narodskih v t reci Odgovorni vrednik MPr. ki boj sad pop olnam V • niso nič naše narodovnosti poznali. Ko bi bili oni to poznali, in pri tej strani začeli nas bezati in šegatati, bi bili z nami storili, karkoli bi bili oni sami hotli. Saj se boš še spomnil tistiga šetinastiga pisarja; nihče ga ni obrajtal in nič ni mogel z nami opraviti, mi smo vali A. Fleisman / Opravila nolarjer Opravila notárj razdelé v dvoj ali de iz v se delujejo pisma, ktere jim ljudjé izdelati narocé take 9 ali pa celo měnili, da ni kristjan, j pa saj Bog ve, tam de lječ nek je bil domá, še slovenskima ni znal. tako čudno 9 ktere jim ces. kralj díje izdelati velevaj Kriva misel pa je, ako kdo misii, de prihodnj pogodbe (kontrakti) 9 moraj o vse oporoke (testamenti) i. t. d. po notarjih izdelane biti je govoril, da ga ni bilo umeti. Kako radi so pa ljudje íč tistiga gospoda imeli, ki je bil, ravno ko sva bila mi prošne pisma, vse dva na šolskih praznicih, v naše hřibe přišel, neko Po dražbo (licitirin or © voditi! Ko mu je bil nazadnje sose dani postavi le naslednje pisma spadaj notarjev, namrec poso j il tudi s t 9 9 v c menj pravilstvo dov Jurce nekaj vina in beliga kruha prinesel, je Jur in pisma ali pogodbe četu rekel: „Kje bote pa botrinjo imeli? jez poznam kupne med zaročenimi, kakor da je ta kruh pogača, vino si pa že tudi pri kaki pricbe přejete dote; po tem dar it godbe brez de bć se bila daritev v ze přejela 9 • podalje mladi materi dobil." Za tištim gospodam, če bi bil li spomnil, bi bili vsi ljudjé radi opolnoči na verh Grin- p ism pogodbe slepih,giuhihin mutastih in tovca lezli. Kar si je zmislil, mu ni mogel nihče od Ljudi je poznal, vse šege in navade je vedil poroke mutastih, in poslednjić menicni protesti reci. 9 (Wechselproteste). Ni těžko zapopasti vila notárjem nar raji se je po domaće pogovarjal; vsakimu je 9 kaj de so ravno te opra- bro privošel, z eno besedo do- mož je bil, da mu ga mozem javniga zaupanja izročene, je malo para. Nazadnje je umerl kot poglavar Lju ker po ravno tacih dostikrat ponarejenih pismih se bljanskiga mesta, od vsih ljudi ljubljen in spošto zamorejo velike goljufije zgoditi Kolikrát je že zena 9 van. Bog mu daj dobro! ktere moža so na kant djali, vse premoženje na se po Národnost je tista žila, ki Ijudém cr O loboko v serca derží Kdor za njo prime, storí ž njimi kar hoće Na jateljsko silo ne omaga. Sebičnosti pa in mnenja po rodski dah je tisti hlapón, ki je v stanu, ljudí najna- pervom sedezu, naj v nasih rajdah ne bo. „Vsi za gleji po poti omike vleči, če ga kdo prav vpreči in jedniga, jeden za vse," naj bo naše geslo. Slava vižati zna, da gré popravi poti, ali da se ne prenagli, jedoiga naše stranke, naj bo veselje vsim, in nezašlu- Kdor se pri nas kot ptujec derží in se za našo narod- ženiga zaničevanja tudi naj zadnjiga iz našiga kola ni- nost ne peča, pa vender hoče z nami kaj opraviti, je kar brez primerniga odgovora ne pustimo. Po tem bo podoben koklji, ktera okoli luže skače in koka mlade račice va-njo veselo berbat uidejo y ko ji postala naša moc velika, da se bo tresel pred njo pro tivnik ošabni. Zlasti pa naj bi mlajši verstice domo S tem pismam sklenem govorjenje od narodnosti, rodniga kola, ki so neskončno veselje starših vlasten dsk t d dsk Od začetka sim Ti obljubil