SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
IVA
SKC
glasilo proizvajalne OZD KLADIVAR
Letnik 14
Številka 2
Žiri, junij 1984
ZA NAMI JE PRVO TROMESEČJE
Poslovni rezultat katerega smo dosegli v prvem tromesečju je dosežen v planiranem obsegu.
V	začetku leta smo imeli velike težave pri doseganju proizvodne realizacije, vendar smo v zadnjem mesecu tromesečja realizacijo izboljšali, tako, da smo zaostajali za postavljenim planom na koncu tromesečja za cca 12 %.
Pri prodaji smo plan dosegli v planiranem obsegu, tako, da smo z zmanjšanjem zalog gotovih izdelkov pokrili zaostanek proizvodne realizacije in si s tem zagotovili likvidnost v delovni organizaciji, seveda pa tudi poslovni rezultat v okviru planiranega obsega-Za letošnje prvo tromesečje je bilo značilno, da so bile na nabavnem trgu izredno velike težave.
Težave so se odražale v tem, da vedno več proizvajalcev repromateriala zahteva devizno participacijo in kljub temu ni zagotovljen dobavni rok. Poleg tega smo pri nekaterih repromaterialih prešli iz uvoznega materiala na domači material. Osvajanje domače proizvodnje pa je bilo zelo dolgo, tako, da smo tudi zato bil j pod planirano realizacijo v proizvodiji, ker za enega od ključnih komponent elektromagnete M H R - 060 nismo imeli repromateriala.
V	letošnjem prvem tromesečju se je repromaterlal izredno podražil in presegaplanske cene katere smo določili v gospodarskem načrtu.
Zadnjih nekaj let smo vedno imeli med dejanskimi cenami repromateriala in planiranimi v gospodarskem načrtu pozitivno razliko. Nabavne cene niso presegle
planiranih cen. V letošnjem letu pa so dejanske nabavne cene močno presegle planirane cene čeprav smo v planu predvideli 30 % povečanje cen repromateriala.
To pomeni, da so proizvajalci surovin in nekaterih izdelkov (elektromotorji) poleg zahtev po devizni participaciji dosegli tudi večje cene čeprav so bile uradno zamrznjene..
V letošnjem letu se bo trend prelivanja dohodka od predelovalcev k surovinašem še nadaljeval in zato bomo morali to upoštevati in z lastno iznajdljivostjo za povečano produktivnost to nadoknaditi.
Naša šibka stran v prvem tromesečju je bila tudi kvaliteta izdelave in tudi poslovanja s tem v zvezi pa seveda izvoz.
Na področju kvalitete so se pojavili primeri, ko smo pričeli kvaliteto celo zmanjševati od dosedaj poznane in dosegljive, kar pa je v popolnem nasprotju z izvoznimi napori, ker nam je vsem dobro znano, da bomo morali pri svojem delu vsi vložiti veliko umirjenega in kvalitetnega dela, da bomo pri našem proizvodnem programu lahko vodili enakovredno borbo z konkurenco. Na trgu, posebno inozemskem je predvsem vprašanje cene in roka dobave, s tem, da se kvaliteta razume kot samoumevna kategorija in če izdelek ni kvaliteten ga praktično ni. Kupci o kvaliteti niso pripravljeni »barantati« ampak le o ceni.
Trg nam ne prizna nobenih izgovorov, vprašanje je le ali smo za dogovorjeno ceno in v dogovorjenem roku
sposobni dobivati izdelke ali nismo.
Povdariti pa moram,da kvaliteta ni nekaj absolutnega ampak jo je potrebno vedno primerjati 1 11 konkurenčnimi izdelek in jo v tem smislu vedno izboljševati.
Za prvo tromesečje je bilo še vedno značilno, da naš delovni dan ne spoštujemo dovolj in da se velikokrat po nepotrebnem sprehajamo po pisarnah in delavnici in da prenehamo z delom tudi eno uro pred veljavnim zaključkom delovnega časa.
Včasih se nekateri obnašajo tako, kakor, da bi jih nekdo primoral, da so sklenili delovno razmerje v delovni organizaciji.
Dobro bi bilo, da bi se vsi zavedali, da so nam s sklenitvijo delovnega razmerja na osnovi minulega dela širše družbe, dana sredstva in prostor s katerim v našem času ustvarjamo sedanjo in bodočo eksistenco in da bi veljalo to priliko čim bolje izkoristiti.
Rado Bogataj
IZIDI VOLITEV 10. maja 1984
Z večino glasov vpisanih volilcev v volilnem imeniku DO »Kladivar« Žiri je izglasovan STATUT TOVARNE ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO »KLADIVAR« p. o., ker je zanj glasovalo 84,66% volilnih upravičencev, in da so bilj z večino glasov vpisanih volilcev v volilnem imeniku DO »KLADIVAR« Žiri izvoljeni naslednji delegati v SAMOUPRAVNE ORGANE DO »KLADIVAR« ŽIRI IN SOZD ZPS:
I. DELAVSKI SVET DO »KLADIVAR« ŽIRI
1.	BURJEK Anton	glasov 205
2.	ERZNOŽNIK Ferdo	203
3.	GANTAR Marko	206
4.	JEREB Peter	198
5.	KOKALJ Mihela	201
6- MOLE Vanjo	193
7.	MARETIČ Matevž	205
8.	NEVEDA Miloš	206
9.	NOVAK Dimitrij	203
10.	PIVK Jože	204
11.	POTOČNIK Marjan	199
12.	SIMNOVČIČ Gregor	202
13.	TERGLAVČNIK Anica	200
14.	VONČINA Branko	202
15.	ŽAKELJ Roman	207
II. DELAVSKI SVET SOZD ZPS
1.	KOKALJ Mihela - član	glasov 203
2.	MOLE Vanjo - nam.	199
lil. ZBOR INTERNE BANKE SOZD ZPS
1.	KOKALJ Mihela - član	glasov 206
2,	MOLE Vanjo - nam.	glasov 197
Pri glasovanju delegatov v delavski svet DO »Kladivar« Žiri in SOZD ZPS ter zbor interne banke SOZD ZPS je bilo neveljavnih 17 glasovnic.
IV.	DISCIPLINSKA KOMISIJA DO »KLADIVAR« ŽIRI
1.	GIUGOVAZ Livio	glasov 202
2.	GRUDEN Vojko	200
3.	JEREB Valter	198
4.	KRVINA PAVEL	205
5.	NEVADA Miloš	201
Zunanja člana:
6.	KRISTAN Slavko - »Alpina« Žiri	192
7. Zrimožič Francka - KGZ »Sora« Žiri 195
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO KLADIVAR ŽIRI
1.	HOMEC Slavko
2.	KACIN Ciril
3.	LIKAR Pavel
4.	PIŠLER Alojz
5.	SLABE Stane
glasov 203
199
200 200 200
VI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SOZD ZPS
1.	SLABE Stane - član	glasov 199
2.	HOMEC Slavko - nam.	glasov 199
VII.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA INTERNE BANKE SOZD ZPS
1- SLABE Stanko - član	glasov 200
2.	HOMEC Slavko - nam	198
Glasovanja se je udeležilo 232 volilcev od 251 volilcev vpisanih v volilni imenik, kar pomeni 92,43% udeležba.
Volilna komisija
SAMOUPRAVNA INORGANIZACIJSKA POVEZANOST DELAVCEV DO KLADIVAR
Zelo pomembna področja medsebojnega sodelovanja v naši DO so tudi samoupravljanje, organizacija in delovanje DPO. Analiza dolgoročnih možnosti DO Kladivar do leta 2000 obravnava nekatere ugotovitve s teh področij.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST DELAVCEV V DO
DO »Plodivar« Zir.j je enovita delovna organizacija delavcev, povezanih s kupnimi interesi, z enotnim delovnim procesom.
Samoupravna organiziranost v DO poteka skladno s sprejetimi samoupravnimi akti, ki urejajo posamezna področja samoupravnega delovanja in odločanja.
