Maribor, petek 8. avgusta lUlft. £tev. 178, Političen list. Naročnina znaša: Z ustavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. četrtletno K 16'50. C e pride naročnik sam v upravništvo po list: Me- sečno K 5'—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon St. 242. ovo dvoglavega orla. Te dni je s ponosnega magistrat-nega stolpa izginil dvoglavi orel — znamenje naše sužnosti, našega jarma pod habsburško pestjo. Dolga in krvava je bila pot našega trpljenja. Ko je prihajal krvoločni Turk v goste, smo ga morali Slovenci odbijati ter branili vso evropsko kulturo. Kot plačilo smo dobivali potem bič valpeta nemškega naseljenega grofa. In tako je šlo naprej naše trpljenje. Naselili so se tovarnarji iz tujih dežel in naš človek je šel zopet v te tovarne ter delal kot tovorna živina za tujca. Pa so prišli nemški uradniki, ki jih je poslala avstrijska vlada v deželo, ter nas urili nemški misliti. Ni šlo. So bili omahljivci, ki so se zbali tega nemško-avstrijskega terorja ter se polagoma udali nemškemu duhu. To je bilo za staro avstrijsko vlado dobljena stava. Eden, dva ali trije ponemškutarjeni Sloveni in par nemških uradnikov — pa so dobili nemško šolo. In iz te nemške šole so prihajali skozi leta in leta renegatje, za naš narod izgubljene Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (28) Vsled tega ni bilo nobene besede o dogodkih, ki so potem napravili tako veli-kansk vtisk na vse navzoče. Gospod Qrey je bit pač omenjen, toda le kot eden izmed gOStOV. : | | , , . In noben izmed bralcev teh jutranjih listov ni inogel dvomiti o pristnosti diamanta, ki je bil vsekakor pravi poyod temu zločinu in vsem drugim posledicam. Vpliv tega nepopolnega poročila na me je bi! čuden. Pričela sem se izpraševati, ali ni ta dogodek le stvar moje razburjene fantazije, mora, ki je legla na me, samo na me, ki torej ni predstavljala nobenega dejstva, s katerem bi se moralo še nadalje računati. Toda že v naslednji minuti sem spoznala resnica, in razpršili so se vsi moji dvomi. Jušno mi je postalo, da je policija popolnoma pametno postopala, če je še prikrivala senzacionelno izpoved gospoda Greya, dokler je niso potrdili izvedenci. Vsebino dveh odstavkov, v katerih se na do>go in široko govori o rodbinskih prepirih, ki so dovedli do zakonske ločitve gospoda in gospe Fairbrother, povem v par vrstah. Poročila sta se pred tremi leti v Baltimore. *0n je duše. In kakor so bili janičarji krvo-ločnejši od Turka, tako so bili ti ponemškutarjeni Slovenci vsled vpliva iz šole in vsenemških društev hujši nego pristni Nemci. Če je prišel Slovenec v tako mesto, je bil prisiljen dati svoje otroke v nemške šole, ker bivša avstrijska vlada ni smatrala za potrebno, vzgajati slovenske otroke v njihovem materinskem jeziku. Tako so se množile te izgubljene in zapeljane duše, večinoma ne po svoji krivdi, marveč po krivdi stare avstrijske vlade, ki je hotela kot vazal mogočne Nemčije na ta način zgraditj nemški most do Adrije. Toda prišel je vihar, prišla je svetovna vojna in ta most se je prej podrl, predno je bil dograjen. Odnesli so ga valovi in nikdar ne bo več graditelja, ki hi ga skušal oraditi. kaiti kruta pest maščevalca je na tla podrla oholega Nemca. Tako je padel tudi dvoglavi orel na našem magistratu. Svetovni vihar je odkazal Maribor onemu narodu, kateremu naravno pripada. Maribor je bil slovenski, je slovenski in bo slovenski. Če ga je pa stara avstrijska bil že tedaj bogat mož, toda še ne večkratni milionar, kakor je zdaj. S svojim jasnim, lepim obrazom, toda slabim obnašanjem se ni mogel strinjati s to živahno, sijajno koketo, koje čari so bili le umet i Čeprav njeno ime ni bilo nikdar zapleteno v kak škandal, se je njen soprog naveliča! njenih sitnosti in zmag, ki jih ni niti pred javnostjo niti pred njem skrivala. In nekega lepega dne v preteklem letu sta se mirnim potom dogovorila, da se ločita. Tako sta živela vsak za se sijajno in sta se nekako