Narodna in univerzitetna knjižnica ▼ Ljubljani 77091 N A VO D NA F L I S Z A N Y A vij GOVORENYII IiAZMENU ZA VESZM(SK[ SOL PRTI I DRUGI ZLOCS. SZPRAVLEN PO NAGY LASZLOjNJT SOLSZKO-KRO’ZNOM bavniteli. VODANI PO VPL. VOGR. KRAL, MINISTERIUM! VADLGvANYA I NAVUKA. St WM | Cena zvez. 30 kr. V-BUDINI LASZNOSZT VOGR. KRAL. VLADARSZTVA. 18 7 0 . 77091 V-Biidini 1870. Stampane z-piszkmi vogrs. kral. Navkiipnoszti. NATO D. Du’znoszt narodni vucsevnic na obcsinszko tivaristvo gledocs je, da na bla’zensztvo liidsztva cflajocsim vidmam upraven 'zftek dajo i njega med- szebni kincs je vcsinijo. Yu našem vrjimem sze je na puno vrednoszt po- zdignola ona vidma, ku je brezi osznova obcsinszke razumnoszti vu ’zi'tki tivaristv napreidenye, pri poszebni pa zadovolnoszt tak z-diihovne, kak z-te- lovne sztrani celo nemogocsa. Narodne vucsevnice nase sze poleg ete vidme vremena morejo preobraziti, csi med timi drugimi nasztavami bla’zensztva obcsinszkoga tivaristva upravno meszto szvoje obdr’zati scsejo. Poleg toga vucsevnice nase neszmejo vecs vlecsne sole, nego takse nasztave morejo bidti, stere zvon napredavani navukov zednim i ono osznov- noszt razumnoszti ogvusijo, stero vu preszvetsenom vremeni etom sztan naroda na obcsinszko bla’zen- sztvo gledocs uprav ’zele. Na tom temeli morejo narodne vucsevnice nase zacsnoti cimper szvoj. Vu vremeni našem sze vu steromkoli sztani pozvanya potrebuje vuvidnoszt, mislenje, razmenye i prflicsnoszt vu napredanyi. 1 * Edtia te’zna opravica vucsevnic naši na nyf osznovnike gledocs je tak, temelno osznavlanye nyi j razuma i z-tem vu nerazlocsnom vezali sztojecse j prilicsnoszti govorenya. Du’znoszti etoj zadoszta vcsiniti je li tak mo- j gocse, csi to kak najrane, preči, gda dete vu vu- i csevnico sztopi, zacsnemo i pri žadoblenyi čila sze: do konca sztalno i naszledno obracsamo. Tak zvano „fliszanye vu govorenyi i razmenyi“ je on dr’zetek navnka, steri je vu prvi solszki letaj, poleg navuka vu ptszanvi, cstenye i brojenyi, naj- . prilicsnesi na osznavlanye duhovni szpodobnoszt, naimre razumnoszti i govorenya gingavoga osznov- nika, po sterom sze najgviisne pripraviti dajo vsze one temelne potrebocse, z-sterimi sze szledi 'zelen nazhaj vu upravnem razumi vzetoga navuka vu vsze tali zevesenoszti zadobiti zna; szmem praviti: | jedrna pot ona, po steroj sze je mogoese k-duhi de- J teta blfzati, i 'z-nyega szkrovnoszti vsze one kinese vozgruntati, steri sze po cilnom navuki na duhovni haszek osznovnika preči vu zaesetki na pravo vred- noszt pozdignoti majo. Duhovni 'zitek vu pregledanyi, brodjenyi, rnf- slenyi i govorenyi stoji. Dete je esese i pri najnfzesega sorsa roditelov hi‘zi ne brezi vszega diihovnoga 'zitka i vrsenya. Doszta je vidilo, guesalo, gdate i brodilo ino miszlilo ono 'ze prvle, kak bi prek solszkoga praga sztopilo; ali nyega pregledje, rniszli szo esese nateliko temne, * nepopolne, faling pune, nyega pazka tak raztorjena, szpodobnoszt mislenya tak szlaba, govorenye tak neredovno, da sze je med solszkim navukom na szama ta zaneszti nlkak ne mogoese. Pozvanye pr- voga solszkoga navuka je tak , predevszem temel pripraviti cimpri vucsenya. To sze pa naj čila vne tak zgoditi zna: 1. Osi p rigodo o spzravlene, ali escse nepopolne preglede i vidimoszti dece popravimo, dopunimo, poravnamo, na szvetloszt i laszno veszt pozdig- nemo, gotova povno’zamo, i nvo k-zadoblenyi escse falecsega, alik-nigdasnyemi navuki potrebnega pre- gledanya, razmenya i szpoznanya pripelamo; 2. Csi dete na kebzuvanje, pazko, i omurno brodjenye obudimo; 3. Csi je na preszamnanye budimo i po bu- djenyi kakti primarjamo; 4. Csi nyega szpoznanye i vu reese ponavlamo; 5. Csi je na razmeto i na jezik gledoes vor- canno i nekrivo govorenye privesimo; 6. Csi pri dani prilikaj nyega obcsiitenye na vsze isztinszko, szna’zno i dobro budimo vu szrdci nyegovom. Ka k-tomi čili odked mamo vzeti potrebno kojno, to sze obszebi razmiti da. Dete szi je szvojo duhovno malo gotovko z-okoli nyega bodoesi dugo- vany vretine szpravilo i szpravla nepresztanoma. Ocsiveszno je tak, ka sze podsztava ,,fliszanya vu govorenyi i razmenyi“ z-pregledne okrogline nye- gove —• z-vretine nyega vidimoszti zajimati ma: vu nyega vucsenyi sze ona morejo gori vzeti, stera ono najvecskrat viditi priliko ma, i od steri naj- goszte giicsati csiije. Yu preglednoj okroglini deteta jako doszta obesutni, duhovni, navadni dugovany naidemo, stera szo pri vszoj vszakdenesnyoj prosz- tocsi sžvojoj te’zne vrednoszti pred nyim, i stera sze cilno napredavati znajo. Podsztavo ,,fliszanya — 6 — vu govorenyi i razmenyi nam tak rodnica, mestna (vu obcsinszkom razumi), znamenya, pripetja, na¬ vadni nasztaji, steri sze vu vucsevnici, roditelov hi’zaj, vesznicaj‘ veszmc kotari i odzgora na nebi viditi ino szpoznavati dajo, i steri napredavanye tak vu ’zitki, kak vu solszkom navuki pravo vred- noszt szvojo ma. Na red i vkiipposztavlanye gledocs je vu na¬ vadni knigaj eti dvoji cil pred ocsmi dr’zani: z-edne sztrani, da bi vu nyi, nakeliko bivoszt dugovany dopuszti, nepresztano pozdigavanye vu navuki bilo; z-druge sztrani, da bi dete z-celoga eden mali vkup- posztavleni obrazek i mogocse laszno=vesztno szpo- znanye one hi’ze dobilo, gde sze je narodilo gde szo sze vu nyem prva obcsiitenya obudila, gde sze gorihra ni i 'žive; da bi vsze, ka nyemi vu nyegovom maloni szveti pred ocsi sztopi, visesi 'zitek i vekso vrednoszt zbudilo vu nyega diihi, da bi tak ono pri domi szvojem celo doma bilo. Na obhod vucsitela gledocs sze eti malo pra¬ viti da, ar je celo delo vu najveksem tali szvojem vucsecs=redovno napredano i szamo li znamemi- vano, ali zanihano, gde sze je redovno napredanye celo nepotrebno vidilo. Medtem de na povszegni ob¬ hod gledocs na eta opotenya potrebno kebziivati: 1. Podsztava i zacsetek je vszigdar pregled, i toti naszeben pregled dugovany vu nyi bivoszti, obrazki, rovatki, odszeben pa po szpomenki, nazavanyi, szpo- znani dugovdnyaj i szkusenyi szkoncsavan. Csi vucsit pregled zamudi, zapravleno je celo dugovanye, i trudi nyegovi szo, szmem praviti, vesznoli. Premiszliti md vucsitel, ka csi szo taki najvisese vucsevnice ze- vszemi skerami i szpravami pregleda gorioprdvlene — 7 — nyi zlocsni vucsitelje donok osznovnike szvojegdate v-loge, na pola, vu napravnice itv. pelajo v5, da sze navuk z-pregledom vkupszklene: i li nebo’ze malo solszko dete, stero je na odlocsno mi'slenye escse celo nepripravno, bi na proszto recsno vcsenye oszodjeno bilo?! — li torni bi sze vtajo on tel i ona sker, z-sterov navuki ’zitek i sztalnoszt dariivati moremo ?! Na pregled griintano fh'szanye vu govo¬ rici i razmenyi je, brezi pregleda, piiszto zdenye. 2. Navodne knige ete li potkazajocs voj i pod¬ pora, ne zanka bidti scsejo; zato vucsiteli gvtisno szlobodsesino dati 'zelejo. On tak vszigdar poleg lasznoga videnya i namesztni nasztajov ma obhod szvoj poravnavati i dugovanya k-tem primerno na¬ predovati, vcsenya obilne ali nakratci razkladati, i ne sze k-piszki, nego k-duhi dugovany prikapcsiti. Navodne knige ete li on vucsitel ma nazhajno nii- cati, ki' ne li celo dugovanye z-vdehnyenim duhom zapopadnoti zna, nego szi i poszebna fliszanya tak oszvoji, da de upravni mujszter vu poniicanyi te gorivzete kojne. Li tak sze nyemi je mogocse vu szkrovnoszt gingavoga razuma deteta dolipusztiti, tak da odnet po primerni pitanyaj niti redovni opravic razuma lepo dolizmota, li tak de nyemi dano, po prekidenyi z-ednoga pitanya na drugo vszi¬ gdar ta poravnavati pazko i miszli deteta, gde i vu csem sze ka iszkati ma i naidti da. 3. Nigdar nezabmo, ka szo ,,fliszanya vu go- vorenyi i razmenyi“ ne vcsenye i goripravlenye lek- cie, nego medszebno zgovarjanye. Ponavlanya szo i eti potrebna; ali odgovorov napametvcsenye, vov- zevsi versuse, bi sze ednako protivilo z-bivosztjov i cilom dugovanya. Pri pitanyaj na dugovanye szpe- — 8 lavajocsi je ne potrebno, ka bi dete vszigdar vu celi govori davalo odgovor; ali pri vopotegnyenoga nazhaja napredanyi odgovarjanye vu celi govori sze meszto vorcana prestimati more. Po odgovarjanyi vu celi govori sze dete primarja, da pazke kebzuje na pi'tanya vucsitela, i poprek, da z-miszlami odgo¬ vore pajdasov szvoji naszleduje. To naimre jakona- prepomaga tekocso dob i fliszavnoszt na govorenyi. Da sze k-ednomi hipi ne szamo ednoga deteta, nego celoga zlocska prilicsnoszt vu govorenyi fhsza, cseszto sze more z-celim zlocskom navkiip praviti dati odgovor, na to pazivsi, da kotrige recsi nav- kupno vopravijo i z-tem velike hrabuke nedelajo. 4. Pri vucsenyi ,,fliszany vu govorenyi i raz- menyi“ je znamenite te’znoszti dob djanya vucsi¬ tela z-decov, k veksim osznovnikom szka’zuvana omurna i trdna dob solszkoga glasza sze ednako protivi z-bivosztjov ti mali, i milim glaszom rodi- telov. Najprilicsnesi je eti nagib ltibezni i krotkoszti. szka’zuvan vu pogledi, glaszi i gucsi, liibeznivo na- miljenye k-deteta obcsutenyi i mislenyi, brez’toga, ka bi sze krotka nagibnoszt na zmeno, szmeha vredno salo dolivrgla. Navolecsne zaszpanoszti sze varvati trbe. 5. Z-seszt tekajov sztojeese ete navodne knige szo na be’zaj dve let razdeljene. Tri prve tekaje szkoncsa vucsitel z-prvim, tri szlednye pa z-driigim zlocskom. Pazke vredno je, ka sze 18. i 19. §. §. naimre pojbicsov, 31. 32. 33. 34. 35. 37. §. §. pa deklicsk dosztajajo. Piszajocs=cstenve naj li te zacsne, gdare je te prvi tekaj celo dokoncsao; ar sze vu etom zdrizavajo podsztave nisteri k-piszajocs= cstenye potrebni fliszany, stera jako zlehkotijo delo — 9 — vucsitela i vucsevnikov. Goridjavsi, ka vucsitel z-ra- zumom, szlobodscsinov i nepodvr’znosztjov dela, pridavsi i racsunavsi cseresz tjedna 4. vore; z-obema dvema zlocskoma de nyemi celo delo dokoncsati mogocse. Vu vecs zlocskov vucsenici vucsitel gdate dva szpodnyiva zlocska ma vkiipvzeti. Te drugi zlocsek za volo ponavlanya gdate poszlusa, ka sze te prvi vesi, i vucsitel ta ponovlena na fliszanye toga dru- goga zlocska vu piszanyi ponuca. Etaksa bidti mo¬ rejo]: dugovany imenuvanye, szplsz nyi talov, na licojno, kojno itv. gledocs. Ravno tak esiniti ma vucsitel z-tim tretjim zlocskom, vkup ga vzevsi uprav za volo fliszanya vu piszanyi z-tim drugim zlocskom. Gde vszi zlocski (od 6. do 12. leta vrszti) pod rokov ednoga vucsitela sztojijo, za volo kratkoszti vremena z-zdr’zetka eti fliszany nistera ta morejo osztati. Ka vsze sze vo ma nihati, to razszoditi nede 'zmetno. Ali on razlocsek, steri sze vu zvonesnye sztrani krepsoj soli nahaja, sze od vucsitela tak ma vopoglihati, da na steri vucsenye sze nyemi vremen podeli, ona szkrbno i kak najpopohie napreda. Szkrovnoszt nazhajne paseslivoszti ednoga jedinoga vucsitela vuonoj isztoj solivu znotresnyoj mocsi sztoji. 6. Vucsitel nema od III. tekaja mao vu na- vodni knigaj gorivzetoga reda naszleduvati; prot- tomi je esese i potrebno, da za volo pregleda zgo- varjanye naimre od rodniesni dugovany poleg talov leta i dani prilik poravnava. Letesne dni vesi, dpi., od naraszov zemle, — pri videnyi ro’zca od ro’zea, — i kak dugovanya napreprihajajo, dpi., esi nyemi sztreljeni zavec pride k-rokam itd. — 10 Naszlednye dugovanya zgovarjanya pri vsza- koj mogocsoj priliki z-esze szllsajocsimi szklenmi knlg cstenya vkup ma prikapcsiti. Poprek k-vsza- komi dugovanyi, od steroga sze vu knigaj cstenya ka prigllhnoga vu versusi, ali tekocsoj recsi zdr’zava, gori ma polszkati i na razkladanye precsteti dati. 7. Na zlehkoto obhoda vucsitela szo navodne knige ete z-troje dobi plszkmi natlsnyene. Z-najmensiml plszkmi natlsnyeni tali, opo- tenya i prigovorje, sze obhoda szamoga vu¬ csitela dosztajajo. V-szrednyi plszki sze dob napredavanoga navuka polo’zi pred vucsitela. Najveksi plszki deci vu zobe davajo govo- renya, i na eti zdr’zanye sze ona doli more zavezati. 11 PRVI TEKAJ. Pri veseliva. Mapi , epripravlanya. i. §• Prijetje goridane dece. Opotenye. Prva obcsiitenya vu vucsenico goridane dece szo tak osztra, da vu jako vnogom pripetje nagibno rnocs szkazujejo nad nye celim vucsevnim 'zitkom. Nemore tak na vucsitela gle- docs vsze edno bidti, kakda ma prijeti nbvoga goszta szvojega i kavsze sze godi' vu vucsevnici. Poleg premocsi, odvrnoti ma va hipi goridanya vsze, ka bi vu novom vucsemki na vuesevnico gledfics bojazen i odtukenye zbudilo. Prottomi setuvati mi te prve dni deteti prfvabn-e i poliibne vcsiniti. Prijeti je more pre- devszem z-prijaznivim, krotkim nagibom. Brezi etaksega nagiba nede melo prijetje pravoga naszleda, prave mScsi. Med olihodom nyemi vecs menye etakse zgovarjanye ma na vorcan szlu žiti: Tebe, dete moje, szo tvoji roditelje zato pripelali k-meni, da bi te v-solo dali. Jeli szi rad prisao esze ? Jasz bom tvoj vucsitel. Jasz rad mam vu solo hodecso deco. Jeli ’ze znaš ka ? Jeli bi mi znao povedati, kak sze zoves ? Vis, eti v-ete velke knige ti notri zapišem tvoje ime. Na, notri szem te zapiszao. Zda szi ’ze mali vucsenik. Daj mi roko. Poj z-menom vu vuesevnico. Z-nama do sli i tvoj oesa (tvoja mati). Oni tildi viditi majo, kama teposzadim. Vidiš kak doszta ji je eti ? Etivszi do tvoji pajdaske, Jeli szi esuo, — 12 kak lepo szo sze nama poklonili ? Oni szo naj liibeznivo pri¬ jali. — Steri vasz pozna etoga maloga novoga vucsenika, N ... N... a ? Ka pa ti poznaš eti koga ? Na, deca moja, primte vašega maloga pajdaša, i pravte : Bog te je prine- szao med nasz! — Szedi szi eta notri, to de tvoje meszto. 2 - §• Bud viipazni. Opotenye. Dete do 6—7. leta szvoje vrszti na zmeno ma najve'ksi nagib, i ki sze ’z-nyini na zmeno piiszti, ali ktomi li po- vid szka’z; je, toga liibi i z-vupaznov sze nagne k-nyemi; niti nega bole gviisne p6ti na zbiidje te prve viipazni pri deteti k-soli tuhom, kak osi vucsitel nye z-tem zacsne k-szebi vabiti, vu kom sze je ono pri domi zmenyajocs najraj vrtelo, i osi sze nyemi na takso opravico poniidt prilika, k-steroj obszebi najbole volo szka- ’zuje. I to je zmena, ali zda ’ze k-cilom vnosevnice cel6 primerna zmena, pri steroj sze osznavlanye deteta nesztanoma pred ocsmi' dr’zi. Vorcan obhoda. Znam deca moja, ka sze vi vszi radi zmenyate. Rad sze ti ? ka pa ti ? i tl ? — Znam, ka szte sze doma doszta zmenyali. Eti sze tildi lehko zmenyate, na dvoriscsi, gda vam jasz dopiisztim. Pove mi ti, A! ka sze najraj zmenyas doma ? ka pa ti, B ? — Steri vasz rad gezdi na scsapi ? — To je dobra zmena. Pove nam, B! kakda ide ta zmena ? — Med noge szi vzemem eden scsap i vroke šibo (ali bics) i tak drcsem.-Vido szem, ka je eden pojbar za gezdno scsapico edno lepo veko vlonio z-dreva. Jeli je prav csinio ? — Ne je. Zaka ne V Arje z-tem kvario drevo? —Prav mate. Vek drevja je na zmeno doliszekati ali dolilamati ne szlobodno. Jeli, vi to nedte ošinili ? Steri sze vasz je gda z-klopcov zmenyao ? — Klop- eanye je tildi dobra zmena. Pove mi ti 0 !... kakda sze zmenya z-klopcov ? (Vucsitel nyemi je vu pripovedanyi na pomocs). Vido szem ednoga pojbara, ki sze je med klopca- nyem na szvojega pajdaša razcsemero ivcsemeri je klopco, stera je driigoga bila, tak liicso v-szvojega szoszeda, da szo je ne vecs naisli. Jeli je prav csinio ? Ne je. — 13 Med zmenov sze nedosztaja, na edendrugoga razcsemeriti; drugoga szpravo ta lucsiti i pokvariti je ne szlobodno. Steri sze vasz je ’ze zmenyao v-be’zanyi? Stomivasz zna povedati, vu csem sztoji eta zmena? — Meo szem jasz ednoga vucsenika, ki je pred toga be’zecsega nogo podr’zao i ete je nebo’ze szpadno ino szi nosz prebio. Kakda je csinio te, ki je torni ovomi nogo podvrgao ? — Neprav i ne- szlobodno. Med zmenov je drugoga zbantuvati ne szlo¬ bodno. Vidite , szpravo szeni gezdni scsap , klopco ! zda te vbsli z-menom na dvoriscse, zmenyat sze. (Vucsitel je na tale v-red posztavi, i pri povedanoj trojoj zmeni pazi na nye.) Opotenye. Vucsitel szi pa driigocs poleg povedane d6bi napre da zracsiinati escse vecs szlobodni zmen, kakti: szvinkanya, kockanya, csiganya itd. i po hipi, med szlobodscsinov, je vopiiszti na zmeno, kebziivavsi na nye, nakeliko nasztaji dopusztijo. Po¬ trebno je deci i vu zebranyi d6bi zmene lasztivno zvolo nihati - t ar je nye doszta prijetnesa obszebi zebrana zmena, kak ona, na stero sze z-szilov 'žene. Ravno po taksem szpitavanyi ma napredati nistere nepri- sztojne i skodlive zmene, razmeto i omurno kazavsi, kaje vu nyi vszakoj necilno i pogiibelno , i opominavsi deco, naj sze vu takse zmene nigdar nemesa; kakti: na ceszti z-prabom (z-sterim sze vtepe, oesi kvari, od marhe zleka jzaklacsi), z-pszi i macskami (od steri sze zoskrabati, zgrizti, i vu pripetje besznoese v-’zitka po- gubel sziinoti zna (dete sze naj z-detetom zmenya); z-kamenyem liicsajocs (z-kem sze zlehka orani i oszmrti); z-gombami trzecs (vu kom je prilika na cankanye, kradnenye, norenye); po plote, dre- vji, i hrambaj plezecs); gde sze v-pogiibeli odevke, 'života i 'zitka vrti); naimre pa z-ro’zjom, vu’zkami (szpieami) itv. noriivajocs. Pogiibel etivi dve poszlednyivi de potrebno z-etim dvojim zgovarjanyem vu szpomenek deteta sztalno notri- vcepiti: 14 — Arpad i Bela szta sziprijatela bila, Arpad je edndk k-szebi prizvao Belo na vojnszko zmeno. Arpad je szvojo puksoBeli daoprek, szebi je paszkrfvoma ocsino prineszao z-bi’ze. Do csasza je lepou tekla zmena, Kcsaszi veli Arpad: no, Bela, podrzi na me’tvojo pukso, jasz pa mojo na te’po- dr’zim. Sztrelva! — Brrr! •— sztrelila szta. Grozno ! — Bela je mrtev szpadno vkiipe. Arpad je neznao, ka je ocsina puksa nabita bila i ka bi on mogao posztati vmorec najliiblenesega prijatela szvojega. Dve malivi szesztri, lika i Irma, szta to hudo šego meli, ka szta sze z-vu’zkami radivi zmenyali. Mati nyima je cseszto pravila, ka sze je z-vu’zkami zmenj r ati po- giibelno, i to zmeno nyima je trdno prepovedala. Ednok szta donok szkrivoma sle z-vu’zkami vo i v-stalo, i lika je edno vu’zgala, i szesztri pravila: vis, Irma, z-kak lepim pianinom gori moja vuzka ! Pazi, veli Irma, moja ti escse lepši plamen dava! i tak je i ona vu’zgala szvojo. Ali kak ji je na nojete zacsala goreti, ta jo je vrgla i plamen sze je v-nasztelo sziino, Irma je gasziti stela; ali gvant sze je na nye vu’zgao i ’zfvot sze ji na mehere obe’zgao, od nasztele sze je vu’zgala stala, od ete hi’za i skegyen, i tak nyim je vsze z-pepelom posztalo. Etak szta obdV.ali tivi neboganivi szesztrici szebe i roditele szvoje. Prigovor. Liki je vise povedano, dve etivi kratkivi pri- poveszti szta li za volo nazhaja dani vi. Neeilno bi tak bi!6, ka taksega podriigacsenye esese i szamo vardevati dati. Ali bfvosztni tali vise danoga zgovarjanya sze vkiipvzeti i vu eti pi'tanyaj na- predati majo. Stere szo dobre zmene ? stere pa ne ? Jeli sze je prisztojno med zmenov razszrditi ? Jeli je szlobodno drugoga zmenno sker zapraviti ? Jeli je szlobodno med zmenov drugoga obsaliti ? Navcsiti sze ma dati ete versusek; Jasz li dobro zmeno rad mam, Toj pogdbelnoj pa mir dam; Med zmenov sze nenadujem I nikoga nezbantujem. — 15 — 3 . §• Privad R-redovnoszti. Opotenye. Grunt i zacsetek 'zelnoga nazbajnoga navuka je redovnoszt, ete pa pokornoszt. Yu zacsetki sze pri obojoj var- vaii more szilnoga primarjanya. Dušna potreba je, da sze i vu tom nasztaji prekidenye z-hi'znoga 'zitka vu vucsevnoga kak naj- menye obesuti. K-tomi najprflicsnesa pot i d6b je povszegno po- pravnavanye. Z-tem sze najle’ze odvrne poszebna protivnoszt: dete ošiniti ma, ka mo od nyega 'želeli, zato, ar to csini i drugo, csini cSli sereg. To edno vlecse pelda toga drugoga. Yu davanyi pelde le’zi na csinenve nevidno vlecseesa m6cs. Obhod. Gda jasz po sztoli (ali po sztolci) z-sfl^ov zbi¬ jem, to telko znamenuje, ka teda ednako trbe szedeti, mu- csati, k-edendrugomi negovoriti, na me gledati, na mene kebziivati. Viste, zda zbijem po stolči; csinte, ka szem 'zelo od vasz. A!.. ti szi negledao na mene, B! ti neszedis ravno, itv. Escse ednok zbijem po sztolczi; vszaki vasz na mene gledaj, niscse z-mene nevzemi ocsi (vucsitel vecskrat podriigacsi ete privad). (Vucsitel zbije po sztolici.) Pazte ! Gda-jasz po sztoli vdarim, pravte z-menom vred: eden. Pravte z-menom vred eto : eden, dva, vszako tc, gda po sztoli vdarim. Pravte, gda vdarim, zmenom vred eto: eden, dva, tri. Vtegnite vo obe roke ! — Pocste vkup z-dlanami, gda bom eto pravo : eden. Pocste vkup obe dvekrat, gda bom pravo : eden, dva. Pocste telkokrat, gda bom pravo: eden, dva, tri. — Pravmo vszi vkiip: eden, dva, tri, i vsze trikrat pocsmo vkup z-dlanami. (Vucsitel poka’zi, stero je prava, stero leva roka.) Jasz bom zda csteo: eden, dva, tri, i gda mo eto pravo; tri, te prizdignite vase prave roke. — Na eto recs: tri, piisztite doli vase prave roke. Na eto recs: tri, prizdignite leve roke; pa na eto recs: tri, piisztite doli leve roke. Pri etoj recsi; tri, gledaj te na deszno ! — na levo ! — ku- mesz! — doli! —■ — — Pocste vkiip z-dlanami eano- krat! •— petkrat! — (Pri vszakom poki vucsitel z-decov navkiipe praviti ma: eden, dva, tri itd. —Etaksa privadna fliszanya sze zaprva cseszto ponoviti morejo. — 16 — 4. S- Bud na szrdcsno govorenye. Opotenye. Do etimao je deea vees ošinila, kak giicsala. Zda ’ze jo je potrebno i na govorenye oszrdcsiti. K-tomi je pa zravnana ’ze pSt po privadi. Medtem bi sze szrdcsnoszt novi vu- csenikov jako oszlabila, osi bi sze na pred nye polo zena pitanya odgovor dati za neszpodobne stimali. Dajmo nyim tak taksa pita- nya gori, na stera do gviisno szami odgovarjati znali. Najprflics- nese de, osi do sze predevszem za szvoja ino ti k-nyim najbli’ze sztojecsi imena szpitavali. Na ddpunna govorenya ji escse zdk ne trbe primarjati. Obhod. Lilblena deca ! jasz szam vasz za vaša imena ’ze ednok voopitao te, gda szem vasz vu tiszte velke knige notri zapiszao. Ali zda je pa scsem od vasz zvediditi. (Na ednoga ’z-nyi kazajocs). Sztani lepo gori! Pove mi tvoje ime. — Stevan. — Ka za Stevana ? — Kovacs Stevan. Kelko imenov mas tak ti ? Jeli ka dve ? to edno je : Ko¬ vacs, to drugo : Stevan, Stero je tak to edno ? — stero to drugo ? — Gda obe tvojivi imeni poveš, stero poveš prvle ? stero szledi? Stero ime je prvle praviti sega, to sze pri¬ da vek, stero pa szledi, to sze krsztno ime zove. ,,Ko- vacs“ je pridavek, ,,Stevan “ krsztno ime tvoje. — (Vucsi- tel pita) stero ime je pridavek ? stero je krsztno ? Zda te mi vszi navkiip odgovarjali na moja pitanya, Viste, etoga pajdaša vašega ime je : Pali Janos. Kelko imen ma i on ? Stero je to edno ? Stero to drugo ? Stero szem pravo prvle ? Stero szledi ? — Stero je pridavek ? *) Stero krsztno? — (Vucsitel eti za volo fliszanya szam escse edno i drugo peldo napreda, i poleg visise dobi szpitava, na stero nyemi vszi zednim odgovor davati majo. A !.. pove mi imena dve poleg tebe szede'csi pajdasov tvoji. Kakda sze zove, ki ti lire deszne szedi ? Ka pa, ki kve leve ? — B !.. pove mi imena tvoji pajdasov, stere po- poznas. Pove mi i ti, C !.. *) Pali (krsztno ime) je eti pridavek, ka vucsitel po vecs etakse dobi peldaj preszvetiti ma. 17 — Steri vasz ma szesztro ? Pove mi A !.. ka ji je .ime ? — Eszter. Jeli jeszte med vami Eszter ? — Nega je. Zakane? Ar szmo mi vszi pojbarje. Prav mas ! Eszter sze li deklieska zove. Eszter je deklicsk ime. Ka pa, jeli sze deklieska zove: Stevan ? Jeli, ka tak szamo pojbare zovejo ? Stevan je mo’zko ime. Tak: jeszo mo’zka, jeszo 'zenszka imena. — Ka szem pravo ? Pravte vkiip! — Jeszte mo’zko ime, jeszte ’zenszko ime. Odgovorte mi vkiip na moja pita¬ nja! Ka je eto za ime: Jula? (vszi vkiip) Jula je 'zenszko ime. Gryula ka je za ime? Gjula je mo’zko ime. (Eti vuesitel poredno etaksi pi'tany deni pred vsze na od¬ govor, stera sze tak morejo goridjati, da sze vszi tali reesi v-ed- nom hipi osujejo, i da goriprd,vlenye nede hrabucsno.) Zda bom vasz po ednom pitao. N!.. pravi zenszka imena. — 'Zenszka imena szo: Sara, Maria, Roza itv. B!.. pravi mo’zka imena! Mo’zka imena szo : Kolman, Bela itv. (Povedati sze morejo deci prava, mensana i kriva imena, kakti: Jožef, Jo’zko, Jo’zep, 0’zebet, Er’za, Ber’za itv.) Liiblena deca! viitro bom zvedavao od vasz imena vasi oesev, mater, bratov, szeszter, i keliko bratov i sze¬ szter eden po ednom ma. Vido bom, jeli te mi znali to vsze povedati. Tekaj. Vcsera szem pravo, ka zvedavati mam od vasz imena vasi oesev, itv. i kelko bratov ali szeszter vasz steri ma. A !.. pove mi ime tvojega oese ! — Varga Peter. Pove mi materno! — Nagy Jula. Pove mi imena bratov ! — Jo’zef, Stevan, Imre; pa szeszter! — Sara. Kelko bratov mas tak, estiva : Jo’zsef, eden, Stevan dva, Imre tri; szesz¬ tro pa edno, Saro, navkiip štiri. Kelko je zmed temi poj- bov ? — kelko deklicsk ? — Stero szo pojbje ? — stero pa deklieska ? — I z-tebom vred kelko vasz je otrokov ? Ka f.a pridavek ma tvoj brat, Jo’zef? — Varga: ka pa Stevan? Varga; ka pa Imre ? — ka pa oesa? — Po tvo¬ jem oesi sze vszi otroci Varga zovejo. Varga je ime vase rodbine. Nagy L. Vezerk. (Vend.) 2 — 18 — Ka za ime ma vaša rodbina, B .. ka pa vaša, C !.. itv. (dale sze szpitava poleg eti povedani.) Solszki red i veszt nisteri du’znoszt. Opotenye. Novi vucsenrk sze poesaszoma privcsi k-vucsev- nomi redi i szpunyavanyi duznoszt szvoji, po nepresztanom opo- mmanyi i fliszanyi; ali zato je ne li ne nepotrebno , nego i za volo zlehk6tenya redovnoszti 6murno pozvanye, da sze obesutenye prednyesi du’znoszt nyegovi kak najrane zbiidi vu nyem. Obhod. Gda solszko dete zaiitra gorisztane i gori sze oblecse, kama sze napoti ? — V-solo. Viste , i vi szte prišli v-solo; zato szte vrla deca. Zaiitra gda sze zacsne sola ? Kak dugo szmo v-soli pred podnevom. — Gda sze odetee odpiisztite, kama idete ? — Domo. Gda opodne doma odobedivate, po podnevi kama pa idete? — Y-solo. Po podnevi gda sze zacsne sola ? i gda pa domo odhajate ? Vszakden tak kelkokrat szte v-soli? — Dvakrat, kakti pred podnevom i po podnevi ? Escse ednok pitam , odgo- vorte mi vszi navkiip : vszakden kelkokrat szte v-soli ? Vszakden szmo dvakrat v-soli, kakti: pred podnevom i po podnevi; odgovorte na moja pitanya navkiip. Zaiitra gda sze zacsne sola? — Zaiitra sze zacsne sola ob 8 (?) vori, Pred po¬ dnevom gda sze szkoncsa sola? —• Pred podnevom sze szkoncsa sola ob 11 (?) vori. Po podnevi gda sze zacsne sola? -— Po podnevi sze zacsne sola ob (2) voroma. Po podnevi gda sze szkoncsa sola? — Po podnevi sze szkoncsa sola ob 5 (?) vori. N:... je dnesz zaiitra po vozravnanom vremeni, i tak keszno prisao v-solo. Jeli je prav csinio ? — Ne je prav. Redovno dete vszigdar dobroga hipa pride v-solo ? — Re¬ dovno dete vszigdar itd. —-Sza je pa celi zve- — 19 — csarek nebilo v-solo, pa szo nyemi doma niksega dela ne- dali, niti je nebio betežen. Jeli je prav csinio? Ne je. Jeli dobro solszko dote vszigdar pride v-solo. Dobro solszko dete vszigdar v-solo pride. Os_je dnesz zaiitra, gda je v-solo so i mene varao, doli vzeo szvoj krscsak i etak sze mi je poklono : dobro iitro 'zelem goszpon vucsiteli. Jasz szem ga za toga volo polivalo, ar je tak csinio, kak sze je dosztajalo. Jeli je tak dosztojno, da sze solszko dete szvojemi vucsiteli pokloni V Dosztojno je, da sze solszko dete szvo¬ jemi vucsiteli pokloni. To je tudi dosztojno, da gda sze pokloni, krscsak dolivzeme. Ka je tak escse dosztojno? — To je tiidi dosztojno, da solsko dete gda sze pokloni, krscsak do¬ livzeme. Jeli sze pa szamo szvojemi vucsiteli pokloni do- sztoj znajocse dete? — Dosztoj znajocse sol- szko dete sze ne szamo szvojemi vucsiteli pokloni, nego sze pokloni i szvojim rodi- telom, veksim ludem, szvojim pajdasom, znanim malim prijatelom itd. Kakda sze poklonite, gda v-solo idete i obprvim pred mene pridete ? — Ka pa, gda vasz domo piisztim ? — Gda liidszki cslovek pride v-solo ? — Gda po poti idete ? — Roditelom, gda domo pridete? gda z-domi idete? *— (Pri dobi poklanyanya paziti trbe na navado meszt, i deco cseszto naprevzeti, jeli sze poklanya pri dorni roditelom, zvona pa liidem, ali ne.) Na ves iti sze ma ete versusek: Dobro solszko dete Sze pokloni vszakomi: — 20 — Roditelom, ’zlahti, Velkomi i malomi Med poklonom kresak Lepo dolivzeme I li mimo idocs Ga pa goridene. Jeli znate, zaka vasz roditelje vszakden v-solo posilajo? — Zato, da sze eti vcsimo. Ki v-solo hodi, toga velki haszek vdabla; ar sze eti doszta navcsi, szrdee, razum szi osznavla i szrecso ogvtisi. Navcsite sze mi zda ete versusek: Radoszt je, v-solo hoditi, I doszta dobra sze vcsiti; Li tu sze dete osznavla I nyega szreesa ponavla. Pa sze nika vcsiti mate. Steri den sze redovno preoblaesujete? V-nedelo. Stere dni dopiisztsavam deci na dvoriscsi zmeno! — Y-szredo (?) i v-szoboto (?) Ka za den je dnesz? — Ka pa jeli szte ’ze ka csiili od etaksi dnevov: pondelek, tork, esetrtek, petek ?-- Navcsite sze zda, kakda naszlediijo eti dnevi zandrugim. Zacsnimo pri nedeli: nedela, pondelek itd. Cstimo zda na prszte, kelko dnevov je to navkiipe: eden, dva — — — szedem. Eti szedem dni sze tj eden zove. Vido bom viitro, csi te znali imena dnevov poredoma praviti, kak zandrugim naszlediijejo. Csi domo pridete, po- vete roditelom vašim, ka szte sze zda vcsili. Steri vasz esese ti szedem dnevov zandrugim praviti nebi znao, toga nav- csiti majo doma ocsa, ali mati, ali pa sztaresi brat i sze- sztra, csi je oproszi. — 21 — Tekaj. Vcsera szte sze imena dnevovnavcsili. Jeli szte je goripravili roditelom vašim ? Jeli bi mi je znali zda goripraviti vszi navkiip? Pravte je, zacsnite sze pri prvom dnevi — pri szredi — pri petki. Ka za den je dnesz? steri den je bio vcsera? Steri de viitro? Steri den je po nedeli? Steri je pred pondelkom? Zda bom vasz ’ze druga dugovanya pitao. Pazte! — N!... gde je tvoje redovno meszto, vu sterom sztolci? — V-prvom. Pravi zcela: moje re¬ dovno meszto je v-tom prvom sztolci (dete pravi szamo.) Potom naj vszako vu prvom sztolci sze- decse dete navkiip pravi, gde je nyega redovno meszto. (Vszi navkiip pravte!) Moje redovno meszto je vu tom prvom sztolci. Teda naj vu driigom, tretjem itv. sztolci szedecsa deca navkiip pravi, gde je nyega redovno meszto, (i tak vszi sztolci poszebi, notri do toga szlednyega). Pravte vszi navkiip, gde je redovno meszto table ? — Gde vasi krscsakov ? — (i tak tecsti ma szpitavanye od vecs dugovany). Vu so,li vsze na szvojem redovnom me- szti more bidti. Nika vam pripovedati mam . Meo szem jasz ednoga vucsenika. Karol nyemi je bilo ime. On je szvoj krscsak retkogda djao na redovno meszto, zato sze nyemi je gde natle, gde naszredteli, gde pod sztolcom vlacso; potom szo nyemi klacsili po nyem, i csi gaje iszkao, ne ga je naisao. Kak sze je jokao , csi ga je preči nenaisao , ali nyemi ga drugi nepoiszkao! Ka stimate, jeli je ete Karol redoven pojeb bio ? — Ka nyemi je szpravila neredovnoszt V — Jeli, ka nevolo ? Nered je zrok nevole. Vi nenaszledujte Karola vu neredi. Znajte, ka je red duh vszega, i obljibte mi, ka te vszi redovna deca. Vido bom, jeli i zdr’zite, ka szte oblubili. Dober red je duh vszega; Dr’zao bom sze tak njega. 6 . §• Nabiid na laszno delavnoszt, i priprav na piszanye. Opotenye. Zdr’zetek do etimao tekocsi zgovarjany je, tak stimam, zadoszta na t6 , da sze od domanyega 'zftka do csasza odtrgnyeno dete neobcsutno privabi k-szvojemi ndvomi malomi szveti, k-solszkomi 'zitki. Potrebno je, da sze zda ’ze zgucsavanya etaksa na novo d6b i novo p6t vrnejo. Zaosetka navuka na pisza" jocs=estenye ’ze dalecs odvr’zti nemoremo. To eti naszlediivajocse zgovdrjanye i ’z-nyim vkiipszklenyeno fh'szanye tak ’ze takse dobi bidti na, da sze po nyem , poleg drugi cilov fliszanya vu govo¬ reči i razmenyi, zednim i navuki na piszaj6es=cstenye ravna pot. Obhod. Rad bi vido vase roke. Podr’zte je vszi kumesz. Pusztite je doli. Precstimo, kelko rok mam jasz. — Edna, dve. Preesti vasz vszaki szvoje. — Edna, dve. A!.. kelko rok mas ? Ka pa ti, B !.. kelko ji mas ? — Tak vszaki dve roke ma. Pravi vasz vszaki poszebi, kelko rok ma? — fKav¬ ki ip j jasz dve roke mam. « N !.. v-steroj roki dr’zfs ’zlieo, gdajes ’z-nyov? — — To je tvoja prava roka, ta ova je pa leva. Podr ! zi vasz gori vszaki pravo roko , i etak pravi: eto je moja prava roka. Podr’zi vasz gori vszaki levo roko, i pravi: eto je moja leva roka. Gori vam podrzim prszte moje prave roke. Precstimo, kelko ji je! — Eden, dva itv. Tak na pravoj roki pet prsztov mam. Gori vam podr’zim na levoj roki bodocse, precstimo je ! Eden, dva itv. Tak i na levoj roki pet prsztov mam. Preesti vasz — 23 vszaki, kelko prsztov ma na pravoj roki! — na levoj!-Pove vasz vszaki poszebi, kelko prsz¬ tov ma na pravoj, kelko na levoj roki? — Na pra¬ voj roki mam pet, na levoj tiidi pet prsztov. (Vucsitel goripodrzavsi szvoj palec). Podr'‘zi vasz gori vszaki szvoje roke tiszti prszt, steroga jasz na mojoj gor idr'zim! — To je palec. (Vucsi¬ tel med obhodom i ti ovi prsztov imena szpoznati da). Zda imenujte po ednom i ti drugi pet prsztov vszinavktiplEto je palec, eto kazacs, eto szre- dnyi, eto zl&ti, eto mali prszt. Na pravoj roki kelko palcov mate ? — Kelko pa na levoj ? — Na pravoj roki kelko kazaesni prsztov mate ? — Ka pa na levoj ? Jeli szt-e ’ze vidili csonkavo dete ? — Jasz szern poznao ednoga, ki je csonkave prszte meo. Z-osztrov szekerieov je lesz szekao, pa szi je dva prszta od- szekao. Szekera je ne za dete, Podr‘zte gori prszte, naj vidim, jeli szo nekrivi. Razno drzte vsze prszte na obema rokama! — Zda je sztisznite vsze vkup ? — Kakda szi tak morete d j ati z-prsztmi? —Moremo prszte razpresztreti i vkiipsztisznoti. Osi vam knige dam v-roke, jeli je morete prijeti! Ka pa escse morete z-rokami esiniti? Z-rokami mo¬ remo primati. A!... jeli szi ’ze pomagao ka delati tvojoj ma¬ teri? ka pa tvojemi ocsi? Ka szi pomagao ma¬ teri, ka ocsi ? — Ka pa ti ? ka pa ti ? — Ka delajo ti veksi vucsenici vu soli z-rokami? — Ti veksi vucsenici pišejo, racsunajo i tv, Vi szte sze doetec szamo zmenyali z-rokami vu soli; jeli bi ’ze i ka delali radi? — — No, csi bi to radi, pri- neszte z-szebom viitro kamene tablice i kamene ro- — 24 vatke, da delati morete. Zda vasz pa pohvalim; ar ki rad dela, on je pascsliv, pascslivoga vu- csenika pa lhbi vucsitel, lubijo i raditelje. Ki rad nedela te je manyak. Manyaka pa nisese nema rad. Delaven vucsenik napre ide, nemaren pa naza. Da ’ze vi pascslivi scsete bidti, navcsite sze delavnoga deteta eto hvaleko; Proes na delo! nedreveni! Vrtaj, dubi, kopaj, greni! Gledaj na pascslive ludi: Kodis de, ki vnemar mudi! Tekaj. Jeli szte tak z-szebom prineszli vase tablice? — Ka pa rovatke ? No zda escse je nihajte tam, gde szo. Prvle mo z-rokami nika csinili. Prizdignite kumesz vase prave roke, tak kak jasz prizdignem mojo. Zaprite doli vsze prszte, szamo kazacs- noga dr’zte kumesz, tak kak jasz. Zda neszte roke v-edna- koj viszikoszti proti desznoj (v-le’zecsem tegi) liki jasz. Neszte naza roke po onoj isztoj poti, —- kak jasz. Escse ednok csinmo oboje. Dojde! — Zdignite kumesz prave roke, vovtegnovsi kazacsni prszt. Vlecste doli roko proti levoj, tak kak jasz (od prave na levo le’zecsem tegi), Neszte jo naza po onoj isztoj poti. (Vucsitel vszigdar 'z-nyimi csini, zreberno sze k-nyim dr’zecs). Escse ednok csinte oboje! Zadoszta!-Prizdignite obe roke. Neszte je od leve na deszno (od leve na deszno le’zecsi teg). Neszte je naza po tisztojpoti od szpoda kumesz. Escse ednok oboje. Zadoszta! (Vucsitel edno podnogaonico kumesz podr’zavsi), vidite ete sztolcsec? Eto je nyega temen, lepo ednako le’zi, kak lice vode. Eto je edna nogacsa pod nyega teme¬ nom, kama je ta nagnyena ? jeli, ka od prave na levo ? Ka pa ta druga nogacsa ? jeli, ka od leve na pravo, Jasz vam to dolizrovatim na tablo z-krajdov. Najprvle dolizrovatim podnogaonice temen (vlecsivsi eden le’zecsi teg od leve na deszno), to mate. Kakda, kakda le’zi ta edna nogacsa ? — Od prave na levo. Jeli, ka je nogacsa pod temenom. (Vu- csitel pod temen eden ednaki teg vr’ze od prave na levo), to mate to edno nogacso. Kakda pa le’zf ta druga no- gacsa? — Od leve na pravo. (Vucsitel pod temen na ov konec te drugi teg vr’ze od leve na pravo), to je ta druga nogacsa. Gotovo je celo, doli je zrovatano. (Vucsitel opoti, ka szta obe nogacsi ednako du’zave, ka i zmerov poka’ze). Znam, ka bi to ’ze i vi radi za menom csiuili. Vardente predevszem vu zraki. (Vucsitel je z-recsjov naj pela, odked kama trbe neszti roke.) No vardente na tablicaj. Medtem vam prvle poka’zem , kakda mate pred sze’djati tablice, kakda szedeti, i kakda rovatke dr’zati. Opotenye. Geto pri piszanyi i rovatanyi naopacsno dr’zanye 'života skodlivo mocs szka’ziije na zdravje i na nisteri kotrig tela nekrivnoszt gleddcs, i lagovo dr’zanye pera ali rovatka na zadevo •szlu’zi navcsenyi priliesnoga ino lepoga piszanya i rovatanya, i geto, csi sze dete v-zacsetki hiido navadi, odvadjenye szledi szkoro nemogocse bidti zna; tak vucsitel pSleg dušne veszti za neza- miidno duznoszt dr’zati more, nakeliko nyemi je poleg sztana solszki sztdlcov dopiisztseno, trdno na eta naszlediijocsa kebzilvati: Vucsenik pri rovatanyi naj ednako szedi. Zgoranyi tal tela sze tak naj nenagne napre, li szamo glava ma kelko telko na- gnyena bidti. Levo plecse malo bole napre more sztati, kak pravo- Prszi sze naj nedoticsejo sztola, noge pa nedo prevecs vszldcsene. Edno nog6 na drugo devati sze naj nedopiiszti. Leva roka naj szkoro do lakta na sztoli le’zi, da sze tablica (ali papir) krepko dr’zati more. Rama prave roke naj nesztoji dalecs vkraj od 'života, ali niti sze ga naj nedoticse. Prava naj ne zcela, nego li na po- lojnye le’zi na sztoli. Oglavka prave roke, stera sze malo proti levoj more nagnoti, sze naj celo do naszlonye nedene doli na ta¬ blico (papir) nego naj malo vise nyega sztoji. Tablico (pero) ti prvi trije prsztje držijo ; te strti i peti sze malo prdti naszlonyi nazaszkliicsivsi', szamo z-nojeti li nalehci dotekneta tablice. Pri rovatanyi ali piszanyi sze tak li dvo rami, te strti i peti prszt, i špic rovatka ali pera dotekne papira ali tablice. Te prve tri prszte etak trbe na rovatek poravnati: szrednyi prszt z-szvoje leve sztrani od oglavke do levoga kota nojeta more na rovatki (peri) le’zati. Palec z-protne sztrani sztisnyen le’zi na rovatki, i nyega konec dobro naza, sztoji od szrednyega prszta. Kazacsni prszt znotresnyim szvojim tdlom i li nalehci ino vovteg- nyen le’zi na rovatki. Najdale napre le’zi na rovatki szrednyi prszt, malo bole naza kazacs i najdale naza palec. Uprav szamo li szrednyi prszt i pAlec piše , kazacs li od goripocsenya varje rovatek. Rovatek sze bluzi k-szpodnoj biicsi kazacsa zdigne vo, i nyega zgorni konec sze bole. prbti plecsi, kak proti rami nagne. No, vardente zda na vasi tablicaj podnogaonico doli- zrovatati. Najprvle nye temen rovatajte, tak kak jasz oši¬ niti mam na tabli. Zda zrovatajte pod nyo edno nogacso od leve sztrani, tak kak jasz. Zda pa to drugo nogacso od deszne sztrani. No, poglednimo, sto jo je zrovatao doli najlepse ? (Vucsitel po re'di pogledne , pove ali opita falingo, batrivi podžiga, pohvali, i csesztb ponovi rovatanye.) Pazte! od toga bom vam nika pravo, ka ka csinijo nistera szprevedna deca z-rokami. Meo szem ednoga vucsenfka, ki je z-kamenyem lucsao po vi- lieaj, i lildszki dvore. Jeli je prav esinio ? — Ne je. Zaka ne? Ar bi lehko koga liicso. Ki po cesztaj i ltidszki dvore liicsa, necsini prav. Pravtevszi, ka szem pravo! Lucsati je ne szlobodno ni po eeszti, ni po liidszkom dvori. Jeszo pojebje ki sze z-endrugim bijejo. Jeli te na dobro nueajo roke, ali na hudo? — Ki sze bi¬ jejo, na hudo nticajo roke. Pravte vszi ka szem pravo. Nistera deca voszpojemle z-gnezd mlade fti- csov, potom je mantra, vo nyim szkiibe perje, vosz- trga noge i peroti. To je velka hudoba; ar bolezen i sztvareobcsutijo. Ivisztvaremantra,hudi je, hii- doga szrdea dete. Navcsite sze na to ete versus: Neme sztvari nemantraj ti; Ar mantranye i nyo boli; 27 — Ki nemilo sztvar mantra, On lagoje szrdce ma. (Vucsitel bivosztnese tale etoga zgovarjanya vkiipszkle- no vsi, znbvics i znovies je napreda.) 