Temeljna načela in opredelitve v Zakonu o združenem delu so od leta 1977 naprej narekovala intenzivne spremembe in dopolnitve ter usklajevanja in izdelavo novih samoupravnih aktov, posebno še iz dejavnosti združevanja dela in sredstev ter razpolaganjem z ustvarjenim dohodkom-
Pomembnejši samoupravni akti, ki so bili sprejeti v DO koncem leta 1977, so naslednji:
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DO »Kladivar« Žiri, v katerem so opredeljene naslednje zadeve:
—	dejavnost delovne organizacije,
—	osnove za urejanje družbeno—ekonomskih odnosov delavcev, odločanja o sredstvih, razporejanju dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, delitev sredstev za skupno porabo,
—	urejanje delovnih razmerij
—	razlage za združevanje dela in sredstev v delovni organizaciji,
—	obveščanje delavcev;
—	Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev
sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev DO »Kladivar« Žiri, ki opredeljuje osnove in merila za osebne dohodke, ki pripada delavcu za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb kot tudi za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, ki ustrezajo rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z uporabljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim delom k povečanju dohodka delovne organizacije;
—	Statut delovne organizacije, v katerem so opredeljena
temeljna načela delovanja samoupravnih organov in sprejemanje samoupravnih odločitev delavcev ter pravice in dolžnosti delovanja vsakega delavca v samoupravnih organih ter doslednja izpolnjevanja samoupravnih pravic in dolžnosti v organih samoupravljanja.
Najvišji samoupravni organ odločanja v DO je zbor delavcev. Delavci na zboru DO odločajo o pomembnejših odločitvah, ki so opredeljene v statutu DO. Odločanje z osebnim izjavljanjem poteka:
—	na referendumu
—	na zboru delavcev
—	s podpisovanjem izjav
Neposredno voljeni samoupravni organ je delavski svet delovne organizacije. Delavski svet ima 15 delegatov,
ki jih izvolijo delavci delovne organizacije iz posamezih delov delovnega procesa. Delo delavskega sveta poteka na sejah, pristojnost;; odločanja pa so opredeljene v statutu delovne organizacije.
Po istem postopku delavci neposredno izvolijo tudi samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo
Dela oziroma naloge teh dveh voljenih samoupravnih organov so opredeljene v statutu delovne organizacije in pravilniku o delovnih razmerjih.
Delavski svet ima in imenuje izvršilne organe, in sicer:
—	komisijo za delovna razmerja,
—	komisijo za družbeni standard,
—	komisijo za sestavo volilnega imenika,
—	komisijo za delitev osebnega dohodka in skupno porabo delavcev,
—	komite za SLO in DS
Delo in odločanje izvršilnih organov delavskega sveta poteka samostojno, pristojnosti odločanja pa so opredeljene v statutu delovne organizacije ter drugih samoupravnih splošnih aktih.
ORGANIZACIJSKA POVEZANOST V DO
Skladno z zahtevami tehnološko—tehničnega procesa, učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja ter zaključenim delovnim procesom v DO je delo organizirano v okviru posameznih delov delovanja procesa oziroma sektorjev:
—	poslovodstva
—	prodajno-finančnega sektorja
—	proizvodno-planskega sektorja
—	tehničnega sektorja
—	knjigovodskega sektorja
—	splošnega sektorja
—	raziskovalne enote
V	posameznih sektorjih se opravljajo dejavnosti, ki so skupnega pomena za nemoten potek proizvodnega procesa in za nadaljni razvoj DO. Organizacijsko povezavo med posameznimi deli delovnega procesa urejajo posamezni organizacijski predpisi, dela oziroma naloge v okviru sektorjev in oddelkov pa pravilnik o razvidu del oziroma nalog. Za vzpostavitev kvalitetnejšega poslovanja informacijskega sistema se postopoma uvaja računalniška obdelava podatkov na področju materialnega poslovanja, proizvodnje, planiranja, izračunavanja razpoložljivih kapacitet, osebnih dohodkov, obračunov serij itd-
Delovna organizacija je članica SOZD ZPS (združeni proizvajalci strojne opreme) LJUBLJANA.
Na področju znanstveno-tehničnega sodelovanja delovna organizacija na podlagi samoupravnih sporazumov in pogodb sodeluje s posameznimi ustanovami in inštituti, kakor tudi z izobraževalnimi organizacijami - Fakulteto za strojništvo v Ljubljani.
Delovanje DPO v delovni organizaciji
Skladno z razvojem organiziranosti se je razvijala tudi dejavnost družbeno političnih organizacij, ki delujejo v okviru delovne organizacije. Ne moremo si zamišljati dobrih samoupravnih odnosov in odločitev brez delovanja družbeno-političnih organizacij, ki morajo biti sestavni del družbeno-ekonomskih odnosov ter razvijanja samoupravljanja.
V	delovni organizaciji so organizirane delovne sindikalne skupine, kar omogoča še večje vključevanje delovnih ljudi v javne razprave, dogovarjanje o posameznih problemih v delovni organizaciji ter sistem ouveščanja. Ocenjujemo, da so v delovni orgaizacij; samouprava odnosi na dokaj visoki ravni in da se bodo še vnaprej dograjevali in bogatili z izkušnjami, kar pa je pogoj za nadaljni razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov.
Zapis pripravil C. K.
DELO IN PROBLEMI V OPD
Morda vsi še ne vedo, kaj sploh pomeni OPD. To je	Delo OPD-ja se odvija na naslednjih področjih: plani-
operativna priprava dela, ki organizacijsko spada v pro- ranje in terminiranje proizvodnje, planiranje in naročanje izvodni sektor.	materiala in orodij, razpis delovne dokumentacije, skla-
diščenje materiala, razrez in izdaja materiala, skladiščenje in izdaja orodja, skladiščenje in izdaja polizdelkov ter notranji transport.
Na področju planiranja sodelujemo pri izdelavi letnega plana ter izdelujemo mesečne plane na osnovi planov oziroma potreb prodaje. Mesečni plani se izdelujejo po sistemu drsnega planiranja. To pomen-i, da je pripravljen plan za 3 mesece vnaprej + 1 mesec, ki ga dajemo znanemu planu za tri mesece. Na osnovi teh planu se izdelujejo plani polizdelkov, plan kooperacij ter naroči material. Seveda pa je treba kritične materiale naročiti tudi več kot eno leto prej zaradi dolgih dobavnih rokov. Največja težava pri planiranju je prav gotovo izredno velik asortiman različnih izdelkov in polizdelkov ki imajo tud,j veliko operacij. Vse to je seveda težko uskladiti tako, da pride izdelek pravočasno v skladišče gotovih izdelkov. Poleg tega je velik problem material. Le-tega ali sploh ni, ali pa je drugačen od predpisanega (po kvaliteti ali dimenziji).
Pri samem materialnem poslovanju nam je v veliko pomoč računalniška obdelava podatkov. To je gibanje materiala, orodja in polizdelkov preko skladišč in proizvodnje. V fazi uvajanja pa je planiranje in terminiranje preko računalnika, ki ga vpeljuje Iskra-Zorin. To področje zajela izračun kapacitet, izračun potreb po materialih in polizdelkov ter razpis dokumentacije (oddajnic, del. listov). Prav sedaj se montirajo terminali, za katere upamo, da nam bodo v veliko pomoč, saj bomo imeli direkten in sproten dostop do računalnika in s tem do vseh podatkov. Prav gotovo pa je za to potreben določen čas, ker je to za nas nekaj popolnoma novega. V delokrog OPD-ja spadajo tudi tri skladišča, ki skrbijo za količinski prevzem, samo skladiščenje in izdajo.Poleg tega je tu še prevoz z viličarjem (notranji transport)
in lansiranje. Kot skoraj v vsaki delovni organizaciji se tudi pri naših skladiščih srečujemo s pomankanjem prostora. Prostora nam primankuje tudi v sami pisarni OPD-ja. V našj sobi, v kateri naj bi bil eden ali dva delavca, nas je pet, včasih pa se jih v njej nahaja celo enkrat več (mojstri, skladiščniki), tako da pravega miru pri delu nimamo.
Vidimo, da je delo v OPD-ju kar pestro. Tu se tudi takoj pokažejo vse napake, naj bo to planiranje, postopki, normativi, risbe, kontrola, slaba izdelava in drugo. Mislim, da se je planiranje v zadnjem času precej izboljšalo, čeprav je to še vedno glavna naloga pa tudi glavni problem OPD-ja. Časi se spreminjajo in izdelki bodo morali biti izdelani točno do roka, prav tu pa s področja računalnika pričakujemo precej boljše reziI-tate oziroma boljše spremljanje proizvodnje in rokov izdelave.
Mirko Govekar in Dimitrij Novak pri opravljanju svojih vsakodnevnih delovnih nalog
NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
20. seja Komisije za delovna razmerja, ki se je vršila dne 13. 4. 1984 ob 13,30 uri v sejni sobi DO.
V	skladu s 43. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list št. 24/77) in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 27/82) ter 55., 56. in 56 a. člen pravilnika o delovnih razmerjih DO Kladivar Žiri se k opravljanju del oziroma nalog vodje proizvodno - planskega sektorja začasno razporedi Milana Kopač, dipl. ing. in sicer za določen čas — za dobo 6 mesecev.
V	tem času pa se izvede javni razpis in izbere ustreznega kandidata k opravljanju zgoraj navedenih del oziroma nalog.
Kandidat, ki je začasno razporejen k opravljanju del oziroma nalog vodje proizvodno - planskega sektorja, prične to delo opravljati z dnem 23. 4. 1984.
Prošnja Antona Čadež za opravljanje pripravništva v naši DO se ne ugodi.
Predlaga se mu, da naj prvo konča šolske obveznosti oziroma dokonča šolanje. Po uspešnem zaključku šolanja naj se ponovno s pismeno prošnjo obrne na komisijo za delovna razmerja.
18. redne seje za delovna razmerja, ki se ie vršila dne 30. 3. 1984 ob 13 uri v sejni sobi DO.
1.) Pri tov. Jesenko Simonu se imenuje izpitna komisija v sestavi: Beovič Anton, dipl. ing., predsednik; Poljanšek
Marjan, dipl. ing., član in Temelj Franc elektro tehnik
-	član.
2.) Na podlagi določil samoupravnih aktov delovne organizacije se v sredstvih javnega obveščanja razpišejo dela oziroma naloge:
—	vodja knjigovodskega sektorja
ter objavijo naslednja prosta dela oziroma naloge:
-	samostojni konstruktor
-	varilec I.
-	monter HO I.
-	kuhar
-	tehnični risar
-	normirec
1
1
1
1
1 — za določen čas 1 leto 1
Na podlagi predloga TS ,in uspešno opravljeni strokovni izpit se tov. Seljak Dušana, dipl. ing. s 1. 3. 1984 razporedi k opravljanju del oziroma nalog samostojnega kon-strukterja v ROFT (dela in naloge bo opravljal v Novi vasi).
4.) Na podlagi predloga TS in uspešno opravljeni izpit se tov. Jereb Matjaža, strojni tehnik s 1. 3. 1984 razporedi k opravljanju del oziroma nalog tehnologa II., v tehnološki oddelek.
5.) Na podlagi sklepa 17. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 14. 2. 1982 se zaradi potreb v TS razporedi tov. Pirnat Janeza, ing. stroj., ki opravlja dela oziroma naloge organizatorja k opravljanju del in nalog tehno-
loga I. Dela oziroma naloge tehnologa I. bo tov. Janez Pirnat pričel opravljati s 17. 4. 1984.
19. redna seja komisije za delovna razmerja, ki se je vršila dne 4. 4. 1984 v sejni sobi DO.
a.	) Na podlagi predloga oziroma zahtevka za razporeditev Janeza Kosmača,, dipl. ing., začasno - za dobo 6 mesecev — razporedi k opravljanju del oziroma nalog samostojnega tehnologa v tehnološkem oddelku. Dela oziroma naloge, h katerim je po tem sklepu razporejen Janez Kosmač, dipl. ing., ustrezajo njegovj strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi.
Dela oziroma naloge , h katerim je razporejen tov. Janez Kosmač, dipl. ing. mora pričeti opravljati s 16. 4. 1984.
b.	) Komisija za delovna razmerja sprejme tudi sklep, da je do 23. 4. 1984 potrebno k opravljanju del oziroma nalog vodenje proizvod no-planskega sektorja začasno razporediti ustreznega delavca.
V dobi začasne razporeditve delavca k opravljanju del oziroma nalg vodje proizvod no-planskega sektorja se izvede javni razpis za opravljanje teh del oziroma nalog. Do začasne razporediitve delavca k opravljanju del oziroma nalog vodje proizvod no-planskega sektorja se funkcijo opravlja direktor delovne organizacije 19. redna seja delavskega sveta DO »KLADIVAR« Žiri, ki se je vršila dne 30. 3. 1984 ob 14 uri v sejni sobi DO.
1.	) Sprejme se aneks št. 2 Občinske komunalne interesne skupnosti Škofja Loka za obdobje 81-85 pa leto 84-85.
2.	) Soglasno se sprejme in podpiše samoupravni sporazum o združevanju finančnih sredstev za nakup in postavitev radijskih postaj.
Za podpisnika omenjenega sporazuma se pooblašča Bogataj Radota.
3.	) Soglasno se sprejme in podpiše aneks št. 1 samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izdelavo novega zazidalnega načrta »Industrijska cona Žiri«.
Za podpisnika se pooblašča Bogataj Radota.
4.	) Ker zahtevnejša dela oziroma naloge niso opisane pri vrtalcu I. se sprejme dopolnitev oziroma sprememba pravilnika.
Tako se dopolni tretja alineja in se glasi:
-	vrtanje s spiralnimi svedri nad 0 20 mm in pod 0 1,5 mm
Doda pa se nova alineja, ki se glasi:
-	vrtanje izvrtin na polizdelkih, na katerih je potrebno v enem v petju v pripravi zavrtati nad 18 izvrtin pod 0 3 mm
5.	) Splošni sektor se zadolži, da v ustrezna organizacijska navodila vnese posamezne spremembe v smislu pobud in predlogov, ki jih je OOZK Kladivar predlagala delavskem svetu v obravnavo. Rok 23. 4. 1984. Predlog in sklep se nanaša na problematiko izhodov iz DO v času rednega dela.
6.	) Rok za izdelavo osnutka, javne razprave na osnutek določitve predloga ter datuma referenduma so naslednji:
-	izdelava osnutka: do 9. 4. 1984
-	javna razprava: od 10. 4. do 26. 4. 1984
-	poprejšnja obravnava osnutka statuta na zboru delavcev 25. 4. 1984
-	določitev dokončnega besedila statuta : 8. 5. 1984
-	referendum za sprejem statuta se razpiše za petek 11. 5. 1984
-	roki veljajo za izdelavo in sprejem novega statuta DO
7.	) Na podlagi 42. člena Statuta DO Kladivar Žiri ter na podlagij 10. člena Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. list št. 23/77 DS razpisuje volitve v
samoupravne organe DO (delavski svet, samoupravna delavska kontrola, disciplinska komisija).
Istočasno se razpišejo in izvedejo volitve v samoupravne organe SOZD ZPS.
Delavski svet razpiše volitve v nove samoupravne organe DO in SOZD ZPS na dan 11.5. 1984.
Glede na datum razpisanih volitev je potrebno določiti rokovnik aktivnosti v kandidacijskem postopku, katerga določi volilna komisija skupaj z OOZSS.
5.	redna seja komisije za OD, ki se je vršila dne 22. 3. 1984 v sejni sobi DO.
1.) Zahtevku Janeza Kosmača, dipl. ing., ki opravlja dela in naloge vodenje PPS, za preizkus pravilnosti ocene uspešnosti dela v mesecu februarju 1984 se ne ugodi. Glede na rezultate pri delu ni osnov za preizkus pravilnosti ocene, katero je določil ocenjevalec.