na; ker zdaj veš, kaj beseda nare meni, tudi lahko uganeš kakošne starice so te, narodske imenujem. Z Bogam ostani! pisati po Tvoj stari prijatel Benkov Tone. Nehaj iz „Vesne. (Dalje.) U Na dalje se nam zdi, da je tudi přemočen pesnišk duh g. pretresovavca včasih v zmoto zanesel. Tako, postavimo , pravi na jednem kraju v visokem pesniškem zaletu, „da je Vodnikov jezik scerv lep, pa da mu manjka dišave, krasotě in cvetja." Clovek bi mislit, da mora nos, ki v Vodnikovih pesmih disave ne cuti, gotovo enmalo nahoden biti. Da je Vodnikova poezija polna naj lepšiga cvetja, je tako belodana res-nica, da je ni treba nikomur dokazovati, ki je Vodni- ka bral. Ravno tako tudi prav teško verjamemo tako kakor Vodnik „govori tudi prosti ratár." da Le pomislimo na prelepe besede, s kterimi Vodnik svojo prekrasno pesem „Na Veršacu" končá: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesen bit' želim, Ciste sape sred mej krogam Menim, de na neb' živim! y Blagor nam Slovencem, ako naš „ratár" res tako lepo in nadušeno govori! Da niegov jezik tudi prosti ratár večidel razume, je po naših mislih ravno njegova velika prednost. Še eno prav veliko zmoto ima pretres slovenskih pesnikov, toda zdaj je tudi mi še nočerno cdkriti. Ako pa doživimo pripravni čas, borno na začudenje mnogih tudi to zagrinjalice odmaknili. Slovenci! pomagajte to zmoto izverstnimu or pretresovavcu slovenskih pesnikov ugniti. — To so po naših mislih ocitne zmote v pretresu slo venskih pesnikov. Pa morebiti bi se jih še več dobilo ako bi človek hotel vsako besedico prav do konca gnati. y Ali nas namen ni, pretresa slovenskih pesnikov obsirno pretresati in nejevoljo tistih nanovo zbujati, ki mislijo, da taki pretresi neslogo med enovoljne brate sejejo in delavnost spisateljev ubijajo. Ce spisatelji namreč vi- dijo y da neusmiljena kritika V se cio naj boljših in naj slavniših spisateljev brez černih bunk ne pusti, se bojo gotovo bali, s svojim trudopolnim plodam na dan. Pa g. pretresovavec nam poreče: Rajši nič, kakor pšenico z rčžjó. Ali prepričan naj bo, da ima tudi reženec več redivne močí v sebi kakor Pa pustimo to. Naša misel in gotovo tudi misel mnogih drugih slogoljubov je le y da mi avstrijanski cov stih y y nikdar ne pozabile teskiga in nevarniga truda tiki so se že za slavjanstvo borili, ko je še ojstri ktere meč hudiga okrutnika nad njihovo glavo bliskal. Lahko je na visoki gori krog priklimati ! sebe gledati, ali teško je na njo ako Gerdo in nehvalezno bi bilo tedaj y bi naša bistroglava mladina svoje sersene na tište dra y ki so se že njega dni s slavjanstvom pecali ziia tudi ne vselej z naj boljšem uspeham. y ce To so nase misii v kritiki. Drugi pot pa nekaj iz „Vesne". (Dalje sledí.) JVo v icar iz slovanshih hraje v. V Iz Prage 23. pros. Ako bi res bilo, da se Ce ski narod treba. malo ogleduje na južne slovanské narode y ni » da bi se mu to povraćalo, ker bi tako povračilo le samim nam škodilo. Kakor se od jedne strani pre-ošabno z učiteljskih prestolov govori, da le Cehi bodo izobraženost med Slo vani širili. y se od druge strani ne vedoma vse jugoslavansko malo poznati prizadevajo. Resnica je, da vsak narod mora za se skerbeti, ali ne v nemar pušati, kaj se drugod v slovstvu godi, temuč se marljivo soznaniti z vsem. Kaj se je