7 - §• Navod na laszno videnye; tekaj priprava na piszaj6cs ; cstenye. Z-kem vidite vi? — Mi z-ocsmi vidimo. Pravi vasz vszaki poszebi, kelko ocsi ma? — Jasz dve oke mam. Poka’zte mi pravo oko? To levo. — Gledajte na pravo sztran! Na levo ? — Gledajte gori! Doli! Gledajte ednako! Povete mi, na stero sztran morete gledati z-ocsmi vašimi? — Z-ocsmi našimi gledamo na pravo, na levo, sztran, gori, doli, ednako. Gledajte na pravo sztran! ka vsze vidite tam? — Napravo sztran vidimo dveri itv. (Vucsitel szam naj ka’ze dugovanya, da poravnavati more goripravlenye). Gledajte na levo sztran! ka vidite tam? — Na levo vidimo itd. (Vucsiteldale pela deco vu gledanyi na druge sztrani, vszeszkosz nyim kazavsi dugovanya i pitavsi je nyi imena.) Jeli szte ’ze vidili lesztvieo ? (Vucsitel napeldo edno malo lesztvieo podr’zi kumesz i pita) jeli znate, ka je eto ? — Edna mala lesztviea. (Na drog kaza¬ vsi.) Ka je eto na nye ? — Te eden drog. Ka pa eto? — Te drugi drog. Kelko drogov ma. —- Lesztviea dva droga ma. Jeli szta teva droga ednako dalecs od edendriigoga ? Jeli je eden dugsi od drugoga? — (Na kline lesztvice kazavsi), ka je eto v-droge lesztvice piisztseno? — Klini lesztvice. Precstimo, kelko ji je. Jeli bi radi vidili nyo doli- — 28 — zrovatano? No tak, zrovatajmo jo doli. Esze gle- dajte! najprvle ji zrovatam te eden drog (kre leve), potegnem ga ednako doli, kak da bi vu zraki vi- szila. Zda, malo dale od toga prvoga, potegnem nye drugi drog, tak da de od toga prvoga ... ' povszed ednako dalecs vkra, i da eden nede dugsi od drugoga. Oba szta viszecsiva tega. —Zda pusztimo nye kline v-oba droga po- _preeski (vucsitel vcsini). Viste, gotova je ! Dobro poglednite nye kline , kak ido eti. - Jeli ka, kak da bi le’zali. Eti szo le’zecsi tegi. Jeli szo ednako dalecs od endrugoga ? Poglednimo. Vardente jo ’ze szami rovatati, ali najprvle vu zraki. (Vucsitel szpelava deco). Zda 'ze vzemte napre vase tablice. Naj vidim, jeli dobro szedite i dr’zite vase rovatke. No zda zacsnite; potegnite najprvle kre leve bodocsi drog, eden poviszen teg, tak kak eti na tabli jasz csinim, itv. Etak pela vucsitel prek po vsze jedini tali deco, cseszto pravivsi omurno ; to je le’zecsi, to poviszen teg itv. vecs- krat naj da rovatiti, pregledne, falinge pove i vopopravi. Vu rovatanyi naj popolnoszti nefszcse, ali laszno veszt naj od dece trdno ’zele. Vo naj da rovatanye na szamno flisza- nye, da deca pri domi, na solszkom dvoriscsi vu prahi, peszki, glatkom tle itv. rovati. Tekaj. Eti szem vam prineszao edne knige z- obrazkmi (kepmi). Preči vam nika poka’zem. Z-kem te je gledali ? — Z-ocsmi. Esze gledajte (ednoga zrovatnoga konya kazajocs), ka je eto rovatje 1 — Kony. Kaje eto za nyega tal? — Nyega glava, s in y ek itv. (Vucsitel vecs rovatov poka’ze, i vozpita nyi poszebne tale.) (Kazavsi na rovat edne hi’ze), ka je eto eti do- lizrovatano? — Hi’za. Ka za nye tal je eto? -— — 29 — Nye sztena, sztreha itv. i eto 1 ? Oblok. Ka je eto na obloki? — Nyega sztrugi, szpodnyek, vr- nyek, kri’zke. (Vsza naj poka’ze vuesitel.) Zrovatmo ga doli, najprvle vu zraki. (Vu- csitel nyim vodi roke.) Zda vardenmo na tablicaj. Ali prvle poglednimo: v-kaksem vrnyek? — V-le’zecsem, — pa szpodnyek? — Tiidi v-le’zecsem. Levi sztriig ? — V-povisznom. Ta kratka kri’zka (precska) 1 — V-le’zecsem tegi. Stera szo eti ednake du’zave? — Ednake du’zave szo: vrnyek, szpodnyeki takracsisakri'zka (precska), potom tiva dva szkradnyeka i ta szrednya kri’zka. Stera idejo z-endrugim v-ednakom tegi ? — Dva szkradnyeka z-dugov kri’zkov, i dva precsniva sztruga z-tov kraesisov kri’zkov (precskov.) Zda mo ga ’ze rovatali. Potegnimo le’zecs vrnyek i poviszno levi szkradnyek. Z-etim ednako dalecš razno i ednake du’zave szrednyo kri’zko itv. (Etak i vsze driige tale obloka). Kak vszepovszed, tak i eti poglednoti more rovate, poti, popravla, vkiip priglihava rovate dece z-en¬ drugim, opita, ka je dobro, ka ne, goridii na szamno flisza- nye, laszen szvoj rovat na tabli nihavsi. Tekaj. Napre szte ’ze dali, ka vsze vidite z-ocsmi vašimi vu soli. Ka pa, csi bi na dvoriscse sli vo, ka bi vidili? — Ka vidite kumesz szebe? — Kumesz szebe vidimo nebo. Ka pa na nebi ka vidite vudne? — Na nebi vidimo vudne szunce. Kapa cseresz nocsi? — Cseresz nocsi vidimo meszec i doszta lepi zvezd. Ka vsze vidite vu pungradaj 1 Vu piingradaj vidimo doszta le- poga cvetja. Ka pa po vinogradaj i loge ka vidite letati? Po vinogradaj i loge vidimo doszta — 30 — lepi fticsov letati. Jeli sze rad ujete vu pogledi telko lepi zvezd? — vu pogledi lepoga cvetja? — vu pogledi lepi ftic ?-Jeli sze morejo radu- vati vszemi torni ti temni, ki nevidijo ? — — Oh! temni szo miluvanya vredni. Dajte hvalo milomi Bogi, ki je vam zdrave ocsi dao, da 'z-nyimi viditi morete. Pravte vszi: Bogi hvalo dam, Ka dve oke mam, Nebo, zemlo vidim I batrivno hodim. Szveta nasztavitel I moder ravnitel, Vsza od tebe vdablam; Tebe blagoszlavlam! B. §■ Biid veszti lasznoga csiitenya, pazke na osuto zgovar- janye, tekaj flisza ocsi i rok po rovatanyi, priprav na navufc vu plszajOcs.cstenye. Liiblena deea! vi ’ze znate, ka mate roke, z-sterimi delati morete, ocsi, z-sterimi vidite; ali ne szamo ocsi i roke, nego i vuha mate. Poka’zi vasz vszaki szvoja vuha. Precstite szi, kelko vuh vasz rna eden po ednom. Zda ’ze pove eden vszaki, kelko vidi ma. (Vszi navkiip). — Jasz dve viihe mam. Deni vasz vszaki pravo roko na sz voj e pravo vtiho, — to de njega pravo vtiho. Deni szi levo roko na levo vtiho, — — to do vaša leva vuha. A!.. poka/zi tvoje pravo vtiho i pravi: eto je moje pravo vuho. Poka’zi to levo i pravi: eto je moje levo vtiho. Po- — 31 ~ ka/zi i ti B !.. i ti, C!... itd. Pravi zda edenvszaki, kelkopraviviihma: jasz mam edno pravo viiho. Pravi, kelko levi viih ma: jasz mam edno levo viiho. Dnesz szmo vcsenye z-szpevanyem zaesnoli. Jeli szte esiili szpevanye? — Z-kem szte je esiili? — Po szpevanyi szmo molili. Ka pa, to szte esiili? — Z-kem szte je esiili? Po molenyi szo ti veksi gori- pravili szvojo lekcio. Jeli szte je esiili? — Z-kem szte je esiili? — Povete mi, za ka volo je tak viiho ? — Viiho je za toga volo, da bi z-nyim esiili. Dente prave dlani na prava viilia i pritisznite je mocsno k-nyim. Jeli me zda csujete guesati? — Jeli me csiijete tak dobro, kak gda szta vam obe viihe odpretivi ? Zda pa pritisznite leve roke na leva vuha: jeli me csiijete guesati? — jeli tak dobro, kak gdare szta vam obe dve viihe odpretivi ? — Jeli je tak dobro, ka dve viihe mate? — Zaka? ar z-dvoma viihoma bole csiijemo, kak z-ed- nim. — Drugoes mo szi pa od viih guesali. Zda do vam ocsl potrebne; ar nika doli mam na tablo zro- vatati: vido bom, esi te znali, ka de to (vnesitel li po prosztom eden poszlonyati sztolec rovata). No, steri vasz zna, ka je to ? — Ka je eto na nyem ? — Ka pa eto ? itd. (Vucsitel pokazati more deci, ka je szto¬ lec li z-edne sztrani dolizrovatan, zato szamo dve nogaesi ma). No rovatajte ga i vi. Ka potegnete najprvle? Od stereo? V-steri kraj? itd. (Vucsitel vszaki teg znovies rovataj pred deeov z-laszno=vesztnim povodjenyem.) (Vucsitel ali zda, ali driigocs dolizrovati pred nyimi eden szto, pitavsi je, kak vise, jeli znajo, ka je eti dolizro- — 32 — o vatano ? i ka je eto ali ovo vu sztoli ? proti steroj sztrani ide eden i drugi teg ? steri je dugsi, kracsisi, ednaki ? potom ga za nyim rovatati da.) Tekaj. Zda mo szi pa od viiha zgucsavali. Po- vete mi, za ka volo je viiho ?-Ka esujete, ka dela krava, gdare z-csrede domo ide? — Psujemo, ka krava mucse. Ka esujete, ka dela kobila, gda szvoje malo’zrbe zove? — Cstijemo, ka kobila hr’ze. Ka esujete, ka esinf ovesiea? ,szvinya ? — prepelica? — szlavicsek? Vrana? — szraka? — kokos? — goszka? — itv. Szledi mo szi pa od viiha guesali. Zda gledajte esze! rovatao bom vam edno hi’zo. Eti od dve krajov sztojijo nye sztene, eti vise szten szo nye mosztniee, vise te je rust i sztreha, odszpodi szo tla ; eti szo dveri, eti obloci. (Vuesitel po¬ leg vise dani opoteny naj obhaja vu rovatanyi.) Pri driigoj priliki naj ro¬ vatati da cerkev z-tormom navkiipe. Tekaj. Li povete mi, z-kem esujete? No! szlusajte, kakda de A ... pravi on ver- susek, steroga szmo sze od oesi vesili ? — (-Bogi hvalo dam“ itd.) Kebziijte vszi na nyega ! — Vrli pojebje szte ! Vucsemei kebzii- vati morejo na reesi szvoji pajdasov. Kaszem pravo? pravte vszi nav- kupe!-Kebziijte zda i na moje reesi. Jeszo taksi — 83 — liidje, ki necsujejo drugoga recsi: te taksi szo gluhi. Csuli szte, ka szem pravo? Kaksi ltidje jeszo? Kakda sze zovejo taksi liidje, ki' drugoga recsi ne¬ csujejo ? — Vidim, ka szte kebziivali na moje recsi. Dobra deca szte. Vucsenici kebziivati morejo na recsi vucsitela. Ka szem pravo ? Pravte vszi vkup ! Pa vam nika praviti mam; kebziijte nanye: dober vucsenik ne szamo ka kebziije na recsi vucsitela, nego i boga ka nyemi veli. Jeli szte razmili? Pravte tak, ka szem pravo. — Pa bom nika pravo: kebzujte! Ki boga szvojega vucsi¬ tela, on je pokoren vucsenik. Ka szem pravo? — — Kebzujte na mene! Dobro dete rado boga szvoje roditele. Ka szem pravo? — — Dobro dete je pokorno szvojim roditelom. Ka szem pravo ? Zda mo sze pa eden versusek vcsili: Viiha mi je Bog zato dao, Da bi ’z-nyimi cstio i szlusao; Szlusao moj ga vucsitela, Ka vsze dobro viditela, Na roditele kebziivao I nyi navuk naszlediivao. 9. §. Giiintnesi priprav na navuk vu cstenjre; tekaj fliszan y ocsi i rok po gledi i rovatji. Poka’zi vasz vszaki szvoja viiszta z-pravov ro¬ kov. Jeli ma eti vszaki vuszta? — Jeli szte vidili taksega csloveka, ki nebi meo vuszt? — Kelko vuszt ma vszaki cslovek ? Poka’zte vuszt vasi zgo- r^nyit41? Zgordnyi tdl viiszt zgordnyo lampo Nagy L. Vezerk. (Vend.) 3 — 34 — zovemo. Ka szem pravo? — — Poka’zte vuszt vasi szpodnyi tal? Szpodnyi tal vuszt szpodnyo lampo zovemo. Ka szem pravo? — — Ka mate znotra vu viisztaj ? — Znotra vu viisztaj mamo jezik, zobe. Ka csinimo z-viisztami gda szmo lacsni ? — Gda szmo lacsni z-viisztami jemo. Kapa, gda szmo 'zedni? Gda szmo 'zedni, z-viisztami pi¬ jemo. Ka vsze tak znamo z-viisztami csiniti? — Z-vusztami znamo jeszti i piti. N!.. ka za takso jesztvino rad jes, kare ti jo mati szpravlajo ? — Krtih, vrtanke itv. itv. Ka pa ti, B!.. Pa ti, C!.. itv. D!.. ka za szad rad jes ti ? -- Ka pa ti, E!.. ka rad je kony ? — krava ? — szvinya? — kiire? — gosz! itv. Z-ka szpravlajo vase matere krtih, vrtanke itv. Gde raszte pšenica, ’zito, grah, zelje ? itv. Pa ja- boka, griiske? itv. Jeli bi vam mogle vase matere szpravlati jesztvino, csi nebi raszla pšenica, ’zito, grah, mrkevca ? itv. Jeli bi melijeszti doszta ’zmah- noga szada, csi nebi raszao na drevji? Jeli bi mela jeszti 'živina, csi ji nebi raszla trava, gyecsmen, kukorica, proszo, detelica, grahka? itv. —- Jeli znate, sto je on dober nebeszki ocsa, ki liidem i ziivini telko jesztvine dava? — On dober ne¬ beszki ocsa, ki liidem i’zivini doszta dobre jesztvine dava, je Bog. Komi szmo tak du’zni zahvaliti ono dobro jesztvino, z-sterov sze hra¬ nimo? — Komi mamo hvaliti, ka sze szkrbi za nasz ? Pravte tak z-menom navkiipe, sztojecs i z-vkiipdjanimi rokami, etak: Hvala ti, mili Bog, ocsa vsze dobrote. Ka sze szkrbis za nasz i za vsže szirote! No, drtigocs mo szi pa zgovarjali. Zda bom nika rovatao na tablo. Vido bom, esi te znali, ka rovatam. (Vucsitel bics rovata.) No ka je to ? — Bics. Zavadili szte. (Na bics- nyek kazavsi), ka je eto na nyem ? — Bic-snyek. Ka pa eto ? — Bics. Ka je to ednako na nyem? Bicsnyek. Ka je eto zasztikano szloko ? Bics. Kakda sztoji bi'csnyek ? — Nagnyeno. Od steroga kraja je bics ? — Od pra- voga. — — Vardente ga rovatati! Zda bom nika drugo rovatao. (Vucsitel koszo 7 rovata.) Ka szem rovatao ? — Ko¬ szo. Ka je eto zgora na nye? — Kosza. Ka pa eto? — Kosziscse (poriscse). — Ka pa eto na szredi kosziscsa? — Mtintel. Ka pa eto na nyega konci ? — Te drugi mun- tel. Ka je to ednako na nye? — Ka pa to szloko ? — Kakda ji sztoji kosziscse ? Nagnyeno. Od steroga kraja je kosza? — Od levoga. No rovatajte jo. (Vucsitel poleg nasztajov rovata zda, ali drtigocs szrp) koszico: i ro¬ vatati ga da i z-deeov poleg lasznoveszt- noga gleda i vodjenya. Tekaj. Zda ’ze znate, ka z-vusztami znamo jeszti i piti. Mi znamo ’z-nyimi i drbgo esiniti. (Vucsitel eden glasz da od szebe); ka szem csinio zda z-vusztami ? — jeli ka szem glasz dao ? Ka tak znamo ka z-vusztami esiniti? — Z-vtisztami znamo glasz dati. Jasz zda z-vtisztami eden glasz dam. Vido bom, jeli te znali i vi on iszti glasz dati 36 — z-vuszfcami vašimi. Kebziijte na mene! (vucsitel pravi): a. Pravte i vi te glasz vszi na vkup (deca za nyim pravi.) Dajte ete glasz: e, (deca pravi.) Pa eioga i. (Vucsitel z-etak talom do konca da po ed- nom praviti ete glasze, k, e, i, 6, u. d, li.) Pravmo je ’ze vsze, zandrtigim, i jasz bom je z-vami pravo vecskrat!). A!.. pravi ednoga z-tote glaszov. B!.. ti' tudi ednoga. C!.. ti dva pravi. D !.. ti tri, štiri itv. (ne csiszto vopovedani glaszi sze praviti mo¬ rejo.) Zda ’ze pravte za menom ete glasz: a, nakratci ga pravte vo. (Vucsitel z-etak talom prekide po vsze kratkoglaszni, po ednom opotivsi deco na kratko vopravlenye.) Pravmo ’ze vsze kratkoglaszne. — —- N! daj za menom ete glasz: a. Pa etoga: O... itv. Zda bom dva glasza pravo ; te eden de : k, te drugi a. Steroga szem pravo nadugse ? — steroga nakracsise ? — — Pravte i vi toga dug- sega. — Toga kracsisega. (Vucsitel etak dale ide po vsze glaszi.) Vi, deca moja, ’ze doszta glaszov znate dati z-vašimi vusztami; ali mogocse ji je escse vecs dati. Li vardenmo. Pazte dobro na mene! (Vucsitelglasz r... a dava.) Dajte i vi te glasz. Jeli szte ga znali vszi dati ? Naj csiijem, kakda bos ga znao ti A!.. dati ? — ti ga dobro davas. Ka pa ti, D! .. ? — ti ga escse neznas dobro dati. Vardevaj ga vecskrat obszebi; viitro viditi mam, jeli bos ga znao bole. (Vucsitel ziscsi vo te seplave, i pod’zigaj je na szamno fliszanye, kak pri tom, tak i pri drugi glaszi.) Merkajte! ka za glasz da voda, gda jo vu vrelo maszt vlejejo? Jeli, ka etaksega: s s s. Dajte ga vszi od szebe. Kaksega pa gosz, gda szicse? — 37 — jeli ka etaksega: sz sz sz. Dajte ga i vi. Pravi ti, A !... B! .. itv. Gda ka pišemo, ete glasz ide ; f f f. Dajte ga i vi. Zda vkupsztisznem mojvi dve lampi, i gda pa raznopocsita, eden glasz mate csiiti (Vu¬ csitel naglaszi b.) Povete ga i vi. Zda pa dam eden glasz: p. Pravi ga ti, A!.. itv. (Vucsitel z-etak talom pravi i te ove driigoglaszne poleg nyi dobi; nedo- piisztivsi, ka bi k-nyim szamoglaszne pridevali p, t, s. Tekocse i popolno nafliszanje nepotrebno; to ’ze pod vcsenye piszajocs=cstenya szpadne: eti je nika drugo ne za cil vzeto, kak biidjenyenalaszno veszt, i ravnanye poti na navuk vu piszanyi, Zda szte ’ze, stimam, obtrudili pod vnoge dobi glaszov vopravlenyem. Jeli nam nebi dobro bilo malo ka rovatiti. Preči vam nika poka’zem. (Vu¬ csitel nyim fticske gnezdo, ali ka k-tomi priglibnoga poka’ze, vu kom i jajca jeszo.) Steri vasz pozna, ka je eto za gnezdo? — Fticske gnezdo. V iste j esz- teta v-nyem i dve jajci. Jeli vidite, kak prilicsno je fties nye vszeokoli vkii- peszpleo ? Eto je nyega dno, na dne tivi dve jajci. Vzemmo vo edno. Kakso obrazko ma ono? Jelika dugokroglo ? — No, gledajte esze, dolizrovatim naj- prvle gnezdo, te pa v-nye zrovatim dve jajci. — — Zrovatte je i vi doli. Dobro naduzi dr ! zte vase rovatke. Jeli je priglihno eto jajce k-szlivi? Jeli bi tak znali i szlivo dolizrovatati ? —- No, zrovatmo jo doli. (Vucsitel jo najprvle szam zrovati); ali szliva — 38 nakonci edno malo szloko szpicoma; denmo i to na nyo. Zda jo ’ze vi' rovatajte.- Vesaszi dve szpici raszteta vkup na¬ konci. : te je szliva dvojka. Rova- tajmo i etkso. Jeli poznate visnye ? Jeli szo szlive okroglese ali visnve ? Jeli ka visnye ? Ta je celo okrogla: etaksa m! (Vucsitel jo dolizro- vati.) Stera ma dugso szpico, jeli szliva, ali visnva 1 — Jeli ka visnya ? Rovatmo ji tak dugso szpico. Ro¬ vatajte. Rovatajmo i visnye z-dvema szpicoma. Tekaj, (Vucsitel na tablo kazajocs.) Ka je eto ? Tabla. Li pazte na szebe! Ka szte pravili zcla z-viisztami ? Pravte escse ednok! (Deca pa pravi ono iszto recs.) Vi szte zda z-viisztami edno recs povedali vo, i ta recs je: tabla. (Vucsitel na szteno kazavsi), ka je eto? — Sztena. Ka szte pravili zda z-viisztami ? Pravte escse ednok! (Deca podriigacsi recs.) Ka szte zda pravili, je tudi recs. (Vucsitel z-tem obhodom i escse vecs recsi da praviti.) — To ’ze znate, ka z-viisztami doszta glaszov znamo dati. Ka pa, escse ka znamo ka z-viisztami csiniti, gda etaksa pravimo: tabla, sztena, szto, itv? — Z-viisz¬ tami znamo i recsi vopovedati. Pravte za me- nom ete recsi: Peter, Jula, ocsa, mati, csresnya (pazenye na seplavoszt!) cslovelc (pazenye na krajni gucs: cslovik eslovoka), kruha, szeno, ednok (ne : kriia, szino, idnok itv.) A!.. pravi edno recs. B !.. pravi tri recsi! (ne : ricsi!) — 39 — Op6tenye. Eti vucsenlk za volo priprava na cstenye naj edno malo na sztran sztopi: na vu recse bodocsi glaszov razlocsek gledocs naj eto p6t naszlediije : Pravo bom edno recs: od. Csi dobro pazimo , vu toj recsi dva glasza vzememo na pamet; te eden je o, te drugi d. Ka za dva gl&sza sze tak szka’ziijeta vu recsi etoj : od ? — Steri je prvi, steri drugi glasz? Zda bom edno drugo recs pravo ; pazte dobro ! ar zda ’ze szami morete vonaidti, ka za glaszi sze zdr’zavajo vu nye : ar- Ka za glaszi szo v-toj recsi ? — Steri je te prvi ? te drugi ? itv. Etak dale ide vucsitel, poleg nasztajov , vu davanyi vecs menye peld. Od recsi tre glaszov dale naj nede. Pelde v-abceski knigaj naide. Li povete, ka moremo z-vusztami csiniti ? — — — Zda vsze zednim vopovemo, ka znamo csiniti z-vtisztami! Z-vnsztami znamo jeszti, piti, vnoge glasze dati, recsi' praviti. Bscse drugo znamo csiniti z-vusztami. Kebzujte na mene, nika bom pripovedavao : Fercsek je meo ednoga lepoga maloga psza. Toga je on navcso doli sze potuliti, kumesz szedeti, robec nosziti, kocsiijice voziti. Ednok je Fercseci etak pravo ocsa : ti szi etoga peszicsa ’ze doszta navcso; ali i ti sze leliko navcsis nika od nyega. Znaš, ka ? To, ka ki sze pascslivo vesi, doszta zna i dalecs pride. Od koga szem vam zda pripovedavao ? — Od Fercseka. Ka szem pravo od nyega? — na ka vsze je navcso szvojga maloga peszicsa ? Ka nyemi je pravo ocsa ? itv. Tiste, jasz szem zda vam pripove¬ davao ; vi szte tildi pripovedali ravno to, ka szem jasz pravo. Ka tak znamo esese vecs csiniti z-vusz- tami? — Z-vusztami znamo guesati. Pa bom vam nika pravo od te male Julice: Julica sze je rada z-iglov zmenyala, dosztakršt jo je i v-lampe vzela. Mati jo je opomrnala, naj to neesini. Ali Julica je ne 40 — bogala povelenja matere, — nepokorna je bila. I potom je v-zobe jemala iglo: ali ednok sze ji je igla v-gut poskalila, i ona je med mantrami mreti mogla. Ki' roditelov neboga, nepostuje, Naj zna, ka to ednok britko ob’zaluje. Pripovete ’ze i vi, ka szem jasz pripovedao. Potom mo preči eden lepi cvet rovatali. Od koga szem gucsao ? — Z-kem sze je rada zmenyala Julica? Ka ji je velela mati? itd. Z da ’ze, liki szem obecsao, dolizrovatim v-ednoj esrepnye te lepi mali cvetek (Vucsitel predevszemcsrepnyo zrovati doli. To vam je csrepnya!) Ka szem ji po- tegno najprvle? — Vrih. V-kaksem tegi? — V-le’zecsem. Ka szem pa te potegno? —Kreleve bodocso prvo sztran, edno malo proti pravoj od- szpodi (tak pela vucsitel deco nadale vu rovatanyi.) Zda ’ze potegnem cvetka szteblo. Kakda tecse ? Jeli, ka dvakrat naszloko, kak gda kacsa lazi ? Zda zrovatim na vrih znotresnyi tal cvetka, nao- kroglo. Zda pa vszeokoli pet lisztekov, vsze naokroglo. Zda nyemi dam szpodi na szteblo dva liszta. — Dva. No, steri vasz ga pozna ? Steri vasz je vido ’ze nezabek ? (Osi jemo- gocse, naj ga poka’ze vucsitel v-naturi.) To je eden mali nezabek cvet. Vardente ga i vi dolivzeti. Ka potegnete najprvle? Potegnite! Ka pa potom? itv. (Vucsitel naj vszaki poszebni tal znovics rovati.) Tekaj. Pravte pa: ka znamo csiniti z-viisztami? (vise povedana sze podriigacsijo.) Povedati vam scsem edno frliko: Ednok, gda bi Er’zika na dvoriscsi pri nye cvetnoj gredi szedela, na plecse ji je szeo eden golobek. Er’zika ga je zgrabila i gladila ga je. Golobek sze ji je molo, ka bi ga naza k-materi piisztila; jasz szem, veli, escse malicski, po¬ trebna mi je moja mati; bogme, csi bom veksi, nazapridem. Er’zika ga je z-szrdca pomilovala i ta, piisztila. Szledi, gdare je ’ze niti necsakala, ji nevedocs na plecse sze'de te ’ze lepo odrasen golob, i veli: „vls, pa szem ti tii, dobra mala de- klicska! zdr’zao szem, ka szem ti oblubo . 11 Er’zika sze je 41 radiivala, par nyemi je kupila, klonyo dala zgotoviti, i szkrb je mela na nyidva, ka nebi gladila i 'zejala. Navcsite sze od toga maioga goloba zdr’zati, ka szte obecsali: to 'žele postenye. Szpuni, ka komi obecsas, Tak postenya nezakockas. Zda vam pa edno lepo frliko mam praviti od szekere derasa: Ednomi nevolnomi derasi je v-vodo vuisla szekera.*) Varao je to eden ribics, i z-dna vode je goripotegno edno zlato szekero. ,,Jelijeeto tvoja szekera ?“ pita ribics de¬ rasa. ,,Ne je“, odgovori ete. Teda je ribics edno szrebrno szekero prineszao gori. „Vemdaje, veli, eto bila tvoja ?“ ,,Ni to je ne“, odgovori te kvaren szirmak. Naszlednje go- ripotegne to vu vodo szp z-tem vred vu navkiipnom tekaji ide fllszanye vu zagovarjanyi i razmenyi, stero zda ’ze nfivo pot vzeme: zda sze obrnejo tota k-pravomi čili szvojemi. Poetomtoga sze tak naimre pred ocsml dr’zati more, da sze osznovnikov preszamnajdesa i poprek misz- leosa szpodobnoszt i navkiipna delavnoszt omurne pod raesun vzeme, odgovorje voroavno i esi taki ne vszigdar, donok li kak najvecskrat, naimre pri vkupvzetji nazhaja, vu celi govori vopo- vejo, i po ponavlanom podrugacsenyi poszebni osznovnikov gviisno i poleg premdcsi ednako napreidenye szka’zuje. Obhod. Imenujte ’ze eti vu soli bodocsa vsza ona dugovanya, stera bom jasz z-palicov ali z-rokov kazao: sztena, dveri, obloci, mosztnice, tram, pod (tla, szrtel), grablice, tabla, cstenna tabla, brojnivlek, omar, polica, sztol, sztolec, sztolice, kazacsna, pa¬ lica, knige, kamena tablica, rovatek, tegivka, olo- vnik, papir, piszka, tenta, pero, kalamaris, krajda, pernik, cecavka, zavecsa noga, krscsak, hobe, bun¬ de, jope, dolame, itv. — 45 — Odgovorte na moje pitanje. Kaje eto, ka ka’zem? — Tojesztol? Kaje eno? — sztolec? -— Katiszto? — tabla. itv. (Etaksega drobisa sze vecs more imeniivati.) Ka za dugovanya szte sze vcsili zda imenuvati? Vcsili szmo sze imenuvati: szteno, dveri, oblok, itv. Ka vsze jeszte v-etoj soli? — V-etoj soli jeszo sztene, obloci, itv. Preestite, kelko kalil jeszte eti? — Odgovorte na moje pitanye! kalil kelko jeszte eti? — Kalile jeszo eti edne. Preestite, kelko dver jeszte eti? — Odgovorte na moje pitanye! Dver kelko jeszte eti? — Dveri szo eti edne. (Vucsitel etak prekide i po vsze drugi dugovanyaj, stera sze szamo ednok nahajajo vu njega soli, prvle je preestevsi i potom vu govore vzeti davsi.) Preestite, kelko oblokov jeszte eti? — Eden, dva, tri. Odgovorte na moje pitanye! Oblokov kelko jeszte eti? — Obloci jeszo eti trije. (Vucsitel etaksa pitanya priglihava i na vecskrat bivajoesa dugovanya, steri raesun vise deszet neide, pri vise deszet idoesi naj etak pravi: eto i eto dosztakrat jeszte, i gda podriigaesuje, li to szlednye pitanye dene pa gori, etak: oblokov kelko jeszte? •— estenni tablic kelko? kelko knig mam v-rokaj ? itv. Etaksa pitanya zednim i na racsii- nanye (brojenye ravnajo pot.) Imenujte mi zmed eti bodoesimi dugovanyami taksa, z-steri eti esese szamo edno jeszte? — Jeszo szamo edne kalile, edne dveri, edna tabla itv. Imenujte taksa, z-steri eti vecs jeszte vkup? — Od ednoga vecs jeszte eti oblokov, sztolic, knig, itv. Jeli je dobro povedano; v-etoj soli jeszo podi? — Ne je dobro. Zaka ne? Ar szamo eden pod jeszte. Kakda tak trbe dobro praviti? — V-etoj soli jeszte pod. Jeli dobro pravim: na etoj soli jeszo obloci? — Dobro. Zaka? Ar od ednoga vecs oblokov jeszte na nye. (Etaksi pitany vecs trbe dati. Od jedinoga i vecsnoga raesuna ka praviti eti nebi na szvojem meszti bilo; ar sze eti li osznov esiite- nya jezika za cil ma.) Povete mi, na ka nueam tablo? — Na vuesenye. Odgovorte mi na pitanye? — Na ka sze niica tabla? — Tabla sze ma vucsenye niica. Tak je tabla vucsenya — 46 sker. Povete mi, na ka 'niicam jasz cstenne table? — Na vucsenve. Odgovorte mi na moje pitanye! Na ka sze nii¬ cajo cstenne table? — Cstenne table sze na vucse- nye niicajo. Cstenne table szo tak skeri vuesenya. Na ka niicajo deca knige? — Na vcsenye. Odgovorte na moje pi¬ tale! Na ka sze niicajo knige? — Na vcsenye sze niicajo knige. Knige szo tak skeri vcsenya. One skeri, stere sze na vcsenye i yucsenye niicajo, skeri navuka zovemo. Ka szern pravo?-Jeli je brojni vlek navuka sker? —■ Zaka? itv. Imenujte mi z-skeri navuka one, stere sze na pisza- nye niicajo! — Na piszanye sze niica: krajdarova- tek, kamena tablica, sztenna tabla, tenta, pero, papir. One skeri, stere sze na piszanye niicajo, skeri piszanya zovemo. Jeli szo navuka skeri sztolice?— Zaka ne? -- ar sze neniicajo na vcsenye i vucsenye. Jeli szo donok potrebne vu soli sztolice? — Na ka szo potrebne? — Na szedenye. Na ka je potreben szto? — Na ka kahle, sztolec? itv. — Pazte! Vu soli bodocse sztolice, sztoli, sztolec, grablice, omar, itv. sze solszka oprava zovejo. Nistera deca vu soli bodocso opravo i skeri navuka zapravla, sztolce re’ze, tablo zoskrable, cstenne table pre- liiknya, telco prebije, ali preszmekne. Jeli je to prav? — To csiniti je ne szlobodno. Znamenye je to divje neosz- novnoszti. Na opomenek sze navcsite ete kratki versus: Vsze, ka jeszte v-vucsevnici, Je potrebno tam: Table, sztoli, telce, sztoci, I ka vsze jasz znam. Dobro dete sze rado vesi I vszemi mir da; To lagovo pa nemucsi I zapravla ta. (Ponavlanye pitany, li szamo bivosztni.) Vn soli bodocsi dugovany meszto. Vzemte napre vase tablice. Vzemte je v-roke. Dente je na sztolico. Zda je gente ’znyf meszta. Zdignite je gori. Jeli szo vase tablice zda na drugom meszti, kak szo pred- tem bile. Dente je naza na nyi meszto. Jeli je mogocse tablico escse na drugo meszto odneszti? — Ivama? Jeli je eto sztenno tablo mogocse z-klina dolivzeti? — i na drugo meszto jo odneszti? — Stera escse z-eti bo¬ docsi dugovany je mogocse na druga meszta neszti? —• Stera dugovanya je z-ednoga meszta na drugo neszti mogocse, gyenavna zovemo. Ka szem pravo? -Jeli je sztene sole mogocse z-ednoga meszta na drugo genoti? — Ka pa mosztnice?— Ka pa pod? — Steri du- govany je z-ednoga meszta na drugo predjati nemogoese, negenavna zovemo. Ka szem pravo? Odgovarjajte na moja pftanya! (Odgovorje morejo vu celi govori dani bidti.) Jeli v-etoj soli jeszo negenavna dugovanya? — Stera szo vu etoj soli genavna dugovanya? —- Stera dugovanya vu etoj soli szo negenavna? •— Jeli szo vu etoj soli vsza dugovanya genavna? — Jeli szo vu etoj soli vsza dugovanya negenavna? — Jeli je eto dobro povedano: vu etoj soli szo vsza dugovanya genavna? — Zaka ne? — Jeli je eto prav povedano: vu etoj soli szo nistera dugovanya genavna, nistera negenavna? Gde ma eta sztenna tabla szvoje redovno meszto? — Gde majo szten cstenne table szvoje redovno meszto? — Gde ma szvoje redovno meszto telca? -— brojni vlek? — krajda? — krsesaczi? itv. (Odgovorje sze vu celi govori davati morejo.) (Na ono szteno kazajocs, proti steroj je deca szedecs z-obrazom obrnyena) gde je eta sztena? — Pred nami. Ka pa eta? — Za našim hrbtom. Ka pa eta? — Na deszno. Ka pa eta? — Na levo. Mosztnice? — Kumesz nasz. Pod? —• Pod nami. Gde szo dveri? — Na znotresnyoj sztrani sztene. Ka pa obloci? Naszredi vu szteni. Pa kable? — Pri szteni. itv. — 48 — Vu sterom sztolci szedite vi? — Vu tom prvom. Ka pa vi? — Vu tom (lrugorn itv. Poleg steroga je te drugi sztolec? — za sterim te tretji, strti? itv. Steri sztolee je pred tim strtim? — Pred tim tretjim? itv. Sto szedi poleg tebe na deszno? — Na levoj? — Za hrbtom? — Pred tebom? — Gde szedi A...? gde pa B...? itv. Dolivzemem eto tablo ’z-nye redovnoga meszta i esze jo denem vam na sztran. Vidili te, ka tam nede na tak cilnom meszti, kak na szvojem redovnom. Li gledajte zda na nyo. Jeli, ka nakraj morete držati glave, csi na nyo scsete gledati? Csi bi dugo tak mogli gledati, sinyek bi vasz bolo. Tabla na szvojem redovnom meszti ma naj- bogse meszto. Ete piszke gde majo szvoje redovno meszto? •— V-sztolnoj kisti (vu sztennom omari). Csi bi te piszke na sztolicaj le’zale, zlehka bi odnet na szrtel doliszpadnole ino sze zaklacsile. Gde je najbogse meszto za piszke? — (Etak szi zgovarjati ma vucsitel z-dečov i od drugi vu soli bodocsi dugovany, da osznovnici previdijo, ka eti vsza na szvojem redovnom meszti majo najcilnese meszto.) Vu vucsevnici vsza na szvojem redovnom meszti morejo bidti. 12 . §. Pregled i imejauvauye talov vu soli bodocsi dugovany. Eto hi’zo (hrambo), gde szmo zda mi, solszko hi’zo (vucsevnico) zovemo. Gledajte okoli! Jeli ete sztene k- vucsevnici szlisijo? Da k-nye szlisijo, tak szo i nye tali. Poglednite nye mosztnice! Tak i te k-nye szlisijo, jeli? — Tak szo i mosztnice tal solszke hrambe, jeli? — Poglednite dobro nye pod (tla)! Jeli pa te tildi k-nye szlisi? — i tak je i te nye tal, jeli? — Zda odgovorte vszi na moja pita- nya! Jeli szo sztene tali vucsevnice? — Sztene szo tali vucsevnice (zaka?) ar k-solszkoj hi’zi szlisijo. (Vucsitel vo prinesze po pitanjaj escse ete navkiipne od¬ govore) mosztnice szo tal vucsevnice, geto k-nye szlisijo: pod je tal vucsevnice; ar itv. (Govorov — 49 — • dobi sze po dani pitanyaj i odgovori i etak premenyavati dajo): sztene, mosztniee i pod szo tali vuesevnice: — vuesevnice tali szo: sztene, mosztniee i pod (szrtel, tla). Poglednite dveri i obloke! kama szlisijo tota? — K-sztenam. Ka za tali szo tak dveri i obloci? — Dveri i obloci szo szten tali. Ka tak za tale majo sztene? — Dveri i obloke. Poglednimo ’ze vszi navkiip dveri, z-steri poszebni talov szo one vkiipdjane? (Vucsitel vszaki poszebni tal po¬ kale, imeniivati da, i szam imenuje, esi to deca nemore.) Zda’ze vkiipvszevsi, pove te vsze poszebne tale dver! — Tali dver szo: sztriigovje, prag, petnik, blanya, esepi, panti i zapor (vucsitel vedno ka’ze poszebne tale, naesi vu govori cele dece mesanye nasztane). Opotenye. Pri ni’ze naszlediijocsem vszakom poszebnom dugovanyi de dvojo szkrb meo vucsitel. Predevszem preglednoti mi dati i imenuvati poszebne tale; potom po k-dugovanyi pri- pravnom pitanyi v-govor vzeme nazhaj, premenyavavsi gdate dSb pitany. Eti sze za volo krata szamo li vu govor vzetje nazhaja da. Pravlenye dece sze najprvle vszigdar navkupno godi, potom /poednom, za volo obilnesega fliszanya. Tali zapora szo: oblek,spor, kliika, zaszilnya.es. Obloka tali szo: szosieske, kri’zke, perotnice, ■obraeske, primaeske, esepi, panti. Perotnic tali: sztriigovje, preeske, gla’zi, pri- maeske, zaszunyacske, esepi, panti. Tali sztola: tabla, kista, nogaese. Sztolca tali: naszlon, szedisese. Tali sztolic: szedisese, naszlon, podrokaonica, knigarnica, podnogaonica. Taliknig: table, esepi, lisztovje. Na liszteszo: sztrani, redovje, piszki. Kamene table tali szo: tabla i zaopasz. Tali pera: špic, vrez, razesesz. Nagy L. Vozžrk. (Vend.) 4 — 50 — Tali brojnoga vleka: zaopasz, poplat, clrot,. globke. Pernika: primiscse, klinge. Kling tali: osztrie. J špic, vuha. Tali dolame: rokavje, prednyi i zadnyi trup J goler, ’zebke, ’znyore, podmet. Csizme tali: szara, oglav, poplat, podmet. Tali kalil: sztene, vrlh, geszke, ror. (Vecskrat!) 13 . §. Pregled vu soli boddcsi dugovany na nyi licojno gledocs« Gledajte na sztene! Te licojna je bela. Gledajte na mosztnice! Jeli je taksa Hcojna mosztnic, kaksa szten? ■— Kakso licojno majo tak mosztnice? — Gledajte ete papir! Jeli je taksi na licojno gledocs, kakse szo sztene? — Kaksi je tak i ete papir? — Ka pa eta krajda? eto szrebro? sžneg? mleko? ■— Zda mi vszi navkiip odgovorte na moje pitanye! Kakse licojne je sztena? — Szten a je bela. Ka pa mosztnice (?), pa papir? — Papir je beli, krajda je bela, szneg je beli, mleko je belo, szrebro je belo. Pravte vszi vkup, stera dugovanya szo eti bela? — Bela dugovanya szo eti: sztene mosztnice itv. Gledajte esze na tablo! Te licojna je csrna. Preglednite li¬ cojno tente i table, jeli szta edne licojne? — Kaksa je tak i tente licojna? •— Žglednite sze okoli! ka za esrne licojne dugovany naidete escse vecs? — Preči bom vam jasz ime- niivao dugovanya, vi pa pravte navkiip, kakse licojne szo ona. Tabla? — Csrna. Tdnta? — Csrna. Szajhe? — Csrne. Vogelje? — Csrno. Kovran? — Csrni. Szmola? — Csrna. Poglednite table eti knig! te szo ’zute. Iszcsimo escse vecs 'zutoga! Jeli je eto ’ziito? — Ka pa eto? — (Vuesitel gde szam goripoka’ze kak najvecs 'ziitoga, gde je pa od dece povedati da; potom nazhaj v-govore szklene.) — 51 — Ro'za je ’zuta, csrepnya 'ziita, med 'ziiti, ogen 'ziiti, kuhani rak 'ziiti, ete robec 'ziiti. itv. Trava je zelena, szirovi liszt zeleni, szetva zelena, regecsica zelena, nezrelo szilje zeleno. — Zelena szo: trava, szirovo lisztje, szetve itv. (Obhod, kak vise!) Szlama je plava, zrelo szilje plavo, val plavi, 'žveplo plavo. itv. Neba je modra, modris moder, vdarec moder. (Obhod, kak vise!) Pepel je szivi, mis sziva, szuknye szivo. Ore je brnaszti, kosztan brnaszti, kava br- naszta, mahrse brnaszto. Odgovarjajte na moja pitanya! Kaksa je sztenna ta¬ bla? — pa krajda? — pa szlama? — pa kava? — pa med? itv. (Vucsitel eti szpoznani licojn papire vkiippribodne, i gori je pokazavsi veli) viste, eto szo te lieojne! Vzemmo je vred! Kaksa licojna je eto? — ka pa eto? itv. Poka’zem je jasz. — — Szpoznali szmo 'ze: belo, csrno, 'zuto, zeleno, plavo, modro, szivo i brnaszto licojno. (Vucsitel edne brnasztoga pokriva knige pokazavsi.) Gledajte na oblek eti knig. Jeli szamo edno licojno naidete na etorn pokrivi? — Ka je eto eti za licojno? — Kapa eto? — Pa eto? — Kelke dobi licojno naidemo eti? — Troje dobi. Na kom sze vecs dobi licojna naide, to sze piszano zove. — Ka za sztvare, fticse, cvetje poznate, steri szo piszani? Eti vu eti obrazki knigaj jeszo piszani fticsi. Eto je eden 'ziiti kosz. Vidmo, kelko licojn naidemo na nyem ?! Eti je eden štrk; eti edna sztrnab, edna repiscsica itv. Ziscsimo gori na nyi vsze lieojne! 0p6tenye. Szencave gruntni licojn, kakti: szvetlo, m6dra, kniiesno m6dra, szvetlo ’zuta (ali erdeesa) itv. sze li pri ddno priliki szpominati majo. Eti je zadoszta szpoznanye ti gruntni, ij te szo li te vise imeniivane. 4* — 52 — 14 . §. Szpoznavanye vn soli boddcsl dugovany na nyi obrazke gledocs, (Edno ’zlico kazavsi.) Na etoj ’zlici vam nika poka¬ zati mam. Poglednite dobro nye glavke zadnyi tal. Kakso obrazko ma ona? jeli ka sztrmno, prizdignyeno ? Sztrmec je tudi tak prizdignyen vise lica zemle. Zda gledajte na blanyo table. Jeli sze i ta sztrmno kumesz prizdigava? Jeli, ka ne? Ta tak ide, kak gdare sze ka voszteneka. Ta¬ bla ednako obrazko ma. Poglednimo i nye druge sztrani. I te szo vsze ravne. Etakse obrazke ravnice zovemo. Zglednite sze okoli! Ka za dugovanya majo eti k- tabli priglibne ravne sztrani?-Zda mi odgovarjajte na moja pitanya: kakso sztran ma sztena? — Sztena ravno sztran ma. Kakso pa dveri? — Dveri ravno sztran majo. Ka pa oblok? — gla’zojna? — szto? — desz- ke sztolca? — table knig? itv. (Vucsitel vszako pitanye vu celom govori deva gori, deca pa vu celi govori odgovarja.) Po vete mi, stera dugovanya majo eti ravne sztrani? — Ravne sztrani majo: tabla, cstenna tabla, szto, knige itv. Gledajte na blanyo table! Pelam eden prszt po etoj sztrani (po szkradnyeki) blanye, te drugi prszt po etoj drugoj sztrani (stera z-szkradnyekom v-kiikel ide). Eti dve sztrani vkiipprfdeta. On tal table, gde dve sztrani vkiippndeta, kiikel zovemo. *) Jeli naidemo eti escse vecs ktiklov? (Vucsitel i vecs kiiklov da goriziszkati.) Kelko kuklov tak ma tabla z-ete sztrani? — Poglednimo i nye druge sztrani! Vsze sztrani table štiri kiiklemajo. Tak je i cela tabla csetvero kiiklena. (Vucsitel pregle- dnoti da i vecs csvetero kukleni dugovany, pokaže kiikle, i potom dene gori pitanya. Mera kuklov je eti nepotrebna.) Kelko kuklov ma szto? — Kelko kuklov ma pokriv knig? itv. (navkiipni odgovorje vu celi govori). Imenujte z-eti *) Kiikldvje hramb sze voglfivJ 6 zovejo. — 53 — bodocsi dugovany ta štiri kiikle majocsa? — Štiri kiikle majo: sztene, mosztnice itv. (Vucsitel za volo obilnej¬ šega szpoznanya naj z-papira zrezane, tri, pet, seszt i vecs kuklov majocse tablice szpravi i napredava, brez’toga, ka bi sze vu razkladanye obrazk kuklov pusztsao). Preglednite eto deszko; jeli vzemete na nye v-kiikle idocse sztrani? — Jeli, ka nye kraj celo naokroglo ide vszeokoli? — Etaksa obrazka je okrogla (krd’z). (Vucsitel poka’ze i druge dobi peneze, dna vresov, veder, voro itv. i po pitanyaj ta pre- greglednyena vu etakse govore da vkiipevzeti) penezi okrogle obrazke majo. Dno vresa okroglo ob- razko ma. Dno vedra okroglo obrazko ma itv. Vres, vedro, vora, lagev okrogle obrazke majo. Eto je edna klopca z-gummia. Poglednite jo! Ny 6 obrazka je povszed okrogla. Etaksa obrazka sze okrogla zove. (Vucsitel preglednoti da kocko, globke brojnoga vleka, imenuje nisteri okrogli szad, kakti visnye, trnine, groz- deke, potom je vkup da vu govore vzeti.) Globke broj¬ noga vleka szo okrogle. Kocka je okrogla itv. — (Vkiipvzetje govorov) globke brojnoga vleka, klopce, kocke, trnine itv. szo okrogle. Gledajte eto jajce. Kakse je ono? — Okroglo. Ali jeli, ka dugo=okroglo? Preči vam poka’zem nika esese dugse okrogloga (eden valekobrazni olovnik). Te je tildi okrogli, ali naduzi sze vleese, kak valekobrazno teszto (maesik). Etakse dobi dugovanya sze valekobrazna zovejo. (Vucsitel pred nye dr’zi edno palico, pipaszar, szvecso itv.) olovnik je valekobrazni, palica valekobrazna itv. (potom govore vkiipvzeme) olovnik, palica, pipaszar, szve- esa itv. szo valekobrazna. Eto je edna bezova puksa. Kaksa je ona? — Valeko¬ brazna. Jeli, ka je znotra prazna? — Csi je valek znotra prazen, cev sze zove. (Vucsitel ka’ze edno sev, ali piikseno cev) cev ma puksa, sev, itv. Ponovlenye §-a. Kakse obrazke je tabla? — szto? itv. dno vedra? — kocka? — cev?-Imenujte mi kii- klata, okrogla, bucsnata, vlekobrazna itv. dugovanya. — 54 — 15 . §. Pregled dugovanjr na presztor gledocs, Gledajte esze na tablo! K-steromi kraji sze razpresz¬ tera nadugse? — K-steromi na kratsise? — (Vucsiteljo zmeri pred decov.) K-steromi kraji sze nadugse vle- cse, tiszto je du’zava table; k-stromi kraji pa na- kratsise, tiszto je nye siirjava. Poglednite i eto nye najvoszkeso sztran! To je nye kusztoszt. Ivelko razpresztora ma tak eta tabla? — Eta tabla troji razpresztor ma, kakti: du’zavo, surjavo, i kusztoszt. (Vucsitel i vecs yu soli bodocsi dugovany prebroditi da, na steri sze ete troji razpresztor nahaja, eta imeniivati da, i nazhaj vu popolne gorivzevsi etak pravi nadale.) Sztenna tabla ma du’zavo, surjavo, kusztoszt. Sztena ma — — szto ma-knige majo- dveri majo itv. Ponovlenya. Stera dugovanya majo eti du’zavo, surjavo, kusztoszt? (Dva razlocsni du’zav olovnika goripodr’zavsi.) Etiva dva olovnika tudi mata itv. Steri nyidva je dugsi? — steri kratsisi? (ednoga escse kratsisega naprevzevsi). Steri zmed etimi tremi je nejkratsisi?-Poglednite vase prszte! Steri je dugsi, jeli palec, ali kazacsen? — jeli kazacsen, ali szrednyi? — jeli zlati, ali szrednyi? — jeli mali, ali zlati? — jeli mali, ali palec?-Steri je kratsisi, jeli mali, ali zlati?-Steri je naj dugsi?— najkratsisi?— Steriva szta ednakiva? Kama sze razpresztera ete sztene du’zava? Jeli, ka kumesz proti nebi? Surjavo eti viszikoszt zovemo, ar ku- mesz proti nebi (viszini) ide. Kama sze razpresztera du¬ hava dver? Jeli, ka kumesz? Tak nye du’zavo pa viszikoszt zovemo (edne kuszte knige na szto djavsi) eti knig kusz¬ toszt je zda nyf viszikoszt. (Vecs peld!) Viszikoszt majo sztene, dveri, itv. Kaje vise, jeli sztena, ali dveri? — torem, ali cer¬ kev? — itv. — Sztena je visisa, kak dveri. Torem je visisi, kak cerkev. Cerkev je visisa, kak hi’za, itv. — 55 — Ka je niszise, jeli sztena, ali dveri? — Dveri szo anszise, kak sztena, — cerkev, kak torem itv. Kama ide du’zava sztlidenca? — Doli proti globo- csini. Kakda sze tak zove du’zava sztudenca? — Globo- csina sztiidenca. Govorje. Globocsino ma: jama, — grob, — graba, — piovnica, — potok, — morje itv. Kaje sur se, jeli ta velka, ali kamena tabla? (Vucsitel nyidvi zmeri.) Ta velka tabla je sursa, kak ta kamena. Ka je surse, jeli tabla ali dveri? — itv. (Deca vszigdar vu celi govori odgovarja navkup.) Ka je voszkese, jeli oblok, ali dveri? — tabla, ali szto? itv. Kaje kuse, jeli ete male, ali ete velke knige? — ka¬ mena, ali csrna tabla? — olovnik, ali vu’zgavka? itv. (obrni pitanje!). Ka je tense, jeli ta velka, ali kamena tabla ? itv. (Dvoje razlocsne velkoszti knige naprevzevsi.) Zmermo eti dvoji knig du’zavo! Stere szo dugse? — Ete. Zmermo obe surjavo! Stere szo surse? Ete. Zmermo obe kusztoszt! Stere szo kuse? — Ete. Tak du’zava, kak siirjava i kusz¬ toszt eti je veksa, kak ovi; tak szo ete vekse od ovi. (Vu¬ csitel vkup naj priglihava escse vecs dugovany na nyi vel- koszt gledocs) i (obrnivsi pitanya) ka je mense, jeli kala- maris, ali tentni glas? itv. (Dva ednakiva olovnika kumesz podr’zavsi.) Steri zmed etima je dugsi? — Ni eden je ne dugsi. Steri je kusi? — Ni eden ne. Kaksiva szta tak? — Ednako velkiva. Jeli szta ednakivi dve oke csloveka? — Ka pa dve viihe? — pa roke? — noge? (Odgovorje vu celi govori) itv. 16 . §. Pregled vu soli bodocsi dugovany na nyi kojno gledocs. Z-koj je zgotovlena tabla? — Tabla eta je z-lesza zgotovlena. Ka pa szto? — pa sztolec--pa sztolice? pa pod?-itv. Povete mi tak ’ze: ka vsze je eti z-lesza zgotovleno? — Z-lesza je zgotovlena tabla, szto, sztolec itv. Ka za rejara zgotavla table? — sztole? — tegivke? — 56 — itv. — Table zgotavla sztolar. Sztole zgotavla, eztolar itv. (Vkiipvzevsi) table, sztole, sztolce, te- givke itv. sztolar zgotavla. Jeli zapor dver z-lesza redijo? — Zapor dver ne- redijo z-lesza, nego z-’zeleza. Z-koj szo csepi dver P — z-koj panti? itv. Ka pa kalile? — Ka pa 'zelezje oblo- kov? — Ka pa drot brojni vlekov? itv. z koj je? (Odgo- vorje v-celi govori!) Ka vsze je eti z-’zeleza zgotovleno? — Z-’zeleza zgo- tovlenje: zapor (spor), csepi itv. Imenujte i drugo, kaje. z-’zeleza! — Z-’zeleza szo: lakati, 'žage, szekere r tesenice *), motike, lopate, kosze itv. Ka za rejara zgotavla zapor? — Šporar. Ka pa esepe? -(Odgovorje vu poszebni govori.) Ka vsze zgotavla sporar? — Šporar zgotavlar: zapore, lakati itv. Z-koj zgotavlajo table oblokov? — Z-gla’zojne. Ka. vsze zgotavlajo escse z-gla’zojne? — Z-gla’zojne zgo¬ tavlajo: kalamarise, kupiee, gla’ze, gledala, na- ocsnice itv. (Gla’zojno pa z-peszka i szoli szpravlajo,. gla’zojnarje v-gla’zeni hiitaj.) (Vucsitel napre ma dati na- pihnanje gla’zov.) Z-koj zgotavlajo knige? — Knige z-papirov zgo¬ tavlajo. Ka pa sztenne table?-Pa telce? itv. Z-koj zgotavlajo papire?-Sto zgotavla knige? — Štampar.. Sto ve’ze knige? — Knigvezar. Sto pa piše knige? — Piszmoznanci. Z-koj je krscsak (klobuk)?-bunda?-jopa?' szfiknye?-prsznjek?-obiitel?-odevka?' platno?-itv. (Odgovorje vu celi govori.) Ka za rejara zgotavla krscsake?-bunde?- jope?-obtitel itv. (vceli govori). Ka vsze zgotavla szucs? — — szabo?-csizmar? -sostar?-tkalec?-klobiicsar?-reme— nar?-kolar? — -— kadar? — — ku’znar?- kovacs?-- sporar?-vo’zar?-sztriigar?: — — sztolar?-itv. (v-celi govori). : ) Tesanice (nS trscsenice): ka ’z-nyimi tešemo. 57 Z-koj kaj zgotavlajo, to sze kojno dugova- nya zove. Jeli tablo szamo z-edne dobi kojne zgotavlajo? — Szamo z-kakse kojne zgotavlajo? — Z-lesza. Poglednite vase tablice, jeli szo te szamo z-lesza zgo- tovlene? — Z-kelke dobi kojne szo kamene tablice zgo- tovlene? — Kamene tablice szo z-dvoje dobi kojne zgotovlene, kakti: z-kamna i lesza. Poglednimo ete olovnik. Z-kelke dobi kojne je zgotovlen? — Olovnikje z-dvoje dobi kojne zgotovlen: z-lesza i olovnoga kamna. Poglednimo ete oblok. Z-kelke dobi kojne je zgo¬ tovlen? — Ete oblok je z-troje dobi kojne zgoto¬ vlen: z-lesza, ’zeleza i gla’zojne. Kelko rejarov ga je zgotovilo? — Ete oblok szo trije rejarje zgoto- vili: sztolar, sporar, gla’zar. Z-koj szo sztene zidane hi’ze? — Zidane hi’ze sztene szo: z-kamna (ali cigla), peszka, vapna. Z-koj je nye pokriv?— Z-lesza, . cigla, szlame itv. Ka za rejare zgotavla hi’ze? — Hize zgotavla: zidar, teszacs, sztolar, sporar, gla’zar. (Ponovlena pitanya z-vise povedani.) 17 . §. Niic vn soli bodocsl dugovany. Da na etoj vucsevnici dver nebi bilo, jeli bi mogli esze notripridti i odetec voidti? Na k oj niicamo tak dveri? — Dveri na to niicamo, ka na nye notri=pa vo- hodimo. Da oblokov nebi bilo, Jeli bi mogli eti viditi?- Zaka nebi mogli viditi? — Ar nindri nebi mogla notripridti szvetloszt. Na koj Szo tak obloci? — Obloci szo za to, da na nye szvetloszt ide notri. Da sztene nebi bile, jeli bi sze mogli proti mrazi bra¬ niti? Ka nasz brani proti mrazi? — Zaka szo tak sztene? Sztene szo zato, da nasz branijo proti mrazi. Da kahl nebi bilo, jeli bi mogli v-mrazi zakuriti vu- csevnico? — Na kaj tak niicamo kahle? — Kahle na to niicamo, da po nyi hrambo kurijo. Na koj niicate solszke sztolice? — Solszke sztolice na to niicamo,. — 58 — •da na nyi szedimo. Zaka szo grablice eti? — Grablice szo k-tomi čili, da krscsake na nye povesza varno. Na koj niicamo omar? — Omar na to niicamo, da v- nyega devamo kalamarise, pera, tentne gla’zke, olovnike, knige, piszma itv. Za ka zroka volo je eti szto? — Szto je eti za toga volo, da na nyem pi¬ šejo i edno drugo na nyega szkladajo. Za ka volo je tabla eti v-soli? — Tabla je za toga volo v-soli, da sze na nye piszati, rovatati, bro- jiti vcsimo. .Zaka szo eti sztenne table? — Sztenne table szo zato, da sze ’z-nyi esteti vcsimo. Ka za cil majo kartni piszki? — Kartni (gibni) piszki te cil majo, da ’z-nyimi reesi voklademo. Na koj niicamo abce? — Abce na to niicamo, da sze ’z-nyi esteti vcsimo. Kesemi szo te druge knige? —• Da sze ’z-nyi vcsimo. Kesemi szo kamene tablice? — Da na nyi pi¬ šemo, rovatamo, brojimo. Kesemi je olovnik i pero? — Da ’z-nyima pišemo. Na koj niicamo tegivko? — Tegivko na to niicamo, da ’z-nyov tegivamo. Za koj je perni dr’z? — Perni dr’z je na to, da v-nyega ocelna pera szranyujemo. Na koj niicamo tento, ka- lamaris, piszko, brojni vlek, kazaesno, palico, krajdo? (Od- govorje v-celi govori.) Povete mi, ka vsze niicamo na vcsenye? — Na vcsenye niicamo: sztenne table, estenne table, 'knige, telce itv. Poprek na koj niicamo skeri navuka? Skeri navuka poprek na vcsenye niicamo. Zmed skerami navuka stere naimre niicamo na piszanye? — Zmed skerami navuka na piszanye niicamo nai- mre: kamene tablice, sztenne table, papire, tento, pera, krajdo, olovnik i rovatek. Kapa, stere skeri navuka niicamo naimre nacstenye? — Na cstenye niicamo naimre: estenne table, kartne piszke, knige. Ka pa — na brojenye (racsunanye)? — Na raesu- nanye (brojenye) niicamo z-skeri navuka naimre: sztenno tablo, kamenico i brojne globke. Jeli szo vsza hasznovita dugovanya, stera sze vu etoj vucsevnici nahajajo? Vu soli bodocsi poszebni dugovany z-razlocsni sztran preglednenye. i poleg dotecsne podsztave dolipisuvanye. Privad na redovno i tefeocse napredavanye. 0 potenj e. Osznovnici szo sze ’ze do etimao vcsili poszebno szpoznavati razloesni vu s61i bodScsi dugovany imčna, licojno, obrazko, tale i racsun talov, sztan, presztor, kojno, rejare, i niic vu glavni tegi. Eta morejo tak na podsztavo szlu’ziti pri poszebni dugovany z-veese sztranov pregledenyi, doliszpisiivanyi, — na vorcan redovnoga napredanya vu zagovarjanyi. Eti sze ’ze dete na laszno szvojo premoss more nihati i kak najviše po znameny davanyi pStiti. Vu etom fliszanyi szo ta ’ze napredana vkiipvzeta i na nyi popolno dokonesanye sze Smurno paziti ma. Pri doliszpi- siivanyi sze eta morejo pred oosmi dr’zati: dugovanya, im^, lieojna, obrazka, presztor, tali, raesun, poszebpi talov-, n&mesztni sztan, kojna, rejar i niic. Szpisz sztenne table. Ime etoga dugovanya je, sztenna tabla. Na licojno gledocs je ona: csrna (gdete znucana, szlva), nye obrazka: nadu’z csetvero= kuklata. Nye poszebni tali: seszt blany, z-steri edna je napre, edna odzaja, edna zgora, edna szpodi, edna z-deszne, edna zdeve sztrani. Kak sker na- vuka sze na to niica, da sze na nye z-krajdov plse. Prisztranna pitanya i razklad. Zaka sze zove eta tabla sztenna? — Ar redovno na szteni viszl (nistere na zdr’zki sztojijo). Table redovno z-kaksega lesza zgotavlajo? — Z-borovoga. Zaka? —• Tak je le’zesa. Predevszem na koj raz’zagajo bor? — Na deszke. Z-deszk je sztolarje redijo. Zaka je na csrno farbajo? — Zato,' ka sze bela farba, stero z-krajdov potegnejo na nye, najbole na csrnoj licojni vi- diti da. Szpisz kamenice. Eta tabla sze kamenica zove. Nye llcojna je dvoje dobi: zaopasz beli (na novoj), brnaszti (na zamazanoj), tabla pa ocsrna. Nye ob- 60 razka naduzi csetvero=kuklata. Tali: zaopasz i ka- meniea (meszto sze nedotekne). Z-dvoje kojne je, kakti: z-lesza i kamna. Zaopasz sztolar redi, kame- nico v-napravnici szpravlajo. Nuca sze na pisza- nje, brojenye i rovatanye. Prisztranna pitanya i razklad. Kaje to za lieojno, kare je ne celo csrna?— Ocsrna. Kaksa licojna je to, stera je ne celo ’zuta? — o’zuta. Rovatno kamenye z-globocsine zemle kopajo. Jeli je to tak gladko, gda je voszkopajo, kak gda je na table zgotovijo? — Nf je. Gde je ogladajo na kamenice? — Yu napravnicaj. Z-kem pišemo na kameni- caj? — Z-rovatkmi. Szpisz sztola. Ime etoga je szto (sztol). Nyega licojna je: brnaszta, kak visnya(?). Tali szo: tabla, kista ’zvinge, nogacse. Tablo ma edno, kisto edno (?), ’zvinge štiri, nogacse štiri. Nyega tabla je taksa csetvero=kuklata, da je nye du’zava i surjavaed- naka(?); kista je naduzi csetvero=kiiklata (?) i glo¬ boka, ’zvinge szo naduzi esetvero kiiklate, nogacse szo esetvero rednate, — duge, ednake, k-sztebrom priglihne. Na sztan gledocs: tabla, kista i ’zvinge lezecs, nogacse pa viszecs ednake. Celi szto je z-le- ; sza zgotovlen od sztolara. Ntica sze na to, da sze . na nyega razlocsna dugovanya szkladajo, i piše na , nyem. Prisztranna pitanya i razklad. Jeli je vszaki szto na visnvovo pofarban? — Kakse farbe sztoli jeszo zvontoga? — Zaka farbajo sztole? — Zate, da bi lepši bili, esisztesi sze mogli dr’zati, i tak hitro sze neponoszili. Jeli jeszo i nefarbani sztoli? — Nisteri sztoli szo na szvetlo zobleni (politiirani). Jeli je vszaki szto csetvero=kiiklati? — Jeszo | celo okrogli, jeszo i naduzi okrogli sztoli. Jeli szo nogacse \ vsze sztolov ednake? — Jeli vszaki szto štiri nogacse ma? Jeli szamo z-lesza redijo sztole? — Jeli szamo z-bo- { 61 — rovoga lesza? — Escse z-kaksega lesza? Jeli sztolar (tislar) szamo sztole redi? — Ka za hfzno szpravo redi escse szto¬ lar? — Jeli sze vu soli bodocsi szto na jesztvino niica? — Jeli bi sze mogao i na to niicati? — Kakda sze zove taksi szto, na sterom sze redovno obediva? — Obedni szto, — na sterom sze piše? — piszmeni szto, pri sterom šivajo? — sivni szto. Kakda sze ma razmiti, gda sze od koga pravi: ete cslovek bogat szto dr’zi? — Tak, ka on bogato 'žive, ze- brane hrane je. Jeli je szirmakom tudi mogocse, bogate sztole dr’zati? — Jeli je zato bogateč szrecsnesi, kak szir- mak, i ete zbo’znesi, kak ov? — Vu kom sztoji prava szrecsa i plemenitoszt csloveka? — Jeli sze je mogocse csloveki z-malim i prosztim zadovoliti? Kines i vrednoszt prevecsa Je escse ne prava szrecsa; Te z-malim zadovolen Je bla’zen i ne nevolen, Csi li v-dobrom radoszt ma I hudomi sze nepoda: To pot, to szi zeberi I szrecsen bidti mas, veri. Szpisz sztolca. Ime etoga dugovanyaje: szto- lec. Llcojna brnaszto=’zuta (?). Tali: szedaliscse, naszlon i nogacse. Naszlon je eden, szedaliscse edno, nogacse štiri. Naszlona obrazka: csetvero=kiiklata(?), nyega zgornyi tal nacifrani (?). Szedalisce: csetvero= kiiklato, tak da je od naszlona proti prednyemi tali surse, i proti zadnyemi voszkese. Na sztangle- docs szo naszlon i nogacse viszecse, szediscse le- ’zeese. Zgotavla ga sztolar z-lesza. Nuca sze na sze- denye. Prisztranna pitanja i razklad. Jeli jeszo i nacsisi sztolci, na steri naszloni, szediscsaj i nogacsaj zvona escse drugi — 62 — tali jeszo? —- Priszloni na dva kraja szediscsa, na stere szi roke devajo ti szedecsi. Eti ime je: prfszlonka.-Jeli vszaki sztolec štiri nogacse nia? — Jeszo sztolci z-dvema nogacsoma (podnogaonice), i z-tremi nogacsami (sostarszki), — ka pa, i z-ednov nogacsov (vuvcov i compernic itv. sztolci)! — Jeli szo sztolci szamo z-lesza? — Jeszo i taksi, steri szediscse i naszlon je z-sibja, nisteri szediscse pa z- j szlame ali rogoza szpleteno, tak szediscse, kak naszlon z-koszminyem napani i z-ledrom ali szuknyem i drugovl tkajov oblecseni. Jeszo i’zelezni sztolci. Tak sztolci, kaki sztoli k-hi’znoj szpravi szlisijo. Szpisz solszki sztolic. Eto dugovanye sze solszka sztolica zove. Nye licojnaje: brnaszta. Tali: sze¬ discse, naszlon, zgorna deszka (sztolek), kni’zarnica, I dve nogacsi (prikraji) i tramicsi, vu stere szo no¬ gacse zdnblene (poplatje). Kr e edne sztrani je, poleg racsuna, deszet (?) i kre druge deszet(?) sztolic. Obrazka poszebni talov je csvetero= I kiiklata, duga, voszka. Poszebni tali szo: le- 1 ’zecse szediscse, zadnyek nazhrbt nagnyeni, kni’zarnica le’zecsa, sztolek zreberni, poplat le’zecsi. Keja leszena sztolarov. Nticajo sze na szedenye, piszanye, knig. itv. dr’zanye. Prlsztranna pitanya i razklad. Kakda sze zove sztolica sztolara, na steroj obli? — Oblicsna sztolica.-Ka pa sztriigara sztolica ? — Sztrtigalna sztolica. Ka pa tiszta duga med ln’znovszpravov, nasterosziszedemo i lezemo istera je navekse na mehko vonapana? — Pocsivnica (kanape). Szpisz knig. Ime etoga dugovanya je: knige. Nyi tali szo: dve tabli, hrbet i lisztovje. Ka liszte szo sztrani (prava i leva), na sztranaj broji (racsu- nye) i redovje, vu rede piszki (litere). Na licojno gledocs szo: table razlocsne farbe: jeszo erdecse, ’ziite, zelene, csrne, piszane table. Hrbti szo tudi — 63 — ' razlocsne farbe. Lisztovje szo beli, piszki csrni(steri szo gdate z-erdecsimi, ’ziitimi, zelenimi itv. zme¬ šani). Na obrazko gledocs szo table i lisztovje nad- uzi csetvero=kitklati, hrbti naduzi biicsnati: redovje szo ednaki, piszki razlocsni obrazk, i kelko je pisz- kov, szkoro telko je i nyi obrazk. Knige ali z-edne ali z-dve dobi kojne zgotavlajo: ali vsze nyi tale z-papirov, ali pa table i liszti z-papirov, hrbet pa z-ledra ali platna. Nyi rej arov je vees: kaliti: szpra- vitel, ki je piše, stampar, ki piszke nabera i na- tiszka, knigvezar, ki je ve’ze. Niicajo sze na cste- nye, vucsenye itv. Prisztranna pitanya i razklad. Knigam razlocsna imena davajo, nyf razlocsni napiszki sze na nyi prvom liszti (napiszki) esteti dajo. Ka za napiszek ma vaša mala kni- ’zica, z-stere sze esteti vesite ? — ABC. Jeli ’ze znate, kakda sze imenujejo one knige, z-steri sze eti toga drugoga zlocska deca vesi? — Kaksi napiszkov knige poznate esese, z-steri sze ti drugi zlocskov deca v esi?-Jeli szo vsze knige j ednako velke? (velkoszt vlomnikov, arkusov, csveteren, oszmeren vez). RedoAno dete szvoje knige szkrbno varje, nezama’ze T nenaskrable, netrga jihotecs, ar one doszta truda i sztroska potrebujejo, dokecs sze vozgotovijo. (Za poj bare.) Lepa mala knrzica Dragi kines mojga szrdca! Kak sze ti jasz radujem, Gde tvoj lepi glasz esujem, Z-kim me doszta dobra vesis, Osznavlas i veszelis. — Ne! — neesem te trgati, Nego szkrbno varvati. — 64 — (Za deklicske.) Kak dobre skeri szo knige! Hudim szo toti zrok brige; Ali jasz je rada mam, Ar ’z-nyi doszta dobra znam. I varvala bom je vszigdar, Ar szo vernoga szrdca dar: Mama szo mi je kupili, Gda szo na szenye hodili, I csi bi je gder zgubila, Ah! kak bi sze ’zalosztila. Szpisz brojnoga vleka. Eta naprava sze brojni j vlek zove. Nyega tali szo: sztalis, globke, droti. Na licojno gledocs je sztalis brnaszti (?), globke szo : zamazano brnaszte (?), droti szvetlo=szivi (?). Ob- \ razka sztalisa naduzi csetvero=kiiklata, globka o- krogla, drotov tenka, valecsna. Na nyi sztan gle- does: dve sztrani sztalisa sze vu ednakom tegi visziko kumesz vlecseta, zgoranya ’zvinga i droti le’zecs pocsivajo pod endrugim, ednako dalecs od j endrugoga, i z-endrugim v-ednakom tekaji. Na vszakom droti je deszet globk poleg endruge. Szta- [ lis i globke szo z-lesza, droti z-’zeleza, od sztolara, sztrugara i drotarov (vu napravnicaj) zgotovleni. Nuca sze: na vucsenye broja (racsuna). Frisztranna pitanya i razklad. Jeli szte ’ze vidili szuhi mlin? — Z-kaksov mestriov je on Tkiipszklenyen! Kak ’zene kolo vretence, vretence pamlinszki kamen! — Etak- se z-mestriov vkupszklenyene naprave sze vleki zovejo, zato, ar sze ’z-nyimi opravlati da, ka bi liidje mogli z-ro- kami opravlati (kakti: mleti, orati, mlatiti itv. Ka za vleke poznate vi? jeli, ka: pliig, brano, sztopo, voro itv. —? I ete vlek sze zato tak zove, geto meszto piszanya ’z-nyim racsunamo, ali prave: brojimo. — 65 Ka stimate, csi bi ete drote escse dale vopotegnoli vu tom isztom tekaji, jeli bi oni gder vkiipprisli? — Zaka nebi? — Ar bi vszigdar vu ednakoj dalecsini osztali od en- driigoga. Viste eti na tabli potegnem zete= i zovkraj te- givke po ednom tegi. Jeli bi teva gder vkiipprisla, csi bi nyidva kakste dalecs v ednakom teki vovlekao? — Zaka nebi?-Takse tege, steri z-endrugim povszed v-ednakom teki (ali dalecsini (idejo, tege ednake dalecsine ali parani tekov zovemo. Li poglednite ete piszke (skripte)! Kakda ido na nyi tegi? — Zda potegnem dva tega. Etiva proti endrugomi ideta. Csi bom nyidva dale vlekao, naszlednye vkiipprideta, i tam kiikel nasztane. Szpisz tegivke (linee). Eto sze tegivka zove. Nye lfcojna je brnaszta(?); obrazka: esetvero^ku- klata, diiga, tenka. Ma dve sztrani (dva kraja), dva osztrica, dva konca. Leszena reja sztolarov. Ntic: tegivanye. Szpisz dver. Ime etoga dugovanya je: dveri. Lfcojna: brnaszta(?). Tali: dva sztriiga, prag, pet- nfk, blanya (dveri), csepi, panti, spor, gomba. Tali spora: te’zka, oblek (pleh), znotra zapor, za- sziinyacs. Obrazka: Sztrug z-pragom i petnfkom v-kiikle ideta i kumesz sze vu szteno gorivlecseta, z-endrugim parano tecseta, ednako dugiva i visze- csiva szta. Prag i petnfk szta tildi paranoga teka, ednako dugiva, ali kracsisiva, kak sztriigov, i oba le’zecsiva. Blanya dver je duga, štiri kiikle majocsa tabla. Dveri i sztriigovje szo z-lesza, csepi, panti i zapor z-’zeleza. Ta leszena sztolar, ta ’zelezna spo- rar zgotavla. Nucajo sze na vo=i notrihodenye i na zaperanye hi’ze. Prisztranna pitanya i razklad. Kakda sze zovejo na notrizapravleni dvoriscsaj tiszte velke dveri, na stere kola vo=pa notrihodijo? — Vrata. Ka pa poleg vrat bodocse Nagy L. Vczžrk. (Vend.) 5 — 66 dveri, za liidi, gda szo vrata zapreta? — Dverca. Ka escse za dveri jeszo? — Jeszo na stalaj, kletaj, ogradaj itv. Ka pa dverca? — Na leve, kureesnvekaj, stacuni itv. Jeli jeszo zvon leszeni i z-druge kojne vrata i dveri? — Jeszo ’zelezna vrata, i 'zelezne ino gla’zene dveri (naimre na mo- i csinaj, temnicaj i stacuni). Na kaksi hrambaj sze nahajajo | na dvoje odperana vrata i dveri? — Naimre na veliki hrambaj, kakti: na cerkvaj, grade, palacsaj, trnace itv. Jeli prav csini ki z-dverami mlati, gda je zapera? — Ka pa, ki z-hrabukov ide v-hi’zo? —■ — Kakda sze mamo ' oponašati, gda k-komi v-ki’zo scsemo idti? — Predevszem moremo po dveraj z-kazacsnim prsztom zklonckati, i csi sze nam z-hi’ze szlobodscsina da (szlobodno! — mogocse!), teda lepo natilioma dveri odprimo, z-odkritov glavov v- hi’zo sztopmo, za szebom dveri dolizaprimo, i nanizecs sze lepo poklonmo. Pred szirmakom i potrebiivajocsimnigdar nezaprimo i dver nase hi’ze, trdno ga neodposlimo, i ka je mogocse, nyemi podeliti nevtajmo. Ar szo pošteni szirmaci od Boga k-nam poszlani. Csi szirmak na dveraj truple, Odpri i daruj nvemi: Bog tebe za to osziple Z-darmi doszta lepšimi. Szpisz obloka. Eto je oblok. Nyega lieojna je brnaszta (?); tali szo: sztriigi i kri’zke, perotnice, csepi, panti, deszcsicska; perotnie tali szo: rame, primacs, gla’zojna. Obrazka obloka je diiga, cset- vero-kilklata. Dva sztruga szta ednako dngiva i ednako tekocsiva, viszecsiva; te zgornyi i szpod- nyi szta kracsisiva od szkradnyekov, paranoga teka, i le’zecsiva. Zgoranye perotnice szo kratke, csetvero=kiiklate, surjavachPzavaednaka; te szpod- nye perotnice duge, csetvero-kiiklate, ravno takse szo i nyi gla’zene table. Panti szo kiiklati na vsze dvanajszet kukle. Deszcsicska je diiga, csetvero= kuklata. Z-troje kojne je zgotovlen, kakti: z-lesza, ’zeleza i gla’za, po tre rej ari: sztolari, sporari i glaizari. SzliVzi na hi’ze szvetlocso i votrivanve. Prisztramia pitanya i razklad. Li gledajte vo na oblok! Ka vsze vidite szkosz nyi?-Tak je na gla’zene tablice mogocse voviditi. —• Gla’zojna je previdno telo. — Ka pa szkosz sztene, lesza, 'zeleza je tiidi magocse viditi? —- Sztena, lesz, 'zelezo szo ne previdna tela. Imenujte mi vecs neprevidni tel! Eto je eden falacsek gla’zojne: vardenmo, jeli de sze dao vugnoti, kak šiba. — Gla’zojna je nevugibna. Z- etim malim hamricsom po nye vdarim. Jeli ka sze je raz¬ drobila?— Telo, stero sze zlehka razdrobi, krhecse (cslovecse krhko) zovemo. Slatajte po etom sztoli! Jeli, ka je malo braszklav? Zda slatajte po gla’zojni. Jeli, ka je gladka? Vzemte ’ze vkup csetvero szpodobnoszt gla’zojne vu eden govor! — Gla’zojna je previdno, nevugibno, krhecse, gladko telo. (Vucs. pripove; kakda sze szpra- vla, re’ze i farba gla’zojna). Szpisz kahl (okrogli 'zelezni.) Etoga dugovanja ime je: 'zelezne kahle. Nyi licojnaje: szivo esrna. Tali: dno, vrih, sztran, nogacse (?), dverca, ror. Cele szo takse, kak valek (ali stiik), znotra luk- nyaszte, vrih i dno je okroglo, dveri (?) csetvero- kuklate, ror k-cevi szpodoben, sztan kahl viszecsi takaj i szpodnyi tal cevi je viszecsi, zgornyi pa le- ’zecsi. Nyi lrojno je zcela 'zelezo, reja hamora z-zle- janoga ’zeleza. Nuc: v-zimi na kurjenye hi’z. Dverca szo zato, da naj ogen ’z-nyi vonekaple, ror pa, da po nyem din voide. Prisztranna pitanya i razklad. 'Železo sze vu velkom ognvi raztopi. Vu velki raztapni pecsaj je raztaplajo vu zlevnicaj, i vu razlocsne obrazke (forme) zlevajo. — Teszo 'zelezne i csrepnyene kahle. Vu'zelezni najbole z-dr- — 68 — vami i kamenim vogeljom kurijo; vu ti drugi pa zvontoga. i z-szlamov, vazami, lajnovjom, vinyicskem, tropinami* oliovimi pogacsami itv. Jeli ogen szamo na kurjenye niicajo ? — Na koj ga nucajo kuharice? — Na kuhanye, peesenye, parjenye i pranye. Na koj ga niica kovacs, sporar, itv. —?— Na. ’zarjenye ’zeleza. Ka pa pek ? — Na peesenye 'zemle, kruha itv. Pa 'zajfar ? — Na zlevanye szvecs i kuhanye 'zajfe. — — sztolar ? — Na raztaplanye kelja.-szabo ? — Na teglanye. — Ciglar? — Na 'zganye cigla itv. Nega toga, ki bi brezi ognya 'živeti mogao i 'z-nyega haszka nebi vlekao. Ali jeli po ognyi znajo i velki kvari, nasztanoti, i z-kak talom ? — Znajo. 1. Ponepazki. Ednok je edna hlapica z-vu’zganov szvecsov na hi’zo sla nika iszkat. Med iszkanyem je szvecso k-na hi’zi bodocsim konoplam podr’zala, te szo sze vu žgale,, plamen sze je v-sztreho vrgao, i cela hramba je ze-vszem. navkiip z-pepelom posztanola. 2. Po nemarnoszti. Edna hlapica je ednok vo~ neszla'zarjavo prajco na szmetni kiip, i nepolejano jo je tam povrgla. Cseresz nocsi sze je voter zdr’o i prajco je: v-edno oszlico szlame pomeo. Eta sze je vu’zgala i od nye je cela vesz zgorela. 3. Po neznanoszti. Eden vert je vu velke plaszte- szklao napo szirovo i mokro szeno Po nisterom dnevi sze je plasztovje vu’zgalo i na pepel obrnolo. On je neznao, ka sze ne prav szuho szeno szpuszti i vu’zge. 4. Po neszrecsi. Dosztakrat grum vdari vu hram¬ be i zgorijo. 5. Po sztvaraj. Edna macskaszi je celo poleg ognya dolilegla; 'zarjavo vogelje sze ji je na koszminye zgrabilo, i gda bi jo peklo, vo-i na hrambo je be’zala 'z-nyim, tam je je z-szebe i v-pozderje sztepla, veter je gorizpijao, i hramba je zgorela. 6. Po lagovii. Jeszo taksi hudoga szrdca ludje, ki hotecs vu’zgejo bi’zo drugoga, ali nyemi vone v-kope ali krmo ogen vr’zejo. — Yu vszakom etaksem pripetje je ogen zrok vclikoga potrtja i kvara, proti steromi sze llidje- nigdar nedo mogli zadoszta szkrbno varvati. — 69 — Vu pogiibeli ognja je vszakoga sz. du znoszt, na ga¬ šenje gotovomi bidti, gdekoli szi on nasztane. Na nyega gašenje sze y-ednom, drugom meszti skropnice (bzekance, sprickance) niicajo, stere nindri nebi szmele faliti!- Blagoszlov je voda, ogen, Csi nam szluzi, Ali proklet je v-obojem, Gda nasz lu’zi: Beszne, szpravla na sztrtino, Ysza po’zera. — Vari nam, Bog, domovino Od nyi vdera! Solszka hramba, naimre solszka hi’za (vucsev- nica.) Ete hrambe ime je: vucsevnica (sola.) Nye t&li szo: zvona pokriv, sztene, obloei, znotra szta- liscsa, vucsevnica, piovniea (zemenica), kamra i kunya. Tali vucsevniee szo : štiri sztene, mosztnice i pod. K-sztenam szlisijo: dveri i obloei, Na licojno gledocs szo: sztene i mosztnice bele (?), pod pa csrnkaszti. Obrazka: sztene, pod i mosztnice szo naduzi csetverodvuklate (?), stere nakonci dve sztran v-duge, nakonci tre sztran pa v-osztre kiikle vktip- idejo. Na sztalis gledocs szo sztene viszecse. Sztene i mosztnice na szvojem vkiipprihajanyi štiri le’zecse kiikle majo, rd.vno tak sztenč z-podom, ali po na- bliizni sztenaj nasztanyeni ktiklovje szo viszecsi, Na racsun gledocs szo sztene štiri, mosztnice edne, pod eden, ktiklov dvanajszet, osztri ktiklov oszem. Kojne hrambe szo: cigel (kamen), peszek i vapno (mort), lesz, 'zelezo, gla’zojna pokrivni cigel (szlama, trszt.) Reja: zidarov, teszacsov, sztolarov, spora: rov, gl'a’zarov, i drugi delevcov. Vucsevnic cfl je - •dece vcsen_ye i vucsenye. 70 — 19 . §. Vkup prigh'hanye i razlocsenye vu soli bodocsi dugovany. OpQtenye. Gda szo ’ze osznovnioi na szpisiivanye yu soli. boddcsi dugovany szpodobni; nede ny im 'zmetno dvoj e dugovanye vkup priglihavati i razlocsiti ravno z-one sztrani, z-stere szo je dotec pregledavali i szpisiivali. Dete sze i eti, na keliko je mo- gocse, na laszno premocs zanihati ma; medtem vucaitel i eti nyemi po vodecsi pitanyaj i opotenyaj szvoji gdete nepresztano rokč podavati i na pomocs bidti more. Vodecsa pitanya eta zda ’ze eti cel6 taosztanejo, ar ona z-bivoszti dugovany obszebi te- csdjo. Dajmo tak ’ze li szame z-ti dotec davani obszebi tekocse nazhaje. Pngliha sztenne i kamene table. Yu kom szta szi prigllhnm etivi tabli ? — Obe sze tabli zoveta. Sztenna tabla je csrna. kamena tiidi. Sztenna tabla je naduzi csetvero=kuklata, ka¬ mena je ravno taksa. Kojna sztenne table, i kamene tiidi eden tal. (nye zaopasz), je z-lesza. Obe szta skeri navuka, i na obema sze piše. Sztenno tablo, i ravno tak eden tal kamenice' (zaopasz) sztolar zgotavla. Ka za razlocsek jeszte med nyima? Ta edna sze sztenna, ta diiga kamena zove. Ta sztenna je celo csrna, kamenica pa ne. Ta sztenna je dugsa, stirsa, kusa od te kamene- Sztenna tabla je 'zmetnesa, kak kamenica. Sztenna je ne tak krhecsa, kak kamenica. Sztenna tabla na szteni viszi (?), kamenica sze pa na sztolci, ali v-knizarnici varje. Ta sztenna je cela z-lesza, kamenica z-kamna i leszd. 71 — Na sztenno sze z-krajdov piše, na kamenieo z-rovatkom. Na sztennoj poleg reda vucsitel piše, na ka- menici pa vucsenici. Priglihavange dver z-oiblokom. Prigliha. Tak dveri, kak oblok szta tala vucsevnice. Oba szta brnasztiva (?) na lfeojno gledocs. Oba szta naduzi csetverodvuklativa. Oba szta viszecs vu szteni. Obe kojna je lesz i ’zelezo. Oba mata csepe, pante i primacse. Oba sze odperata i zaperata. Razlocsek. Dveri szo vekse, kak oblok. Dveri dale vosztojijo z-sztene, kak oblok. Dveri doliido do zemle, oblok pa ne. Dveri neido tak visziko, kak oblok. Dveri szo szamo z-lesza i ’zeleza, oblok pa zvčntoga i zgla’zojne. Dveri szamo dva, oblok pa trije rejarje szpravlajo. Dveri sze na vS i notrihodjenye micajo, oblok pa napreszvecsenye i vStrivanye hi’ze. Priglihange Icnig z-piszkov. Prigliha. Obe mata table, hrbet i liszti. Obe szta naduzi csetvero=kitklativi. Obe szta z-papirov. Obe szta skeri navuka. Razlocsek, Table knig szo ali trde, ali mehke, piszke pa vszigdar mehke. 72 — Vu knigaj je redovno vecs lisztov, kak vu piszki. Vu knigaj szo stampni, vu piszki piszmeni paperje. Yu knigaj szo piszki stampani, v-piszki piszani. Knige sze na cstenve, piszke na piszanye niieajo. PrigUhange perm ga pera k-ocelnomi. Prigliha. Obe sze peri imenujeta. Obe mata vrez, špic, osztric i razesesz. Obe szta vugibkivi. Obe sze na piszanye niicata. Razloesek. To edno sze perno, to drugo ocelno pero zove. To perno od szebe ma szvoj primacs, ocelnomi sze pa redi primacs (stil). To ocelno je trdse, kak to perno. Perno z-goszinyega pera, ocelno z-oceli redijo. Perno sze z-pernikom popraviti da, csi sze je pokvarilo, ocelno pa ne. Z-oeelnim je lepše mogocse piszati, kak z-pernim. Priglihange sztola i sztolca. Prigliha. Oba štiri nogacse mata. Oba szta z-lesza. Oba sztolar zgotavla. Oba szta pofarbaniva (?). Razloesek. Szto tablo ma, sztolec je pa nema. Sztolec szedalisce i naszlon ma, szto pa ni ednoga ne. Sztolec na szedenye niieajo, na szto paka tak- sega devajo, i na nyem pišejo. — 78 — PrigKhanye sztolca i sztolice. Oba mata nogacse i naszlone. Oba szta z-lesza. Oba szta reja sztolara. Oba szta na szedenye zgotovleniva. Razlocsek. Sztolica je dugsa, kak sztolec. Sztolica szamo dve nogacsi ma, sztolec pa štiri. Na sztolici vecs ludi lehko szedi, na sztolci pa szamo eden. Sztolec sze z-meszta djati da, sztolica napuni sztoji na szojem meszti. 20 . §. Vucsitei i vucsenik vu soli. Vi vszi, ki szte zda eti, v-solo hodite; tak szte solszka deca. Steri vasz ma tak maloga brata, ki escse ne- hodivusolo? — Steri vasz ma taksega brata. kije’ze vosztopo z-sole? — Jeli szo i te solszka deca? Povetc mi tak, ke szamo imenujemo solszko deco? — Solszko deco szamo takso deco imenujejo, stera v-solo hodi. Zaka hodite vi v-solo?— Mi zato hodimo v-solo, da sze tu vcsimo. Geto vi za volo vcsenya hodite vu solo, vucsenici sze zovete. Sto sze tak zovejo vucsenici? — Vucsenici sze taksa deca zove, stera v-solo hodi. Jeli sze szamo pojbarje hodijo v-solo vcsit? — Ne szamo pojbarje, nego i dekfrcske. Jeli sze tak i deklicske vucsenici imenujejo? — Vucsenici z-najo bidti pojbarje i deklicske. Jasz vasz vcsim: vi szte tak moji vucsenici, vszi brezi razlocska szpola. Odgovorte mi! Kakda imenuje vucsitei ono deco, stero vesi? — Ono deco, stero vucsitei vesi, szvoje vu- •esenike imenuje. Z-kimi sze vkup zmenyate, zmenne pajdaše zovete. — 74 Ka pa z-kimi sze v-ednoj soli pod ednini vuesitelom vkiip- vcsite, jeli je morete vase solszke pajdaše zvati? — Ke zo- vete tak za vase solszke pajdaše? — Za nase solszke pajdaše zovemo takso deco, stera sze v-ednoj soli pod ednim vuesitelom z-nami vkiipvcsi. •— Jeli je I N. N. tvoj solszki pajdaš? — Kapa A.? PaB.? itv. Imenuj j mi po imeni pet tvoji solszki pajdasov? Sto szo vu toj pr- j voj sztolici tvoji solszki pajdaske? Ka pa v-toj driigoj, tre tj oj? itv. Csi bi jasz po ceszti so, i esi bi vasz sto pitao: sto je j to? ka bi njemi odgovorili? — Jeli, ka eto: nas vucsitel. I Tak je! jasz szem vucsitel, ar vucsim deco. Vi eti vkup szte te najmense vrszti, i redovno vasz I navkiipno, od ti drugi zoszeb vesim. Vi vu etoj soli eden I zlocsek vesinite i deca prvoga zlocska sze zovete. Jeli jeszte- I eti esese vecs zlocskov? — kelko zlocskov jeszte poprek? — Steri je drugi, tretji, strti itv. zlocsek? V-steri zlocsek szlisi A.? — v-steroga B.? itv. Povete mi, na koj vsze vasz vesim jasz? — Na sz p e- 1 vanje, molenye, piszanye, cstenye, brojenye, mi- slenye, gucsanye, verseke itv. Csi vam ka pripovedavam, redovno ka esinim po pri- povedanyi? — Szpitavajo. Ka pa csi vasz steri ka neraz- mi? — Razkladajo. Ka pa csi kakse delo dam gori, daje pri szebi opraviti mate? Delo dajo gori. Vzemte tak vkiip, ka vsze esinim jasz, gda vesim? Goszpon vucsitel med vucsenyem szpitavajo, razkladajo, delo gori- davaj o. Ka esinim z-onimi, ki nekebzujejo i neprav sze opo¬ našajo? — Opomenejo je. Ka pa, ki hudo esinijo? — Karajo i kastigajo je. Ka pa, ki szo paseslivi i dobro sze oponašajo? — Te pohvalijo i obdarujejo. Vzemte ’ze vsze to vkiip i povete je vo! Ka esini vucsitel z-decov? Vucsitel vucsi deco szpevati, moliti itv. (vidi vise) med vucsenyem szpitava, razklada, delo dava gori, te hude opomina, kara, kastiga, te vrle hvali i obdaruje. To ’ze znate, ka vucsitel esini v-soli. Ka pa vuese- nici, ka esinijo?— Vucsenici sze vesijo. Naime vi vu — 75 prvom zlocski ka vsze sze vcsite? — Mi vu prvom zlocski sze vcsimo piszati, esteti, brojiti, szpe- vati, moliti, govoriti, miszliti. Csi vuesitel szpitava, ka esini vucsenik? — C si vu- csitel szpitava, vucsenik odgovarja. Zmed vami je N. N. ’ze dugo ne hodo v-solo, ar je bete’zen bio. Zato je jako zaosztao vu vcsenye, ali toga je ne szam bio zrok. B. je tudi cseszto zamudo solo, raj sze je doma zmenyao, kak ka bi v-solo prisao. I on je zaosz¬ tao, neve telko, kak ki szo paseslivo v-solo bodili. Povete mi ’ze, ka more on esiniti, ki vu vcsenye napre sese idti ?' — Ki vu vcsenye napre sese idti, on nepresztano v-solo more boditi. N. K. neopravla, ka nyemi goridavam. Dokecs ti drugi szvoje piszke pišejo, on sze z-nikim lodi, aliz-perom skrable. Csi ka na cstenye dam gori, li szamo pred szebom dr’zi ABC, ali neeste ’z-nyi, okoli gleda; doma sze nevesi, nego manyiikiva: z-ednov reesjov, on je ne vrli vucsenik. Z-toga zhaja, ka on doszta menye zna, kak oni, ki szo paseslivi. — Povete mi tak ’ze, kaksi ma bidti on vucse¬ nik, ki ta vucsena znati sese? — On vucsenik, steri ta vucsena znati sese, pasesliv more bidti. B. pa zato zna malo, ar nepazi na moj navuk. Ki sze vu soli ka navesiti sese, on kebziivati more. Gori v-solo, gori! Ar je to nas sztan; Szladki szad sze zori Tii obilno nam Trudmo sze, deesica! Vszaki krepko sztoj: Pascsliva veselica Nam tii pelda boj. Vzemmo z-vucsitela Vuszt vo vszaki glasz r Ki sze trapi, dela, I szkrbi za nasz. — 76 — Grda szo vasz v-solo goridali, ne szte szkoro nika 'znali: ne piszati, esteti, brojiti, szpevati, esese niti prav govoriti ne. Zda ’ze ze-vszega toga znate malo ka. Komi mate to zahvaliti? — Vasemi vucsiteli, stimam; jasz szem vasz vucso na vsze to. Toti szte i vi szami tudi mogli de¬ lati; ali vucsitel doszta vees truda ma z-vucsenyem, kak, vuesenik z-vcsenyom. Ete trud vucsitel rad prenoszi; ar lubi vucsenike szvoje. Zda tak pitam: esi vucsitel lubi vu- esenike szvoje i za nyi volo sze doszta trudi, ka szo du’zni vucsenici szvojemi vucsiteli? — Vucseniei szo vucsi - 1 teli szvojemi liibezen, zahvalnoszt i postiivanye[ du’zni. I .... I Zda vasz na to navesim, kakda majo vuese- nici szojemi vucsiteli liibezen, zahvalnoszt i postii- vanye szka’ziivati. Pazte! Vucsenici szvojemi vucsiteli liibezen, zahvalnoszt i postiivanye te szka’zujejo, esi sze lepo oponašajo, radi bogajo, opominanye, karanye, kastiganye brezi nafucanya gorijemlejo, dobro pre-| miszlivsi, ka sze vsza ta za nyihovoga bla- ■^zensztva volo godijo. Lubi, postuj vucsitela, Kak vernoga voditela: Vu vszem nyemi boj zahvalen, I v-nyega navuki sztalen; Ar vsze, ka on dela i vesi, Vsze za tvojo volo esini. Csi te hvali, opomina, Kastiga za volo bina, Eyegva pot je vu vszem mila I tebi na dobro čila; Zato vsze rad gorivzemi, Za vsze zahvalen boj nyemi. — 77 - a N. N. je eto ednok doma pozabo szvoj rovatefe. A. je- t preči naprevzeo ednoga z-’zebke, ar je dva meo priszebi,, i i ta gaje dao N. N-ni. Jasz szem A-a pohvalo za eto do- i brovolno naklonoszt. Vucsenici sze k-szvojim solsz- • kim pajdasom z-dobrovolnov naklonosztjov opo- : nasati morejo. r Jasz szem dva maliva vucsenika meo. Te eden sze je ■ rad szvajiivao, i vu tom sze je radiivao, ka, je solszke paj- i dase szvoje gde za kecsko potegno, gde zaodevko zcukao, i ■ 1 tecsasz je je dra’zd’zo, dokecs szo sze nerazcsemerili, ali ne- i zaszkuzili. Pa eden drugi je tak eacaven i netrplivi bio, da j csi sze ga je steri szamo z-laktom malo tekno, preči sze je ; na csemere zvu’zgao, i toga ovoga je brszao, mlato. Na- I csemurnoszt, netrplivoszt, szvajavnoszt szo ru- [ ’zne naklonoszti, i zrok velke pogiibeli. Boj kro- I tek, trplivi i miroven; tak i szrecsen mas bidti, Dobrovola, mir i krotkoszt Je csloveka lepa jakoszt I ki med lhdmi prebiva, Brezi nye v-placsi pocsiva. Jaj! kak grdo je piisztinsztvo, Escse grdse protivinsztvo — Nesali, da sze nesalis, Tak de veszeli tvoj sztalis.. — 78 — TRETJI TEKAJ. Hiza roditelov, hfzne sztvare, domacsi 'zitek. (Ztala nanasztajen, ztala nenasztajen prigled.) 21 . §. Hi za roditelov, pristranne hrambe, hi’zna szprava, skeri kunye, ogrado v i versztva. 0p6teiiye. Pred zgovarjanjem etim opomene vucsitel osz- .aovnike, da naj szkrbno poglednejo doma szvoje hi’ze: z-koj szo nyi sztene, kelko hfz majo na sztalis, ka za hrambe jeszo na dvdri? itv. ar je poetom od te ma voszpitavati. Jeli szte dobro poglednoli doma vase hi’ze?- Steri zmed vami majo nove hi’ze?-Steri majo sztare? -Csi tak na to gledamo, gda je rejena stera hi’za, ka vsze za hi’ze jeszo? — Csi na to gledamo, gda je rejena stera hi’za, jeszo nove, jeszo i sztare hi’ze. Sto vsze z-vasz ma nisziko, sto visziko hi’zo?-Csi na viszikoszt hi’z gledamo, jeszo niszike, jeszo i viszike hi’ze. Jeszo i takse hrambe, vu steri, kumesz pri zemli bodocsi hi’z escse eden red hi’z jeszte. Etakse hi’ze prizdignyene (zgornje) hi’ze zovemo. Csi kumesz pri zemli bodocsi hi’z escse dva reda jeszteta, dvoje, csi trije, troje prizdig- nyene hi’ze sze zovejo. Vu veliki varase jeszo troje, csetvero itv. prizdignjene hi’ze. Na viszi¬ koszt gledocs tak kakse hi’ze jeszo? — Na viszikoszt gledocs jeszo niszike, viszike, jeszo dvoje, troje, csetvero itv. prizdignyene hi’ze. 79 — Sto vsze vasz ma dugo — sto kratko — sto siirko sto voszko hi’zo? — Na presztor gledocs jeszo duge, kratke, siirke i voszke hi’ze. Sto ysze vasz ma na belo omazano hi’zo? — Steri majo na ’zuto, — zeleno, — plavo, — modro pofarbene hi’ze? — Hi’ze szo na li- cojno gledocs ’zute, zelene, plave, modre, szive. Kakse obrazke je vaša hi’za? — Na kelko kiiklov je vaša? — Hi’ze szo na obrazko gledocs na vekse csetvero- kiiklate. (Ta vise povedana sze vkup majo vzeti vu eta pita¬ nja: Ka za lii’ze jeszo na sztaroszt, viszikoszt, presztor, licojno, obrazko gledocs?) Jeli vaša hi’za ma sztene? — Kelko? —- Ka pa sztre- ho ma? — Kelko? Ka za sztalis majo sztene? — Ka pa sztreha? — Vszaka hi’za ma sztene, ma sztreho: sztene ma štiri, sztreho edno, sztalis szten je viszecsi, sztreha je nagnjena (zreberna). Sztena. Steri vasz je vido, ka csinijo najprvle, gda lii’zo zidati zacsnejo? — Jeli, ka meszto hi’ze vozmerijo, potom v-stiri kiikle idocso grabo szkopajo i szpodi v-zemli zacsnejo zidati sztene. Szten vu zemli zidani tal zo- vejo temel (griint, fundament). Ka tak zovejo temel hrambe? — — Temel krepki more bidti, ar na njem sztoji hramba. Z-koj zidajo redovno temel? — Temel redovno z-kamna, ali cigla zidajo. (Zaka?) Z-koj szo sztene vase hi’ze? — Ka pa vase? — Z-koj tak zidajo redovno sztene? — Sztene redovno ali z-kamna, ali z-cigla zidajo. Jeszo i sztene z-neze’zganoga cigla, z- zemle nabite, z-brven cimprane, ali z-sibja szple- tene. Gda szo ’ze sztene goriposztavlene, ka delajo z- njimi? — Zamortajo, zapluszkajo, zagladijo je. (Zaka?) Da naj sztalnese, lepše i toplese bodejo. Ž-kem zamortajo, zapluszkajo, zagladijo it v. sztene? Pokriv (rnst, sztreha). Gda szte vase hrambe po- glednoli, jeli szte hodili gori na hi’zo (mosztnice)? (Pokriv v-ednom malom obrazki pokazavsi.) Jeli ka szte etakso naisli njega szpravo? Eto szo tramovje, vu te szo notri- zdubleni sztupicske, te szo vkiipzvezane rame (kri’zke), po- — 80 tom szo ro’zenice (ali lemezje, na steri late le’zijo, i na lataj pokriv (sztreha). Z-steri talov tak sztoji pokriva zno- tresnyi tal? — Pokriva znotresnyi tal sztoji: z- tramov (szlemen), sztupicsov, ram (szkariscs), roje¬ nic (lemezov) i lat. Z-kem je pokrita vaša hi’za? — Ka pa vaša? — Z- kem vsze je tak pokriti rust hfz? — Ruszt hi’z je po¬ kriti: z-ciglom, leszom, trsztjov, ali szlamov, nisteri pa escse z-kamnicami, koszitrom, ali kufrom. Prisztranna pitanya. Zaka pokrivajo hize z- ciglom, leszom, trsztjov, szlamov? — (ar tonye pride). (Zaka pokriv zreberni more bidti? — K-csemi szo pro- tognyene sztene? — pa ’zlebovje? — pa rori? — i zaka ete zmetati trbe? — sto je zmecse?-Jeli sze je rora- rov potrebno bojati? — Znotresnyi tal hi’z. Znotra ka za tale ma vaša hi’za? — Kelko bi’z? — Kelko kuny? — Ka pa vaša? itv. Vszaka redovno szpravlena bi’za more meti hi’zo, kunyo, kamro, piovnico. Ka za szpravo jeszte v-vasoj hi’zi? — Ka pa vu vasoj ? — itv. Stero szo te najpotrebnese szprave hi’ze ? — Te najpotrebnese szo: posztela, szto, sztolci, kahle, omar (ali lade). Stere szprave szlisijo k-carti? — Pocsivalnica, podrokaonica, podnogaonica, gle¬ dalo itv. K-csemi je kunya? — Vu nye kuhajo, pecsejo, p erejo (szpominati sze ma kotel i sparavno ognyiscse). Ka za szprave szo najpotrebnese vu kunyi?— Najpotreb- neseszprave kunye szo:piszkri, szklece, tanyerje, ponvi, kotel, tepsie, mo’zar, klescse, lopatica. Kcsemi szo kamre? — Kamre szo zato, da naj ’zivis drizimo vu nyi. Ka za ’zivis dr’zimo vu nyi? — Vu kamraj dr’zimo: szlanino, maszt, meszo, be¬ lice, grah, lecso, kašo, melo, med, mak, csesznek, liik, szad, itv. Z-kaksov szpravo v opravlajo gori kamre? — Szprava kamre szo: police, klini, lade, gra- blice, lagvi itv. Zaka morejo kamre veterne bidti? Pio v ni c a (zemenica). Gde je vaša piovnica? — pa — 81 — vaša? — Piovnica je redovno pod hi’zo globoko vu ženilo szkopana. Steri vasz je vzeo na pamet, gde je v-zimi bole toplo, jeli vu piovnici, ali vone na hladnom? — Ka pa v-leti gde bole hladno, jeli vone, ali v-piovnici? — Ka tak piovnica za lasznoszt ma? — Piovnica to lasznoszt ma, ka je v-nye v-zimi toplo, v-leti pa hladno, bole, kak vone. To nakratci etak pravimo: piovnica je v-zimi topla, v-leti pa hladna. —- Jeli tvoji roditelje dr’zijo i vino? — Ka pa tvoji? — Lasznoszt vina je ta, ka tak vu velkom mrazi, kak vu velkoj vrocsini falingo dobi. Ka tak stimate, zaka dr’zijo vino v-piovnicaj? — Vino zato dr¬ sijo v-piovnicaj, ar je tam niti ne prevecs mrzlo, niti vrocse, i tak vino vu nyi nedobi falinge. Zvontoga ka escse dr’zijo vu vasoj piovnici cseresz zime? — Ka pa vu vasoj ? — Szad, krumpise, repo, kalarabo, mr- kevco, petr’z, retkev itv. Tota to lasznoszt majo, ka v-vel- kom mrazi pozebejo i na nikoj prido. Jeli tak znate, zaka dr’zijo ta cseresz zime v-piovnicaj? — Szad, krumpise itv. cseresz zime zato dr’zijo v-piovnicaj, ar je tam v-zimi bole toplo, kak vone, i tak ona za volo mraza na nika neprido. Ka sze pa cseresz leta dr’zi vu piovnicaj ? — Mleko, szmetana, kiszilak, gdate i meszo. Tota pa na toplom falingo dobijo. Zaka tak mleko itv. v-piovnicaj dr’zijo? — Ar je tam v-leti bole hladno, kak vone, i tak ta za volo vrocsine nedobijo falingo. Mosztnice (na hizi). Jeli na vasoj sztrehi jeszo luknye? — Te szo zato, da naj mosztnice veterne bodejo, da je zrak prehodi, liki hi’zo prehodi zrak, csi dveri i ob- loke vedno goriodpremo. Ka vsze drVite vi na mosztnicaj (hrambi)? — Ka pa vi? — Na hrambi dr’zijo szeno, szlamo, meszo, szlanino, szilje, szkuho, gvant (gda ga sziisijo), poprek vsze, ka veterno meszto potrebuje. Trnac. Jeli jeszte pred vasov hi’zov trnac? Teje zato, da de'zd’z notrinebije na dveri vu kunyo i hi’zo, gda po vetri ide. (Ta dotec raztorjeno dana vuesitel vkiip ma vzeti i vu celi govori napredati.) Nagy L. Vezerk. (Venil.) G — 82 Dvor (dvoriscse). (Vucsitel vopela deco na dvoris- cse.) Vidite ete presztor pred solov? — Ete presztor eti vszeokoli, kak dalecs je notrizagrajeni, dvor (dvoriscse) sole zovemo. Jeli jeszte pred vašimi hi’zami taksi presztor? — Ka pa pred vašimi? — K-vszakoj lii’zi szlisi gvii- sen presztor, vszaka hi’za ma szoje dvoriscse. Jeli je vas dvor notrizagrajeni? — Ka pa vas? — Jeli szte vidili taksi dvor, steri nebi notrizagrajen bio? — Z-neza- grajenoga dvora zlelika ka preide: grajka je obranba na dvori bodocsim dugovanvam. Gde le : zijo vase stale? — kiiretnice? — itv. Gde posztavlajo gori liidje szvoje krame? — Liidje na dvo- riscsaj posztavlajo gori szvoje hrame. Gda drva, veje, szlamo itv. pripelajo domo, gde je szkladejo doli? — Dvoriscse i na szkladnico niicajo. Vu veliki varase, gde je hi’za na hi'zi, i dvori szo mali, je ne szlobodno szena, szlame itv. na dvoriscsa doliszkladati. — Zaka ne? Pove nam N...! ka vsze za hrami jeszo na vasi dvo- riscsaj, zvon hi’ze? — Ka pa na vasi B...? — Tak na dvoriscsaj zvon hi’z, jeszo escse i drugi hrami, kakti: skegnji, stale, levovje, kiiretnice, kolar- nice, drvotanscsek itv. (Vucsitel od vszake eti hramb poszebi i obilne vozopita deco: kaksa je hramba? — kakda je goriopravlena znotra? — na koj sze niica? — itv. Ka dr’zijo v kolarnicaj? — Kola, brane, pliige, motike, lopate, raszoje, grable itv. Te sze skeri vertsztva zovejo. Vidite etam kola, pliig, brano fzelezno i trnavo *) itv. Pojdte preglednimo nyi poszebne tale! 0p6tenye. Vucsitel nairnre taA, gde liidje z-polodelsztva 'zivejo, preglednoti da glavne tale skeri vertsztva poszebno, ka- zavsi nyi cil, niic i znamenitoszt, (nicsesznoszt pa csi szo zaprav- lene i lagove), kakti: ka kola z-obracsanyem potacsov ido, gda je marhse vlecee, ka sze na dvema naredoma obracsajo nyi po- tacske, steri bi brezi liinkov doliszpokapali i ka sze z-rudom (bojom) ravnajo; ka sze pliig z-plasztjov i prilocsom ravna med *) Trnave brane sze szamo v-celo peszicsni zemlaj na notri- pokrivanye szemena z-nazhajom niicati ddjo. Pri nasz bi sze li vremen trlo ’z-nyimi. — 83 — oranyem, ka csrtalo i lemes re’zeta i obracsata gori zemio itv. ka za oQ i kaszek ma motika, kosza, 'zelezna lopata, grable itv. Sztiidenec. Jeli na vasem dvoriscsi jeszte sztiide- liec? — Ka pa na vasem? — Sztiidenec jeszte szkoro na vszakom dvoriscsi. Zaka kopajo tak globoko sztiidence? — Zato, ar v-globocsfni zemle jeszo 'žile, po steri voda vu sztiidenec vkiipciiri i 'z-nyega sze na razlocsno potrebocso nepresztano vozajimle. Za¬ ka je sztiidenec z-kamnom, ciglom ali leszom vookladjen? — Zato, da sze naj nezasziple. Zaka ga pa vise zemle voszkladajo? — Zato, da naj 1 ti d j e ali druge sztvare zlehka v-nyega neszpadnejo (sztiidenci na csigo, kolo, vlek itv. vzeti). Opomenek pa pogiibel zmene okoli sztiidenca). Opotenje. Vucsitel ponovivsi ’ze do etimao preglednyeni dugovany obilnese napredanye, ’z-nyega po eti pitanyaj: odked napajamo konye, 'živino, ovce itv? — odked pijejo liidje vodo? — jeli bi od 'žeja mreti mogao oslovek? — jeli je vu vszakom sztiidenci dobra voda?— itv. itv. cele isztine vopotegne, i vu ete govore je vzeme: Voda ludem i sztvaram na pitje szluzi. Brezi vode je ludem i sztvaram ne mogoese 'živeti. Ni- stere sztvare, kakti ribe, piskorje, raci, pijače li vu vodi morejo 'živeti. Vodo na kuhanye, pranye, ko¬ panje, i muvanye nucajo. Mrzla voda 'život ocsr- sztvi i pokrepi. Csiszta mrzla voda nam ocsrsztvi telo, I vu medlovnoszti pa otavi celo, 'Z-nyov sze ocsisztijo csloveka kotrige, Po nye varje zdravje, i szrdce od brige. — Tak voda pokore dušo ocsisztsava, Vu 'zaloszti trosta, radoszt pozdigava, Lubezen Boga i ludi nam ogviisi I szveto viipanye pobudi vu duši. Opermo szi tak z'-nyov od mrve zla szrdce, Da zide nad nami bo‘ze dike szunce. 6 * — 84 — (Szpoznanye vu dvori bodocsi dugovany sze vu kratka zgovarjanya vzeme i napreda.) Opotenye. Vucsitel prvle, kak bi eti naszlediijčcse zgo- varjanye zacsao, deco opomene, da, csi domo pride, vszaki naj dobro pogle'dne, ka vsze za sztvare dr’zijo nyegoyi roditelje pri bi’zi. 22 . §. Hi zne sztvare pokrek. Eta tabla zda namiri sztoji, negene sze. Potisznem jo z-rokov: jeli sze je genola? Jeli bi sze obszebi mogla genoti? — Tabla sze obszebi nebi mogla genoti.j Eto je edna klopca. Ta zda negenyeno le’zi. Brsznimo v- nyo! Jeli sze je genola? Jeli bi sze od szebe znala genoti? — Gda melejo, ka ’zene kola sziihoga mlina? — Ka ’zene veternico sziihoga mlina? — Ka ’zene kola voden oga mlina? — — (Po primerni pitanyaj sze vu govore vzeti majo escse eta: Veke drevja sze giblejo po mocsi vetra; szad drevja dolikaple pod trosenyem i lasznov zmecsavov. Gomba vore sze potacse pol bremenom ’zmetka. Vosztreljen golombis sze po mocsi ptiksenoga praha gene. Voda po lasznoj mocsi tecse. N..! Jeli vi mate psza? — Gda domo ides, jeli ne¬ beli gdate pred tebe? — Pesz obszebi zna z-ednoga meszta na drugo idti. To nacsi etak pravimo: pesz sze ob¬ szebi zna gibati. Jeli sze gosz zna obszebi gibati? — Ka pa kony?— (Vu govore vzetje.) Kony sze obszebi zna gibati. Krava sze obszebi zna gibati. Gosz sze obszebi itv. (Vkiipvzetje.) Kony, krava, gosz itv. sze obszebi znajo gibati. (Nazhaj) Vsze, ka sze ob¬ szebi zna gibati, sze sztvar zove. — Jeli je konj sztvar? — Zaka? — (Govorje.) Kony je sztvar, ar sze obszebi zna gibati. Krava je sztvar, ar sze itv. (Vkiipvzetje.) Kony, krava, ovca, gosz itv. szo sztva¬ re, ar sze obszebi znajo gibati. Csi zavee csloveka vara, be’zi pred nyim. Csi cslovel proti vranam, szrakam, vrablom, gcrebam ide, zletijo prel — 85 — nyim. Stere sztvare pred cslovekom be’zijo, letijo, divje sze zovejo. *) Imenuj divje sztvare! Gda krava z-pase pride, pocsaka, podojiti sze da, ne¬ beli pred cslovekom. Pesz, brave, gosz, reca, kiire na zvanye k-csloveki be’zijo; kony, gyunec sze naprezti da, macska zvana pribe’zi, gonjena pa odbezf. Sztvare cslo- veki pokorne sze krotke zovejo. N..! Ka za sztvare dr’zfjo vasi roditelje pri hi’zi? — Ka pa, B..! vasi? — Stere sztvare liidje pri lii’zi dr- ’zijo, hi’zne sztvare je zovejo. Zracsunajte napre lrizne sztvare! — Hi’zne sztva¬ re szo: pszi, macske, konyi, krave, ovce, oszli, koze, szvinye, goszi, reče, kiiri, pure, hi’zni go¬ lobje. Pri hi’zi i okoli hi’ze sze zdrizavajo miši, podgani, miihe, pavuci, buhe, kebri, szrcski: to szo ne hi’zne sztvare; one szo jako neprflicsne sztvare pri hi’zi, i zato je optisztsavajo liidje. Predhodecse opomenenye. Szledi mo gucsali od hfzni sztvari poszebi. Znam ka te torni radi. Najnabliizi mo szi od psza zgovarjali. Csi domo pridete, pazko pogle- dnite to hi’zno sztvar: kaksa je nyegova glava, nosz, kaksi szo zobje, skrambli. Pokazati vam ga mam vu obrazki. 23 . §. Pesz. **) Jeli vasz je vszaki pazko pogledno doma psza? — Vido bom, jeli je tak? — Zda kebzujte na mene! Ka csini pesz, csi tiihmec pride k-lii'zi? laja na nyega. Jeli szaino vudne laja? ali vnocsi tiidi? Pesz glasz da goszpodari szvojemi tak vnocsi, kak vudne, csi ludszki cslo- vek pride k-lii’zi, da naj goszpodar pazi. Pesz tak csuva hi’zo. Steri pszi sze za esuvanye hi’z dr’zfjo, hf'zni pszi sze zovejo. *) Vsze divje sztvare navkiip sze divjacsina zovdjo. **) Nepotekni sze vuesit., ka szo hi’zne sztvdri malo obilne napredane. T6 sze neda zamuditi, csi sčlszki navuk nescse celo zgubiti znamenitoszti szvoje. — 8G — (Po davani odgovori sze z-eti novi odgovorje vo morejo na pitanya prineszti.) Na esuvanye ovc drz’ani pszi sze ovcsarszki pszi (bundaske) zovejo. Na lovlenye divje marhe krmleni pszi szemeszarszki pszi (lovenarje) zovejo. Na lovino niicani pszi sze jagerszki pszi zovejo; zmed etimi pa oni, kare sza- mi zavce lovijo, hrti, kare zavce goriiszcsejo go- narje, kare ffcicse szledijo, szledarje, kare sze za volo carte dr’zijo, pndli, mopszli, ali plavanje zovejo. Ka vsze za psze jeszte tak? — Jeszo hPzni, ovcsarszki itv. pszi. Tali i ny£ obrazke. Eto je eden obrazek. Jeli ga poznate? — ka to obrazi? To je eden hfzni pesz dolizob- razan. Ka za nyega tal je to, na koj jasz ka’zem? — Ka pa eto? — itv. Zda ’ze pravte vedno, stero szo glavni tali psza?— Glavni tali psza szo: nyega glava, sinyek, trup, rep, noge. Jeli ma vszaksi pesz tote tale? (Vu- csitel i te druge tale naj poednom, i nakeliko je mogocse, vu bivoszti, preglednoti da, i nazliaj vu eti naszlediivajo- csi govori vkiipvzeme.) Psza glava je duga, nosz tencsni (razpluszt- sen), ocsi okrogle, vuha ospicsena, nisteri povisz- nyena, trup dugi, napre kusi, odzaja tensi, rep dugi, noge tenke, na prednyi nogaj pet, na zadnyi štirje ospicseni skrambli. Pazko toga maloga osznovnika zda zacsamo na dugovanya natiire vrndti. Vu duhi osloveka szo ta prva znamenya vszigdar i ta najglobsa, najsztalnesa ino tak i najznamenitesa. Zda tak trbe taksa obcsiitenya zbuditi vu deteti, stera vu nyega duhi 'živi obraz i navabno m6es dobijo, i vonesztrebna osztanejo vu nyem, natriro nyemi poliibno vcsinijo, i tak pri.nyem na bivoszti nature gledbcs nikakse csiszte pobo’znoszti obcsiitenje zbudijo. Kratka szuha szpiszanya t6 doprineszti nigdar nebi mogla. Pri ponavlanyi, gda szo ta prva obcsiitenya ’ze gotova, sze je vucsiteli szlobodno li k-iira najglavnesim dr’zati. — 87 — Zvdnesnva odetel, licojna (dlaka), plodjenje i velikoszt pszov. Nyi 'život, je z-koszminyem pokriti, nisteri koszminye je gladko, nisteri cotaszto (ko- savo); jeszo beli, csrni, ’zuti, bmaszti, piszani pszi. ISTa velkoszt gledocs szo razlocsni. Meszarszki, ov- csarszki, hrti szo velki. Hfzni, gonarje, szledarje szo szrednyega trupa; narocsni szo mali. Cseszto i kotijo, tri, do devet scsencov vr’zejo, eti do deszet, dvanajszet dnevov nepreglednejo, v umen matere cecajo (nadajajocsa sztvar). Odraseni najraj meszo jejo (meszna sztvar), jejo i kruh ino hrano. Nyi glasz. Pesz laja, klivcse, cmuli, mrmra, dda laja? — klivcse? — cmuli? — mrmra? — Pesz 'zivoga zgrabi zavca, vuka, leszico, tora, iirgeca itv. (pesz je zgrabliva sztvar). Lasznoszt:peszjeverosztivna i verna sztvar. Eden seszt let sztar pojbics, po imeni Geza, je meo ednoga maloga pszicsa, steri je povszed za nyim hodo. Ednok je Geza voso k-vodi pri veszi bodocsoj, i z-nyim je bio i’nye- gov mali plavar. Kak sze je na bregi vode z-menyao, vu vodo je szpadno. Na pamet vzevsi to nyegov peszics, vu vodo je szkocso, i popadnovsi z-gobcom Gezo za gvant, vo je plavao ’z-nyim na breg. Te verosztiven i veren peszics je Gezi obarvao ’zitek. Pesz je cseden, navucsen, ocsiiten. Eden te¬ mni kodis je nemeo, ki bi ga vodo. Ali meo je ednoga psza. Toga je on tecsasz vucso, dokecs ga je naszlednye najbole voditi znao. Vszigdar ga je po peskoj poti pelao, da szir- maka pogiibel nebi doisla. Po na sinyek zvezano] ’znyori je vszigdar znamenye dao verti szvojemi, kama bi notriso almostvo proszit. Csi nyemi je kruh, steroga je dobo, z- rok vuisao, pesz ga je gorivzeo i kodisi ga v-krscsak piiszto. Gda bi mr’o kodis, vo ga je szprevodo na briitiv, doli szi je legao na nyegov grob i od placsa je ne vecs jo niti pio, 1 na jami verta je dokoncsao szvoj 'zitek. (Vu kom sze szka- zdje eti psza csednoszt, navucsnoszt, ocsiitnoszt?) Pesz je pokoren i szrdcsen. Dva brata, Sandor — 88 — i Bela, szta mela dva psza; teva szta tak jalniva bila, da szta nikoga nepiisztila k-hi’zi, ali Sandori i Beli szta tak pokorniva bila, da szta sze i napre’zti dala vu male szani- csice. Eden lepi zimszki den proti vecsarom szta sze San- dor i Bela k-ednomi logi ’z-nyima szankat sla. Eti szta sze z-ednoga sztrmca 'szama stela dolipusztsati na szanaj, i psze szta voodpregla. Komaj szta to vcsinila, i dva laes- niva vuka szta ’ze proti nyima camplala z-loga. Pojbicsa szta sze presztrasila; ali niti pszi szo nevzeli to za salo: nad vuke szta vdarila i naza szta je vu log sztirala. (Vu kom sze szka’zuje eti pokornoszt i szrdcsnoszt pszov?) Pesz je veren escse i te, osi szi nevredno denejo ’z-nyim. Eden meszar je na konyi so na szenye marho kiipiivat na klanye: ’z-nyim je so i nyegov pesz. Kak je meszar po ednoj gosztsi so prek, k-szedli privezane turbe szo nyemi nedovedocs doliszpadnole. Pesz je lajati zacsao na meszara i konya za noge loviti; ali meszar je li dale gezdo. Medtem gda pesz od lajanya i lovlenva nikak nebi prehenyao, meszar tak stimamajocs, ka je zbeszno, pisztolo je podr’zao na nyega i sztrelo ga je. Ali on je po¬ tom li hitro na pamet vzeo, ka szo nyemi turbe doliszpad- nole. Preči sze je nazaobrno, ali psza je ’ze nebild tam, gde je na nyega sztrelo. Dale je tak gezdo naza, naisao je turbe, i na velko csiidopsza pri nyi. Ete je ravno te szled- nyo szapo vlekao, bolezen pogled je vrgao na verta szvo- jega parno je! — (Razklad.) Haszek pszov. (Pitanya i opomenki i ’z-nyi tekoesi eti govorje) pszi esuvajo hi’ze den i noes, po lajanyi glasz dajo od prihajajocsi ludi. Branijo na potiivanyi sz voj e verte, esuvajo esrede ovc, szviny, ’zivine od tatov i divjaesine. Lovijo divjo mesz- niesno marho, goriisesejo, zgrabijo ali gonijo div- jaesino, z-vode prineszejo sztreljene ftiese, gori- poiszesejo zgubleno poistvo, zablodjene liidi itv. Hude lasznoszti. Pszi szo endrugomi nevos- eseni, naimre pri jeli sze hitro szvaaijo, te krepsi nad toga szlabesega vdere, vszi ti drugi sze na — 89 — nyega szunejo. V-csemere escse i domanye zgrizejo. Pesz je polizaven, zato doszta kvara zna vcsiniti vu kunyi i na dvori, vu goricaj, kukoricaj, szado- veni ogradaj. Pesz zlehka obete’za i preide. Kyega najpogiibelnesi beteg je besznocsa. Gda ta na nyega pride, szkriva i szkita sze, pobit je, neje ni nepije, rep poveszi, nelaja, nad liidi vdari. Gda ga beszno¬ csa celo zadrobisa, szline nyemi tecsejo, peni sze, ocsi szo nyemi repecse, temne, be’zi, dokecs z-sze- bom lada, zgrize, ka pred nyega pride, csi obtrudi, v-szkrivno meszto sze potegne. Koga zgrize, v- besznocso i tak najgrozneso pogiibel ’zitka szpadne, i zato szi kak najhitre vucsenoga vracsa prizvati more, i dokecs te nejjride, okroglina rane sze napu- ni zavezati i sztisznoti rna, da sze csemer beszno- cse med krv nezmesa. Nabluzi mo szi od maeske zgovarjali. Doma jo dobro po glednite, kaksa je. 24 . §. M a c s k a. Jeli poznate podgani i miši? — Te szo skodlive i ne- prilicsne sztvare pri hizi, da z-osztrimi zobmi szvojimi preluknjajo sztene hramov, prejejo 'zakle, razdrobijo pše¬ nico, gjecsmen, kukorico. Csi v-hize notrivderejo, nemo- gocse je od nyi ni jeszti, ni szpati vu meri, vudne vsze ple¬ šejo po hi’zi, vnocsi na posztele plezijo, po ti szpajoesi drcsejo, i celo hrambo bpiisztijo i z-ru’znim gnojom napu- nijo. Gde podgani i miši ednok naplodijo, tam sze zaman vardeva, nye z-kemkoli prepraviti. Li csi edna vrla macska vdere med te nepozvane goszte, i zadavlati je zacsne; teda z-seregmi vandrajo na druga meszta, gde nyim bole szlu zi szrecsa. Szamo li macski je dano, hi’ze od eti neszramni gosztov ocsisztiti. Ka tak stimate, jeli macska ma szvoj ha- szek?— Macska je hasznovita hfzna sztvar (zaka?) ? ar hrambe od podgani i miši ocsiszti. Lepo je vi- diti, kak macska sztrazi i lovi miši. Steri vasz je to ’ze vido? Taksega hipa sze macska v-szkrivno meszto potegne, .. doli sze pottili, z-repom vuja, 'čila, ednok szkocsi, i med skramblami ji je porob, ali csi ji szrecsa neszlu’zi, taniha preganyanye. Zgrableno mis gdate v-hi'zo prinesze, kak da bi notri stela pokazati, geto je ona hvale vredna. Prvle, kak bi mis potrosila, ta jo ptiszti, malo ji be’zati da, pa jo popadne i tapiiszti, i tecsasz jo mantra, dokecs sze nebo’ze malo gibati more. Macska je divje, krvi’zelne nature sztvar. Mala Katica je edno macsko mela. Jako ji je rada bila i z-kavov jo je krmila; tak je stela, ka bi ji vszigdar vu krili bila. Ali male Katice cacavna macska je bogme nestela miši loviti. Csi scsemo, ka bi macska miši lo¬ vila, kak najmenye gda jo nihajmo v-hi’zi, kak najvecs naj vone bode. Tali i obrazka macsek. Viste, eto je edna ciea. Preglednimo tale nye tela. Ka je eto za tal? — Ka pa eto? — itv. (Vu govore vzetje.) Macska ma glavo, sinyek, ’zivot (trup), rep i noge. Xye glava je okrogla, topa, nosz mali, goli, na zgornyoj csobi musztacse ma, jezik je oszter, zobje neredovni, za steroga volo i ’zmetno grize; ocsi szo okrogle, ’zuto=zelenaszte, vu krnici lescse- cse; vuha szo mala, ospiesena, trup podpaszan, vu- gibki; rep je dugi, scsapinati. Na prednyi nogaj po pet, na zadnja po štiri osztri, szrpnati skramblov ma, stere zlehka szkluesi i vovtegne. Na velkoszt gledocs med te mense csetvero=' nogate sztvare szlisi. Koszminye, licojna, plodjenye. Nye kosz- minye je mehko, proti zadnyemi tali gladjeno, szr- csecse iszkre pusztsa. Kakse lieojne macsko mate vi? — Ka pa vi? Tak jeszo bele, esrne, szive, piszane macske, — 91 — kakti z-belo = csrnimi, i z-belo = ’zutimi kr¬ pami, partaszte z-brnaszto = csrnkasztimi partami (troje licojne macsek je retki). Letadni dvakrat koti, v-jeszen i na szproto- letje, k-ednomi hipi tri, do seszt mladi, stere brezi zobi i pogled pridejo na szvet, oesi sze nyim li na deveti den odprejo, mlade z-eeckmi z-daja. Odra- sena poje i kuhano hrano: najraj pa je mleko i meszo. Maeska je meszna i zgrabliva sztvar. Lasznoszti. Nika bom vam pripovedavao od szkrb- noszti i materszke liibezni macske. Maeska na szkrivnom meszti rada koti i mlade szvoje z-velikov szkrbnosztjov zdaja. Csi to meszto sto, naimre macsek naide, drugo szkri- vno meszto szi poiszese, i ta znoszi vu gobci mlade szvoje. Te ona z-taksov naturnosztjov brani, da csi sze sto k-nyim blfza, kak beszna nyemi v-obraz szkocsi i zoskrable, zgri¬ ze ga. Rasztecsim mladam szvojim ’zive miši noszi, da sze z’-.nyimi zmenyajo i loviti vesijo. Jeli szte ’ze gda vidili, ka szo sze mlade macske z-misami zmenyale? •— To viditi je cela radoszt. Jeli szte gda vidili, kak prilicsno i bisztro zna maes¬ ka na drevje, hi’ze i plote pleziti? kak brativno hodi po najvoszkesi lataj, droge, sztrehaj itv.? — Csi visziko doli- szkocsi, vszigdar napoplate szpadne. Macskajeprilicsna. Jeli szte ’ze vidili, kak lepo sze muva maeska z-pred- nyov nogo v? — kak szi oblfze koszminye, csi je neesiszto? — Vcsiti bi sze mogla od nye deca esisztoeso! Maeska lubi esisztoeso. Maeska je prilizavna; gda sze prilizava, drum- bla, csole sze od csloveka. Maeska je szkriven tat. Csi na nyo gledajo vsze miriije, csi sze na sztran zglednejo, ali idejo, preči nika vkradnoti more. Maeska je neverna i jalna. Preči skrabne es- ese i onoga, ki sze nye radiva. Prigodi sze, ka na vu zibeli szpajocse dete szkocsi i zadavi je, szame bodoese mrtvece pa naesne. — 92 — Pesz i macska szta szi ne dobriva prijatela* Jeli szte ’ze vidili, kak sze bori pesz z-macskov, eta pa kak zavuha bije psza? — Zato pravijo od taksi ludi, ki ne’zivejo med szebom v-jedinsztvi: tak szo szi, kak pesz z macskov. Jeli szte gda csiili, kak miaovcsejo macske, gda ji vecs vkiippride V — Ta lepa peszem sze macsecsa peszem zove. Ka pa za glasz dava macska, gda ka proszi? (Nyavcse.) — gda sze prilizava ali omiljava? — (Drumbla.) — gda sze bije? — (Pluje.) (Ponavlano vkiipvzetje napredani lasznoszt.) Prigliha med pszom i macskov. Opotenye. Od deteta sze ni to nema 'želeti, ka bi priglihe i razlocske szamo, brezi ludszke pomocsi gorinahajalo, ni to, ka bi nye vu tekocsa zgovarjanya jemalo. Vszako poszebno pri- gliho i razlocsek vucsitel po razlocsni pitanyaj naj vopri- neszti da. Celo zadoszta je, csi ono na vszako poszebno pitanye obszebi odgovor zna dati. Vu tom pa nema nikse 'zmecsave naidti, csi do pitanya z-eti napre povedani je- mana i poleg zapopadnenya deteta goridevana. Eti dr’zani obhod na vorcan ma szlu’ziti i pri ti szledi napreprihajajocsi. Priglihe. Odgovorte mi na moje pitanye! Vu kom szta priglihniva pesz i macska k-endrugomi? — Jeli oba k-hi’znim sztvaram szlisita? — (Odgovor vu celi govori eti i szledi ni’ze.) Jeli szta oba meszne sztvare? — Jeli szta oba zgrablive sztvare? — Jeli mata oba glave, sinye- ke, trupe, repe, noge? — Z-kem je obrasena obe ko’za? — Ka za mlade prinašata oba? — Ž-kem zdaj ata oba mlade szvoje? — Jeli szta oba hasznovite lužne sztvare? Razlocski. Jeli jeszte med macskami razlocsek na velkoszt gledocs? — Ka pa med pszi? — Ka za nacsisek jeszte med glavo v psza i macske? na obrazko gledocs? — Jeli jeszo pszi z-povisznyenimi vuhami? — Ka pa macske? — Steri nyidva ma kratsise noge k-teli primerno? — Kaksi szo skrambli psza? — Kaksi pa macske? — Ka za nacsisek jeszte vu glaszi obe? — Kakda lovi pesz szvoj porob? (Po gonenyi). —• Ka pa macska? (Po šiiti.) — Kakse nature je pesz? — Kakse pa macska? Predh. opomenenye. Naszkori mo szi od krave zgucsa- vali. Dobro ji poglednite doma vsze nye tale, da mi viitro eti odgovarjati znate. 93 — 25 . §. Krava. Csi szte doma dobro poglednoli kravo, eto je eden obrazek, jeli ga poznate? ka za sztvar nam on ka’ze? — Ka je eto za tal krave? — Ka pa eto? —- itv. Zda vzemte ta vkiip i povete mi: ka vsze za glavne tale ma krava? Nye tali i obrazka. Krava ma glavo, si- nyek, ’zivot (trup), rep, noge. Ka za tale ma na glavi? — Na glavi ma dve ndsznivi luknyi, gobec, v-gobci jezik i zobe, cselo, dve oke, dve viihe, dva roga. (Povedati sze ma, ka odzgora prednyi zobov nema, i taksi, ki szo to escse napamet nevzeli, sze opomenoti mo¬ rejo, da to naj doma dobro poglednejo.) Ka za tali jeszo na nye ’zivoti ali trupi? Na trupi ma hrbet, dvoja rebra, csrvo (be- nyuh, trobuh) i vumen (cecke). Pravte tale nye nog! Tali nye nog szo: bedre, kolena, golnice, na konci vszake noge dva pa’zla. Jeli szte dobro poglednoli, kakse obrazke je nye glava, cselo, rogovje, sinyek, rep? — Pravmo po redi, kaksi szo eti tali! Glava krave je velka. Cselo krave je gladko. Rogovje krave szo szloki. Sinyek krave je gladki. Triip krave je kuszti. Rep krave je kosnati. Nye zakriv, licojna, plod. Telo krave je z-kosz- minyem pokrito. Jeszo bele, csrne, ’zute, brnaszte i piszane krave. Krava v-ednom leti li szamo ednok i retkogda vecs, kak edno tele szkoti. Nye kot sze tele zove. Tele z-vumena (ceckov) matere ceca mleko. Krava je vumenna sztvar. 94 — Ka davajo vasi roditelje kravi jeszti? — Ka pa vasi? — itv. Tak krava travo, detelco, szeno, szlamo, sze- csko, kukoriscse, krumpise, tikvi, repo itv. je. Steri vasz je vido, ka krava, gda pocsiva, tak ji hodi gobec, kak da bi jela? — Povem vam, ka z-tem csini krava. To li namali zgrizeno krmo z-’zal6dca naza goripo’zene v-gobec, escse ednok jo dobro zgrize i tak pa dolipo‘zre. To tak pravijo, ka: pre’ziva. Krava je tak pre’zivajo- csa sztvar. Kama gonijo krave cseresz leta v-veliki serege? — Kakda sze zovejo eti velki serezje? Krava je krotka i csedna. Jeli szte gda vidili, ka dela krava, gda z-csredov domo pride? — Gda k-vratam pride, lepo sze voodlocsi z-esrede, csemerna je csi szo vrata (ali dveri) ne odpreta, i v-csemere sztrasno mucse. Gda jo notripiisztijo, lepo k-csloveki ide i ka proszi, odnet ob- szebi na dojiliscse ide, i csi sze hlapica z-dojenyem mudi, nemirovna de i pa mucse. Csi tele pod nyo piisztijo, cecati nyemi da i podojiti sze dopiiszti. Medtem je ona li tecsasz krotka, dokecs szi lepo denejo ’z-nvov. Csi jo razcsemerijo, peja i brsza. Nye kaszek. (Na davana pitanya davani od- govorje.) Krava vu ’zitki szvojem najvees haszka prinesze csloveki z-mlekom i gnojom. Z-mleka de szmetana, szedeno mleko, kiszilak, szir, sziirotka. Teesna hrana je mlecsna proszena, psenicsna, haj- dinszka itv. kasa. Z-mlekom szpravlajo razloesne dobi nfzna pecsenya, i kavo. Kelko szirmakov ne¬ žive z-krav! Po szmrti szlu'zi krava liidem z-meszom, kosz- minyem, ko’zov, rogmi, lojom. Nye meszo je ’zma- hna jesztvina, koszminye sze na napinanye hi‘zni oprav nuea, z-ko’ze sze obiitel, z-rogov glavnici, z-loja szveese i ’zajfa, z-csont gnoj, szvecse i vnoga druga zgotavlajo. — 95 — (Szpominati sze ma med nye haszki plod telic, bikov, gyiin- cev; kak i to, ka sze na nisteri mesztaj meszto krav vivoliee kr¬ mijo za volo nyi dobroga mleka.) Ponavlanya. Vsze, ka je od krav pod velkimi piszkmi povedano, sze vkiip ma vzeti i od dece vu odgovori napredati. Predli. op6menenye. Vfitro mo od konya gucsali. Pazko ga poglednite doma, kaksi je. Ki ga nema, naj ga pri szoszedi pogledne; ali naj pazi, da ga nevje, ali nebrszne. 26 . §. K o n y. Kak szem vcsera obecsao, zda mo od konya gucsali. Gda szmo szi od macske zgovarjali, edno szem na narocsaj v-solo prineszao , da bi vam jo pokazao. Ka stimate, zaka szem zda neprineszao notri konja ? Zato, ar je konj velka sztvar : nebi ga mogli mi vszi notriprineszti. Kony je ta najveksa med hfznimi sztvarmi. No csi szem ne mogao szamoga konya notriprineszti, prineszao szem ga v-obrazki. Poglednite, jeli ga szpoznate za konya ! Dajte napre nyega glavne tale poszebi, jasz vam je na obrazki mam kazati. Tali konya szo ; glava, sinyek, trup, rep, noge. Stero szo tali glave? —- — Ka pa trupa?-Pa nog? — (Deca je naj pravi, za kazanjem na obrazki.) Jeli szte poglednoli doma na nogaj konya ny£ konce ? — Jeli po dva pa’zla jeszteta na vszakoj , kak na kravjoj ? — Na vszakoj nogi konya je li edno kopito; konj je tak edno- kopitna sztvar. Zakriv, licojna, plod. Ivonya na nisteroni meszti kratko, na nisteroni dugo koszminye po¬ kriva. Kratko: glavo, sinyek szpodi i na dva kraja, trup, noge. Dugo: sinyek odzgora do konca (grive), i rep od sztebla doli do konca. Kakse je koszminye vasi konjev? — Ka pa vasi? — Pravte, kakse dlake konyi jeszo ? Jeszo beli, szivi, csrni, kosztanove dlake, plavi, — 96 — 'zviti, piszani itv. konyi. Dobro i csiszto dr’zani konyev koszminye je lescsecse. Kony (kobila) eseresz leta li szamo ednok koti, i li edno mladezen, stera sze 'zrbe zove. Malo 'zrbe z-mlekom zdaja; tak je vumenna sztvar. Kony (konyscse) je travo, detelico, szeno, szlamo, gyecs- men, ovesz, grahko, 'žito. Najraj je szeno i obrok. Lasznoszti konya. Kony je veren szvojemi verti. Eden jahaš je meo ednoga zdavnyega liiblenoga konya. Ednok med jase- nyem sze nyemi je v-glavi zvrtelo i doli je szpadno 'z-nyega. Kony je sztano i tecsasz sze je negeno od verta szvojega, dokecs szo nyemi ne na pomocs prišli. Kony je eseden. Zarazmi recs verta szvo¬ jega. On i z-dalesnye dr'zele zna domo pridti szam obszebi. Nezabi meszt gde ednok hodi, i esi vu krnici szamoga nihajo, nezablodi,z-prave poti dolinezavdhri. Kony j e navucsen. Na poznane recsi i zna- menya (oha ! pszt! — jo! hi) ali sztane, ali sze gene. Za cugel (viizdo) sze poravnati da, kama ga kocsis scse. Tak bisztro ide, kak sze 'žene, nasztopno, eondrajocs, naszkakocs. Navcsi sze pleszati, nasztran, napre, nazhrbt idti, na pltanya z-klumanyem ali glave sztepanyem odgovoriti, voro z-nogov vovdariti itv. Kony je szrdcsen. Dober jahanec protiide grabi, ploti, i prekszkocsi na 'zelenje jahasa. Neboji sze ognya ni vode. Y-bojni sze nesztrasi praszke ro’zja. dudnanya stukov,dma praha i bliszka puks ino mecsov. Kony je segav. Csi sze vo z-mocsi nepo’zene i do¬ ber 'zivis vdabla, visziko noszi glavo i lepo vszlocsi sinyek, jahasa segavo nesze i ple'se pod nyim. Kony je pokoren. Boga onoga, ki szi’z-nyim dene, poda na eden glaSz, eden teg roke, ali klacs noge. - 97 — Kony je biszter. Dober kony na be’zaji ali tiranyi, vganyanyi tak bisztro beži, kak bisztra sztrela. Kakduge poti prebe’zi on v-malom csaszi! Kony de jalen, csi szi hiido denejo’z-nyim, Zato je ne szpametno deci kre nyega hoditi, ali ga podbadati. Dosztakrat sze je ’ze pripetilo, ka je kony deteti oko i zobe vobrszno, alf je oszmrto. Pravte ’ze po redi, ka za lasznoszti majo konyi! — Kony je veren, cseden, navucsen itv. N.. ! tvoj ocsa szo polodelec; na koj tak niicajo konye ? — B ..! tvoj ocsa szo foringas ; ka pa oni na koj niicajo konye ? — itv. Zda ta vzemmo vkiip ! Na koj vsze niicajo konye? Polodelec nuca konye: na vo’znyo kol, pluga, bran, na klacsenye szilja, na gonenye mlinov; fo¬ ringas na vo’zenye ludi ali prekiipke , goszpoda na vo’zenye lndi ali prekiipke, goszpoda na vo’zenye koc.s lij, jahaske i vojnici na gezdenye i vo’znyo stii- kov, skeri, ’zivisa itv. — Po szmrti sze nuca kosz- minye konyev na napinyanye hi’zni oprav, grive, pa i repa ’zinyice na tkanye szit, goszlarszke lo- csece,iko’za na obiiteli razlocsno napravo. (Ponov- leno vkiipvzetje.) Konyi sze napre’zejo Yu kocsiije, kola, Gda v-hami nevlecsejo, Neszti mo’ro szedla; Bremena, ludi neszejo, Ladje, mline vlacsijo, Z-pltigom pa zemlo orjejo I szilje voklacsijo: Z-ko’z sze vnoge naprave Po mestrii szpravlajo, Z-koszminya pa vankiske I szita zgotavlajo. Nagy L. Vezerk. (Vend.) * 98 — Ponavlanya! Ta od konya povedana sze naj od dece vu govore vkupvzemejo. Predh. opomenenye. Nabliizi de od oszla gucs; tecsasz, es; gder do nyega pridete, ga dobro poglednite. 27 . §. O s z e 1. (Vucsitel ednoga oszla ka’ze vu obrazki). Znam, ka szpoznate ete obrazek ’ze ’z-nyega velki vuh. Nebo’ze oszla vszigdar spotajo , ka velka vuha ma, ka grd6 trobi, ka je nori, vuki, nemaren. Geto je jako trplivi, escse i deca sze rada ’z-nyim šali: z-botmi ga podbadajo, z-szprevedie szi na nyega szedajo beszijo i mlatijo ga. To je ne lepo od nyi. Ali gdate sze i oszel na voli vszega toga, dobro doliliicsi pojbara z-szvojega hrbta, ali ga tak brszne, da on celo zgubi volo, du’ze sze ’z-nyim šaliti. Escse i kony je cseme- ren na eto nevolno 'sztvar, frcse csi sze blfza k-nyemi, i be’zi od nyega, da ga naj nevidi. NeboV.e zavr’zena sztvar! Pa i on k-hasznovitim hfznira sztvaram szlisi; da nebi hasznoviti bio, nebi ga dr’zali. Povete mi, jeli je oszel veksi ali mensi od konya? Oszel je mensi od konya. Gledajte na ete obrazek: ka je eto za tal oszla ? — Ka pa eto ? — itv. Pravte tak nyega poszebne tale! Glavni tali oszla szo: glava, sinjek, trup, rep i noge. Tali glave: nosz, gobec itv. Glava je kuszta, vuha szo velka, duga, sinyek je tenki, trup prig- nyen, konec repa kosaraszti, noge szo kratke, na no- gaj po ednom kopiti ma, koszminye grive szo kratke. Dlaka je brnaszto-sziva, na hrbti i plecsaj sze nyemi eden csrni kri’z vdilek vlecse. Letadni ednok koti, ’zrbe z-vuhmena nadaja. Oszel je tak vuhmenna (nadajajocsa) sztvar. Travo, szlamo, sztrtino, trnye itv. je. Nyega lasznoszti: Oszel je vtiki. Nerad beži szam obszebi, kak kony, li zcsaszoma mandiga pod bremenom. — 99 Oszelje z-malim zadovolen. Najzbo'znesi 'zivis nyemi je zadoszta. Oszeljetrplfvi. Dugo trpi' vdarce i trdno djanye; li csi ga razcsemerijo, de dviji, brsza i grize. Oszelje verosztiven i pazlivi. Nepotekne sze zlehka ni na braszklavi i liiknyaszti potaj, batrivno ide po moszte i kameni mesztaj. Vkiipvzetje. Oszelje vuhki. Oszel je z-malim zadovolen itd. Njega haszki. Pri nasz oszle najvecsovcsarje nucajo na vo’znyo i noszbo bremena. Vu nisteri dr’zelaj sze tak niica, kak pri nasz kony. Njega mleko je jako hasznovito ludem roni prsz i nedus- livim. ’Z-nyega kuszte ko’ze krepki leder szpravlajo lu’znarje. Bobnya leder je ’z-nyegove ko’ze. Vuki szem i vuko idem, Ali donok dale pridem, Kak da bi brez’ diiske drkao I po trnyi, glo’zji letao: Pazim na kamenye, grabe, Gviisno neszem te’zke turbe, I tak v-niksem, niksem deli Neidem proti pogubeli. — Bar bi na me’ kebzuvali Vi, spotlivci! tak bi znali, Ka de prehiteno delo Ednok britki konec melo. Od oszla povedana sze v-govore mor’o vzeti! — Kony j oszel sze vkiippriglihavati! (D6b obhoda vidi vu priglihi na konci 24. §-a danoj.) Predh. opomenenje. Drugocs mo szi od ovc zgucsavali. Pazko je poglednite zvona s61e ! 7 * — 100 - 28 . §. Ovce. Ovcam, naimre malim agnecom, szo deca jako radi. Zagviisno zato, ar szo jako krotke sztvari. Pa edno malo i bedaszte sztvari szo ovce; ar csi eden mali peszics nad nye vdari, triszto ji szam eden v-beg szpravi. Niti nebi dobro bilo, csi bi lute bile i grizle. Neznam, kakda bi njim te doli mogli obriti to lepo vuno, z-stere szuknye zgotavlajo. Eto mate ’ze v-obrazki ovco. Ka je eto za nye tal ? — Ka pa eto ? — itd. Pravte ’ze po redi poszebne tale ovce, i ka kaksi szo oni! Glavni tali ovce szo: glava, sinyek, trup, rep i noge. Tali glave szo: nosz, gobec, itv. Glava jena ospicseno idocsa, tenka, sinvek kratki, trup dugi, okrogli, rep mali, noge tenke, po dva pa’zla ma- jocse. Bakov rogovje szo zaobrnyeni, repovje velki. Zakriv, dlaka i plod ovce. Ovce celi ’zivot je z-vunov (dugim koszminyem) pokriti, szamo li j glava, vuha, i nog golnice sze vidijo vo od nye. Ovce szo jako gingave sztvare, hitro namrznejo i obe- te’zajo. Ka stimate, zaka je tak dao Bog tak toplo odevko ovcam ? Bog je tak toplo odevko zato dao ovcam, ar je ovca gingava sztvar, jako lehko bi namrznola, obete’zala i vesznola. Steri szpol ovc ma vekso vuno, jeli vogarszke ovce ali birke ? (Vucsitel z-oboje dobi vune ka’ze i deci na nyi razlocsek paziti veli.) Vuna vogarszki ovc je veksa, birk mensa, vo- grszki ovc je kabronesna, birk pa goszta napuna, Kakse dlake ovce poznate? — Kakse dlake ji je najvecs? — Vzemmo to vkup! Jeszo bele, 101 — csrne, i piszane dlake ovce, najvecs ji je bele dlake. Ovce v-ednom leti ednok kotijo, nyi mlade agnece zovejo, stere z-vuhmena zdajajo; lak szo ovce vumenne (nadajajocse) sztvare. Jeli szte gda vzeli na pamet, ka ovce ravno tak, kak krave, prebivajo ? Ovca je pre’zivajocsa sztvar. Nye lasznoszti. Jeli bi radi escse vecs znali od ete krotke hfzne sztvari ? — Gucsmo szi tak dale od nye. Jeli szte vidili, kak veszelo sze zmenyajo ti mali agneci, gda je na pašo 'ženejo ? Ovca, dokecs je agnec, je veszela sztvar. Jeli szte 'ze vidili ovce briti ? — Kakda sze godi eto britje ? — Jeli mirovno trpi i te , gda ji neszpametni bri- jacske ko’zo prere’zejo ? Ovca je krotka trpliva sztvar. Jeli szte 'ze vidili, ka ovce na pasi, csi nedovedno zgrumi ali kaksikoli rum nasztane, vsze vkup be’zijo ? Csi edna v-beg vdari, i te druge sze vsze za nyov sziinejo. Csi je ta be’zecsa vojni bak, i v-grabo, luknyo szkocsi, te druge vsze za nyim zoszkacsejo ? Ovca je bojazliva sztvar, vu be’zanyi Iszcse oszlobodjenye. Ovca tak csinf, kak to drugo csiniti vidi. Ka pa to szte 'ze vidili, ka gda ovc csreda po poti ide, escse sze ni neognejo kolam, nemarajo za pogiibel ? — Jeli szte 'ze vidili, ka csi ovco szamo nihajo, escse ni domo neve idti, kak druga sztvar ? Li blodi, drese, sztane be’zi, mečka ? Ovca je norlava, nenavucsna sztvar. 102 — Vzemmo ’ze vsza ta vn govore! Ka za lasz- noszti ma ovca? — Ovca je veszela sztvar. Ovca je krotka, trpliva sztvar itv. Navkupno: Ovca je veszela, trpliva, krotka itv. sztvar. Od ete krotke, vrsene sztvari znam jasz eden versusek, z-steroga sze navcsiti mate, ka za vnogi haszek dava eta vrla hf zna sztvar. Eto je: Vszako leto poberaj o Z-mene vszo odevko mojo, Z-stere szamim szebi tešejo Precimbno odetel sz voj o. Z-mene tkalec, szabo 'žive, Szirmak moje mleko pije, Bogatci pa moj szir jejo Grda sze szvetlo gosztujejo, Z-gnojom szi nyive gnojijo. Da nyim pšenico rodijo. Dam nyim ’zajfo ino szvecse, Goszpam rokajce, papucse, Ooszlarom brneese sztriine, Pavrom jope z-moesne vune, Dohanosom lepe zaeske, 'Zidovom tiicsne rebake, Vszem meszo za teesni gulas. — Z-stere sztvari vecs haszka mas ? (Vucsitel ete versuse od reesi do reesi razkladd, i esese druge haszke ovc napreda, kaksi szo: vogrszki 6vc precimbne bunde, drage sube, szvilni pokrovci itv.) Predh. opomenenye. Nabliizi mo bradato kozo pregledavali poglednite jo doma esi vam gder pred ocsf pride ! Tak szem vam obecsao, ka bo mo szi od koze zgovar- jali. Zgovarjajmo szi tak. Jeli szi pogledno doma kozo ? — Ne szem. — Žaka ne ? ■— Ar je nemarno. B..! vi je tudi nemate ? --Pri nasz jako nedr’zijo koz; nye naimre na bre’zni mesztaj dr’zijo, ar koza bre’zna meszta ma rada, gde tecsno mladje, krhecse veje i trnye naide jeszti i gde po grmovji gori i doli pleziti more ; ar jako rada plezi, — kak nistera deca! — Koze najbole szirmaski liidje' plodijo, ki nemorejo krav dr’zati. Ali donok, steri vasz je gda vido kozo ? Kak velka je ona? — Koza je malo nika veksa od ovce. Poglednite jo eti v-obrazki! K-kaksoj sztvari je priglikna najbole ? — Koza je najbole k-vogrszkoj ovce priglihna. Steri nye tali szo priglibni k-ovcenim ? K-ovcenim: glava, sinyek, trup, noge. Na no- gaj i ona po dva pazla ma. Steri tali szo nepri- glihni k-ovcenim ? — Nepriglihni szo nye rogovje, ar te do csasza ednako kumesz idejo, potom sze kcsaszi nazhrbt vszlocsijo. Nepriglihne szo i nye ocsi; ar szo ete doszta bisztrese, kak ovcene : ne- gleda tak vbogo, kak ovca. Nye telo je z-taksov zgrebnov vunov pokrito, kak vogrszke ovce, ali od ove je trdsa. Jeszo csrne, bele, brnaszte i piszane koze. Cseresz leta szamo ednok koti, szvojo mlado (kožlfcsa) z-vuhmenazdaja; takjezdajajocsa sztvar. Pre’ziva tildi, kak ovca i krava. Koza je pre- zivajocsa sztvar. Žive z-travov; najraj pa popovje i mladje drevja je. Mekecse. Koza je zijaszta. Na poti zija na mimo idocse liidi (kak zijaszta deca csini). Koza je vrsena, rada szkacse, i salno peja. Koza je szrdcsna. — 104 — Sztari kozel v-beg szpravi psza, gdate i nad cslo- veka ide. Koza lubi csisztocso. Nezdr’zava sze rada na neesiszti mesztaj. Koza je prijazniva sztvar, rada sze zdr’zava naimre pri esloveki. Koza je polizavna. Za toga volo doszta kvara dela pri hi’zi, vu ogradaj, ne szadovenom drevji (kak polizavna deca)! Koza je prilicsna sztvar. Dobro zna pleziti po drevji, plote, brege , pecsinaj i drugi visziki mesztaj. Nye haszek. Koza 'zrnahno mleko ma, stero na vrasztvo szlu’zi ronim prszam. Dobro je nye meszo, naimre gda je escse mlada. ’Z-nye ko’ze kordovan i szattyan szpravlajo. Z-koszminya po- krovee, kefe, mekle, malarszke ometke itv. redijo. Z-loja lepe szvecse zlevajo. ’Z-nye krvajic zgotav- lajo sztriine, z-rogov pa stile na no’ze, rasoske i razlocsno sztriigalszko napravo. (Prigliha ovce i koze!) Predh. opomenenye. Zda szvinya pride: dobro prebrodte doma, da mi ka, znate od nye praviti. 30 . §. Szvinya (Praszica.) Doszta vasz je pravilo , ka nemajo koze ; nisteri szo escse niti nepoznali. Ali to znam, ka vasz szvinjo vszaki pozna, i leliko ni taksega nega med vami, ki bi praviti mo- gao, ka nemajo, ali ka gdate nebi meli szvinye. Escse i te 105 — najveksi szirmak dr'zi cseresz zime edno dve braveti, csi taki szamo praszce. Gde szviny nekolejo, kropna je tam hrana. Szvinya da vertinyam dober zabel, steri nam hrano tecsno vcsini. Naj vidim, N..! jeli szi pazko pogledno doma szvinyo ? Csi szi jo dobro pogledno, tak bos nam z-po- moesjov etoga obrazka i povedati znao, kaksa je ona. Var- denmo ’ze to (vucsitel jo v-obrazki ka’ze i pita) ka ma eto ? — pa eto ? — itd. Nazhaj. Tali szvinye szo: glava, sinyek, trup, noge, rep. Tali nye glave: hrcsek itv. Gda szo privasz zabadali, zagviisno szte vidili i zno- tresnye tale szvinye. Pravmo te ! Znotresnyi tali szvinye szo: gut, plucsa, szrdee, 'zalodec, bleka, getra, szklezen, obiszti, me- her, i v-glavi mozgovje. Obrazka. Szviny e glava je velka, hrcsek diigi, kuszti, zobje velki, mocsni (kanzobci), ocsi male, viiha velka, po- visznyena, sinyek kratki, trdi (nevugibki), trup zadoszta dugi, noge kratke, na vszakoj nogi ma štiri pa’zle dva szpodi napre, dva vise odzaja. Zakriv, dlaka plod. Nye 'život je z-trdim koszminyem, -sinvek pa i hrbet vdilek z-esetinyem obrasen. Dlaka je razlocsna : jeszo bele, plave, 'ziite, csrne, piszane szvinye. Letadni dvakrat koti, troje, do deszetero, gdate stirinajszetero praszec, stere z-mlekom zdaja, i tak je i szvinya nadajajocsa sztvar. Szvinya vnoge dobi naraszpoje: vszakozrnye, krumpise, repo, otrobe, pomije, sziirotko, travo, 'zalod, szad z-kosztsicami vred, csonte, csrve, ktis- csare, 'žabe itv. 106 — Lasznoszti. Szvinya je necsiszta; kalisa sze v-naj- ru’znesi mlakaj, mocsvaraj. Edno malo frlikobom vampri- povedavao od nye: Praszica je etak opominala praszce szvoje : mladicski moji! szna’zni bojdte, esiszto sze dr’zte, nekalisajte sze v-blati, v-mocsvari. Ali mati je nika toga nezdr’zala. Praszci szo sze navcsili od nye, ka szo vidili, i tak szo i ’z-nyi szvinye gratale. Ki drugoga na ka dobra vesi, szam naj z-dobrov peldov ide napre. Szvinya je parovna. Parovno je i 'zmahno po’zera esese i ta najru’znesa dugovanya. Szvinya je nemarna. Po dneva le’zi, tak da sze negene. Szvinya je dvije nature. Ona ide i nad csloveka, sztrga ali preszmekne ga z-kanzobemi, gdate poje i laszne mlade szvoje. Szvinya je podkrmna. Dobra krmlenica de vszaki den z-ednim funtom tiicsnesa. Nye haszek. Szvinya li mrtvaszlu’zi liidem: da nyim na kunyo teesno meszo, szlanino, maszt krvajiee, krv, k-’zajfi potrebno masztsavo itv. Y-bre’zni velki gosztsaj jeszo i divje szvinye. Opomenenye na szkrben pregled kokosi, od stere naszkori recs bidti ma. 31 . §. Kokos. Ka szem obeesao, ka? od koj mo szi zgovarjali? — Jeli znate kak da sze zove med kurmi szamec ? — Kokot. — — 107 — Ka pa szamica? — Jarica. Ka szte vzeli na pamet, na koj gledocs sze locsi kiire od dotec szpoznani Mzni sztvari ? — Kelko nog ma pesz, macska ? — itv. Ka pa kokos ? — Z-kem je obrasen kony, krava itv. na celom 'zlvoti ? — Jeli ma peroti kony, krava itv. — ? Ka pa kokos je ma? — Kaksa sztvar je tak kokos ? — Kokos je perotnata sztvar. Imenujte i driige perotnate sztvare! •— — Perotnate sztvare sze fticsi zovejo. (Vucsitelpoka’ze edno kokos — 'živo, ali v-obrazki.—) Poglednimo ’ze, ka za tale ma kokos i kakse szo one ? — Tali: glava, sinyek, trup, rep, noge, pe¬ roti. Grlava je okrogla, mala, odzgora eden mali glavnik (greben) ma, pod lalokov dva kabronka i brado. Nosz (klim) je malo prignyen, trdi, sinyek dvigi, lepo nagnyen, ’zlvot okrogli, peroti kratke, rep kumesz sztojecsi, na vszakoj nogi ma štiri prszte, tri napre, ednoga odzaja (kokot osztrogvi). Zakriv, dlaka, plod, lasznoszti kokosi. Nye telo je z-perjem obraseno; z-perjem vu pero- taj bodoesim lecse, z-vu repi bodocsim sze ravna, drobno peje ji meszto tople odevke szlu’zi. Perje je razlocsne dlake, kakti: belo, csrno, brnaszto, ’zuto, plavo, plszano. Na ednom isztom klireti sze i zmeszne dlake perje nahaja. V-jeszen ptisztl perje (mlszi sze), meszto steroga ji novo zraszte. Jajca (belice) nesze. Csi sze eta pod nyov nihajo, na nye szi szede, szegreva je, na tri tjedne je prekltika, i drobni plscsanei prldo vo (lezejo sze) 'z-nyl. Eti nenadaja mati, ar nema vumena, nego je z-drobtinyem, psenom, psenieov itv. krmi. Ko¬ kos svon zrnya razlocsno zelenye i csrve je. Jeli szte ’ze vidili, kakda vodi kokos (kvoka, kok- vacsa) szvoje mlade, kakda je zove vkup, gda ka dobra za nye naide ? •— Kakda razdeli med nyimi to naideno ? — — 103 Kakda je zove i pod peroti vzeme, csi zgrabilvoga fticsa vara? — Kokos lubi szvoje mlade, kak mati szvoje otroke. Jeli szte gda csiili, kak britko pivcsejomaliplscsanci, gda od matere zaosztanejo ? — Kakda drcsejo okoli po koti poti ? i kak sze radivajo , gda pa naidejo mater ? — Kak sze szkrljejo pod nye peroti, kak da bi praviti steli: mati! potom mo bole pazili na szebe. Mali piscsanci jako lubijo szvojo mater. Kokot sze rad bije. Dva kokota sze netrplta nabliizi k-endrugomi. Jeli szte ’ze vidili, kak sze bijeta dva kokota ? To poglednite! Steri vasz je kokotecso bojno vido,naj mi pove, kakda sze ona godi. Kokos krakriva i kokodacse, kokot pa kuko- reka (popeva.) Redovno proti zorjam vszigdar popeva. ,,Kikiriki! dobro utr o! Vo z-posztele, deca, hitro! Til je zorja“! szpeva kokot. „0sztavi ta vszaki szvoj kot, Rano, bisztro vo na delo! Tak de ti blagoszlov melo.“ Kokos lepi haszek pri’zene za kunyo z-beli- cami, piscsancmi i szvojim tecsnim meszom. I nye perje je ne male vrednoszti. I kokos je vrla sztvar, Csi gli gdate dela kvar: 'Zmahne szo vam nye belice, I naidejo szvoje kupce, Tecsno je i nye meszo, Csi nyemi nefali szo — 109 — Tecsna mladi piscsetina, Mehka, topla nye blazina. Opomene sze deca, naj domd, dobro prebrodi gosz ; ar de od nye naszkori recs csinyena. 32 . §. G d s z k a. Vu kom je priglihna goszka (gosz) k-kokosi ? — Gosz je yu tom priglihna k-kokosi, ka je i ta, kak kokos, z-per- jem obrasena, obe peroti mata i dve noge. Jeli sze tak more i gosz med fticse racsunati ? — Jeli szte 'ze szkuszili to, ka csi kokos vu vodo szpadne, zaleje sze ? — Ka sti- mate, zaka sze zaleje ? — Ka pa csi gosz vu vodo vr’zemo, jeli sze tildi zaleje ? — Zaka ne ? — Ar plavati zna. Ka pa i reca zna plavati?— — Takse ftice, stere pla¬ vati znajo, plavajdcse ftice zovejo. (Divje goszke na polaj, okoli vod). Nele’zecsa gosz sze goszak zove. (Vucs. goszko v-obrazki, gde je mogocse, ’zivo poka- zavsi, pita). Ka je eto za tal goszi ? — Ka pa eto ? itv. Tali i obrazka. Zda ’ze preglednimo po redi, ka vsze za tale ma gosz i kaksi szo oni ? Nye tali szo: glava, sinyek,trup,peroti,rep, noge. Glava je okrogla, kltin sur ki, luknye nosza szo naszredi kluna, za ocsmi szo vuha, sinyek je diigi, szloki, trup kuszti, piita bucsnata, rep kra¬ tek. Peroti szo duge i kumesz repa nakrilz djane, noge kratke, ’zute, štiri prszte majocse, steri trije predsnyi szo z-plavajoesovmrenov (plavnicov) vkiip- szklenyeni. Zakriv, dlaka itv. Goszi 'život je z-gosztim, tiies- nim perjem obraseni, stero je navekse belo ; ali jeszo i pi- szane goszke. Je travo, zrnye i drobiš kuny. Liibi naimre vodo. Goszka v-strtom tjedni le'ze vo mlade. 110 — Gosz zna szikati. Gosz zna gagati. Gosz jako zna grizti. Gosz z-perotami vdariti zna. Gosz pre- biidno zna szpati. Neve hitro idti; neve dalecs le¬ teti. (Dvije goszi jako znajo leteti.) Jeli, ka radi mate mehke tople posztele ? — Ka da v-nye meovje ? Jeli radi jete goszetino ? — Ysze to nam gosz dava (krmlenye goszi z-zaszipavanyem). Ka nam dava perje na plszanye ? (Prvle szo szamo z-goszecsimi perami piszali, zda ’ze i ocelna niicajo). Gosz je hasznovita hi’zna sztvar. Divja po vodaj plavam, Krotka pri domi gagam, Davam za prednyese kimye Teesno maszt meszo pecsenye, Perje tak na piszanye, Kak szladko pocsivanye. Nabliizi szi od reče gucsati mamo. Csinte i tii, ka je na nye szpoznanje potrebno. 33 . §. K e c a. (Vucsitel reeo v-obrazki, ali ’zivo pokazati i po ob¬ hodi vise naszlediivanom ete nazhaj vopotegnoti ma.) Reca med perotnate hi’zne sztvari szlisi. Reca med plavajocse ftice szlisi. Nye tali szo: glava, sinyek, trup, rep, peroti noge. Glava je okrogla, klim siirki, topi, na kraje drobno=zobnati, luknye nosza na sztebli kluna, na sztebb glave luknye vuh, trup kratek, kuszti, na- pre bucsnati, pilta velka, rep kratek, peroti kratke, noge celo odzaja na trupi (da sze med plavanyem vsze le’ze pomaga ’z-nyimi) i ’zute. Ma štiri prszte — 111 — na nogaj, tri napre, ednoga maloga odzaja: ti prednji trije sze z-plavnicov vkiipszklenyeni. Od goszi je mensa. 'Život je z-gosztim, tiicsnim per¬ jem pokriti, stero je razlocsne dlake : ali celo belo, ali z-be- limi piknyami i csrnimi krpami zmešano. Pri dobroj krmi do sesztdeszet nesze letadni. Navekse kokos le’ze vo nye belice, szama retkogda. Male reče ’ze na tretji den znajo plavati. (Grda te male reče vu vodi plavajo, nyikokvacsa okoli mlake hodi: zvala bi je, ali one je niti neposzlunejo.) Te male rade majo na drobno zoszekano i z-otrobmi, kiszilakom ali zrnyem zmešano salato. Odrasene pojejo vsze, ka po’zreti morejo: travo, korenye, kroplive, zrnye, szad, meszo, csrve, ’zabe, roscse, ribe, kamence itv. Reca je parovna. Nedopunyena je vu jeli, pili, ’zlabranyi, tak da csi odszkocsiti more z-domi, i vu kaksi mocsvar sze zadube, celi den rova v-kalisi za jesztvinov. Reca za szvoje jajce malo mara. Ta je piiszti na poti tak, kak vu vodi. Reca zna sakcati. Zna dobro plavati: ali na drobni zna idti i hudo leteti. Szlulzi z-’zmahnimi belicami i tecsnim meszom, per¬ jem ; ograde ocsiszti od csrvov i pu’zov. Mensa szem od goszi bar, Donok dobra hfzna sztvar: Kak lepo dušijo kunye, Gda cvrejo moje pecsenye, Csi sze taki sztepszti znam, Gda vu mocsvari brbram! Prigliha goszi i reče! (Obhod pod 24-om §-i) Predh. op6uienenye, ka de nabliizi od pure gucs. ’Ze szmo szi zgucsavali od kokosi, goszke, reče. Odo- miszlite sze i na puro. Stero eti hf zni perotnati je naj- vekse? — Z-hi’zni perotnati najveksa je pura. Po- glednite jo eti v obrazki. Imenujmo ’ze nye tale, obrazko, zakriv ity. Nye tali szo: glava, sinvek, trup, napre z-vel- kov ptitov, rep, peroti, noge. Glavo i sinyek ji mo- žolna gola ko’za pokriva, na stere konci diigi zrasz cavoni doli. Eta gobava ko’za je gdate ’ziita, gdate modra, trup je diigi, kuszti, rep diigi, steroga puran gdate na okroglo vorazpresztre, peroti szo male, noge diige, na steri štiri prszte ma, tri napre, ednoga odzaja. Perje je navekse piszano, to kuszto modro- zeleno i lescsecse. Na belicaj eden meszec szedi. Mlade pure je 'zmetno goriszkrmiti, ar nyim mokro i mrzlo vre¬ men hitro naskodi. Piscsance z-kiszilakom i kasov krmijo; esi goriodrasztejo, navekse z-zrnyem 'žive j o. Jejo mišice, muhe, kamcseee, gla’zojno itv. Pura szkrbno csuva szvoje mlade proti zgrab- livim fticsom. Edno lepo frliko vam mam od toga praviti: Edna pura je etak vcsila szvoje mlade: csi bom kvo- kala, poidte, ar jeszti dobite ; csi bom pa jocsics gecsala, szkrite sze, ar vasz pogiibel dohaja. Ednok je je vopelala na pašo, i kak szo sze vrsenics zmenyali, kcsaszi je mati edno krpo varala na nebi: jokala, gecsala je, i vu travo je 113 — potfsznola glavo. Mladi szo be’zali i vu travo szo sze szkrili. Li dve szta nepodali na recs matere. Etivi szta sztanoli i szmejali szta sze z-ti driigi. Ta esrna krpa je jasztrb bio, doli je vdr’o, i obe je med skramble sztiszno i taneszao. Mati je jocsics gledala za nyima i etak je erkla: Tak trbe! to szta dobili Csi szta mi protihodili! Pura je csemerna sztvar, escse i te sze razcsemeri, csi sze sto zgledne na nyo. Ka pa, csi jo deca escse z-tem cse- meri: „jaj da grade noge mas!“ te celi den hrabucsi, hur- huriva, csemeri sze. Pura je cacavna. Puran glavo nazhrbt potegne, obraz sze nyemi zvu’zge, peroti dotel razpresztre i v-zemlo opre, rep na okroglo razsiiri, i tak segavo szemta bodi. — (kak cacavna deca!) Puro li za nye 'zmahnoga mesza volo dr’zijo. Luta pura hrabuesim, Li z-tecsnim meszom szlu’zim I dobre peneze dam; Druge vrednoszti nemam. Najnabliizi mo z-gol6bom meli delo. 35 . §. Golob. Goloba vasz vemda vszaki pozna. Vem je on decinaj- dragsi ftics. Zaka je tak dragi ? — Golobje deci zato dragi, ar je jako lepi i krotek. Jeli jeszo i dviji go¬ lobje? — Gde sze zdr’zavajo divji golobje? — Zdr’za- vajo sze v-loge i na polaj. Ka pa, hfzne golobe gde dr’zijo liidje ? — HPzne golobe dr’zijo liidje v-go- lobnyeki i na hrambaj, Jeli sze hfzni golobje li pri domi zdr’zavajo ? — Hiznigolobje sze nezdrzavajo szamo pri domi, nego i na pola volecsejo, ’zivis szi iszkat. Z-kem 'zivejo?— Golobje’zivejo z-pse- nicov, gyecsmenom, kukoricov, proszom, bajdi- nov, konopnim szemenom : najraj jejo csiszto pse- Nagy L. Vszerk. (Vend.) 3 — 114 n £ c s u o zrnye. K-steroj hi’znoj sztvari je najpriglinesi go¬ lob ? Golob je najpriglinesi k-kiireti, ali dobro mensi je od nye ga (v-obrazki ali ’z£v sze more pokazati.) Nyega tali szo: glava, sjnyek, trup, rep, perdti, noge. Glava je okrogla i z-perjem obrasena, kliin tenki, kratek, mehki, kumesz nyega nosz na dve luknyi na dva kraja ocsi, sinyek jako vugibki, trup dugi, peroti duge, ospicsene, rep kratek, i surki, noge kratke, tenke, ’zute. Ma štiri prszte, tri na- pre, edoga odza;a. Perje, dlaka, plod. Perje je jako lepo i vnoge dlake (Vuesit. pita: kakse golobe szo vidili deca?): lepo perje ma naimre okoli sinyeka sterojetaksega slata, kak szvila. Golobje letadni seszt-szedemkrat neszejo, i ravno telkokrat i le’zejo, ali vszigdar li podva. Dokecs golobica na belicaj szedi, nye par jeszti hodi iszkat, gdate i szam szedi na belicaj. Gda sze golo- bicske vozle’zejo, mati i nye par nyim zandrugim noszita psenicsno zrnye, zmecsita je vu kluni i z- kluna krmita ’z-nyim mlade. Jeli, ka dobre roditele majo ti mali golobicske ? — Jeli szte ’ze vidili, ka delajo golobje v-golobnyeki i okoli nyega ? — Te eden gnezdo redi, te drugi pa krmi mlade, ti edni sze liibeznfjo z-edendrugim, ti drugi sze pa setajo okoli golobnyeka i turbekajo. Radoszt je nye gledati vu ny£ malom tivaristvi! Lasznoszti. Golob je navucsen: tak da szo ga zdavnya i na nosenye lisztov navcsili i niicali. Golob je ltibezniv k-mladam szvojim: z-vrelim nagibom je varje, krmi i szegreva. Golob lubi szvoj par. Tu’zen i nepokojecsi je, csi ga zgubi. — 115 Golob je rad v-tivaristvi. Li tam sze rad zdr’zava, gde ji je doszta vkup. Golob je nedu’zen. Nikoga nezbantuje, negrize, neskrable, z-perotami nebije. Golob je bojazllv. Vszake sztvari i najmensega ruma sze sztrasi; li szamo k-esloveki ma viipazen. Golob je prijazniven. Nyegov mili pogled, lepa hodba, i sinyeka gibko gi- banye ga jako vugodnoga vcsini. Golob je csiszti. Csi najmenso nesznago vzeme na szebi na pamet, k-vodi ide i teesasz sze muva, dokecs sze celo neocsiszti (pelda opomenka za deco !) Golob zna mu viti, szmejati sze, turbekati i bisztro leteti. Nyega haszek. Golobe zato plodijo, ar celo leto doszta tecsnoga me- sza davajo na kiinyo, i maloga sztroska szo. Jeli szte gda csiili to prilicsno recs, ka golob neleti pecseni csloveki v-zobe ? To telko vcsini, ka sze k-dobromi neda pridti brezi dela i truda. Praviti mam edno malo frliko od zahvalnoga goloba : Eden lovnik je na ednoga goloba podr’zao pukso, da bi ga sztrelo. Varala je to edna mala veselica, na obraz je szela lovniki i piknola gaje, puksa je pa na kraj sztrelila i golob je vuisao. Gda bi vesela domo letela, veter jo je vu vodo vrgao. Na pamet vzevsi to golob, edno betvo szlame je podr’zao vu vodo, vesela szi je na nyo szela, i veter jo 8 * — 116 — je z-nyov vognao na breg, odked je domo letela. Golob je- zahvalen bio: dobrotivnoszt je z-dobrotivnosztjov povrno.. 36 . §. Pregled i niko zlocsenye hfzni sztvarl, pčleg nyi szpo- znani glavni znamenj? i lasznoszt. Imenujte štiri noge majocse hfzne sztvare! — Štiri noge majocse hfzne sztvare szo: pesz, macska. krava, ovca, koza, kony, oszel, szvinya. Stere hfzne sztvare majo na nogaj po edom pa’zli?— Po ednom pa’zli ma kony i oszel. Ka pa po dva pa’zla? — Po dva pa’zla ma krava, ovca i koza. Stera hfzna sztvar ma na vszakoj nogi po štiri pa’zle ? — Na vszakoj nogi po štiri pa’zle ma szvinya, z-steritiva prednyiva szta veksiva,. tiva zadnyiva mensiva. Stera hfzna sztvar zlehka szkliicsi i vtegne pa’zle ?— Pa’zle zlehka szklhcsi i vtegne macska. Stere hfzne sztvare majo roge? — Roge ma krava, ovca i koza. Stere hi’zne sztvare sze zvvejo poprek ro’zena marha (’zivma) ? — Ro’zeno marhse sze zove- krava, gyiinec, bik, vivol. Dajte napre pre’zivajocse hi’zne sztvare ! P r e ’ z i v a j 6 c s e hi’ zne sztvare szo : krava , gyu- nec, ovca, koza, vivol. Dajte napre nadajajocse hfzne sztvare? — Nadajajocse hfzne sztvare szo: pesz, macska, krava, ovca, koza, kony, oszel, szvinya. Stero szo zgrablive hfzne sztvare? — Zgrablive hfzne sztvare szo: pesz i macska. Stero szo meszne hfzne stvare ? — Meszne hfzne sztvare szo : pesz i macska. Stero szo z-tra- vov 'zivocse hfzn e sztvare ?— Z-travov 'zivocse hfzne sztvare szo: krava, kony, oszel, ovca, koza, szvinya. Ime¬ nujte perotnate hi’zne sztvare? •— Perotnate hizne sztvare szo: kokos, gosz, reca, pura, golob. Stere hf zni sztvari szo plavaj ocse ? — Plavajocse hfzne sztvare szo: gosz i reca. Stere hfzne sztvare sze 'zivazen zovejO ? — ’Zivazen sze zovejo pernate hi’zne sztvare. Stere hfzne sztvare kotijo 'žive mlade? — ’Zive mlade kotijo nada¬ jajocse hfzne sztvare', kakti: pesz, macska itv. Stere hfzne sztvare le’zejo z-belic mlade? — Z-belic le’zejo mlade — 117 — ■pernate hfzne sztvare, kakti: kokos, gosz itv. Stere M’zne sztvare szo z-koszminyem, stere z-perjem obrasene ? — Z-koszminyem obrasene szo : pesz, maeska itv. z-per¬ jem pa kokos, gosz itv. Stere hfzni sztvariszo navucsne? — Navucsne hfzne sztvare szo: pesz, maeska, kony, golob. (Vucsit. i vecs etaksi pitany polo’zi pred deco na lasznoszti sztvari gledocs, kakti: stere hfzne sztvare lu- bijo esisztoeso, stere ne ? stere szo verne ? —• krotke ? — zahvalne ? — parovne ? itv.) Poprek ka za haszek davajo hfzne sztvare ? — Hfzne sztvare vnogi haszek davajo, naimre pa: od nyi mamo zi’vis i obleesalo, pomoes pri deli, obrambo i radoszt pri dorni itv. Komi mamo zahvaliti hfzne sztvare? — Hfzne hasznovite sztvare Bogi mamo hvaliti, ar nam je je on dao. Ka za dufznoszti mamo na hfzne sztvare gledocs — Na hfzne sztvare gledocs szo dulznoszti nase te: 1.) daszi naj ’z-nyimi lepo denemo. 2.) da nyim brezi potrebi bolezni neszpravlamo. 3.) da sze za nye szkrbimo. 4‘) pri- licsno sztalisese i zadoszta krme nyim pripravimo, i 5.) da ji vise mocsi z-bremenom nete’zimo. 37. §. Hfzne skodlive sztvare. Jeli poznate podgani, miši, miihe, pavuke, mravle, kebre, sztenice, buhe itv. (Pokazati sze morejo v-obrazki, ali 'žive) ? Jeli sze zdr’zavajo etakse sztvare pri hi’zaj ? — Te sztvare sze poprek hi’zna mlaina zovejo. Jeli radi vidijo liidje ete sztvare pri hfzaj ? — Zaka ne? Zato, ar szo one uepriliesne i skodlive sztvare, steri neplodijo, nego je pre- pravlajo. Podgan, mis. Ka vsze za kvare delajo pri hrami podgani i miši ? — Z-osztrimi zobmi szvojimi szpreluknyajo sztene hramb, v-kamraj, kletaj prejejo 'zakle, na otrobe szemelejo zrnye , zgrizejo 'zivis , krmo , pokrive , lagve, nasziparnice, i ka morejo, taznoszijo. Z-kem je prepravlajo? — Z-csemerom; najgviisne je maeske prepravijo. (Paszti szo tiidi edna priliesna sker, aia nyi opusztsavanye). Muha. Ka za nepriliko dela muha? — Csi hrano- na szto denejo,, najprva je muha, stera pride i noge v-nyb namacse, potom jo okoli po szkledi ceca, naszlednye sze v-nyo notrivr’ze i v-nye veszne, ino jo tak na mrzlo szpravi. Muha neda pocsinka esloveki, lazi nyemi po obrazi, noszi, vuhaj, i csi jo z-ednoga meszta od’zene, na drugo szede; oru’zni gledala, obloke, sztene i celo opravo hfz. Edno malo frliko bom pripovedavao od muhe i vesele. Muha je etak erkla k-veseli: pove mi, mala veselica,, odked zhaja, ka mene vszigdar preganyajo? csi sze li ed- noga drobtincseca kruha teknem, v-pogiibeli sze vrtim; ti pa szlobodno szedas z-cveta na cvet i nisese te nezban- tuje esese te i branijo. Da bi i jasz z-’zalcom znala zado- mesztiti protivnikom mojim, more bidti bi i meni mir dali. — Blodiš, nebo’ze muha, odgovori vesela, jasz po rnojoj paseslivoszti haszek ’zenem liidem, zato me nesalijo , zato me branijo, ti pa ne li ka nika nehasznis, nego i nepriliko delaš liidem, zato te preganyajo. (Prigliha knemarnim i nepriliesnim liidem). Z-kem sze prepravlajo miihe? — Miihe sze pre- pravlajo z-miihecsim esemerom, i z-miihecsnicov, itv. Prepravlati je pomagajo pavuci, lasztvice, szinice, szlavicski. drugi ftiesi. (Pripovedavati sze more od zandereesega de¬ teta, stero sze po kostavanyi szladkoga miihecsega ese- mera v-’zitka pogiibel zna sziinoti). (Vkiipvzetje vszega znamenitoga od miihe , pavuka,. mravle itv.) Pavu k. Li zda szte pravili, ka pavuk pomaga pre¬ pravlati miihe; on je tak hasznovita hi’zna sztvaricsica: ali jeli ga zato radi trpimo pri hrami? — Pavuka ne¬ radi trpimo pri hrami; ar po szvojoj pavucsini riVzni hi’ze i nyi opravo. Neradi ga trpimo i zato , ar sze nam mrzi od nyega. Goszto dolizmetanye pavucsine i esisztoesa ga pre’zene z-hramov. Szlusajte edno pripoveszt od pavuka! K-ednomi nevolnomi robi szo nepiisztili notri ni rod¬ bine, ni prijatela: den i nocs je szam jedmi bio v-temnici. Ednok je na pamet vzeo ednoga pavuka, ka je v-koti pa- vucsino tkao. Razveszelo sze je rob, ka ’ze nebi szam bio 119 — vu temnici, cseszto nyemi je neszao vu pavucsino muho, • tak gaje okroto, daje na nyegovglasz vszakihip k-nyem prisao. Z-tem sze je razveszeljavao neboče lob vu navole- noj temnici szvojoj: ali temmcsar to na pamet vzevsi, bnjo je pavuka. Temnicsar je nemiloga szrdca cslovek mogao bidti, kaje nevolnoga roba odete edne radoszti szpravo. Mr avla. Zaka szmo mravli protivni? — Mravli szmo zato protivni, argde one notrivderejo, cele csrede ji oble¬ čejo kruh, meszo, szladki szad, cuker, med i drugi čivis, i z-vonyiiov napunijo hrambo. Petrzal i dohanov pepel nyim je proti. Keber. Eta mlaina dosztakrat celo kiinyo obleče, odked i po hi’zaj talazi. Najbole cseresz nocsi napre sam- rfjo (kakti i szmrcski z-szvojim protivnim sztriiganyem). Taksega csasza sze najleče szpomorijo. (Pogiibelno nyim je naimre ’zivo szrebro, z-masztsavov zmešano i vucsrep — nyicskaj po hrambaj razdevano. Ali paziti sze more, da macska, pesz itv. neje ’z-nyega! Sztenice, buhe itv. szo ru’zne sztvare, stere sze z-csloveka krvjov hranijo, i hramba sztrasno szmrdi od nyi, gde sze ednok naplodijo. Liidem szo na grivi beteg. Prepravijo sze po hramb inyi oprav nepresztanoj csisztocsi naimre po 'zveplenom cvetji, csi sze vu krop vrče i z- nyim hrambe obelijo i oprave poparijo. 38 . §. Cslovek, dr’zina, rodbina, oomacsi nasztaji. Vu solo szamo deca hodi. (Szam vucsitel je odraseni cslovek). Ka pa doma pri vasem domi, jeli je i tam szama deca? — Pri domi roditelov je ne szama deca, nego jeszo tam i odraseni liidje. Csi szo taki otroci mali, jeli szo donok i oni liidje ? Odraseni ludje szo zaprva tudi otroci bili, i zcsaszoma szo gori odraszli. Tak szte liidje i vi, cslovek szem i jasz. Jasz mam glavo, eto je moja glava (Vucs. na szvojo glavo kače). Kačte i vi na vase glave. Jasz mam sinyek (Vucs. na nyega kazavsi), eto je moj si- nyek. Kačte i vi na vas sinyek. Jasz mam roke. Eto szo. Kačte i vi vase roke. Jasz mam noge. Eto szo. Kačte i vi — 120 — na vase noge. Ka je zvon eti kotrlg (Vucs. na szebi na szvoj 'život kazavsi), to sze 'život zove. Ka’zte i vi na szebi na 'život. Vszi oni tali, stere szmo dotee imeniivali, sze zovejo ; telo. Zda pravte po redi: stero szo glavni tali cslo- vecsega tela? Glavni tali eslovecsega tela szo: glava, sinyek, 'život, roke, noge. Grde je glava? — sinyek? — roke? noge? — 'život? — Pravte zandrugim! glava je na sinyeki, sinyek je na 'zlvoti, med gla- vov i 'životom, na zgoranyem tali 'života szo roke, szpodi noge, 'život je med sinyekom, rokami i nogami. Obrnte glave vase na deszno, — na levo — gori — doli, klumte 'z-nyimi, giblite je gde na deszno, gde na levo! ka vsze tak znate, ošiniti z-glavami vašimi ? Glave nase obrnoti znamo na deszno, na levo, znamo je gori, doli vugnoti, znamo 'z-nyimi klu- mati, gibati je znamo na deszno na levo. Prednju tal glave obraz zovemo (Vucs. ka’ze szvojega.) Ka’zte ga i vi. Nyega zadnja tal sze za- tanek zove — eto je ! kazte ga ! — zgornyi tal sze temen imenuje, na dva kraja szo szklepi i lica (Vucs. je ka'ze i kazati da). Tali obraza szo (Vucs. je nesztanoma ka’ze i kazati da) cselo, ocsl, nosz, dve lici, vuszta i laloke. Gde je cselo ? — ocsi ? — itv. (z-pomocsjov eti recsi: zgora, szpodi, z-deszne, z-leve.) Tali ocsi szo: ozmice, grabica, mignice, globke, belo, lecse, szun. Tali nosza: nosza luknye, mrene, csonte, dva szkradnyeka i hrbet. Tali vtiszt szo: lampe (csobe), zgornya i — 121 — szpodnya lampa, zobje, votloszt, neba, cseluszti, jezik. Zobje szo: osztri (prednyi), siirki (zadnji) kotni i ocsni; poprek: zgornyi, szpodnyi. Tali vuli: mrene (vonesnyi tali), liiknye, naj- znotra boben. (Vucs. nika kumesz podr’zavsi.) Esze gledajte! Jeli vidite eto ? Jeli vidite szvetloszt? Jeli vidite tenyo kaksega dugovanya? Jeli vidite obrazko kaksega dugovanya ? Jeli vidite licojno ? dalecsino ? Z-kem vidite vsza ta ? — — Zaprite ocsi! Odprite je! Obrnte je na deszno, tak da vam glave negenyene osztanejo ! Obrnte je na levo pa tak ! Ka tak morete z-ocsmi ošiniti? Z-ocsmi moremo viditi dugov4nya, szvetloszt, tenyo, obrazko, licojno, dalecsino; ocsi moremo za¬ preti, odpreti, na deszno, na levo obrnoti itv. Vucsit. sze vu szkusenyi dece viipavsi kak nazhaj ete govore da vopotegnoti. Ocsam škodi, csi je z-diigim osztrim gleda¬ njem szlabimo, csi pri temnom poszveti cstemo, ; csi z-szvetloszti na krnico, z-kmice na szvetloszt naglo idemo, csi v-szunce i plamen gledamo: škodi nyim din, prah, neszen. Hasznovito nyim je, csi je zatitra i gdate cseresz dneva z-csisztov vodov voze- peremo, i z-csisztimi szlinami ali csisztimlojom na- vecsar nateremo. K-csemi je nosz ? ksosz na pridiihavanye, odahavanj r e i glave ocsisztsavanye szluzi. Viiszta nucamo na jelo, pilo, odiihavanye; I jezik i cseluszti na kostavanye (szladkoga, kiszi- loga, szulmoga itv), zobe na gri’zenye, jezik, zobe 122 — i vuszta navkiip na guesanye. Vuszta znamo od¬ preti i zapreti (nedosztojnoszt re’zenya i zijanya!), na nye sze nam žeja. Vuszta sze cseszto vozeprati i od vonvue varvati morejo. Vuha szo na szlusanye dana. Ona sze proti skodlivomi vetri, velkomi glaszi i mrazi z-csisztim pamukom zateknyena dr’zati morejo, na steroga sze y-nyi bolezni edna kaplica drevenoga olia ali lastika piisztiti more. Opotenye. Od vuh, r6k, n6g, i nyl haszka je vu I. tekaj! bila recs; tam dana sze eti nakratei podriigacsiti morejo. Pet c s u t e n y. Z-ocsmi vidimo, z-vuhami csujemo, z-noszom pridtihavamo, z-vusztami kosta- vamo, z-rokami slatamo. (Vszaki tal tela ma csii- tenye. oslata.) Ocsi, vuha, nosz, vuszta, roke sze skeri csiitenya, poprek pet estiteny zovejo. Vszaki nekrivi eslovek ma eti pet csiiteny. Brezi obcsii- tenya szo nojetje i vlaszke. Tali sinyeka szo: zatanek, dve sztraniijaboko. Z-sinyekom je vkiipszklenyen 'život. Etoga tali szo: odzgora napre prszi, odzaja hrbet, na dva kraja rebra; odszpodi napre csrvo, odzaja ledevje, na dva kraja kucsti, vise te na dva kraja dnicske. Tali rok szo: plecsa, rame, miške, laktovje, glavieske; tak rame, kak glavieske majo szlokonye (ali szklepi). Glavicsk tali szo: prgiscse i prszti (szklticseni peszniee). Imena prsztov szo: palec, ka- zacs, szrednyi, zlati (prsztanni), mali. Eti tali szo: gle’znyovje, csonklovje i nojetje. (Kelko gle’znov, kelko csonklov na vszakom ?) Ka znamo csiniti z-rokami? vidi I. tekaj.) — 123 — Tali nog szo: bedre, golniee, litke, kolena, gle’znovje oglavi, pete, poplatje, prszti, i na te no- jetje, gle 'znovje i csonklovje. Haszek nog, vidi vu I. tekaji. Jeli szte gda vidili meszara kravo dreti ? Ka vzeme on teda doli z-celoga tela krave? — Z-kem je tak oblecseno celo telo krave ? Telo csloveka je tildi z-ko’zov oblecseno. Li poglednite jo na vasi rokaj! — Szamo ka je csloveka ko’za doszta tensa, taksa, kak mrena; li teknite sze gde- koli. Jeli szte obcsutili, ka szte sze je teknoli ? Pod ko'zov povszed jeszo tenke skeri csiite- nya (’zilice); z-etimi obcsutimo na steromgodi tali tela prite’z, vdarec, szmik, mraz, vrocsino itv. Gledajte na vase roke! Jeli vidite na ko'zi drobne ja¬ mice? — Na te sze cedi vo znoj. (Kd’ze csisztocsa za volo zdravja!) Vkiipvzetje po pitanjaj. Csloveka telo je z-ko’zov oblecseno. Ko’za meszto zakriva szlu’zi teli csloveka. Pod ko’zov szo razsurjene skeri csu- tenya. Na ko’zi szo drobne jamice, na stere sze znoj vocedi. Oslatajte rame vasi rok! — litke vasi nog. Na obema mesztoma nika mehkoga vzemete na pamet; to je meszo. Oslatajte vase glave ! jeli, ka tam nika trdoga obcsiitite ? To je csonta. Gledajte na vašo roko poleg plecsa ! Jeli vidite tam male modre Vilice ? Vu te krv tecse. Ka vsze tak jeszte podkoVov? — Pod kozov jeszte meszo, csonte i krv. (Temen, hrbet, rebra, rama, golnica, zobje.) Gda szmo od szvinye gucsali, napre szte dali i zno- tresnye tale ete sztvari. Dajte je i eti napre! Vu csloveki tildi jeszo vu votli 'života vszi eti tali; kakti: vu zgoranyoj votli je szapen gut, plucsa, szrdce; vu szpodnyoj 'zalodec, bleka, getra: obiszti, szklezen, 'zncs, meher. Plucsa szliTzijo na — 124 — oduhavanye, szrdce na tekaj krvi, 'zalodec bleka itv. na kuhanje jela i pila, i na csisztsenye krvi. Potrebocse tela. (Yucs. po kratkom razklada- nyi ete govore potegne vo.) Da cslovek 'živeti i raszti more, potrebno nyemi je jeszti i piti (ali mer- tiicslivo!) Da sze cslovek nezaszapi, potrebuje (csiszti ne pokvarjeni) zrak. Da sze cslovek proti mrazi braniti more, potrebuje (primerno, ne pre- stimano i cacavno) odevko. Da sze cslovek proti de’zd'zi, sznegi, mrazi varvati more, potrebna nyemi je poštena, (ne precimbna) hramba. Da szi trudno telo pocsinoti more, potreben nyemi je (ne vnogi i dugi) szen i pocsinek. Da telo csrsztvo i krepko bode, potrebuje fh'szanye vu razumnom, (ne zale- tenom i vise moesi opravlanom) deli. Duša (po kratkom razkladanyi vopotegnyeni govorje.) Cslovek ne szamo telo, nego i dušo ma. Duša je nevidna; po nye vidi oko, — po nye csuje vtiho, po nye obcsuti telo. Po duši sze znamo szpo- menoti z-ti preidocsi; po nye znamo miszliti; po nye obcsutimo radoszt i bolezen; po nye 'zelemo i scsemo dobro i hudo; po nye odiirjavamo to zelo, ru'zno i pogiibelno. Telo merje i prah posztane, duša je nemrtelna i neraztalana. Dr'zina, domanyi. N ..! Jeli timasocso? —Ka pa ti B .. ? — Ka pa mater ? — deda ? — Koga zovemo deda? — Koga sztaro mater? itv. Vkupvzetje. Pridomijeszte ocsa,jesztemati; ocsa i mati sze roditela zoveta. Koditela ocse i ma¬ tere sze ded i sztara mati zoveta. — Pri do mi je- szo otroci. Otroci szo ali pojbicske, ali deklicske; te .szo szi bratovje i szesztre. — 125 Ocsa, mati i deca (dedi i sztare matere) sze navkiip domanyi (szvoja krv) zovejo, nyi kotrige pa (blfzisa ’zlahta) rod, rodbina. Otroci, steri ocse ali matere nemaj o, szo sziro- tice. Ocsa brezi 'žene, je vdovec; mati brezi mo’za, vdovica. Pri domi jeszte i szliPzecska dr'zina, kakti: dojka, hlapci (kocsis, bereš, govedar), hlapice itv. Ocsa priszkrbi kruh i peneze, dela pri domi i zvona doma; doszta sze trudi za volo 'zivisai oprave hi’ze szvoje. Mati z-vekse sztrani pri domi dela, kuha, pe- cse, csiszti, pere, siva, deco varje, rone otavla itv. Dr’zina pomaga roditelom, vrti sze okoli marhe i dokoncsava vsze potrebne opravice vu dvori i na poli, za stero ’zivis, najem i sztalis vdabla od verta i vertinye. Roditelje szo najveksi dobrocsinitelje dece po Bogi. Oni deco z-razumom vodijo. Oni deco vu vszem szrecsno i bla/zeno vcsiniti setujejo. Oni deci doszta lepe radoszti szpravlajo. Zato je i deca dii’zna rodi- tele z-lubeznov, zahvalnosztjov, pokornosztjov i le¬ pim oponasanyem razveszeljavati, i za nye sze z-szrdca moliti. N..! kakda sze moliš ti za tvoje ro- ditele ? — Molte vszi molitev za roditele! Bog blagoszlovi takso deco, stera sze za ro¬ ditele rada moli. Ocso mater vszigdar postuj I tak bo’zi mir orokuj. Bratovje i szesztre sze med szebom z-szrdca lfibiti morejo. Oni li tak szpravijo radoszt szvojim — 126 — roditelom, csi sze med szebom lubijo. Roditelje szo li tak bla’zeni, esi otroci vu miri, prebivajo med szebom. Vjedlnanye bratov i szeszter je lepa ko¬ rona vu venci rodbine. ,,Vidi, kak vugodno i kak naszladno je, csi bratje v-jedinsztvi prebivajo med szebom!“ ’Zolt. 138, 1. Dr’zina je pri hi’zi potrebna; ona je na po- mocs roditelom, i doszta sze trudi i okoli dece, ino tak vršiti pomaga versztvo. Tak je vredna ona, da szi roditelje i deca lepo denejo z-nyov. Dr’zineje ne szlobodno ospotavati, ogrizavati, biti. I dr’zincse je cslovek; denmo szi tak po cslovecsem ’z-nyim, da nam z-radosztjov szlu’zi. Tak szi deni z-dr’zinesetom, Kak szi djati mas z-cslovekom. — 127 — STRTI TEKAJ. Vesz, veszcsanje, voski 'zitek. 39 . §. Vesz, poszebni i obcsinszki hrami, plač, ceszta. N..! sto sztoji za hrbtom vase lii’ze? — Ka pa za vasov hi’zov? — Te szo vam szoszedje. —- Sto sztoji napre pred vasov hi’zov? — Pri vasem dvori? — Vam zocsi? — Te szo vam tildi szoszedje. Okoli hi’ze sztojecsi liidje sze szoszedje zovejo. — Szoszedje v-lepom miri morejo bidti z-endrugim. Szoszedom trplivim trbe bidti k-endriigomi. N..! gde ti sztojis, jeli tam jeszte doszta hi’z v-ed- aom redi? — Ka pa gde ti, B..? — B..! jeli szo hize tildi v-redi? — Jeli med redmi hi’z jeszo ceszte? — Redi hi’z z-cesztami navkiipe vesznice zovejo. Csi szo vesz- *iice male, veszi, csi szo velike varasa ime do¬ bijo. Jeli je naša vesznica vesz, ali varaš? — Kaje nasoj y eszi ime? — N..! Jeli hi’za vašega szoszeda prazna sztoji, ali pre¬ bivajo v-nje? —■ Jeli szamo eden cslovek, ali cela dr’zina prebiva v-nye? — Jeli jeszo v-nasoj veszi takse hize, v- steri vecs dr’zine prebiva? — Jeli vu veszi bodocsoj vsza- koj hi’zi prebiva drzina? — Vu ednoj veszi sztojecsa y sza dr’zina navkiip sze obcsina zove. Obcsinszki hrami. Eta sola, vu stero vi hodite, .je v-nasoj veszi. Ka stimate, jeli je ta sola ednoj dr’zini zi¬ dana? — Jeli szme z-ve'szi vszako dete esze na vcsenye Hoditi? — Eto solo szo za vszo vu veszi bodocso deco zi¬ dali, da bi sze eti vkup vcsila. Sola je obcsinszka hramba nam vszem szlobodna. — 128 — Ka stimate, jeli je cerkev szamo za edno dr’zino, ali za celo vesz zidana? — Jeli je tak cerkev poszebna ali ob- csinszka hramba? — Zaka je ona zidana? — Cerkev je obcsinszka hramba, zato zidana, da bi sze v-nye veszni- csarje na bo’zo cseszt vkiipeszpravlali. Opomenek. Pri szpominanyi oni szveti opravic, stere vu cerkvi duhovnik z-liidsztvom szkoncsava, sze vucs. vszega napre- prinasanya navad druge vere, i naimre nyi ospotavanya trdno varvati ma. Jeli je veska (varaska) hiza szamo ednoj dr’zini zidana? — Komi vsze je zidana ona? — Sto vsze sze zdr¬ sava v-nye? — Jeli je tak ona poszebna ali obcsinszka hramba? — Csi vašim roditelom sto kvar vcsini, ali sze o J koga v-kom tali z-banthjejo, kama neszejo to’zbo? — Veska (varaska) hi za je obcsinszka hramba, gde prehod¬ nim mesztancsarov veszi (varasa) to’zbe pravdeno szkon- csavajo. (Opomenek na postiivanye oblaszti.) Jeli znate, gde je ronavnica? — Ka pa ta, jeli je tildi obcsinszka hramba? — Komi vsze je zidana ona? — Ko- navnica je obcsinszka hramba, za takse bete’znike zidana, steri indri nenaidejo otavlanya i vrasztva. (Opo¬ menek na szmiliivanya naklonoszt.) Jeli znate za ostario? — N..! gde je krcsma? — Jeli szte vidili, ka ete dveri vszigdar odprete sztojijo? — Zaka szo vszigdar odprete? — Jeli je ostaria obcsinszka hramba? — Ne povszed; ali nye niic je obcsinszki, vsza- komi csloveki, i naimre potnikom zato szloboden, da tam za szvoje peneze obranbo i ’zivis naidejo. Jeli je dosztojno domacsim po krcsmaj szvoje szirmastvo zapravlati, deci sze tam klatiti i pozijavati? (Vucs. szpominati ma i druge obcsinszke hrambe i naimre vu varase bodbese obcsinszke nasztave, kakti viszike sole, napra- vnico. mline itv., naprbddvsi nyi čile i hasznovitoszt na orszag i narod gledocs.) Ponovlena pltanya. Kakda sze zove vu varase on velki presztor, gde sze vszaki tj eden ednok, dvakrat doszta liidi vkiipeszpravi? — Plač. Ka sze godi tam? — — 129 — Vkupvzetje. Na plači doszta kol pride vkup z-sziljom, leszom itv. Prineszejo ta mleko, zmo- csaj, zelenye, szad itv. na odajo; prido kupci: oda- vajo, kupijo (prekupcsivanye). To szo tjednov szenya. Jeli pri nasz i zvona varasov drizijo szenya? — Jeli szo eta veksa, kak szenya tjednov? — Jeli pridejo esze vkup i z-dalesni meszt orszaga liidje? — Da na eta i z- dalesni meszt orszaga pridejo odavat, kiipiivat; tak sze etaksa szenya orszacska szenya zovejo. Kelkokrat szpadne pri nasz vszako leto orszacsko szenye ? Ka vsze vidi cslovek na orszacski szenyaj ? — (Pita¬ nja szpomenka.) Ki ta odavat prido, satore redijo z-deszk ali ponyav, da ji szunce nepecse, ali sze prekiipcsa ne- namocsi, neokradne. (Doszta ji i na vedrom odava.) Vozdevajo prekiipcso. Tr’zci odavajo szuknye, plat¬ no, kosze, motike itv. mestri gotovo nosbo, hobe, krscsake, obtitel, 'zajfo, košare, pleterke razlocsno pecsenye z-mele, pecsenye, meszo itv. Gdate i vo¬ jaške plešejo po vo’zaj, i medvedarjemustrajo med¬ vede ali opiearje opice, i liidsztvo z-bobnyi ali tro- biintami vkiipvabijo, da nyi mestrijo za peneze gledat ide. Indri igrajo, plešejo, jejo, pijejo, kre poti kodiske kriesijo, almostvo proszijo: povzed sze samrenye, hrabuka csiiti da. Solszka deca etak- sega lupa szlobodscino, senke, ali na szladcsee i zmeno peneze dobi. Kak od cerkvi gori ali doli idemo, med dvema redo¬ ma hi’z (?) moremo idti. Med tema redoma bodocsi presz- tor, steri sze gori, doli naduzi vlecse', ceszto (pot, vilice) zovemo. Kaje ime tisztim vilicam, stere szo proti dolnye- mi konci? — ka pa proti gornyemi? — Iv-csemi szo vilice vu vesznicaj ? — K-csemi szo nyi imena. Nagy L. Vezerk. (Vend.) 9 130 — Vilice szo zato, da ltidje po nyi k-endrugomi i k-szvojim hi'zam pridti, na delo vo z-veszi idti, pelati itv. morejo. Nyi imena pa zato, da (naimre na veliki mesztaj, gde je vdilni precsni vilic vecs i hi’z doszta) za nye tem le’zi zvejo. (Ponovlenye, ti bfvosztni vkiipvzetje.) 40 . §. Vesznicsarje poleg nyi razlocsai vidomosst. Vrszt. Steri vasz ma maloga cecatjega brata (sze- sztro)? Jeli znata teva hoditi? — Ka pa gucsati? itv. Cecajocsa deca sze cecatja decsica zove. Ta neve ni hoditi, ni ghcsati. Cecatja decsica zcsa- szoma na vekse zraszte. Kelko let szi bio ti sztar, gda szo te v-solo dali? — Ka pa ti ? — itv. Deco poleg reda v-6om 7om leti davajo v- solo. Vu solo hodecsa deca sze solszka deca zove. Dokecs otroci v-solo hodijo, tecsasz szo vszigdar li deca; gda solo ta povrnejo, te szo mladicski (mlasi). Teda do nisteri pavri (polodelci), drugi mesterszki ; ali tr’zki navucsnici (inaske), pa drugi szlu’zecska dr’zina; nisteri sze pa escse du’ze v-solaj vcsijo. Jeli poznaš taksega mladicska, steri je z-sole vosz- tano i paver gratao? — Steri je mesterszki navucsnik? — Pa szlu’zbemk posztao? — Steri sze escse v-solaj zdr’zava? Gda mladicski porasztejo, mladenci sze zovejo. Jeli mas ti etaksega mladoga brata? — Jeli poznaš mladence vu veszi? — Sto szo oni? Gda szi te odraseni mladenec ’ze szam zna pri- iszkati, obszebi ta’ziveti: teda sze o’zeni, ’zeno szi — 131 — vzeme. Etaksi mo’zki sze teda mo'z, deklfcska pa, stera ga je vzela, 'zena zove, oba pa navkup szta hfzni par. Ka za mlade hfzme pare (hfznike) poznaš tf vu ve- szi ? — Ka pa tf ? Odraseni litdje sze zovejo mo'zki, 'zenszke, prisztari pa sztarei, sztarfce. Iva za sztarce i sztarfce, mo’zke, 'zenszke poznaš vu veszi? — Kaksi szo oni na vidimoszt gledocs? — Ti sztari vlaszke szo navekse szeri, niki 'z-nyf szo pislfvi, ko'za nyim je na obrazi i rokaj zgrbana, roke nyim trepeesejo, dvegiibe i pomali hodijo, niki sze na palico naszlanyajo. Nistera deca to zelo šego naszleduje, ka sze z-sztari ludi szmeje i nye ospotava. Ru’zno je to, i neosztane brezi bo’ze kastige. Szlfisajte od toga edno pripoveszt z-biblie: Eden pislfvi pošteni sztarec, Elizens je ednok v- Bethel varaš so. Zvona varasa je doszta szprevedni poj- barov vkiip bilo na zmeni. Kak szo sztarca varali, spota- jocs szo krfcsali: „poj gori pislfvec! poj gori!“ Sztarec sze je na nye zgledno i popreto sze nyim je. Komaj ka je v- kraso od nyi, vovdereta nad nye" dva medveda i stirideszet dva eti spotlfvcov szta raztrgala. Gdekoli sztarce viditi mate, szpomente sze z-ete bo- 'ze zapovedi: pred sztarcom gorisztani, i postiij lice nye- govo. Za sztrtoga szlaboga sztarca szkrbeti je du’zna deca nyegova. Sztarec i nyega vnuk. Eden cslovek je k-szebi vzeo szvojega sztaroga ocso na szvojo szkrb: i to je jako dobro vcsfno. Ali ne je dobro csinio, ka szi je jako csa- murno i nemilo djao 'zznyim. Ednok je neboze sztarei z- Irepetajocse roke eden csrepnyeni tanyer na tla vuisao i sztr’o sze je. Szin sze je razszrdo na nyega, i potom je sztarec z-leszenoga tanyera jeszti mogao z-leszenov 'zli- — 132 cov. Vido je to njegov mali vnuk;: i preči je z-dvema desz- csicskoma omurno v-hi’zo prisao, i dreto vzevsi vkup je sztiszno 'z-nyov deszcsicske i szrano naidvi je. Ocsa ga je gledao, ka dela, i pitao gaje: ka z-tem scses, moj szinek? •— Dete je etak odgovorilo: z-eti dve deszk pride eden leszeni tanyer i edna ’zlica; ta nyidvi szranim, naj mam,, z-koj bom i jasz krmo tebe, ocsa moj, vu szlaboj sztaroszti tvojoj. Kecsi ete szo prehodile szrdce ocse, i od tisztimao- szi je milo djao z-szvojim szerirn ocsom. Premiszlo je, ka, csi sze nyegovo dete od njega navcsi nemilo djati z-szla- bim roditelom, bo'za pravica ednok po nyem zadomeszti nyemi e^o trdnoszt divjega szrdca. Vkiipvzetje. Veszniesarje szo, na nyi vrszt gledocs: eecatja, solszka deca, mlasi, mladenci (de- vojke), mo’zki (’zenszke),-sztarci (sztarice). Opravica iszkanya kruha. Jeli bi mi mogli 'ži¬ veti, csi nebi jeli, nebi pili, nebi sze hranili? — Jeli bi bili zdravi brezi odeteli? — brezi hrambe? — Ka sze tak 'žele k-obarvanyi našega'zitka. ? — K-obarvanyi 'zitka po¬ trebujemo jeszti, piti i hrambo. Na hranenye csloveka prva jesztvina je kruh. Ka za. opravice szo potrebne na priiszkanye kruha? Na priiszkanye kruha szo ete opravice po¬ trebne : oracs zorje zemlo (nyivo), poszeja szemen, notri je zvlacsi vu zemlo, dolipo’zenya szilje, vo je zmlati, zveja, preszeja, szemele, melo preszejati da i z-te sze pecse kruh. Ka za skeri szo potrebne k-vszemi torni? K-polodelsztvi sze potrebuje: pliig, brana, kola, kosza (szrp) itv. Na szemlenye szilja je potreben mlin, k-preszejanyi szito, k-pecsenye kruha korito. Jeli bi polodelec znao vsze te skeri versztva szam zgotoviti? — Jeli szo nyemi k-tomi potrebni i drugi ludje, ki vsza ta zgotavlajo? — Ka za mestra zgotavla kola, ko- •sze, mline itv.? — Ka za skeri potrebujemo vu kiinyaj k- zgotavlanyi hrane? Ka pa odevko jeli bi znali mi szami zgotoviti? — Jeli bi szi znali szami zasiti lacse, csizme, bunde krs- ■csake itv. ? Ka pa k-hi’ze goriposztavlenji ka za mesterszki liidje szo potrebni? K-hi’ze goriposztavlenyi je potreben ciglar, zidar, teszacs, sztolar, sporar, gla’zar, deras. Jeli bi szam eden cslovek mogao doprineszti vsze •one opravice, stere szo k-gorizidanyi hfz potrebne? — Ka vsze je potrebno k-znotresnyoj opravi hi’z? — Posztele, sztoli, sztolci, gledala itv. Jeli vsza ta zna eden •cslovek, ali edna dr’zina zgotoviti? — Da tak poszebna drzina vsze szvoje potrebocse zadovoliti more, koga po- mocs ji je potrebna?-Pomocs drugi ludi. Ka za ltidi sze szkrbi za dugovanya 'zivisa vu etoj veszi? Za dugovanya ’zivisa sze vu etoj veszi szkr- bijo: oracske, mlinarje, peki, meszarje, ostariaske, ribieske (?), i nisteri tr"zei. Ka za mestre sze szkrbi vu etoj veszi za odetel ludi? Tkalci, szabolje, csizmarje, klobiicsarje, gom- barje, lu’znarje, krznarje (szucsi), sztirszabolje itv. i nisteri tr’zci. Ka za liidi sze szkrbi eti za goriposztavlenye hfz? Zidarje, teszacske, sztolarje, sporarje, glavar¬ je, ciglarfe, vapnarje, deraske, pokrivacske itv. Opotenye. Eti bi sze zlehka napredal6 vu vszoj obilnoszti ka vsze, z-kaksimi skerami i kakda zgotavlajo ti tii imenuvani mestri, polodelci, deraske, i ka vsze oda vajo, kupujejo trzci; ali to bi prevees dalees pelalo. Medtem ni to nebi prav bilo, esi bi sze t6 od vucs. celo zamudilo. Vu deteti sze zbuditi more keb- zilvanye i vola na razlocsne opravice 'zitka. Ali na to gledocs je - zadoszta li od edne i druge opravice vu punoj obilnoszti gucsath Yu obhodi sze naimre odomislavanye dece more na pomScs jemati, po eti pitanyaj: jeli szte ’ze vidili? — csiili? — jeli znate? itv. Celo eto dugovanye sze naimre na redovno tekbgse zgovarjanye i recsno napredavanye ponucati ma. Naj sztoji eti edna i druga pelda! Polodelec. N..! tvoj ocsa szo oracs. Jeli, ka szi ti ’ze vido, kakda delajo oni zemlo, i ka vsze za opravice szkoncsavajo, gda szilje povajo? — Pripovedavaj nam vsze to! Oni zorjejo zemlo z-plugom, v-to zorano zemlo poszejajo (z-rokov ali z-szejavnicov) szemen, notri je zvlacsijo z-branov, i gorizcsisztijo nyivo z-mo- tikov, grudje szkucsejo, ali z-valekom razdrobijo. Gdare sze szilje dozori, doli je po’zenyajo (z-kem l), ali pokoszijo (z-kem?), dolipokoseno v-sznopje zve¬ žejo (z-kem?), sznopje v-kri’ze (kope) szkladejo, zadoszta sztiho domo (v-skegyeb) zvozijo (z-kem?), vu kiip (oszlico) szkladejo, z-szlamov pokrijejo i z- pavozinami okladejo (zaka?), potom je vozmlatijo ali szklacsijo (z-kem?), z-lopatov zvejajo, ocsisztijo (z-kem?), gorizmerijo (z-kem?), v-'zakle na szipar- nico znoszijo. *) (Od deklicsk sze dob pecsenya kruha szpitavati, i one szame sze opominati morejo, da doma pazijo na matere,, gda kruh pecsejo, ka vsze csinijo, i zvedavajo, ka i kakda sze til csiniti more. Potrebno je to i na szpravlanye tecsne hrane gledocs ’ze malim deklicskam csiniti.) Szabo. N..! tvoj ocsa szo szabo: jeli szo mo’zki ali "'zenski szabo? — Z-kakse prekiipcse šivajo? — Ka za ob- lecsala šivajo? — Ka vsze delajo z-oblecsalmi, gda je zgo- tavlajo? — itv. Vkiipvzetje! *) Mlatecsi vlek, i veterno rešeto! — 135 — Jeszte mo'zki i 'zenszki szabo. Mo’zki szabo mo’zkim, 'zenszki 'zenszkam siva gvant. 'Zenszki gvant šivajo i matere ino nyi odrasene cseri, kakti i mo’zkim szrakice, platene laese. Mo’zki szabo siva dolame, kabate, laese, prsznyeke, plascse, z-szuk- nya i druge tkalbe. Csi komi odevko scse šivati, prvle nyemi mertiik vzeme k-teli. Poleg toga mer- tiika vre’ze vo szuknye z-skarjami na potrebne fa- late, kakti: rokave, trup, sinyek. Ete poszebne fa- late vkiippostepa, potom je z-iglov i konci ali szvi- lov vkiipzasije, na sevi voztegla, gotovo obleesalo lepo vkiipszklade i domo nesze. Zid hrambe. On, ki zidati da, predevszem pripravi k-zidi potrebne kojne, kakti: eigel, vapno, peszek, lesz, pokriv, potom sze vozmeri meszto, szkopa za temel (grunt) graba, zidar dolidene te- mel, zesaszoma gorizozida sztene, deraske nyemi noszijo cigel, mort, teszaes zgotovi rust, vkup ga posztavi na sztenaj, i oblata ga, pokrivacs ga po¬ krije, naszlednye zidar celo hrambo vozmorta i o- beli. Sztolar pa zgotovi dveri, obloke, polke, na stere sporar potrebno 'zelezje: zapor, csepe, pante itv. goripribije, i gla’zar oklade, farbar pa pofarba obloke. Papir. (Vucs. pove deci, ka sze one hrambe, vu steri 1'azlocsni mestri szvojo mestno zgotavlajo, poprek: dela¬ vnice, gde pa vn velkoj meri i z-pomocsjov vlekov, papire, gla’zojno, sziiknye itv. zgotavlajo, napravnice zovejo.) Jeli bi radi znali, kakda zgotavlajo papire? Povem vam to, po¬ toni i vi meni pripovedati mate. Dokecs je papiroy nebilo, szo liidje' na kamenye, lesz, szkorjo, leder itv. piszali. Te’zko je slo to, sztrasno doszta je kostalo, i jako malo sze ji je vcsilo piszati i- esteti. Ali kak je papir gorinaideni, od teniao sze vszako dete vu soli piszati i esteti z-malini trii- — 136 — dom, sztroskom navcsi. Jeli, ka vi niti nebi miszliti mogli zaka poberajo po vesznicaj cote za peneze, prsztane, ’znyo- re, pantlike itv. Zato, ar papire z-cot, raztrganoga platenog;; gvanta, vnucs itv. redijo. Papire v napravnicaj zgotavlajo. Eti jeszo velke kadi: v-toj ednoj vlek cote pere, v-toj drugoj obeli, v-toj tretjoj vkup- zdrobi i na melo szemele; v-ednoj drugoj pa melo cot eden valek tecsasz mesa, gro’za, dokecs sze kak teszto nevgoszti, eta sze na eden veliki valek gori- zaszucse i gotov je papir, steroga naszlednye eden vlek na vlomnike razre’ze. Tr’zec. Gde kupuješ cuker? — citrone? — safran? — kavo? — Ki eta odava zacsimbni tr’zec sze zove. Gde kupujejo motike, kosze, szuknye, leder? itv. Vkiipvzetje. Jeszo tr’zci, ki zacsimbno, lak- teno, ’zelezno, vinszko, kruhsno, vunszko itv. go- tovko kupujejo, odavajo. Tr’zec za volo dobicska kupuje, odava, kupec za peneze kupuje potrebna. Zaesimbar, ’zeleznar vagata z-stonderom, lotom, vagov, laketnar z-laktom, krtihsnar z-keblom, vin- csar z-akovom meri; no’znar, ’zlicar po ednom, z- parom ali v-tucati odava: kupuvec pa vu zlati, szrebri, kufri ali bankaj placsuje. Vracs. Duhovnik. Vucsitel. Polodelec i me- sterszki cslovek z-rokami, tela mocsjov delata; ali jeszo na vesznicaj i taksi mo’zje, ki z-pametjov i zevcsenosztjov szkoncsavajo opravice szvoje. Etaksi szo: vracske (dok¬ torje), duhovnici (popevje, fararje) i vucsitelje (skolnicke). Ka vsze opravla vracs? Vracs vracsi bete’zni- ke, piszmo dava, na stero sze vu vrasztvicsnicaj zgotovi i voda vrasztvo v-gla/zki ali prahseci, stero potom bete’znik notri more jemati. (Vues. omunio — 137 — gucsati ma od velikoga haszka zevcseni vraesov, i pogiibelne bivoszti babjega mazanya.) Ka za opravice ma duhovnik? — Duhovnik vucsi odrasene ludi vu cerkvi, krsztsava, zdava, szpovedava, mrtvece szprevaja itv. Ka opravla vucsitel? — Vucsitel vesi deco pi- szati, esteti, brojiti itv. osznavla nyo na dušo i telo gledocs, opomina na dobro, vraesa od hudoga, ka- stiga te okorne, pohvali te pokorne i gedrne. Komi sze td’zi vu etoj soli deca, esi ji ka fali ? — Sto veli, ka naj zda eto, zda ovo esinite? — Sto dr’zi gori eti dober red? — Jeli je potrebno bidti eti ednomi visisemi, ki med vami red goridr’zi, dugovanya ravna, to’zbo posz- luhne i szkonesa? — Csi etaksega redovnika nebi bilo, jeli sze nebi doszta zeloga godilo eti? Ka pa doma pri vasz, sto ravna dug&vanva dr zine? — Jeli je potrebno da jeszo i pred dr’zinov, ki nye dugovanya ravnajo i red goridr- ’zijo?-Csi szo vu soli i dr’zini potrebni redovnici i ravnitelje; z-kelikim potrebnesi szo oni vu vesznicaj, gde tak doszta ludi prebiva vkup vu ednoj obesini! Oni mo’zje vu veszi, ki ludi dugovanya ra¬ vnajo, to’zbe szkonesavajo, red i batrivnoszt gori- dr’zijo i pravico obszlu’zavajo, sze predhodnici zovejo. Jeli je predhodnik szodec? — zapernik? — priszo- dec? — podszodec? — itv. Sto vsze szo veski predhod¬ nici? — (Poleg namesztni nasztajov sze napre majo dati.) Predhodnici obesin z-zamudjavanyem laszni opravic, veliki tal vremena, truda i sztroska vu szlu’zbi obesine gorialdii- vati morejo: zato je potrebno, da nye postiijemo i nyi szlu’zbo z-praviesnim najemom obda"iijemo. Vojniči. Steri vasz je vido ’ze vojnika? — Ka za szmrtno sker je meo priszebi? — Kakda sze zovejo vojni- kov szmrtne skeri? — Jeli szte ’ze vidili takse vojnike, ki szo na konyi gezdili? — Kelke dobi vojnici jeszo? — Ka — 138 — za rozje majo pešači P — konjenici? — K-csemi szo Voj¬ niči? — Vojniči szo za toga volo, da branijo vesznice. varase i nyi mesztancsare ino vrednoszt, gdare je potrebno, i mir goridr’zijo. Tivariski ’zitek. Vu etoj veszi sze je edndk vuz- gala hi’za ednoga szirmaka. Hitro szo ta be’zali vszi vesz- nicsarje, pogaszili szo ogen i tak szo obranili hi’zo szir¬ maka. Bla’zena vesz je, stere mesztancsarje kak dobri bratje edendrugomi na pomocs hitijo! Eden varasanec prekpotiivavsi po ednoj veszi, csiidii- vajocs je pitao ednoga mo’zkoga, zaka tam ni eden dvor nebi notrizagrajeni bio, pri nasz bi, veli, z-nezagrajeni dvorov vsze szpokradnoli. Te pošteni vesznicsar nyemi je etak odgovoro: mi edendriigoga poistva ne li nekradnemo, nego nyemi je i obarvati setiijemo. Bla’zena vesz, stere mesztancsarje szo pošteni liidje! Edne veszi zgoranyi i szpodnvi koncsarje szo v-ne- presztani szrde 'živeli z-endrugim, i takse protivinsztvo je besznelo med nyimi, da szo sze na ceszti edendriigoga niti ognoti nesteli. Z-toga je cseszto szvaja nasztanola, stera. sze je z-bitjem i dosztakrat z-krvi polejanyem dokoncsati mogla. Neszrecsna vesz, stere mesztancsarje eden¬ driigoga neliibijo i z-endriigim vu protivinsztvi 'žive jo! Vu ednoj veszi je sola potrebna bila, i ne szo meli penez, ka bi jo zidati dali, ali volo k-tomi szo meli. Ti edni z-mesztancsarov veszi szo cigel bili, ti drugi szo pe- neze dali, za stere szo potreben lesz kupili, zidarje i te- szacslie szo zobsztom delali, deraske szo niksega najema iie’zeleli, i sola je gotova bila. Bla’zena vesz, stere mesztancsarje k-napr epomaganyi obcsinszkoga dugovanya radi prisztaplajo ! Vkupvzetje. Vu veszi je li tak mogoesi bla- goszlov i bla’zensztvo, csi nye mesztancsarje eden¬ driigoga lubijo, postiijejo, pomagajo, z-endriigim v- — 139 — miri 'zivejo, k-obcsinszkomi dugovanyi radi pri- sztaplajo. Liidje yu vidimoszti poistva. (Vucs. na szvoj krscsak kazajocs) ete krscsak je moj, (na edno kamenico, potom na edne ABC kazajocs) eta kamenica je tvoja, ete ABC szo N-a. Ka je moje, je moje lasztivno, moje poistvo, ka je tvoje, je tvoje laszno, tvoje poistvo, kajeN-a, je nyegovo laszno, nyegovo poistvo. Moja lasznoszt je moj gvant, moja hi'za i nye oprava; moja lasznoszt szo moje nyive, gorice itv. vsze to vkupvzeto je moje poistvo. — ■Jeli tvoji roditelje majo hi’zo? — njive?'— gorice? itv. ■— Jeli je to nyihovo poistvo? Imenuj taksa dugovanya, stera k poistvi tvoji roditelov szlisijo! — Hi’za, ograd, nyive, marha itv. Jeli tak z-vnogi dugovany sztoji poistvo (vre- dnoszt) ludi? — Poistvo ludi z-vnogi dugovanj sztoji. K-poistvi ludi szlisijo: hrami, oprave hi’z, 'živina, ogradje, gorice, nyive, travnicke, logovje, krma, 'zivis, o- detel, prekiipcsa, penezi itv. Jeli poznate taksega csloveka vu veszi, ki ma poistvo. Ka pa taksega, ki ga nema? — Ki ma poistvo, sze pre- mocsen zove, ki ga pa nema, te je nepremocsen. Jeli poznate taksega csloveka, ki jako doszta poistva ma? Ki doszta poistva ma, sze bogateč, ki ga pa malo ali ravno nika nema, sze szirmak zove. Bogateč i Lazar. Bio je eden bogateč, ki sze je nesztanoma gosztio, i n e je znao za trplenye szirmakov. Pride ednok eden ne- volen kodis, Lazar pred dveri palacse nyegove, pun ran, r oni, lacsen i 'zeden, ki bi sze li z-onim drobtinyem rad zadovolo, stero je z-sztola bogatoga kapalo; ali ni toga je nedobo, — ne je bilo csloveka, ki bi sze szmiliivao nad nyhn. Eden trost je naisao nebo’ze pri psze bogatca, steri s zo lizali rane i otavlali bolezni nyegove. Mr'o je medtem Lazar i v-nebesza pridocsi, oszlobodjen je od vsze 'zukoszti zenielszke. Mr’o je i te nemili bogateč, ali toga duša je na peklenszke moke nesena. — 140 Bojdte milosztivni, liki je milosztiven ocsa vas vu nebeszaj. Vlomi z-kruha tvojega potrebti- vajocsemi, i oblecsi gori nagoga. Csi szi bogat, daj bogato, csi malo mas, daj i to malo z-dobrim szrdeom. N..! kada szo prišli tvoj ocsa k-poistvi? Jeli, ka szo od szvojega pokojnoga oese vzeli prek poistvo, po nyi szo je orokiivali? (Vucs. je potrebno poznati nasztaje roditelov deteta na poistvo gledocs). Tak sze k-poistvi po oro- kiivanyi pridti da. B..! kakda szo szi szpravili tvoji roditelje szvojo vrednoszt? Jeli, ka po lasztivnoj pacsli- voszti, po deli? — Tak je vrednoszt po pacslivoszti i deli tildi magocse szpraviti. (Po prilicsni pitanyaj sze eti odgovorje vo majo potegnoti) k-vrednoszti sze po orokiivanyi pridti da. Poistvo je po deli i pascslivoszti mogo- cse szpraviti. Doszta ji po kockanyi obogati. Niki tak obogatijo, ka peneze naidejo ali szkopajo. Niki szi po tatii, jalnoszti, roblenyi sesejo vrednoszt pri- iszkati. Szkopci po skrtlanyi obogatijo. Tatia, jal- noszt, roblenye szo prepovedane poti pri szpravla- nyi poistva. Bog veli: ,,nekradni!“ nepo’zeli nika, ,,ka je bli’znyega tvoj ega!“ Najgviisnesa sker szpra- vlanya poistva je — delo i paeslivoszt. Priliesne reesi. Delo prinesze szvoj szad. Ki kak szeja, tak ’zenya. Hildo szpravleno, hiido veszne. Tatia sze z-malim zacsne, z-velkim dokon- -esa. Krivicsen ’zukavec jezero pravicsni po’zre, itv. Sparavnoszt. Bila szta dva brata, Stevan i Janos. Csi szta peneze dobila, Stevan je vcsaszi v-stacun be’zao ’z-nyimi szladcec ktipilvat, Janos je pa szvoje materi dao na hranbo, mati ;szo je na dobro meszto vodali na ’zoj, i z-prisparani kraj' -earov szo naszlednye rhanski naraszli. Z-eti dve bratov 141 — steri je bio sparaven? — steri zapravlacs? — Sparaven cslovek nerazszipava penez na nepotrebna i nehasz- novita dugovanya. Stevan szi je tecsasz dvakrat mogao oblecsalo šivati dati, dokecs Janos ednok; ar szi je Stevan vnemar djao ’z- nyim i preči ga je raztrgao, Janos je pa szkrb noszo na szvojega. Sparaven cslovek varje, ka ma. Csi szta zmene dugovanye dobila, Stevan je szvoje preči pokvaro i talucso, Janos je pa szoje lepo v-redi dr- ’zao i obarvao. Sparaven cslovek escse i to naj- mense i najzbo’znese dugovanye v-postenye dr’zi i obarvati setuje. Stevan sze je doma vszigdar li zmenyao, i li vu soli je malo v-knige pogledno i to goridano li be’zecs precsteo; zato je szvojo lekcio retkogda znao. Janos sze je doma tu¬ di gdate zmenyao, ali i vcsio sze je tak doma, kak vu soli; zato je vszigdar vsze dobro goripraviti znao. Sparaven cslovek szi sparavno dene i z-vremenom i priliko csedno niica. Vremen je penez, veli Anglus. Bojdi vu vszem sparavni, V-novci, v-deli v-vremeni; Ki ta prav zna niicati, Nema vbogo sztradati. — 142 PETI TEKAJ. Vt i sz i nye kotar z-prciihodecsim szpoznanveni szpisza zeiu!e, i nye rasztine i szknpaiiiie. 41 . §. Osiem krajdv szveta, Szpotesrjre vu soli i veszi poleg szpisza zemle. Pokalzte mi od steroga kraja ide gori szunce? — od steroga ide doli?-On kraj, od steroga szunce goriide, sze zhod, od steroga pa doliide, sze za¬ hod zove. Sztante szi tak, ka de vam z-deszne zhod, z - leve pa zahod. Tiszti kraj, proti steromi z-obrazoni szto- jite, sze ponocs, te z-tem zocsi bodocsi pa, steri vam je za hrbtom, podne zove. Sztante szi z-obrazom nad ponocs. Steri kraj je zda pred vami? — steri za hrbtom? — steri na levo? — steri na deszno? — Osztante tak, kak sztojite, i povete mi: gde je ponocs, gde podne, zahod izhod? — Pred menom je ponocs, za hrbtom podne, na levo zahod, na deszno zhod. -Pravte to vu versusi! Pred ocsima ponocs, za hrbtom podne mam, Z-leve sze na zahod, z-deszne na zhod podam. Vtegnite vo pravo nad ponocs!-nad podne! — itv. (Deca sze vu szpotenyi i duze fliszati ma.) Miszlimo med ponocsnim i podnesnyim krajom edno szrednyo krajino. (Vucsitel z-rokov ka’ze.) Eta krajina sze zove med ponocsjov i zhodom le’zecsa krajina, ali nakratci: ponocs-zhod. Med — 143 — ponoesjov i zahodom le’zecso krajino ponoes-zahod, med podnevom i zhodom bodoeso podne=zhod, med podnevom i zahodom bodoeso pa podne=zahod zo- vemo: ponocs, podne, zahod i zhod szo štirje glavni kraji, ponocs=zhod, ponocs=zahod, podne-zhod i podne=zahod pa štiri prisztranne krajine szveta zovejo. Med sterima glavnima krajoma je ponocs-zhod? — ka pa ponoes-zahod? — itv. (Trpecse fliszanye.) N..! sztopi vo na szrdtel! Od steroga kraja szo ti : dveri? — kahle? — tabla? — ete kot vucsevnice? — itv. Tekaj obhoda. Vucsitel szi priliko vzeme, dete na ’ze szpoznani dugovany namesztni nasztajov vu razumi ■szpisza zemle potrebno szpoznanye pelati, i tak szi k vu- «senyi szpisza zemle pot ravnati, na teli videna i poznana dugovanya na telco prekneszti. Tomi sze je etak mogoese zgoditi: csrno tablo z-blanyov na sztolice dolipolo’zi i na nye proti ponoesi le’zeesega kraja szredino kazavsi, etak pita: proti steroj krajini szveta szpadne ete tal table? — Odgovor: proti ponoesi. (Na te tal piše eden velki P.) Te piszk nam ma ponocs znameniivati, (potom na szredino szpodnyega kraja table kazavsi), proti steroj pa ete? — Odgovor: proti podnevi. Na te konec naj piše eden mali p. To znamenuje podne. Na levo stran table naj polo’zi eden velki Z., na pravo pa eden mali z. Tak de meo znamenya stiraj glavni talov szveta. Prisztranne krajine naj zname¬ nuje z-piszkmi: Pz. Pz. pz. pZ. Gda je ’ze na tabli flisza- nye vu szpotenyi dokonesao nazapoveszi tablo na nye meszto, opomenovsi deco, ka szi na tabli ali kaksemkoli drugoin dugovanyi odzgora more miszliti ponocs, szpodi podne, z-deszne naszredi zhod, z-leve zahod. Med ponoes¬ jov i zhodom na desznom kiikle table je ponocs-zhod itv. Vu szpotenyi etom vucsit. teesasz ma fliszati deco, dokecs ona po dolizbriszanyi vsze znameny na praznoj tabli po¬ kazati zna vsze oszem krajov szveta. Zda naszleduje, da vucsitel vu vucsevnici bodoesi dugovany presztorni sztalis na tabli vu obrazki napre- posztavi. Na to gledocs etak pita: od vucsevnice szredine 144 — miszlivsi, na steri kraj szpadnejo dveri? — ka pa ete oblok? — pa tabla? — itv. Teda na szredino table eden poreden cigel zrovata, i etak gucsi nadale: miszlite ete ro- vat, tel ali pod vuesevnice (na rovata szredino eden O piše).. Eto znamenje boj szredina rovata. Stera nyega sztran szpadne nadponocs? — stera nad podne? — itv. (Vucsit na oszem krajov polo’zi szvoje piszke.) Povete mi ’ze, nad steri kraj szpadnejo dveri?-Nad ponocs. Osi bi tak na tabli na rovat steo djati znamenye, kama bi je mogao- polo’ziti?-—Nad ponocs. (Vucsit. vu rovat edno malo zna¬ menje piše.) Od szredine vuesevnice kama szpadne ete oblok? -— Nad podne. Kama ga tak na tabli bodoesem ro- vati piszati mam? — Vucs. z-etak talom vu razumi szpi- sza zemle (presztorniesnom) napreda i drugi vu soli naha¬ jam dugovany telni sztan, i potoni z-decov szamov vardeva napredanye vu vucsevnici bodoesi nasztajov telni sztanov, vu presztorniesnom obhodi, najprvle na tabli, potom na poszebni kamenicaj. Teda naszleduje, da okoli sole le’zecsi znamenitesi meszt, ceszt i redov hramb telni sztan vu telcnom napre¬ dovanji na tabli gorivzeme, obszebi sze razmivsi, ka de vszaki vucsitel k-sztani veszi primerjavao telcno gori- jemanye. Obhod etaksi ma bidti: od solszke hrambe nad steri kraj szpadne cerkev? — farov? — A., ceszta? — B.. ceszta? — Znamenujmo tak solszko hrambo z-etim rovatom (Vucsit. na szredino table edno csetvero^voglato hrambo zrovata.) Proti steromi kraji szveta sze vleese N. ceszta? — Proti ponoesi. Denmo jo tak nad ponocs. (Vu. ednakom dugom tegi.) Kre poti ido hi’ze na dva reda. Csida hi’za je najbli’ze pri ceszti proti ponoesi idocsoj? — Denmo jo sze! Za tov csida hi’za le’zi? — Denmo jo doli! — Od steroga kraja je cerkev i nye plač? — Kama jo tak denemo? — Od steroga kraja je ostaria? — N-va hi’za? •— Stera je bli’ze, stera dale? — Stero tak bli’ze manio djati? — Stero pa dale? Za volo veksega kebziivanya i obilnesega szpotenya, vucsitel zapove deci, da vszaki ono vilico, vu steroj sztojn i ta pelajoese presztore na kamenici dolizrovata, omurno- je opomenovsi, da dobro pazijo na vilic i presztorov le’za- 145 — liscse. Vucsit. de cilno csinio, csi griintni rovat veszi na papiri zgotovi i pred geco polo’zi. Mali dugovany je ne potrebno na pazko vzeti, ali znamenita meszta sze morejo pred ocsmi dr’zati. Opomenek na pazko blfzisa i dalesa Ie’zaliscsa sze nema zamuditi. Celo dugovanye naj vucsit. pred decov znamenito vcsiniti setuje, naime kak lepi z- drevjem obraseni tal veszi je ete i ete, kak lepa ednaka vi- lica je ta i ta, kak csiszta ali grda je edna i druga ceszta itv. Csi je vu torem idti ne pogiibelno, v-serege naj pela gori vucsit. otroke, i tam griintno telco veszi pred nye po- lozivsi, vkiip jo priglihava z-isztinszkim le’zaliscsom veszi. 42 . §. Pregled kotara veszi z-predhodecsim presztornlcsnim szpoznanyem vkiipszklenyen. Opotenye. Ete szklen je na vucsitela celo szlobodno ob- hodjenye zanihani: dob, premenyavanye, primerjenye k-presztor- noj d6bi veszi szam more doprineszti. Krajine szo razlocsne, i na- rekse ednoj edno, driigoj drugo fali z-oni dugovany, stera sze kak reja oslovecsi rok, ali po mSosi rodnice (nature) napreprinesene znamenitoszti eti od dece szpoznati morejo. Vu toni pripetje sze nema vucsitel szamo li z-oni dugovany napredanyem zadovoliti, stera na kotari veszi nyegovi osznovnikov preglddnoti morejo, nego szi naj priliko vzeme, za volo zadoblenya predhode'csega presztornieskoga szpoznanya, nye vu szpoznanye vszg oni dugo- r4ny szpelati, stera etomi szkleni na bivosztno kojno szliizijo. Prvle, kak bi szpoznavanye domaesega kotara z-otrokmi zacsao, je nezamudno, da na eden i drugi tal kotara, za volo nameszt- noga pregleda, ’z-nyimi viiide, da ma, na koj sze med vucsenyem nazavati more. Pregled. Csi mi po N... vilici na konec veszi pri¬ demo, jeli je tam konec ceszti, ali sze pa eta escse dale vlecse po poli? — V-stero vesz (varaš) pela ta ceszta? — Po toj ceszti hodijo z-nase veszi v-N... i z-N-a v-naso ve'sz. Z-N... veszi pa edna taksa ceszta v-N... vesz, od tisztec pa v-L... vesz ide: etakse poti sze prek po celom orszagi vleseejo, i takse poti stere sze po celom orszagi Nagy L. Vezerk. (Vend.) Ib — 146 — vlecsejo, orszacske ceszte zovejo. Na nisteri mesztaj takse vode (potoči) jeszo, steri sze je nemogocse ognoti. Ka jeszte na etaksi vodaj meszto orszacski cseszt? — Mosztovje. Gde jeszo pri nasoj veszi etaksi mosztovje? — Z-koj redijo etakse moszte? — Jeli idejo i z-nase veszi na driige kraje orszacske ceszte? — Gde? — Kama? —■ Vu stere vesznice pelajo one ? Gda szmo po v-N... pelajocsoj ceszti vkup sli, kazao szem vam na vecs mesztaj voszke poti, stere szo sze po nyivaj i pašniki vlekle prek. Jeli vam pridejo na pamet? — Takse voszke poti, po steri liidje na nyive travnike, pašnike i loge hodijo, konike (kolnike) zovejo. V-sterom kraji i gde poznate te? (Szponrinati sze majo i peske poti, ali szteze.) Rejene poti, 'zelezne poti. (Po prilicsni pitanyaj, szpominanyaj i pripovedava- nyaj sze vo majo potegiivati eti odgovorje.) Po orszacski cesztaj doszta kol hodi, i po vnogoj hodbi, yo’znyi do ceszte luknyaszte, gru- dnate, braszklave, ali vu de’zd’zevnom i mokrom vremeni nepohodne. Gdate je i ploha ali povoden zapravi. Zato nye cseszto povozijo z-zemlov i po- tocsnim kamenyem, da sze naj zlehka nepokvarijo. Etakse pop' rejene poti (nameti) zovejo. Od nisteri let mao i ’zelezne poti redijo. Te sze etak zgotavlajo: najprvle visziko nasziplejo i lepo zravnajo pot, poprecski po nye v-zemlo zako¬ pane leszene trame zdevajo, na te na dva kraja mocsne ’zelezne ’zrdi polo’zijo ino k-preesnim tra¬ mom zosrajfajo, da sze naj negiblejo. Po te sze vlecsejo kol 'zelezni potacske. ’Zrdi szo ’zlebate, da naj potacske vo nemorejo szkocsiti. Po ’zelezni po- taj druga kola nemoreje hoditi. Na ’zelezni potaj k- nyim primerna velika kola nucajo i szopotnike je zovejo. Na ’zelezni potaj po 20—30. kol vkiippri' — 147 kapcsijo za endrugim, stera eden szopotnik vleese, po mocsi szopota, steri je na ti najprednyi kolaj. Jeli szte 'ze vidili lagve zapariivati? —• Etaksega hipa sze eden tal kropa na szpar (szopot) obrne, steri razno 'žene (napinya) dna lagva, gdate i pioko vovr'ze. Szopot veliko gonecso mocs ma, tak da aosztakrat i tiszto poszodo razvr’ze, vu stero je notrizapreti. Ta prednja kola sze gibar zovejo; na eti jeszte eden velki vode pun kotel, pod sterim nepresztano kurijo. Po kurjenyi de z-vode szpar (szopot), i te z-krepkim trosenyem ’zene' potacse gibara, i ete vleese za szebom k-nyemi prikapcsena kola. Csi ga sztaviti scsejo, zaprejo ga, ali na edno luknyo vo- pilsztfjo szopot. (Szopotnik sze v-obrazki pokazati ma.) Potiivanye na 'zeleznoj p>6ti vugodno vcsini nye naszladnoszt, hasznovitoszt bisztrocsa i to- nyoszt. Na nye kola netroszijo, obloci szo z-gla- zom oklajeni, i tak potnikov nedoszegne veter, de’zd’z, mraz. Szopotnik tak bisztro ide, da csi bi sze mi od etec v N... varaš pelali na nyem, steri od etec na deszet mil zemle szpadne, zaiitra ob sesztoj, ob devetoj vori bi ’ze tam bili, tak v-tre vdraj, i tam bi dugovanya naša dokoncsali, i vsze to nasz nebi vecs, kak 4—5. rhaniske kostalo, ge¬ to, csi bi na koli sli ta, pot bi najmenye tri dni dr’zala i vecs kak trikrat teliko sztroska bi nam vozgonila. Gda szopotnik bisztro ide, pogiibelno je, bluzi pri nyem sztanoti, ali po 'zeleznoj poti prekbe’zati, ar je szo¬ potnik v-ednom megnenvi til, i csloveka odtel vdari i raz- mu’zd'zi. Ka vsze naidemo od ponocsnoga kraja (?) na konci dvorov? — Pa na kraji hfz? — Ograde (?), pimgrade. Jeli te jeszo znotra vu veszi na dvoriscsaj? — Ka vsze jeszte u a zhodnom kraji veszi? — Trate (?). Prek trat nad podne Jzahod, ponocs, zbod) ka vsze jeszte? Gorice (?), dale vo 10 * — 148 — jeszo logovje (gosztse). Pri proti M-i i N-i pelajocsoj ceszti: na dva kraja jeszo nyive, stere od ceszte po grabaj (sanei) odlocsene le’zijo. (Kaje ime etim nyivam?). Na dva kraja nyiv jeszo marofi. Pri ceszti proti B-i idocsoj jeszo pas- nici (?), prek te travnici (?). Kre travnikov tecse N.. N... potok (?). Na ovoj sztrani potoka jeszo gore i dolovje (P). Vu N. doli jeszte mlaka itv. (tekaj poleg nasztajov krajine). Opotenye. Vucsit. edno proszto telco ko tara veszi vzeme doli na tabli, vodjavsi na nye poleg le’zaliscsa i da- lecsine, vsze, ka je napredao, i notriszpiszavsi znamenitesi talov kotara imena, i povedavsi, ka vszi oni griinti ze- vszem na nyi bodocsim vred k-veszi szlisijo, i navkiip sze kotar (hatar) veszi zovejo, i ka szo prek te ’ze szoszedne veszi grunti, i ka szo te gde po vodaj, gde po potaj, gomi- laj, meliaj i grabaj odlocseni. Na telci gorivzeme vucsitel i szoszedne vesznice, ali szamo li mehaske tege. 43 . §. Ogradje, szadoveno drevje, pov za kunyo, i cvetje. Jeli mate vi zvona veszi (varasa) ograde (pungrade?). Jeli jeszte vu nyi drevje? — Jeli to rodi kaksi szad? — Ka za szad rodi ono? — Takse ograde, vu steri szadoveno drevje jeszte, szadovene ogradce zovejo. Sto vasz ma takse ograde, vu steri razloesno zelenye povajo za kunyo, kakti: zelje, kalarabo, mrkevco itv.? — Takse ograde, vu steri za kunyo zelenye' povajo, konyne ograde (grede) zovejo. Steri vasz ma taksi mali ogradcsec, vu sterom sze evetje pova? — Takse ograde, vu steri sze cvetje pova, zovejo cvetne ogradcsece (pungrade). Ka pa takse o- grade, gde najbole grozdje povajo, kakda zovejo? — Takse ograde, gde najbole grozdje povajo, gorice (vinograde) zo vej o. Vktipvzetje. Jeszo szadoveni ogradje, zele- nati ogradje, cvetni ogradje, vinszki ogradje. Ponovlena pitanya. Ka za ograde zovemo szado¬ veno ograde? — itv. (Vucsit. povedati ma, ka jeszto taksi — 149 — l a ‘Ogradje, gde sze vise imeniivana dugovauya navkiip povajo, i nazava sze na etakse, od dece poznane ograde.) N..! Imenuj vszake dobi szadoveno drevje, stero sze vu vasem ogradi nahaja ! — B..! Ka za szadoveno drevje poznaš zvon toga? —• — Ka za szadoveno drevje jeszte tak? — Jeszo jablani, gruske, szlive, breszkvi, orei, kosztanje, lesnyeci, esresnye, visnye itv. Jablan. Jeli bi znali vozmeknoti eto jablan? — Zaka ne? Ar je z-korenyom globoko v-zemli. Jeli ina vszakse drevo korenye, z-sterim je mocsno v-zemlo vko- renyeno? — Jeli znate, kakse je korenye dreva? — Yiste, •eti na tabli vam je dolizrovatam. Z-koj sztoji korenye? — Korenye z-doszta tensi i kusi 'žilic sztoji. Ka rise korenya obszebi sztoji, sze szteblo zove. ‘(Vucsit. vu rovati dale ka’ze.) Jeli je szteblovje drevja vsze ednako kusztoj? — Stero je redovno tense? — Stero kuse? — Stero sztarese? — Stero mlado? — (Vucsit. kaze edno z-gladkov i edno z-braszklavov szkorjov.) Zvonesnvi tal dreva, steri celo szteblo po¬ kriva sze szkorja zove. Pod etov znotra je drevo szamo, najznotre gedro. Szkorja mladoga drevja je gladka, sztaroga braszklava, szkornata. (Sla- tajte obojo!) Kelko szteblov ma vszakse drevo? — Vise sztebla sze drevo na kraje razpiiszti. Korenye i szteblo szem 'ze dolizrovatao; zda bom veke rovatao. Vidite, uistere veke szo na dva, tri i vecs krajov razpusztsene. Eto mam v-rokaj edno veko; gledajte kak zlehka sze vugne. Veke drevja szo vugibke. Ka je tense, jeli szteblo, ali veke? — Veke szo redovno tense, kak szteblo. Ka vekaj je lisztje. (Vucsit. na veke lisztje zrovati, ka’ze je i rodicsno.) Kakse licojne je lisztje cseresz leta, jeszeni? — Ka sze godi z-lisztjem na jeszen? -— Cseresz leta je lisztje zeleno, na jeszen obledi, doliszkaple, z- zemlov sze zmeša i rodno jo vcsini. Li poglednimo na etoj jablanovoj veki lisztje, z-kem je zraseno ono k-veki? — Z-ednim malim szteblicom. Vi- — 150 — ste, to malo szteblice sze notri razpiiszti po liszti do nyega szredine. Odteč sze drobne 'žilice razpiisztijo po celom liszti. (Vucsit. preglednoti da i te druge tale, ino nyi lasz- noszti potom etak vzeme vkup.) Liszt ma szteblice, 'žilice (rebrovje), osztric,. špic, zgornyo i szpodnyo blanyico, licojno, od- zgora zeleno, szpodi szivo i koszmato, obrazka dugo, okroglo. Cserez zime veke celo prazne osztanejo; ali na kraje vek (vucsit. preglednoti da) sze malicske vosztojecse ocsi viditi dajo (popovje). Jeli szte 'ze vzeli na pamet, ka, eto, gda toplo szprotoletje pride, vszigdar na vekse i vekse ide? Naszlednye tak velko grata, da sze razpocsi, i z-nisteroga de cvetje, z-nisteroga pa lisztje. Cvetje pet lisztekov (kehli) ma, steri szo jako lepi, beli ali erdecsi. Li gledajte, znotra vu cvetki jeszte doszta mali klicsic, steri vszaka. edno malo prahsecno glavicsko ma na konci: te sze prahsnice zovejo. Naszredi med temi v-ednoj na pet talov pocsenoj szkle- csici na dne jeszte edna zelena gombica. Cvetka lisztovje doliszkaple, prabsnice poszehnejo, ali ta mala zelena gom¬ bica osztane, nesztanoma sze poveksava, i nistera tak velka- zraszte, kak dobra pesznica. To de jaboko, kak szad jablani. Vkiipvzetje ti eti napredani. Na kusztoszt gledocs ka za jaboka poznate? — Jeli szo tak jaboka razlocsno kuszta? Jaboka szo razlocsno kuszta, jeszo tak drobna, kak orei, jeszo i tak kuszta, kak obe pesznici csloveka. Na licojno gledocs ka za jaboka jeszo?— Na li¬ cojno gledocs szo jaboka zelena, 'zuta, erdecsa. (Deca sze opomenoti ma na licojno nezreli (kilavi) jabok, stera szo vszigdar zrok velkoga betega i dosztakrat escse i szmrti.) Na 'zmah gledocs szo jaboka szladka ali kiszila. Kilava jaboka szo szuhona i britka. Na obrazko gledocs szo jaboka navekse okrogla- Jeszo i naduzi okrogla, i pogacsaszta. Jaboko je zvona ravno tak z-ko’zov-obraseno, kak 'živa sztvar. Ete zvonesnyi zakriv je liipinjc 151 - jaboka. Pod tem je nyega meszo, stero je 'zupnato. Znotra naszredi v-njem vu pet mali hfzicskaj sztoji deszet zrnic (pecsje), stera szo vu žrelom jaboki csrna, vu kilavom pa zelena. Zda vam vu priliki pripovem: Kakda de z-pecsja jablan? Yu ednoj veszi je sztao eden bogat goszpod. Kak je on ednok vu pungradi na szvojoj pocsivalnici szedo, edno lepo zrelo jaboko je szpadnolo doli pred nyega z-jablani. On je je gorivzeo, olupao, i pojo; pecsje je pa v-pr- giseso pobrao i edno zrno je v-zemlo piiszto, i z-dobrov zemlov je pokrio. To malo zrniese sze je szume’zilo, ne- znajoese ka sze ma ’z-nyim goditi, z-kelkim bole bi nyemi bilo esese du’ze vu nyegovoj lepoj Li’zicski, kak vu etoj grdoj zemli prebivati. Kcsaszi sze eden kmiesen oblak za¬ veze, steri sze prekvlecse po piingredi, i dobro ga poleje. Zrniese sze je dobro napilo de’zd’zevni kaplic. Drugi den je lepo toplo vremen bilo. Obcsutilo je to zrniese, i gori sze je triicalo na toplocso, i ednok sze je nateliko vtegii- valo, da sze nyemi je csrna sziiknya razprasesila i naszredi z-nyega je edna gingava klicsica nasztregala vo z-mulics- kim kormesom, szvilnim szteblom i lisztnatov glavicsicov. Kornics je na prszaj matere zemle iszkao jeszti i piti, i na szrecso je naisao telko, ka je ’z-nyega i sztebliesi ino lisz- tekom podelo nikeliko, i tak szo vszi navkiip goriraszli. Medtem je goszpod pa vu piingrad prisao, i doli szi szevsi na pocsivalnico, varao je, ka tam, gde je zrniese v- zemlo piiszto, edna vaj’zica vise sztoji od te druge zemle: vkra jo potiszne, i ka vzeme na pamet? — Edno muliesko mladicsico. Kadoszt ga je obisla, i preči je gnojsnico pri- neszao i polejao je mladicsico, da bi kornieske ka jeszti i piti meli. To je vecskrat esinio, i mladicsica nyemi je v- tisztom leti tak kuszta zraszla, kak edno kuszto goszecse pero. Drugo leto je esese veksa zraszla, na tretje leto je pa ’ze na vsze kraje duge veke gnala. Na strto leto pride goszpod vu pungrad z-osztrim no’zicom, z-ednov rokov dr' ’zi mladiko, z-driigov ji pa na szkorjo meri z-no’zicom. isDober goszpod, veli ona, proszim te, nevmori me! vem — 152 — szem jasz escse tak mlada ! 11 ,,Nescsem te vmoriti rnladi- csica moja, veli goszpod, nego ti novi lepši 'zitek dati. Csi le etak niham goriraszti, szledi bos mi lagov szad rodila, Liidje bi ednok tak pravili, nehasznovito drevo je eto, vszecsmo je doli i vrzmo je na ogen.“ Mladika je mucsala. Goszpod ji je pa eden krfz vrezao na szkorji, i vzevsi z- vceplenoga dreva edno oko, notri je je prite’zo vn krfz, zavezao je je z-szkorjicov i odisao je. To notriprite’zeno oko je nesztanoma raszlo i nove vecsice je gnalo; te indas- nye veke je goszpod dolizrezao i etak je erkao: ,,no ma- liesko drevece, raszi i cveti ! 11 Tak sze je zgodilo. Po ni- sterom leti je z-male cepicsicice velko drevo odraszlo gori, i 'zmahni plemeniti szad je rodilo. Z-ete male prilike zlehka zarazmite, kakda zgajajo i osznavlajo szadoveno drevje. Szemen (pecsje) sze v-pripravleno dobro zemlo poszeja. vlago vzeme v-szebe i nad uje sze, pocsi zklica sze, klice eden tal de korenye, drugi szteblo i lisztje. (Vucsit. to na zklieanom grahi pokazati ma.) Ko¬ renje doli vu zemlo, szteblo pa i lisztje kumesz na szvetloszt szunea hiti, cseresz 3 — 4. let ve¬ csice i lisztje 'žene. Teda szteblo vcepijo, da ple¬ meniti szad rodi (osznavlanye drevja). Jeli gruska tildi ma liorenye, szteblo, veke lisztje, cvetje, szad? — Ka pa csresnya? — Pa szliva? — itv. Vszako szadoveno drevo ma korenye, szteblo, veke, popovje, lisztje, cvetje, szad. Jeli sze korenye, szteblo, i veke vszigdar nahajajo na drevji? —• Ka pa lisztje, cvetje i szad? Steroga vsze szada znotresnye zrnye ma trdi, i ste- roga mehki pokriv? — Szad je na zrnye gledocs dvoje dobi, kakti: trdoga (kosztsicsni dpi. breszkev, szliva itv.) i mehkoga zrnya. Imenuj trdoga — —- mehkega zrnya szad. — 153 Jeli sze vszaki szad k-ednomi hipi zori? —■ Steri sze zori rane, steri keszne? — Jeli je Bog to tak dobro szkoncsao ? Haszek szada. Szad je naszladna, 'zmahna i zdrava jeszt- vina. Celo leto Uidem na otavno jesztvino szlu’zi. Msteri szad, kakti jaboka i gruske, i szirovi, ni- steri pa, kakti szlive, csresnye, li szamo poszii- seni sztoji. Nisteroga szkiihajo i v-gla’ze zapra- vlenoga szranijo za bete’zmke, ali zdravim za szladcsec. Egris. Jeli poznate egris? — Jeli on na tak visziko raszte, kak jablan?— ali csresnya? — Jeli 'z-nyegovoga korenya szamo edno szteblo ide vo, ali sze pa vise korenya szteblaTazpiiszrijo? — Takse drevje, steroga sztebla sze kumesz korenya preči razpisztfjo, sze grmovje zove. Grmovje je navekse nisziko. Jeli poznaš tf i drugo grmovje? — Stero je ono? — (ribizka, trnina, leszka itv.). Jeli szte gda brali egris ’z-nyega grma? — Jeli, ka gaje ’zmetno brati? — Zaka je 'zmerilo? — Ar na vekaj trnye ma. Jeli je v-egrisi szamo edno szemen? — Kakda je eto szemenye razdevano? — Taksi szad, steri je z- tenkov ko’zov obraseni, sze 'zupnati, i vu steroga zupnatom mesze je doszta szemena, sze grozdje zove. Imenuj grozdnati szad? -— Grozdnati szad je egris, ribizka, grozdje (vinszko). Kakse je grozdje egrisa na velikoszt, obrazko, licojno gledocs? — Kakda je nii- cajo? — Kama szadijo egris i ribizko vu ogradaj? Ponavlana pita n y a. Imenujte vszako v-ogradi kodocse szadoveno drevje, stero poznate? — Stero zmed tem je viszikoga sztebla, pa stero li grmovje? — Stero je trdoga szemena, stero mehkoga szad? — stero je grozdje rodecse drevje? — Komi mamo z’mahni szad hvaliti? itv. Csi drevje 'zmahni szad rodi jeli nam je szlobodno nye kvariti, opiisztsavati? — Jeli szmo je duzni gajiti i opravlati ? — 154 — (Za volo buda pazke i osznave razumna, gori daj vu- csitel z-decov poiszkati prigliho i razlocsek med nisterim drevjem vu glavni tegi), kakti: Prigliha i razlocsek med jablonov i csres- nyov. Prigliha. Obe mata korenye, sztebla, veke, cseresz leta lisztje, cvetje, szad. Obe szlisita med visziko drevje. Obe szad je nameszen, 'zmahni, i szirovi, sziihi dober jeszti. Obe doszta let 'živeta, itv. Razlocsek. Csresnye szo redovno visise, kak ja¬ blani. Csresnye sze rane zorijo, kak jaboka. Jaboka szo kusa, kak csresnye. Jaboka szo mehkoga, csresnye trdoga szemena szad. Csresnye szirove li kratki hip, jaboka pa dugo sztojijo itv. Zelenye za kunyo. Dajte napre, ka vsze sze pova na ogradaj, ali gredaj? ]STa gredaj sze povajo: krumpiske, grah, grah- scsics, salata, kalarabi, mrkevea, zelje, csesznek, lilk, retkev, zeller, petre’zel, ugorke, tikvi, dinje itv. Krumpiske (kolomper). Krumpise vszi poznate, jeli? — K-kaksemi szadi szo oni priglihni, na obrazko- gledocs? — K-jabokam? — Ali donok szo vn vnogom na- csisi, kak jaboka, jeli? — Jeli jeszo tak lepi, kak jaboka? — Jeli dišijo tak lepo? — Jeli na drevji rasztejo, kak ja¬ boka? •— Jeli sze z-pecsja klicajo? — Stero je hasznovi- tese ludem, naimre szirmakom? Krumpiske szo na veliki haszek ludem, naim- re szirmakom, ar szitno i tonyo hrano davajo. Csi je li z-lupinyem szpecsejo ali szkujajo, donok szo 'zmahni. Z-olupani sze razlocsna jesztvina szpravla. Pecsdjo ’z-nyi, z-melov zmešani, kruh; pogacse i razlocsno pecsenye. Krumpiske szo ve¬ liki blagoszlov za ludi, ar i vu toj najzbo’zn6soj zemli zrasztejo. — 155 Steri vaszje pomagao gda krumpise szaditi?— Steri bi vasz znao povedati, kakda sze povajo krumpiske? — Povanye krumpisov sze etak godi: Zemlo szkopajo ali zorjejo, teda vred sztopijo, ogone zravnajo, zdrobijo, z-motikami jamice szko¬ pajo, v-stere krumpise notrizmecsejo, z-gnojom ali szprhnyenov tratnicov zasziplejo i zaglihajo. Gda ’ze krumpisova nat najmenye na eden peden duga zraszte, okopajo i na dober csasz szledi osziplejo je. Nat belo ali modro cvetje prinesze, z-steroga zeleni bomblecke narasztejo; na konci leta nat poszehne, krumpiske sze dozorijo, vo sze szkopajo i domo zvozijo. Na krumpisovoj nati bodocsi bomblecke szo britki i csemerni. (Gda je krumpisov pri nasz escse nebilo, ki szo ji malo ka povali, tak szo stimali, ka szo bomblecke uyi pravi szad.) Jeszo 'ziiti, csoukaszti i szivi krum¬ piske. Na obrazko gledocs szo razlocsni: okrogli, naduzi okrogli, dugi itv. (Ysza ta vucsitel pregled- noti da). Eto mate krumpise! Jeli vidite na nyi doszta jamic? — Csi krumpise poszadijo, ete male ocsi vlago cecajo z- zemle i z-te raszte vo nat, lisztje, cvetje, bomblecke. Z- bombmlekov bi tiidi z-raszli krumpiske, ali doszta lepši do s-szami krumpisov; zato ete raj jemlejo za szemen. Prvle szte tak pravili, ka krumpisov nat, lisztje, cvetje proti jeszeni poszehne i preide, i preide z-temi na- vkiipe i nyi korenye. Ka stimate tak, zaka trbe krumpise vszako leto znovics szaditi? —• Zato, ar vu sterom leti °ni zrasztejo, vu tisztom i preidejo. Ka vsze z-ze- lenya kunye szejajo i szadijo vszako leto. — Ka etaksi na- raszi vszako leto preidejo, toga zrok je te, ka szo sztebla, niehka, gingava, ne trda, kak drevja. Takse narasze, steri szteblo i szkorja (k6’za). je mehka i gingava, i zato vszako leto zrasztejo. i preidejo, trave zovejo. — 156 — Imenuj mi z-pova kun je travmo! — Med travmo kunye szlisi: grah, grahsesics, krumpiske, vsalata, zeller, zelje itv. poprek vesz pov kunye je travma i zato sze vszako leto znovies more v- zemlo szpravlati. Grah. Ka mi znaš praviti od gr aha? ■— Grah ma korenye, sztebla, lisztje, cvetje. Vu mosnyicaj je zrnye. Grah med travme pov szlisi. Jeszte gori- be’zecsi i peski grah. ]STyega cvetje je lepo belo, ’zuto i szivo. Tak nezreli, kak dobro szkuhan je ’zmahni i zdrav. Grahsesics. Ka znaš od grahsesiesa? — I on ma korenye, itv. Travme pov je. Jeszte gori- be’zecsi i peski. Zrnye je v-mosnyicaj poredi, i naduzi okroglo je. Jeszte ’zuti, beli, csrni, i pi- szani. Zelenoga z mosnyicami kuhajo i 'zmahno rano da. (Vucsit. grah i grahesies vkup ma priglihavati.) Zelje. Ka znaš od zelja? — Zelje ma kore¬ nje, sztebla (kocenye), lisztje; esi v-szemen ide gori, ma lisztnata sztebla, cvetje, szemen. Kyega szemen sze v-tople ali mrzle grede nagoszti, szeja (najraj na vogelisesa, da kapuszte mišice tak ne- zapravijo), z-szemena de kapilszta, stera sze na grede poredi poszadi. Lisztje zelja sze vkiipzapre, i glave do ’znyega, stere na jeszen zribajo, v-kadi szklaesijo i dolizte’zijo; etak sze po malom csaszi szkvaszi i teesno hrano da, naimre z-braszkim meszom kuhana. Jeszte belo, modro, i ’zuto zelje. Med szkuhov je, kak ’zito med kruhsnim, velike znamenitoszti vu versztvi. Escse steroga zelenja li szamo lisztje nucajo na jesztvino? — (Salate, lobode, sesave.) — 157 — Mrkevca. Ka znaš od te? — Ona ma ko¬ renje, mrkevco, nat. Mrkevca je nadnzi okrogla, kak valek, nameszna, 'zmahna, szladka, ta edna ’zuta, druga plava. Kuhana je tecsna hrana, naim- re vu govenszko ’zupo sze meszto zacsimbe rada mecse. Deca jo i szirovo rada je, i pre’zene od nye gllszte. Jeli poznaš i takse zelenye', steroga naimre korenye sze rado je? — (petre’zel, zeller, sparga). Z-etaksi liszt- jem i korenyom sze i hrana zacsinyava. Zda vidmo, steroga narasza kunye sze szamo glavice? — steroga szamo lisztje? — steroga szamo korenye je?) Op6tenye. Gde vucsit. vremen dopiiszti, naj szpitava — naimre od deklicsk — escse vees od narasza k-kunyi szlisajocsega. pred ocsmi dr’zavsi, ka li na teli vszakdenesnyega zitka oszta- noti, i vszega, ka bi zvona i vise toga slo, sze szkrbno varvati ma. Nasztajnoga pregleda, gde je potrebno, naj nezamiidi. Tak zelenya kunye, tak eti naszleduvajocsega ogradnoga cvetja pre¬ gled sze z-znamenitim taloni deklicsk dotecse. Ogradno cvetje. Vrle deklicske komaj csakajo, ka bi szprotoletje pri¬ šlo, gdare bi one grede goriszkopale; molees sze, proszijo mater: ,,meni tudi edno gredo, mama moja! za moje eve- ticse,“ — „meni tudi edno!“ Gda nyim mati vozravna po falati uyibove grede, hitijo po ’znyoro i grable; za ’znyo- rov szi voszklacsijo grede, z-glablami je pa lepo zravnajo. Domo be’zijo i mater cvetno szemen proszijo. Mati nyim tada vu papire zaszbkano szemen, da szi zeberejo ’z-nyega, ka stera szejati scse. Ednok szo tri szesztre szemen cvetno preberale. Ta najveksa je etak govorila: ,,jasz bom ro žo (scsipek) sza- dila; ar je ro’za najlepsi cvetek.“ Ta szrednya je etak pra¬ vila: „meni liliom trbe; ar sze mi on za nyega lepe bele licojne volo bole vidi, kak ro’za.“ Ta najmensa je pa etak erkla: „jasz bom z-tov lepo disecsov violicov dr'zala; ar — 158 — to naj vaj mam." Mati je je do konca poszliisala, i ejiak njim je govorila: ,,jako lepi c vetji szo vszi trije: ali escse lepši do pred vami, csi vam povem, ka oni znamenujejo. Ro’za znameniije szrdca dobroto i liibeznivoszt, liliom ne- du’znoszt, violica pa krotkoszt i poniznoszt. Cveticse vase najzevsze te bode, i csi de vam ednok cvelo, pridi vam na pamet, da kaksa sznaga je piingradi ro’za, liliom i viola, taksa lepota je szrdci deteta njega dobrota, nedu’znoszt i krotkoszt. Vidmo nadale, kak sze vrsenijo male deklicske okoli szvoji cvetni gred! — Vopotorijo szemen, lepo na nje po¬ tegnejo zemlo i tam je nihajo pocsivati; Bog pa toplo roszo i de’zd’zek puszti na 'zedno szemencsece. Eto sze napije i naduje, i z-szvojimi klicsicami, szteblovjem i liszticsem vopride na toplo szunce; ali vopride ’z-njim vred i huda nilaina, da to lepo cveticse zadavi. Medtem sze na njo szii- nejo te male deklicske, plevejo, okapajo cveticse i oszlobo- dijo je od nji hudoga protivnika. Cveticse popovje ’zene. Deklicske 'zmetno csakajo, ka szkriva eto vu szobi; po csaszi sze popovje odpre i cveticse sze veszelo razpiiszti, i z-lepim pogledom szvojim baja te vrle deklicske. One pri- zovejo szvoje lublene roditele i brate, da sze i te szrdce na radoszt razpresztre nad lepim szadom njihovi trudov. Kak je hodila Bariča. Bariča je ednok vozvala szvojega brata Gjiirka v- piingrad, da bi njemi pokazala szvoje lepo cveticse. Gjiirko je gde z-ednoga, gde z-drugoga vtrgno, i malo ga prideh- novsi, ta gaje ltieso. Bariča je to ne rada vidila, i etak je muvala szvojega szprevednoga brata: ,,Gjiirko! nemaram, vtrgni szi z-mojga cveticsa, csi je ali pridiihavati, ali na krscsak djati scses; ali szamo zato, ka bije talucsao, mi ga nezapravlaj doli. Cveticse eto toti i tebi cvete; ali csi nje¬ mi neves haszka vzeti, nihaj je tam, naj drugim na radoszt cvete. Gjiirka je szram gratalo i vemda njemi je recs k-szrdci prišla; ar je Bariči na njega muvanje ne vecs zroka dao. Csi te gda po piingradi hodili, odomiszlite sze i vi na recsi Bariče, i vszigdar proszte szlobodscsino, i tak szi tr¬ gajte cveticse. — 159 — N..! ka za cveticse mastinajraj? — Ka pa ti? — ’Zaka mas rad ro’zo P — rezetko P — violo P itv. Poprek zaka mamo radi cveticse? Cveticse zato mamo radi, ar nam radoszt szpravlajo po nyi lepoti i naszladnom diši. Lepota cvetja glaszi dobroto Boga, ki nam je ne szamo hasznovita, nego i naszladna podelo. Tulipan. Te lepi tulipan vemda poznate. Komaj jeszte piingrad, vu sterom nyemi meszta nebi dali. Eto je N... prineszao ednoga’z-nyihovoga piingrada. Szpozna- vajmo ga obilne! Njega tali szo: korenye, szteblo, lisztje, cvet¬ je, vu etom prahsnica, naszredi rodka (vu steroj szemen jeszte). Dob. Korenye je k-luki priglihno, z-toga raszte vo cvetek, lisztje dogo ospicseno, kak mecs, szteblo k-valeki priszpodobno, cvet je taksi, kak eden'doliobrnyen zvon. Licojna je razlocsna, kakti: ’zuta, plava, z-’zutov ali modrov zmešana. Tulipan je jako precimben cvet, ali disa nema. Prinašaj vam na pamet tulipan, ka bom zda pravo: tulipan je k-taksim deklam priglihni, stere sze v-lepom ■oblecsali zgizdavajo, ali razuma i szrdca szi po hasznovi- tom vcsenye neosznavlajo. Op6tenye. Vucsit. p61eg nasztajov i od vecs pungradnoga cvetja zvedavati ma, zvontoga, ka bi szg vu rodinszko-rovatno szpisuvanye pusztsao. Zadoszta je eti li glavne tale i znamenit- ttčse lasznoszti szpoznati, z-tak talom, da sze vu deteti vola i n&- gib k-dugovanyam rodnice (nature) obudi, pridavsi eden i drugi kratki navuk. Kak pelda, naj' sztoji eti escse edno zgovarjanye od ednoga i drugoga cv§ta pungradov: Liliom. Ka znaš od lilioma? — Lilioma tali szo: koren, szteblo itv. Liliom je scsapinati cvet. Nyega dva liszta szta naza, - 160 — vugnyeniva i lepe ’zute 'žilice ido po nyima vdi- lek, to drugo lisztje pa kumesz sztoji. Na ednom sztebli ma tri, štiri, pet lisztov. Lepi precimbni cvet je on, i nyega dis naszladen. Lisztje toga beloga na obe’ziivanye ran nucajo, ar vracsno mdcs ma. Pridi nam na pamet eta lepa recs sz. piszma: ,,gledajte liliome polszke! eti nedelajo, ni nepre- dejo, i donok szo lepše oblecseni, kak Salamon kral vu vszoj precimbi sz voj oj •“ Disecsa viola. Ka znaš od te? — Disecsa viola je nisziki mali cvetek, nye cvetno liszticse je modro, eden nyega je szpodi szloki, kak osz- trogvi. Vu szenci, med drugi narasz szkrita ’zive, i naszladen dis razsurjava okoli szebe. — Vcsimo sze od nye, ka dobri mamo i te bidti, gda nasz niscse nevidi. R6’za. Ka znaš od ete? — Ko’za na grme raszte, na vecsicaj ospicseno trnyice ma, v-piin- gradaj jo kre poti radi szadijo v-dugom redi, ar tak jako szna’zi piingrad. Divja szamo pet, prava pa doszta cvetni lisztov ma, i med nyimi szo prahske, naszredi med etimi je edna zelena gom- bica, stera doli do dna ide, i vu toj je szemen szkrito. Naszladen dis ma, i gde belo, gde erde- cso licojno. Ogradcsarje po ceplenyi lepe velike . ro’ze zgajajo i za peneze odavajo. Z-ro’z male deklicske lepe vence pletejo, z- sterimi roditelom i rodbini na oszvetne dni doszta csiszte, nedu’zne radoszti szpravlajo. Po trnyi sze ide k-ro’zi, I k-radoszti po szu’zi. — 161 — Netrpllva Klarika. Klarika i Katica szta proszili mater, ka bi vu pungradi te eden red ro’zic ednoj, toga driigoga drugoj dala. Dobra mati nyima je szpnnila 'zele¬ nje. Grda bi ro’ze popovje gnale, Klarika je nezadolela csa- ; kati, ka bi cveszti zacsale, nego je sla i szvoji ro’z popovje ; je do eclnoga voolupala; ali nye radoszt je ne dugo trpela: ar ji je edna rokica za drugov poveknola i lepo cvetje ta- piisztlla. Katica je pa trpllvo csakala; i nye trpllvoszt je vzela szvoj lepi najem: ar sze je popovje szamo od szebe razpusztilo i na naszladne ro’ze osznovalo. Klarika je ne- voscseno gledala na ro’ze szesztre szvoje, ka na pamet vzevsa mati, etak je erkla Klariki: ,,navcsi sze, csi moja, ka ,,trpllvoszt ro’ze rodl.“ To sze tak da razmiti, ka trpll- ] j voszt prvle ali szledi prinesze szvoj lepi najem. Er’zika pleve. Er’zika sze je z-ltiblenov materjov szvojov setala po pungradi. Hodvi, mama moja, veli Erkika, eta k-moje re- zetke gredi, poglednivi, jeli je ’ze voprisla. Greda rezetke sze je ozdalecs zelenila. „Vo je prišla! vo je prišla! griva zelebia je cela greda! 14 kricsl Er’zika. ,,Preči viditi mavi, drago dete moje, veli mati, jeli sze mas zrok radii vati, ali ne. Poj blfze, poglednivi jo. Vis, eto eti je szama loboda, ? eto szo 'zgajocse kroplive, eto je divji petre’zel (trobolika), vsza ta szo nepozvani gosztje, ni ednoga te szvi neszejali, nego je szamo od szebe zraszlo z-zcsrcsanoga szemena. Etaksi od szamoga szebe vu piingradaj naplodjeni narasz sze mlalna zove. Li poj, nagnivi na kraj eto lobodo; gle- daj med nyov eto mulicsko llsztjicse z-kmicsno=zelenov 11- \ cojnov, to je, ka szi tl szejala, — to szo tvoje rezetke. Mlalna jako škodi naraszi piingradov, neda nyemi raszti, - poceca od nyega vlago. Mlalno preči vu nye gingavoszti vo trbe poszkllbszti, ali paziti trbe, da sze ’z-nyov i te hasznoviti narasz voneposzkiibe. Poj tak oszlobodvi od nye tvoje rezetke. 44 Med plenyem je mati etak govorila k-szvo- joj maloj cseri: ,,mlalna je k-hudim otrokom pri- glllma. Csi sze eti med te dobre zmešajo, pokvarijo i te najbogse. Vari sze ti hudi i li z-dobrimi sze pajdasivaj! 44 Nagy L. Vezerk. (Vend.) 11 — 162 — 44 . §. Nyive, travnim, Gdare szmo na poli vkiip bili, kazao szem vam njive. ■ Y-nisteroj tabli szmo pšenico vidili, v nisteroj 'žito itv. Povete zda, ka tak vsze raszte na njivaj ? — Na nvivaj raszte pšenica, 'žito, gyecsmen, ovesz, proszo, kukorica, grahka, detelica, konople, len, dohan, krumpiske (na kra¬ jino gledocs), itv. Eto vam polta’zem psenicsno i hr’zeno zrnve. Eto je pšenica, eto pa 'žito. Ka za razlocsek jeszte med nyima na licojno i obrazko gledocs?-- Eto je gyecsmen, eto ji ovesz. Ka za razlocsek jeszte med tema na licojno i obraz¬ ko gledocs?-Pšenica, ’zito, gjecsmen, ovesz sze , szilje (sztremeno) zove. Jeli bi brezi dela i trudov ludi ka raszlo na nyivaj? Kakda pripravi oracs zemlo pod szejanye? — Orac< lagojo zemlo pognoji, potom jo ednok (prahsenye), dvakrat (obracsanye), trikrat (szejanve) zorje, povlacsi i zravna. Kakda szeja? — V-prt, (lelajen, szejanyek) szi szemen sziple, steroga napre z-levov rokov vkupdr’zi, z-pravov pa ’z-nyega szemen jemle i po ogoni (posztati) pred szebom talucsa (szeja), potom poszejano dobro notrizvlacsi. Jeli je zadoszta ludi delo k-tomi ka naj zemla rodi? — Ne je zadoszta. Bog na poszejano szemen dezd’z ali ro- szo, szunca trake i toplocso piiszti, i tak potom szemen zide, raszte i, csi ga kaksi vdarec nedoszegne, dozori sze, i v-dobri zemlaj dosztakrat deszet, dvajszeti, treszetikrat telko prinesze. Ka za vdarci znajo doidti szilja? — Tocsa, szuhocsa. velka mokrocsa, povoden, mraz. 'Zitek pšenice. Poszejano szemen poesiva pod zemlov, kak eeeatje deteee pod plenicami zi¬ beli, szunca topel 'trak i vlaga zemle po’zene i zdaja nyega klicsice, stere korenje szpiisztijo doli vu krilo zemle, i lisztje (szetvo) kumesz proti szunci i szetva obzeleni na zraki, raszte, i v-betva — 163 (szlamo) ide, stera szo znotra prazna, zvona pa okrogla i nabiicsena. Na vrihi betev szo klasznate vlati, stere eden csasz zeleno perje pokriva, po¬ tom sze ’z-nyega vooluplejo (zmetavajo) i rasztejo. Betva dosztakrat na csloveka viszikoszt zrasztejo, do csasza szo zelena, kakti i vlatovje i ete prazne; potom oevetejo, vu klaszovje sze zrnve zvr’ze, i gda je eto doraszlo, celo betvo zesaszoma plavi, poszehne, i tii je 'zetva. 'Zetva. Zrelo pšenico 'zeti zacsajo, i gedrni delavec sze veszell szadi trudov szvoji. (Ka vsze sze godi vu 'žetvi, notri do mlatidvi, — vidi pod 40. §. napredano.) Haszek pšenice. Pšenica je te najhaszno- vitesi pov nyiv: 'z-nye de lepa mela, i z-ete ra- zlocsno lepo pecsenye i jesztvina(kaksa?), da dobre peneze vertom i trizcom ino 'zivis narodom.- Znamenito je i 'žito pri vertsztvi i vu trztvi, naimre kak kojna kruha. Csi kruh mamo negla- dimo: zato sze vszakden etak molimo: ,,Ocsa! daj nam vszalcdenesnyi kruh nas.“ (Z-'žita i palinko 'žgejo. Ki nyo nemertucslivo pije, dušo i telo szi pokvari; norlavi, nezdrav, szirmak de.)- Psenicsna i hr’zena szlama je velke vrednoszti. kak krma, nasztelca, pokriv, posztele, sztoci, ple¬ tenke, krscsaei itv. Opotenye. Vuosit. i druge narasze versztva napre ma dati, vu etaksi pitanyaj: ka je? — kakse je? — ka za opravieo potre¬ buje? — ka za haszek prineszd? — Konople i len (naimre za deklicske). Marika sze je ednok setat sla z-materjov na pole. Len je ravno te v- punom cveti bio. ,,Jaj, mama! da je eto lepo modro cvet- je?“ — „Lenovo cvetje,“ veli mati. Gda szta dale sle, kesa¬ li* — 164 — szi goriszkricsi Marika: ,,oh! ka ma eti tak veliko, lagojo szago ? 44 Matije na edno konopno nyivo kazala i erkla je: ,,tak mocsno szago ete konople majo.“ ,,Skoda je szejati te voiiyecse konople,“ veli Marika. „Neznas, ka gucsis r dete moje. Eta lepa bela szrakica, stero na szebi mas, je z- konopnoga prediva . 41 Marika sze je csiidivala, kakda more z-konopel tak lepa szrakica bidti, i proszila je mater, ka bi ji to povedali. „Vredno, bogme, je to znati, veli mati; pazi tak, povem ti eti pri konopnoj nyivi. Eto eti szo cvetecse konople; te nemajo jako lepoga cvetja: eto betvo je pa szemenszko. Na ednom betvi cvet¬ je, na driigom szemen jeszte. Gdare konople celo goriz- rasztejo, i zrele do; teda najprvle te cvetecse poszkiibejo vo po betvi; ar sze te rane dozorijo, potom te szemenszke zve’zejo je v-prgiscse, gori je posztavijo v-ktipe i notri do zemle dobro pokrijejo, da sze szpusztijo. Dobro vgorjene vozmlatijo, szemen poszusijo, zcsisztijo i na oli odajo; ko¬ nople pa vu vodo pogrozijo, da mehke gratajo, potom je vozmocsejo, dobro poszusijo i oterejo. Vis, eti med zvones- nyov ko’zov i med betvom jeszte pa druga ko’za; ta sze po mocsanyi od zvonesnye ko’ze i betva odlocsi i ’z-nye de predivo. Gdare szo na trlici zoszekane konople mekese gratale, vo je na roszo razpresztrejo, gde do escse mekese, i pa je na tenko i mehko oterejo: to je predivo. Eto potom oglavejo i od vsze nesznage ocsisztijo, szpredejo i szetcse- jo, platno pa szplajajo, zmecsijo, gorizre’zejo i zasijejo. Tak de ti z-konopel lepa szrakica. ’Z-nyi lepšega platna šivajo zvontoga platene lacse, prte, blazine, briszacse, sztolnyeke itv., z-toga zgrebnesega pa 'zakle, ponyave, cape za briszanye poszode i hi’zne oprave.“ itv. Marika je pazko poszlusala recsi matere i naszlednje je etak erkla: „bogme je doszta dela z-konoplami; ali ne- vesznejo i trudi delavcov brezi najema; ar je radoszt viditi lade i omare pune lepoga beloga gvanta . 44 Jeli je vido ’ze steri z-vasz, ka vsze sze godi z-kono¬ plami, liki, je to mati Marike pripovedovala? — Pove nam N..! po redi, ka vsze szlisi k-tomi deli? — Pašnik. Eto ednok, gda szmo na pole vohodili szte vidiji, gde sze paszejo krave, telci, birke, szvinye, konji i —■ 165 — druga 'živina. Vidili szte i to, ka szo pasnici z-zeienov tra- : vov obraseni. Ka tak i k-csemi szo pasnici? — Pasnici szo - z-travov obraseni presztorje, steri te cil majo, da sze na nyi eseresz letadni 'živina pasze. To te komaj znali, odked je, ka trave neszejajo, i donok sze vszako szprotoletje ob- : zeleni, i csi jo taki 'živina vszigdar je, donok sze ne dojde, ■ csi je vremen vugodno. Preči szpoznate toga zrok, csi previdite szpravo trave. Trava koreno glavico ma z-stere tenko ko¬ renje raszte, — ma szteblo, stero je znotra prazno, na szteblovji ma kolenca i biicse. Z-sztebla pri biicsaj dugo voszko lisztje raszte. Na vrihi sztebla jeszte komaj videno brnaszto cveticse. Korene gla¬ vice travin szo trpecse i niti v-zimszkom mrazi nepreidejo. Preči kak szprotolesni toplesi dnevi pridejo, nove klice 'ženejo, i obzelenijo sze. Eden : lisztek za drugim pride, pod veksim lisztjem je mense szkrito, i csi je taki ali dolipokoszijo, ali marha dolivje, vszigdar novo lisztje 'žene, dokecs | sze vu zemli bodocsa korena glavica celo nepokvari. Travnik. Na travniki trava raszte, med tra- vov sze vrseni lepo divje cvetje. Na travnikaj zato gajijo travo, da jo doli pokoszijo i na szeno po- sziisijo. Szeno pa etak szpravlajo: gdare trava do- zreli, doli jo pokoszijo, košeno kosza na redi mecse, redi (eti pri nasz) preči za koszov raztroszijo, nakeliko teliko szuho vkiippograblajo i v-male plaszte szkladejo, ete pa raztroszijo (v-grumble), ednok driigo s obrnejo i domo zvozijo. Zaka je ne dobro, szeno mokro vkupe szkladszti? — Zato, ar szplesznivi, zbrigne i marha ga nescse jeszti. Csi je prevecs mokro vkiipeszkladejo, escse sze i vu’zgati zna. Jeli sze odomiszlite, ka szmo na nisteri mesztaj tra- I vnikov i vodo (drage, mocsvare, berecsino) vidili? — Tr a- vnici szo navekse ravnice (cinike) stere proti szproto- letji voda obleje. Voda pal niha za szebom i rodne vcsini travnike. Razlocsek med nyivami i travnikmi. Vvive orjejo, travnike ne. Njive szejajo, tra- vnici pa obszebi rodijo. Nyive najbole na likli, travnike pa na ’zivine ’zivisa pov niicajo. Nyive- na visisi, travnici na ni’zisi mesztaj le’zijo. 45 . §. Log. Jeli szte ’ze viclili loge (gosztse)? (Nazavanye na. szklen gleda.) Z-koj sztojijo logovje? — Ivakda Žztoji tam drevje, jeli vu redi, ali neredno? — Jeli je drevje vsze ednake viszikoszti? — Jeli jeszo i v-loge poti? itv. Vkiipvzetje. Logovje z-doszta drevja szto¬ jijo. Vu nyi drevje nesztoji vu redi, niti ednako dalecs od endriigoga, nego neredno i navekse tak nagoszti, da sze vrikovje med szebom doszeguje. Nistero drevje je sztrasno visziko, nistero je pa zakucseno i szlokobaszto, za volo rnaloga presz- tora (tesznocse). Vu loge ravno tak, kak vu vesz- nicaj med hi'zarni, poti jeszo. Vu nisteri puszti dr- 'zelaj (v-Ameriki) jeszo taksi logovje, gde nega poti, i gde je lehko nigdar cslovek nehodo. Jeszo tak sztari logovje, ka od sztvorjenya szveta mao gori- sztojijo: etaksi sze korni logovje zovejo. Vu nisteri loge razlocsno drevje zmeszno ra- szte; vu nis.teri sze szamo rasztje (rasztika), vu nisteri navekse bukvi (biikojna), vu nisteri breze (brezje), vu nisteri borovje (borovje), vu nisteri vrbe (vrbovje) itv. nahaja. Vu loge rasztecse drevje sze lo’zko (lozcsina), nyega szad pa lo’zki szad zove. — 167 Med velkim drevjom logov jeszte gdete niszi- ko grmovje, kakti: leszke, trnine, glog, maline, \ sesipek i drugo trnye. Celo goszte i poprek niszike gosztse sze gosztsere ali grmovje zovejo. Pod vi- szikim drevjom i na prazni mesztaj logov rasztejo jagode, razloesno cvetje, maszlag, grbanyi i druge : vnoge dobi dobre i csemerne gobe. Yu veliki loge sze drži skodliva divjacsina, kakti: vueke, lesziee, medvedje, divje szvinye, za- vci, szrne, jelenje, kacse, kiiscsarje itv. Vu nyi szto- jijo ftice,kakti: szlavicski,sztrnabi,koszovje, vrane, kavke, szrake, divji golobje, kovranye, ’zune, vuge, szrakoparje, granforje, skvorci, zlatovranke, szove, detli itv. Haszek logov. Logovje szo ludern na veliki haszek. Oni davajo lesz na eimper, drva, vogelje, hi’zne szprave, skeri vertsztva, i druge naprave; divjacsino na pecsenye i odetel. Oni zdrave vcsinijo dr’zele, varjejo proti mrazi, vrocsfm i sziihocsi. Raszt. Korenye rasztja je kuszto, dugo i mocsno, szteblo i vrikovje visziko. Niiea sze na tra¬ me i podszeke pri hrame, ladjaj, mline, moszte, 'zelezni potaj; vnoge skeri, hi’zne oprave itv. sze zgotavlajo ’z-nyega. Da 'zalod, gubacse, lisztje. Raszt j e pocsaszoma raszte, ali v-dobroj zemle do jezero let trpi. ’Zalocl i tikev. Eden paver szi je ednok pod eden veliki raszt dolipocsino. Ne dalecs od nyega szo velike tikvi le’zale na bilji. Na raszt sze zglednovsi kumesz, etak szi je miszlo: ,,kak naopacsno delo je eto! grobo rasztje tak mali 'zalod rodi, malo bilje pa tak velke tikvi. Da bi nad menom sztalo, rasztje bi moglo velke tikvi roditi.“ Komaj je to miszlo, i z-raszta nyemi je eden 'zalodek sz- padno na nosz, i tak ga je vdr’o po nyem, da sze nyemi je — 163 — na vrihe krv pusztila ’z-nyega. ,,01i, jasz bedak! szkricsi gori on, da szem jako ne dobro miszlo, ka szem miszlo! vem da bi mi meszto 'zaloda ena velka tikev szpadnola na nosz, celo glavo bi mi razmu’zd’zila. KI bozi szvet ogrizava, Ne! — on szi nepremislava, Ka szo bo’za dela dobra I nyi c-ela szprava modra. Bor. Eto je lepo drevo; nyega szteblo tak visziko zraszte, kak eden torern, i tak ednako je, kak szvecsa, veke doli viszljo. (Vucsit. v-obrazki pokazati ma), lisztje k-knsztoj igle glihno (spic- linve) stero celo leto dolineszpadne, escse i v-zimi je zeleno. Nucajo ga pri vszake dobi zidani i cim- prani hrame, ’zagajo ga na ’zagdile i late, i na drva. Z-szkorje sze szmola cedi z-stere goszlarje k- goszlam, sostarje k-csrevlov sevi i szmolarje na oldevanve ladj szmolo zgotavlajo. Z-szemena boro- vicsko i vrasztvo szpravlajo. On da maloj deei tak drago koledno drevo. (Toga pri nasz nega vu na¬ vadi, zato vucsit. povedati more. vu kom sztoji ono.) Breza. To je lepo, bele szkorje scsapinato drevo; nve veke szo sibnate, cvetje gombleci. 'Z- nye mladoga szteblovja i kusi vek zgotavlajo na lagve obrocse, z-sibja kose, sztriigarje pa, sztolarje i kolarje razlocsno szpravo. ’Z-nye szkalja ’zgejo k-puksenomi prahi potrebno vogelje i farbilo k- stampanyi knig. Bor i breza. Eden sereg solszki pojbicsov szi je od drevja zgucsavao. Eden ’z-nyi je pitao te druge: ,,jeli nuj :znate povedati, stero drevo na szveti je to najlepse?“ -y Te muli Jancsek je vktippocso z-dlanami i gori je szkri- — 169 — csae: ,,to lepo koledno drevo: kak lepo je to gdare je pre- szvetijo, i kak doszta odicsenoga dugovanya prinesze ono maloj deci!”— ,,Prav mas! prav mas!“ szkricsijo vszi gori, — „koledno drevo je to najlepse na szveti.“ „Ka pa, stero je to najgrdese?“ pita eden driigi pojbics. Hitro odgovori te szpreveden Ferkec: ,,breza je ta najgrdsa, ar 'z-nve re’zejo solszke sibe.“ Pojbje szo sze dobro szmejali ’z-nve- ga, ar szo znali, ka je on za volo szprevednoszti najvecs sib vdablao v-soli i doma. Goba. Gobe mokra szencsna meszta lubijo, zato v-loge najraj rasztejo, tak hitro, da cseresz 24. vor puno velkoszt zadobijo: nemajo -ni lisztja, ni cvetja. Jeszo takse gobe, v-stere dobro pripra- vlene ogen kresemo. Jeszo jeszti dobre i nedobre gobe. Ete szo csemerne. Csemerni nar as z i. Vu nisteri loge vu ni- sziki grmicsi raszte k-csresnyam priglihno szvetlo csrno grozdjicse, stero sze vuese csresnve ali po- prek maszlag zove. To je csemerno. Csemerni na- rasz bolezen ’zaloca, glave i cseszto i szmrt prine¬ sze deci, stera ga je. Na vlažni mesztaj, okoli mali grmicsov raszte to drobno peszke grozdjicse, stero je k-ribizki pri¬ glihno i jako csemerno. Nyega szad je erdecse=csr- ni, i zlehka zrok velkoga betega ali szmrti. Opotenye. Vucsit. szpominati ma esose vecs vu nyega okroglini nahajanoga csemernoga narasza, i napre dati, ka je nindri ne szlobodno jeszti taksega szada, steroga prav nepoznamo, zednim pa povedati, ka je Bog i etaksi csemerni szad za dobroga ,cila sztvoro, ar sze 'z-nyega vrasztvo szpravla. Sztanci logov i pol. Liki vesznice i varasovje, tak i logovje i pola majo szvoje sztance. Imenujte prede- vszem vu loge 'zivovocse one ftiese, stere poznate! — Imenujte vu loge ’zivocse one divjacsine, stere poznate .szanii, ali szte od driigi csiili po nyi! — Imenujte na polaj — 170 'zivocse fticse! — Imenujte ztala na polaj, ztala vu loge bodocse sztvare! — Imenujte na vodeni mesztaj 'zivocse sztvare!- Szlavicsek je k-vrabli prigllhni, ali od toga dugsega trupa fticsek; nyega perje je erjavo, i tak nema lepoga perja, ali ma tem lepši glasz. On je hasznoviti fticsek, ar prepravla pogtibelne csrve. Pregreši ono dete, stero szlavicska gnezdo razme- cse, belice szpotere, mlade szpomori. Szlavicsek na jeszen v-toplese dr’zele odide, gde nyemi je Bog szpodobnesi sztanek i 'zivis piipravo. Vandrajocsi fticsov je niscse nevcsio, i donok znajo pot v-da- lesne dr’zele. Gdare nazaprido, goripoiszcsejo szvojo domovino, i szvoja gnezda. Bog nyim je dao td nagib. Ka za szpevajocse fticse poznate escse? — Jeli po¬ znate i druge vandrajocse fticse? — Stero szo te? — Jasztrb med te velke fticse szlisi. Ma szloki klun i na nogaj krepke skramble, i velke peroti. Perje je odzgora brnaszto, pod csrvom pa belo. On li z-meszom ’zive; nesztanoma nasztrega za golob- mi, szpevajocsimi fticsmi, piscsancmi, reesicami, ’zibkmi, i ta je vnaša. ■Jeli poznate i druge zgrablive fticse? — Stero szo oni?-- Vuk. Ete je najpogiibelnesi sztanec logov. Nyega trup je priglihni k-trupi na;jveksega me- szarszkoga lovinara, ali od toga je kiisi; brnaszto szivo bundo i, kak omelo kosaraszti rep ma. Vudne sze v-gosztsere potegne i szpi, ali ret- kogda po lovini ide. V nocsi sze okoli klati i porob iscse. Kole szrne, jelene, zavce, leszice i poprek — 171 — vszo divjacsino; vdarja na vsze hfzne sztvare, esese- i nad te najvekse gitnee i oszmrti ali sztrga je. Naj’zmahnesa szo nyemi 'žrebeta. Csi ga glad 'že¬ ne, esese i nad liidi vdari. Tak paroven je, da k- ednomi mali po dve, tri ovce poje. Evegov priduh je oszter, sztvare na legi goripoiszcse i raztrga. Strašno oduren glasz ma i tak trobi, da sze zemla gible. Gdate sze ji cele esrede vkiipszpravijo, i mr¬ zla je nyi mu’ziko poszlusati, gdare ti sztari grozno - trobijo, ti mladi pa lajajo, klivcsejo, cvilijo. Vučke szo veliki vdarec za dr’zele, i zato sze povszed pre- ganyajo i prepravlajo, tak da szo z-nisteri dr’zel celo vofundani. 46 . §. Viszikoszti, nisaikoszti, vode 1 nistera szkopa ina. Opotenye. Eti vucsit. na nasztaje krajine gledocs etaksa pitanya polo’zi pred deco: gde na našem kotari nyive jeszo, jeli naidemo tam na lici zemle prizdignyena meszta? — Ka pa gde . szo travnici, jeli je tam nfzese lice zemle, kak indri? — Jeli ma zemla eti i eti edno malo nfzesoszt? — Jeli jeszte vu toj niszi- koszti voda? — Jeli mamo mi i takso vodo, stera tecse? — Jeli jeszo eti i eti visesoszti itv. Vkupvzetje. Gde je zemla kak blanya ed- naka, ravnica sze zove (na našem kotari eti i eti). Gde je zemle lice nfzese i edno malo globocsino ma, dolina sze zove (pri nasz eti i eti). Prizdignye- noszt zemle, csi je ne velika, sze gumila (breg), gde szo bregovje nagoszti prizdignyeni, bre’zina, i gde sze breg v-ednom tekaji vlecse, gora zove (v-obrazki sze ma pokazati). Sztran gore zreberje, zgoranyi tal vrih (sztrm), globocsino med dvema gorama pa dol (dolino) zovemo (vu obrazki sze ma pokazati). Jeszo sztojecse, jeszo i tekoese vode. Sztojecse netecsejo, nego na meszti sz to j fi o; tekoese neszta- noma teesejo. Na dolinaj po de'zd'zi ali povodni lezecse vode sze drage, mocsvarje zovejo, esi szto- . jeesa voda voneposzehne. mlake i bereci nasztanejo. Ona meszta, gde sze voda z-zemle (navekse z-gor) vocedi, vretine, eti okroglino pa muzdzino zove- mo. Vretine szi grabe kopajo i jarci do; gde pa vecs jarkov v-edno grabo vkuppriteese, potoči na¬ sztanejo. Z-doszta potokov do velke vode (kaksi je Diinaj, Mora, Drava itv.). Vsze vode naszlednye vu szveta vodo, vu morje teesejo. Ono grabo, vu ste- roj voda teese, korito, ali posztelo, i nye najglobsi tal dno vode zovemo. Vszaka graba vode dva brega ma, pravoga, levoga; te ov, esi sztojecs proti vodi gledamo, na pravo, ete pa na levo roko szpadne. (Vjedinavanye vretin, jarkov, potokov, i veksi vod vu obrazki.) Haszek ravnic, dolov, sztrmcov, bregov ino gor. Po etaksi pitanyaj: steri tal ravnic kotara našega je visesi? — Steri pa ni'zesi? — Ka povajo etarn, ka eti? — Stero szo bre ! zna meszta? — Na sterom kraji szo bre- govje? — itv. sze vkiip ma vzeti: Vise lezecso ravno zemlo niicajo na povanye szilja, mokrese ravnice pa i doline na povanye kr¬ me, rodna brezna meszta na povanye vina i szada, nerodne brege pa na povanye lesza. Na nisteri brege vino povajo: to szo gorice. Na nisteri jako lepa trava raszte: te szo pasnici. Nisteri szo z-drevjom obraseni: to szo logovje (gosztse). Nisteri szo celo nerodni: to szo piisztsaci. Z-nisteri velko kamenve sztoji vo: to szo peesine. — 173 Nisteri vrihe sztalen szneg pokriva: to szo plamine. Z-nisteri ’zelezo, zlato, szrebro, med, olov, szo, va- pno kamenje, vogelno kamenye, 'žveplo, itv. ko¬ pajo. Ona meszta bregov, gde etakse medine (vucs.. povedati ma, ka sze zlato, szrebro, ’zelezo, med itv. tak kak je z-zemle voszkopajo, z-ednov recsjov na- vklip medine zovejo) i kamenye kopajo, bajce, liidi pa, ki je kopajo, bajcare zovemo. V apni kamen. Vapnoga kamenya tak, kak je z-zemle voszkopajo, nemorejo za vapno niicati. Ono sze prvle ’ze'žgati more, stero sze potom po- gaszi, i pogaseno na mort, zidanye i beljenye ntica (kakda? — to vucsit. povedati ma). Kabda gaszijo vapno? — Iva sze szkaze, gdare na nepogaseno vapno vodo vlejejo? — Zaka je pogiibelno, med gasenyem poleg vapna sztati? —■ Kraj da. Eto tildi z-gor kopajo. Ona je bela, lehka, krhecsa, losa, ne’zmahna (neszlana), i zato sze na piszanye ntica. Jeszte i erdecsa krajda z-er- decse zemle (te lasznoszti sze preglednoti morejo). Szo. Kaksa je nye licojna? ■—Kostajte jo, ka za, ’zmali ma? —• Eto je v-szkledi neszlana voda: jeli ma szoli ’zmah? — Sziplimo v-nyo edno 'žlico zmenyene szoli: jeli sze vzeme na pamet v-nye szo? — Kama je prišla szo? -— Kostajte jo zda : kaksega 'zmaha je? itv. Nazhaj. Licojna szoli je bela, gdate (nezme- nyena) modro=bela, sziva. Szo je krhecsa, razdrobi sze, szoleni 'zmali ma, vu vodi sze raztopi, i szo- leni 'zmali ji da, raztopi sze i vu hrani i 'zmahno jo vcsini. Osi szirovo meszo szo prehodi, neszkvari sze (braszkoga i ribjega mesza szolenye). Szo vu velkom kamenyi trgajo z-gor. — Ka za szoli po¬ znate vecs zvon obesinszke? — — 174 ’Zveplo (Pregled.) Nye tudi z-bregov kopajo (szkopaiina). Gdate je z-drugim kamenjem preme¬ šano. Licojna nyega je szvetlo=’zuta, oslat mazen. blvoszt krhka. Na ognyi sze zlehka razpuszti (raz¬ topi), zlehka vuzge i gori, zato je na vu’zganice nttcajo. Lepi szivi plamen ma, i tak osztro szago, da csloveka zaszapi. JStuca sze na piikseni prah, vrasztvo i lagvov zaparuvanye. ’Zelezo. To sze tudi z-bregov kopa, preme¬ šano je z-drugov kopalinov, od stere sze po moes- nom ognyi more odloesiti. Csiszto ’zelezo je szvetlo (lescsecse), 'zmetno, i o’zarjeno sze z-hamricsom razkovati, raztencsiti, vtegnoti da. ’Zelezo je ta najhasznovitesa medina, i na nezraesunano vnoga dugovanya sze ntica. Brezi nyega nemoremo bidti. Med. I te sze z drugimi medinami premešani, z-bregov kopa. On je szvetli (lescsecsi), ’zmeten, vtegiven, ‘ziiti. Csi sze medena poszoda necsiszto dr’zi, ali kiszila hrana v-nye sztoji, zeleni griz jo obszede , steri je tak esemeren, da lildi i sztvare vmori. Zgotavla sze ’z-nyega poszoda i razlocsne skeri (kakse ?). Z-drugov medinov premešan sze na zlevanje zvonov, ’zlie itv. niiea. — — — Berecsina, jarci, potoči, vode i nyi sztanci. V-berecsinaj, mlakaj itv. ka vsze za sztvare prebivajo? ’Zabe. Moesvarni ’zab glava je kuszta, trup razplusztsen, noge velke, licojna z-csrno='zutimi tegmi premešana. Gdate z-vode na szuho vozoszka- csejo, i pa naza lazijo. ’Zabe znajo na szuhom i vu vodi ’ziveti, i zato sze dvojega ’zitkasztvare zovejo. Navecsar z-vode vovtegnejo glave i regetajocs sztrasno hrabucsijo. Proti zimi sze na dne moesva- rov vu kališ potegnejo i tam zadrevenejo notri do toploga szprotoletja. Mala drobna jajca vu kališ devajo doli, i toplocsa szunca je le’ze vo. Yu lupi le’zenya szo takse, kak male ribice, bisztro sze vr- senljo vu vodi, po nisterom tjedni rep lese zgubijo i noge nyim rasztejo. Z-muhami, mišicami, csrvml itv. ’zivejo. Krv erdeeso, telo mrzlo majo. Naidejo sze naretei i vu jarki i potoke. Jarci i potoči vkrfz i po nagibni mesztaj bisztro teesejo naime po dole sze nakliicsko vle- esejo nyl grabe. Nyl voda je navekse takcslszta, da sze piti da; na nyl brege dobra trava i lepo cvetje raszte, dosztakrat i drevje, vu steroga szenci sze potnik otavi. Vu velkom de‘zd'z6yji nateliko na- raszte vu nyi voda, da prek grab sztopi vu po¬ vodni, i ravnice obleje i rodne vcsinl, ali doszta kvara dela na nylvaj, travnikaj i pašniki. Potoči ’zenejo kola mlinov i vlekov. Velke vode pocsaszoma teesejo med nylvami i travnikmi, kre vesznlc i varasov. Kak na potoke, tak na eti mosztovje jeszo, po steri prekhodijo i vo¬ zijo ; gdete i po kompi i esuni hodijo prek. Mosz¬ tovje (naimre ! zelezni) vnoge peneze po’zerajo. Vekse vode i sajke ino ladje (vodene szopotnike) noszijo. One sze, naimre med raztaplanyem sznega i vu ve- likom deVrzevji nateliko pozdignejo, da cele dr’zele vtonijo i sztrasno velike kvare vcsinljo, vesznice i varase szporusijo, odneszejo opusztljo. Na szrecso etaksa povoden netrpl dugo; ar voda hitro odteese i vu szvoje korito nazasztopi. Ribe. Vu vodaj ribe prebivajo. One szo ne niti z-koszminyem niti z-perjem, nego z-lliszkami obrasene, stere szo leseseese. Nemajo nog, nego 176 meszto nyi pod scrvom i na repi k-perotam pri- glihne plavanice majo, z-steri pomocsjov jako bisz- tro plavati znajo vu kakste velkoj vodi. Z-pod csr- vom bodocsov plavnicov plava, z-repom sze pa ravna. Gda vo na lice vode pridti scse, napne me- her, da de le’zesa; gda pa na dno scse plavati, vo- potiszne 'z-nyega zrak, i tak de 'zmetnesa. Ribi je na odiihavanye zrak nepotreben. Na dva kraja glave ma po ednoj luknyivu sterima splajiite mesza ma (viiha), szkosz po tema teese voda, gda jo po- 'zera, i voda ji niha telko zraka, kelko ji je naodii- havanve potrebno. Ribe li vu vodi morejo 'živeti, na szuhom ne: nyi hrana z-vodeni csrvov i mali ribic sztoji. Plodijo sze z-drobni jajec, stera top- locsa szunca le’ze vo. Ribje meszo je 'zmahno, i hasznovite sztvare szo one pri vodaj sztojecsim na¬ rodom, steri tak z-meszom, kak z-masztjov dalecs okoli tržijo. Ribicske jez-vlakmi lovijo, vu morji pa isztrelajo, nafalate szekajo i tak na ladjaj vovozijo. Ka vsze za ribe i ka vsze za vodene sztvare poznate escse ? 47 . §. Redovajčosi pregled dotec szpoznancga pova. Dr’zanye sztvari narasza i szkopaline. Szkopaline. Ka szmo pravili, z-koj kopajo szo? vapno kamenye ?— itv. Szo, vapno kamenye, 'zelezo, med, zlato itv. poprek szkopalino zovejo, ar ta z-zemle kopajo. Imenujte mi vszako szkopalino, stero poznate! — Szkopalina je szo, vapni kamen, k raj d a, 'žveplo itv. Ka za lasznoszt ma szo ?-Ona szoleni 'zmali ma i vu vodi sze raztopi. Jeli ma eto lasznoszt belolena itv. — 177 Vsze one szkopaline, stere sze vu vodi raztopijo i szoleni 'zrnat majo, szoline zovejo. —Imenuj mi takse szkopaline, stere poznaš ! Ka za lasznoszt ma 'zelezo ? — — Ka je lescsecse, jako 'zmetno , i v-ognyi sze raztopi i vtegnoti da. One szkopaline, stere sze lescsijo, i 'zmetne szo, vteg¬ noti sze dajo, i v-ognyi sze raztopijo, lescsino, i gdare szo z-drugimi szkopalinami premešane, medino zovejo. — Ka za lescsino poznate? Ka za lasznoszt ma 'žveplo ? --Ka sze vu’zge i gori. Takse szkopaline, stere sze vu’zgejo i gorijo, sze go¬ recse zovejo. Ka za gorecse szkopaline poznate ? Jeli sze krajda, vapni kamen da z-hamricsom raz- tenckati? i jeli sze raztopi v-ognyi? — Takse szko¬ paline, stere sze nedajo vtegnoti i v-ognyi sze ne- raztopijo, sze kamenye zovejo. Ka za kamenye poznate ? Ka za lasznost ma ilojca ? — (preglednenye !-) Ka sze vu vodi razmocsa, csi poszehne, trda de, kak kamen (csrepnyena poszoda). Takse szkopaline, stere sze vu vodi razmocsajo i csi poszelmejo ali zgorijo do trde, sze zemle zovejo. Ka vsze za zemle poznate? Ka vsze za szkopaline jeszo tak ? — Jeszo szolena lescsene, gorecse itv. Narasz. Z-koj raszte jablan ? — csresnya? — ugorka? — pšenica ? itv. Odked vlecsejo vlago na'zivis ? — Po- prek taksa tela, stera z-zemle' rasztejo i z-nye vlecsejo szvoj 'zivis, narasz zemle zovejo. Imenuj razlocsen narasz! Jeli jablan visziko szteblo ma ? — Ka pa csresnya ? itv. Jeli szaino edno szteblo ide vo 'z-nye korna ? — Jeli visziko szteblo ma egris, ribizka, scsipek? — Jeli edno ali vecs szteblovja ma? — Takse drevje, steroga sztebla po ednom ido vo z-korenya, i viszika szo, visziko, takse pa z-steroga korenya vecs szteblovja raszte vo i kratke veke ma, grmovje zovejo. Imenuj visziko drevje! — pa grmovje! Zaka gajijo liidje jablani? — griiske ? itv. — Ono drevje, stero liidje za volo nyega szada gajijo, Nagy L. Vezerk. (Vend.) — 178 — sze szadoveno, takse pa, stero vu loge obilno raszte, szelo’zko z o ve. Imenujte razlocsno szadoveno i lo’zko drevje ! Jeli szo sztebla i veke drevja trda ? — Ka za tale raz- locsimo med szteblovjem i vekami drevja? (szkorjo, lesz, jedro.) Jeli te tale naidemo gori vu szteblovji graha, vu betvaj szilja, travme itv. ? — Ka li za tali sze naidejo vu eti? (mehka szkorja, sztrnyiesni tal.) Jeli szteblo dreva dugo trpi ? — Ka pa szlama pšenice, graha, konopel itv ? — Taksi narasz, steroga sztebla szo trda, lesznata, i dugo trpecsa, drevje, steroga sztebla szo pa mehka i netrpijo dugo, nego v-onom isztom leti zrasztejo i preidejo, travino zovemo. Imenuj z-vnoge travme takso, stero na potrebocso kuny povajo! Imenuj travino szilja, stera sze naimre na ’zivis ludi pova ! Imenuj mi takso, stero za 'živino povajo ! — Imenujte takso travino, stera sze za nye lepoga cvetja volo pova (travina precimbe)! — Imenujte takso, z-stere sze vrasztvo zgotavla (vracsna travina)! — Imenujte po- giibelni narasz (csemeren narasz)! — — Imenujte taksi narasz, steri nema ni lisztja, ni cvetja (gobe)!-Ime¬ nujte taksi narasz, steri li z-lisztjicsa sztoji (bradinye)! Vkiipvzetje. Jeszte lesznati, jeszte i travnati narasz. Med lesznatim jeszte visziko, jeszte nisziko, na haszek gledocs pa szadoveno i lo’zko drevje. Med travmami jeszte ograden i polszki pov itv. Sz t var e. Ka za sztvare zovemo hfzne ali krotke sztvare ? — Hi’zne ali krotke sztvare sze takse zo- vejo, za steri 'zivis sze liidje szami szkrbijo. Stere zovemo divje? — Divje sztvare one zovemo, stere szi szame priiszcsejo szvoj 'zivis i na polaj i v-loge prebivajo. Imenuj hfzne sztvare! — Divje ! — Na poli 'zivocse ! ■— Vu loge bodocse ! — Na szuhom — vu vodi 'zivocse! — Pod z emlov 'zivocse! — Dvojega 'zitka ? — Na drugi sztvar aj 'zivocse! — Takse, stere szo z-lcoszminyem — vunov — perjem — luszkami obrasene! — gole — štiri — 179 — noge — seszt nog — oszem nog — doszta nog majocse ! — brezi nog bodocse ! Imenujte vumenne sztvare ! — med temi zgrablive ! — pre’zivajocse ! — eden pa’zel — dva pa’zla —• štiri pa’zle majocse ! — skramble majocse ! Imenuj perotnate sztvare! — zgrablive fticse! — szpevajocse — plavajocse! — v-blati rovajocse — vandra- jocse fticse! — csonte majocse i nemajocse — mehkoga 'života — tegivno piszane sztvare ! Imenuj takse, stere szi z-plucsami •— pa stere szi z-vuhnicov odiihavajo! stere erdecso i toplo — pa stere mrzlo krv majo. Imenujte takse, stere 'žive mlade kotijo — stere z-jajec le’zejo mlade ! — stere meszd — zelenye— csrve jejo. Vkiipvzetje. Jeszo takse sztvare, stere liidje dr'zijo, i takse, stere sze szame hranijo: te ove szo hfzne, ete divje sztvare. Na sztalis gledoes: jeszo vu vodi, na szuhom, tak vu vodi, kak na szuhOm, i na drugi sztvaraj zivocse sztvare. Na ’zfvis — na odetel itv. gledoes. Tri dr’zanya rodnice (nature.) Jeli je eta tabla od szebe nasztanola, ali jo je sto redo ? — Taksa dugo- vanya, stera szo liidje zgotovili, gotovke, po me- strii napreposztavlene reje zovemo. Cslovek precimbne palacse zna zidati; ali jeli bi znao li edno psenicsno zrnicse zgotoviti? — Jeszo na zemli etoj taksa dugovanya, steri cslovek nebi nigdar znao napreposztaviti, stera je li szam Bog zmo- ’zen, kaksi szo: sztvare, narasz, i szkopaline. Eta navkiip i poprek dugovanya rodnice zovemo.- Imenuj dugovanya rodnice, stera k-sztvaram szlisijo!- Pa taksa stera k-naraszi-i taksa, stera k-szkopalinam szlisijo! — Vszako dugovanye rodnice, ali k-sztvaram, ali k-naraszi, ali k-szkopalinam szlisi. To nacsi etak pravimo vo: rodnice tri drznimi (orszage) ma, 12 * — 180 — kakti: držanje sztvari, drzanve narasza, dr’zanye szkopalin. Rodnica. Csi szprotoletje pride Z-zelenim barsonom, I oszvetni glasz zide Po szveti zbiidjenom; Csi sze travnik zakrije V-opravo precimbno I pole nam odkrije Pa 'zitka vretino; Csi sze v-potoki toni Pa csiszto valovje I vinszki trsz pa goni Gingavo popovje: Kak lepi je szvet bo’zi! — V-prahi kleesecs duh moj Pun radoszti polo’zi Pred Boga aldov szvoj. — 181 SESZTI TEKAJ. Nistera znaineiiva tu krili rodnice: Neba, vremen. SJog. 48 . §. Zrak. Ka vsze vidite eti vu vucsevnici ? (Deca je imenuje.) Jeszte eti escse nika taksega, ka nevidite, pa je donok eti. -Li vzemte napre vase piszke i mahocste szi 'z-nyimi proti obrazi, etak kale jasz. Jeli obesutite, k;i vam niksi klad ide po licaj P — Eto ne videno nika — je zrak, sze zrak zove. Ka je tak ’ze to nevideno nika, ka eti vu vnc.se- vnici j eszte P — Kaksi j e tak zrak P — Zrak je neviden. Ali esi szte ga taki nevidili, gda szte ga proti obrazi z-pisz- kov gonili, jeli, ka szte ga obcsiitili P — Jeli sze tak da zrak obesiltiti?— Zrak sze obesiltiti da. Dr'zi szi vasz vszaksi pred oesi szvojo piszko! Jeli morete skosz nye viditiP — Gledajte na oblok! jeli je 1110- goese szkosz nyega viditi P — Csi je nyega gla’zojna csiszta, tak leliko vidimo szkosz nyega, da nyega rame prazne bidti stimamo. Zrak je ravno takse lasznoszti. Zrak je pre¬ viden. Ka za tri lasznoszti zraka poznate tak? — Zrak je neviden itd. (Vuesit. pred decov nikelikokrat szapo poprime). Dente tak, kak jasz! — Taksega hipa zrak vlecsemo — 182 — notri na nosz i lampe, i pa ga vopotisznemo, to z-ednov recsjov tak pravimo, ka,: odiikavamo. Zaprite szi lampe i nosz z-rokov, i mocsno zaprete je dr’zte, dokecs jasz do tre esteti mam! —■ — Ka szte na pamet vzeli? jeli, ka szte sze zadiisavali? — To je zato, ka szte nevlekli notri zraka. Csi nebi mogli zraka (szape) vleesti, nebi dugo 'živeli. Brezi zraka bi nemogoese bilo 'živeti tnk liidem, kak sztvaram i naraszi. Med odiihavanyem niksi lagov zrak ide v5 z-nasz. Csi tak v-ednoj hi’zi prevecs doszta ludi jeszte vkiip, te 'z-nyi zkajajocsi lagov zrak pokvari zrak lii'ze; od pokvar- jenoga zraka pa eslovek obete’zati, esese i mreti zna. Na zdravje i'zitek gledoesje esiszti i friski zrak po¬ treben. Kakda szi szpravlamo esiszti zrak ? (po vetriva- nyi lii’z). Csi v-’zelezni kablaj .mleko kiipi, ali maszt štrka po nyi, lagoja szaga ide po zraki. Eta szaga pokvari zrak, i neesisztoga ga vesini. Necsiszti zrak je skodliv i pogiib elen. Necsiszti zrak je v-neesiszto dr’zani vueseni- caj, vu znovies mortani, mazani i beljeni, mokri, zapreti i z-lagovimi drvami kurjeni bi'zaj, pri szme- taj i mocsvari, v-piovnieaj, gda vino vre, v-zapreti prazni repnicaj, i vu taksi hrambaj, gde mokro odetel szusijo (vsza ta sze odvrnoti morejo). Tak szmo pravili, ka bi brezi zraka nemogoese bilo 'živeti tak liidem, kak sztvaram i naraszi. Pa liidje, sztvare i naraszke povszed jeszo na lici zemle, esese i pod zemlov i pod vodami. Jeli tak more i zrak povszed bidti? — Zrak povszed jeszte, okolivzeme zemlo, i prehodi nye szkrivna meszta i vod globocsino. Eto je eden meher ! pilimo v-nyega zrak i zave’zmo ga. Zda ga vardevajmo gdekoli notripote’ziti. Jeli, ka to notripote’zeno meszto vszigdar nika pa nazabrszne ? To vu meheri bodoesi zrak esini. Zr ak j e brsznocsi. Z-bezove piikse ka brszne vo na nye konci bodoesi golombis ? — 183 — Csi v-’zelezni kalilaj ogen gori i taksega hipa szopi zateknemo, ali z-etak taloni zrak vozapremo, ka sze godi ? Ogen vgaszne. Ogen li vu zraki gori. Voda zato vgaszi ogen, ar vkrazapre od nyega zrak. Csi na ogen peszek sziplemo, i te ga pogaszi, ar vkrazapre od nyega zrak. Zaprite vkra zrak od vasi vuh z-rokami! (vucsit. nika giicsavsi.) Jeli csujete zda, ka jasz gucsim z-vami? — Zato necsujete, ka szte zrak vkrazapreli od vuh vasi. G1 a s z sze po zraki razsiirjava: csi glasz scsemo csiiti, k-tomi je zrak potreben. Brezi zraka nebi mogli csiiti ludi, gda gucsijo, glasza peszmi, fticsov, escse grumlace ne itv. Jeli szte ’ze szkuszili, ka gda szo dveri i obloci od¬ preti, gdate sze zrak sziinvava vu hizo ? — Taksega hipa sze zrak gene. To gib zraka zovemo (od toga sze varvati trbe.) Vone na vedrom je zrak retkogda tihi, navekse sze gible, ka sze i z-lisztja drevja na pamet da vzeti. Gib zraka sze veter zove. Veter gdate od ponocsi, gdate od podneva, gdate od zhoda, gdate od zahoda piše. Ponocsnisze szever, podnesnyi jiig, zhodni zdolc, zahodni mraes- nik zove. To szo štirje glavni vetri szveta. Csi je veter jako szlab, hlad, csi je pa takmo- csen, ka, pokriv hramov trga i drevje vopodera, szlap sze zove. Csi zrak vu vrtecsi gib pride i z-sze- bom nesze prah, lisztje, szmeti, drmo’zje i druga lehka dugovanya: vrtel sze imenuje. Te dosztakrat i ludi, kamenye i tv. kumesz vu zrak vnesze. Haszek vetra. On csiszti zrak od skodlivi szparov, i vonyue, vkiipszpravi i od’zene oblake vu razlocsne dr'žele, da 'ziroven de’zd’z neszejo vszem krajinam zemle; na morjaj ’zene veternicsne ladje, na szuhom pa mline; sziisi mokro zemlo, blatne poti, vla'zno szeno, szilje, odetel itv. Vkuvvzetje. Zrak je neviden, obcsuten, pre- — 184 viden: brezi zraka nebi mogli 'živeti ni ludje, ni sztvare, ni naraszke itv. itv. 49. §. Nistera navadnesa znamenya. Jeli szte gda szkiiszili, ka gda sze voda vu piszkri szegreje i vre, goszti szpar ide v5 ’z-nye ? —Toplocsa vodo na szpar premeni, steri kumesz vu zrak ide. Jeli vu drevji jeszte vlaga? —Ka pa vu travinaj ? — (Vucsit. preglednoti da.) — Pa vu cslovecsem teli? — Pa vu sztvaraj ? — Pa vu zemli ?-Osi vu te jeszte vlaga, zagviisno sze i parijo na toplom. — Ka pa morje sze pari ? — pa vode ? — Stera tak vsze na zemli etoj szo vretine szpara?— Vretine szpara na zemli etoj szo: zemla szama, vode, morje, ludje, sztvare, naraszke. Eto yarjenye je tak veliko, da sze, poleg stimanya modri mo¬ ti ?, z-ednoga esloveka vszakden 3.—4., z-ednoga pored¬ nega dreva 30. funtov szpara szpari'vo. Premiszliti sze da z-toga, ka na zemli bodocse, vno^ino vode kak nezracsu- nano doszta szpara morejo z-szebe piisztiti vszakden: i te sztrasno vnogi szpar vesz kumesz vu zrak ide. Pazte ! po¬ vedati vam mam ka sze godi z-nezracsunanim szparom : po¬ tom mi i vi to pripovedovati mate. Megla. Szpariženile, morja, vod, ludi, sztvari, i naraszov sze kumesz vu zrak pozdignejo. Eti szpari szo dosztakrat tak ni dni, da ji z-prosztimi ocsmi viditi moremo. Neba je gdate modro sziva; csi sze zrak razmrazi, vu nyem bodocsi szpar sze vgoszti, i te sze ’ze viditi da vu zraki. Gosztesi szpar de 'zmetnesi i ni’ze sze piiszti doli vu zraki; gdate i vrihe gor i ravnice obszede, i megla sze zove, stera je gdate tak goszta, da na nisteri szto- paj komaj vidimo vu nye. Oblak. Vu zgoranyem tali zraka bodocsi goszti szpar neszede vszigdar na zemlo doli, — 185 — nego tam zgora osztane vu zraki; i teda sze nezove vecs megla, nego oblak. Med meglo v i oblakom je tak li te razlocsek, ka megla szpodi, oblak pa zgora sztojl. Gdare na nebi oblači jeszo, zrak je ne cslszti, stero nakratci etak pravimo: oblaesno je. Oblači szo gdate beli, gdate szivi, gdate csrni, gdate er- deesi (od trakov szunca.) Nyl obrazka je gdate duga, gdate okrogla, gdate tormava, gdate kuklata (vucsit. vsza ta v-obrazki pokazati ma). De’zd’z. Oblači z-tenki vodeni szparov szto- jijo. Osi sze te po mrazi prevecs vgosztijo, kraple (kaple) nasztanejo ’z-nyl, i tak na zemlo dolikap- lejo. To nakratci etak pravimo: de’zd'z ide. Csi de ? zd'z v-mali kraplieaj kaple, pravimo: de’zd’z nakrapluje. Csi vu velki kaplaj i bisztroide, ploha sze zove; csi sze pa vsze vleva, tak pravimo : oblak je szpadno doli. Haszki i kvari de’zd’za. De’zd’z je velki blagoszlov bo’zi. Naraszke sze li tak vrsenijo, csi je gdate de'zd'z poleje. De’zd’z prinesze vu sztiidence, vretine, jarke i potoke vodo; brezi nyega bi vsza ta preszehnola i 'zltek sztvari v-pogiibel szpadno. De’zd’z razhladl vu velikoj vrocsini zrak, i otavi szvet bo’zi. Ali de’zd ? z zna i škoditi, csi je prevecs veliki i dugi, csi neide vu prilicsnom vremeni, kakti: v- koszidev, ’zetvo, szejadev, i v-zimi. Gdate med de’zd- ’zom i led (tocsa) ide, stera vu naraszaj sztrasen kvar dela (proti steromi sze je li po ogviisenyi mo- gocse varvati). Rosza. Szlana. Szpar vu zrak ide gori, ali eden tal ga eti szpodi osztane i vu letesnyi hladni nocsaj sze vu kaple vgosztl. To sze rosza zove. — 186 — Roszo vidimo vu kaplaj na lisztji naraszov. Rosze eden tal goriszpije narasz, i z-tem sze hrani; te drugi tal sze pa po toplocsi na szpar obrne. Noe.si szo gdate tak hladne, da szpari, prvle kak bi sze vu nidni kaplaj na roszo ob raziti mogli, zmrznejo; i teda pravimo: szlana je. Szneg. Mraz. V-zimi, gdare je vone mrzlo, v-hi'zi pa toplo, i szpar hi'ze obloke obszede, szpari na obloke vu tenki, k-iglam priglihni ’zilicaj zmrz¬ nejo i z-endrugim vjedinani, obrazko lepoga cvetja dobijo. Ravno tak zmrznejo dosztakrat szpari i vu zraki; poszebne 'žilice sze potom vjedinajo i malo belo perje obrazijo, ino tak doli na zemlo kaplejo, stero tak pravimo, ka: szneg ide. Te dosztakrat zemlo tak razmrazi, daje k-csonti priszpodobna. Haszek sznega je te, kare de’zd'za. Zvon- toga v-zimi gingave narasze pokrije i proti mrazi brani. Po nyem je naszladno, na szanaj hoditi i vo¬ ziti. Csi sze pozeblene kotrige i zmr'znyeni liidje 'z-nyim ribajo, dosztakrat sze na 'zitek obudijo. Ro’zec. (Od toga vucsit. naimre te gucsati ma gda sze vu rodnici szka/ze). Letesnye tople de'zd’zevne dni vidimo, cseszto na nebi edno jako lepo prikazen, stero ro'zec zovemo. Szedem lepi farb sze da vu nyem razlocsiti, kakti: erdecsa, szvetlo=’zuta, zelena, sz votlo modra, kmicsnomodra, i violna. Ceh je taksi, kak po potacsa ali viszni golobar. N"a dva konca sze tak vidi, kaly da bi na tle sztao. Za ro’zcom vszigdar kmicsni oblak vidimo, z-steroga de’zd’z ide. Zocsi z-ro'zcoffl na zocsnoj sztrani nebe lepo szija szunce. Csi pred szunce oblak sztopi, lehne, csi sze razvedri, pa sze szka/ze ro’zec. Z-toga sze previditi da, ka — 187 — ro’zec z-oblaka i trahov szunea nasztane. Csi odzaja za ro’zcom bodocsi kmicsni oblak lehne i tam de‘zd’z henya, mine i rozec, csi taki szunce szija. Ne je tak k-nasztanenyi ro’zca szamo szunea trak zadoszta, nego je potrebno, da z-szuncom zoesi taksi kmiesen oblak sztoji, z-steroga de’zd’z ide.. (Zaka naimre zaiitra i zvecsara nasztanyuje ro’zee.) P oj b £ c s i r o ’ z e c. Eden szulzen pojbics je lepi ro’zec varao na csrnom oblaki. ,,Da je lepi moszt etam, veli pri szebi, lehko po tom hodijo v-nebesza! Be’zao bom ta, vem je li etam za rasztikov, do vecsara bi zlehka obhodo po nyem nebe- sza!“ Bisztro je zaesao be’zati, i ’ze je dalecs bio , gda ga je eden sztari paver pitao : ,,kama, dete, tak brezi diiske, kama?“ — K-enomi lepomi nebeszkomi moszti mi je h£- titi,“ odgovori pojbics i li be’z£. ,,Norcsek t£! veli sztarec, to je ro’zec, nyega konec dalecs na morji pocs£va.“ Dete je nevervalo sztarci, i li bezalo, be’zalo je po dole i goraj, dokecs je napo ’z£vo vkiipneszpadnolo. Escse je na ro’zci sztao medloven pogled, gda je eden drugi sztarec z-diigov szerov bradov pri nyem sztano i etak erkao: „Nepohodna je viszina, Od stere sze ti vleeses, Marnoga zdenya piisztina, Ode isztino naidti seses. Zmešan z-szunca milim trakom Zmo’zen szmeh obladnoszti, Steri z-szkuzecsim oblakom Lehne, kak szpar y-nagloszti.“ Sztarec je pod szvojo roko vzeo pojbiesa i naza ga je pelao k-roditelom nyegovim. Cseszto je vido on potom lepi ro’zec; ali csi je na nyega gledao, vszigdar nyemi je na pamet prišlo, ka je : — 188 — Maren liscs i zdenye ludi Vsze, ka eti oko vidi, Ne moszt, steri bi viszino Z-marnov zemlov vkupezvino. Zburkanye zraka, bliszk i grumlaca. Letesnye vrocse dni sze gdate csrni oblači zavr’zejo na kraji nebe, vedno vise i vise idejo, globoko diidnyanye sze csiiti da ozdalecs, veter nasztane, steri de vsze veksi, nesze prah, ednog zdiidnya, z-oblakov ognyeni bliszki vderejo vo nakrfz, vleje sze de’zd’z, bliszkanca i grumlaca vsze krepse dudnya zandrugim, i gdate sze grozno tresz- kanye csiiti da. To je zburkanye zraka. Taksega hipa szlap doszta kvara dela na pola i vu loge; de’zd’z napuni potoke i vu povodni sze razlejejo po ravnicaj, varase i vesznicaj, tavneszejo mocsne moszte i hi’ze, krmo i szilje ; grum do- livdari, tere, vuziga, opiisztsava. Ali po zburkanyi etak- sem sze zcsiszti zrak, ponovi vesz narasz, otavijo sztvare i rodnesa de zemla. Po szmrtnoj nocsi zorjanovoga 'zitka! Ah! velka je natura Vu szmehi, v-csemeri: Z-ednov rokov podera, Z-driigov eimpra v-miri Grum tere, ’zge, prepravla; Ali nyega szila Zible zemlo i szpravla Nam leta vszela. Z-na ze mli bodocsi dugovany neidejo szamo szpari, ’znyi sze parijo zvontoga i druge nevidne nidne kojne, stere sze z-vodenim szparom rade vje- dinavajo. Eta nidna kojna (preglednoti sze ma vu peesatnom voszki ali naacseesem koszminyi), stera sze 'zveplenica zove, z-zemle goriide vu oblake, i tam sze obszebi vu’ziga, naimre gda sze vecs obla¬ kov vkupevdari, i kak ognyene iszkre vderja szkosZ — 189 oblakov i lecse szemta po zraki. To je bliszki. Bliszki sze gdate vu groznom plamni dolivr’zejo na ženilo, i vu vise sztojecsa (gdate i vu najnPzesa) dugovanya vderejo i vuzgejo, ali szpoterejo je. To nakratci tak pravimo, ka: grum vdari. Liki esi v-edno tegivko motvoz potegnemo i po zraki jo szemta gonimo nepresztani sum, ali csi piikso vosztrelimo, mocsen treszk esujemo, tak po bliszki mocsen trpecsi glasz, po grumi pa gda do- livdari, grozen rum naszleduje. Te ov je bliszkance gdasz. ete pa grumlaca rum. Med zburkanyem (viherom) zraka je ne dobro pod viszikim i szparnim dugovanyem, kakti: pod viszikim drevjoni, kopami, plasztovjom obranbo iszkati, pod rorom sztanoti, v-kunyi mocsen ogen nalagati, na hi'zi dveri ali obloke odprete dr’zati, vone ogen kreszati, be’zati, tirati itv. Najgviis- nesa obranila hramov proti nyemi je odvrnyacs bliszka (pokazan vu obrazki). 50 . §. Neba. Vu vucsevnici szo kumesz nasz mosztnice, csi szmo v-cerkvi, glob (viszna) cerkvi; csi pa na vedro vopridemo, edna grozno velka viszina stero nebo zovemo. Kaksa je licojna, obrazka, sztan nebe ? itv. — L i- cojna nebe v-csisztom vremeni je sziva (modra), obrazka k-ednomi vozglobanomi golombisi pri- glihna (glob), stera sze nam ednako kumesz glave vszigdar najvisesa bidti, i kakti visziti (viszna) vidi; odnet sze vszigdar ni’ze pusztsa, dokecs sze Haszlednye ženilo vszeokoli doszegnoti nevidi. Jeli nye krajina uprav doszegne okroglino zemle, ali ne, to preči csiiti mate. Hodmo vo na vedro ! Jeli, ka sze tak vidi, ka krajina nebe pri N ... veszi do zemle szegne? Steri vasz — 190 — je bio ’ze v-N... veszi P — Jeli szi tam szegiio do nebe, ali sze je i tam tak vidila, kak eti? — Kakste dalecs ido potnici, tak szkuszijo, ka je viszina nebe na ed- nom meszti tak velika tak okrogla, i tak sze vidi zemlo doszegnoti, kak na drugom; tak miszliti szmemo, ka na steromkoli meszti ženile szta- nemo, li eden tal nebe vidimo, i te tal sze povszed globni bidti i zemlo doszegnoti vidi. Krajina nebe sze nam nadale tak vidi, kak eden okrogli krajni teg, vu sterom mi naszredi sztojimo. Geto nas pogled li tak dalecs szegne, kak ete krajni teg ide; tak sze ete teg na nebi teg ali kraj pogleda zove. (Nabliizi mo szi od zvezdnate nebe zgucsavali ; pazko po- glednite, jeli doszta zvezd jeszte na nye, ali ne, vardente, jeli to je mogli precsteti, kelko ji naidete, jeli szo ednako velke, i jeli uprav jeszte na nebi nikse belo znamenye , stero kak eden pant- lik ide prek po nve.) Jeli szte poglednoli cseresz nocsi svezdnato nebo? — Jeli szte jo za precimbno naisli ? — Jeli szte vno’zino na- isli na nye zvezd P itv. Vkiipvzetje. Iva viszini nebe nezracsunano doszta zvezd jeszte. Csi brodimo zvezdato nebo, tak naidemo, ka sze nistere zvezde vekse, nistere mense bidti vidijo; jeszo tak male, ka je komaj vidimo, tak szo zvezde razlocsne velikoszti. Nistere zvezde sze bli’ze, nistere dale bidti vidijo. Zvezde od nasz nprav vu razlocsnoj dalecsini sztojijo. Ctomba, kri'z torma sze mensi bidti vidi, kak je uprav, ar je da¬ lecs od nasz. Ivem dale je ka od nasz, tem mense sze bidti vidi. Zvezde sze tudi male bidti vidijo, ali li zato, ar szo jako dalecs od nasz. Zvezde szo do¬ szta vekse, kak sze bidti vidijo. Nistera zvezda je grozno velika, doszta veksa, kak naša zemla. — 191 Na nisteri mesztaj zvezde brezi vszega reda raztorjene naidemo po lici nebe, na nisterom meszti szo pa celo na kupi, kakti, proti szevri sze szedem zvezd na kupi bidti vidi, z-steri sze štiri tak vidijo, kak štirje potacske kol, tri pa kak kol (szloki)rud. (v-obrazki sze pokazati ma). Te sze poprek kolcsica zovejo. Na drugom meszti sze ji eden kiip tak vidi, kak gdare sze mali piscsanci okoli matere vkiip- szpravijo. To kokojscsico zovemo (ki v-zorje gori- sztane, vidi jo). Na viszini nebe, od zhoda proti za¬ hodi, sze kak pantlik vlecse prek niksi tenki beli poszvet, steri celo nebo tak okoli vzerne, kak eden podjasz, i mlecsna pot sze zove. Zvezde szarno v- nocsi vidimo, vudne ne • (za mocsnoga poszveta szunca volo); ali zato szo donok li na nebi. Vodno li to lepo szunce vidimo. Szunce tildi med ona tela szlisi, stera sze na nebi viditi dajo; tak je i szunce nebeszko telo, liki i zvezde. 51 . §• Szunoe i vremen, meszec, zemla, Bog. Gde ide gori szunce ? — Gdare goripride, li na ed- nom meszti sztoji, ali sze dale gible ? — Gde sztojinajviše? itv. itv. Vkilpvzetje. Gdare szunce na zhodi gori¬ pride, zcsaszoma sze vsze vise pozdigava na viszini nebe, dokecs je na najvisisi sztanek neprislo. Teda ravno tak, kak sze je pozdigavalo, pa nedovedno ide doli na zocsnoj krajini nebe, dokecs celo neza- ide. Ono vremen, vu sterom szunce najviše sztoji na nebi, sze podne, vu sterom goripride, iitra, vu sterom doliide, vecser zove: od utre do podneva je 192 — predpodnek, od podneva do vecsara zvecsarek, pred zahodom szunca vecsarnica, po zahodi prvi mrak, pred zhodom zorja. (Ka za tale tak ma den? — — Steri tal dneva zovemo iitro? — vecser? itv. V-zorje malo pred zhodom szunca, nyega mili trak z-nezrecseno lepim poszvetom prebedijo lice nebe i oblakov; gdare goripride, zlate trake vrže na drevje i bre’zine; obudi sze glasz ftic, dis cvetja, peszem oraesa; liidje sze radujejo, ka je njihov pa den, nyihov 'zitek, nyihove opravice pozvanva (Viitro sze rano dajte gorizgoniti, gledat lepo zorjo i mile trake goriidocsega szunca, i z-etim versu- som je pozdravte: Rad gledam jasz zorjo, Gda najprvle na jegnyedovja vrihke Ino nyega veke Szunce sztrela zlate trake, I celo krajino Prebe’zi novi glasz, dis i poszvet, I, ka vecs velimo, Moj je den, szkrb, moj ’zitka lepi cvet. Zda ’ze jasz szam povedati mam, kama de szunce, gdare z-nasega pogleda lehne ; ar vi to escse neznate. Kumesz toga drugoga lica nase zemle ravno ravno taksa viszina nebe jeszte, kak .kumesz etoga, na sterom mi prebivamo. Szunce tak szkoncsava szvojo pot (eti escse nemoremo od drugoga gucsati, kak od nyega stimanoga gibanya) ipo ovoj viszini, stere mi nevidimo, i preszveti zemlo i onim ludem, ki na drugom nye lici sztojijo, pri nasz je pa te nocs. Gviisno je tak, ka je viszina nebe ne polojna globi, liki sze nam bidti vidi, nego taksa; kak eden — 193 — znotra votli golombis, i kaje pot szuncane polojna globara, nego celi okrogli teg (vu obrazki sze ma pokazati), ikaje na ednorn kraji zemle den, na drugom pa nocs. Szrednji tal nocsi sze ponocs, pred ponocsjov bodocsi predponocs, po ponocsi bodocsii pa popo- nbcsi' zove. Ponavlana pitanya! Szunce szvojo (stimano) pot okoli po viszini nebe med 24. vorami szkoncsa i den ino nocs sz- pravla. Den i nocs sze navkup eden den zove. E- den den tak z-24. vor sztojl. Gdare je opodne 12. vor, neracsunamo dale vor do 24., nego pa nazazacsnemo pri 1-noj i cstemo do 12., gda je ’ze ponocsi, i to voro po- nocsno 12-o, podnesnyo pa podnesnyo 12-o zo- vemo. Tak csinimo z-vorami i po ponocsi ino po podnevi. Ponavlana pitanja. Jeli 24. vor zandrugim ra- csiinamo ? — Kakda razmis 2. vori po ponocsi ? — 4. po podnevi ? Csi vremen edne vore na dvoje raztalamo, ete csaszek sze povore zove. Csi vremen povore pa na dvoje raztalamo, etiva tala poednom strt- tal (fertal) vore zovemo. Štirje strttali edno voro vcsinijo. Ponavlana pitanya i fliszanya z-pomocsjov vore. Vore szo escse na mense tale razdelili, kakti: na 60. ednaki talov, z-steri eden sze megnenye (mindta)) zove. Megneny e j e tak 60-ti tal vore. (eti je meszto, da vucsit. deco vu vore cilavno niicanye griintno szpela, i vu vor, povor, strttalov i minot z-table vore szpo- znavanyi flisza.) Szedem dni vcsini eden tj eden. Stero szo dnevi tjedna? (To je ’ze vise vucseno). Štiri tj edne, Nagy L. Voz4rk. (Vend.) 13 — 194 eden meszeczovemo, 12. meszecov edno leto vesini. Imena meszecov szo: szvecsen, szusec, mali traven, velki traven, riszalsesek, ivanscsek, jakobesesek, mesnyek, mihalsesek, vszeszvetsek, andrescsek, pro- zimec. Csi taki v-ednom meszeci redovno štiri tjedne racsiinajo, donok 28. dnevov (kelko bi na štiri tjedne szpadnolo) li eden meszec (szusec) ma; ti drugi gde 30., gde 31 dnevov. (Vucsit. z-dnevnika esteti da imena meszecov, i po- glednoti, kelko dnevov je vn vszaksem vodjani. Geto cslo- vek zlehka pozabi, vu sterom meszeci kelko dnevov jeszte, naj vucsit. kakso pomoesno recs zmiszli vo i niicati jo da, kakti eto: „vima.“ Z-temi piszkmi zacsnyeni meszeci 30., ti drugi pa 31. dnevov majo, li szamo szusec v-redovnom leti 28., v-presztopnom pa 29. dnevov. Eti sze zeduim po¬ vedati ma i to, ka v-obcsinszkom leti 365., v-presztopnom pa, stero vszigdar na strto leto szpadne 366. dni jeszte.) Ponavlanye fliszanye! Yu nisteri meszeci, kakti: v-prozimci, szve- csne, i szusci je redovno jako mrzlo. Te tal leta sze zima zove. Y-malom travni je redovno ’ze top- lese, i toplocsa sze v-velkom travni i riszalscseki poveksava. Te tri meszece je szprotoletje (proti leti). Y-ivanscseki, jakobeseseki i mesnyeki je ve¬ lika vroesma. To je (povno) leto. V-mihalscseki, vszeszvescseki, andreseseki sze vremen pa na hladno obrne. To je jeszen. Leto (obcsinszko) tak štiri tale ma: zimo, szprotoletje, leto, jeszen. Pliszajocsa pitanya. Stero szo zimszki itv. me¬ szeci ? — Kelko je tak meszecov v-ednom tali leta ? — itd. itd. Kratcsisi, dugsi dnevi i noesi. Vu sterom me¬ szeci szmo zda (v-ivanseseki) ? Ob steroj vori bodi zda gori szunce? — Ob kelkoj zahaja? — Jeli i okoli koled ravno 195 — tak rano hodi gori ravno tak keszno zahaja? — Jeli tak szunce vszigdar v-ednakom kipi hodi gori i zahaja ? Nazhaj. Szunce vszako iitro zide, i vszaki vecser zaide, ali ne vszigdar v-ednakom vremeni, nego gde rane, gde keszne. Gdare szunce rano zide, keszno zaide; i tak szo dnevi diigi, nocsi pa kratke. Gdare keszno zide, rano zaide; i tak szo dnevi kratki, nocsi pa duge: pa kem dugsi szo dnevi, tem kratcsise szo nocsi, kem kratcsisi szo dnevi, tem dugse szo nocsi. Goridanye na fliszanye. Odprimo gori dnevnik! Dnesz je 23-ti den ivancseka. Poleg dnevnika zda szunce ob 4. vori zide (minote netrbe racsunati), ob 8-moj zaide. Kelko vor diigi je tak den ? — Ka pa nocs ? — Prozimca 25-ga dneva (na koledno) zide szunce ob 8-moj, zaide ob J-toj vori. Kelko vor diigi je tak den, kelko nocs? —Vidmo 21-ti den maloga travna! — 23-ti mihalscseka !-Naj - kratsisije den 21-toga prozimca, najdugsi 23-toga ivans- cseka, prottomi je najkratcsisa nocs 23-toga ivanscseka, najdugsa 21-toga prozimca. Ali 21 toga maloga travna i 24-toga mihalscseka szo dnevi i nocsi edne diVzave. Teva dne'va je gliha dnevanocsi. Od 21-ga ivanscseka do 21-ga prozimca szunce ne- sztanoma odhaja z-szvojega viszikoga hoda proti podnevi, nyega sztanek, de vszigdar ni’zesi, i geto sze vu szvojem be’zaji vu vsze mensoj okroglini vidi gibati, dnevi do vsze kratsisi, nocsi pa vsze dugse. Od 21-ga prozimca do 21-ga ivanscseka nesztanoma vise ide prbti nam, i geto sze vszi¬ gdar vekso i vekso okroglino vidi prebe’zati, tak do dnevi vsze dugsi, nocsi pa vsze kratcsise. Szunca obrazka, dalecsina, velkoszt i liaszek. Szunce sze, kak tanyer okroglo bidti vidi, ali poleg stimanya modri, je kak jajce okroglo, li za volo dalecsme sze pogacsaszto bidti vidi. Ono je od nasz tak dalecs, da esi bi ’z-nyega eden stukni 13 * - 196 — golombis vosztrelili i te bi z-ednakov bisztrosztjov leto, li. 25. let bi prisao do zemle, i tak velko je, da ki bi je obhoditi steo, vszakden bi deszet mil zemle mogao idti, i donok bi li 160. let prisao okoli njega. Szunce je vretina szvetloszti i toplocse. Ono sze nigdar nepozdigne tak visziko na nebi, ka bi nam zraven doli na temen glave szijalo, nego gde k-etoj viszini bli’ze, gde od nye dale be’zi po szvo- joj poti, tak da, liki szmo ’ze vidili, po leta vszig- dar bli'ze ide k-vrihi temena, po leta pa vsze dale vkra od nyega. I nyega trahi nasz tak vszigdar od edne sztrani doszegujejo. Tak szkiiszimo, ka v-zimi, gdare szunce jako prisztranno sztrela szvoje trake, nyega toplocsa malo mocsi ma; prottomi v-leti, gda trake viszees ptisztsa doli, eti vszigdar vekso mocs szkazujejo: tak kem bole viszees kaplejo traki na zemlo, tem veksa je toplocsa, i kem bole le’zecs, mensa je nyi toplocsa. Z-toga sze razmiti da, zaka je zranya i na vecsar hladne, kak okoli podneva. Ravno od toga razlocsnoga sztana trakov szunca zhaja i topima, ali mraz stiraj talov leta, ino nyega razlocsek. Yn zimi, gda je mrzlo, vode z-ledom poszta- nejo, drevjelisztje zgubi, nisteri naraszke preidejo, nistere sztvare szpijo, malo ka vonemerje rodnica. Na szprotoletje, gda toplesi dnevi prido, travine obzelenijo drevje goniti zaesa, popovje, cvetje szpiisztsava, eseresz zime szpajocse sztvare sze prebudijo, rodnica sze ponovi, na novi 'zitek obudi. Cseresz leta sze od topline szilje i letesnji szad dozori, sztvare pa naidejo szvoj "zivis. 197 — Na j c s z en sze dozori jeszenszki szad; ali kak hladne gratuje, lisztje z-drevja kaple, travme pre- medlejo, povehnejo vandrajocse ftice odletijo, ni- stere sztvare sze na zimszki szen vn szvoje luknje zoszelijo. Sto je dao szunci oVivavajocso i szegrevajdcso mocs? — komi szmo du’zni to hvaliti ? (Dicsecse peszmi!) Meszec. Gde ma meszec szvoj sztanek? — Kaksi je nyegov poszvet ? —• Kaksa je nyegova obrazka ? —• Gda szamo sze da viditi na nebi? — Jeli gaje i v-nocsi vszi- gdar mogocse viditi ? —• Ka za szlulzbo nam szpunyava ? Vkup vz e tj e. Kak szunce, tak i meszec na nebi ma szvoj sztanek med zvezdami; tak je i me¬ szec nebeszko telo. Njega poszvet je bledi, gingav, tak dai z-prosztimi ocsmi zlehka v-njega gledamo. On je k-tanjeri priglihni. Redovno sze v-nocsi vidi na nebi med zvezdami: csi szunce zide, meszec nam lehne z-ocsi; escse i v-nocsi ga nevidimo vszig- dar. Z-szvojim tihim milim poszvetom prijetno nzlii’zi liidem, cseresz no c si je meszto szunca, posz¬ vet razsurjava po temnom lici zemle i z-tem ta¬ loni nocsi naszladne vcsini. Njega szka’ztivanje je neredovno: gdate niti nezaide celo szunce, i on sze ’ze viditi da na nebi, gdate li okoli ponocsi zide gdate sze celo nocs neda viditi, gdate je pa celo nocs na nebi. I njega zahajanje je neredovno: gdate pred ponocsjov, gdate po ponocsi zaide. Prc- menjava i njega poszvet: vcsaszi sze celo neda viditi, i teda sze mladanics zove; na tretji den sze ’ze vu obrazki szrpa szka'ze; na tjeden dni po mla- danicsi nateliko naraszte, da sze kak po potacsa vu punoj szvetloszti viditi da, i te sze prvi strttal zove. Pa na tjeden od toga hipa sze 'ze kak celi polacs szkaize, i pun sze zove. Od temao zacsa dolijemati, i pa sze vu po potacsa obrazki szka- 'zuje, i te sze szlednyi strttal, ali sztarics zove. Ka tjedendni pa lehne nyega poszvet, i naszleduje novi mladanics. Od ednoga mladanicsa do drugoga 29. i po dnevov mine, i od toga zhaja ime ednoga meszeca. (Vsza ta vucsit. z-dnevnika pokazati ma.) Meszec je obszebi kmicsno nebeszko telo, poszvet szvoj od szunca vdabla, pogaesaszti i mali sze bidti vidi; ali to 'ze znamo, ka je okroglo i velko nebeszko telo, i donok je ne tak veliki, kak naša zemla, od ete je štirikrat, od szunca pa stirisztokrat mensi. Ka sze meszec vn velikoj globlini nebe gible, to z-prosztimi ocsmi viditi moremo. Zemla. Liki szunce, meszec ino zvezde, tak i naša zemla obszebi sztoji vu velikoj globlini nebe. Kasa zemla je tudi nebeszko telo, i toti obszebi temno nebeszko telo, ravno tak kak meszec, i od szunca vdabla szvetloszt, liki to vszakden szkusziti moremo. Kye obrazka je okrogla, kak meszeca, i tak velka je, da csi bi jo z-ednov ’znyorov okoli opaszati mogli, ta ’znyora bi 54:00 mil duga bila. Liki sze szunce i meszec gibleta vu globlini nebe, tak sze gible i naša zemla: vszako 24-o voro sze obrne ednok kak kolo, okoli naredi szvoje: zvon- toga edno veliko pot vcsini okoli szunca, stero vu 365. i ednom strttali dneva (v-ednom leti) dokon- csa. Mi etoga nye gibanya toti nevzememo na pa¬ met, ar je na nye sztojecsim to nedano; ali csi sze tak velika nebeszka tela, kak je meszec i zvezde, giblejo, nemarno sze csudivatl, csi sze i naša zemla, kak nebeszko telo, obracsa. — 199 — Csiidnese sze bidti to vidi, k a zda praviti mani, lo¬ pni: kil, szunce na meszti sztoji, geto sze prottomi tak vidi, ka ono edno veliko pot prebeV.i na nebi vu tekaji vszaki 24. vor, Eto gibanye szuncaje li stimano i ne pravo: tak nepravilno prav, ka je szunce goriprislo ali dolizaislo, ar ono neide; to li poleg navade tak pravimo, ar szo zdav- nye uprav tak stimali, ka sze szunce obracsa okoli ženile, ne ženila okoli szunca. Doszta escse te sze mogli vi vcsiti, dokecs te eta dugovanya zapopadnoti szpodobni. Zadoszta vam je, zda li to znati, ka naša ženila edno veliko pot pre¬ bedi, stero v-365'4 dni dokoncsa okoli szunca, i vu toni csaszi sze 365. krat obrne, kak kolo okoli naredi szvoje, i to je zrok dneva i nocsi, nye be’zaj pa neednaki dnevov i nocsi i stiraj talov leta. Bog. Szunce, meszec, zvezde, eto zemio i pop- rek vsze, ka sze na eti, zvon Boga naide, szvet zovemo. Jeli more li eden sztolec, edno ftieske gnezdo od szamoga szebe nasztanoti? — tem bole, jeli bi ete veliki szvet mogao nasztanoti szam obszebi ? — Ete szvet nebi mogao obszebi nasztanoti: szvet ete je Bog sztvoro po vszamogocsoj zrno znoszti szvojoj, Bog je sztvoritel szveta. Ne pa szamo szt¬ voro je Bog szvet ete, — on ga i zdr’zava. Bog je zdr’zitel szveta. Brodmo on lepi red steroga vu szveti naidemo! Zemla sze vu tekaji 24. vor ednok obrne, szunce preszveti i szegreje nye proti nyemi obrnyeno sztran, i tak bode den i nocs. Zemla obhodi okrog¬ lino szunca, i tak bodo kratsisi i dugsi dnevi ino štirje tali leta: zima, szprotoletje, leto i jeszen. V-zf mi rodnica pocsiva, szprotoletje jo na novi 'zitek obudi, leto i jeszen dozori pov zemle ludem i sztvaram na ’zivis. Szpar kumesz vu zrak ide, z-toga do oblači, — 200 — z-oblakov pa de’zd'z na otav zemle. De’zd’z rodno vcsini zemlo, tak da vu nye krili vsze obrodi, ka lftdje i sztvare potrebujejo. Z-'zalodca zemle vretine ciirijo, z-vretin do jarci, potoči, i velke tekocse vode, stere vsze nasz- lednye vu morje teesejo. Morje sze pari, z-szparov do pa oblači, z-oblakov de’zd’z, i tak morje na- zada zemli, ka nyemi je ona dala. Meszec sze vu gvusnom vremeni szka’ze na nebi, prebe’zi szvojo pot, preszveti cseresz nocsi zemlo tam, kama trahi szunca neszegnejo. Nezra- csunane zvezde idejo po szvoji sztezaj, tak da nig- dar nevdari edna z-drugov vkiip. Yu velikom szveti bodocsi ete esildavreden lepi red nasz na toga szpoznanye pelati more, ka je Bog ete szvet z-nezrecsenovmodrosztjov sztvoro i zdr’zava. Bog je zemlo sztvoro, na steroj bi ludje pre¬ bivali, okoli jo je vzeo z-zrakom, vu sterom bi 'ži¬ veli, vlejao je vu zemlo ’zirovno mocs, da bi nyim potreben ’zivis noszila. Sztvoro je sztvare, narasze, nyim na jesztvinoi oblacsanye. Pihno je v-csloveka razumen duh, da bi vsze dobrote rodnice na haszek znao obrnoti i pogiibel odrinoti, goszpoda ga je vcsino ete zemle i na nye bodocsi vsze dugovany. Vsze to nasz na ‘toga zahvalno szpoznanye pela, ka je Bog mili, liibeznivi ocsa nas, mi pa nyegova lublena deca. Csi je Bog liibeznivi ocsa nas, mi kak njegova deca, szmo nyemi liibezen, hvalo, pokornoszt i vii- pazen du’zni prika’ziivati. I to nyemi vszi do ed- noga z-gotovov vrelosztjov radi prikazujemo vu molenyi nyegovoga sz. imena, vu podanyi nyego- — 201 — vomi szkoncsanvi i vu postiivanyi nyegove sz. vole ino pravde. I vu tom obcsiitenyi sze k-nyemi gori : pozdignemo vu diihi i etak govorimo : Verjemo te, velki Bog, Dlesen goszpod szveta! V-tebi sze viipamo, Bog, Mili oesa trosta! Tebe szmemo lubiti Z-nagiba vreloga; Ar szi tl lubeznoszti Najcsisztesa zorja. 14 Nagy L. Vez^rk. (Vend.) 202 Z d r e t e k. Str- Navod ..3 Prvi tekaj. Privcsenya, naprepripravlanya. 1. g. Prijetje goridane dece.11 2. §. Bud viipazni.. 12 3. §. Privad k-redovnoszti.. . 15 4. §. Bud na szrdcsno govorenye.16 5. §. Solszki red i veszt nisteri du'znoszt .... 18 6. §. Nabiid na laszno delavnoszt itd. .... 22 7. §. Navod na laszno videnye; tekaj priprava na pisza- jocs ostenje.27 8. §. Bud veszti lasznoga osiitenya, pazke na csiito zgo- varjanye; tekaj fiisza 6esi i rok po rovatanyi, priprav na navuk vu piszaj6cs=ostenye ... 30 9. §. Gruntnesi priprav na navuk vu cstenye; tekaj fliszany ocsi i rok po gledi i rovatji. ... 33 Drugi tek&j. V-soli bodOcsa dugovanya, szprava, vucsevnica i vucsevni Vitek. 10. §. Imenuvanye, racsun i pod zldcsna imena vlo’zenye solszki dugovany.44 11. §. Vu soli bodocsi dugovanj meszto .... 47 12. g. Pregled i imenuvanye talov vu soli bodocsi du- gov&ny ......... 48 — 203 — Str. 13. §. Pregled solszki dugovany na nyi licojno gledOcs . 50 14. §. Pregldd solszki dugovdny na nyx obrazko gledocs . 52 15. §. Szpoznavanye solszki dugovany na presztor gleddea 54 16. §. Pregled solsz. dug. na kojno gledoca ... 55 17. §. Nuc vu s61i bodocsi dugovany.57 18. §. Vu soli bod. dugov. z-razlocsni sztrani pregledenye itv. privad na redovno i tekocse napredavanye . 59 19. §. Vkiipprigl iha,ny e i razl6csenye vu soli bodOcsi dugovany.70 20. §. Vucsitel i vucsenik vu soli .73 Trčtji tekdj. Hi’za roditelov, hi'zn e sztvare, domacsi ’zitek 21. §. Hi’za roditelov, prisztr. hrambe, hizna szprava itv. . 78 22. §. Hizne sztvare poprek.84 23. §. Pesz.85 24. §. Macska.89 25. §. Krava.93 26. §. Kony.95 27. §. Oszel.98 28. §. Ovca.100 29. §. Koza.103 30. §. Szvinya •.. . 104 31. §. KokOs.106 32. §. Goszka. . , 109 83. §. Eeca.110 34. §. Pura. .112 35. §. Golob.113 36. §. Pregled i niko zlocsenye hfzni sztvdri poleg nyi itv. 116 37. g. Hfzne skodlive sztvard.117 38. g. Človek, dr’zina, rodbina itd..H9 Strti tekaj. Vesz, vescsanje, veski ’zftek. 89. g. Vesz, poszebni i obcsinszki hrami, plač, ceszta . . 127 40. g. Vesznicsarje poleg nyi razlocsni vidimoszt . . 130 — 204 Peti tekžj. Vesz i nye kotar z-predhodecsim szpoznanyem szpisza zemle ity. Str. 41. §. Oszem kraj&v szyeta itd.142 42. §. Pregled kotdra veszi itd.145 43. §. Ogradje, szadoveno drevje itd.148 44. §. Nyive, tr&vniči.162 '45. §. L6g.166 46. §. Viszikoszti, niszikoszti vode itv. .... 171 47. §. Redovajocsi pregled doteo szpoznanoga p6va. Dr¬ sanje sztvari itv.176 Sčszti tekaj. Nistera znamenya vu krili rodnice. Neba, vremen, Bog. 48. §. Zrak.181 49. §. Nistera navadnega znamžnya.184 50. §. Neba.189 51. §. Szunce i vržmen, meszee, zemla, Bog .... 191 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 394704937 COBISS