Zbor delavcev DO KLADIVAR Žiri, ki je bil v petek 24. 2. 1984 ob 13 uri v jedilnici DO.
1.	) Sprejme se poročilo o poslovanju v poslovnem letu 83.
2.	) Predlagana končna delitev ustvarjenega dohodka v poslovnem letu 1983 se sprejme in potrdi.
18. redna seja delavskega sveta DO »KLADIVAR« Žiri, ki se je vršila dne 5. 3. 1984 ob 14 uri v sejni sobi DO.
1.	) Delavski svet sprejme in potrdj poročilo in ocenitev dela ter poslovanja v poslovnem letu 1983 ter ugotavlja, da so delavci na zboru dne 24. 2. 1984 sprejeli in potrdili predlog dokončne delitve ustvarjenega dohodka v poslovnem letu 1983.
2.	) Gospodarski načrt za leto 1984 se sprejme in potrdi. Gospodarski načrt za leto 1984 je sestavni del zapisnika in se hrani v arhivu zapisnikov DS.
3.	) a. Soglasno se potrdi cene storitev in metodologija
za izračun cene brezalkoholnih pijač, b. Vse cene se preverjajo tromesečno.
4.	) - Sprejme jn potrdi se pristop k pripravi investicije
v proizvodnjo elementov, komponent in sistemov za hidravliko,
-	Za pripravo investicije se odobri znesek 6.500.000din
-	O poteku priprave na investicijo se mora delavski svet sproti obveščati.
5.	Soglasno se sprejme varnostni načrt, ki je sestavni del obrambnega načrta DO.
6.	) Soglasno se sprejme sklep o avtomatski obdelavi podatkov o osnovnih sredstvih.
7.	) Soglasno se sprejme j n podpiše Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje.
8.	) Soglasno se sprejme in podpiše Samouprava; sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1984.
9.	) Na predlog IO ZSS DO »KLADIVAR« Žiri se za novega člana komisije za delitjv sredstev za OD in skupno porabo imenuje Jano Trček.
10.	) Soglasno se sprejme sklep o soglasju za sodelovanje pri financiranju raziskovalnega projekta »Razvoj orodjarstva v SR Slovenija«.
11.	) Soglasno se sprejme družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
12.	) Soglasno se sprejme Samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Gorenjske.
17. redne seje komisije za delovna razmerja, ki se je vršila dne 14. 2. 1984 v sejni sobi DO.
1.) S 14. 2. 1984 se uvede pr ?mkli:v delovni čas v oddelku galvane.
Komisija za delovna razmerja istočasno zadolži splošni sektor, da do 15. 3. 1984 izdela analizo izrabljanja pre-
makljivega delovnega časa.
2.	) - Dokončno se delovno razmerje sklene z Erznožnik
Milanom, Miklavčič Francem in Jesenko Jožefom, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
- S tov. Klemenčič Antonom se delovno razmerje sklene za določen čas, za dobo 6 mesecev.
3.	) S tov. Fajdiga Slavko se delovno razmerje sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog tehničnega risarja. Delo se opravlja v prostorih v Novi vasi.
Velja tri mesečno poskusno delo.
4.	) S tov. Ušeničnik Manijo se sklene delovno razmerje kot pripravnikom, za določen čas 9 mesecev in s polnim delovnim časom.
Po uspešno opravljeni pripravniški dobi bo razporejena k upravljanju ustreznih del oziroma nalog.
Pripravništvo bo opravljala v splošnem sektorju na področju organizacije in uvajanja AOP.
5.	) S Kranjc Viktorijo se delovno razmerje sporazumno preneha z dnem 1.2. 1984.
6.	) S tov. Rupnik Dominikom se sklene pogodba o delu za čiščenje poslovnih prostorov v Novi vasi.
Pri določitvi zneska se upošteva dve uri potrebnega dela dnevno.
7.	) Tov. Podobnik Evgena se razporedi k opravljanju del oziroma nalog monterja HO II.
Razporeditev se izvede s 1.2. 1984.
8.	) Stroški šolanja za II. letnik TSŠŠ v Škof j j Loki se tov. Miklavčič Francu v celoti povrnejo
9.	) Pogodba o avtorskem delu s tov. Seliškar Marjanom v znesku 40.000,00 din se sklene.
TEKMOVANJE KOVINARJEV GORENJSKE
Letošnje delovno tekmovanje kovinarjev je bilo organizirano v okviru regije in so se ga udeležili tekmovalci gorenjskih občin (Škofja Loka, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič). Tekmovanje je potekalo 21. in 22. aprila v naslednjih krajih:
1.	Radovljica — Veriga — (strojni kovač)
2.	Kranj - Iskra Kibernetika - (orodjar)
— Kovinsko podjetje — (konst. ključavničar)
- Alpetour TOZD PKM - (varilec)
3.	Škofja Loka — LTH — (brusilec — rezkalec)
4.	Jesenice — Železarna — (strugar)
Tekmovanje je potekalo ločeno v preverjanju teoretičnega in praktičnega znanja posameznikov.
Iz naše DO so se tekmovanja udeležili naslednji delavci:
—	Alfred Prosen »n Marjan Treven za poklic rezkalec
-	Marjan Kepec in Janez Ušeničnik za poklic strugar Med strugarji je najvidnejši uspeh med našimi zasedel Janez Ušeničnik in sicer se je uvrstil na 3. mesto med 19. tekmovalci, Marjan Kepec pa je kljub napaki pri izdelavi kosa zasedel 9. mesto.
Med rezkaIci sta se oba trudila po svojih močeh in svojemu znanju. Med 17. tekmovalci sta se uvrstila bolj
proti koncu, vendar je treba povdariti. da je bila konkurenca zelo močna in se je videlo, da sta prišla med dobre in izkušene delavce.
Povdariti je še treba, da se je letošnjega tekmovanja udeležilo zelo majhno število tekmovalcev, če gledamo na to, koliko imamo industrije na Gorenjskem. Verjetno je eden vzrokov tudi ta, da delavci rajši tekmujejo v občinskem merilu, saj se med seboj bolje poznajo in pride do izraza tudi večja družabnost. Seveda pa je cilj regijskega tekmovanja v tem, da se zmanjšajo stroški organizacije in priprave tekmovanja, saj je znano, da so le-ti visoki. Ta način organizacije tekmovanja kovinarjev je pripomogel tudi k združitvi tistih poklicev, v katerih se je občinskih tekmovanj udeležilo le nekaj ali celo noben delavec. Tako se je dogajalo, da v nekaterih poklicih sploh ni bilo možno izvesti tekmovanja zaradi premajhne udeležbe. Dodamo naj še to, da se prvo in drugouvrščeni iz regijskega tekmovanja udeležita republiškega delovnega tekmovanja, ki pa bo letos v Kamniku in Domžalah.
C. K.
OBISKALI SMO SEJEM »HANNOVER 84«
Sejma, na katerem je razstavljalo 6400 delovnih organizacij prihajajočih iz 47 dežel, se je prvič udeležila kot razstavljaIka tudi naša DO na razstavnem prostoru KOVINOTEHNE s še šestimi DO jz SFRJ.
Sejem je v vsakem pogledu presegel dosedanje rekorde glede števila razstavljalcev. Ocenjevalci pripisujejo to delni izboljšavi gospodarskega položaja v zapadnem svetu.
Impresivno deluje prodor računalnikov na vsa področja našega življenja: od igrač, telefonov, hišnih računalnikov do najsodobnejših poslovnih sistemov. Opazne so povezave materialnega poslovanja skupno s planiranjem in vodenjem proizvodnje.
Prisotnj iz naše DO so posebno pozornost posvetili računalniškemu konstruiranju in ugotovili, da bi bila za naše delo uporabljiva oprema, ki prihaja z obdelovalnih centrov MAKINO 65 N C, s tem da bi bilo potrebno
dokupiti nekaj dodatne opreme. Sočasno se pojavlja tudi prosto programirani sistem, ki je uporaben na risalni deski. Prednost je predvsem v nadomeščanju šablon, ima pa možnost tudi učenja in predvajanja. Ob tem so bili prisotni mnenja, da bi se morda naša DO angažirati na obeh področjih. Prav tako je bila za našo DO zanimala izložba orodja in cenene avtomatizacije.