tedaj u češkim knji- žestvu preteklo léto na svitlo dalo, de bi zaslužilo spo mina? Mnogo ali i zvi rn i ga malo. Razun pre kladanja se je u slovstvu zdaj počelo skušovati po fran cosko. Vsako nedeljo se nov román oglasi ; vsak, ima pristop k kaki knjigovni, ki hoće eneiklopedio i kon za dogodivsino Palac versačni slovár, atlas i. t. d. sostaviti. Vse po fran-cosko se eksperimentira (skuša). Razun tega opomnim le bez sostave še nekterih spisov; za gojitelstvo so znameniti časopisi: Posel z Budce, Včelka, časopis za.gimnazjalne reforme; kiga dejepis. U modroslovju in slovozpitju se malo prinese dobriga na svet. Prirodozpit (naravoslovje) se posebno od Amrlinga izverstno překládá, in njegove delà se visoko cenijo, na priliko, njegova zemljena, ločba, njegovi goro-, vodo-, zemljovidi i. t. d. Zdravil-stvo se u tujim jeziku pestuje, in tako svojo slaboto zakriva. Umetniško družtvo je přineslo 4 jako lepe obraze. Tudi česka matica je sklenila konversačni slovár izdati. Obseči ma vse vede, (Vednosti), umetno-sti i. t. d. Izšel bo u 8 zvezkih po 50 pol. Na prosbo ospoda sourednika, da bi nektere slovenskih spisateljev imenoval, kteri imajo obširne* znanosti o na- » y umetalnih, starozitnih (ar rodnih, prirodnih chaeologiških), drža vlanjskih, historičknih po-merih svoje domovine, sim po svoji omejeni vednosti nekoliko tacih imenoval. Vsaki, kdor hoče, se zamore oglasiti. Za tiskamo pólo se bo platilo 40 gold. Vitesl. Radoníevió. 4TÉ .lm sodergo Slavjani sploh, posebno pa mi z nemskutarsko obdani Slovenci še nismo na tisti stopnji, da bi nas zlatohruškarsko pšicanje svoje stranke ali pa prav ojstro rešetanje, žali bog! še zmiraj be po prisežnih možéh) v diletantnih spisateljev politično kaj okre- pri nas djansko vpeljana tista imenitna vstavna napra IMovićar iz Ejublfane Včeraj so se začele ocitne porotne sodbe (sod Ljubljani, in s tem je tudi pilo, ali pa nase mlado slovstvo jako pospe va y ktere namén in visoko pomembo so y) Novice" že silo. lani natanjko razložile. S serčnim veseljem pozdravimo Bratje slovenski! bodimo rajši v res ni ci složni. Usto- včerajšni začetek! Ze pred devetemi je bilo porotnise pimo se čversto jeden zraven druziga v red, da nas v reduti čez in čez polno ljudi iz mesta in kmetov, obci vrag ne premaga. Ce sovraznik y koga izmed na možkih in ženskih, kar je očitno znamnje, de se ljud ■ r 1 i ■ t iBflj I I ■ itfr sih napade, priskočimo mu po bratovsko, da pod nepri- stvo hoče marljivo vdelezevati imenitniga sodnistva, pri 34 kterih ljudstvo sodi: ali je zatoženc kriv ali ne kriv. po tem umerla. Pjančevali so ponoći žganje pivši Začel je g. vitez K opi ni, predsednik porote, sejo z ne mškim in potem slovenskim nagovoram, v kte-rim je ob kratkim imenitnost porot, visoki poklic porotnikov razložil, porotnikam njih dolžnosti na serce položil in poslednjič poslušavce mirniga zaderžanja pri teh potem se je boj zacel, kijez vbojem koncal. Novdo-, kam pijančevanje pripelje ! Zatoženc tají na vse kaz vprasaoja, pravi, de ni on tega hudodelstva dopernesel de od nič druziga ne vé, 9 IQ kakor de se je tudi on zganja napil, potem pa domů sel ? drugo jutro so obravnavah opomnil. Nas namen ni govornikov pri teh prišli po-nj in ga „pred rihto" peljali. Po tem se je velikopomenljivih sejah kakor igravce v gledišu preso- začelo izpraševanje přič, moških in ženskih posamesno. jevati: tudi vémo, de ni vsacimu dar gladke govorno- O pol dveh se je prenehala obravnava, ki se je po- sti od nebes dan, in de pri novi reci tudi predsednikam poldne ob 4 spet začéla. Kdaj bo sklep, zdej še ne lahko kaj spodletí v vodbi obravnave — ali komur je vémo. Drugo pot bomo nasledbo te in vsih porotnih taka moč govora dana, kakor našimu deržavnimu pravd- sodb naznanili, ki bojo poredama sledile, mende 14 niku žl. gosp. Kaiser-ju, se ne moremo zderzati, de dni. biizverstnosti govorjenja obširniši ne spomnili. Gosp.Kai- le po naših mislih , temuc po mislih velike Poslednjič moramo le se dva nasveta razodeti.ne većine serje po govoru g. predsednika poprijel besedo v si o- cujocih pri ti obravnavi. Pervic: De so bili pri začet- venskim jeziku, in je tako krepko in tako ganljivo v ku porotnih sodb občni slovenski in nemški nago- nar čistejši slovenšini govoril, de nam je globoko gi- vor i, je prav, ker ti nagovori so bili uvod imenitne Gospod deržavni pravdnik nove naprave porotnih sodb , pred ktere zna ravno tako je danes djansko dokaza!, de naš zaničevani jezik vradnc obravnave vpeljan biti, in de se nima nikakor njenim serce veselja igralo. od nekterih tako Nemec kakor Slovenec priti, in prav je bilo, de se je posluje popolnama zmožen, v vse šavcam oboj ni ga jezika ta imenitna reč na serce položila. ali prihodnjič pri posamesnih obravnavah naj so le nemskiga jezika bati. Naj nam zdej nekteri gospodje . v enim jeziku vse obravnuje, in scer v tistim, ki ga nič več od te nezmožnosti slovenskiga jezika ne govoréí zatoženc razumi, zakaj njega zadeva ta žalostna Kakor g. vitez A eu la unidan v Celju, je tudi nas cast y de je pri ti tožbi poglavna oséba; s Slovencam gosp. deržavni pravdnik danes vsim pričijocim dokazal, naj se bere in ravna vse po slovensko, z Nemcam de tudi naš jezik je za vse kancelijske opravke zado- po nemško. Izmed porotnikov se zamore vselej 12 , ampak le tišti, ki nimajo tacih izvoliti, ki za obravnavo določeni jezik razumejo. sti omikan, in de ne jezik, ljubezni do njega in se ga učiti nocejo V . . « ? so krivi 5 ako Silno zamudno in vtrudljivo je branje dolzih spisov se slovenska ravnopravnost tù in tam krati. Mi smo v dveh jezikih in tudi nepotrebno z oziram na gosp. deržavnimu pravdniku za ta veljavni dokáz ser- zatoženca in porotnike. Kar pa g. sodnike vtiče, se tako spodobi, de na Slovenskim vsi slovensko razumejo, ako pane razumejo, naj se dajo k slovenskim obravna- čno hvaležni. Znabiti, de bomo v stanu, drugo pot v Novícah" celi srovor žl. tr. Kaiser-ia naznaniti. ki y> ? je danes dokazal, de je govornik, ki mu jih je malo vam le slovenskiga jezika razumni — nemskipa k nemskim. para. Po slovenskim govoru je govoril tudi nemško, Tako bo za vse prav. — Drugi nasvet pa je, naj bi kar je precej dolgo terpelo. Zato je tretji govornik, se za poslusavce odloceni prostor povik sal; zadej od deržave izvoljeni zagovornik zatoženca, g. Dr. Ka v- so tla prenizke; se slabo sliši in malo vidi. Porotne čič besedo v nemški m jeziku poprijel, rekoc: de se in sodbe so „o ci tn o in ustno ravnanje," vsi poslusavci, zadnji kakor sprednji, velike in majhne mu preveč zamudno zdi v dvéh jezikih govoriti, de je dovolj, če svoj nagovor le v nemškim jeziku postave, vi dijo in s liš i j o, kar se gori godi. Naj gospod izusti, ker jporotniki imajo pravilama tudi nemski jezik razumeti. Ce ravno tega pravila ne poznamo ravno nasprotno mislimo, de pri zatozencu, predsednik porotnije blagovoljno pretehta ta dva nasveta. Prebivavci Krajnskiga mesta imajo hvale vredno ki le edini navado, de vsako léto obhajajo s slovesnim cerkvenim marvec slovenski jezik razume, naj vsi porotniki slovensko praznovanjem obletnico smertniga dneva nasiga prezgo- dej umerliga Dr. Prešerna. Tudi letas so o saboto razumejo, smo vunder z g. Dr. Kavčičem popolnama edinih misel, de obravnovanje v dvojnih jezikih je 8 t. m. v velki fami cerkvi slovesno obhajali ta spomin. silno zamudno in tudi popolnama nepotrebno. Gosp, Mestnjani Ljubljanski in volivci mestniga odbora podpi Dr. Ka v čič se je v daljni obravnavi tudi zvesto po sujejo prošnjo do presvitliga cesarja, da naj bi izvolje tem pravilu ravnal, in je vse, tudi s predsednikam i le niga župana Ljublj. mesta poterditi blagovolili, ker brez po slovensko govoril, de je zatozenec vse razumel. Kar župana nima ne magistrat ne mestno svetovavstvo gla pa njegov nagovor vtiče, ga moramo v celim ob- varja, in veliko opravil zastaja. C. k. davkino vod sezku tudi mocno pohvaliti ; znabiti de ga bomo zamogli stvo je naznanje dalo, de na dvoje raztergani bankoveki Po vsih teh go- po G in 10 krajc. veljajo le in se zamorejo spečati do je naznanil g. konca prihodnjiga mesca sušca; po ti dôbi se predsednik, de se bo zdej perva obravnava začela. Po ne bojo pri nobeni kasi več jemali; naj se tedaj popred tem, ko je bilo iz poklicanih porotnikov 12 izvoljenih v nove zamenjajo. _ tudi drugo pot v „Novicah" natisniti. vorih, ki so bili le uvod porotnih sodb, in 1 namestnik, in ko sta bila še dva Ljublj. zdravnika razun zdravnikov Kamniškiga kantonskiga lavarstva Zastran slorenshih besed, iz Istrije poslanih opomnimo, da niso vse cisto slovenske, namreč: Die Korkeiche (quercus suber) se imenuje na Laškim »il poklicana, in so porotniki prisegli, sta pripeljala dva žandarja zatoženca pred sodbo. Avskultant c. k. de- H^I^H želne sodíje g. Moos je predbral potem po ukazu gosp. sughero« gemein »suro«, — die Brut »la co va«, brůten »co vare«, die Brutzeit »covatura«, der Brutort »il covazzo«, in tako Lahi mladigazajca »covas«, Furlanci »covasut« ime- sur in kovašič tedej niste slovenski, ampak iz ? predsednika vradne tožne pisma s popisam cele prigod-be v nemškim in slovenskim jeziku, in branje teh prav dobro v slovenski jezik prestavljenih spisov je pokazalo de tudi g. Moos u slovenski jezik gladko teče. Zatozenec je mlad fant, 21 let star, iz Berda domá, France Keršan po imenu, majhne pa čokljate postave, precej potuhnjeniga obraza, ki je obdolžen, de je po nujejo; laskiga jezika vzeti besedi. J. K. mrav ih noci od 22. do 23. oktobra p. 1. v Prebojah neko žensko z gnojnimi vilami v persi tako sunil, de je kmalo V sostavku: »Nekaj od ljudskih sol n^ Krajnskem» poslednjiga lista na 2. strani v 2. predalu v 1. versti od spodej naj se bere toi mač a namest bobnača: dalu v 29. versti beri »Jed mesto d ali celo o ali k léta.« na 3. strani v 1. pre cimu dve leti« na« Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani