odprto prvenstvo Savinjske doline v namiznem tenisu; športna dvorana OŠ; NTK Partizan Prebold. Sobota, 17. december, ob 15. uri božična tržnica in prihod Božička z animacijo za najmlajše; Režajeva domačija; KUD Svoboda Prebold. Sobota, 17. december, ob 17. uri luč miru iz Betlehema v župnišču Prebold. Sobota, 17. december, Čez goro k očetu (večerni pohod); PD Prebold. Torek, 20. december, od 19. do 20. ure meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold. Torek, 20. december, ob 18. uri pravljična ura s Simono Ž. Repnik; Občinska knjižnica Prebold. Sreda, 21. december, pohod z lučko; Vrtec Prebold. Sreda, 21. december, ob 18.30 predstavitev knjige dr. Ivana Dolinarja Zgodovina Marije Reke; Občinska knjižnica Prebold. Sobota, 24. december, ob 23. uri Božična skrivnost: Najlepši letni čas je to ...; cerkev sv. Pavla Prebold; KD Anton Schwab. Sobota, 24. december, pohod z baklami; ŠD Marija Reka. Nedelja, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert; Pihalni orkester Prebold. Torek, 27. december, božični žur za predšolske in šolske otroke; Gasilski dom Matke; PGD Matke (kulturna sekcija). Sobota, 31. december, srečanje planincev na Golavi; PD Prebold. 18 november 2016 KULTURA _SaAMAii&be/. datine/S Le plesat me pelji! Likovniki na temo lovstva Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z žalsko območno izpostavo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravil zaključek folklorne sezone. Na državnem srečanju najboljših fol-klornikov pod naslovom Le plesat me pelji! je nastopilo sedem folklornih skupin in etno glasbena skupina makedonske manjšine Ilinden. Ob odprtju srečanja sta polno dvorano udeležencev nagovorila direktor JSKD mag. Igor Teršar in podžupan Občine Žalec Robert Čehovin. V nadaljevanju se je predstavilo 150 plesalk in plesalcev, s folklornim humorjem pa je prireditev popestril povezovalec programa Gregor Bu-dal. Plesalce je spremljala in ocenjevala strokovna žirija, ki je ob koncu prireditve dvema najboljšima podelila zlato pri- S folklornega festivala znanje s pohvalo. Za plesno izvedbo in koreografijo je zlato priznanje s pohvalo prejela AFS KUD Študent - Maribor, za najbolj prepričljivo uprizoritev v celoti pa FS Leščeček Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. V okviru državnega srečanja so potekali tudi seminarji na temo godcev, kostumov, maske, vokalne tehnike in gledališča, ki so jih izvajali odlični mentorji, med drugimi tudi Jasna Žitnik in gledališka režiserka Maja Gal Štromar. Tudi v letu 2017 naj bi bil zaključek folklornih prireditev ponovno v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. T. Tavčar Likovna sekcija KUD Svoboda Griže je drugi novembrski torek pod vodstvom Lidije Tamše organizirala enodnevno likovno delavnico s tematiko o lovstvu. Delavnico so organizirali v razstavno-prireditvenem prostoru tamkajšnjega kulturnega doma, udeležilo pa se je je 15 ljubiteljskih slikarjev iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline in tudi od drugod. Slikali so v različnih slikarskih tehnikah, delavnico pa je vodil Dragan Podovac, član likovnikov Rifnik Šentjur, prav tako ljubiteljski slikar. Z nasveti in tudi s praktičnim prikazom je pripomogel, da so udeleženci pridobili kar nekaj novega znanja, ki ga bodo lahko uporabili pri svojem na- Udeleženci likovne delavnice na temo lovstva daljnjem likovnem ustvarjanju. Pri organizaciji delavnice so z veseljem sodelovali tudi lovci LD Gozdnik Griže, ki so priskrbeli razstavne predmete divjadi in slikovni material. Kot je povedala Lidija Tamše, so tematsko delavnico organizirali z namenom, da z razstavo ob koncu tega meseca počastijo letošnjo 80-letnico delovanja LD Gozdnik Griže. D. N. Druga samostojna razstava Kljub bolezni ustvarja vedno več V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo še danes (30. novembra) na ogled razstava slikarskih del Branka-Martina Rupnika. Ob odprtju je številne obiskovalce pozdravila Lidija Ko-celi z ZKŠT Žalec, zbrane je nagovoril predsednik DPJZŠ Janez Hudej, o avtorju in njegovih delih pa je spregovorila Irena Kočevar. Branko-Martin Rupnik se je rodil leta 1941 v Bukovem nad Cerknim. Že v otroštvu ga je huda bolezen priklenila na invalidski voziček. Od doma je odšel v Zavod za invalidno mladino v Kamnik, kjer je končal osnovno šolo in se izučil za urarja. Vse bolj pa ga je začel privlačiti likovni svet, zato si je prosti čas krajšal s slikanjem in z izdelavo intarzij. Bolj se je posvetil likovnemu ustvarjanju, ko se je preselil na Ljubno ob Savinji, še zlasti pa po upokojitvi. V zadnjih letih je prejel več certifikatov kakovosti in priznanj na likovnem izboru Podobe teles A 1 i Avtor razstave Branko-Martin Rupnik ob eni za Zlato paleto, ki ga pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije. »V letih, ko bi pričakovali, da se bo Branko Rupnik delovno umiril, je izbruhnil kot vulkan in presenetil z vedno novimi likovnimi izviri,« je povedala Irena Kočevar. Rupnik je svojo ustvarjalnost večkrat predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji. V kulturnem programu ob odprtju sta sodelovali učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec, citrarki Klara Majcen in Maša Strmec pod mentorstvom profesorice Franje Kočnik. Svoje pesmi in pesmi Sebastjana Kamenika je brala Gordana Kitak, plesne točke na vozičku sta izvedli Nastija Fijolič in Sara Štirn, razstavo pa je odprl podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. T. Tavčar Na gradu Komenda na Polzeli so v petek, 4. novembra, odprli razstavo likovnih del ljubiteljske slikarke Lidije Tamše. To je njena druga samostojna razstava, prvo je leta 2014 pripravila v Grižah, kjer živi in ustvarja. Njena slikarska pot se je začela pred dvanajstimi leti, ko se je včlanila v likovno sekcijo Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Po upokojitvi, ko ji je ostalo več časa za umetniško sproščanje, za bogato likovno ustvarjanje, brez katerega si za zdaj ne predstavlja svojega življenja, je prevzela likovno sekcijo v Grižah, ki jo že pet let predano vodi in uživa ob lastnih uspehih in uspehih številnih prijateljev, ljubiteljskih slikarjev. Te je našla tudi na Polzeli, saj je prav zaradi ljubezni do slikanja postala članica polzelske likovne sekcije. Lidija najraje riše v naravi, poseben čar pa ji predstavlja slikanje na raznih gradovih. Zelo rada se udeležuje likovnih delavnic, sodelovala je tudi na ex temporih, vendar je ugotovila, da časovno omejeno sli- Lidija Tamše z moderatorko Olgo Markovič in članoma skupine Ubrane strune kanje ni zanjo. Za svoje ustvarjalno delo je leta 2015 prejela bronasti znak Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Lidija Tamše je rojena Ko-rošica, po očetu je Gorenjka, sicer pa Savinjčanka, ki ljubi to dolino. Na osnovno šolo jo vežejo zelo lepi spomini, še posebej na čudovito učiteljico likovnega pouka, akademsko slikarko Darinko Pavletič Lo- V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 26. novembra odprta razstava Podobe teles skozi intuitivno starodobno mišljenje Katje Oblak (kipi) in Valentina Omana (slike). Avtorja in razstavo je ob odprtju predstavila Alenka Domjan in med drugim poudarila: »Dela Valentina Omana in Katje Oblak se na pričujoči razstavi pomenljivo prepletejo. Dosežeta sine-stezijo vseh čutov: njune stvaritve niso berljive le vizualno, jih tudi slišimo in se skupaj z njimi lahko gibljemo. Uskladimo se s frekvenco živih meta form Katje Oblak, z njihovim utripanjem, da bi bila odzvok in sozvočje popolna. Njen solipsizem teles in subjektivni idealizem stopa v vnanji svet podobno kot Omanove naključne biomorfne forme s simboličnim nabojem. Njuna dela so plod subjektivne zavesti, oba sta Medija, ki potem prepustita stvaritve strukturi prostora-časa in posebni »gravitaciji«, ki jo podoživimo ob vpogledu ali potopitvi v takšno bivanjsko in ontološko izkušnjo ...« Katja Oblak iz Ljubljane je leta 2008 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer kiparstvo, in sicer pri profesorju Matjažu Počivavšku in docentu Jirju Kočici. Raziskovanje v polju kiparstva posveča telesu in percepciji telesa v (sodobnem) prostoru, ob čemer delno posega tudi na področje perfor-mansa (gib, butoh ples). Pogosto prostor za telo kiparsko izvede v papirju (iz mavčnih kalupov oz. odtisov vzdušij/pozicij/gest svojega telesa), včasih ga kleše v kamnu, blizu ji je tudi glina. Valentin Oman iz St. Stefan pri Beljaku je maturiral na Ma-rijanišču na Plešivcu, likovno izobrazbo pa si je pridobil na Akademiji za uporabno umetnost in specialki za slikarstvo pri prof. Hilde Schmid - Jesser na Dunaju in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pri profesorju Riku De-benjaku končal specialko za renčak. Pravi, da je morda prav zaradi nje vzljubila risanje. V osnovni šoli je bil likovni pouk poleg športne vzgoje njen najljubši predmet. Po osemletki je svojo pot želela nadaljevati v večjem mestu, Ljubljani ali Kranju, a so starši takrat razsodili, da še ni dovolj zrela, da odkoraka od doma v oddaljeno mesto. Svojo pot je tako nadaljevala v trgovskem poklicu. Odprtje razstave so s kulturnim programom pospremili recitatorka Sara Tamše, člana glasbene skupine Ubrane strune iz Griž Božo Trnovšek in Januš Grobelnik ter Olga Mar-kovič, ki je vodila program. Zbrane je pozdravila vodja likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec, razstavo pa je odprl predsednik KUD Polzela Marko Slokar. D. Naraglav Na dan odprtja razstave, avtorja Katja Oblak in Valentin Oman; Razstavo je odprla asistentka direktorice Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani Marjeta Malus (desno). grafiko. Čeprav Oman izhaja iz evropske figurativne tradicije, jo je presegel. Materijo obdeluje tako dolgo, da ostanejo le sledi; sledi nekega obstoja, sledi kultur, ki jih le slutimo. Razstavo je odprla asistentka direktorice Avstrijskega kulturnega foruma Marjeta Malus. T. Tavčar otni atelje Ursula ljševanje TREPALNIC, nega OBRAZA, oblikovanje TELESA NOVOST: podaljševanje in permanentno lakiranje NOHTOV Pokličite za termin: 070 369 660 Šlandrov trg 42, Žalec (nasproti vhoda v cerkev) Z veseljem vas pričakujemo! _SaAtirUsAe/.daiitte/A KULTURA november 2016 19 70 let knjižnice na Polzeli Jesen s slovenskimi skladatelji V Občinski knjižnici Polzela, ki domuje na gradu Komenda, je bilo v četrtek, 17. novembra, zelo slovesno. Praznovali so namreč 70 let neprekinjenega delovanja knjižnice na Polzeli. Danes je Občinska knjižnica Polzela enota Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Ob ustanovitvi leta 1946 se je imenovala Ljudska knjižnica OF, poslovala pa je v stavbi Krajevnega ljudskega odbora (stara občina) ob nedeljah po maši. Knjižničarja sta bila Jožefa Korber in Milan Ger-želj, vanjo je bilo včlanjenih 35 bralcev, knjižnični fond pa je štel 157 knjig. Od takrat do danes se je knjižnica kar nekajkrat preselila v druge prostore, zvrstilo pa se je tudi kar nekaj knjižničarjev. Trenutno zahaja v knjižnico okrog 900 aktivnih članov, knjižnični fond pa znaša več Med nagovorom direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik. kot 18 tisoč knjig. S spremembo časov, zahtev in potreb se je spreminjalo tudi ime knjižnice. Na slovesnosti so se sprehodili od začetka do danes, obiskovalce, ki so jubilej počastili s svojo prisotnostjo, pa je z besedami in ob pomoči fotografij popeljala skozi preteklost polzelske knjižnice Jolanda Železnik. Zapele so članice Vokalnega kvarteta Prav dobre (pd) 4, župan Jože Kužnik pa je v svojem nagovoru izrazil ponos, ker ima Občina Polzela tako prijetno knjižnico. Občinska knjižnica Polzela je virtualna knjižnica, kar pomeni, da so nekatere storitve na voljo 24 ur na dan. T. Tavčar Igra na citre in poje V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu se je na drugem abonmajskem ci-trarskem koncertu tretjo novembrsko nedeljo številnemu občinstvu predstavila Tanja Lončar, ki na svoji glasbeni poti združuje citre in petje. Sama prireja pesmi v »pop preobleko« in prav ta kombinacija predstavlja zanjo velik izziv. Tanja je študentka biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, glasba pa je sestavni del njenega življenja, saj že od malih nog prepeva in igra. Citer se je začela učiti pred štirinajstimi leti pri profesorju Petru Napre-tu v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Prejela je dve srebrni in dve zlati plaketi na slovenskih državnih tekmovanjih, na mednarodnem tekmovanju v Munchnu je leta 2008 dobila posebno nagrado za muzikalnost in leta 2010 najvišjo nagrado v svoji kategoriji. Že od malih nog prepeva; začela je v pevskem zboru Sonce pri Ireni Vrčkovnik, nadaljevala pa pri MPZ Fran Ko-run Koželjski in MeMPZ ŠC Velenje. Svoje pevsko znanje izpopolnjuje tudi s solo petjem pri Ireni Vrčkovnik in Nataši Nahtigal. Njeni nastopi se ne zaključijo na tekmovanjih, ampak sodeluje na številnih prireditvah, kot so dobrodelni Cecilija z gosti Pihalni orkester KGD Cecilija Polzela, ki deluje pod umetniškim vodstvom dirigenta Gašperja Smisla, je v mali telovadnici OŠ Polzela pripravil letni koncert. Glasbeni dogodek so popestrili solisti zbora in gostje, med njimi Mešani pevski zbor Oljka Polzela pod vodstvom Marka Slokarja in mlada vo-kalistka Maša Krajnc. MePZ je prav posebej za ta koncert pripravil in priredil pet skupnih skladb. Pihalni orkester Cecilija deluje od leta 2012 in šteje trenutno 30 članov. Njihov glasbeni program je raznolik, Pod tem naslovom je v petek, 18. novembra, v Hmeljarskem domu Petrovče potekal koncert MePZ A Cappella Petrovče. Glasbeni dogodek so s