Na sejmu je bilo razstavljenih precej robotov in manipulatorjev, pr,j katerih je pogon v večini primerov električen. V glavnem so bili prikazi uporabe le-teh že znanih proizvajalcev v svetu. Seveda pa ni manjkalo tudi enostavnih pnevmatsko gnanih komponent.
Skladiščna oprema ni prinašala bistvenih novosti. Znani sistemi sestavljank in modelov so vodenj z malimi računalniki.
Na področju površinske zaščite je bil poudarek na
avtomatizaciji standardnih postopkov. Videti je, da cinka nje velja še vedno za kvalitetno zaščito, ravno tako je bilo precej eloksiranja in tiskanja posameznih površin. Pri elektrodelih smo naleteli na 8 proizvajalcev elektromagnetov. Splošna ugotovitev je, da se elektromagneti za hidravliko še vedno proizvajajo iz jekla. Razlog je v boljših tehničnih lastnostih, verjetno pa tudi v nižji ceni. Vsak proizvajalec ponuja tudi proporcionalne magnete z merilniki poti. Razgovore so naši strokovni delavci vodili s firmo iz Nemčije, ki so pripravljeni sodelovati z nami.
Razstavni prostor KOVINOTEHNE, kjer smo razstavljali, jjie bil urejen precej pomankljivo s klasičnim sistemom Al ogrodja in stekla. Osnovna napaka tega načina razstavljanja je bila v tem, da na obiskovalce deluje mrtvo in nezanimivo. Ob tem je potrebno povedati, da mora za nemški okus na razstavnem prostoru nekaj migati, pa čeprav je to kič. Prav tako so manjkala stojala za kataloge in nemško pisana vabila. Manjkale so tudi napisane ploščice na osebah, ki predstavljajo razstavni prostor. Bil je sicer na tem prostoru video rekorder, vendar ni bilo kaset. Razstavni prostor Kladiva rja je imel 1 m2, izdelki so bili primerno urejeni in v primerni barvi,
Naši delavci, ki so bil,; prisotni na sejmu, ocenjujejo, da je potrebno za prihodnje razstave na tem nivoju povečati prostor na 2 m2 in ga postaviti na primerno mesto, dogovoriti se bolje za ponudbene programe ter začeti takoj s pripravo za naslednji sejem Hannoveru. Razlog za obisk sejma je bila tudi odpoved naročila mazalnikov firme v Nemčiji. V kontaktu s sodelavci te firme so naši strokovnjaki dobili nekaj predlogov za nadaljnje sodelovanje. Torej imamo v Kladivarju ponovno možnost, da pridemo do naročil, za katere se povpraševanje veča. Vsaka služba in sektor mora opravljati svoje delo v cilju kvalitetnega izdelka. Stranskega pomena pa je cena, ki je v rokah EPS, ki pa jo s slabo kvaliteto ne moremo dvigniti.
Za vse naše artikle velja, da nas samo kvaliteta in rokovna doslednost lahko pripeljeta na zahodni trg, od katerega smo in bomo tehnološko odvisni, če hočemo iti v korak s svetom.
Zato pustimo nepotrebna razglabljanja in dokažimo, da je ime Kladivar poroštvo za kvaliteto in usmerimo vse naše »dodatne« obremenitve k tem cilju, da ne bodo zamanci pisali: »V Hannoveru so razstavljal,] pa se jim niso oči odprle«.
Po poročilu zapisal C. K.
V SLOVO MAKSU UŠENIČNIKU
Sredi meseca maja smo se z bolečino v srcu poslovili od našega Maksa Ušeničnika iz oddelka površinske zaščite. Tisto jutro je ostala njegova kartica nežigosana. Takrat še nihče ni vedel, da v njem vihrajo močni viharji. Nato pa je med delavce za stroji in v pisarnah kot strela udarila žalostna vest, da je Maks za vedno odšel od nas. Za nekaj trenutkov je zastal dih, saj nismo mogli verjeti, da smo izgubili še enega dobrega delavca. Vsi smo ga poznali kot človeka, na katerem smo vedno videli nasmejan obraz, vsako srečanje z njim je bilo prisrčno. Kladivarci smo ga poznali kot delavca z izredno dobrim,] delovnimi lastnostmi, saj je rad priskočil na pomoč pri delu slehernemu tudi izven rednega delovnega časa. Izučil se je za zidarja in v svojih 29-letni delovni dobi se je poskusil tudi z mizarstvom in na koncu pristal v kovinarstvu, ko je pred tremi leti prišel med nas.
Njegovo delovno mesto ostaja prazno in Maksa bo prekrila črna zemlja, ki bo vsrkala vase tudi vso bolečino, ki ga je spremljala in težila. Dragi Maks, počivaj v miru I
NOVE MOČI V MLADINSKI ORGANIZACIJI
Sred,] meseca maja se je na svoji programsko-volilni konferenci zbralo članstvo mladinske organizacije DO Kladivar. Dosedanji predsednik MO Alojz Pišler je v svojem poročilu o delu mladincev v preteklem mandatu kritično ocenil delovanje MO. Povedal je, da se mladina vse premalokrat sestaja zaradi svojih akcij, kar je mogoče razlog v tem, da smo vsi preveč zavzeti z delom ni bilo. Še največ se je vključevala v športne dejavnosti ni bilo. Še največ se je vključevala v športne dejavnosti!
v okviru sindikalne organizacije. Pohvalil pa je predsednik udeleževanje delovnih akcij, kjer so bili mladinci Kladiva rja vedno najštevilnejši. Mladinska organizacija je v preteklem mandatu želela izpeljati tudi nekaj seminarjev, vendar je bila udeležba razmeroma skromna. To kaže na to, da bo treba v bodoče aktivnost MO izboljšati, komur bo gotovo pripomoglo novoizvoljeno predsedstvo OO ZSM Kladivar. V novo predsedstvo so bili na tem zboru izvoljeni:
An reja Smeh - predsednik Matjaž Jereb - podpredsednik Marija Žakelj - tajnica in blagajnik člani:
Marjan Jesenko Romana Oblak Ivo Ušeničnik Srečo Gaber
Nadzorni odbor:
Alojz Pišler Martina Eržen Jana Trček
Novemu predsedstvu OO ZSMS Kladivar želimo uspešno delovanje ter da bi jim uspelo pridobiti mladino k sodelovanju in oblikovanju boljšega in učinkovitejšega programa na vseh področjih.
ALI SE POZNAMO
Predstavljamo vam Dušana Seljaka — konstruktorja v razvojnem oddelku fluidne tehnike.
Razvojni oddelek v Novi vasi je začel delati že v preteklem letu. Trenutno so zaposleni trije delavci, tehnični risar in dva konstrukterja. V tej sredini želimo tokrat nekoliko bolje spoznati tu d, j Dušana, ki delo konstrukterja opravlja šele nekaj mesecev in je torej s svojim delom v naši DO šele na začetku.
Kako naj pravzaprav opišemo njegovo področje dela, ki ga opravlja? Že samo ime delovnega opravila pove, da gre za oblikovanje in sestavljanje novih izdelkov, ki se drugače reče konstruiranje. Področje hidravličnih komponent in opreme, v katerem je angažiran, je izredno zahtevno in Dušan si je pred prihodom v našo DO takega dela pravzaprav želel. Njegovo sodelovanje s sodelavpj v tehnologiji in razvojnem oddelku v Škofji Loki je zelo vsestransko in hkrati potrebno. Večkrat ga opazimo z drugimi konstruktorji na preizkuševaIlišču hidravličnih komponent ali v katerem drugem oddelku v delavnici, kjer svoje naloge preizkusijo in preverijo.