vzajemno spoštovala. Tako nista izgubila nobenega izmed svojih prijateljev ter sta si obdržala v družbi mesto, za koje so ju vsi zavidali. Njega so malokdaj obenem z njo povabili, ona pa ni prišia nikdar v družbe, v katerih so pričakovali njega. Toda razen te okoliščine se nihče ni brigal za njuno razmerje. jNjuno življenje je bilo mirno, in splošno so z zadovoljstvom konštatirali, da ni noben od obeh kaj razžaljivega rekel o drugem. Sedai je bil na jugovzhodu, kamor je odšel pred kakimi tremi tedni. Najbrže se bo vrnil v mesto, kakor hitro bo dobil brzojavko. Domnevanja o osebi morilca so bila pre-j nagljena. Sicer so govorili o nekakem tajinst-| venem slučaju, toda moglo s« je brati med vrstami, da so Ansona Duranda le zaradi t hi hiln nai-Avnuol samomorilno, če bi se naljubo nekaterim podkupljenim elementom klali med seboj ter zanemarjali dobrobit mesta in našega splošnega gospodarstva. Danes je nedvomno, da^smo vsi državljani Jugoslavije. In kot taki imamo svoje pravice, pa tudi svoje dolžnost. In naša najvišja dolžnost bodi In zdaj je čas, da govorim nekoliko o sebi. Izobrazila sem se temeljito. Čeprav sem bila ljubljenka svojega bogatega strica, sem vendar zavrnila njegovo ponudbo, naj uživam njegovo bogastvo, kakor se mi zdi in za vedno, ter prevzela obveznosti, ki zahtevajo samozataje-vanje in naporno delo. Storila sem to vsled tega, ker me je veselilo, zaposlevati duh in značaj. Da sem komu koristna, kakor je bolniška strežnica trpečemu bolniku, to se mi je zdela najlepša naloga življenje, predno sem pričela ljubiti Ansona Duranda. Potem sem zahrepenela po oni ženski usodi, ki je odločena ženskemu spolu. Toda čeprav sem še tako zelo hrepenela po tej usodi, Čeprav je ljubezen obvladovala vse moje bitje, vendar sem dospela do spoznanja, da se ta ljubezen ne vrača in da je torej znamenje slabosti. Borila sem se z nasprotnikom. In konečno se mi je posrečilo, kakor sem vsaj mislila, da sem zmagala. To je i bilo v času, ko sem dobila svojo diplomo. Te-! daj pa je prišlo veliko iznenadenje, ki mi ga j je odločilo življenje. Anson Durand mi je raz-i kril svojo ljubezen. In izprevidela sem, da se I moram pričeti pripravljati edinole za domače ' veselje in za edino pravo življenje, ki je od-i ločeno ženi. Eno uro sem se v svitu tega novega upanja veselila; potem je prišia drama, in bila sem popolnoma kakor v razsulu Gotovo sem dovolj doživela, (Dalje prih.) braniti integriteto naše države, čuvati naš Maribor, da se bo gospodarsko in kulturno razvijal, vsaj ni več dvoglavega orla nad nami. Mirovna misija parmskega princa Siksta. — Pariška odkritja. Iz Pariza poročajo, da bo prihodnja žtevilka „Grand Revue" objavila razkritja o mirovnih pogajanjih parmskega princa Siksta. Takratni ministrski predsednik Briand je bil prepričan, da bi popolno uničenje monarhije koristilo Nemčiji in je hotel obdržati Avstro - Ogrsko po oddelitvi onih ozemelj, ki so jih zahtevale Italija, Srbija in Romunija, in sicer na ta način, da bi se ostali del združil z Bavarsko in da bi ostali del tvoril protiutsž proti Prusiji. 21. marca 1917 je imel princ, ko je Ribot nadomestil Brianda, znani pogovor s Poincarejein, kateremu je prinesel lastnoročno pismo cesarja Karla. Ribot je takoj obvestil Lloyd Georgeja in oba sta iraala dn« 11. aprila v Folkestone pogovor, v katerem sta sklenila, da se hočeta tudi s Son-ninom posvetovati. Ti trije državniki so se sestali v salonskem vozu. Vsebino pisma cesarja Karla sicer niso sporočili Sonninu, vendar sta mu pa predložila vprašanje, ali bi bila Italija pripravljena, dati Avstro-Ogrski po razsulu nemške vojaške moči koncesije. Sonnino je to odločno zavrnil ter izjavil, da so zahteve, določene v londonski pogodbi, minimum. Vsled tega so odklonili predlog princa Siksta. Maja mesca je pa zopet prišel s pismom eesaria Karla, v katerem je ta izrazil zadovoljstva, da sta Anglija in Francija pripravljena za sporazum, ter obenem sporočil, da je Italija pred kratkim ponudila Avstro-Ogrski poseben mir. Sonnino pa je zatrdil, da je to laž in je to potrdil s svojo častno besedo. Vsekakor pa sta hotela Ribot in Lloyd George nadaljevati pogajanja ter sta povabila kralja Viktorja Emanuela, naj obišče francosko fronto, da bi se posvetovala a kraljem. Do tega pa ni prišlo. 0 Političen pregled. K ministrski krizi. O tem piše „SIov. Narod". Najprej je bijo negotovo, ali bo g. Protič v resnici demisijoniral, potem pa ali bo njegova demisija sprejeta. Oboje se je zgodilo. Pričela so na to pogajanja in posvetovanja in najneverjetnejše kombinacije so se širile. Jasno jo, da mora vsaka vlada, ki pride, biti sestavljena na temelju koalicije. Ponovimo številke narodnih zastopnikov: Demokratov ,e 113, h katerim je treba prišteti še 10 Črnog >rcov, ki so izjavili svojo solidarnost z demokrati. To da 123. Radikalcev je 70, Narodni klub šteje 26, Jugoslovanski 19 poslancev. Razven teh so še manjše skupine, namreč 13 socialdemokratov, 6 radikalnih in 5 demokratskih disidentov, Ri-barčera skupina šteje 6 poslancev, 5 pa skupina Buajevcev in Slovakov; končno je 14 divjakov, ki ne pripadajo še nobeni skupini in se nahajajo večinoma izven države, (med njimi je minister zunanjih zadev in predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Trumbič), dočim je 10 mest še praznih. Skupaj je 287 mandatov, večina mora šteti torej vsaj 144. Ako se koalirajo radikalci z Narodnim klubom in Jugoslovanskim klubom, bi šteli še le 115, nasproti pa štejejo Demokrati sami 123. Računski eksempel postaja še težji, ako se pomisli, da je Narodni klub razcepljen in da polovica njegovih članov na noben način ne bi hpteja zajednice z radikalci, ki so preveč kompromitirani. — Kakor se je po dosedanjih razgovorih ugotovilo, se brez demokratov in proti njim vlada ne bo sestavila, ker je to nemogoče. Kdo bo z demokrati v koaliciji, se bo videlo v prihodnjih dneh. Fribližno v enem tednu se bo stvar izčistila. — G. Protiču in radikalcem, hi so že med vojno igrali dokaj čudno in jugoslovanski misli škodljivo vlogo, gre zasluga, da so razvneli iz strankarskih in samo-pašnih ozirov strasti in borbo' v trenutku, ko padejo v Parizu zadnje odločitve o naši bodočnosti, ko gre za naš dostop na morje in za naša težka plačila v bodočnosti. V tem trenutku se stranka peha za premoč, za razne važne resorte, kakor prezidij, notranji, finančni in trgovski portfelj, a druge stranke bi rade! ž njimi v koalicijo. Začetek našega političnega življenja je žalosten za ves narod in slabo zna- 1 menje za bodočnost. Ako hoče narod dobro i upravo, bo moral te elemente pognati. Tudi! sedanja ministrska kriza je korak k temu eišče-! n ju. Demokrati zro z zaupanjem v bodočnost, j Za nami je vse, kar je v državi dobrega. Brez nas se da sestavljati koalicija, vladati se pa j brez nas ne da. Vladati — pomeni in upravljati državo. dijaški shod Celje (Slovenija), Narodni Dom, III. nadstr. št. 19. Pripravljalni odbor za I. jugoslovanski svobodomiselni dijaški shod v Celju. Tajnik: Predsednik: Odbornik: Savo Sancin, Rafko Salmič, Mirko Hočevar, abiturijent. abiturijent. maturant. ■It s b. Dnevne novice. H Shoda trgovcev in obrtnikov, ki se vrši v nedeljo ob /5. uri pri Gčtzu, naj nlkdo ne zamudi! Poziv na shod svobodomiselnega jugoslov. srednje-šol. dijaštva ki se vrši v Celju (Slovenija) dne 31. avgusta, 1. in 2. septembra. Na Vidov dan 1914. leta je počil strel iz naše srede. Nato nas ie avstrijsko-ma-djarska policija razgnala, preganjala ter vlačila v zapore. Ona je pač vedela, da je bilo dijaštvo glavni steber jugoslovanske misli. Jugoslovanski dijak je bil prvi, ki je shvatil idejo ujedinjenja s pravim odkritim navdušenjem in za to idejo deloval, trpel in se žrtvoval. Štiriletna vojna je naše vrste zredčila; eni so kot žrtve padli v vojni, drugi prenehali s svojim delovanjem v ječah. Naše započeto delo pa je rodilo sad, ki še ni popolnoma