svojimi nastopi obogatili tudi gostje - mladi ansambel Grofje iz Celja, ki igra tako naro-dno-zabavno kot zabavno in plesno glasbo. Dogodek je bil nekaj posebnega, saj so pevci prišli na oder s svečkami v rokah, jih položili na rob odra, nato pa so se prižgale odrske luči in zbrane v dvorani sta nagovorila predstavnika zbora. Program tokratnega koncerta je občinstvo lahko uživalo ob skladbah skladateljev Damjana Močnika, Andreja Makorja, Mojmirja Se-peta, Vilija in Slavka Avsenika ter v priredbah Zorka Prelovca, Alda Kumerja in Tadeja Vidica. A Cappella na letnem koncertu Njihovi gostje, člani ansambla Grofje, pa so zaigrali viži Braneta Klavžarja in ansambla Pajdaši in se predstavili z lastnima vižama Roka Krajška. A Cappella je pod vodstvom zborovodje Mitja Vaupotiča še enkrat potrdil svojo kakovost med pevskimi zbori. Koncertu sta dala pomemben delež tudi njihova solista Andreja Jezernik in Aleš Loga, na klavirju pa je pevce spremljala Lara Opre-šnik. D. N. Otroško plesno gledališče gostovalo Citrarka Tanja Lončar koncerti, občinske proslave, televizijski in radijski nastopi, kavarniški večeri ter samostojni koncerti. T. Tavčar Člani Otroškega plesnega gledališča Braslovče, ki deluje pod okriljem Prosvetnega društva Braslovče, je 7. novembra gostovalo v Zrečah, kjer so plesalci z dvema ponovitvama plesne predstave Mijau navdušili zreške šolarje. Po premieri aprila letos v Braslovčah so se poleti uspešno predstavili v Muzeju novejše zgodovine Celje - Otroškem muzeju Hermanov brlog, gostovanje v zrečah pa je bilo velik izziv za mlade plesalce iz Braslovč, saj so se tokrat predstavili pred svojimi sovrstniki, učenci OŠ Zreče. Braslovški plesalci si želijo, da bi bilo tovrstnih gostovanj še več, saj na takšen način prido- Plesalci Plesnega gledališča Braslovče na odru v Zrečah bijo nove izkušnje in spoznanja, s katerimi lahko nadgrajujejo svoje plesno izražanje. Gosto- vanje je organizirala Ana Vovk Pezdir, umetniški vodja Plesnega gledališča Braslovče. T. T. Martinovanje z VS Draž in Klapo Atlant zajema glasbo najrazličnejših žanrov, od popa, rocka, plesne, filmske glasbe do koračnic. Redno se udeležujejo proslav in dogodkov v domačem kraju, glasbeniki pa se z veseljem odzovejo vabilu na gostovanje v drugih krajih in tujini. T. Tavčar Vokalna skupina Draž je 10. in 11. novembra v Andražu in na Polzeli skupaj s Klapo Atlant iz Dubrovnika pripravila Martinov koncert. Dvorano so obakrat napolnili do zadnjega kotička, obiskovalci pa so v prijetnem vzdušju in sproščenem vodenju »dubrovniške domačinke« Tanje Baletič (prej Cizej) prisluhnili tradicionalni in sodobni izvedbi klapskih pesmi. Člani VS Draž so se ob dobrem petju izkazali tudi kot dobri gostitelji, saj so gostom iz Dubrovnika predstavili tako kulinarične in vinske dobrote kot tudi vse kulturno-zgodo-vinske znamenitosti polzelske VS Draž in Klapa Atlant občine. Zadnji dan bivanja so pevci popestrili tudi tradicionalno martinovanje v Dobriču pri Župrlu, kjer so skupaj s krajani zapeli in se veselili pozno Člani VS Draž se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so prispevali svoj delež k temu nepozabnemu dogodku. T. T. Pogovori za letuškim mostom Člani Pihalnega orkestra Cecilija skupaj s pevci MePZ Oljka Kulturno društvo Letuš in Združenje Cultura Turistica so večere, posvečene ljudem v Letušu, njegovi zgodovini in spominom, poimenovali Po- govori za letuškim mostom. Gost prvega večera je bil Tone Dobnik, ki je skupaj z Bo-jano Planina ob starih fotografijah razkrival zgodbo o življe- nju in delu na kmetiji v Letušu. Z večeri, ki so polni novih spoznanj in lepih spominov, bodo nadaljevali prihodnje leto. T. T. v noč 20 november 201 ó SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Borci Sun kluba uspešni tudi jeseni Primož dvakratni državni prvak Člani braslovškega kluba Sun so v letošnjih jesenskih mesecih uspešno nastopili na več tekmovanjih po Sloveniji in tujini in si priborili vrsto medalj. Njihov trener in veteran Simon Jan pa je v kategoriji Master osvojil naslov evropskega prvaka. Na prvem jesenskem tekmovanju Moravia open na Češkem, ki je potekalo 24. in 25. septembra, se je v močni konkurenci najbolje odrezala Sabina Bec, ki je v borbah osvojila prvo mesto. Simon Zajec in Ema Mešič sta osvojila drugo mesto, Urh Černivšek in Marko Pečar pa sta pristala na tretjem mestu. Teden dni kasneje, na Ahac open turnirju v Šentjurju, ki je potekal 1. oktobra, je Sabina Bec v formah osvojila 1. in v borbah 2. mesto. Srebrno medaljo so v borbah osvojili tudi Jan Šketa, Simon Zajec in Eva Jan, s tretjimi mesti pa so klubskemu uspehu dodali svoj delež še Marko Pečar, Ana Jan, Ana Mešič in Ana Sajtl. Naslednje tekmovanje, SLO open 2016 v taekwondoju, je bilo med 22. in 23. oktobrom v Zrečah, kjer so prvo mesto v svojih kategorijah osvojili Ema Mešič, Ana Jan in Simon Zajec, s srebrno medaljo sta se okitili V Zagorju so se braslovški taekwondoisti skupaj s trenerjem Simonom Janom veselili prvih mest. Sabina Bec in Ana Mešič, z bronasto pa Dmitri Sanin, Klemen Stroj anšek, Eva Jan in Marko Pečar. Med 25. in 29. oktobrom je v Mariboru potekalo evropsko prvenstvo v kickboxingu, kjer sta reprezentančne barve branila tudi Sabina Bec in Simon Jan, oba v disciplini light contact. Sabina Bec je po prvem krogu in suvereni zmagi proti hrvaški predstavnici slavila, nato pa žal tesno izgubila v drugem krogu proti poljski predstavnici. Simon Jan, ki je nastopil v kategoriji Master, pa je po prostem prvem krogu v drugem premagal predstavnika Irske ter nato v finalu ugnal še nemškega pred- stavnika ter tako osvoji naslov evropskega prvaka. Prvo novembrsko soboto so se trije predstavniki bra-slovškega kluba udeležili tudi močnega kickboxing turnirja SLOVENIA OPEN v Zagorju ter v močni konkurenci odlično nastopili. Simon Zajec, Urh Černivšek in Ema Mešič so v svojih kategorijah odlično nastopili in se veselili prvih mest, Ema Mešič celo v dveh disciplinah, pointfightingu in light kontactu. Do konca leta tekmovalke in tekmovalce čaka še nekaj tekmovanj, o čemer bomo lahko poročali v naslednji številki Utripa. D. N. Uroš državni prvak Član Medobčinskega društva invalidov Žalec Uroš Herič je na državnem prvenstvu invalidov v namiznem tenisu predzadnjo oktobrsko nedeljo v Logatcu v kategoriji 9 in 10, v kateri tekmujejo invalidi, ki imajo poškodovane roke ali noge, osvojil prvo mesto in tako osvojil naslov državnega prvaka. Državnega prvenstva v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije - Parao-limpijski komite (ZŠIS-POK) in Namiznoteniškega kluba Logatec se je udeležilo 81 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so nastopili v 11 različnih tekmovalnih katego- rijah tako v moški kot v ženski konkurenci. Uroš Herič je začel namizni tenis igrati že v osnovni šoli. Po prometni nesreči pred 23 leti, ko so mu morali zaradi opeklin amputirati štiri prste na roki, pa je tenis postal njegova priljubljena rekreacija. »V namiznem tenisu uživam in mi je v veliko veselje, igram ga tako doma kot v klubu, kjer se dobivamo dvakrat na teden. Posebej ne treniram, ampak mi zadostuje rekreativno igranje. Sem pa vesel tega naslova in te zmage, saj je to tudi nekakšna potrditev mojega dosedanjega dela na tem področju,« je dejal Uroš Herič. Uroš Herič z zlato medaljo Njegovega uspeha se veselijo tudi v MDI Žalec. D. N. V ligi Vrtine Palir osem ekip V Krajevni skupnosti Griže se lahko pohvalijo s precejšnim številom uspešnih športnikov. Kar nekaj se jih ukvarja z borilnimi veščinami in med njimi je tudi Primož Drevenšek, dijak četrtega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki je na letošnjem 26. državnem prvenstvu v taekwondoju osvojil dvakratni naslov državnega prvaka in bil izbran tudi za najboljšega tekmovalca med člani. Primož Drevenšek se s ta-ekwondojem, borilno veščino, ki izhaja iz Koreje, ukvarja že deset let. Je član Športnega društva Slavko Šlander Celje, nekdanjega Karate kluba Slavko Šlander, ki velja za enega najuspešnejših športnih društev borilnih veščin v Sloveniji in tudi širše. Kot nam je povedal Primož, se je za taekwondo navdušil kot učenec Osnovne šole Griže. Enkrat so jih namreč iz Primož Drevenšek šole peljali na predstavitev kluba v dvorano Golovec. Nad prikazanim je bil zelo navdušen in kmalu se je včlanil v klub, danes pa je nosilec črnega pasu prve stopnje (I. dan). Že nekaj časa je član slovenske reprezentance in tekmuje na evropskih in svetovnih prvenstvih. Ponaša se s 3. mestom s svetovnega pokala na Jamajki leta 2014 in 5. mestom z evropskega prvenstva lani na Škotskem. Kot pravi, pa je zanj največje doživetje letošnje 26. državno prvenstvo, na katerem je med člani črni pas I. dan v formah osvojil zlato medaljo, prav tako med člani zlato v borbah v kategoriji do 57 kg. D. Naraglav Turnir mladih v Preboldu Preboldski ekipi sta navdušili z osvojenim prvim in drugim mestom. Košarkarski klub Prebold 2014 je prvi novembrski konec tedna pripravil že 4. mednarodni košarkarski turnir mladih, namenjen selekcijam igralcev od 11. do 17. leta sta- Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela je na gradu Komenda opravilo žreb za že 23. izvedbo Savinjske košarkarske lige Vrtine Palir. V letošnji ligi bo sodelovalo 8 ekip, ki se bodo v rednem delu in končnici borile za naslov prvaka. Sodelujoče ekipe: Vrtine Palir Polzela, Lev zavarovanja Žalec, EVB upravljanje.si, Body solution Žalec, Instalacije Ver-hovšek Šentjur, Mladi Polzela, River Kingz Celje in Brglez. com Polzela. Rednemu delu tekmovanja (7 krogov) bodo sledili trije krogi končnice, tako da bo prvak znan konec februarja 2017. Košarkarji bodo vse tekme igrali v športni dvorani na Polzeli, in sicer ob nedeljah od 8. do 12. ure, prvi krog pa je bil na sporedu 27. novembra. T. T. Rezultati 1. kroga: Dunkshop.si Celje : Vrtine Palir Polzela 71 : 96, EVB Upravljanje Ložnica : Veterani Polzela 85 : 59, Instalacije Verhovšek Šentjur : ŠD Body Sulation Žalec 70 : 61, Last Secord Shot Polzela : Lev zavarovanje Žalec 59 : 61. S prve tekme v ligi Vrtine Palir rosti. Na turnirju, ki je potekal pod geslom Košarka jutrišnjega dne se igra že danes, je igralo več kot 150 mladih košarkarjev in košarkaric iz Slovenije in Srbije. Poleg dveh domačih ekip so se na parketu preboldske osnovne šole prvi dan tekmovanja pomerile ekipe košarkarskih klubov Elektra Šoštanj, Šenčur in Slovenske Konjice ter selekcije kluba Plava zvezda iz Beograda. Slednja sta nastopila tudi z ženskima ekipama. Rezultati niso bili v ospredju, čeprav je bilo na tekmah zelo napeto vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Pokale za prva tri mesta so podelili v selekcijah U 11, U 15 in za dekleta. V kategoriji U 11 je bila zmagovalka turnirja ekipa KK Prebold, v ostalih kategorijah pa so bili zmagovalci mladi košarkarji beograjskega kluba Plava zvezda, ki so v kategoriji U 15 v finalu premagali drugo preboldsko ekipo, ki je sicer le za točko izpustila zmago. V podaljšku so namreč po izenačenju in nasprotnikovem prostem metu tekmo izgubili z rezultatom 67 : 68. Ob zaključku turnirja sta udeležence nagovorila preboldski podžupan Marjan Golavšek in predsednica KK Prebold 2014 Ksenija Rozman ter v nadaljevanju skupaj s sponzorji podelila pokale najboljšim in se zahvalila igralcem in občinstvu za lep košarkarski dan in navijanje. Košarkarsko obarvana je bila tudi nedelja. Med sabo so se pomerile selekcije KK Plava zvezda in KK Vojnik, turnir pa so zaključile deklice iz beograjskega kluba in celjskega ženskega kluba Athlete. 4. mednarodni košarkarski turnir mladih je v vseh pogledih zelo dobro uspel, organizatorji pa so z mislimi že pri naslednjem, toda še prej jih čaka organizacija vsakoletne športne prireditve Dan preboldske košarke. D. N. C)/. LU/up/ november 2016 21 ŠPORT Hopsi odlično Rokometašice večinoma zmagovale Po sedmem krogu lige Nova KBM so Hopsi s Polzele s petimi zmagami in dvema porazoma na četrtem mestu. V vodstvu je ekipa Krke s 14 točkami, 13 jih ima Zlatorog, po 12 točk pa Olimpija in Hopsi. S tabora Hopsov je prišla tudi novica, da so se Hopsi sporazumno razšli z Britancem Zakom Wellsom, na Polzelo pa prihaja novi igralec na položaju centra. Rumeno-modri dres bo v nadaljevanju sezone nosil 23-letni Američan Stephen Hurt. Uspešno pa Hopsi nastopajo tudi v pokalu Spar. V 2. tekmi 3. kroga so na Vranskem s 83 : 66 premagali ekipo Vrani Vransko. Trener Hopsov Boštjan Kuhar pa je na tem srečanju dal priložnost tudi manj izkušenim igralcem. T. Tavčar Jan Čebašek je proti Olimpiji dosegel kar 22 točk. Smučarska sejma ponovno uspešna Na razpolago je bilo okrog 500 kosov rabljene smučarske opreme. Zima je pred vrati, z njo pa smučarski sejmi. Tretji novembrski vikend so ga prir-pravili v Preboldu, minuli vikend pa v Žalcu. Smučarski klub Prebold je pripravil sejem rabljene smučarske opreme tretji novembrski vikend v mali telovadnici OŠ Prebold. Organizatorji na čelu s predsednikom Primožem Pančurjem so povedali, S smučarskega sejma v Žalcu Mlajše deklice A RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Tane Sutaj so začele z ligaškimi tekmami šele novembra. da je sejem letos obiskalo precej več ljudi kot pretekla leta. Posledično je bila tudi ponudba večja, saj je bilo na razpolago okoli 500 kosov rabljene smučarske opreme. Kar dve tretjini so je tudi prodali, največ povpraševanja pa je bilo po otroški smučarski opremi. Kot je povedal Primož Pančur, naj bi v prihodnje še povečali število otroških smuči in druge opreme, želijo pa si tudi na sejem privabiti trgovca z novo opremo. Smučarski klub Gozdnik Žalec pa je sejem rabljene in nove smučarske opreme pripravil minuli vikend v telovadnici UPI - ljudske univerze Žalec. Sejem je bil vse tri dni dobro obiskan. Opremo za zimske športe, predvsem otroško, pa je zamenjalo veliko lastnikov, tako da je bil organizator z obiskom in s sklenjenimi kupčijami zadovoljen. D. N., T. T. Tretje mesto V Ankaranu je v državni mladinski šahovski ligi nastopilo osem najboljših slovenskih ekip. Ekipa Žalca je že v 1. kolu poskrbela za presenečenje, saj je z 2 : 1 premagala lanskoletne državne prvake - ekipo Krke iz Novega mesta. V nadaljevanju so bili žalski šahisti boljši od Nove Gorice, Komende in Iga, izgubili pa so dvoboj s Ptujem in z Radensko in tako pred zadnjim kolom zasedli 3. mesto. V zadnjem krogu je sledil dvoboj z vodilno ekipo Maribora, ki so ga Žalčani dobili 2 : 1. Za žalsko ekipo so nastopili (na sliki): Filip Pavič (3/4), David Brinovec (5,5/7), Lovro Čeh Brežnik (2,5/7), manjka pa Leon Livaic (2/2). T. T. Žalske kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča so po šestih tekmah še nepremagane; vse igrajo tudi za mladinsko selekcijo partnerskega RK Nazarje. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec si je pod vodstvom Jerneja Gologranca konec oktobra v tekmi 6. kroga 1. ADRL v gosteh priigrala pomembno zmago proti ŽRK Celje Celjske mesnine in nato novembra še eno zmago in dva poraza. Trenutno je s petimi zmagami in štirimi porazi na 4. mestu lestvice 1. ADRL. Žalčanke so novembra v domači dvorani I. OŠ Žalec v 7. krogu z rezultatom 36 : 27 (19 : 9) slavile še proti ŽRK DP-Lo-gik Branik, potem pa zabeležile dva poraza, proti lanskim državnim prvakinjam in pod-prvakinjam in tudi letošnji vodeči ekipi na lestvici 1. ADRL. Najprej so v gosteh z rezultatom 26 : 22 (11 : 9) izgubile proti RK Zagorje, potem pa v domači dvorani tudi proti ŽRK Krim Mercator z rezultatom 27 : 41 (13 : 18). Žalska članska ekipa ima do 18. januarja, ko se bo v 10. krogu pomerila z ekipo Ž.U.R.D. Koper, sedaj tekmovalni premor, prva domača tekma pa bo šele 4. februarja z ekipo ŽRK Aklimat Ptuj. Krožna napadalka Katja Čerenjak pa se te dni mudi na reprezentančnih pripravah z žensko državno izbrano vrsto, ki se bo sredi decembra na Švedskem merila na evropskem prvenstvu. Zelo uspešno obdobje je za RK Zelene Doline Žalec pred- vsem v ligaškem delu mlajših selekcij. Kadetinje so pod vodstvom Aleša Filipčiča novembra zabeležile še dve dodatni zmagi proti ŽRK DP-Logik Branik doma s 33 : 17 (v polčasu 16 : 6) in proti ŽRK Celje Celjske mesnine v gosteh z 20 : 28 (polčas 8 : 13) in so v šestih tekmah doslej še nepremagane ter trenutno vodeče na lestvici vzhod. Starejše deklice A so pod vodstvom Jerneja Rantaha trenutno tretje na lestvici vzhod in so novembra dosegle tri zmage, in sicer v gosteh proti ŽRK Celje Celjske mesnine (18 : 27, polčas 7 : 16) in proti ŽRK Krka Novo mesto (19 : 20, polčas 11 : 9), doma pa proti ŽRK DP-Logik Branik (29 : 23, polčas 15 : 12). Mlajše deklice A in B, ki jih vodi Tana Sutaj, so novembra s tekmovanji šele začele. Prve so zabeležile dve zmagi doma, in sicer proti ŽRK Brežice (56 : 2, polčas 28: 1) in proti ŽRK Velenje (20 : 8, polčas 10 : 5), eno pa v gosteh proti ŽRK Maribor (8 : 35, polčas 4 : 18). Mlajše deklice B so zabeležile zmago proti ŽRK Velenje (22 : 17, polčas 17 : 11) in poraz v gosteh proti ŽRK Moškanjci-Gorišni-ca (25 : 19, polčas 13 : 8). Tudi ekipi, ki igrata pod okriljem RK Nazarje, sta imeli novembra soliden izkupiček. Mladinke so pod vodstvom Aleša Filipčiča s tesnim porazom, neodločenim izidom in zmago trenutno na lestvici vzhod četrte (takoj za vodečo ekipo Zagorja ob izenačenem številu zmag, neodločenih izidov in porazov ter ob slabši razliki v golih še z dvema ekipama). Starejše deklice A RK Nazarje, ki trenirajo pod vodstvom Danila Kovačiča, pa so si novembra priigrale dve zmagi in poraz in so trenutno na lestvici osme. L. K. ŠPORT NA KRATKO 1. DOL ženske 8. krog: Spodnja Savinjska Aliansa : Nova KBM Branik 0 : 3 (-18, -20, -19). 1. DOL moški 9. krog: SIP Šempeter : Calcit Volleyballa 0 : 3 (-22, -24, -21) 2. DOL moški 8. krog: Špan Brezovica : SD Braslovče 1 : 3 2. DOL ženske - vzhod: Kortman Sl. Gradec : Braslovče 1 : 3 3. DOL moški - vzhod: SIP Šempeter II. : Maribor II. 3 : 1 4. SKL moški - vzhod: Vrani Vransko : Vojnik 89 : 72 Medobčinska članska nogometna liga Golgelter: NK Žalec : NK Vojnik 5 : 0 T. T. www.skgozdnik.si SKI SERVIS Ročna in strojna obdelava smuči Inf.: Smučarski klub Gozdnik Žalec Aškerčeva 15 tel.: 051 631 170 03 710 01 71 22 november 2016 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI _SaAjlnis&e/. datine/S UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN V zadnji mesec v letu boste vstopili energično, polni načrtov in idej, kaj vse še morate storiti, preden bo v zadnjem dnevu leta odbila polnoč. Večje število planetov v ognjenih znamenjih vas bo podpiralo. Sonce v sorodnem znaku Strelca bo poskrbelo za dobro vitalnost in počutje. Z vsem pomembnejšim morate pohiteti do sredine meseca, kajti po 19. bo retrogradni Merkur marsikje mešal štrene. Uran, ki potuje po vašem znaku retrogradno že od zadnjih julijskih dni, se bo v zadnjih dneh leta obrnil direktno in tako omogočil boljše napredovanje z blokiranimi načrti. Zato dobro razmislite, kaj je za vas najpomembnejše, in usmerite vso energijo v dosego tega cilja. Čarobna smrečica BIK Prva polovica decembra bo odlična, da opravite zamujeno delo. Pri tem pohitite, saj bo kasneje zaradi položaja Merkurja to mnogo težje. Ta bo sicer v sorodnem znamenju, vendar bo v retrogradnem gibanju povzročal zastoje in zamude. Venera, vaša planetarna vladarica, vas bo v prvi tretjini meseca vidno polepšala in razvajala na vseh področjih. Ne ostajajte doma, aktivno se morate vključiti v dogajanja v svoji okolici in ugotovili boste, kako lepo je lahko življenje. 21. decembra boste dobili novega zaveznika v Soncu, ki bo vstopilo v sorodno znamenje Kozoroga in poskrbelo tudi za dobro počutje in lepo vitalnost. ♦ DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo 19. decembra nastopil retrogradno pot, zato morate do tega datuma opraviti vse pomembnejše, kar ste letos še nameravali. Ker vam bo Sonce v prvih treh tednih nasprotovalo, boste imeli velikokrat občutek, da okolica preveč zahteva od vas. Osredotočiti se boste morali na najpomembnejše, pri tem pa ne smete zanemariti pomembnost kakovostnih medosebnih odnosov. Še zlasti pazljivi bodite okoli 14., ko bo polna Luna v vašem znaku. Sicer veljajo za ta datum tudi ostali splošni previdnostni ukrepi! Venera bo od 7. dalje v sorodnem znamenju Vodnarja, kjer se bo do 19. nahajal tudi Mars, zato bo v ljubezni nenavadno in zelo zanimivo. RAK Polni pričakovanj boste vstopili v zadnji mesec leta in se na praznične dni pripravljali z vsem žarom. Ničesar ne boste prepustili naključju, saj boste želeli sebi drage ljudi resnično razveseliti in tudi razvajati. Pohitite z nakupom daril, začetek meseca bo za ta namen odlična izbira. Dela vam nikakor ne bo primanjkovalo, zato si morate čas skrbno razporediti, da ne bo trpelo vaše družabno življenje. Škoda bi bila, če se ne bi mogli odzvati vabilom, ki bodo kar deževala. Čas okoli 14. in 29. v mesecu preživite premišljeno, saj bo vaša vladarica Luna tvorila svoje mene in vas bo lahko mimogrede potegnila v svoj nemirni čustveni vrtiljak. ♦ LEV Sonce, vaš mogočni vladar, bo prve tri tedne potovalo v sorodnem ognjenem znamenju in vam dalo krila za uresničitev zastavljenih ciljev in želja. Mars, ki vam bo v tem obdobju nasprotoval, vam lahko občasno pona-gaja, saj bo vaša energija precej nihala. Dobro je, da se tega zavedate in se z vso močjo temu postavite po robu. Tako kot ostali boste tudi vi našli tisoč in en razlog, da se boste veselili prazničnih dni in jih preživeli prav prijetno. Potrudite se za uskladitev s partnerjem, saj sta lahko zaradi položaja Venere občasno vsak na svojem bregu. ♦ DEVICA Vaš vladar Merkur bo v zadnjem mesecu leta nastopil retrogradno gibanje. Zato je pomembno, da še pred 19. v mesecu uredite vse pomembnejše zadeve, kajti kasneje lahko pride do zamud in zapletov. Ne obremenjujte se preveč s podrobnostmi, saj vas bo tokrat omejeval čas, ki vam ga bo kronično primanjkovalo. Lahko boste prikrajšani za vse prijetne in sladke radosti druženja s prijatelji v prazničnih dneh, ki prihajajo. Bodite spontani, prepustite kaj tudi naključju, saj je življenje končno igra, v kateri ste glavni igralec prav vi. Vaš vstop v novo leto bo vesel, zato se z ničimer ne obremenjujte. TEHTNICA Čeprav ste v tem času ljubljenec zvezd prav vi, ne boste imeli občutka, da se vse odvija kot po maslu. Vaš perfekcionizem mora stopiti malo v ozadje, sicer boste porabili (pre)več časa in vsega ostalega. Z malce improvizacije bo tudi šlo, vi pa boste imeli več časa za stike z vašimi prijatelji, družino in ostalimi. Družabno življenje bo nudilo veliko priložnosti na različnih področjih, kar vam bo pisano na kožo. Zelo lepo se odraža tudi vpliv tujine. V ljubezenskih razmerjih bo zelo zanimivo, za samske tudi zelo nenavadno. ♦ ŠKORPIJON Prihaja zadnji mesec v letu, čas inventure, obračuna in postavljanja novih smernic. Vse našteto boste uspešno opravljali, vendar morate zaradi vpliva položaja Merkurja z vsem pohiteti do sredine meseca. Ugotavljali boste, da je bilo leto naporno, vendar tudi uspešno. Vaša motivacija ne bo prav nič manjša, prav obratno, zastavljeni visoki cilji vas bodo vodili tudi ob začetku novega leta. V zadnji tretjini decembra se boste sprostili in se znali resnično poveseliti v družbi vam prijetnih ljudi. Na čustvenem področju bo romantično, česar bo najbolj vesel prav vaš partner. Samski boste naravnost blesteli in pritegnili nase veliko občudujočih pogledov. ♦ STRELEC V prvih treh tednih bo vladavina pripadla vašemu znamenju, zato bo ta čas tradicionalno vaš, v katerem lahko pridejo do izraza vaše najboljše značajske lastnosti. Z vso močjo se boste lotevali vsega, kar še želite postoriti do konca leta. Bodite sistematični, saj bo čas vaš največji sovražnik, vsemu in vsem ne boste mogli vedno ustreči. Določite si prioritete in delujte po seznamu in sistemu, pa bo vse veliko bolj pregledno. Zaradi dela, ki ga boste postavljali v ospredje, pa je lahko v tem času vaše zasebno življenje nekoliko v ozadju. Poskrbite, da vaši najdražji ne bodo prikrajšani, in preživite tudi z njimi nepozabne praznične trenutke. ♦ KOZOROG V zadnjem mesecu leta bo večje število planetov v zemeljskih znakih, zato se boste v tem času počutili dobro. Znali boste izkoristiti vse, kar vam bo življenje v tem času ponudilo na pladnju, znali pa si boste tudi ustvariti svoje priložnosti. S trudom, pridnostjo ter prizadevnostjo, česar vam nikoli ne primanjkuje, boste tudi decembra naredili vse potrebno, da boste sproščeno pričakali praznične dni. Mlaj, ki bo tik pred koncem leta prav v vašem znaku, vas bo spodbudil k dodatnemu razmisleku o dolgoročnih ciljih za prihodnje leto. Vaš vstop v novo leto bo veličasten, odlično se boste imeli. ♦ VODNAR Uran, vaš planet vladar, se bo tik pred koncem leta končno obrnil v direktno smer. To bo vplivalo na konec določenih zastojev in v prihodnjem letu boste veliko lažje napredovali. Lepše novice si ob koncu leta ne bi mogli želeti. Mars v vašem znaku vas bo oborožil z veliko energije, zato boste z lahkoto kos vsemu, kar si boste zadali. Pazite le na smotrnost lastnih ciljev. V zadnjih dneh leta boste neverjetno čustveno in romantično razpoloženi in prav prijetno boste preživljali ta čas. Delite vse s svojimi najdražjimi, nikakor se ne umikajte na svoj samotni otok. Zdaj je čas za veselje in zabavo. ♦ RIBI Zadnjega meseca v letu se boste veselili in težko pričakovali praznične dni. Z dobro organizacijo boste uspešno opravili vse obveznosti. Tudi vi morate upoštevati gibanje Merkurja, da vas v drugi polovici meseca ne bo neprijetno presenetil. Z vsem pomembnejšim opravite do sredine decembra, kasneje bi bilo namreč veliko zapletov. Mars, ki bo 21. vstopil v vaš znak, bo vplival na vašo energijo. Imeli boste celo preveč energije, ki jo boste morali koristno porabiti. Preživljanje prazničnih dni bo v tem letu fizično zahtevnejše, odlično pa se boste počutili v naravi, na prostem in seveda v družbi ljudi, ki jih imate najraje. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Učenci II. OŠ Žalec so uprizorili igro Čarobna smrečica. V četrtek, 24. novembra, je II. OŠ Žalec odprla vrata za vse, ki so želeli videti in začutiti šolski utrip, spoznati delo učencev in zaposlenih na šoli. Povabilu se je odzvalo veliko število otrok, staršev, županov, podžupanov občin Spodnje Savinjske doline in ravnateljev šol. Učenci so za obiskovalce pripravili kulturni program, v katerem so se prepletale dramske, glasbene, pevske in plesne prvine. Povabljene so popeljali v decembrski čas in tako pričarali toplino, srčnost, prijaznost in mir, ki ga prinašajo prihajajoči prazniki. Odigrali so igrico z naslovom Čarobna smrečica, svojo čarobnost pa so dodali tudi učenci, ki so igrali na tolkala, pevski zbor in plesalci. Po končanem programu so se obiskovalci udeležili različnih delavnic, čarobne vile so za otroke pripravile sladka presenečenja, obiskovalci pa so se posladkali tudi s pecivom, ki je nastajalo pod pridnimi rokami učencev II. OŠ Žalec. Vsem je prijetno dopoldne prehitro minilo, ostali pa bodo lepi spomini na prijetno druženje. T. Tavčar Zlato za mlado likovnico Med nagrajenci 2. mednarodnega likovnega natečaja OTROŠKA GRAFIKA v organizaciji OŠ Prule, na katerega je prispelo skoraj 800 grafičnih listov, ki so jih izdelali osnovnošolski otroci iz Slovenije in petih tujih držav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Poljske in Latvije, so bili tudi učenci OŠ Griže. Laura Dolenc z OŠ Griže pa je za svojo grafiko prejela zlato plaketo. Natečaj je bil razpisan od 20. novembra 2015 do 31. maja 2016, sredi oktobra pa so ob njegovem zaključku pripravili odprtje 2. mednarodne likovne razstave OTROŠKA GRAFIKA, za katero je komisija izbrala 97 del, nato pa je sledil še ožji izbor za zlate in srebrne plakete ter praktične nagrade. Na natečaju je poleg zlate La-ure Dolenc sodelovalo še 14 učencev OŠ Griže pod mentorstvom Brede Bračko. Evelina Užmah, Tilen Metelko in Jaka Verdev z OŠ Griže pa so prejeli bronasto priznanje za kakovostno likovno delo. V okviru razstave so izdali tudi katalog nagrajenih del. L. K. Laura Dolenc z mentorico Odgovor na pismo Nerazumljivo dolgi postopki sojenja Z urada predsednika Vrhovnega sodišča RS sem dne 24. 10. 2016 dobila pojasnila, da je Pisma bralcev za obravnavo kršitev odvetniških dolžnosti pristojna Odvetniška zbornica Slovenije. Zato vsem oškodovancem, ki jih je zastopala v prejšnjem pismu omenjena odvetnica, svetujem, da se obrnejo na naslov: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana. Moj naslov in telefonsko številko vam bodo posredovali v uredništvu časopisa Utrip Savinjske doline. Darja Volk MLADI november 2016 23 v v v Glasbila za OŠ Petrovče in OŠ Šempeter Petrovški učenci so se razveselili bobnov. Tretja novembrska sreda je bila za OŠ Petrovče in OŠ Šempeter nekaj posebnega. Obiskal jih je namreč bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak - Soki, ki jim je v sklopu velike dobrodelne akcije »20 za 20« podaril kar nekaj glasbil. V Petrovčah so se razveselili kompleta bobnov in električne akustične kitare, v Šempetru pa dveh cajonov, bas kitare, električne akustične kitare in ojačevalca. Na obeh osnovnih šolah so pripravili ob tej priložnosti bogat kulturni program, s katerim so razveselili glavnega pobudnika tega projekta Soki-ja in tudi ostale akterje akcije, ki so se ob tem prepričali, da sta naključno izbrani šoli glasbeno res izjemni in učencem bodo podarjena glasbila prišla še kako prav. Sama ideja »20 za 20« se je pojavila ob Sokijevi 20-letnici glasbene kariere. Takrat je namreč želel pripraviti glasbeno--dobrodelni projekt, s katerim bi spodbudil zanimanje otrok za glasbo. Skupaj z 20 slovenskimi bandi (Big Foot Mamo, Siddharto, Čudežnimi polji, Vladom Kreslinom, Janom Plestenjakom , Alyo ...) je posnel 4-urni dokumentarni DVD, ki je na voljo za poljubno donacijo in katerega cilj je doseči čim večjo vsoto, s katero bi pomagali šolam do glasbene opreme. Dobrodelni akciji se je pridružil tudi Študentski klub Žalec. Zanje je zaslužen tudi Študentski klub Žalec, ki se je pridružil tej dobrodelni akciji. Skupna fotografija s Sokijem v Šempetru Organizatorji prireditve Žalska noč mladih so se namreč odločili, da bodo del sredstev od prodanih vstopnic porabili za nakup novih glasbil in jih podarili dvema lokalnima, naključno izbranima šolama. Srečni izbranki sta tako postali OŠ Šempeter in OŠ Petrovče. Vzdušje, ki je ta dan vladalo na obeh šolah, je bilo izjemno. Poleg Sokija, ki ni mogel pre-hvaliti kulturnega programa in vzdušja, so si prireditvi z vese- Mladina in gore Mladi planinci na eni izmed delavnic v telovadnici šole V soboto, 12. novembra, je potekalo eno izmed treh regijskih tekmovanj šolskega športnega tekmovanja Mladina in gore za osnovnošolce zadnje triade. Na tekmovanju, ki sta ga organizirala OŠ Griže in PD Zabukovica, je sodelovalo 21 ekip iz Podrav-ja, Pomurja, s Koroške in iz Savinjske doline, mladi pa so se med sabo pomerili v znanju, veščinah in izkušnjah s področja planinarjenja. Planinsko društvo Zabukovica in OŠ Griže sta zastopali dve ekipi mladih planincev. Učenci so reševali naloge iz splošnih planinskih vsebin planinske šole in drugih planinskih veščin. Tekmovanje so pospremili s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci domače šole, premierno so predstavili tudi film, ki so ga posneli na šoli in predstavlja njihovo učno pot Hrastje. Zbrane so med drugimi pozdravili ravnateljica OŠ Griže Marija Pavčnik, podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, predsednik domačega planinskega društva Srečko Čulk in predstavnica KS Griže Olga Markovič. V posameznih delavnicah pa so se mladi seznanili s potopisom, plezanjem in planinskimi gibalnimi igrami. Na 28. državno tekmovanje Mladina in gore, ki bo 21. januarja 2017 v Idriji, se je uvrstilo osem ekip, ki so na tokratnem tekmovanju dosegle od 68 do 90 točk. Zmagala je ekipa Slivniški svizci iz Slivnice pri Celju, med finaliste pa se je uspelo uvrstiti tudi ekipi Nepredvidljivi z OŠ Braslovče & PD Dobrovlje Braslovče, ki je zasedla sedmo mesto. Ostalim Savinjčanom, med njimi tudi domačinom, žal ni uspel preboj v finale, sta se pa PD Zabu-kovica in OŠ Griže izkazala kot zelo dobra organizatorja. D. N. ljem ogledali tudi predstavnika Študentskega kluba Žalec, podpredsednica Vesna Rehar in Tomaž Kozovinc, ter Soki- jeva sodelavka v projektu Simona Potočar. Navdušeni nad projektom in dogodkom pa so bili tudi ravnatelj OŠ Šempeter Uroš Vidmajer, ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar ter učitelji in seveda učenci. D. Naraglav Slovenski zajtrk z medom Čebelarji čebelarskih društev Griže, Šempeter in Go-tovlje so v okviru 10. tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi letos otrokom v vrtcih žalske občine podarili med, člani ČZ STD pa so obiskali tudi šole. Tako so čebelarji ponovno sodelovali v vseslovenskem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga izvajajo z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Pred zajtrkom so otroke v enotah VVZ Žalec, vključno Čebelar Rudi Anželj med predavanjem v vrtcu v Grižah z vrtci v Zabukovici in Grižah, obiskali svetovalka in specialistka za zdravo prehrano na Čebelarski zvezi Slovenije mag. Andreja Kandolf Borovšak, taj- nica Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline dr. Nevenka Cukjati, čebelarja Rudi Anžel iz ČD Griže in Jani Puckmeister iz ČD Polzela. T. T. Mednarodni projekt eTwinning Vrtec Vransko je v letošnjem šolskem letu vključen v mednarodni projekt Narava in umetnost skozi otroške oči. Z mednarodnimi projekti krepijo medkulturno zavest, podirajo stereotipe, povezane z drugimi narodi, spoznavajo druge jezike in načine življenja. V projektu sodelujejo z vrtce- ma na Slovaškem in Poljskem. Najprej so se otroci predstavili z imeni, nato pa so predstavili svoj kraj in vrtec. Oktobra so se seznanili s sliko nizozemskega slikarja Pieta Mondriana Red tree in skušali drevo tudi sami naslikati. Slike so jim uspele, saj so bili otroci ustvarjalni in inovativni. Vse tri države so oblikovale spletni album, v katerem so objavile izdelke otrok. Ob ogledu albuma so otroci opazovali slike otrok iz drugih držav in ugotavljali, da so različne in hkrati ustvarjalne in zanimive. To šolsko leto bodo spoznavali tudi umetniška dela slikarjev Gustava Klimta, Cla-uda Moneta in drugih. T. T. Delujemo preventivno Gasilci Gasilskega poveljstva Občine Vransko so ob mesecu požarne varnosti za učence od prvega do devetega razreda pripravili dan odprtih vrat. Učenci so si ogledali gasil- sko tehniko in se podučili, kako pravilno ravnati v primeru nastanka požara ali kakšne druge nevarnosti. Pogovarjali so se o klicu na številko 112, ob koncu pa so jim gasilci pokazali, kako z gasilnim aparatom pravilno pogasimo začetni požar in kako pogasimo razviti požar ter na koncu, kaj se zgodi, če poskusimo pregreto jedilno olje ohladiti z vodo. T. T. 24 november 2016 SAVINJSKE ZGODBE _SoAtlnis&e/. datine/S Lovec na tornade Ljudje se bolj kot slabega veselimo lepega vremena, ki tudi razpoloženjsko vpliva na nas. Za meteorologa in fotografa Marka Korošca pa je lepo vreme, čeprav ga ima tudi on zelo rad, skoraj preveč monotono. Že od nekdaj ga privlačijo razni ekstremni vremenski pojavi, od neviht in strel do snega in ledu, prava poslastica pa so tornadi, ki so zelo pogosti v Združenih državah Amerike. Tja se Marko kot lovec na nevihte in tornade poda vsako leto za tri ali štiri tedne. Doslej je bil tam že sedemkrat, tudi letos. Po zveznih državah prevozi v lovu za tornadi po navadi več kot 20, 30 tisoč kilometrov. Svoje dogodivščine je v sredo, 16. novembra, v pogovoru z novinarjem in moderatorjem na Radiu Slovenija Markom Rozmanom predstavil tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Marko Korošec, ki je zaposlen na DARSU kot skrbnik sistema za vremenske postaje, na katerih spremljajo in opozarjajo na nevarnosti zaradi vetra, burje, neviht, toče, poledice ..., velja za enega najboljših fotografov za fotografiranje ekstremnih vremenskih pojavov in še posebej tornadov. O tem priča tudi zmaga na fotografskem natečaju revije National Geographic Traveler. Žirijo je prepričal s fotografijo ogromnega nevihtnega oblaka v obliki NLP in v ostrem kontrastu s krajino, ki spominja na prizor iz ameriškega filma Dan neodvisnosti in tako je tudi poimenoval fotografijo. Za nagrado je prejel potovanje na Aljasko, kamor se je odpravil maja lani in doživel eno najbolj sončnih in toplih pomladi v zgodovini sicer hladne in snežne Aljaske. Poleg razburljivih doživetij v družbi znanstvenikov preučuje značilnosti tornadov in išče načine, kako bi preprečili ali vsaj omilili njihovo uničujoče divjanje. Biti lovec na tornade pa je zagotovo tudi zelo nevarno početje. In kaj o tem pravi Marko? »Res je, zato je zelo pomembno, da vsak trenutek natančno vem, kaj se okoli mene dogaja. Z leti sem z izkušnjami napredoval do te mere, da lahko pridem tornadom precej bliže, pa sem še vedno na varnem. Tornadi so, če zelo dobro razumeš dinamiko nevihtnih procesov, dokaj predvidljivi glede pomika, krepitve itd., a še vedno so to najbolj kaotičen del nevihte in so mogoča presenečenja. Položaj imam vedno popolnoma pod nadzorom, tudi izhodne poti ob morebitnih nenadnih spremembah poti tornada in podobno. Občasno se še vedno izkaže, da je še kako pomembno imeti "plan B" ob sebi.« Na vprašanje, ali si glede na dinamične podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, tornade obetamo tudi pri nas, pa je dejal: »Sicer je nemogoče napovedati, kje in kdaj se bodo tornadi zgodili, vendar se ti lahko pojavijo tudi pri nas. S podnebnimi spremembami oz. segrevanjem ozračja in morij je posledično tudi več energije, ki je ključna za razvoj močnih neviht in tornadov. Torej, več Nagrajena fotografija Dan neodvisnosti energije pomeni večjo intenziteto pojavov. Pijavice so običajen pojav, ki jih bo verjetno v prihodnje vedno več, ker nastanejo nad toplim morjem. Če se bo segrevanje ozračja res nadaljevalo, bomo deležni vedno močnejših pojavov, in to v vseh letnih časih; lahko tudi v takšni smeri, da bo vedno več nenadnih in neobičajnih dogodkov, kar se v zadnjih letih že nakazuje (nenavadno tople zime, večmesečne suše, pojav tornadov v naši okolici in tudi pri nas, rušilen žled leta 2014 ipd.). Skratka, bolj nenavadno, bolj dinamično in intenzivneje dogajanje vremena glede na prvi pogoj višje energije zaradi segrevanja ozračja.« V okviru potopisnega predavanja, na katerem je zbrane v knjižnici najprej pozdravila knjižničarka Karmen Kreže, so pripravili tudi razstavo fotografij tornadov in neviht, ki bo na ogled vse do 2. decembra. D. Naraglav Železna Veronika in Franc Majer Osem parov po pol stoletja znova "da" Redki so zakonski pari, ki slavijo 65-letnico poroke, tako imenovano železno poroko. Ta redek zakonski jubilej sta v soboto v krogu družine in prijateljev proslavila in potrdila 84-letna Veronika in 88-letni Franc Majer, doma s Pernove-ga v žalski občini. Veronika se je rodila v Pon-gracu v številni Zorkovi družini, odraščala je namreč v družbi štirih bratov in sestre. Kot mladenka se je z družino preselila v Kačji Dol, v kraj, kjer se je leta 1928 rodil Franc, ki je odraščal skupaj s tremi sestrami in z dvema bratoma. Dovolj je bilo priložnosti, da sta se Veronika in Franc spoznala, se zaljubila in pred 65 leti poročila. Družino sta začela ustvarjati na majhni kmetiji, ki je leta 1960 pogorela, nato pa so se leta l962 preselili na Pernovo. V zakonu so se jim rodili trije Veronika in Franc Majer sta praznovala 65 let skupnega življenja. otroci: sin Vlado, ki s svojo družino živi na domu, ter hčerki Majda in Melita. Zelo vesela pa sta družbe sedmih vnukov in petih pravnukov. Jubilanta sta se ob tej priložnosti zahvalila vsem svojim potomcem, oče Franc je posebno pozornost namenil snahi Brigiti, ki ga je po hudi bolezni pred letom dni ponovno prebudila v življenje. Sicer pa je družina tesno povezana, navajena živeti v spoštovanju, ljubezni in poštenih odnosih. Tega sta jih naučila slavljenca, za kar so jima vsi njuni zelo hvaležni. T. Tavčar Med ponovno zaobljubo zakonskih parov v polzelski župnijski cerkvi V polzelski župniji že kar nekaj let ob 21. novembru, godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, glasbe, zborovodij in organistov, proslavljajo tudi okrogle obletnice zakonskih zvez. Na letošnji Zlataporočenca Meta in Slavko Roter Slavko in Meta Roter iz Prekope pri Vranskem sta v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem v družbi sosedov in sorodnikov proslavila zlato poroko. Obredu, ki ga je opravil domači župnik Jože Turinek, je prisostvoval tudi biseromašnik Vlado Rutar. Meta se je rodila v družini Br-dnik s štirimi otroki. Bila je najstarejša in se je zelo mlada poročila s Slavkom, saj ju je ljubezen združila za vedno. Imela je tri brate, od katerih živi le še najmlajši Janko, druga dva sta umrla v prometni nesreči. Slavko se je rodil v družini s šestimi otroki, od katerih so štirje umrli, ima pa še sestro Ivanko. Meti in Slavku ni bilo vedno lahko, mnogo je bilo treba postoriti na kmetiji, ki jo je Slavko prevzel od staršev, in pridno delati. V zakonu sta se jima rodila sinova Iztok in Boštjan. Sreča bi bila popolna, če se ne bi leta 1991 sin Boštjan smrtno ponesrečil. Sin Iztok, ki je ostal na kmetiji, se je leta 1998 poročil z Jožico in imata tri otroke: Natašo, Manco in Vida, ki razveseljujejo ata in mamo. T. T. slovesnosti se je tretjo novembrsko soboto v župnijski cerkvi sv. Marjete zbralo 65 parov, med katerimi sta dva para praznovala 55 let skupnega življenja, in sicer zakonca Štefka in Ivan Žurki ter Marija in Jurij Slatinjek. Osem parov pa je proslavilo pol stoletja poročne zaobljube ali zlato poroko. Po pol stoletja so si znova dahnili »da« Jožefa in Marjan Sivec, Teodora in Mirko Stropnik, Ida in Ludvik Tavčer, Karolina in Maks Štadler, Alojzija in Franc Štor, Marta in Franci Uratnik, Terezija in Branko Železnik ter Ana in Anton Tavčar. Slavje so začeli s sv. mašo, med katero so zakonci obnovili zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli rdečo vrtnico, knjižico z naslovom Čestitke ob obletnici porok, voščilo in napotke, naj svojo zakonsko zvezo še naprej negujejo in naj vztrajajo v medsebojni ljubezni in naklonjenosti. Na slovesnosti so sodelovali vsi cerkveni zbori in skupine in s tem počastili tudi svojo za-vetnico sv. Cecilijo. Organisti, teh je v polzelski župniji kar trinajst, in zborovodje so ob tej priložnosti prejeli darilo, cerkveni slovesnosti pa je sledilo družabno srečanje. T. T. Zlatoporočenca Meta in Slavko Roter DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV _SaAtiriisAe/.daiitte/S SAVINJSKE ZGODBE november 2016 25 Veseli hmeljarji po 30 letih Koncert v počastitev 100. jubileja V Savinjski dolini je bil leta 1960 ustanovljen kvintet, ki je deloval najprej pod imenom Ansambel Slavka Štajnerja, ki so ga poimenovali po harmonikarju in vodji ansambla, po petih letih pa se je zasedba preimenovala v Vesele hmeljarje. Kvintet, ki jo je vodil Vili Ograjenšek je deloval vse do leta 1986, natanko po 30 letih pa so se člani ansambla letos ponovno zbrali zaradi sodelovanja v oddaji Slovenski pozdrav. Ob tem so posneli tudi video spot in izdali DVD z naslovom Dolina zelenega zlata. V prvem sestavu je poleg Jožeta Roglja prepevala Ivanka Kadenšek, ki jo je kmalu zamenjala Zinka Gluvič, kasnejša pevka Celjskega instrumentalnega kvinteta, člani ansambla pa so bili vodja in trobentar Vili Ograjenšek, klarinetist Alfonz Lesjak, baritonist in bas kitarist Ludvik Kos, kitarist Pavle Knez ter harmonikar Ivan Zalokar. Skladbe so ustvarjali sami, njihove gramofonske plošče, izdali so jih enajst, pa so se v tistih časih prodajale za med. Igrali so doma in v zamejstvu, mesec in pol tudi slovenskim izseljencem po Ameriki in Kanadi. Takrat sta bila člana ansambla tudi nova vokalista Alenka Če-šarek - Krnjak in Ivan Korošec, ki je igral tudi kitaro. Leta 1986 je zasedba, za mnoge veliko prezgodaj, prenehala delovati, nekateri člani pa so z igranjem nadaljevali v drugih sestavih, na primer Ludvik Kos in Vili Ograjenšek, ki sta danes člana ansambla Vitezi polk in valčkov. Na željo Vilija Ograjenška, ki je imel že dalj časa napisano skladbo z naslovom Dolina zelenega zlata, in zaradi sodelovanja v oddaji Slovenski pozdrav so se letos ponovno zbrali in tako smo jih lahko po 30 letih znova videli in slišali in prav za to priložnost se je iz Švice, kjer živi, vrnil harmonikar Ivan Za-lokar - Heini. Pri snemanju videospota in DVD-ja Dolina zelenega zlata so sodelovali vsi člani zadnjega sestava ansambla: avtor besedila in melodije Vili Ograjenšek, Al- fonz Lesjak, Ivan Zalokar, Ludvik Kos, Ivan Korošec in Alenka Češarek - Krnjak, videospot pa je v vlogi gostilničarja popestril Franci Podbrežnik. Kako se je ponovno snidenje dotaknilo Ivana Zalokarja, pa priča njegovo pismu po vrnitvi v Švico, v katerem je zapisal: »Nadvse sem hvaležen, da se je to zgodilo. S srcem smo živeli v glasbi in prijateljstvu. Ni se gledalo na uro, je čas ali ne, ko se je zdanilo, smo vedeli, da se je začel nov dan. Bil je nepopisni zagon duše, ki nam je rodil glasbene sadove. Veliko smo doživeli, najdražje plačilo nam je bila vedno publika. Imeli smo radi ljudi, pa kjer koli, v lepi domovini in na gostovanjih v Avstriji, Nemčiji, Švici, ZDA in Kanadi. Ob slovesu bi bili najraje ostali z njimi, a čakali so nas novi načrti. Srečni smo še danes, da smo prispevali en del v temelje lepe narodno-zabavne glasbe. Za vse pa smo hvaležni našemu kralju in avtorjema tovrstne glasbe, Slavku in Vilku Avseni-ku. Brez njiju tudi nas ne bi bilo ...« D. Naraglav MPZ Ponikva z zborovodjem Janezom Koleričem Del spota so posneli ob hmeljskem nasadu. Spomini na Himalajo V župnijski cerkvi sv. Pan-kracija na Ponikvi pri Žalcu je v soboto, 19. novembra, v počastitev 100-letnega jubileja Moškega pevskega zbora Ponikva oziroma v počastitev več kot stoletne pevske tradicije je tamkajšnje kulturno društvo pripravilo jubilejni koncert z naslovom Na Ponikvi več kot 100 let pojemo in igramo. S svojim obiskom je pevce počastil tudi minister za zamejce in Slovence po svetu Gorazd Žmavc. MPZ Ponikva je nastopil pod vodstvom pevovodje Janeza Koleriča, program pa sta obogatila še dva domača pevska sestava, in sicer Vokalna skupina ZaPet pod umetniškim vodstvom Matjaža Kača in Dekliška vokalna skupina Ponikva pod umetniškim vodstvom Karmen Zidar Kos. Pri- Preboldska knjižnica je bila v torek, 15. novembra, s sliko in z besedo v »objemu« najvišjega gorovja na svetu -Himalaje. O tem veličastnem gorovju je na tradicionalnem pogovornem večeru Na zofi v pogovoru z Markom Repni-kom govoril planinec in član PD Galicija Milan Vogrinc. Milan, ki sicer žr dolgo živi v Žalcu, a je od rojstva po duši in srcu Vrbenčan in je tudi predsednik Kulturnega društva Vrbje, je ob tem povedal, da je bila njegova velika želja že v otroštvu, od blizu videti Mont Everest, najvišjo goro na svetu. To so bile dolga leta pobožne želje, ko pa se mu je približeval abraham, je sklenil, da je zadnji čas, da to tudi uresniči. Z vso vnemo se je lotil priprav, pospešeno hodil v gore, tekal in skrbel za dobro telesno pripravljenost ter urejal vse potrebno za na pot pod vrhove Himalaje. Ta je vključevala tudi vzpon na enega njenih vrhov, Island Peak, ki sega v višino 6189 metrov in nudi spektakularne poglede na najvišje vrhove, kot so Everest, Lhotse, Makalu . Na 25-dnevni tako imenovani treking odpravi jih je spremljalo neverjetno lepo in sončno vreme. »V treh dneh smo si ogledali razne mestne znamenitosti (opičji tempelj, budistični tempelj ...). Peti dan se je začelo bolj zares iz Kat-manduja do Lukle in triurno hojo do Phakdinga (2500 m). V naslednjih dneh smo vsak dan hodili okrog 5 do 8 ur proti svojemu cilju. Sledili so vzponi za aklimatizacijo in deseti dan smo bili že na višini preko 5000 m. Trinajsti dan se je začel naš »napad« na goro Island Peack. Osvajali smo jo postopoma iz Dingboche (4350 m) do Cho-kunga (4700 m) in do baznega tabora (5070 m), kjer so se začele priprave za vrh. Petnajsti dan ob 2. uri zjutraj smo se podali proti vrhu. Do snega smo potrebovali štiri ure hoje. Tam smo si nadeli dereze in se navezali. Do vrha smo potrebovali še dve uri in pol. Naš cilj je bil dosežen, za nagrado nas je božalo lepo sončno vreme, pričakal pa nas je tudi prekrasen razgled, ki mi je poplačal vse dotedanje napore,« je med Milana Vogrinca je v preboldski knjižnici predstavila knjižničarka Lea Felicijan. drugim povedal Milan, nato pa je opisal tudi pot nazaj do Kat-manduja, kjer so si privoščili rafting po reki Trisul, zvečer pa so odšli v mesto na večerjo, kjer so se povsem naključno srečali z alpinistom Tomažem Humar-jem, ki je tisto leto opravil solo vzpon na srednji vrh Anapur-ne (8091 m). Tomaž Humar se je dve leti kasneje v Himalaji smrtno ponesrečil ob sestopu s 7227 metrov visoke gore Langtang Lirung. Po nekaj zapletih zaradi odpovedi leta in še enem dnevu, ki so ga preživeli v Katmandu-ju, so končno le poleteli proti reditev je vodila Elizabeta Kos, ki je postregla z bogato zgodovino zborovskega prepevanja in igranja na Ponikvi. Ta sega najmanj 140 let nazaj, v čas cecilijanskega gibanja, ki se je v slovenske dežele razširilo po letu 1877. Delovanje tamkajšnjega moškega pevskega zbora pa sega, če sodimo po najstarejšem materialnem viru, ovitku mape za notno gradivo drugega basista Lovra Kosa, v čas pred prvo svetovno vojno. Zbor je najprej vodil Franc Pečnik, sledil mu je Andrej Štacun in za njim Ivan Žerjav. Z manjšimi prekinitvami je deloval vse do začetka 90. let pod vodstvom Alojzije Tominšek. S prihodom zborovodkinje Mire Kodrun so zopet začeli z rednimi pevskimi vajami in delovanje zbora se je postavilo na trdnejše in strokovnejše temelje. Za Kodrunovo je zbor krajši čas vodila Anja Zakonj-šek Kranjc, od leta 2003 dalje pa ga zelo uspešno vodi Janez Kolerič. Pred zaključkom koncerta je zbrane nagovoril vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Marko Repnik in pevcem MPZ Ponikva podelil Gallusove značke in častno Gallusovo priznanje, ki ga je prejel Martin Kos. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili predsednica KD Ponikva Majda Vasle, domači župnik Anton Krašovec in predsednik ZKD Savinja Žalec Jože Meh, koncert pa so s pesmijo Kol'kor kapljic sklenili vsi trije pevski sestavi. D. Naraglav domu. Vmes se je zgodila še neprespana noč na tleh v New Delhiju, imeli so težave s kartami do Dubaja, kjer so morali 18 ur čakati na polet do Dunaja, nato pa jih je čakala še nekajurna vožnja z avtobusom do Celja. Deseto obletnico potovanja pa bo, če bo vse, kot načrtuje, prihodnje leto proslavil z obiskom Argentine in vzponom na najvišjo argentinsko in južnoameriško goro Aconcaguo, katere vrh sega kar 6961 m visoko nad morjem, obenem pa je to tudi najvišji vrh izven Himalaje. D. Naraglav Zgodovina petja na Ponikvi »Cecilijansko gibanje je s svojim delovanjem dvigalo izobrazbeno in izvajalsko raven slovenskih glasbenikov. V tem času so se na Ponikvi veselili pomembne pridobitve. Dušni pastir Franc Pirkovič je za župnijsko cerkev nabavil orgle. Župnijska kronika poroča, da je bil prvi organist na Ponikvi Johan Voh, po domače Pirc, iz zaselka Studence, ki je službo nastopil leta 1875. Od takrat lahko z gotovostjo govorimo, da je na Ponikvi obstajalo zborovsko petje. O drugem organistu vemo bistveno več. To je bil Franc Pečnik iz Go-tovelj, ki se je leta 1914 vselil v novo cerkveno hišo in poleg službe organista opravljal tudi službo cerkovnika. V njegovem času sta obstajala tako mešani kot tudi moški pevski sestav, ki je nekako predhodnik moškega pevskega zbora. Po njegovi smrti leta 1945 ga je nasledil Andrej Štucin, ki je izviral s Tolminskega. Delo zborovodje in organista je opravljal do sredine 60. let. Oba sta v času delovanja na Ponikvi pomembno vplivala na razvoj zborovskega petja. Pomembno vlogo pa so imeli tudi učitelji. Pri tem velja izpostaviti Antona Nerata, ki je leta 1909 kot 27-leten prevzel vodenje šole na Ponikvi. Bil je odličen glasbenik. Pri šolskih mašah je spremljal petje mladine na orglah. V tistem času je na Ponikvi služboval župnik Kunej, med njima je prišlo do spora in do prihoda župnika Goriška leta 1913 ni več prestopil cerkvenega praga. Takoj po prihodu je župnik Gorišek dal popraviti orgle in spodbudil tudi učitelja Nerata, da je ponovno začel igrati na orgle. Omenjeni pedagog je po drugi svetovni vojni v Laškem ustanovil glasbeno šolo in postal njen prvi ravnatelj. Posebno pozornost zasluži tudi učitelj Josip Križman, ki je deloval na Ponikvi skupaj z ženo Angelo v začetku 30. let. Rojen je bil v zavedni koroški družini v Podjuni na današnjem avstrijskem Koroškem. Na Ponikvi je vodil triglasni šolski pevski zbor. Prevzel je vodenje mešanega pevskega zbora, redno orglanje v cerkvi, vodil je tamburaški zbor in spodbudil ustanavljanje tamburaških sestavov po celi župniji. Bil je celo eden od ustanoviteljev gasilstva na Ponikvi in je postal prvi načelnik ponikovskih gasilcev,« je med drugim o zgodovini petja na Ponikvi povedala Elizabeta Kos. D. N. 26 november 2016 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S 800 let dominikancev v Sloveniji Dom na Bukovici v jubilejnem letu Udeleženci pri nastajanju filma Praznovanje ob visoki obletnici so zaključili minulo nedeljo s kantato Blažena med ženami s solistoma Andrejo Zakonjšek Krt in Primožem Krtom. V okviru 800-letnice slovenskih dominikancev so pripravili kar tri prireditve. Najprej so v petek, 18. decembra, v Petrovčah predstavili knjigi Sveti Dominik, prerok za današnji čas in Vrzite mreže in odrinite na globoko, živeti krst in birmo. Na predstavitvi pa so sodelovali celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, hrvaški dominikanski bogoslovci iz Zagreba, duhovnik Srečko Reher, slovenski bogoslovec Dejan Topalovic in pater Ivan Arzenšek, ki je prevedel knjigi. V soboto, 19. novembra, so slovenski dominikanci v počastitev 800. jubileja reda pridi-garj ev skup aj z brati hrvaške dominikanske province pripravili glasbeni in duhovni program ter premiero dokumentarnega filma o svetem Dominiku, ustanovitelju dominikanskega reda. Prireditve, ki je potekala v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, so se udeležili apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Ju-liusz Janusz, upokojeni nadškof v Mariboru msgr. dr. Marjan Turnšek, celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, provincial Ivan Arzenšek med nagovorom hrvaške dominikanske province Slavko Sliškovic, župan Občine Žalec Janko Kos ter bratje in sestre dominikanci. Glasbeni program sta oblikovali vokal-no-instrumentalni skupini Dominik iz Žalca in Darovi Duha iz Splita. Vrhunec večera je bila premiera filma Pridigar milost in učitelj resnice (Praedicator gratiae et doctor veritati), ki je prikazoval življenje in poslanstvo sv. Dominika, ki je navdušeno oznanjal evangelij ljudem svojega časa in verjel v ljubeč odnos cerkve do malega člove- Izteka se jubilejno leto doma na Bukovici, ki letos obeležuje 30-letnico svojega delovanja. Dom, ki stoji na jasi malo pod vrhom hriba Bukovica (568 m) nad Migojnicami in Zabu-kovico, je zgradilo Planinsko društvo Žalec, ki z njim tudi upravlja. Žalsko planinsko društvo je že leta 1973 pod vodstvom Ivana Jurharja in Ivana Mike-ka na Bukovici zgradilo leseno brunarico - zavetišče, kar pa ni bilo tako enostavno, saj so morali ves material znositi na vrh z lastnimi rokami. Na stari leseni koči je zdaj spominska plošča v spomin na čase pred II. svetovno vojno, ko so se na Bukovici sestajali skojevci in drugi napredni ljudje s tega območja. Leta 1980 je planinsko društvo zgradilo tovorno vlečnico od domačije Jevševar in nato še začasni električni priključek. Vitel z motorjem je žalskim planincem poklonil Peter Šprajc, kabel pa Rudnik Velenje. To jih je še bolj spodbudilo, da so kasneje uresničili večletno željo o gradnji prave planinske koče, za katero je projekt izdelal Franc Korent, izvedbeno obliko pa je prilagodila Štefka Kampuš. »Priprava zemljišča je terjala skoraj pet let, saj smo morali žive skale celo minirati. Z zidanjem smo začeli leta 1985 in sredi decembra smo uspeli uliti prvo ploščo, kar je bila izjemna delovna zmaga 25 prostovoljcev. Naslednje leto je bil planinski dom že pod streho in smo Dom na Bukovici je ponos žalskih planincev. ga začeli koristiti. Do dokončne ureditve je preteklo še pet prizadevnih let. Urediti smo morali vse prostore, sanitarije, točilni pult, kuhinjo, vso opremo, dva rezervoarja za vodo in končno trajno elektrifikacijo. Tudi to je bilo zelo naporno, saj poteka del elektrovoda po zraku, del pa po gozdnih tleh, za kar je bilo potrebno skopati kanal in položiti kabel. Težave so se pojavile tudi pri pridobivanju uporabnega dovoljenja. Odpiranju koče smo posvetili kar tri prireditve, slavnostno odprtje pa je bilo 27. aprila 1991 na dan OF. Danes to tradicionalno prireditev imenujemo Pomlad na Bukovici. Zelo smo bili veseli, srečni in ponosni, to je bila velika pridobitev za naše planinsko društvo in za vse planince in druge, ki že desetletja prihajajo na ta prijeten hrib, in to obvezno peš, saj drugače ne gre, kar je še toliko bolj zanimivo,« nam je povedal Janez Meglič in v nadaljevanju spregovoril tudi o delu in ljudeh, ki so pomagali uresničiti ta projekt. »Gradnja koče je bila zahtevna tudi zaradi težkega spravila gradbenega materiala, pri čemer so nam na pomoč priskočili podjetja in obrtniki in zlasti prostovoljci. V delo smo vložili več kot 50 tisoč ur prostovoljnega dela. Med najprizadevnej-šimi pa so bili trije gospodarji: Albin Štorman, Dušan Šemrov in Janko Tamše. Takoj za njimi tudi Florjan Šon, Lojze Cilen-šek, trije Oblaki - Matevž, Jelko in Tone, Bogdan Kučer, Dušan Šip, Peter Jevševar, Franc Deželak, Ivan Zupanc, Lenko Cilen-šek in še mnogo drugi. Nekaj je žal že pokojnih,« je še dejal Janez Meglič o obujanju spomina na gradnjo planinskega doma na Bukovici, ki je priljubljena izletniška točka mnogih poho-dnikov. D. Naraglav Starejši na srečanju ka. Režiser filma in scenarist je Dejan Mesarič, dominikanski semeniščnik iz Petrovč, v filmu pa je sodelovalo petdeset njegovih znancev in prijateljev in Dejan se jim je ob koncu zahvalil v imenu vseh dominikancev. 800-letnico ustanovitve reda so dominikanci zaključili v nedeljo, 27. novembra, s posebno kantato z naslovom Blažena med ženami, ki jo je v ta namen napisal dr. Jože Trošt, izvajali pa so jo pevski zbori žalske de-kanije s solistoma Andrejo Zakonjšek Krt in njenim možem Primožem. T. Tavčar Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno organizacijo Rdečega križa v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Polzela pripravilo srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Najprej je bila v župnijski cerkvi sv. Nikolaja sveta maša, ki jo je daroval župnik Jože Ko-vačec, nato pa so se zbrali na družabnem srečanju v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo. Od več kot sto povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Zbranim so spregovorili predsednik DU Andraž nad Polzelo Anton Mešič, predsednica KORK Mateja Borovnik in podžupan Utrinek s srečanja Občine Polzela Igor Pungar-tnik. Vsi so zbranim zaželeli še veliko zdravja in da bi se ob letu ponovno srečali. V kulturnem programu so nastopili učenke in učenci POŠ Andraž nad Polzelo, člana mladinske sekcije kulturnega društva sta se prestavila s skečem Obisk pri zdravniku, na frajtonarico je zaigral Žan Zabukovnik, na violino Iva Curkovič, ob koncu pa so starejše krajane razveselili Vaški godci. Ob živahnem klepetu se je srečanje zavleklo v pozno popoldne. T. Tavčar Petek, 9. december 2016, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si Četrtek, 15. 12. 2016, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambla SEKSTAKORD in LUN'CA, gostja LUCIJA ČIROVIČ NAGRADNA KRIŽANKA / INFORMACIJE november 2016 27 ADEPT: posvečenec LAJTA: podolgovat sod ENEZ: turško mesto DNIKA: kotanja IMAZA: skupina encimov BLOD: razuzdano življenje GAP: francosko mesto LOJK: gledališka igralka Marija Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke, objavljene v oktoberski številki Utripa: DOBROTE-PEKARNE-BRGLEZ-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-RAZSTAVA-ROŽ-IZ-KREP-PAPIRJA-VRANSKO. Izžrebani nagrajenci: 1. Štefanija Sikošek, Drešinja vas 31, Petrovče.; 2. Emilija Črnila, Dolenja vas 111, Prebold; 3. Eva Hočevar, Parižlje 23, Braslovče. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 12. 2016. RaziJojna agencija Savinja RaS Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2016 IAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za podukrep 3.1 - Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti v letu 2016 (Ur. 1. RS,70/16).Rok: do 28. 12.22016. Informacije: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. 5. Javni razpis za podukrep 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 (Ur.l. RS, 67/16,. Rok: do 1.7. 2017. Informacije: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. Zavod RS za zaposlovanje Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2017;http://www.ess.gov.si/. Ook: do 30. 4. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, 080 20 55. Javno povabilo delodajalcem zaizvedboprojekta vokviruprograma spodbujanja delovne in socialne vključenosti: Nova možnost; http://www.ess.gov.si/. Rok: do 30. 12. 2016. Informacije: kontaktm.oenter@ess.gov.si, 080 20 55. Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projektov v okviru programa »Usposabljanje na delovnem mestu - mladi« 2016/2017; http://www.ess.gov.si/. Rok: do 31. 5. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, 080 20 55. Ministrstvo za infrastrukturo Javnirazpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije za obdobje 2016 do 2020 (Ur. l. RS, 70/16). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 7. 6. 2018. Informacije: tomaz.svensek@gov.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na http:// www.ra-savinja.si/. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60,faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR. POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net. L J 28 november 2016 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SoAtlnis&e/. datine/S Na sejmu Brau Beviale v Nurnbergu 80 odstotkov manj pridelka Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije se je v času od 8. do 10. novembra že četrtič predstavilo na mednarodnem hmeljarsko pivovarskem sejmu, in sicer tokrat v Nurnbergu v Nemčiji, kjer so se predstavili razstavljavci s celega sveta s pivovarniško opremo, hmeljarski trgovci, razna hmeljarska združenja, pivo-varske družbe in posamezni pivovarji. Vitez hmeljarstva in hmeljarski starešina, ki je tudi predsednik društva hmeljarjev, Janez Oset je o udeležbi na sejmu in kaj ta pomeni za slovensko hmeljarstvo povedal: »Glavna nit je bila predstaviti naše klasične sorte hmelja in tudi križance v storžkih, da so obiskovalci lahko poduhali aromo in se prepričali o kakovosti teh sort hmelja. Na televizijskem ekranu smo prikazovali obdelavo hmelja na slovenskih hmeljarskih kmetijah, seznam vseh slovenskih hmeljarjev, predstavljali pa smo tudi našo Savinjsko dolino z novo fontano. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali našo predstavitev in promocijski material: zloženko društva hmeljarjev, turistično karto Savinjske doline, promocijski material ekomuzeja in IHPS. Za strokovne razlage sta poskrbela mladi raziskovalec na IHPS univ. dipl. inž. kemijske tehnologije Miha Ocvirk in diplomirani inženir agronomije Jernej Ribič. Dobro sta svoje poslanstvo opravljali aktualna princesa Eva Omladič in hmelj-ska princesa Ana Ribič, ki sta se dopolnjevali v vlogi princese in hostese za strežbo. Kar odgovorno nalogo do obiskovalcev društvene stojnice pa sva imela aktualni starešina Janez Serdo-ner in predsednik društva Janez Oset. Vsi skupaj smo s svojo strokovnostjo in z dolgoletnimi izkušnjami pripomogli k uspe- S slovenske stojnice na sejmu šni promociji slovenskega hmelja. Za naše sorte hmelja je bilo izredno zanimanje, predvsem je bila izpostavljena sorta aurora, ki ponovno pridobiva na ugledu. Imamo svoj tip hmelja, ki je poseben in svet nas ne jemlje več kot neko eksotično državico, ampak kot pravo hmeljarsko državo in ji priznavajo, da je peta v svetu po pridelanih količinah hmelja.« Na slovenskem sejemskem prostoru so goste postregli z domačimi salamami in s slovenskim kruhom, poskrbljeno pa je bilo tudi za pokušnjo specialnega in klasičnega piva Pivovarne Laško in piva dišav-nih križancev Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. »Posebej smo se zahvalili IHPS in direktorici, univ. dipl. inž. agronomije Martini Zupančič, za dobro sodelovanje in podporo, doc. dr. Andreji Čere-nak z IHPS za pripravo zloženke, ki so jo dobro sprejele tudi naše trgovske hiše s hmeljem, in za pripravo osnutka za platno, s katerim smo okrasili našo stojnico, ter za vse vzorce hmelja križancev. Zahvala gre tudi inženirju živilstva Janezu Ozimku z IHPS za dobro zvarjeno dišav-no pivo. /.../Povedati moram, da smo imeli veliko oporo in pomoč tudi na predstavništvu V teh hladnih jesenskih dneh je čas spravila sadnih sadik. Letos bodo na Sadjarstvu Mirosan pridelali okoli 250 tisoč sadnih sadik, namenjenih velikim sadjarjem in tudi tistim, ki se s sadjarstvom ukvarjajo ljubiteljsko. Tudi letos so ponudili razne novosti, po katerih kupci radi posegajo. Večje pridelovalce jabolk je, tako kot na Mirosanu, prizadela pozeba, kar vpliva tudi na manjšo prodajo sadik. Kot je povedal direktor Vlado Korber, je pozeba pri njih odnesla kar 80 odstotkov tržnega pridelka, tako da jim v prihodnje ne bo lahko. Ob normalni letini bi pridelali 5.500 ton jabolk, zdaj so jih le 1.100. »Od države še do zdaj nismo bili deležni nobene pomoči, če- Na Mirosanu so pripravili na tisoče sadik. prav se je o tem veliko govorilo,« nam je povedal Korber in dodal, da še vedno traja (že tri leta) blokada ruskega trga, kar vse vpliva na nižjo ceno jabolk v Evropi. Tudi zaradi tega je iz- voz nekoliko upadel in bodo v tem jesenskem obdobju izvozili le okoli 15 tisoč sadik, od tega največ v Avstrijo in na Nizozemsko. T. Tavčar Sulec in sulčelov v Sloveniji Predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Janez Oset za tuje sejme pri gospodu Urošu Dijnovskemu. Zahvalil bi se celotni ekipi, saj smo delovali kot enoten team in s tem prav gotovo naredili na številne obiskovalce našega prostora zelo dober vtis. Prepričan sem, da je s takšnimi predstavitvami potrebno nadaljevati, kajti s tem pomagamo sebi in tudi slovenski trgovini s hmeljem, saj nas vsak napredek dela bolj prepoznavne v svetu. Zahvalil bi se tudi tistim zvestim donatorjem, ki vedo, kaj pomeni hmeljarjem predstavitev na takšnem sejmu.« Naslednje leto jih čaka sejem v Munchnu, vabijo pa jih tudi na sejem v Italijo, ki ima 1000 malih pivovarn. T. Tavčar Vranski lovci v MSK Žalec V petek, 4. novembra, so v Občinski knjižnici Braslovče pod pokroviteljstvom Občine Braslovče predstavili knjigo Sulec in sulčelov v Sloveniji. Stane Omerzu je v knjigi zbral in uredil vse članke o sulcu od osvoboditve l. 1945 do osamosvojitve Slovenije l. 1991. Vsi prispevki odražajo miselnost, kulturo, načine ribolova in vzreje sulca pri nas v tem obdobju. Zbrano gradivo omogoča pregled in razmislek o lovu in o gospodarjenju s sulcem v prihodnje. O sulcu, ki je največja plemenita riba sladkih voda in največja želja vsakega športnega ribiča, so spregovorili župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, recenzent knjige dr. Boris Skalin in njen založnik ter urednik Stane Omerzu. Poudarili so, da sulec ni le trofeja, temveč velika dragocenost naše naravne in kulturne dediščine. Je kralj med sladkovodnimi ribami in prav Slovenija je srce njegovega kraljestva. Upravičeno smo lahko ponosni na bogastvo naših voda, a za to S predstavitve knjige o sulcu (z leve župan Branimir Strojanšek, dr. Boris Skalin in Stane Omerza) bogastvo je potrebno skrbeti in ga varovati. Predstavitev se je zaključila s podelitvijo knjig in priznanj vsem, ki so prispevali k nastanku knjige. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi grad Žovnek, nato pa so nadaljevali s pogostitvijo v preddverju Doma kulture Braslovče. Kralju med ribami, kot imenujejo sulca, so nazdravili številni člani Ribiške zveze Slovenije in gostje iz Srbije, med katerimi so bili tudi predstavniki srbske televizijske produkcijske hiše. T. Tavčar Sulec in Sulčelov v Sloveniji Likovna razstava o lovstvu Z desne Karmen Kreže, Slavko Košenina, Florjan Rojnik in Tanja Pilih Ena od trajnih nalog in odgovornosti lovcev je skrb, da so vrste divjadi in število v ravnovesju z bivalnimi in s prehranskimi možnostmi. Sonaravno gospodarjenje in varstvo divjadi je bilo vedno strokovno in etično vodilo lovcev, med drugim tudi Lovske družine Vransko, ki se je 7. novembra predstavila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Predsednik Lovske družine Vransko Florijan Rojnik in njen član Slavko Košenina sta v pogovoru s Karmen Kreže in Tanjo Pilih najprej predstavila delo lovske družine in njen zgodovinski razvoj. Sogovornika sta povedala, da so letos praznovali že 70. obletnico delovanja, na kar so zelo ponosni. Več smo izvedeli o delu lovcev, njihovem povezova- nju z ostalimi društvi in tudi z vrtci ter šolami. Predstavila sta zgodovino lova, pravno ureditev lova, lovske običaje in lovske trofeje. V knjižnici je bila na ogled tudi razstava o društvu. Pro-stoživeče živali so javna dobrina, zato je njihova ohrani- tev v nacionalnem interesu. Lovstvo je torej veliko več kot samo lov. Obsega tudi številne druge zelo pomembne dejavnosti, ki pomagajo krepiti zavest lovske in nelovske javnosti, da je lovstvo pomembno za naravo in družbo. T. T. V razstavno-prireditvenem prostoru KD Svoboda Griže so v petek, 18. novembra, odprli razstavo z lovsko tematiko, ki jo je tamkajšnja likovna sekcija pod vodstvom Lidije Tamše in v sodelovanju z likovnimi gosti posvetila 80-le-tnici Lovske družine Gozdnik Griže. Likovna dela so likovniki ustvarjali na enodnevni likovni delavnici dva tedna prej, s svojimi deli pa so presenetili marsikaterega udeleženca razstave, še posebej lovce. Razstavo je odprl predsednik LD Goz-dnik Griže Andrej Dreven-šek, zbrane pa sta nagovorili moderatorka prireditve Olga Markovič, ki je spregovorila o pomenu tematske razstave, in Lidija Tamše, ki je povzela njihovo ustvarjanje in se zahvalila lovcem za eksponate, po zgledu katerih so tokrat ustvarjali likovniki v Grižah. V kulturnem programu je s klavirsko harmoniko navdušil Jure Jordan Kozjak iz Šempetra. D. N. _Sa^UnisAe/. do£i*ie/\ INFORMACIJE / PO DOLINI november 2016 29 Deček s tatujem na srcu Povezani v ustvarjalnosti Deček s tatujem na srcu je naslov knjige domačina Simona Mičica iz Sv. Lovrenca. O knjigi, ki so jo v torek, 22. novembra, predstavili v preboldski knjižnici in je pravzaprav avtobiografska zgodba, je spregovoril avtor sam. V pogovoru, ki ga je vodila predsednica KD Svoboda Prebold Manja Holo-bar, je spregovoril o svojem življenju z veliko vzponov in padcev. Knjiga Deček s tatujem na srcu je drugačna od drugih knjig, je iskrena, neposredna, čustvena, zapletena ... Je knjiga, ki te spravi v jok. To je prvinska zgodba, ki je doslej ni napisal še nihče. Gre za zamolčano resnico, ki se je varno skrivala v srcu dečka, ki ni mogel odrasti. Sile spolne zlorabe, ki so se zgodile pred 35 leti, so ga omejevale in ovirale. Onemogočen mu je bil razvoj čustev, a zaradi tega je bilo razvito ogromno število prepričanj, navad in odvisnosti. Kot pravi, je namen te knjige, njegove resnične zgodbe, da se o spolnih zlorabah začne govoriti na glas, da se opogumi še kakšen moški in spregovori o svoji bolečini, ki ga ovira pri njegovem največjem namenu biti moški. Želi si, da spregovorijo vse žrtve spolne zlorabe, ki jih nihče ne sliši, ko nemo kričijo na pomoč. Ranjenih duš, ki jim je bila odvzeta osnovna pravica do razvoja čustev in s tem bistveno zmanjšanje priložnosti za ustvarjanje in kreiranje lastnega življenja, je preveč in zato je treba korenito poseči v to problematiko in ustaviti spolno nasilje kot vsa druga nasilja nad otroki. »Svoje življenje sem živel z masko na obrazu in sploh nisem prepoznal pravega namena obstoja na tem svetu. Trajalo je skoraj petintrideset let, da sem prišel do spoznanja, Simon je v preboldski knjižnici spregovoril o svojem življenju. katerih vrednot nisem uspel razviti in katerih sploh nisem prepoznal kot vrednote. Vse, prav vse, se je spremenilo tistega dne, ko sem spregovoril o svoji spolni zlorabi, ki sem jo doživljal kot otrok. Moj tatu na srcu, kot ga opisujem, je imel takšno moč, da sem bil za skrivnost pripravljen tvegati svoje življenje in svojo družino. Rane iz otroštva so krojile moj način življenja in me spravljale v beg ter v različne odvisnosti. Tlačil sem spomine in se že takrat, ko se je spolna zloraba zgodila prvič, odločil, da o tem ne bom z nikomer spregovoril. Kljub vsemu sem si uspel ustvariti svojo družino, na kar sem še posebej ponosen. Ob sebi imam čudovito žensko, ki me je spremljala vsa ta leta mojega trpljenja. Ni vedela, zakaj sem bil takšen, kot sem bil, a je globoko v sebi čutila, da sem dober človek. Bila je moja največja učiteljica ljubezni, za kar sem ji iskreno hvaležen. Šele ob njej sem uspel razviti največjo življenjsko vrednoto, ki ji pravimo ljubezen. Šele ob njej sem ljubezen prvikrat čutil v svojem srcu. Zmogel sem premagati sebe. Ne krivim se več, ne sramujem se svoje preteklosti in na življenje gledam optimistično. Premagal VEČNO MLADI Komedija, SNG Maribor Za gledališka abonmaja in izven 12. in 13.12. ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si sem zlo, ki je bilo v meni tako dolgo, da sem skoraj pozabil, kdo sem in kam grem. Z razkritjem resnice in s pomočjo neizmernega in ljubečega razumevanja žene sem se nekako osvobodil in hočem biti človek, mož in oče v pravem pomenu besede. Ob tem sva si z ženo, s katero sva skupaj že 22 let, zadala nalogo, da pomagava premagovati travme iz otroštva tudi drugim.« Tokratni večer v preboldski knjižnici je bil poln čustev, ki so se dotaknila slehernega udeleženca, saj je avtor o svojem življenju, ki sta ga dušila travma iz otroštva in alkoholizem, govoril še kako prepričljivo. V nastajanju je že nova knjiga, ki je nekakšno nadaljevanje Dečka s tatujem na srcu, v kateri pa bo dečka zamenjal odrasel mož s pogledom na tovrstno družinsko nasilje. D. Naraglav V počastitev 110-letnice Osnovne šole Polzela so v sredo, 23. novembra, v prostorih šole odprli razstavo in odkrili mozaik pod skupnim naslovom Povezani v ustvarjalnosti. V mali galeriji šole se z grafikami predstavljajo nekdanja učenka, akademska slikarka Klavdija Zupanc, in učenci, ki so pod njenim mentorstvom na kulturnem dnevu ob Tednu otroka ustvarjali v tehniki linorez v kombinaciji z drugimi tehnikami. Dela so posvetili simbolom šole in svetovnemu dnevu varstva živali, učenci pa so umetnico obiskali tudi v ateljeju. O umetnici je na odprtju razstave spregovorila njena nekdanja razredničarka in učiteljica likovne umetnosti Regina Mratinkovič, razstavo pa sta odprli ravnateljica šole Bernardka Sopčič in slikarka Klavdija Zupanc in bo na ogled do konca decembra. V drugem delu kulturnega dogodka so v prostorih prenovljene jedilnice ravnateljica šole mag. Bernardka Sopčič in župan Občine Polzela Jože Kužnik skupaj s snovalko mozaika, likovno pedagoginjo Regino Mratinkovič, in predstavnico učencev Hano Bre-zovnik svečano odkrili mozaik. Reliefni mozaik sestavljajo glinasti reliefi in kipi učencev več generacij. Obdan je z nizom skupinskih reliefov, ki so jih v prazničnem letu ustvarjali vsi učenci šole in POŠ Andraž. V njem so upodobljeni številni motivi iz narave in simboli šole, kot so vetrokaz, odprta dlan, sonce . V osrednjem delu prevladujejo simboli slovenstva: knežji kamen, Trubar, Prešeren, sejalec, lipicanec . , nad njimi se vzpenja drevo življenja, nad katerim sije krilato doline/} Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Regina Martinkovič ob reliefu sonce, na njegova krila pa se je povzpel otrok, ki s srčnostjo gleda na svet pred seboj. V kulturnem programu sta sodelovali učenki polzelske osnovne šole in Glasbene šole Cecilija, flavtistki Hana Bre-zovnik in Veronika Vasle. Ravnateljica šole Bernardka Sopčič je v govoru med drugim poudarila, da so v letu, ko praznujejo 110-letnico šole, postali tudi kulturna šola v veliki meri tudi zaradi uspešnega dela na likovnem področju. Razstava in odkritje mozaika to le še dodatno potrjujeta. T. Tavčar MALI OGLASI NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 KLASIČNA IN ŠPORTNA MASAŽA. Rezervirajte si termin na 041 254 640. Moja masaža, Gregor Jeram, s. p., Prebold. POUČEVANJE KLARINETA, SAKSOFONA IN BLOKFLAVTE. Info.: 041 587 331 PRODAM DOMAČA OREHOVA JEDRCA. Info.: 041 860 066 MOJKIN NO 16. december Dom II. slovenskega tabora Žalec Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka Moana ob 15.00 Za Sin ob 17.00 Božična žurka v pisarni Office Christmas Party ob 19.00 JM Rogue one: Zgodba vojne zvezd Rogue one: A Star Wars Storv_ * ~ rpRE^Jis k.Hk. iJ i * - T* zkSt www.mojkino.si Vstopnice v predprodaji na mojkino.si ali na blagajni pred dvorano. 30 november 2016 KRONIKA / INFORMACIJE _SoAtlnis&e/. datine/S Ne iščite me v službi ali pri delu doma, sedaj sem kot zvezda, ki vas gledam z neba. ZAHVALA V cvetu življenja je v 46. letu odšel naš ljubi MARJAN JELEN iz Dolenje vasi pri Preboldu (7. 11. 1970-13. 10. 2016) Po lažji poškodbi je zapustil ta kruti in krivični svet v Splošni bolnišnici Celje. Bil je ljubeč in nenadomestljiv mož, ati, sin, brat in stric. Njegov miren in tih značaj je bil znan vsem v službi, sosedom, znancem in sorodnikom. Ob teh težkih trenutkih so nas tolažili številni sosedje, sodelavci in sorodniki. Posebno zahvalo izrekamo njegovemu podjetju Odelo s sodelavci za čustveno in finančno pomoč. Prat tako se zahvaljujemo ŠC Celje in Osnovni šoli Prebold ter PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Zahvaljujemo se tudi obširnemu pogrebnemu sprevodu iz Savinjske, Gorišnice in Križevcev. Zahvala gre tudi spoštljivemu obredu g. župnika Damjana Ratajca ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste se dotaknili naših čustev ter darovali prispevke, sveče, cvetje in za svete maše. Neutolažljivi: ljubeča žena Daniela, njegova ljubeča sončka Luka in Lucija, brat Bojan z družino, njegova mamica in ati, ki te praznine ne bosta nikoli dojela, ter ostalo sorodstvo. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. V SPOMIN FRANCIJU FLAJSU 7. november, tako žalosten in prazen že deseti! Vedno s teboj vsi tvoji Z VERDNIK MIRKO. DOC+JPG »V boleči praznini » V boleči praznini živijo hvaležni spomini...« ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil ljubljeni mož, oče in dedi MIRKO VERDNIK iz Migojnic 17 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in sredstva za obnovo župnijske cerkve. Hvala gospodu župniku Planincu za opravljen obred, pevcem in govorniku Kvarteta Idila, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem, ki ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti do groba, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORANA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte. Moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta in dedija IVANA VODOVNIKA - JANKA Glavni trg 49, Polzela (15. 11. 1950-24. 10. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečene besede tolažbe, pomoč, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana, pevcem in gospodu župniku. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: vsi njegovi Zaman čakamo te mi, zaman pogled v dolino nam strmi. Vse je tiho, vse je mirno, bolečina peče in skeli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in svaka IVANA LEBRA iz Matk (9. 10. 1942-20. 10. 2016) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečene in napisane izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremil na zadnjo pot, darovali sveče, cvetje, prispevke za cerkev in kako drugače pomagali. Hvala osebju Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje trpljenja. Posebna zahvala gre PGD Matke za organizacijo pogreba in ostalim gasilcem, čebelarjem, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, govornici gospe Magdi Šalamon, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njegovi Težko je povedati, kako boleče je čakati nekoga, ko pa dobro veš, da ga več ne bo. V SPOMIN Letos mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽE VERTOVŠEK Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 12. decembra 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Dobrota nikoli ne mine. ZAHVALA ANGELA PORLE (27. 5. 1931-20. 10. 2016) vsem, ki ste našo ljubo mamo in staro mamo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli besede tolažbe in nam segli v dlan. Vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi VINKO TURNŠEK iz Ojstriške vasi 19, Tabor Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, se poklonili njegovemu spominu in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvalo izrekamo gasilcem PGD Ojstriška vas Tabor, MDI Žalec, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec, pogrebni službi Ropotar, pevcem, citrarki, govornikoma za izbrane besede in župnikoma za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je . V SPOMIN Minilo bo 25 žalostnih let od tragične JANI JAGER iz Letuša (23. 2. 1967-7. 12. 1991) Ljubil si življenje, svoj dom, zdaj v grobu spiš, nate spomin bo večno ostal. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi, ki smo ga imeli zelo radi Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Hvala za dragoceni čas, ko lahko smo bili s teboj! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in atija JANKA BIZJAKA iz Letuša (25. 4. 1942-22. 10. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena zahvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo pogrebno slovesnost. Posebej se zahvaljujemo PGD Letuš za vso skrb in organizacijo pri pogrebu in ker je nadvse slovesno počastilo njegov spomin. Zahvalo izrekamo pevcem za lepo zapete pesmi, gospodu Slavku Mikeku za lepe misli v nagovoru, vsem gasilskim društvom in pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njegovi nesreče. _SaAtirUsAe/.daiitte/A KRONIKA november 2016 31 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni... ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama, babica in prababica TEREZIJA KOK iz Topovelj 13, Braslovče (28. 9. 1923-22. 9. 2016) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskreno tolažbo in pomoč v dneh slovesa ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru in gospodu Pustinku za govor ob slovesu. Žalujoči: vsi njegovi V žalosti sporočamo, da se je poslovil naš najdražji, ljubljeni dr. med. . BORIS MARTIN HERMAN zobozdravnik iz Žalca Na njegovo željo sta ga sprejela veter in zemlja. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA JOŽEF JURHAR iz Pongraca, Griže (17. 3. 1943-19. 10. 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovane sveče in cvetje, za svete maše, denarno pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil nepozabne si spomine. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi ati, dedi, brat in stric FRANC KRT iz Šempetra (4. 9. 1929-15. 10. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in Ivanki za poslovilni govor, gospodu župniku Mirku Škofleku, Moškemu pevskemu zboru Zvon in JKP Žalec. Posebej hvala osebju Doma upokojencev Polzela in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi A POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan. Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe, drage nam spomine ZAHVALA ob izgubi dragega moža, atija, dedija, brata in strica JOŽETA JANCICA iz Migojnic 95 a (20. 1. 1943-29. 10. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih njegove bolezni stali ob strani. Hvala za vsa izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti planincem PD Zabukovica, gospe Liljani Jančič za izbrane poslovilne besede, Godbi Liboje za odigrane žalostinke in gospodu Andreju Pergerju za poslovilno melodijo. Hvala pevcem skupine Eros, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in izbrane misli ob zadnjem slovesu, Cvetličarni Smiljan iz Griž ter pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala je namenjena tudi osebju O. I. Ljubljana D/1 in Oddelka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje za ves trud v času njegovega zdravljenja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali Prazen naš dom je in dvorišče, oko povsod zaman te išče, ni besede, ne smehljaja . V naših srcih le spomin nate ostaja! ZAHVALA IGNAC NOVAK iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (4. 6. 1932-9. 10. 2016) Srce, utrujeno od vsakdanjih aktivnosti, je kljub pomoči osebja Bolnišnice Topolšica zahtevalo počitek. Naš dragi ati, za vnuke in pravnuke atec, stric in svak, se je od nas preselil v Večnost. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izražene besede sožalja, za darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše ali za potrebe cerkve in nam kako drugače pomagali. Posebna hvala PGD Sv. Lovrenc za organizacijo in starejšim članom za pozorno izvedbo slovesa ter Manji Holobar za prebrane besede slovesa. Zahvaljujemo se Društvu hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije za njihovo žalno slovesnost, predsedniku društva gospodu Osetu za nagovor in princesi Zali za njeno slovo od svojega starešine. Zahvaljujemo se gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, starejšemu pevskemu zboru in zborovodkinji za lepo izbrane in odpete pesmi med sveto mašo. Za obisk se zahvaljujemo članom PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in vsem ostalim gasilcem in veteranom iz drugih društev, ki so se poslovili od njega. Hvala Konjeniškemu društvu Mustang, sodelavcem Strugarstva Rožič in Hmezada Inženiring, KZ Savinjska dolina, TD Braslovče, OO DeSUS Braslovče, članom OU in OS Občine Prebold, skupini Eros in pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali Zahvalo ob smrti Ignaca Novaka ponovno objavljamo zaradi napake v tisku v prejšnji številki Utripa Savinjske doline. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo V SPOMIN JOŽE JANČIČ (1943 - 2016) V življenju pride čas, ko se moramo za vedno posloviti od nam dragih ljudi. Ko smo na pragu letošnjega leta izvedeli za Jožetovo bolezen, smo upali, da bo čim prej ozdravel. Usoda pa je hotela drugače. V četrtek, 3. novembra, smo ga pospremili na njegovi poslednji poti na griškem pokopališču. Jože je imel težko otroštvo. Rodil se je med vojno in živel brez očeta, saj je oče na pragu svobode umrl v taborišču Mauthausen. Ker je mama vse dneve delala, je bil Jože kot otrok prepuščen samemu sebi. V sebi pa je nosil očetov talent - glasbo. Pri desetih letih je igral berdo pri tamburaših, pri dvanajstih pa ga je prevzela godba na pihala. Jože je letos dopolnil 60 let igranja pri godbi. Godbeniki so bili njegova druga družina, zato se je kdaj tudi vznemirjal, kar trpel je, kadar niso vsi do godbe čutili enako in je niso postavljali na prvo mesto. Jože je končal elektro šolo, ob delu tudi delovodsko. Kot električar se je najprej zaposlil v Rudniku Zabukovica, kjer je spoznal Majdo. Žena Majda ga je pri vseh aktivnostih vedno podpirala. Rad je dejal, da ima ženo, ki ga podpira in ne ovira. Oba sta se zavedala, da je tako v lepih kot v težkih trenutkih pomembno imeti koga ob sebi. Rodila sta se jima dva sinova, Joško in Vasja. Jože je vse naredil za to, da sta sinova živela dobro življenje, saj se je še predobro spominjal svojega težkega otroštva. Bil je srečen, ker sta sinova ubrala pot glasbe, tako ponosen, da bi najraje, ko sta kot otroka vadila, odpiral okna, naj vsi slišijo, kako lepo igrata! Kultura je bila Jožetov oder, glasba je bila njegova muza. Jože je poleg igranja pri godbi na pihala igral pri Veselih Libojčanih, pri Ansamblu Borisa Terglava in še kje. Bil je 30 let predsednik godbe, bil je predsednik ZKD Savinja Žalec, predsednik KUD Svoboda Liboje in član predsedstva slovenskih godb. Kot godbenik je prejel mnogo priznanj, med njimi vse tri Gallusove značke, bronasto, srebrno in zlato, plaketo ZKO, naziv častnega člana ZKD, Savinovo priznanje, plaketo in Savi-novo nagrado, najvišje evropsko priznanje na področju godbeništva - križec za zasluge CISM. Njegova ljubezen so bili tudi hribi. Kot mladinec je postal član PD Zabukovica, zadnjih 16 let je bil predsednik društva. Bil je pobudnik številnih akcij v društvu, kraju in dolini. Kot dolgoletni športni in kulturni delavec se je zavedal pomena pridobivanja podmladka. Z mladimi se je veselil ob uspehih na tekmovanjih in s posebnim veseljem je obiskoval mlade planince v planinskih taborih. Bil je pobudnik delovnih akcij na Homu, Gozdniku in Kamniku, vedno je sam pristopil k delu in bil vsem vzor. Vsa leta si je prizadeval za priljubljenost društva. Na planinskih poteh bo poslej ostala zgolj njegova sled, v planinskih kočah pa njegov podpis. Za delo v planinstvu je prejel bronasti, srebrni in zlati znak PZS, leta 2012 je prejel priznanje Občine Žalec za življenjsko delo na področju športa, leta 2014 pa spominsko plaketo PZS za življenjsko delo na področju planinstva. Ko je bil med zdravljenjem konec poletja doma, je gledal svoja glasbila in razmišljal, ali bo še lahko kdaj igral nanje, čeprav je v sebi slutil, da se to ne bo več zgodilo. In prav zato je bilo srečanje godb na Komendi sredi septembra zanj poseben dar. Poslušal je muziciranje svojih prijateljev, ki so kot zadnjo skladbo izbrali njemu najljubšo pesem Alpskega kvinteta Pozdrav prijateljem. To je bil njegov trenutek veselja in največje darilo njegove druge družine - godbe ob slovesu, ki so ga vsi slutili. Zadnji dnevi v Libojah, ko si je ogledal domačijo in se v srcu poslavljal od vsake stvari posebej, od spominov, ki jih skriva domačija, naročil, naj prižgejo svečko v bližnji kapelici, vse je bilo slovo, slovo od življenja, ki ga je imel tako rad. Jože, veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, celo v sanjah si, le korak se tvoj nič več ne sliši. Jože, vedi, da nam je bilo v življenju s teboj lepo. Pogrešali te bomo. Ne bomo pozabili vseh tistih lepih let, ko si bil z nami in nas osrečeval. Za vse, kar si nam dal, smo ti hvaležni in se tega veselimo, kljub bolečini ob misli, da si nas zdaj za vedno zapustil. Lilijana Ježovnik Jančič Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom -močnejši sem, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA ob izgubi moža, očeta, dedija, brata in strica IVANA GODLERJA iz Kasaz 6 (21. 8. 1947-21. 10. 2016) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih in v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala za vsa izražena sožalja in darove. Še posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, Godbi Liboje za odigrane melodije, Godbi veteranov Žalec za govor, veteranom vojne za Slovenijo, pevcem in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala dr. Ivanu Djuricu, patronažni službi in gospe Cvetki, osebju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na Japljevi 2, dr. Radu Janši in Oddelku za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali 32 november 201 ó ZANIMIVOSTI _SaAjlnis&e/. datine/S Pomurska regata s Savinjčani Spletle adventni venec Ekipa Savinjčank s skiperjem Branetom Turnškom Prejšnji mesec je v organizaciji Jadralnega kluba Štorklja Murska Sobota in v sodelovanju z Yachting clubom Zadar potekala 15. prekmurska regata, ki so se je udeležile tudi tri savinjske ekipe, dve moški in ena ženska, s skiper-jem Brankom Turnškom. Od vseh treh ekip se je najbolje odrezala ekipa Maltezar Polzela s skiperjem Ljubom Žnidarjem, ki je zasedla peto mesto. Ekipa Maltezar prijatelji s skiperjem Boštjanom Praznikarjem je zasedla trinajsto mesto, ženske pa so imele tokrat nekaj smole, a so vse- Članice Društva podeželskih žena Občine Žalec so že 16. leto zapovrstjo spletle velik adventni venec in ga skupaj z enoto za urejanje javnih površin pri JKP Žalec tudi to- krat postavile pred cerkev sv. Nikolaja v Žalcu. Za izdelavo venca uporabljajo tradicionalno zelenje, smrekove vejice, vejice lovorikovca, brina, vedno pa poskrbijo za bogato okrasitev s sodobno dekoracijo. Namen postavitve adventnega venca je ohranjanje tradicije in kulturne dediščine, prinašanje svetlobe in upanja v naš vsakdan. T. T. eno regato, ki je sicer zaradi močnega vetra niso izpeljali v celoti, končale na tretjem mestu. Zaradi vetra jim ni uspelo izvesti plovbe proti Kornatom, prav tako jim tretji dan zaradi močnega vetra ni bilo mogoče izpeljati nobene plovbe. D. N. Članice društva, ki so izdelale adventni venec. Adventni sejem in koncerti Super luna 21. stoletja V ponedeljek, 14. novembra, in v noči na torek, 15. novembra, je bila na nebu največja super luna v 21. stoletju. Videli so jo tudi v naših krajih. Super luna je izraz za polno luno, ki je večja in svetlejša od običajne polne lune. V tem času se polna luna najbolj približa Zemlji, zato je nadpovprečno velika in svetla, njen vpliv pa močnejši. Tokratna super luna pa ni bila največja v tem letu, ampak največja v 21. stoletju. Njena oddaljenost je znašala 356.508 kilometrov, medtem ko meri v povprečju njena oddaljenost od Zemlje 384.400 kilometrov. Takšne super lune ni bilo na nebu že vse od leta 1948, ponovno pa nas bo spet razveselila 25. novembra 2034. Kot napovedujejo, naj bi bila naslednja še bližje, kot so po navadi super lune, ki so v povprečju videti 14 odstotkov večje in kar 30 odstotkov svetlejše od klasičnih polnih lun. Tokratna super luna, sicer največja, je le ena od treh super lun. Prvo smo doživeli ob oktobrski polni luni, tretjo pa bomo lahko občudovali 16. decembra. Tudi ta bo prav posebna, saj bo zaradi močne svetlobe skoraj v celoti zakrila meteorski roj Ge- VSTOPNICE PREKO SPLETA BffiffWWflBi minidi iz ozvezdja Dvojčkov, kar pa bo seveda vidno ob jasnem nebu. D. N. Ob odprtju adventnega sejma v Dvorcu Novo Celje so nastopili najmlajši iz vrtca Novo Celje. Na prvo adventno nedeljo je na sejmu v Dvorcu Novo Celje sodelovalo 14 izbranih razstavljavcev, ki so številnim obiskovalcem ponujali razne adventne dekoracije in praznične dobrote. V imenu organizatorja sejma ZKŠT Žalec je zbrane pozdravila Lidija Koceli, sledil je nastop najmlajših iz Vrtca Novo Celje, na večernem, prvem ad-ventnem koncertu pa sta nastopila Majda in Marjan Petan. Na drugem koncertu, ki bo 4. decembra, bo nastopil Matjaž Jeršič z gosti, 11. decembra Akademski pevski zbor Risto Savin in 18. decembra Ženski pevski zbor Gotovlje. Vsi koncerti se bodo začeli ob 18. uri, vstop pa je prost. T. T. Mize so bile polne prazničnih izdelkov. Tudi najmlajši v spremstvu staršev so občudovali adventne venčke.