Svoje delo pravi, da opravlja z zadovoljstvom in je za-
radi raznovrstnosti hkrati tudi zelo zanimivo. V Novi vasi imajo dela dovolj. Trenutno ne opravlja čistega razvoj no-konstruktorskega dela ampak gre le za dopolnjevanje nekaterih izdelkov, kar pa ga ne moti. Kadar pa bo v tem oddelku več delavcev, pa bi se želel vključiti v skupino, ki bo delala na konkretnem programu daljši čas, ker lahko pri takem načinu dela pridobiš večje izkušnje.
Svojo teoretično podlago si je Dušan pridobil že pri študiju na strojni fakulteti. V času študija je bil štipendist Poliksa, pripravniško dobo pa je že opravljal pri nas, kakor tudi strokovni izpit. Za prehod v drugo delovno organizacijo se je odločil prevsem zaradj zanimivejšega programa DO in perspektivnosti, kar mu nudi večjo možnosti napredovanja in razgledanosti pri nadaljnem delu.
Dušan je s šestindvajsetimi leti še mlad delavec, vendar ga veliko sodelavcev vseeno dobro pozna predvsem kot dobrega športnika in se njegova dobra kondicija gotovo pozna tudi pri opravljanju vsakdanjih delovnih nalog. Pozimi si vzame prosti čas za smučanje, poleti pa rad zaigra košarko.Živi v Žireh na Dobračevii. Mati je doma iz Zirov, oče pa iz Jarčje doline, kjer ima tudj manjšo kmetijo,kamor Dušan hodi občasno pomagat štaršem, kar mu pomeni sprostitev in boljšo skrb za zdrav način življenja. Ob večerih rad prebira strokovne revije in članke, včasih pa vzame v roke tudi zanimivo knjigo. Posebno mu je všeč znanstveno-fantastična literatura. Prosti čas ima tako dobro izkoriščen, čeprav ga je malo. Sam pa pravi, da ga bo verjetno imel še manj, saj ima naraščaj.
Verjetno nam bi Dušan lahko povedal še marsikaj zanimivega, vendar se nama je proti koncu razgovora že mudilo naprej na opravljanje svojih nalog. Moramo povedati, da se je z njim prijetno pogovarjati, rad pove kaj osebi, o drugih pa za sedaj še nerad govori, ker ima še premalo staža. Pokazal je, da bo s svojo ambicioznostjo in vestnim delom lahko še veliko doprinesel k razvoju naše DO na področju osvajanja navih izdelkov in si prav takega sodelavca tudi želimo.
Želimo naj mu še veliiko prijetnih in zanimivih delovnih dni, v zasebnem življenju pa mnogo zadovoljstva.
C. K.
NOVO PRI NAS IN NA TUJEM
. .. Koristiti odpadne surovine je nujnost naše clvili-	Statistika nam pove, da se pri avtomobilu sledeči de-
zacije. K odpadu pa spadajo tudi stari avtomobili.	leži vgrajenega materiala vračajo v ponovno predelavo:
svinec 15 - 25 %, cink 18 - 20 %, jeklo 30 - 35 %, baker 35 — 40 %, lito železo 40 - 65 %, aluminij 80 - 85%.
(po IA 100/83)
. . . Od 820.000 inžinirjev in tehnikov v SFRJ, jih je v gospodarstvu zaposlenih samo 1 /3, dočim jih je od 25.000 doktorjev in magistrov znanosti v gospodarstvu zaposlenih samo 1000.
(po Jug. pron. jan. 84) . . . Struktura izvora energije v ZRN je sledeča: iz nafte pridobijo 43,1 % potrebne energije, črnega premoga 21,7 %, zemeljskega plina 15,3 %, rjavega premoga 10,6 %, jedrske elektrarne 5,9 %, vodne elektrarne 2,5 % in ostali viri 0,9%.
(po IA 12/84)
. . . Pa še enkrat poglejmo v ZRN, kakšno konjukturo pričakujejo v letu 1984. Največje povečanje se pričakuje v industriji za obdelavo podatkov (računalništvo)
in sicer 10 %, sledi predelava plastičnih mas in kemija s 5 %, industrija osebnih in tirničnih vozil z 4 %, strojegradnja, elektrotehnika in pohištvena industrija z 2 -3%. Nobenega povečanja in celo zmanjšanja pa se pričakuje v tekstilni, oblačilni ter jeklarski industriji. Skupno se predvideva 3 % povečanje v letu 1984, kar je v primerjavi z letom 1983 (+ 1 %). letom 1982 (—3 %), letom 1981 (-2 %) lep napredek.
(po IA 13/84)
. . . Mogoče je zanimivo, s katerimi avtomobili se vozijo v ZRN (produkcije 83). Največ je lastnikov VW (21,4%), sledi OPEL (17,2%), Daimler-benz (10,1%), FORD 10.2% BMV (6,4%), AUDI (7,1%) in PORSCHE (0,5%). Iz uvoza prevladujejo japonski avtomobili (10,5%), sledijo francoski (7,5%) jn italjanski (4,7 %).
(po IA 15/84)
MOJ HOBI - AKVARISTIKA
Piše Vane MOLE
Akvaristika se je rodila daleč nazaj v zgodovini človeštva. S tem, ko si je človek izdelal kamnito posodo, kasneje iz kovine in nazadnje iz stekla in plastike, v njo natočil vode v katero je spustil vodne prebivalce, si je odtrgal delček narave in jo postavil k domačemu ognjišču.
Ta posoda, pa ni bila samo okras bivalnega prostora, ampak si je človek na ta način omogočil preučevanja življenja vodnih prebivalcev.
Razvoj akvaristike na Slovenskem je v novejšem obdobju močno napredoval. Tako je sedaj možno nabaviti kompletno opremo za akvarij in akvarij sam, v več specializiranih trgovinah, vendar velja pripomniti, da so cene dokaj visoke, posebno še za morske akvarije.
Če smo se odločili, da si uredimo akvarij, se lahko opredelimo za cenejšo varijanto od kupljene in to, da si ga izdelamo sami. S tem ne bomo privarčevali samo nekaj stotakov, ampak bomo lahko naredili akvarij po meri in željeni litraži.
Za izdelavo 50 iiterskega akvarija rabimo pet steklenih plošč mer, ki smo jih sami določili in debeline od 4-6 mm Narezanim ploščam zbrusimo ostre robove in jih razmastimo z acetonom ali lekarniškem alkoholom. Prvo na osnovno ploščo položimo stranico, vendar moramo med dno in stranico položiti na vogale dve vžigalici pravokotno na stranico, tako dobimo dvo milimetersko režo, ki jo na zunanji strani zlepimo s selotejp trakom. Isto naredimo tudi med stranicami. V te reže nato stisnemo silikonski kit.
Ko je akvarij zalepljen, ga pustimo stati vsaj 24 ur. Po tem času ga napolnimo s toplo vodo, ki jo pustimo v akvariju dva dni. Vmes jo lahko tudi večkrat zamenjamo. Ko vodo naliijemo v akvarij ugotovimo, če smo res zalepili vse reže (lahko dodatno lepimo), voda pa vsrka vase tudi vse strupene snovi, ki so v lepilu. Vso opisano delo lahko prepustimo steklarju.
Če hočemo izdelati akvarij na 50 litrov, pa je potrebno
izdelati železno konstrukcijo iz kotnega železa, ki ga moramo po varjenju zaščitit;] z vodoodpornimi barvami (barve za bazene). Boljša konstrukcija je iz prokrom profila, vendar je precej dražja. Na izdelano železno konstrukcijo nato nanesemo silikonski kit, na katerega položimo steklene plošče. Velikost kotnega profila naj bo najmanjša 20 X 20 mm, debelina stekla pa 6-10 mm.
Predno pričnemo z vseljevanjem ribic, moramo povedati še nekaj o napravah, ki nam in ribicam pomagajo, da bo življenje v akvariju čim bolj podobno naravnemu vodnemu okolju.
Za normalno življenje ribic in rastlin je potrebna določena svetloba, ki je lahko naravna ali umetna, vendar v nobenem primeru je ne sme biti preveč. Če je akvarij preveč osvetljen in dalj časa, začno v njem nenormalno rasti mikroskopske alge, ki prekrijejo steklene površine se nabirajo na rastlinah in kamenju, ter onesnažijo vodo. Vodo lahko onesnažijo tako močno, da poginejo ribice. Isto pa se lahko naredi, če je svetlobe premalo, le s to razliko,da se začno v vodi razvijati škodljive bakterije, ki ravno tako pomorijo akvarijski živelj.
Večina akvaristov namesti akvarij na tako mesto, da ga dnevna svetloba direktno ne osvetljuje. Naravno svetlobo torej nadomestimo z umetno. Jakost svetlobe naj znaša 15-20 W na uro za 50 litrov vode. Za razsvetljavo uporabimo dve flurescenčne cev,| moči 25 W. V naših trgovinah se dobijo samo bele svetlobe, v inozemstvu pa tudi modre svetlobe, (aguari lux). Najboljša je kombinacija obeh.
Žarnici namestimo na pokrov akvarija, ki ga naredimo iz lesa ali plastike. Za žarnici na zgornji strani namestimo senčnik jz aluminjaste pločevine, za senčnikom pa v pokrovu naredimo nekaj manjših izvrtin, za odvajanje toplote.
Akvarij osvetljujemo od 8 - 10 ur na dan.
Se nadaljuje
NOVOSTI IZ BELEŽICE JOŽEFA REZKALA
INOVACIJE
V podjetju »Rjava pločevina« je zopet zasedel strokovni kolegij. Najprej smo razrešili tekoče zadeve, kot so: Odpis tisoč kosov izmetnih hidravličnih ventilov, po-
trditev zamenjave kvalitetne litine za ohišja z manj kvalitetno, zamenjava nesposobnega vodja oddelka Lu-kca Zaškripala z zelo sposobnim Duletom Namazalom...
Nazadnje, ko so že vsi prisotni bili prepričani, da je sestanek končan in so v mislih že bili vsak pri svoji jutranja kavici, jih je neprijetno zadel glas direktorja Ambroža Zavrtanega:
»Tovariši, danes se moramo pomeniti o inovacijski dejavnosti v našem podjetju. Vsi veste, da tej dejavnosti posvečajo v svetu in tudi pri nas veliko pozornosti. Najcenejše je lastno znanje. V svetu je inovatorjev mnogo več, kot pri nas, saj so za svoje izume tudi primerno nagrajeni. To stvar je potrebno zelo pospeševati in vzpodbujati, kar se v sosednjih podjetjih zadnje čase tudi dogaja. Kako pa je pri nas v »Rjavi pločevini«? Inovatorjev skorajda ni, če kdo le kaj pogrunta, dobi za svoj izum konjsko figo. Saj še pravilnika o inovacijah nimamo. Če nočemo, da nas bodo drugi krepko prehiteli, moramo nujno nekaj storiti!«
In so res ukrenili. Zadolžili so sekretarja Janeza Pisača, da je sestavil pravilnik o inovacijah, ki ga je sicer prepisal od sosednjega podjetja »Pisana cunja«, vendar je bil na zboru delavcev soglasno sprejet. Inovatorjem so bile obljubljene lepe nagrade. Ustanovili so komisijo za inovacije, ki naj bi vse izume pregledala, strokovno ocenila in določila višino nagrade. Skratka stvar so v »Rjavi pločevini« spodbujali na vseh koncih in krajih. Rezultati so se kmalu pokazali. Nedolgo zatem je komisija za inovacije, ki jo je vodil tehnik Josip Računalo, že prejela nekaj predlogov. Komisija se je sestala, da jih preuči in oceni. Prvi predlog se je nanašal na nov avtomatični stroj. Podal ga je razvojnik Pavlek Razvijalo, ki je bi* na sestanku tudi prisoten. Ko je razložil delovanje novega stroja, je mimogrede še omenil prihranek, ki ga bodo imeli z obratovodjem novega stroja in s tem namignil komisij/! višino nagrade, ki bi si jo želel dobiti.
Takoj je bil ogenj v strehi. Predsednik komisije Josip Računalo je menil: »Res je na tem stroju nekaj novosti in nam bo mnogo prihranil, vendar ga ne moremo šteti med inovacije, še manj pa zanj izplačati nagrado. Tovariš Razvijalo je prejel od tehnične službe konkretno nalogo, naj skonstruira tak in tak stroj. To je tudi opravil med redniim delovnim časom, kar je bila njegova delovna dolžnost. Sedaj bi pa rad za svoje normalno delo še nagrado za inovacijo. To je isto kot, če bi kovač Feliks Nakovalo za svoje kovanje zahteval poleg plače še posebno nagrado.«
Pavlek Razvijalo se je zakadil v predsednika: »Ti boš mene učil, kaj je to delovna dolžnost! Če imaš ti za svojo delovno dolžnost to, da dremleš za svojo pisalno mizo od šestih do dveh, je to tvoja stvar. Ne bo me začudilo, če boš zahteval inovacijsko nagrado za svoje popoldansko dremanje,, ker to že ne spada v redno delovno dolžnost.«
Josip Računalo mu ni ostal dolžan. Ko mu je naštel nekaj krepkih, ga ozmerjal in užalil, je Pavlek Razvijalo umakni svoj predlog za inovacijo, še tisto uro pa začel sestavljati nov predlog, pa ne za inovacijsko, ampak disciplinsko komisijo.
Inženir Jakec Stroj je predstavil nekakšno pnevmatično podajalo, kj je prestavljalo otroško dudo z enega mesta na drugega. Naprava je začudo dobro delovala, le živ krst z inženirjem Strojem vred, ni znal povedati, kje bi se stvar dala uporabiti. Neki član komisije je menil, da bi motovilo prišlo še najbolj prav za obiranje češenj. Komisija je prejela tudg pismeni predlog za inovacijo od anonimnega inovatorja. V kuverti, ki jo je predsednik Josip Računalo lastnoročno odprl, So bile zložene risbe
in vsa tehnična dokumentacija za nov izum. Ta izum pa je bil nič drugega, kakor priročno držalo za prenašanje psov. To držalo je bilo namenjeno predvsem za prenašanje psov jazbečarjev, neznani izumitelj pa je v spremnem pismu zagotavljal, da se držalo v najkrajšem času lahko premontira tudi za prenašanje drugih pasem. Ker se v »Rjavi pločevini« ne ukvarjajo z živalmi, ampak s kovinami, so inovacijski predlog poslali predsedniku društva ljubiteljev živali.
Na sestanku je bil prisoten tudi inženir Mihec Pogruntalo Ta je pokazal svoj novi izum. To je bil hidravlični sklop ki je deloval popolnoma na drugačnih principih, kot so delovali vsi dotedanji sklopi, kar so jih izdelovali v »Rjavi pločevini«. Stvar je delovala čudovito. Komisija je bila navdušena. Nekatere novosti in izboljšave na tem sklopu so bile zares revolucionarne. Komisija je Mihcu Pogrunt-alu za njegov izum na licu mesta priznala lepo denarno nagrado, vodj.j proizvodnje pa priporočila, naj nov izum uvrstiti v redne izdelke svojega proizvodnega programa. Komisija je s tem predlogom končala svoje delo in se zadovoljna razšla.
Minilo je nekaj mesecev. V »Rjavi pločevini« so pripravljali proizvodnjo novega izdelka, ki ga je skonstruiral inženir Mihec Pogruntalo. V ta namen so kupili nov sodoben avtomatičen stroj, ki naj bi izdeloval ohišja. Ko je tehnik in predsednik inovacijske komisije Josip Računalo stikal okrog novega stroja, ga bi skoraj zadela kap. Na stroju je bil namreč montiran popolnoma enak hidravlični sklop, kakor ga je bil izumil Mihec Pogruntalo. Sklop so takoj demontirali, ga razstavili in ugotovili, da se do pičice ujema z Mihčevo inovacijo. Josip Računalo je takoj sklical izredno sejo komisije za inovacije. Nagovoril je navzoče: »Tovariši na prejšnjem sestanku smo podelili nagrado za inovacije našemu inženirju Mihcu Pogruntalu. Sedaj pa sem ugotovil, da je svoj hidravlični sklop do zadnje podrobnosti prekopiral od izdelka, ki ga izdeluje podjetje »Siva litina«. Predlagam, da se nagrada Mihcu odvzame in se ga da na disciplinsko komisijo.«
Pa mislite, da so storili tako? Kje pa! Mihec Pogruntalo se je zagovarjal tako ognjevito, da je dokazal, da m on prekopiral »Sive litine«, ampak ravno obratno. Kaj pa more on, če so v »Rjavi pločevini« tako dolgo pripravljali proizvodnjo, da so v sosednjem podjetju prišli do nihovih dokumentov in jih prehiteli. Malo je manjkalo pa bi celo tožili »Sivo litino« za krajo in zlorabo njihovega patenta. Da, tako se je izmotaval Mihec Pogruntalo. Le to je pozabil povedati, da so v tistem času, ko je zasedala komisija, sporni hidravlični sklop v »Sivi litini« že prenehali izdelovati, ker je bil že zastarel in so poslali na trg nov, močno izpopolnjen izdelek.
Oglejmo si še nekaj superinovacij, katere so izumili vrli »Rjavopločevinci«. Tajnica Rezka Tipkalo je izumila način, >kako lahko sp; med delovnim časom z odprtimi očmi, ne da bi jo pri tem zasačil šef. Vrtalec Urban Svedralo je pogruntal kako dobiš dvojno plačo, čeprav v resnici narediš samo polovico norme. Skladiščnik Nace Skladalo je prišel do tega, kako imaš na koncu meseca ure v dobrem, čeprav vsako jutro zamudiš in predčasno odideš z dela. Kovač Feliks Nakovalo ima zasluge za 'inovacijo, kako neopaženo pretihotapiti v podjetje kar cel zaboj alkohola, čeprav nate pazijo vsi od vratarja, preko mojstra pa do obratovodja. Varilec Štefan Spaj-kalo je avtor izuma, s katerim izgineš iz podjetja k »Žejnemu Lojzku« na pol metra brizganca, ne da bi živa duša vedela, kdaj odideš in kdaj se vrneš. Nekaj
patentov je tudi, kako z lezenjem v rit predpostavljenim, zase in za nič na svetu jih ne bodo predložili inovacijski prideš na višje in boljše plačano delovno mesto.	komisiji.
Seveda pa te inovacije njihovi avtorji skrbno čuvajo	Matevž Pečelin
KADROVSKE NOVICE
V času od 6. 12. 1983 do 15. 5. 1984 je delovno razmerje z delovci naše delovne organizacije sklenilo naslednje število delavcev, in sicer:
1.	Jure Možina, strojni tehnik pripravnik
2.	Irena Lazar, NK, čistilec
3.	Irena Krvina, NK, pomožni vrtalec
4.	Marija Ušeničnik, organizator dela, pripravnik
5.	Marija Kolenc, pravnik, pripravnik
6.	Slavka Fajdiga, šivilja, tehnični risar
Iz JLA so se vrnili:
1.	Rajko Mlinar, strugar, strugar I, II
2.	Janez Bogataj, NK, strugar II
3.	Janez Ušeničnik, strugar, strugar I, II
4.	Miroslav Bogataj, dipl. ing. elektrotehnike, pripravnik
5.	Milan Strel, strugar, strugar I, II
6.	Simon Hribernik, strugar, strugar I, II V JLA so odšli:
1. Konrad Peternelj, strojni ključavničar, monter HK II
2.	Igor Novak, strugar, strugar I, II
3.	Marjan Šink, strugar, strugar I, II
4.	Vladimir Žakelj, orodjar, orodjar II
5.	Matevž Treven, strugar, strugar I, II
6.	Andrej Oblak, strojni ključavničar, monter HO II
7.	Stojan Rampre, strugar, strugar I, II
8.	Anton Ušeničnik, strugar, strugar I, II
9.	Igor Ušeničnik, NK, pomožni vrtalec
10.	Bogdan Trček, NK, pomožni vrtalec
11.	Peter Pagon, strojni ključavničar, vzdrževalec II
Delovno razmerje so prenehali:
1. Viktorija Kranjc, NK, čistilec
Trenutno je v DO »KLADIVAR« Žiri zaposlenih 252 delavcev.
Poročili so se:
Iztok Kopač, Franc Mohorič
Iskreno čestitamoI
ŠPORT
Smučarska tekmovanja so za to zimo končana, s tem pa so se že pričeli letni športi. V Škofji Loki so se končale 4. sindikalne občinske igre. Kladivar je zastopalo pet moških in pa dve ženski ekipi. Vse ekipe so se dobro borile, še najboljši pa so bili odbojkaši, ki so bili tretji.
Pričeli pa sta se tud,; trim ligi v malem nogometu in v košarki. V malem nogometu je prijavljenih 14 ekip, v
košarki pa bo nastopilo 7 ekip. Tudi letos bo Kladivar nastopal v obeh ligah. Tekmovanje v malem nogometu poteka na novem stadionu pri šoli ob nedeljah dopoldan, košarkarji pa bodo svoje tekme igrali na igrišču pri Partizanu ob petkih popoldan. Hkrati so vabljen.; na tekmovanja tudi gledalci, ki lahko veliko pripomorejo k zanimivosti obeh lig.
TUJEC
Tema v temi postaja nemirna.
Strah?
Sovraštvo,
Nezaupanje ali upanje,
Upanje v nič, upanje v nekoga?
Nekdo hodi, koraki se bližajo postajajo glasnejši, vse bolj srhljivi.
Počasi tujec, ustavi se!
Ne pohodi upanja, ostal boš v temi.
Midva - mi vsi.
Srečo
ZANIMIVOSTI IZ DO
SKRB ZA UREDITEV OKOLICE DO
Med rednimi delovnimi nalogami oddelka za vzdrževanje ko se narava prebuja. Kot smo že vsi videli, so vzorno je tudi skrb za čisto in urejeno okolico DO. Prav ta uredili nasad rož pri vhodu v tovarno in počistili asfalt, dela je najbolj potrebno opraviti v spomladanskem času, Še vedno pa imamo pred pročeljem DO kupe kamenja
in zemlje, ki so nastalj ob izgradnji industrijske ceste. Kako torej to urediti? Nasadili smo na tem mestu še nekaj sadik jablan, vendar bi bilo potrebno poravnati tudi zemljo do ceste ter zasejati travo. Izvajalec teh del seveda obljubljal da bo tudi ta dela opravil še v spomladanskem času, vendar zaenkrat slabo kaže. Torej bomo morali počakati tudi še na ta trenutek, vmes pa bo gotovo ptrebno vsaj že enkrat pokositi travo. Upajmo le. da se ne bo poravnanje zemlje zavleklo predolgo in da bomo kmalu imeli pred tovarno zgledno urejen park.
NOVI PROSTORI V NOVI VASI SO ZAŽIVELI
Pri Ganterju v Novi vasi, kjer je Kladivar tudi začel svoje korake, smo dolgo časa imeli le skladiščne prostore.
V	lanskem letu pa smo nekaj prostorov v tej hiši prenovili in preuredili za druge namene. Tu naj bi v bodoče deloval oddelek fluidne tehnike in raziskovalna enota.
V	novih prostorih imamo sedaj večji delovni prostor za pet delavcev, poleg tega pa še eno posebno sobo ter sobo za sprejemanje gostov. Trenutno imamo zasedeno le največjo delovno sobo, kjer od novega leta delata dva konstrukterja in tehnična risarka. Drugi prostori bodo zasedeni kasneje, ko bomo dobili ustrezne kadre. Razvojni oddelek fluidne tehnike v Novi vasi je sicer tesno povezan z razvojem v Škofji Loki ter skupno sodelujeta pri razvoju novih hidravličnih komponent.
»Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
člani: Marija Žakelj, Matevž Pečelin, Marko Pagon Ciril Kacin — glavni urednik Franc Temelj — odgovorni urednik Marjan Poljanšek — predsednik
Izhaja dvomesečno, naklada 300 izvodov
Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka