Politična inventura dosežkov, slabosti in nalog
Več kot 500 gospodarskih organiaacij ZK je do konca januarja v naši občini že imelo programskovo-lilne kopference, za katere lahko rečemo, da so bile razmeroma dobro in tudi vsebinsko pripravljene. OK ZK so ocenile uspešnost svojega delovanja, družbe-noekonomske in družbenopolitične razmere v svojih okoljih. Vsekakor so volilnoprogramske konference OO ZK pomembna podlaga za določanje nadaljnjih nalog in konkretnih aktivnosti ZK v občini.
Poročila s teh konferenc ka-žejo na veliko odgovornost OO ZK pri pripravi evidenti-ranja aktivnosti, premalo pa je vendarle v njih iskanja od-govorov na številna odprta in kritično postavljena vpraša-nja. Volilnoprogramske kon-ference je ocenila tudi občin-ska konferenca ZK, oceno pa vključila v osnutek poročila o svojem štiriletnem delovanju; to poročilo je bilo že obravna-vano v skoraj vseh osnovnih organizacijah ZK.
V minulem obdobju so se
r osnovne organizacije ZK (da-
nes jih je že 518 s prek 13.000
komunisti)   ukvarjale   pred-
vsem z naslednjimi vprašanji:
-  samoupravna preobrazba odnosov na različnih področ-jih našega družbenoekonom-skega in družbenopolitičnega življenja,
-  stabilizacija      gospodar-stva in načrtovanje,
-  izdelava in dopolnjevanje koncepta vseljudske obram-be in družbene samozaščite.
Tudi pri obravnavanju kon-kretne odgovornosti članov je opazen pozitiven premik/Ob posameznih akcijah in aktiv-nostih vse bolj pogosto ugo-tavljajo osebno odgovornost posameznikov.
Komunisti Centra pa ven-dar ugotavljajo, da je še pre-malo uveljavljena kritika in samokritika članov. Kritike še ne razumejo vselej kot to-variško pomoč, temveč pre-večkrat kot oseben napad ali žalitev. Prevečkrat pa kritizi-rajo in napadajo samo člane, ki so v svojem aktivnem delu napravili napake, ne pa tudi tiste, ki niso zaradi nedelav-nosti naredili ničesar in tudi ne napak. Vsekakor bi moralo postati sprotno ocenjevanje aktivnosti slehernega člana redna sestavina dela OO ZK,
ki bi spodbujevalno vplivala na članstvo.
Lahko rečemo, da so se v zadnjem obdobju v občinski organizaciji močno uveljavile številne neposredne komuni-kacije občinskega komiteja in njegovih organov z OO ZK. Predvsem velja to za akcijsko povezovanje prek 15 akcij-skih konferenc, za posvetova-nja s sekretarji OO ZK, za de-lovne skupine OK ZKS, za obiske osnovnih organizacij ZK (prek 700) in za obvešče-vanje prek glasila Informa-cije.
V poročilu, ki predstavlja pravzaprav politično inventu-ro štiriletnega življenja in de-la, komunisti Centra realno ocenjujejo dosežene rezultate, kritični so do nenarejenega, prikazujejo odprta vprašanja, s številnimi tabelami in pre-glednicami prikazujejo giba-nje članstva ZK, strukturne kazalnike članstva in OO ZK.
Vsekakor so komunisti v naši občini pomembno pri-spevali k velikim dosežkom na področju uresničevanja načel socialistične graditve razvijanja samoupravljanja, združevanja in dohodkovne-ga povezovanja, razvoja in de-lovanja komunalnega siste-ma. Prispevali so tudi na po-dročju neposrednega vključe-vanja ZK v vodenje, usmerja-nje in usklajevanje SLO in DS kot množičnega gibanja.    '
Še bi lahko naštevali dosež-ke zadnjega obdobja, zapisani so v obširnem poročilu. Po-membne pa so tudi izkušnje številnih komunistov, ki so v zadnjih letih uspešno razvijali številne delovne metode, s ka-terimi v tej naivečji slovenski občinski organizaciji uspešno premagujejo nevarnosti fo-rumskega odločanja, odtuje-nosti od problemov članstva
in zaprtosti. Posebej kaže omeniti vse bolj razvito in uspešno metodo stainega in aktivnega vključevanja ko-munistov v načrtovanje skup-ščinskega dela kot tudi v od-ločanje prek skupščinskih zborov. S tem v zvezi je v Cen-tru že precej razvita metoda obravnavanja problematike in delovanja delegatov OK ZK v družbenih organih, družbenopolitičnih organiza-cijah (še posebej v SZDL), družbenih organizacijah in društvih.
Clani ZK aktivno delujejo v delegatskem sistemu na ob-' činski ravni. Vsekakor pa je prav, da tudi OO ZK v prihod-nje bolj spremljajo delo svojih članov v drugih DPO in dele-gatskih telesnih ter na dnevne rede svojih zasedanj pogoste-je postavljajo vprašanja dele-gatskih skupščin in samou-pravnih organov. Osnovne or-ganizacije ZK morajo namreč doumeti in izkoristiti možno-sti, da svojo vlogo lahko ure-sničijo v družbenopolitičnih organizacijah, še posebej v SZDL z delom kot skupna or-ganizacija in prek svojih dele-gatov.
Ob tem predstavljanju ne-katerih delov ognutka poroči-la o delu občinske organizaci-je ZKS Ljubljana 78-81 še ne-kaj zanimivih podatkov: šte-vilo članov ZK se ]e od leta 1978 (10.519) do konca leta 1981 povečalo za 2.712 članov oziroma za 25,8%, število OO ZK pa se je povečalo za 130. V zadnjih treh letih se je idejno-politično usposabljalo skozi pedagoško vodene oblike prek 2.000 članov. V minulem obdobju je imela občinska konferenca ZKS nad 40 sej, komite OK ZKS pa več kot 90 sej.
O delovnem poročilu OK ZKS Ljubljana Center bo ob-činska konferenca razpravlja-la na svoji seji 17. februarja. Na tej seji bodo med drugim ocenili delovanje delegatske-ga sistema, obravnavali statu-tarne spremembe ter pro-gramska izhodišča za delo ko-munistov vnaprej.
S. Č..