URN_NBN_SI_DOC-CWBXAY40

f f i n s g l e d i N EKA TERI PROBLEM I K N JIŽ N IC IN K N JIŽN IČ A R STV A NA PRIM ORSKEM SREČKO VILHAR Začetki slovenskega k n jižn ičarstv a n a Prim orekein segajo v dobo čitaln ic in taborov. R azm ah k ap italizm a je vodil k budi Ivi narodne zavesti te r potlej k množičnemu boju proti narodnem u izkoriščanju im k spopad u mod delom in kapitalom . R azvoj je tekel zdaj mnogo h itreje kot v prejšnjem , mnogo stoletij trajajočem fevdalnem obdobju. N ašega delovnega človeka se je polaiščal zdrav, p ra k tič en duh. N avduševal se je za vse, k a r mu je obetalo koristi. Ko se je začel združevati v d ruštvih , je vzn iknila tudi misel o po­ treb i snovanja knjižnic. V p rv ih k n jižnicah bi zam an iskali velikih načrtov. Bile so skrom ne in revne, k a k rš n a je b ila tu d i sa/ma izobrazba našega člo­ veka. N a jp rej so k njižnice nastale v večjih središčih in zatem p ro­ dirali© v predm estja in ina vas. M arsikatera k n jižn ica je p ro p ad la že po enem ailii dveh letih obstoja; izkušnje p a so vendarle rasle in novim knjižnicam se je obetal varnejši in hitrejši razvoj. Č eprav so knjigo postajale cenejše, knjižnice niso izgu bljale svojega po­ mena* Usojeno jiim je bilo, d a sc nenehno izpopolnjujejo in d a si sčasom a izvojujejo važno m esto v družbi. Iz skopih vesti iz čitalniške dobe vidimo, d a so prve knjižnice vzbujale v našem človeku veselje in ga n av d ajale z velikim i upi. T aki sta bili lju dski knjižnici v K analu (1867) in K obaridu (1874). V šestdesetih in sedem desetih letih m inulega sto letja so n astaja le potem takem na Prim orskem prve lju dske in h k ra ti resnično slo­ venske knjižnice. G lavna središča slovenskega k njižničarstva na P limonskem so bili T rst, G orica in Id rija. Leta 1914 je bilo na P ri­ m orskem že najm anj 400 slovenskih knjižnic vseh vrst. V letih italijanske okupacije V ihra p rv e svetovne vojne je zasekala Prim orski težke rane. Pom enila je neprecenljivo gospodarsko škodo, uničila p a je tudi številne k u ltu rn e spom enike, knjižnice itd. T ržašk a rev ija N jiva je leta 1919 n apisala: »Naloga m erodajnih krogov bi pač bila, d a