dozorel. Narod je ujedinjen, a ne popolno, niti na zunaj, niti na znotraj. Pri zgradbi srečne in definitivno popolno ujedinjene Jugoslavije sodelovati hočemo tudi jugoslovanski dijaki. Da naše prekinjeno delo lahko uspešno nadaljujemo, je nujno potrebno, da se snidemo jugoslovanski dijaki in si začrtamo smernice našega bodočega narodno-politič-nega in kulturnega delovanja. V to svrho sklicuje jugoslovansko svobodomiselno dijaštvo v Celju shod delegatov vsega jugoslovanskega svobodomiselnega srednješolskega dijaštva, ki se vrši 31. avgusta, 1. in 2. septembra v Celju. Glede stanovanj, prehrane in vožnje je preskrbljeno. Vse posameznosti se objavijo v najkrajšem času. Vsak srednješolski učni zavod (gimnazije, realne gimnazije, realke, trg. akademije, preparandije in liceji) naj bo zastopan z 3—4 delegati (delegatinjami). Naslovi delegatov, pooblaščenih z izkaznicami od svoje organizacije se naj vpošljejo čim preje na: Tajništvo pripravljalnega odbora za I, jugoslovanski srednješolski svobodomiselni Slovo francoskega nadporočnika Ke-riena. Danes dopoldne se je odpeljal član francoske misije nadporočnik Kerien v Zagreb. V imenu mariborske garnizije se je poslovil od njega podpolkovnik Zwirn. Maksimalne cene za razna živila so sicer določene, toda prodajalke se prokleto malo brigajo za nje. Kontrola pa je skrajno slaba. Raditega so kupujoče stranke še na slabšem, kakor pa preje, posebno ker večina prodajalk nima tehtnic. Tako je n. pr. zahtevala prodajalka za eno endivijo ceno, ki je določena za cel kilogram! Kvaliteta smetane se je zelo poslabšala. Kedar je malo smetane na trgu, jo dobi le tisti, ki kupi tudi kravji sir, seveda po oderuški ceni. Prah in druga nesnaga pa ima priliko, povečati težo siru in goščobo smetani, ker se to na odprtih stojnicah prodaja. Bo treba korenite odpomoči v vsakem oziru! Sladkor za Maribor. Piše se nam: Že precej časa sem dobivajo stranke manjvredni rujavi sladkor in sicer od meseca maja t. 1. naprej po enako visoki ceni, 7 K za kg, kakor belega, katerega se pa le redkokedaj dobi. Prejšnji mesec pa je dospelo v trgovino Andr. Mayer na Glavnem trgu dva voza sladkorja v stožcih, res velika redkost za sedanji čas. Mislili smo, da bomo vendar zopet enkrat dobili beli stožni sladkor, posebno, ker se ie namigavalo, da je to sladkor za vkuhavanje, Toda, belega sladkorja ni bilo na dan, za vkuhavanje se deli zopet le ru-iavi sladkor. Kam so izginili oni lepi mnogoštevilni sladkorju stožci? Tudi mi navadni zemljani bi bili radi enkrat šteti med boljše-vike pri razdelitvi živil, ker smo dosedaj še vedno med slabševiki. Zato opozarjamo še na sledeče: Sliši se, da se bo za avgust delil beli kristalni sladkor. To priliko pa hočejo porabiti nekatere modre gospodinje in pravijo, da ne vzamejo za vkuhavanje ruja-vega sladkorja, da bodo rajši vzele vse skupaj potem, ko se bo delil beli sladkor! Te boljševikinje seveda ne vprašajo, kdo naj ostali rujavi sladkor pokupi. Nekateri trgovci bi menda res ustregli željam gotovih odjemalcev, zato pa seveda drugim, manjvrednim, slabševikom, dali namesto belega zopet rujavi sladkor. Proti takemu postopanju seveda odločno ugovarjamo in prosimo gospodarski urad, da objavi vedno pred oddajo sladkorja v časopisih, kakšne kvalitete sladkor se bo dobival ta ali drugi mesec, da bo prizadeto občinstvo lahko trgovce v tem oziru kontroliralo. Gostilna pri „Črnem orlu" na Grajskem trgu še vedno nima slovenskega napisa. V tej gostilni imeli so Nemci svoj „Kernstockstiiberl" v čast staremu župniku-pesniku Kernstocku, katerega duševne proizvode je prinašala tudi svoj čas „Marb Ztg.1' kakor n. pr.--------------- Lasst die Slavenheere nimmer Durch des Marburgs Tor Lieber rauchgeschwfirzte Triimmer Als ein windisch Maribor. Zdaj bo pa Kernstock najbrž zapel: „Ach du lieber Augustin 1" In ta Kernstock je bil imenovan za častnega doktorja. Promociji bi moral tudi prisostvovati poslanec Ne nške Avstrije Wa s t ia n, čegar žena je baje še danes v Mariboru. Ne vemo, čemu se potem izganjajo druge popolnoma indiferentne in politično nevarne osebe? Pod sekvestrom je knjigarna Karla Scheidbacha v Gosposki ulici št. 28. Za sekvestra je imenovan Karel Ferjančič, bivš. poslbvodja ,,Narodne knjigarne" v Ljubljani, izjava. Zbor zaupnikov »zveze jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor«, kateri organizaciji pripada vse pošteno misleče Slo- vensko železničarstvo v Mariboru, t. 1. slučajih, ko bo treba ščititi domače narodne interese in domači kapital. Naši narodni lesni trgovci ustanovili so si pred kratkim je na svojem Društvo lesnih trgovcev dravske doline zborovanju dne 5. avgusta t. I. v Narodnem »Sever« s sedežem v Mariboru. Namen tega domu sklenil sledečo objavo: »Na impertinentni društva je ščititi lesno trgovino severnih dopis v »Napreju« od 4. t. m. ki je pripravljen krajev pred tujimi izkoriščevalci, tako da bo merodajnim faktorjem v svarilo in ki napada ostala lesna trgovina tu ob meji v rokah predsednika izjavljamo: 1. Obsojamo naših narodnih lesnih trgovcev in industrijcev. skrajno krivični in lažnjivi nastop soc demo- Novo društvo se je postavilo prvo na edino kratkega časopisa »Naprej« na našega pred- pravo demokratično stališče, da socializira sednika gospoda revidenta Jarha in mu izrekamo, lesno trgovino, tako da bo deležen na doza njegovo požrtvovalno in smotreno delo za časa. bičku tudi uradnik in delavec. Le na ta Političnega štraj a nemških in nemčurskih že-'način hoče preprečiti »Sever«, da bi se po ležničarjev in njegovo vsestransko delo v or- tujih podjetnikih izkoriščalo naše delavne ganizaciji svojo zahvalo in popolno zaupanje.j moči v kapitalističnem smislu. Lesni trgovci 2. Konštatiramo, da je »Naprej* ali iz njemu združeni v društvu »Sever« zahtevajo za se lastne zlobe nalagal svoje bralce, ali pa v j in svoje rojake eksploatacijo državnih goz-svoji lahkovernosti nasedel svojemu dopisniku,' dov, ker imajo do tega vso pravico in ker ko je zapisal, da je predsednik Zveze pustil j stremijo za tem, da ostane narodni kapital Pozvati socialno demokratičnega predsednika z Oložniki k sebi. Stvar nikakor ne resnici in se sledeče zagotovi: Predsednik gospod Jarh je povabil dne 21. avgusta predsednika socialne demokracije na sestanek, na katerega je gospod Nachtigal tudi prišel in je bil le slučajno po sestanku radi razširjevanja štrajkarskih od nikogar podpisanih letakov na stopnicah stanovanja gospoda Jarha aretiran. 3. Pripravljeni smo na vse še tako smradljive napode od strani socijalnih demokratov in ponovno izjavljamo, da nas vsi njihovi še tako nesramni zbodljaji ne bodo spravili iz naše jasno začrtane poti. Merodajni faktorji v naši drž?vi naj pa vzamejo na znanje, da se mi grožnjam naših rdečih bratcev le pomilovalno posmehujemo in da smo pripravljeni v ponovnem slučaju sami z njimi obračunati in na priviti na železnici red, ako tega ne bode Vlada znala ukreniti. Roko proč — od vsega kar nam spravlja našo toliko stoletij težko pričakovano državo v nevarnost. Maribor, dne 6. avgusta 1919. Za zvezo jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor: Habjan, tč. tajnik; Škerjanc, tč. podpredsednik. Steinbrenner Maijeta, nadomestna učiteljica na deški ljudski šoli IV v Mariboru je odslovljena. Časopis „Glas Črnogorca" je, ker rovari proti državnim in narodnim interesom, ustavljen in njega razširjanje prepovedalo. Vdove po vojaških gažistih. V soboto, 9. t. m. je sestanek vojaških vpokojencev (10. uri predpoldan v vrtu Gambrinushalle). Pridejo naj tudi vdove (sirote) ter sorodniki ujetnikov. Odbor. Učiteljstvo, aktivno in vpokojeno, se opozarja, da deli »Društvo jugoslov. državn. uslužbencev« v petek, dne 8. t. m. in v soboto, dne 9. t. m. od 14. do 18. ure popoldne olivno olje v Hamerlingovi ulici (žensko uči teljišče). Plavba po Dravi. Plavba po Dravi je zo et mogoča Dovoljenja izdaja tuk. okrajno glavarstvo, pri katerem je tudi treba vlagati zadevne prošnje. Tudi za plavbe izven okoliša tuk. okrajnega glavarstva s$ bodo dajala dovoljenja in sicer sporazumno s prizadetimi sosednimi glavarstvami. Sramotni oder. Ubežali so: poddesetnik Makuter Filip, Ljutomer, okr. Ljutomer; topničar Prešern Franc, Globoko, okr. Maribor; topničar Vrbnjak Matija, Iljašovci, okr. Ljutomer; četovodja Gojkovič Anton, Gorica, okr. Maribor; četovodja Kocbek Josip, Velika, okr. Radgona, vsi od Dravskega havbičnega divizjona. Izlet k Sv. Arehu na Pohorju se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. Odhod zjutraj ob 5. uri. Zbirališče na dravskem mostu. Ker je isti dan drugo slavlje Sv. Areha, se pričakuje obilne udeležbe. Ruška koča je preskrbljena z jestvinami in dobro pijačo, a tudi za prenočišča je dobro urejena. Lesna trgovina dravske doline. Kako velikanskega pomena je dandanes za severni d^l Jugoslavije združitev različnih gospodarskih panog v trdno falango so spoznali naši lesni trgovci dravske, mežiške in mislinjske doline ter Koroške. Izvoz lesa v inozemstvo in državne potrebščine silijo lesne trgovce v ^družitev, da kot jednota nastopajo v vseh v domačih rokah. Namen društva je tedaj odgovarja1 brezdvomno kristalno čist in bazira na ten-'dencah države same, zato mora vsak Jugoslovan ki mu je gospodarski razvoj nove države na srcu, društvo »Sever« le pozdravljati in čestitati našim lesnim trgovcem da so se združili. Zopet prijet tihotapec. Finančna straža v Mariboru je zopet napravila dober plen. Prijela je trgovca Andorja Wilheima iz Sze-gedina, ki je hotel vtihotapiti za 29.240 kron nežigosanih bankovcev ter jih razpečati v Mariboru. Naša vrla finančna straža pa prav dobro ve, da imamo v Jugoslaviji že itak preveč papirja, ter je ta papir zaplenila. Obnašal se je pri zaplenitvi precej neumno, ker je izpraševal okoli, koliko carine je treba plačati za usnje, dočim je imel v nahrbtniku celo premoženje ogrskega denarja. Umrli so: Ivan Ploj, v javni bolnici; Ivan Fras, Košak 153; Kravos Frančiška, v javni bolnici; Štern Josip, Košak 146; Ros-man Andreas, Zg. Radvanj 10; Pivec Jurij, v javni bolnici; Stojanovič Živojin, v vojaški boln. II. Obrtno pravico so dobili v mescu juliju : Troha Karol, Tegetthoffova cesta 30, zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in za hipotečna posojila. Glušič Valentin, Burggasse 20, izvozček. Valjak Gjuro, Gospod-ska ulica 21, kavarna. Kat. tisk. društvo, Burg gasse 15, knjigoveznica. Škrobar Marija, Koroška cesta 34, trgovina z zelenjavo. Mihelič A.lojzij, Koroška cesta 126, čevljar. Vlahovič Ludovik, Tegetthoffova cesta 38 in 40, gostilna. Einhauer Vinko, Viktringhof^asse 25, trgovina z mešanim blagom. Schvveitzer Leopold, Tegetthoffova cesta 1, trgovska agentura in komisija. Zupančič Jurij, Koroška cesta 27, mizar. Jurančič Martin, Koroška cesta 172, trgovina s sočivjem. Kelc Jakob, Koroška cesta 24, trgovska agentura in komisija. Volgruber Adolf, Luthergasse 7, trgovska agentura in komisija. Kreinc Franc, Blumengasse 8, pleskar, lakirar in slikar. Sedlaček Marija, Wattgasse 1, trgovina s sočivjem. Matijašič Neža, Langer-gasse 5, trgovina s sočivjem. Golob Martin, Mlinska ulica 10, trgovina z mešanim blagom. Mohr Julijana, Koroška cesta 9, trgovina s sočivjem. Trafela Stefan, Josefgasse 16, mesarija. Fučkar Jurij, Mlinska ulica 47, čevljar. Grobelšek Franc, Tegetthoffova cesta 77, trgovina deželnimi pridelki in moko. Sternad Jožef, Tegetthoffova cesta 18, puškama in prodaja orožja in municije S Zadnje vesti. (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Prekmurje definitivno priznano Jugoslaviji. Belgrad, 6. avgusta. Francosko poslaništvo je obvestilo kraljevsko vlado, da je mirovna konferenca v Parizu definitivno priznala naiemu kraljestvu ozemlje Prek- murja in da je pristalo na to, da o ozemlje takoj zasedejo naSe čete. Ministrska kriza. — Konference ministri in načelniki klubov. Beograd, 5. avgusta. »Pravda« piše o krizi: Predsednik zbornice je obvestil regenta da se še ni mogel posvetovati z vsemi po-tičnimi skupinami, ker še niso zbrani vsi poslanci. Narodni in radikalni klub so imeli svoje seje šele včeraj. Vse skupine, ki jih je predsednik konsultiral, so se izjavile za koalicijsko vjado in da je treba kriso rešiti parlamentarno. 3redsednik narodnega predstavništva neprestano konferira z ministri in načelniki klubov. Seje klubov. Belgrad, 5. avgusta. Danes so imeli vsi klubi seje in so razpravljali o vprašanju nov® vlade. Na izjavo ministrov demokratskega kluba bo Protič jutri odgovoril v »Samoupravi«. Za koncentracijski kabinet. Belgrad, 5. avgusta. Za koncentracijski cabinet so se doslej izjavili Narodni klub, skupina Trifkovičeva in neodvisni radikalci. Socialisti so izjavili, da ne upoštevajo nobene kombinacije. Narodno predstavništvo. Belgrad, 5. avgusta. Parlament je že prejel od pristojnih oblasti doi is za izročitev poslancev Kojiča in Kristana. Belgrad, 5. avgusta. Za prihodnjo sejo narodnega predstavništva je določen nastopni dnevni red: Volitev in razdelitev v sekcije in določitev dnevnega reda za prihodnje seje. Reka mednarodna? C ur ih, 6. avgusta 1919. švicarska brzojavna informacija poroča iz Rima: Naj-višji svet aliirancev je sprejel princip mednarodnosti Reke. Ljenin se hoče pogajati s Kolčakom. Pariz, 6. avgusta 1919. V interviou, ki so ga sporočili brezžično, je izjavil Ljenin poročevalcu lista »Uniteed Presse«, da se hoče pogajati s Kolčakom v svrho miru in da hoče priznati vse zunanje dolgove Rusije pod pogojem, da se mir faktično podpiše in da ga pet velevlasti prizna. Rumunske čete v Temešvaru. Veliki Bečkerek, 6. avgusta. Dne 3. avgusta so doš]e v Temešvar rumunske kraljevske čete. Pri njihovem prihodu je bil postavljen slavolok, pri katerem jih je prefekt mesta dr. Kozma pozdravil. Poveljnik rumunske vojske, polkovnik-brigadir se je zahvalil za lepi sprejem. Rumunski prota je blagoslovil vojsko, nakar so Na glavnem trgu so po-vojsko zastopniki oblasti nagovor srbskega meč-je odgovoril poveljnik polkovnik Econom, pozabili, odšle čete v mesto, zdravili rumunsko in meščanov. Na čana Novakoviča rumunskih čet, polkovnik Econom, da Rumuni ne bodo nikdar pozabili, da so se borili skupaj s Srbi. M: d govorom zastopnikov Nemcev in Madžarov, ko je madžarski govornik omenil, da je Temešvar madžarsko mesto, so začeli pangermani z vzkliki zmerjati Madžare ter izzvali incident. Polkovnik Econom je ta incident poravnal s tem, da je omenil, da je vse eno, ali so v večini Madžari ali v manjšini, glavno je pač to, da hočejo Rumuni zagotoviti svoboden kulturni razvoj in da bodo z ozirom na to imeli Madžari več svobode, nego so jo imeli Rumuni tekom stoletij v Erdeiju in v Banatu, mmm m a Vsebina 500gramov. ^ v celem ViktorJarc Maribor Gospodska u/ica 28 —J U6066h (Za tremi ribniki) || SfcST Krasen vrt, lepo kegljišče, izvrstna kuhinja, izborna vina! "12® H y Vsak dan: Sveže pivo, kislo mleko, sir s smetano, sveže sirovo maslo, kava! M Pj Priporočam se izletnikom J*. Maribora. ^ fi Jurij Črnič, gostilničar. ^ reg k>! p (Za tremi h ribniki) R Razne novhe. X h. A Bankovci so, ga usmrtili. V Inomostu je umrl žeJeznižfei blagajničar za grižo. Zavarovalnica j e morala plačati; njegovim ljudem zavarovano vsoto, ker je bil žrtev svojega poklica. Ranjki je res imel nav,ado pri štetju bankovcev sliniti si prste. Sodni strokovnjak, zdravnik, je dejal, da je na ta način infčkcija ns mogoča, zato ne more dovolj opozoriti, da naj bo vsakdo pri štetju bankovcev, kar se da previden. Japonec o evropskem gledališču. Ravnatelj cesarskega gledališča v Tokiju, največjega japonskega gledališča, Kunitaro Isaka, je zdaj vprvič obiskal Evropo in Ameriko. Vtis, ki so ga napravila nanj zi-padna gledališča, opisuje v nekem angleškem listu. Pred vsem rr N, MALA OZNANILA. j>j Hlapec Mlatilnice priden if zanesljiv dobi takoj dobro službo . _ ., , , , , v... pri J. Zaff, Pobrežje pri Mariboru. 3—1 slamoreznike, stroje za koruzo luščit, ir j « «i| nrainv -?e nmdn izdeluje in prodaja Franjo Farič, tovarna, Vifiogradno posestvo !KSSt Pobrežje pri Mariboru. 3-3 tošnjim pridelkom za 40.000 K. Naslov pove uprava, ii —2 Izurjene čevljarje ulica. 7|.l. .... od dragonske vojašnice do Pobrežne; Godbeni automat, izvrstno ohranjen, se fiata Ul a ceste 9 včeraj zgubljena. Kdor mi po ceni proda. Franjo Farič, tovarna, «"3™?*«*“*’- N“ P°Ve UP3r-3 PobreSie Dri Mariboru. Kupuje in poprala .________________________________________ . stare automate. 3—3 sprejme takoj Jakob Zoll.’n-stein, Maribor, Grajska 3-2 Ugodna prilika! Špirit - . , . , . , .. kupi za vsako ceno Viljem Mali, damski pravi japonski gledališčnik, da dajejo Japonci i frjzer) Maribor, Šolska ulica 3. 3—2 prednost tragediji, dasi s« V zadnjem času ka- ' žejo pojavi naklonjenosti do lažje dramatične tvorbe. Jgro evropskih igralcev imenuje lepo in zdržljivo. Čudi se velikemu številu prjzorov v spalnicah. Japonski cenzor bi jih neki črtal. Dalje gleda Japonec z občudovanjem na pojna aaaer* evropska gledališča. V Japonski ne hodi občin- 's^fv* Mariborska svetlolikarna in = apretacija zastorovs= Vetrinjska ulica 28 Prvovrstni zavod za snaienje in likanje perila v 5—8 dneh. w,,k* cene- "a|tto,»ia P°«treiba. koncu prizorov zahvaljevat občinstvu za plo- CfiO 30 K Z Ki 100 IC9» skanje in pohvalo. To baje povsem pokaži iluzijo. Ci4 ,7 . . .. .. j — -------- —------------- --------- Kuttl. KonjediC, Mariboi i \j zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru Koroška cesta 80. 3_j je izišla brošura t ^ Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" Od vseh iger, k#r jih je videl v Evropi mu neki najbolj ugaja „Cyrano". Po njegovih nazorih bi se učinek zadnjega dejanja povečal, ko bi ob padanju listja z dreves odmevalo ptičje petje, j. Mirovna konferenca y slikah. Angleški j slikar sir William 0\ven je dobil od mirovne: konference nalog, ovekovečiti ua platnu tri naj- i važnejše prizore tega zgodovinskega dogodka, j To so namreč plenarne seje mirovne konference, j skupir a delegatov ter podpisovanje pogodb v \ zrcalni dvorani v Parizu Zdaj izvršuje umetnik 1 portretno študijo posameznih odličnih osebnosti. Na prvi sliki bo upodobljenih 35 delegatov, od katerih mpra vsak umetniku „ sedeti" tri ure. Od dosedanjih modelov je bil najsiabši oni grškega miniqti$lfega predsednika Veimplosa. Koliko je se nemških ujetnikov v tujini? -Nemški poslanec Strikler trdi, da je danes še 635 000 nemških ujetnikov v tujini, in sicer: na Francoske^ 340.000, . ija Aflgleškem 195 000, v oblasti Amerikancev 50.000, v Sibiriji pa je samo 20.000 nemških vojnih ujetnikov. Vseh skupaj torej še 635-000 Nemcev v ujetništvu. Koliko ima plačati nemški cesar en-tenti. Iz. Rotterdjuna. poročajo : Belgi ja zahteva od cesarja Viljema samega 980 milijonov mark vojne odškodnine. Stavili so predlog, da zapleni oblast cesarjevo prt>inoženje v reč ni višini. Kakose je Voltaire naučil plesti nogavice. * Ruska carica Katarina JI je poklonila slavpemu Voltairejt^ prekrasno tobačnico, ki jo je sama v brezdelnih urah izstružila. Voltaire se je hotel izkazati hvaležnega. Neumorno se je učil- pri. 8v(oji nečakinji plesti nogavice. Ko se je temu popolnoma priučil, je splel carid nogavice- v ruskih narodnih barvah. Carica je Voltaireiev dar skrbno shranila, in še dandanes lahko vfdiš to posebnost v carske n muzeju. Svoji k svojimi Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Brošura stane 1'— K, s poštnino 1'05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% popusta. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. časopisov invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniStvu »Mariborskega delavca". Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. gdtja; TtetofM sarfrsga. Tf»V«rri»: Karl Rabitufli v Maribor*, 0litimi tOH bi /h